NOVIC p Izhajajo 1. in 15. vsacega mtiSeca. Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narofiiiina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. (ioHpodurske stvai-i. Skrbimo bolj za pridelovanje gnoja! Skušnja uci pri nas vsacega kmetovalca, da dobiva pri oskrbovanju svojega posestva največ doiiodkov iz živinoreje. To kmetijsko panoj^o povzdigniti na tako viaoko stopinjo dovršenosti, da bi nam postala glavni steber kmetovanja, to bodi smoter vseli nas iii slehernega kiiietovatca. (Jtj liočemo ta eilj doseči, je paČ samo ob stbi umevno, da moramo živini tako postreči, kakor zalite va to njili nrav in pri tem ne sinemo prezreti prvi pogoj umne živinoreje, da „krava pri gobeu molze". Zalibug, da pokladamo ravno pri nas na pridelovanje krnje premalo skrbnosti, da puščamo nase njive, travnike in kosemce v nemar glcdé n m n ega o b d e 1 o v a n j a In osobito gnojenja. Pridelovanje veliko in dobrega gnoja zanemarja pri nas največ kmetovalcev. Na to stran umnega kmetovanja obrača se pri nas premalo pozornosti in akoravno je vsakdo prepričan o potrebi gnojenja, vendar 8tí plaai in straši dela in stroškov, s kojirai bi si pridobil več gnoja. Koliko veliko izgubimo le pri hlevskem gnoju, izraČunimo lahko, ako pomislimo, da imamo na Kranjskem 253.889 glav goveje živine, od katere sleherne odrastle živine dobimo na leto 100—125([ gnoja, 24.821 konj, kjer se računi na leto do 85 q gnoja od konja, 107.83G prašičev, od vsake odrastle živali po 20 (| na leto in 45.013 glav drobnice, ki daje po G do ^ <1 gnoja na leto. Od te živine dobili bi na leto 20 do 30 milijonov meterskih centov gnoja, vrednega 5 do ^ niilijonov goldinarjev ; vsled slabih gnojišč in neraci-jonalnega oskrbovanja se izgubi, povprečno racunjeno. Četrtina gnoja. Pri tem pa nismo se vpostevali giiojnieo, katera gre večinoma po zlu in kojo izgubo lahko računi na leto na 1 milijon goldinarjev. Oe obračamo pa že na živinski gnoj tako malo pazljivosti, še manj je pokladamo na pridelovanje, oskrbovanje in izkorisčenje druzih gnojil kakor: straniščni kompost in >ia p o m o ž n a g n oj i 1 a (pepel, ëipa, vapno, lapor in razna umetna gnojilaj. Zgnba, ki nastaja pri tacem postopanju, je nepreračunljiva, znaša pa vsaj toliko, kolikor pri živinskem gnoju. Pri naših razmerah, kjer moremo le pri skrbnem oskrbovanju in dobrem gnojenju pričakovati dobro vspe-vanje kmetijskih rastlin, je zametavaiije in neizkoriščenje toliko gnojit za napredek v kmetijstvu in za povečanje dohodkov iz kmetijstva — neizmerno velika napaka, l >okIer obstajajo take razmere, tudi ni misliti na splošno zboljšanje naše živinoreje. Ako se hočemo v bodočnosti obvarovati te škode, ki znaša vsako leto po veČ milijonov gld., moramo vsi na to delovati, 1.) da si napravimo taka gnojišča, kakor jih zahteva umno kmetovanje ter da pravilno ravnamo z gnojem že na gnojiščih, 2.) da nabiramo vso scalnico in gnojnico v gnojnične jame, 3.) da si vsak kmetovalec vsako leto po obsežnosti posestva prideluje primerno veliko mešanega gnoja ali komposta, 4.) da si po mogočnosti ponmožujemo veličino gnoja z nakupovanjem in izkoriščenjem pomožnih gnojil. V dosego tega namena je pač pri premnogih naših posestnikili neobhodno potrebno, da svoja dosedanja zanemarjena gnojišča popravijo in tlakajo, da si napravijo gnojnične jame, da začno nabirati odpadke pri gospodarstvu kakor cestno blato, blatov iz jarkov in hiž, smeti iz dvorišča, stanovanja in skednjev, pepel, kosti, drob, kri, dlako, parklje, rogove, plevel itd. jih spravijo na primernem tlakanem prostoru najbolje blizu gnojisČne jame. Slednjič, da se z uporabo pomožnih gnojil zlasti na travnikih in pašnikih pospešuje rast in pomnožujejo travniški pridelki. S tem si pridobimo dovoljno množino krme, da zamorenui rediti večje število umno oskrbovane živine. lirezdvomno je naše dosedanje kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje roparsko in opravičene so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, kolikor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne vé, v čem obstoji kmetovanje in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobliodno potrebno za umno kmetovanje. Kadar pa bo naš kmetovalec razumel, da ima kmetovanje isti temelj kakor vsaka drnga obrt, da kmetovanje ni rop ali slučajno izvabljenje zemeljskih zakladov, temveč čisto priprosto predelovanje redilnih snovij in naravnih sil v nove pridelke potem ga bode že navadna pamet gnala do nmnejeega delovanja, Kmetovalec mora priti do spoznanja, daje ko» zemlje (njiva, travnik itd.) v njegovi kmetiji tisto, kar je stroj v tvornici; Če v stroj ne pridejo surovine, ne pride iz njega izdelek in če v njivo ne pridejo redil ne snovi, ki jih rastlina potrebuje, tudi ni primernega pridelka. Plodnost zemlje Je poleg drugega vsota redilnih snovij in torej blago, ki se dandanes z njim trži kakor z vsako drugo surovino. Kjer ne poznajo teli zlatib nankov, ki jih je učil največji dobrotnik človeštva -Just pl, Liebig in ki so se v kmetijstvu spoznali kot edino pravi, tam kmetijstvo propada ; kjer jih pa upoštevajo, tamkaj kmetijstvo proevita. V sedaiijili poletnih mesecilt je čas, da storimo v avrho vecjejj^a pridelovanja fjnoja prve in prave priprave s tem, da »i napravimo uzorna gnojisĆa in fi^nojiiicne jame ter da začnemo nabirati odpadke pri gospodarstvu za kompost ali mešani gnoj. V povzdigo našega kmetijskega stanu je paČ želeti, da bi se v tej zadevi mnogo na boljše obrnilo in s tem se tudi naša živinoreja na višjo stopajo povzdignila in to le v prid našim doliodkom v kmetijstvu ! Politični pre^çled. Avstrijski ministri bi bili radi izpregU; čutili so, da niso kos veliki nalogi in da ne morejo vladati proti Čehom. A cesar je vspiejel samo odpoved ministra za Češko, lîezcka, vse druge zlasti pa Kdrbcrja je potrdil v alužl)i. Državni zbor je odložen, bržčas bo pa tudi razpuščen. Mogoče je celo, da bo vlada razširila vo-livno pravieo in si tako dobila novih poslancev. Hrvatskim banom je eeaar imenoval grofa Božidara Pcjačeviča, grajšéaka v Našincih v Slavoniji. Novi ban je zvest pristaš grota Khuena, vendar od njega pričakujejo, da 1)0 kakor Jlrvat imel več srca do naroda, nego ga je imel Klnien. Hi bilo le želeti ! Nemiri po deželi pa še niso prenehali in ima vojaštvo se vedno dosti opravka z nezadovoljnimi ljudmi. Polagoma iz-pusčajo iz ječe može, katere so popolnoma po nedolžnem zaprli, in se njih nedolžnost šele sedaj spriea pred sodisČem. Italijanski kralj je hotel odpotovati v Pariz. A radi bolezni sv. Očeta je odpovedal svoj obisk in ga preložil na poznejši čas. Predsednik francoske ^udovlade je obisital angleškega kralja. Hoteli so pri tej priliki skrpati nekako prijateljstvo nieil Anglijo in Praneosko. Pa ne gre prav. Je sovraštvo preveč zastarano med tema državama. Srbski kralj Peter L je vsled svoje poljudnostl jako priljubljen med srbskim narodom. Pripoveduje se, da zaliaja kaj rad nepoznan in priprosto oblečen med ljudstvo in se pogovarja ž njim, da izve njegove želje. Na kraljevo prizadevanje so mnogo olajšali odredbe glede diimačih in tujih časnikov. Volitve za novo narodno skupščino 80 razpisane na 8. septembra po starem koledarju, sestanek pa 1. oktobra. Volitve bodo precej zelo proste, ker .kralj želi izvedeti res voljo narodovo. Tuje države, ki so dejale, da ne marajo s Srbijo nič več občevati, radi kraljevega »mora, so se vendarle potolažile. Turška vlada je začela kopičiti vojaštvo ob bolgarski meji. Na vprašanje bolgarskega zastopnika je odgovorila, da je kopičenje le slučajno. Bolgarija pa je o tem novem nastopu Turčije obvestila razne velesile, posebno Rusko in Avstro-Ogrsko. Odvrača od sebe vsako odgovornost in ugovarja odločno proti kopičenju turskih čet ob bolgarski meji. Turška vlada je odprla velike zaloge orožja v Drinopolju, iz katerih se vsem turškim mladeničem in možem, ki so sposobni za boj, deli orožje. V skladiščih ob meji nabirajo Turki živeža, kakor za vojsko. Od macedonsko-bolgarske meje prihajajo vesti o bojih med turškimi in bolgarskimi jjrednjimi stražami. V vseli turških vojaških orožarnieah se krčevito dela.' Ako i*>ro})a ne posreduje, je tursko-bolgarska vojska neizogibna. V RIM! Loreto- tDalje.) Tu smo imeli priliko spoznati od blizu življenje loretan-skega nieŘčana. Nastanili so nas namreć v neko zasabno hišo. Oudiia hiša to. Po par stopnicah pridemo v veio, ki je ob euetii kuhinja. Ćuden didi puliti iz priprostega ognjišĚa in zoperu dim se vali izpod kotla, v katerem .se kuha za nas veterja. Lesa je tukaj jako malo in drag je. Zato si pa je naš meščan in gospudar pomagal s snovjo, ki se pobira na cesti. Naš kmetitS jo meSe na n|ivo, da je vast biijnejša, tam pa so kurili ž njo. Sopotniki so vihali nomive, češ, odkod ta neprijeten duli, a jaz sem precej domneval kaj je: a da jim ne pokvarim slasti, sem molčal Pa je vseeno dišala juha, če ta reč izpod rok urne loretauske „gospodične" zasluži to ime. Toda lačni smo bili in laAka hrana se ni nikotimr upirala. Vrlo nam pa je diialo vino, ki raste tod po griOih na okoli. Pravili so nam, da so Loretanei na slabem glasu glede poštenja. Celo za roparje jih imajo. No, izgledajo že tako: črna polt, črni lasje, črne oči, divji, ostrorezani obrazi ; pa tndi vêdejo se usiljivo. Komaj smo zajeli par žlic juhe, že pride „signorina" in ponuja s tako silo molke in svetinjice in kaj vem kaj še vse, da smo že radi nadležnosti morali kaj vzeti. Zlasti ko smo zapazili, da je prišla prodajalki na pomofi „signora madre" široka žena, neznansko zgovorna. Najbolj jezičua babnici našega mesta ni uiti senca proti klepetavosti te matrone. Torej kupi kaj. Če ne oglušiš! Potem pa v posteljo, ki je neizmerno široka pa tudi neprimerno trda. Toda: utrujeni smo, da bi zaspali na samih deskah. Priporočimo se loretanski Materi Božji in zlezemo pod odejo. Leiio, krasno pomladno jutro je vstalo nad mestom in okolico. Ker vemo, da so Lahom zjutraj nič ne mudi, zato ne gremo prav zgodaj v cerkev. Prva pot je seveda v zakristijo. Tam izvem, da me a zadela srečka in sreča, da bom smel opraviti presveto dar tev pri oltarju, kateri stoji v Marijini hišici. Velike sreče mi prav nič ne krati to, da bom siuel maševati šele ob polu 3. uri popoludne! Tam je namreč dovoljeno maševati tudi popoludne do 4. ure ali celo do 5., a mora biti toliko duhovnikov, da so svete maše nepretrgoma druga za drugno prirejen z venci in zastavami, v sredi pa se je blestelo Ime Marijino. Drug temu podoben slavoluk z Imenom Jezusovim je stal pri vliodu na cerkvtni svet pod zvonikom, Vih tega so bila okrašena cerkvena glavna vrata, nad katerimi je visel prav lep križ iz svežih cvetlic. Primerno okrašen je bil tudi vhod v kapiteljsko poslopje in tudi notranjščina poslopja. Pri kapiteljskih vratih bil je čez cesto napeljan venec, v sredi njega pa je visel nizdol okrogel venec s šopkom. Od kapiteljskega poslopja do ceikve so bile ob obeh straneh ceste Jiostavljene smrečice, zvezane med seboj z venci. Vencev s(» «iliio veliko in prav pridno napletle nekatere Marijine hčere, lia ni manjkalo piimernili, Itčno izvršenih napisov, ni da bi omenjal. Na prostoiu pred kapiteljnom so Presvetlega pričakovali: na eni strani deška in dekliška ljudska Ěola z zastavama, na drugi III. red in Marijanska kongregacija z bande-ï'oiim in odposlanstvo kat»il. družbe rokodelskih pomočnikov 2 zastavo. Tii špalir je pustil prazen prostor za sprejem, za njim pa je stalo mnogo občinstva iz mesta. V veži pa so čakali načelniki vseh c. kr. uradov in tudi dva častnika meščanske garde. Da g. župana ni bil« in sploh nikogar od občinskega odbora, je znano, in so meščani o tem napravili aiarsikako značilno, krepko opazko, ttr tako dali odduSka svoji nevolji. Presvetli stopil je pri prvem slavoluku iz kočije ter blagoslavljajoč in piijazno pozdravljajoč šel med špalirjem dalje. Pied kapiteljnom pozdravi ga naj nvo «Čenec IV. razreda Stanko Škerlj, spremljan od dveh < lugih učencev. Potem pa stopi pred kneza in škofa učenka Mara Vidic in lepo govon P^ifiost, a prisrčen pozdrav visokemu gospodu, učenka Míci Segula pa mu izroči Jako lep šopek krasnih, svežih cvetlic. Presvetli je bil tega pozdrava vidn« razveseljen ter želel, da se vsa Viščila rts niesničila. Stopil je nato k gg. uradnici""! ter se jako prijazno in ljubeznjivo ž njimi razgovarjal, dokler se ni lazvrstila prccesija v cerkev. Mogočen zbor ga j« pozdravil z „Ecce sacerdos magnus". Po tlagoslc vu je bila vizitFcija cerkve in pokopališča. Med večerjo priredila je gcdba ti^escanske garde Presvetlemu serenado ter zaigrala prav dobro !"'ecej komadov. Presvetli se je podal med godce, jili pohvalil iu izrazil svojo zadovoljnost, ilft ima Novomesto tako dobio godbo. — Pri sveti maši. katero je Presvetli daroval drugo jutro ob 6. uri, pel je spet domaČi zbor. Presvetli se je ta dan in zlasti v nedeljo spet in spet jako pohvalno izrazil o If'pem petju ter močno pohvalil g. pevovodjo in oiganista. lijl je tudi pri šolski sveti maši ob polu 8. uri, ko so pele šolske deklice. Tudi to petja mu je prav zares ugajalo. Do-P'dudne je potem obiskal deško ljudsko šolo, samostansko cerkev in šolo na Grmu, Popoldne pa dekliško ljudsko solo in jetnišnico. Diugo jutro je bil Presvetli že pred 4, uro v spovednici in neumorno spovedoval do pulu 9. ure. Ob 9. uri je bil slovesen vhod in tiha sv. maša. Potem pa je Piesvetli stopil na prižnico in z njemu lastno vnemo in gorečnostjo spodbujal mnogoštevilno zbrane vernike, naj vstrajajo na dobri poti, na kateri eo zvečine. Svaril pa je tudi piesu!ilji\o pred nevarnostmi, ki preié krščanskemu Življenju. Potem pa je podelil zakrament sv. birme. Bilo je iz domače župnije biriiianih 220 otrok, iz tujih žujmij 68, skupaj 278. Ko so bile končane običajne molitve za mrtve, bilo je ravno poldne. Pri obedu je bila zbrana jako odlična družba. Prišla sta-nsmreč k g. proštu v posete ta dan dva opata: iz Mehrerau-a in Marienstatta, ki sta priříla k posvečenju novega z;tti.škegA opata. Da ui manjkalo dtmače gospôiie, načelnikov raznih oblastev in uradov, ume se ob sebi. Po litanijah je Presvetli z obiskom še počastil rokodelski dum. Meščanstvo je Presvetlega, lovsod prav spoštljivo in vljudno pozdravljalo, ker omilil se jim e višji pastir radi prijaznega, ljubeznjivega obnašanja. Popoludne pa se je Presvetli odpeljal y Zatičiiio, da je tam posvetil novega opata. — Bog dal, da bi navdušene besede in lepi opomini skrbi za naš blagor prešinjenega nadpastirja rodila obilo lepih sadov krščanskega življenja! Važnosti železniške zveze iz Novega mesta v Brežice. (Konee.), V vseh drugih deželah so raztresene tudi po manjših mestih garnizije. Na ŠtHjerskem imajo poleg glavnega mesta Gradeča tudi še sledeča podeielna mesta garnizije: Maribor, Celje, Ptuj, Judenburg, Leoben, Bruck a. d. Mulir, Slovenji Gradec, lîadgona i. dr. Edino na Kranjskem nima niti eno podeželno mesto, izven Ljubljane, gnrnizijo. Novo mesto je bilo od nekdaj garnizijsko mesto. Imeli smo lovce in deželno brambo. Vsled okupacije, pomanjkanja železniških zvez in slabe vode zgubili smo pred 20 leti garnizijo. Pomisliti je triba, da, ako bi imeli tukaj le 300 vojakov, pustili bi z častniki širšemu okoliškemu in mestnemu ljudstvu na leto najmanj 200.000 kron, kar bi se pri blagostanju silno poznalo. Dokler pa ue dobimo železnice Novo mesto-Brežice in s tem direktno zvezo s severnim železniškim omrežjem preko Ljubljane in z južnim omrežjem preko Zagreba, je pt»polnoma izključeno, da bi dotlej dobili garnizijo. Smešno bi bilo tudi le prositi za garnizijo pred zvezo z Brežicami. Novo mesto leži ravno med Ljubljano m Zagrebom, središčem Hrvatske. Ni ga primernejšega kraja za zgradbe tovarn raznih izdelkov. Kateri tujec ali kapitalist bode pa tako bedast, da si bode sel v Novo mesto tovaruo graditi, ako nima niti premoga za gonilno moč, niti železniške zveze preko Brežic in Zagreba z jn/nimi deželami? Vse kaj druzega bi bilo, ako se dogradi železnica iz Tretnjega v 8t. Janž, od kjer bi se dobival od blizu po ceni izvi'Sten premog, in nko se zgradi železnica iz Novega mesta v Brežice, od kjer ste samo Se dve postaje v metropolo Hrvatske. Potem bi se l«hko izdelki iz tovarn izvažali preko Brežic v Zagreb in v južne dežele in preko Ljubljane v severnejše kraje iu s tem bi bila prilika dana kapitalistom v Novem mestu tovarne graditi. In nekaj sto tovarniških delavcev pustilo bi v mestu in širši okolici na leto zopet veČ sto tisoč kron in to je treba zopet upoštevati. Vse to je le potem mogoče, ako dobimo železnic» Novo mesto - Brežice. Ako bi se v Novem mestu železnice križale in bi se pozneje železnica v Belokrajino, postalo bi lahko ubijane največje tržišče naKranj-Mkem. Poleg tega je tudi omenjati, ako bi se dogradila řveza z Brežicami, nastal bi na Dolenjski železnici velikanski osebni in tovorni promet, kajti, ker bi bila proga iz južnih dežel preko Zagieba, Brežic in Novega mesta najkrajša proti Ljubljani, Gorenjski, Koroški in severnimi deželami, bi se ve« promet iz blaga in osebja teh krajev vršil preko dolenjske železnice. Novega mesta na jug in zopet iz južnih dežel istotako proti seveiu. Koliko vagonov pšenice, prešičev, živine, kož, pridelkov in izdelkov iz južnih dežel se zdaj prevaža z dvakratnim prekladanjem (v Zidanem mostu in Ljubljani) v severne kraje; po zvezi z Brežicami bi se le še dogradila od tuka Novo mesto poleg L; enkrat (v Brežicah) prekladalo in se po iiajki'ajSi in tedaj iiajtíeiiejSi prevajalo. Vse to iti še sto drugih okoliščin govori za silno vnžnost in potrebo proge Novo raesto-Brežice, katero zdaj ne izpustimo iz oči, teiniič se bodettio za njo ne-niiiorno potegovali toliko Oasa, dokler jo ne dobimo, v svesti si velikanske koristi za vso D.ilenjako. Pri tej priliki bodi še omenjeno, du je neki znani dopisnik iz Dolenjskega poslal dne 6. junija v neki slovenski dnevnik dopis, v katerem ravno naspnit.nu od tega trdi, kar je resnižnt) o železnici Novo meato-Brežioe in zatofaj se ne mislimo z njim v polemiko sjiuščati kei' vsakdo izmed nas predobro ve, kake velike koristi bi bila ta proga za nas in da prašiće in živimi nili6e po železnici na aenmje ne prevaža, temuĚ po kmetskih vozovih vozi in bi seninji vsled tega niti najmanje po železnici ne trpeli, nasprotno silno pridobili valed večjega prihoda kupcev in prometa. Ker pa v tisreni dopisu tudi s ceiiin imenom imenuje Alfonza Oblaka kakoi' tistega, kateri se iz svojih osebnih koristi, in za nié dnizegii za to progo poteguje, in tU bi svoj premog pott-ni dobro spečaval, ker ima neki Freiaduirfe pri Kostanjevici, na Opatovi gori in v Brusnicah, in se dopisnik a tem v osebnosti spušča, budi resnici na ljubo tukaj povedano, da nima Alfonz Oblak v teh imenovanih krajih niti enega Fretscliiirfa. tedaj nitf premoga zn oddajati, in ni zatoraj na gradbi te 'Železnice prav niĆ interesiran. On ni niti mestnega župana prosil, naj zborovanje trgovcev in obrtnikov v to svrho skliče, niti na zboroťalce zaradi te proge najmanje vplival, niti se udeležil debate o vprašanju radi te proge in edino le sklep zborovalcev kakor v to izbran zapisnikar zabilježil, v „Slovencu" in „Dolenjskih Novicah" pa le na željo županstva razglasil enoglasne sklepe zborovalcev, dodal pa k poročilu tudi poznejae pogovore v zasebnih krogih glede belokranjske železnice, ki so brez večjega pomena. Tedaj so vsi napadi v tej zadevi na njegovo osebo popolnoma neutemeljeni, ker, kar je pisal, je pisal v naročilu in mnogih somišljenikov in v soglasji prevelike večine Dolenjcev, in se tedaj očividná potreba železnice do Brež c ne bode s takimi osebnimi napadi -in neresničnimi poročili, ni najmanje ovrgla. Sv. Oče Leon XIII. na smrtni postelji. Česar se je celi svet dol^o bal, je prišlo. „Luč z nebes" ugasnje, Velicega Leona XIII. kmaln ne bo več meil živimi. Dolgo je živel, a še prezgodaj umrje. V vročim zadnjega poletja si je pnžeiel svežega zraka, in peljal se je po prostranih vatikanskih vrtovih na sprehod. A pri tem se je prebladil. Od pljuč se je bolezen razširila na oprsno mreno. Tudi srce in ledvice so bolne. Dvakrat so operirali sv. Oûeta, da bi mu odvzeli iz oprsne mrene krvavo tekočino. Odleglo je malo in zdiavniki se le čudijo močni naravi sv. Očeta, nimajo pa prav nič upanja, da bi mogli sv. Očetu rešiti življenje. Sv. Oče je za trdno prepričan, da bo umrl, A smrti pričakuje mirno, ndano, da veselo. Kajpada, saj je celo življenje vestno porabil in zvesto služil Bagu in cerkvi v najtežavnejši službi na zemlji. Sedaj pa gre po zasluženo plačilo. Zato ga pa ne mine dobra volja tudi sedaj ne, ko leži na smrtni postelji. Vladarji raznih držav in celo turški sultan dan za dnevom povprašujejo po zdravju sv. Očeta. Po celem svetu se opravljajo molitve za nevarno obolelega sv. Očeta, da bi mu Bog dal srečno zadnjo uro. V Vatikanu pa se že vrše priprave za izvolitev novega papeža. Žalost bo sicer zagrnila svet, ko bo preniinolo dragoceno življenje Leona XIII., žalovali bomo za izrednim možem, ki je toliko let tako modro in srečno vladal cerkev Kristusovo. Ne bomo pa žalovalr za papežem, ker resnična je beseda, ki jo je izustil Leon XtlI. na smrtni postelji : „Stari Pecci umrje, a papež je nesmrten." Kdo bo novi papež, to sedaj ugibajo, a kaj gotovega reči seveda ni mogoče. Sv. Duh bo že poskrbel, da bo novi papež poln moči, da bo mogel vspešno voditi čredo G-ospodoťo k večnemu življenju. Leon Xill. si je sam izbral svoje grobišče v lateranski baziliki in tudi preskrbe! priprosti napis: „Hic Leo XIII. cinis, t, j. Tukaj je Lson XIQ. pepel." Molimo v teh dneh za sv. OČeta, da, mn tako saj nekoliko povrnemo očetovsko skrb in ljubezen, ki jo je imel do vseh svojih otrok ! Domače vesti. (Osebne yesti). G. Martin Majcen, suplent v Ljubljani je imenovan profesorjem za gimnazijo v Novem Mestu. (Zbolel) je precej liudo preč. g- profesor dr. Jožef Marinko in se zdravi v bolnici čč. usmiljenih bratov v Kan-diji. Želimo prav od srca, da bi se gospodu kmalu obrnilo na bolje. (Nove maše na Dolenjskem;) Iz IV. I. gospoda M a rol t Vinko 2. avgusta v Krškem pri čč. oo. kapuctnih in Vovko Frančišek julija v Škocjanu pri Dobravi; iz III. 1. gospoda Lovšin Ivan 19. julija v Ribnici in Zupančič Ivan 26. julija v Ćrnomljn. (M a t ur o na n o 70 m cšk i gimnaziji) so dne 2. t, m. naredili: Fr. Zidar in Martin M al tier i č z odliko, Karol Prijatelj, Leopold Sevnik in Iv. Vidmar, Trije kan-didatje morajo izpit ponoviti Čez dva meseca, eden pa čez etto leto, (PoŠtarska služba) pri c. kr. poštnem uradu v Za-gradcu-Fužine [IIi/5] se oddaja. Dohodki obstojé v letni plači 600 K, v uradneiti pavšalu 12.5 K na leto iu v sedanjem pavšalu za sIu?o 140 K za dostavijolje v Zagradcu-Fužine. Služba oddala se bode proti sklenitvi službovnega pisma in položitev 400 K kavcije. — Prošnje vložiti si> tekiïm treh tednov pri c. kr. poštnem iu brzojavnem ravnateljstu v Trstu. Vse drugo zaiuorejo di)tični prosilci v uradnih urah poizvedeti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem, (C. k r. v i š j a gimnazija v N o v e ni m e s t u) je danea sklenila šolsko leto s slovesno službo božjo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Pohajalo je gimnazijo v začetku leta 246 učencev (lani 274), a ob koncu 224 240). Rojenih Novo-nieš^čanov je bdo 26, sem pristojnih 59, iz ostale Kranjske 167, iz Štajerske 21, drugi iz raznih dežel. Vere vsi katoliške, Slovencev je bilo 213, Nemcev 11, Odličnjakov je bilo 32 (v IV., VI. in VII. šoli po 1), prvi red jih je^ dobilo 144, po-navljavni izpit 28, drugi red 21, tretji red 9, Šolnine so plačali 4920 K, 23 štipendistov pa je prejelo 4198 09 K. Poučevalo je na zavodu 13 rednih učnih močij. Prvi del letnega poročila obsega nadaljevanje g. dr. K. Pamerja „Das k. k, Staats-Obeigymiiasium zu Rudolfswert". (Deška ljudska šola v Novem mestu) je zaključila šolsko leto isti dan. Učencev je bilo 220 (lani 209). Sposobnili je bilo 162, nesposobnih 58. Iz mestne šolske občine jili je bilo 82. Učenci, ki so se posebno pridno učili, niso na noben način označeni, dasi ni nikjer prepovedano, da bi se to ne smelo storiti v letnem poročilu. (Dekliška ljudska šola) imela je za sklep danes slovesno sv. mašo ob 10. uri v kapiteljski cerkvi. Potem so se med najpridnejše učenke razdelila darila in spričevala. — Solo jeobiskovalo 137 učenk: od teh je bilo odličnih učenk 64, sposobnih J17, nesposobnih 18, neizprašanih 3, iz mestne soUke občine jih je bilo 109. (Dolenjsko pevsko društvo) pi'iredi v nedeljo dne 19. julija 1903 popoludne ob treh izlet k Mrvar-ju na Hřib pri Smihelii, (Iz Novega mesta). V nedeljo dné l9, julija t, 1, priredila bode naša uniformirana meščanska garda slavnost na čast svojemu stotniku g, Antonu Vertačič u in narednikoma Mihi in Janezu Jazbec-u povodom petdesetletnega službovanja pri gardi s sledečim vsporedom: Ob polu osmili zjutraj cerkvena parada v kapiteljski cei'kvi, popoludne ob treh pa izlet z godbo na čelu k Mrvar-ju na Hnb pri Šmihelu, kjer se je nadejati zelo Iivaline vdeležbe, ker je tam prav lep in velik prostor in tudi za dobro postrežbo gostov je vse preskrbljeno. Za slučaj slabega vremena preložila se bode ta slavnost na p'rihoduo nedeljo. (Mestna h ranil niča v Novem mestu) V mesecu )uni)u 1903 je 211 strank vložilo 84.913 K 62 h, ^04 sirank vzdignilo 102,150 K 06 h, torej manj vložilo 17,236 K 44 h, 11 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil 17,700 K _ h 108 menic se je eskomptovalo za 29.196 K — h Stanje vlog 2,259.0i2 K 05 h. Denarni promet 431,793 K 68 h ^ Vseh strank bilo je 776. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), registr, zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca lunija 1903 prometa K 65.813-46. Vložilo je 66 strank K 24 933-08, dngnilo 52 strauk K 14.430 02. Posojil je bilo danili ti strjinkîim K 10 304-—, a vrnjeniti je bilo od 22 strank 3.660-61. (V bolnišnic« Usra. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca junija 114 bolnikov, koncem maja jih je nstalo «fi, skupaj 200. Od teh se jih je ozdravilo 95, zboljšalo 30, neozdravljeiiih je bilo 7. Umrli 80 4 iu sicer: 1 vsled srčue, napake, 1 vsled mrtviiSnfga krča, 1 vsled vnetja trelušnice, 1 vsled akutnega črevesnegii katara. V (iskrbovHuji ostido jili je 61, Oskrbovalniii dnij se je nabralo tekom pretekli-ga meseca 2528. (ťreĚeriio va slavnost v Lj nblj&ni,) kateri je bil namen, dobiti j^rispevkov za kip največjega slovenskega pesnika Pi'eserna, se je obnesla nepričakovano sijajno. Ob kraju ^Zvezde" so stali lepo oznljšani paviljoni, kjer se je točilo vino, pivi) tťť prodajale sUdČ ce id druge stvari. Na odru v sredi „Zvezde" so pevala društva, ob kraj» pa je svirala meščanska in naša novomeška godba. Sok( 1 Je tei^-vadi]. Zvečer je žarela „Z.ezda" v nebroju po drevju nHstavljenih električnih žarnic in obločnic. Občinstva se je kar trlo. Čistega dobička je nad 8000 K. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je izročila pred kratkim ljubljanska tvrilka bratov Perdanov 1000 kmn od dobička pri kupčiji z družbenimi užigalicami. Kakor je razvidno, dobiva družba lepe dohodke od svojili užigalie iti zato je dolžnost vsakega Slo-enca, da po svoiib m.»čeli agitira za druibine uiigaliee. Gotovo je sramota za vsakega zavednega Slovene», ako bi nosil v žepn užigaliee kake nemške židovske tvrdke in ravno taka sramota za vsako slovensko gostilno all kavarno, ki bi postavila druge u/.!gali(!9 na svoje mize, kakor uïjgalice dru/.be sv. Cirila in Metoda, Občinstvo naj bo v Leiri oziru brezoziren nadzornik, („Vozni red"), veljaven od 1, junija do 1. oktobra t. 1, je založil g. Jernej Baliovec v Ljubljani. Knjižica je jako pripravna in ima vse železniške proge in vozne redove državnih in južne železnice, ter tudi poštne zveze po slovenskih deželah. Knjižico prav toplo priporočtimu. Cena ji je 20 vinarjev, po po.šti 5 vm. več, (Salezi jan ei). Kdor hoče dati v salezijanski zavod na Hakovniku pri Ljubljani kakega zanemarjenega dečka, ki je dolř-an obiskovati še ljudsko šolo. naj blagovoli oglasiti se uatno ali pismeno vodstvu na Rakovniku, da mu naznani pogoje vsprejema. Zavod, ki obeta mnogo dobrega, ima slovensko liudsko šolo. (Ka znan il o). Slavno občinstvo se v lastni prid opozarja, da se lahko vsa plačevanja za c, kr. glayne in c, kr. davčne «rade (izvzemši carinska plačevanja) na najlagljej in najhit-l'ejSi način in z veliko prihranitvijo časa vršijo potom davčnih plačilnih nakaznic. Davčne plačilne nakaznice se dobivajo na vsakem poštnem ui adu in v vsaki prodajalni poštnih vrednostie, znamk itd. komad po 7 vinarjev. (Vinska klet dolenjskega kletarskega društva) se naliaja v F. Kastelčevi hiši y Kandiji. Ob sabotah po-poludntj je klet od 2, do 4. redno odprta, Ob tem Času naj zglasijo domače stranke, ki žele vino kupiti. Tudi potrebne pokušnje se dajejo ob tem času. Cena vin znaša po 20 do kr. litfr. V zahjgi so rudeča in btla vina. (Velik požar v Čatežu pod Zaplazom.) Dne 2 julija 1903 zjutraj je požar uničil hlev in pod tukajšnega gostilničarja Stanislava Ravnikarja. Bešili so iz ognje samo živino in nekaj obleke, Zgodila se je pri tem požaiu pi'av občutna nesreča očetu Oroslavu Ravnikarju: zdrsnila ^^ je iz žepa denarnica s 1970 K, pa ni vedel kdaj. Ali je denar zgorel ali se ga je pa polastila zlobna roka; nikjer ga ue najdejo. Oče in sin imata torej prav veliko Škodo, Posestnik ni bil zavarovan. Kaj je nožar povzročilo ni znano. I^« je bila sapa, bi bil lahko cel Čatež pogorel. (Nagla smrt — vsled sršenovega pika). Od Bele Cerkve na Dolenjskem, 6. jul. — Tukajšne šote pridna Wíenka-Marija Tramté iz Breške vasi, St. Jernejske župnije, stara nekaj nad 11 let, šla je v opoldanski vročini zalego sršenov izpred hleva preganjat. Kar se ji zapodi eden izmed razdraženih mrčesov v obraz in jo pići pod desno oko. Deklica Jfi takoj začutila hude bolečine,' najprej v obrazu ^ kmalu nato začne jo tudi v prsili tiščati; bljuvanje nastopi; barva ji po- staja višnjeva, oči ji osteklené in pieden je (ireteklo dobre pol ure — bila je mrlič, — Pred tremi dnevi bila je v Beli Cerkvi pri izptiveili in pri sveti birmi, kar je Še edino tolažilo za užaljene stariše, (Deževje) je ininoli teden hudo nadlegovalo našo Dolenjsko. Temenica in nekateri pritoki Krke so izstopili. Hvala Bogu le, da je hila prva košnja pri kraju in spravljena. Deževje in hladno vreme je puč nastalo vsled tega, ker je v kamniških planinah jiadlo obilo snega. (Poreijunkula), spisal P. Aljfonz Ftirlan, mala knjižica, obsegajoča razbigo porcijnnkulskcga odpustka in molitve za odpustek, se dobiva po 10 vmarjev v frančiškanskem samostanu in pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Hiiziio stvari. * (Spokorjen morilec.) V Karlsbadu so pretekle dni obesili onega Fischerja, ki je meseca julija lanskega leta umoril gostilničarja Konischa in je hotel zadaviti tudi nj^^govo ženo. Prisostvovalo je izvršitvi smrtne obsodbe kakih 60 oseb, Fischer Šel je sam do vislic, spremljan od krvnika in njegovih dveh pomagačev. Ob strani spremljal ga je tudi duhovnik. Ko je stopil Fischer na dvorišče, je izgovoril glasno te le besede: „O, Bog, ki si poln usmiljenja, vsprejnii milostno mojo ubogo grešno dušo." Ko je bila še jedenkrát prebrana obsodba, izn»ôili so Fischerja krvniku. Koje Fischer se jedenkrát glasno izgovoril besede: „Jezus, imej usmiljenje z menoj," ovil mu je krvnik vrvico okolo vratu Po preteku 35 sekund naznani krvnik, da je obsodba izvršena in čez (ii'ugili 10 sekund so konstatirali zdravniki, da je Fischer mrtev. Fischer rti prejšnjo noč pirav nič spal. Pisal je pismo svoji 79 let stari materi. Pil ni nič in jedel tudi ne. Sfjovedal pa se je trikrat in zjutraj so ga obhajali. Okulu justičně palače tte je zbralo toliko ljudstva, da so morali okolo nje postaviti vojaški kordon. * (Bogat berač,) Berač Simon Opačič ae jez rokami plazil iz enega kraja do drugega. Prišel je na ta način do Dunaja, Biidapeste, v Italijo itd- Okohi vratu je imel vrvico, na tej je bila privezana palica, na kateri je slonela sključena leva noga. Bil je grozen skopuh, ki bi za eno krono rad po krivem prisegel. Priberačeni denar je posojal na visoke obresti in tako pelau Fr Vidmar za drugu polletje 15 K. Listnica vredništva: Gosp. dopisniku —. Nu, Vi ste mi jjrsvi! V itadtijeni trenotku uirftk-iiete Bvui doUřDSfStavljeiii d pip, češ, bodo iitkatej-i i>reveč tdzbiirjeui. V ravtieiii življenju itirej puniiHlili, kuj fil;ori nli zajiiSe; (;e i;e boji kritike ali je nfi jtreiiese in ae luiduje, je zimineiije, da je v živo zfldet in je bilo njetiovo Tavuniije. Če je i'^ prav Etnrll,iiiaki lirika moža, kaj lUuii pureků iii pišejo! To je veljalo pulej^ »Irngiiu indi Vam. Froeiiii, (ta v [irihudiije ne prfzrete, da je iasnikar tudi nekako kronist; on pové javnu ilejístva, naj so komn ljuba nlî ne, zato, ila se ohrnnijo bodočnusti. Tržne cene dne 13. juiija 1903 v Rudolfovem. Imenovanje ■ Hektl. |)ii f K 1 li ' Imenovanje Hektl, po K 1 h ženica...... l.'i _ Leča......' " i 71 Kž....... 12 Bul)...... tí 76 Kiirnsa..... ! li! (W Ajda...... 12 3(! 7 IG 1'roso......1 ' 10 Jeúnien..... 1 10 40 Soršcft ...... : 12 Sti fi tO Lau......1 1 -- — Fižoi ...... 11 71 Jajiia po 6 za 20 vinarjev, [ 71 Vsako oiiesnužciijo jtosebiio pu ojiruvljaiijo (»otrebe iia ulici in javiiili prostonli kaznovalo se bo kovaške obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Antonu Kocjanu v Št. Vidu pri Zatičini. (Ui—3) '/"nTTnnTnnn J^olenjako, nn pravdotuem pni- \ « Î stôi'ii, kjer je vedno veliko konj za kovati, \ Ï f J JÍ ^ dvojnim ognjem in z vsem kovaškini ■ U ' orodjem; zraven je tudi stanovanje za oženjeiiega kovača; vse skupaj se da 1. julija 1903 v najem. Ker je ta prostor prav dober in je vedno veliko dela, bode najemnik gotovo zadovoljen, kakor je bil »e do spdaj vsaki. — Več pove gospod Ivan Aussenik na Mirni (Neudegg) na Dolenjskem. Proda ae iz proste roke (JCI) primerno posestvo v Ždiiiji Vasi pri Noveminestu, Več pove lastnica Marija Koračin, 2a v Avstriji koncesij» vano francosko -prekmorsko družbo „Compagnie generale ïransatlantii^ne" Edina direktna in najl 36 m dolg in 10 ui širok, ki je pokrit z opeko in je v prav dobrem stanu. Iz hleva se lahko pienaiedi hiša s stanovanjem. Okoli hleva je lep sadni vrt, ki obrodi na leto za 40 do 60 veder sadnega mošta. Ker stoji na vrtu tudi ledenica in sicer ravno zraven „becirka" jeta prostoi'jako pripraven za gostilno. Na vrtu je krme od 6U do 65 centov, — Natimrneje se izvé pri g. Ignaciju Sladinu v Dol. Kronovem št. 3. pri Beli cerkvi, Dolenjsko. Ti'govina mešanega blaga (159~1> Jakob Petro včiCj pri škofu pri škofu priporoča svojo zalogo vsakovr stnega oblačilnega in špecerijskega blaga, vsake vrste železa, orodja in kuhinjskih oprav, nagrolmih križev, kotlov itd. ter posebno finega Portland in Roman cementa, ter naznani, da kutjuje jajca, maslo ter druge drželne pridelke po možno visokib cenah Janez Gfobušck, posestnik in krčmar v Brežicah, zgradil in otvoril je na svojem po-sestïH v yt. Lenartu tik breii«kega kolodvora novo opekiirnico IP^ ali ciglano, opozarja tedaj in vabi uljudno stavbene podjetnike, posestnike in posameznike k mnogobrojnim naroČilom na opeko, ki so jt» zvedenci spoznali za najboliào v brežiškem okraju. Postrežba točna, cene najnižje. (158-1) Stanje vlog 31. dec. 1902: | čez 9 milijonov kron. 5 Najboljša in najsig'urnejša ^ prilika sa štedenje: 't Preje: Gradišče št. i, Denarni promet v I. 1902: čez 32 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po O brez kakega odbitka, tako. da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih - 4- K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJI/JCK se spresjeiirnjo kot gotov denar. De du bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje [lo pošti so poštno-branilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, diié l.jaiiuarija 1903. Dr, Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezo^kofijâki kancelar, (136—3) predsednik. podjiiedaeilnik. Odborniki: Anton Belec, posí-atnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Mwivodíili. — Dr. Andrej Karlin, Btolui kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, velepos, v Ljuîiljani, — Matija Kolar, župoik pn D, 11. v Polju, — Ivan Kregar, načelnik ukr. bolii. blh>g, v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. p Hamburg-Novi-York le 6 dni. Voxiie karte po predpisanih najuiiijili cenah prodaja ter daje pojasnila tnćiio in brezplačna, obiast;>eni» potrjena agentura Hamburg-Amerika Xjixile v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, takoj na desno od juž. kolodvora, ob iirugi elektriûne išelemiii'e. (2^3—16) je na prodaj na Drski poleg K'ovega mesta. Hiša ima B Bob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je: pod, hlev, vodnjak, gostilniški in sadui vrt, „Lawn tennis", njive in hosta. — Cena izve se v upravnistvu „Dol. Novic". Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in driigib nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M. i24t-ao) BW^TÔZÔtTT^^ ^^ Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plačam po najvišji ceni. Izposojujem tudi vlasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (GUvni tig, nasproti mestne hiše.) ÍÍAZNAMLO, Udano podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu in vsem stanovom, da sem s 1. julijem svojo krojaško obrt preselil iz hiše št. 42 v svojo na nov« sezidano hišo v Kandiji stoječo blizu ceste, ki vodi v G-rm. Priporočam se tiiraj slavnemu občinstvu v izvrševanje salonskih, jaket, šport in navadnih obiek. Zagotavljam vedno po najnovejšem kroju solidno delo po primerni ceni. Spoštovanjem Jos. Paulin, krojač v Kandiji. Odjíuvorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj iu saložnik Urban Horvat. Tiek J. Krajoc nasi.