Insorati so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr. So se liska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, JI. nadstropje. Vredništvo je na mestnem trg« h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejemun velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . (i „ 50 /1) i.ni inio ■ —/ l"" ■ | ■( a Za četrt leta . Za en mesec . mm/ J/ V Ljubljani 3 30 10 Političen lisi za slovenski nar□ fl. Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob 1/a6 popoldne.' Na Dunaju, 14. septembra. Prav izvrstno dobro ste popisali v »Slovencu" 12. septembra; a 12. september bodi si 1. 16 8 3 a 1 i 1.1883, j e v r e s n i c i vreden, da se ga še večkrat spominjamo. Zatoraj odločite mojemu dopisu, kot dostavku k Vašemu, mali prostorček v kakem kotičku »Slovenca", da dopopolnim, kar Vam takrat ni moglo biti znano, ali pa Vam ni ugajalo za Vaš namen. *) Saj zmaga krščanska čez »krutega Turka" 12. septembra je bila tolikega pomena, da tega tudi pozni narodi še poznejših stoletji no bodo pozabili. Ne-hvaležnost bi tudi bila, naj bilo bi mogoče, kdaj slavna dela naših prednikov pozabiti. Naj so tudi hoteli strankarji in nevošljivci ljudstvu slavnostno praznovanje 12. septembra zabraniti ali ogreniti, so se jako zmotili. Ljudstvo ve, kaj je Bogu in kaj sprednikom dolžno. In tako se je, kakor pri Bileamu preroku nameravana kletev v blagoslovljenje, spremenila ne-hvaležnost v hvaležnost. Tudi liberalni mestni očetje na Dunaju, ki zvesto poslušajo glas židovskih časnikov ter se po njih kakor po evangaliju ravnajo, niso mogli drugače kakor pomagati k večji slovesnosti. Toliko sploh. Začnimo s cerkveno slovesnostjo, ker Bogu gre povsod prednost — Deus vieit, je spoznal kraljevi vojskovodja Sobieski. Glavna cerkvena slovesnost je bila v častitljivem, starodavnem tempelnu sv. Štefana, ki je bil prod 200 leti tudi priča slavnih del naših spredni-kov. Take veličastne službe božje z »Zahvalno" menda pa sv. Štefana stolnica tudi še ni kmalo videla. Povabili so naš nadškof vse avstrijske škofe, ki so tudi res večinoma prišli, in sicer: kardinal Sclnvarzenberg, nadškofje *) Namesto prostorčka v kotičku Vam rajše dovolimo prvo mesto, ker ,,12. september" je vreden, da se ga večkrat spominjamo. Vrcdn. solnograški, Ivovski in saderski; knezoškoli vratislovski, lavatinski sekavski, tridenski in briksenski; škofje: linški, brnski, kraljevograd-ski, premiselski, oloinuški, litomeriški, spletski, kotorski, sebeniški i. dr. ter mnogo infuliranih opatov in prelatov, vsi so slavnostni dan po-vikševali s svojo navzočnostjo. Veličasten je bil pogled, ko so so pod velikanskim portalom cerkve sv. Štefana vsi ti prevzvišeni cerkveni knezi Njih Veličanstvu presv. cesarju poklonili. Nagovorili so pri ti priliki presv. cesarja kot starešina kardinal Schvvarzenberg. Ob treh popoludne so bili pri dunajskem metropolitu vsi ti cerkveni dostojanstveniki k obedu povabljeni. Bilo je 42 oseb, med njimi 18 škofov. Preimenitni obed so dali presv. cesar svojim gostom. Bili so navzoči: Kralj španjski, kr. visokost vojvoda Ljudevit Bavarski, c. kr. visokost nadvojvoda Karol Ludovik, Ludovik Viktor, Janez Miroslav, Evgen, Viljem, Rajner; poročniki velevlasti evropskih i. dr.; ministri Kalnokv, Bilandt; mnogo generalov itd., komu je mogoče vse imenovati ! Drugi dan so dali tudi naši mestni očetje v novi mestni hiši slavnostni obed. V veliki dvorani in štirih vrstah so sedeli povabljeni gosti, več sto po številu, med temi mestni župani rimski, budapeški, sadrski, ljubljanski, tržaški, linski i. dr.; komu je mogoče vse našteti? Ljudske veselice in druge reči, kar ste že opomnili, opustimo, da ne bode dopis predolg in dolgočasen. Pa ne le v Beču, tudi po drugod so bile velike slovesnosti, tudi po drugod so se zvesti Avstrijani radovali krščanske zmage Križa čez polumesec, Kristusa čez Mahomeda. Tako se je lepa slovesnost obhajala v poljskem mestu Krakovu. Prelepa je bila cerkvena slovesnost, pri kteri so tekmovali katoliška za-hodno-latinska in izhodno-grška katoliška cer- Irtotok« Opazke o sestavku „Kranjske šole in Habsburžani, njihovi pospešiteiji". Spisal J. Vrhove c. Jako dobro de čitatelju, če zasledi med učenimi razpravami programov srednjih šol kak slovenski znanstven spis, ki jo do dandanes še bela vrana. Lepo izjemo dela let o sporočilo državne višjo realke ljubljanske. Poleg nemške razprave nahaja se tudi slovenska »Kranjske šole in Habsburžani", spisal J. Vrhovec. Ponatis tega sestavka prinaša tudi »Učiteljski tovariš" v št. 15, 16 itd. — Vsacega, ki se zanima za šolstvo in ljudsko omiko, razveseli učena razprava na tem polji tem bolj, ker je še jako malo obdelano, in ker so viri v šolstvu po Kranjskem v srednjem veku in začetkom novega še zelo temni in pomanjkljivi. Kdo bi tedaj ne segel radostno po takem sestavku ter ga pazno ne prečital od kraja do konca, da se poduči tudi o tej stroki! Z jednakim veseljem vzeli smo tudi mi omenjeni spis v roke ter pričeli čitati, misleč, da se stvar razpravlja objektivno in istinito po zgodovinskih virih; pa zelo smo se prevarali. Na 31. strani letnega sporočila (prvi do-tičnega sestavka) razpravlja g. pisatelj razmere šolstva po Kranjskem v srednjem veku s posebnim ozirom na Ljubljano. Na 32. in 33. strani opisuje šolstvo začetkom novega veka ter hvali razvoj njegov za časa reformacije, kteremu je pa konec storil ukaz nadvojvode v 30. dan oktobra 1598.1. Zapovedal jo namreč, da morajo vsi protestantovski učitelji pred solnč-nim zatonom Ljubljano in v treh dneh vse nadvojvodove dežele zapustiti. Sole so prevzeli jezuiti, prišedši 1595. I. na Kranjsko. Potem kev. Rutenci in Poljaki (če tudi sicer ne) so bili zdaj enih misli. Škof Dunajewski je konečno blagoslovil narodni poljski muzej. V drugem glavnem gališkem mestu, v Lvovu je bila sijajna razsvitljava; nekdanja palača Sobieski-jeva, zdaj kneza Poninskega je bila z lepotijami, lučicami, lampioni, itd. tako nataknjena, da bila je le ena sama svitla palača. Vse se jo vršilo brez najmanjšega nereda. Bodi zadosti, ker vsega in od vseh mest nam ni mogoče zapisovati. Naj omenimo le še veselja in radovanja po Nemškem; saj pa tudi Nemci so mnoge zahvale dolžni Avstriji in svojim sprednikom, ki so s požrtvovalnostjo in lastno krvijo pomagali najhujšega sovražnika krščanskega imena premagati. Tako so se veselili n. pr. v Regens-burgu, Wiirzburgu, po Bavarskem in drugih krajih; pa v posebnosti nam jih ni mogočo naštevati in popisovati. Opomnimo pa, da tudi nemško tiskarstvo i 11 v prvi vrsti se je katoliško zanimalo za redko slovesnost ter res nenavadno (pa zasluženo) proslavljalo Habsburžane in Avstrijo. Z veseljem se je spominjalo blagih časov, ki je bil Avstrijski vladar tudi riiusko-nemški cesar. — Zlasti lepo se je spominjal Avstrije in njegovo zdajne dvestoletne svečanosti XXX, občni zbor katoličanov v Dilssel dorfu. Poslali so zboro-valci posebna telegrama sv. Očetu Leonu XIII. in avstrijskemu cesarju Francu Jožefu ter se njima zahvaljevali, da so nju spredniki v Rimu in Reču tako slavno Turka zmagali ter rešili Evropo in nje oliko večnih napadov Maho-medanov. Tako »je Bog dobro obrnil", če tudi m brezverneži slabe nakano delali. Naj bi vse to ne bila le prazna navada, kakor marsiktera, ampak naj bi nas vse potrdovala v krščanskih načelih, ter s hvaležnostjo srca tudi krščanska čednost dovzemala. omenja, kako so jim stanovi in deželni knez stregli ter jih podpirali z bogatimi darovi. Navede se nekaj slučajev. Nadalje se spisuje notranja organizacija jezuitskih šol, in sredstva, kojili so se posluževali pri odgoji. — Na 35. strani piše veleučeni zgodovinar tako-le: »Človek bi mislil, da je bilo jezuitom do nravnosti in poštenega obnašanja dijakov še več, ko do dobrih vspehov v šoli. toda disciplina je bila kaj slaba. Jezuiti celo prepoznega prihoda v šolo v početku leta zabraniti niso mogli. Redko kdo je prišel o pravem času, še le 14 dni po pričotku leta so se jeli dijaci od vseh strani shajati. Dostikrat so si dajali dijaci sami počitnice, sicer pak so bili jezuiti sami o tem oziru sila radodarni. Najueznat-neji slučaj je zadostoval, da so je dalo prosto, vrhu tega so obile procesije na Rožnik, k Božjemu grobu, na Fužine, k Mariji Devici v Polje itd. vzele šoli mnogo časa. A godile so se še V Ljubljani, 15. sept. Avstrijske dežele. Dunaj, 13. septembra. Mestni odbor alias magistrat je priredil za danes slavnostni banket, h kteremu je nadvojvode, ministre, generale in druge državne dostojanstvenike povabil. Vsi od prvih do poslednjih so — odrekli. Prav tako! Počasi se bodo magistratu vže oči odprle, da bo spregledal, kam ga bodo židje pripravili. Pri polaganji svršnika (sklepnega kamna) na dunajski nori mestni zbornici je bil pražki župan, dr. Crny jeden prvih, ki jih je Nj. Veličanstvo ogovorilo: „Teši mne, že Vas take zde vidim". (Veseli me, da Vas tudi tukaj vidim.) Pozneje so ga obiskali v hotelu dunajski župan Uhl in županov namestnik. dr. Prix, pravosodni minister dr. Pražak. Z ministrom Pražakom in grofom Taaffejera se je več časa razgovarjal on pravnih stvareh. V Olonrucu je 12. t. m. ponoči iz inkvizicijske hiše pobegnil socijalist Schiitz, ki so ga iz Dunaja semkaj poslali. Kraljeva sodnija v Ji udapesti Je potrdila zatožbo Majlathovih morilcev Nponge, Berecza in Pithelija. Javora je oprostila in so ga odmah spustili. Sv. Oee so pisali prelepo pismo dunajskemu nadškofu k slavnosti ŽOOletnice osvo-bojenja dunajskega mesta. V tem pismu po-vdarjajo tudi veliko nevarnost, ki je žugala vsemu krščanstvu, ako bi bil padel Dunaj, duša se prestraši, ako misli, kaj bi se bilo potem vse lahko zgodilo. Tedaj se spodobi, da se Bogu, gospodu vojskinih trum. za to zmago zahvalimo. Sv. Oče kličejo v spomin vernim skrb papežev za osvobojenje Jeruzalema, omenijo slavne zmage nad Osmani po prizadevanji papeža Pija V. in poslednjič omenijo slavnega papeža Inocenca XI., ki je z besedo in dejanjem spodbujal krščanske vladarje k zvezi zoper neverne Turke; pravijo pa tudi, da se je ta čas javno pokazalo. koliko blagra izvira za krščanstvo, ako so krščanski poglavarji složni s poglavarjem cerkvenim. Brez složnosti in edinosti bi bili javalne odbili krutega sovražnika. Dandanes se tudi hudo napada cerkev. Sovražniki so domači, notranji boj ni krvav, pa je hud in nevaren. Ti sovražniki napadajo pa tudi državni red in knežjo oblast. Cerkev ima v svojih napravah čudodelno moč, ako oboje oblasti, cerkvena in državna skupaj delate, se bode zleg toliko prej in gotovejše zavrnil. Ker se pa nasprotniki svete cerkve tiska poslužijo, da razširjajo svoje krive nauke, naj pa iz tega posnamejo katoliški možje, kako potrebno je, da bramba ne zaostaja za napadom. Sv. Oče pravijo, da se jim ta način bojevanja, s kterim se napadi na cerkev po časopisji odvračajo tudi s časopisjem, za ta čas zdi posebno primeren, da se tako odkrije kovarstvo potuhnjenih nasprotnikov. Sv. Oče pravijo konečno, da se bodo te dni posebno spominjali prosvitlega cesarja in slavno rodovine, ter jo bodo Bogu priporo-čevali. Poslednjič pa podele škofom in vernim apostoljski blagoslov. — No, Rim je bil v vseh časih glava in zavetje kristjanom, to se tudi iz tega apostoljskoga pisma jasno razodeva. ljudska šola r Galiciji. Prihodnjo saboto so snido deželni zbor. Vže pred tremi tedni je deželni odbor razposlal poslancem celo zbirko predlog, ki imajo priti na dnevni red v prvi seji. Stvari so večidel administrativne, le dvoje načrtov, o skladanji za cerkvena poslopja in o vravnavi poselskih razmer, je obče zanimivih. Poglavitna stvar, ki ima biti prva in najvažneja v prihodnji sesiji, a se sedaj vže po časopisih pretresa, se še le pripravlja. Gre namreč za pregledovanje (revizijo) šolske postave. Stvar je pred dvomi leti sprožil deželni zbor, deželni odbor je šolsko vprašanje s pripomočjo strokovnjakov za lansko sesijo deželnega zbora pripravil, a zarad pomanjkanja časa ni prišlo na dnevni red. Deželni odbor jo k sklepu lanske sesije zopet poklical strokovnjake v posvetovanje, da bi vže zgotovljene načrte postave predelali po mnenji poslaniških krogov in pri ti priliki ukoristili si tudi določila novele k državni šolski postavi, ki je bila ravnokar potrjena. O tem se ravnokar posvetujejo v deželnem odboru, in načelnik dr. Nikolaj Ziblikievic z vso odločnostjo šolsko vprašanje pretresuje iu vsestransko prevdarja. Svojo misel o tem je vže pri otvor-jenji deželnega zbora lanskega leta določno povedal. On dela na to, da bi se kolikor moči vstanovilo več novih šol, da v kratkem času dobi vsaka občina svojo šolo. Da bi pa to preveč dežele ne obtežilo. misli pa, naj bi se od ljudske šole zahtevalo po postavni poti le toliko, da bi se prebivalstvo po selili vsaj, kolikor moči, v kratkem času naučilo brati in pisati. Kar se tiče pisanja in branja, je primeroma Galicija med zadnjimi deželami, iu gre zato, da bi so vsaj v ti stvari ob kratkem času kaj zboljšalo. I)a se misel deželnega glavarja nekoliko pojasni, podamo nekaj dat. Galicija ima (JOGO občin, brez šole jih je 2200. Otrok za šolo vgodnih je 581.948, od teh jih je hodilo I. 1881 v šolo le 188.315, tedaj še manj od 50 odstokov. V zadnjih 10 lotili je bilo osnovanih šol 2027 in med temi je novih le 10 odstokov. Ko bi šlo to tako naprej, bi morala Galicija čakati pol stoletja, da bi slehrna občina imela svojo šolo. Z ozirom na to, kar dežela more storiti in plačati za šole iz deželnega denarja, se ne da nič več storiti, dokler se postava o osnovanji ljudskih šol v zgoraj omenjenem smislu ne popravi. Ko bi se pa sprejela misel deželnega glavarja, bi ne navalili vseh stroškov na deželni zaklad, ker bi se v prvi vrsti za to porabili šolski nakladi prave jame razbojnikov in prava kvara mladine, kjer se niso niti najhujši prestopki kaznovali. In vendar veljajo jezuiti še dandanes kot jako izvrstni odgojitelji mladine, — zna se, da ne pri brezvercih in liberalcih, če tudi jim ti čestokrat svoje otroke v vzgojo izročujejo. Jako predrzna se nam je zdela takova obsodba. Kakor znano, velja trditev toliko, kolikor vir. iz kterega se zajema in način, kako se vporablja. Koteč prepričati se o istinitosti obsodbe, pogledamo na vir, na kojega se velo-učeni pisatejj opira. Da se učitelj, kojemu je mar, sam prepriča, kako se viri vporabljajo, hočemo jih navesti od besede do besede. Vrli g. Nečasek podaje (Mittheil. des hist. Ver. 1857 str. 101) iz dnevnika ljubljanske gimnazije od 1. 1651 do 1653 to-le: „Ende November 1650 kamen einige Schiiler und baten um Aufnalnne. AVegen zu sptiten Kintreffens wurden sie zur Strafe einige in den niedern Classen zurilckbehalten. —Da dotičnih občin in graščin. Ti šolski nakladi, ki se sedaj zgube za šolske namene po občinah. ki nimajo šol, bi znašali poprek prešteti kakih 160.000. Toliko denarja je na razpolaganje precej v tem hipu, v kterem bode postavno izpeljana misel deželnega glavarja. Vnanje države. Kralj Milan odlikoval je Bismarka z redom belega orla. (Beli orel je bil svoje dni v bivšem srbskem cesarstvu državni grb. Red njegov je najmlajši in najvišji red v najmlajšem kraljestvu ob Donavi in Savi.) Srbski kralj Milan se bode sešel z nemškim cesarjem vFrankobrodu 20. septembra. Kralj Milan bode prišel jutri v nedeljo iz Gleichenberga na Dunaj. Portugalske in angleške novine do-našajo vest, da so Francozi v zapadni Afriki mesto Loango napadli, bombardovali in do tal požgali. Vzrok je menda neka portugalska zastava, ktere loanški kralj ni hotel Francozom izročiti. Loango je zapadno afrikansko mesto v dolenji Guineji blizo najmogočnejše afrikansko reke Kongo. Iz Varšave se poroča, dajo rusko vojno opravništvo na severno rusko-poljski meji vstanovilo velikansk tabor za jesensko veliko vojaške vaje. Zidajo se veliki magacini, gradijo, ceste in tudi dotični kolodvor se bode velikansko razširil. „K6ln. Zeit." piše: Govori se, da hoče knez bolgarski odstopiti, a vlasti se trudijo, da bi ga obvarovale. Stvar, pravi ..Kreuzzei-tung", je dovolj resnobna, vendar se pa zarad tega menda ne bode vojska začela; v mero-dajalnih krogih se tega ne nadejajo. Lahom ni všeč, da jih nemške in avstrijske novine ne pripoznajo sorodnih v avstro-liemški zvezi; oni temveč trdijo, da pri tej zavezi Italija nikakor ni tretje oko na glavi ali peto kolo pri vozu, in kraljeva vlada ni nikakili pogodb sklenila, ktere bi laškemu narodu na kakošenkoli način škodovale. (Radi verujemo, saj tudi to ni laška navada, glej Milan, Benetke i. dr.) Zveza enako vse tri države na vse strani varuje, in je po svojem značaji vsa miroljubna, kijubu temu se pa vendar ni na slučajno vojsko pozabilo in so se dotična določila natanko zaznamovala, kedaj in kako se jeden ali drugi zaveznikov v vojno zaplete in mu druga dva na pomoč gresta. Da bi bila tudi Rumunija k trojni zvezi pristopila, pravi „Politik", da ni res. Avstrijski general Joelson in francoski general TPabre sta bila skupaj v Gorenji Italiji, kakor gosta pri vojaških vajah. Avstrijski general je Francoze pregovoril, da so vzajemno na grob vseh pri Montebello padlih venec položili. Pri tej priložnosti prijel je Francoz Avstrijca zaroko, rekoč: ,.Pri tej priliki izrekam presrčno željo, da če bi se še kedaj na bojnem polji srečali, naj bi se no več kakor kot nasprotniki, temveč kakor prijatelji". Joelson je bil tudi Mitte Januar 1651 mehrere arino Studenten Abends herumzogen, und vor den Hiiusern eine Komodie in deutscher Sprache „Winter und Sommer" auffuhrten und hiedurch grossen Zu-sammenlauf und Tumult erregtcn, so \vurden sie ergriffen und dem Collegium iibergeben. Zur Strafe mussten sich i lire Anfiihrer im Lehrzimmer vor den Mittschfilern in einem Sacke geisseln. Docli vvurde ihnen der Armutli wegen. unter ge\visson Bedingungen wieder erlaubt, dramatische Vorstellungen zu geben und sich so den Lebensunterhalt zu verschaffen. — Ende Miirz wurden drei Schiiler der hokern Classen wegen liederlichen Lebenswandels von ihren Professoren mit Rutlien gepeitseht. Nacli dieser Strafe \vurde der Aergste ausgeschlossen, erhielt jedoch auf Filrbitte der PP. Franzi-skaner ein Zeugniss, um andervviirts die Studien fortsetzen zu konnen. Ms wiire nocli ein zueiter ausgeschlossen worden. wenn man nicht auf seine vornehine Abstammung einige Riicksicht nehmen zu sollon geglaubt hiitte. I m Anfange druge nedostatnosti, ki jih jezuiti ali niso hoteli videti, ali jih zamolčati skušali. Glede nravnega obnašanja dijakov bile so protestan-tovske šole mnogo, mnogo boljše. Ponočevanje, igranje s kartami, tepeži z vojaci, rokodelci in meščani bila je kaj nerodna reč in se je odpravljala tini težje, ker so jezuitski profesorji o vsakej priliki z dijaci potegnili, zlasti če so bili dijaci plemiči. S plemstvom v najožji dotiki ostati, bilo je prvo in najvažniše geslo jezuitsko in dobrikali so se plemenitim staršem in dijakom. V cerkvi n. pr. so morali pri maši klečati, le plemiči smeli so zavzeti kapelo, groli pak so lahko sedeli. (Mittheil. 1857, 101.) Leta 1651 bičali so profesorji tri dijake zaradi vendar le prerokovnaškega, življenja in najhujega med njimi izključili. Izključili pak bi bili tudi jednega plemiča, ko ne bi bili prisiljeni jemati ozir na njegovo plemstvo. Potepuh je ostal še v šoli." Prečitavši ta odstavek, zdihnili smo: (Je je temu tako, bile so šole jezuitov istinito tiste misli in francoski vojni minister se je za to vojaško odkritosrčnost in ta ponos svojemu generalu v imenu vojsko in celega francoskega naroda zahvalil. Nemški cesar je naročil dednemu princu, da ga pri Lutrovi svečanosti v Vitembergu na-domestnje. V kabinetnem pismu pravi, da osebno ne more priti, a kot evangeljski kristjan in vrhovni cerkveni poglavar se pa živo zanimiva za tako slavnost, pri kteri se evangeljsko veroizpovedanje neoslabljeno razodeva. On spoznava obilni blagoslov, ki prihaja za evangeljsko cerkev iz tega, da se njeni udje povsod opozorujejo na blage darove reformacije. Posebno pa bi cesar ne videl rad, da bi ga v Vitembergu, kjer je nastopil Luter, nihče ne zastopal, ker slavnost sega čez meje tega kraja. Cesarsko pismo sklepa z voščilom, Lutrova slavnost naj pripomore, da se zbuja evangeljska pobožnost, da so varuje lepo zadržanje in da se utrdi evangeljska cerkev. Našim p. i. čitatoljom jo gotovo znano, da je sedaj slavno vladajoči nemški cesar ro-dovine Hohenzollernske, ki je podedovala po smerti Friderika Alberta vojvodstvo Prusko, ki jo bilo lastnina nemškega reda; Albert Bra-niborski, njegov oče, pa jo prestopil k prote-stantizmu, in tako postal knez te dežele. Ni se tedaj čuditi, da pruski kralj, sedaj nemški cesar, hvali protestantizem, ki je podlaga pruski državi. — Prestolanaslednik je tudi zvesto opravil svoj nalog, s princem Albertom je prišel k Lutrovi slavnosti, položil lavorov venec na Lutrov grob in tam rekel, da naj nas ta slavnost potrdi v tem sklepu, da so bodomo zmi-rom poganjali za versko svobodo vesti in za potrpnost (cf. katolike na Pruskem). Spanjskega kralja nameravali so ob priliki njegovega poslednjega bivanja v Parizu zarotniki umoriti. Tako poroča „Patrie". Francoska policija pa je menda poskus zabranila. Na Bolgarskem so pri dopolnilnih volitvah za sobranje zmagali vradni liberalni kandidatje. Po deželi je pa kljubu velikemu pritisku vlade konservativna stranka zmagala. '10.000 Ircev zbralo se jo v nedeljo po Mal. Šmarnu v Waterfordu pod milim nebom, da so izkazali agitatorju Miiielu Davittu svoje zaupanje. Daviti je govoril, ter povdarjal, naj se posestniki ne dajo zapeljati, kakor da bi mod blaznimi živeli. Veliko posestvo se mora vničiti. Deželna postava ni vredna piškavega oreha itd. Iz Kahire se naznanja 3. t. m.: General Hiks odpotuje danes s 5000 egiptovskimi vo-jaci iz Hartuina in pojde ob levem bregu Nila naprej. Naslanjal se bodo na Duem. Kriv prerok se baje hoče odločno vpirati. Pot iz Borbeni ob Nilu v Suakim ob rudečem morji imajo vstaši zasedeno. General Hiks se jo porazumel se Slatin bejoiu, gubernatorjem v Darfuru, kodaj se ima začeti vojska zoper Malulija. V Darfuru je sedaj popolnoma mirno. Posadko v E1 Fu- Mai 1651 wurdo eine Tragodie aufgefiihrt; hiebei spendeten die Stiinde 300 11. fiir Priimien, und vvurden die Periochon lateiniseh und deutsch gedruckt. Im Ju ni wurde den Rlietoren, \velche sicli das Tragen der Degen anmassten, dieses verboten. Im Beginne des Schuljahres 1652 wurden zu spiit eintreffende Schiller so viole Tage in der vorigen Classe zuriickbehalten, als die Verspiitung betrug; die saumseligen Rope-tenten mussten durcli so viele Tage die Schule auskehren. Ani 6. November 1652 zog dio Jugend mit i hren Professoren in schiiner Ord-nung auf den Rosenberg. Unter \Veges \vurde Rosenkranz und die Litanoi laut gebetet. Tags darauf wurdon die Schulen einzeln gemustert, und die Armen an Geist und an Lebensmitteln fortgeschickt, und zwar iiber angelegentliches Ersuchen des Magistrates, \veil sich solclio Schiller nur vom Betteln ernilhrten, somitden Bilrgern zur Last, lielen. Das Verbot des Bettelns \vurde iifters wiederholt, obenso das Verbot des Singcns unter den Fenstern zur Nachtzeit. Bei scher, Dara in Omsehanga znašajo sedaj skupaj 4000 mož. V Kantonu na Kitajskem so napadali bivališča Evropejcev in več evropskih skladišč blaga zažgali, kitajski vojaki so ljudstvo pomirili, tudi ste prišli dvo angleški ladiji pred Kanton, da, vidi se iz tega, da so Kitajci zelo razjarjeni nad Evropejci, odkar si je Kitajsko s Francoskim zarad Anama navskriž. Ljudstvo so čezdalje bolj ogreva za vojsko. Iz Ilong-konga se naznanja, da si Kitajci vtrjujejo kraje med ustjem reke Sinkiang in Kantonom. Posadko v trdnjavah Bogne so zdatno pomnožili. Tukaj ne prašajo, ali bode vojska, marveč, kedaj in kje se bode začela? Izvirni dopisi. 0d Sv. Gregorja, 12. sept. V 68. številki tržaške „Edinosti" poroča neki najeti dopisnik o občinski volitvi šent-gregorske županije, ki se je vršita 31. julija t. 1. v Dvorski vasi, rezidenci sedanjega župana in večine njegovih odbornikov. Gospod dopisnik! Zakaj vendar to reč v oddaljeni Trst poročate? Kaj se pač brigajo v Trstu za našo volitev? mar nimamo domačih časopisov? — Na to deloma resnično, deloma pa Iažnjivo poročilo, če tudi ni vredno odgovora, moram vendar nekaj odgovoriti, da g. dopisnik ne bode mislil, da sem se ga vstrašil. Da sem bil kolovodja naše stranke, da sem posameznim volilcem na njih željo imena kandidatov napisal, (da se pri glasovanji niso glasovi cepili, in da se je volitev hitreje vršila), da sem volilcem prigovarjal in stvar razjasnil, je resnica; da bi bil pa poslal kakega slugo, priganjat ljudi k volitvam, da bi bil koga silil ali mu celo s kaznijo žugal, je neresnica, in dokler toga ne dokažete, ostane neresnica; kajti tudi tisti A. A., na kterega se boste morebiti sklicevali, če hoče resnico pričati, mora Vam povedati, da sem mu le prigovarjal zarad enega samega kandidata, kterega je hotel voliti v 3. razredu, pa jo bil postavljen za kandidata v 2. razredu, slednjič pa mu rekel: „sicer pa storite, kakor hočete". To je vsa sila! — Da so me volilci, ne le domači, ampak tudi uni iz župnije laške tako vrlo lepo ubogali, to si štejem v največo čast, če mi tudi g. dopisnik misli s tem pred svetom malo kropa priliti. Saj pa je agitacija tudi lahka bila, kajti ne jaz, ampak 15% nakladi, ti, ti, so agitirali, od kterili ne vem ne jaz, ne kdo drugi, kam so izginili, toliko pa vem, da so druge občine z dosti manjšimi nakladi za občinski blagor kaj der lieil. Messe mussten die Schiller knieen, und nur die Adeligeu die Kapellen einnehmen und von diesen durften nur die Grafen sitzen. Im Dezembor 1652 wurde das Kartenspiel, das um diese Zeit unter der Jugend sehr um sich zu greifen begann, strenge verboten und den Priizeptoren \vegen dieser Untugend oft die Instructionen entzogen. Im Februar 1653 vurden z\vei Poeten \vegen liederlichcn Lebens\vandels proseribirt. In diesem Monate liatten auch die Studirenden einen Tag frei wegen eines zu Laibach noch nie gesohenen, von den Herren Stiinden ver-anstalteten Turniers." Dalje navaja še g. pisatelj (str. 35 in 36) dva izgreda učencev v letih 1664—1689; posneto je po Dimitzu (Goseh. Ivrains IV. 104.). Pričenja z besedami: „Taka pristranskost delala je na dijake pač slab utis ter nosila še slabši sad. Vršili so se v Ljubljani dogodki, ki se nam zde skoro neverjetni." (Haljo prili.) storile, naša pa — nič. Ko sem pred dvomi leti sporočil g. županu, da naj skrbi za popravilo mrtvašnice na tukajšnjem pokopališču, dobil sem odgovor skrbnega župana vreden: „Ce nočete popraviti sami, pa tako imejte". — Ko so bila pota tako razdrta, da ni bilo mogoče po njih hoditi, šo manj pa se voziti, sem bil primoran c. kr. žandarmerijo naprositi, da so se pota za največo silo popravile. S takimi in enakimi prigodbami Vam še lahko postrežem, g. dopisnik, ako Vam drago! Pri vsem tem pa se je dvorska gospoda dobro imela, saj je storila, kar je hotla; zato ni čuda, če so se ji začele oči bliskati (izraz dopisnikov), ko je bila začela sprevidevati, da jej nje zvezda ugasuje. Ni čuda, pravim, da jame z ostri m i besed a ni i g r meti na omenjenega gospoda. Tukaj, g. dopisnik. ste se zmotili. Ne z ostrimi, ampak z nesramnimi besedami so začeli n.'ime grmeti, zarad česar bota tudi 2 dvorska mogotca imela lepo priliko, da bosta eden 2, drugi 6 dni premišljevala v samoti dolgost svojega jezika. Na daljno opazko dopisnikovo: „Gospod bi bil rad popihal na svoj dom, ali ni si upal prodreti velike gnječo. Edina tolažba mu je še to, da so ga branile zvesto slemenske ovčice prod razkačenimi dvorjanskimi volilci, in tako prišle v okom tepežu, do kterega je jako malo manjkalo", moram omeniti sledeče: Da bi jo bil popihal, preden sem oddal svoj glas, ni mi prišlo niti na misel, če tudi bi bili Dvorjani to radi videli; pač pa sem jo popihal precej po volitvi, da sem se umaknil dvorjanski surovosti, kajti omikan človek se v političnem življenji bojuje z umom in pametjo, ne pa s pestjo in kolmi! Moja tolažba pa ni bila le tedaj, ampak je še zdaj, da imam tako zveste ovčice. ki me rade ubogajo in zatoraj na kaki tepež z razkačenimi dvorskimi volilci še mislile niso. — Brez dvoma, pravite k sklepu, bodo volitve ovržene. Jaz pa Vam rečem: Naj bodo volitve ovržene, ali ne, toliko je gotovo, da Dvorjani bodo kmalo žalovali na razvalinah dvorskega županovanja, ktero jim je tolikanj k srcu priraščeno. L o vre Gerjolj, župnik. Iz Celja, 14. septembra. Danes smo pokopali gosp. Antona Zinnauerja, orga-nista celjske farne cerkve. Rajnki je rojen pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah; je služil kot učitelj na Muti ob Dravi, ter prišel pred 31 leti v Celje kot organist. Zraven te službe je učil skozi veliko let petje na celjski gimnaziji, na nekdanji celjski preparandiji in zdajni meščanski šoli: bil je tudi mnogo časa pevski učitelj „moškega pevskega zbora" v Celji; zraven se je še tudi bavil s podučevanjem na glasoviru in goslih. Meščanom jo bil priljubljena oseba, zato se je sprevoda vdeležila obilna množica ljudstva. Mestna godba in pevski zbor sta ga spremljala na pokopališče; pevski zbor mu je zapel 2krat (nemško) ,.nagrobnieo" pred Marijno cerkvijo in na mirodvoru. — Bog daj, da dobimo za naslednika moža, ki bo vnet za cerkveno petje. Domače novice. (Ljubljanske srednje in ljudske šole) prično se v pondeljek 17. t. m. z običajno sv. mašo. (Nove vrste železnieen vagon) z nadstropjem, v kterem je baje prostora za 100 ljudi, se vozi zdaj med Ljubljano in Lescami zvečer in zjutraj; čo je pa več ljudi, pripne se lahko še več navadnih vagonov. Tudi hlapon je drugačen, dimnik ima podobo turškega mina-reta. Pravijo, da je to vrste voz napravila železnica iz štedljivosti, kajti občinstvu priležen gotovo ne bo ne pozimi 110 poleti; ima pa II. in III. razred, zadnji je ..pod streho-'. (Socijalističen agitator) z imenom Hoger, vodja dunajskih stavcev, prišel je včeraj v Ljubljano menda stavcem Kleinmavrjevo tiskarne, ki so večidel tujci ali pa nemčurji, na pomoč. Ljubljansko tiskarsko društvo je bilo namreč izključilo tri stavce omenjene tiskarne, ker so delali društvu na kvar. Zdaj so pa ti stavci, kteriiu je vodja znani prusak Riitting, neki poklicali tega rovarja, da bi obdelal to društvo, naj bi jih nazaj vzelo. Sinoči zbralo se je zato več tiskarjev ,.pri Zvezdi" in veliko-nemški misijonar jim je začel razkladati svoje prečudne nazore, pa v taki grdi obliki in tako neokusne ter neprebavljive, da ga razen Kleinmaverjevih ni hotel nihče poslušati in je moral s to svojo gardo odriniti sramotno in brez vspeha. — Sploh je ta tiskarna gnjezdo vsega nam nasprotnega zagrizenega tujstva. (Premiranje za lcobilc in žcbice) se je vršilo ta mesec v Kranji, na Vrhniki, v Ribnici in v St. Jerneji, imena obdarovanih gospodarjev priobčimo prihodnjič. Razne reči. — Duhovske spremembe v 1 a vati nsk i škofiji. Nastavljeni so: č. g. J. Skori-janec za provizorja v Reko (Riek); č. g. J. Dekorti za duh. pomočnika pri Sv. Križu poleg Kisle Vode; Gaberc v Dramlje; Purgajv v Pri-hovo; Hribernik pri Sv. Jurji na Savnici; Klešič v Središče (Polstrau); Zidanšek v Slov. Bistrico. Za Skomarje, Reko in Sv. Ožbald na Dravskem polji se ni nihče oglasil. — Državnega zakonika je 13. sept. izšla v c. kr. državni in dvorni tiskarni slovenska. italijanska, češka, poljska, rumunska, hrvaška in rusinska izdaja XXXII., XXXVI. in XLIV. list. — Zvezdoslovna družba. Prvo sejo je imela družba včeraj 14. t. m. Druga je danes 15. septembra. Tretja bode v ponedeljek 17. sept. Pri vsaki seji so razen administrativnih in društvenih reči tudi znanstvena predavanja. Seje so v zeleni dvorani cesarske akademije znanosti (I. vseučiliščni trg št. 2). Pristop je dovoljen prijateljem zvezdoznanstva. — Oporoka grofa Chamborda. Ceci est mon testament (To je moja oporoka) je grof Chambord 4. dan junija meseca t. I. po-vrnivši se iz Gorice v Frohsdorf zapisal. Govori le o lastni zapuščini in z nobeno besedico ne omeni ne prestolonasledništva, ne kake druge politike. Oporoka se začne: „Umrjem, kakor dober kristjan, brez srda do kogarkoli in vsem odpuščam, kakor tudi vse one, kojim sem jaz krivico delal, odpuščanja prosim. Bogu vsemogočnemu pa zveličanje svoje duše priporočim." Moja draga sopruga naj ima do smrti vžitek vsega mojega premoženja, razun poznejših volitev. Po smrti moje sopruge naj pa moja nečaka vojvoda Parma-nški in grof Bardiški premoženje podedovata in sicer tako, da prvi dobi dve, poslednji pa jedno tretjino mojega premoženja. Veliki vojvodici Alice (Elizi) To-škanski in vojvodici Marjeti Madriški volim vsaki po 500.000 frankov. Zavodu ..propagande" katoliške vero v Lyonu volil je grof tudi 500.000 frankov. Sv. očetu zapustil je 400.000 frankov z določilom, da se nalože in obresti vsako leto sv. očetu darujejo. Revežem v Parizu 100.000 frankov, in revežem tiste občine, kjer bodem na večno trudne oči zaprl pa 20.000 frankov. Ta poslednja volitev pripade toraj revežem v Frohsdorfu in oba zneska se bosta bodoči teden že razdelila. Konečno so omenjeni še zneski za sv. maše v Frohsdorfu in Gorici, i a pokojnine za hišne služabnike. — Vvaževanje mesa iz Rum unije na Dunaj. Brata Messing hočeta na Rumun-ski meji v Jokam napraviti veliko klavnico, ktero bi nadzorovali avstrijski vradniki. Tam hočeta klati rumunsko pitano živino, a meso pošiljati na Dunaj. Prosila sta za to dovoljenja pri c. kr. miuisterstvu unanjih poslov. — V svoji vlogi govorita o vzroki 1 dragino pri mesu na Dunaji in mislita, da se to 110 bode tako hitro zboljšalo. — ker se več mesa hoče nakupiti, kakor sega na trg postavi. — Ne vemo, ali je to res ali 110, lo toliko se spominjamo, da drugi listi pišejo, da so avstrijska pitana živina na Nemško prodaja in da je tam po večih mestih meso ceneje, kakor na Dunaji. No, ako se iz Amerike, da celo iz Avstralije meso v Evropo na trg postavlja, zakaj bi se iz Ru-munije na Dunaj ne?— Mislimo, da so tukaj druge stvari vmes. — Južna železnica poskušala bodo 19. t. m. na progi Modling-Vorderbrilhl prvi vlak na elektrogon. — Iz Ogerskega dohajajo vesti, da bo vsled prevelikega deževja slaba vinska letina. — Iz rodu kralja Sobieskega, rešitelja Dunaja je dandanes le še ena potomka pri življenji; ona živi v Kolinu v dobrih razmerah, ter je omožena z založnikom nekega dvakrat na teden izhajajočega lista. — Na otoku Is c bij a se zopet hudi potresi ponavljajo. Ljudje preplašeni bežijo. — Amerikanska severna Pacific-železnica je dovršena. Na 22. avgusta pri-bili so zadnjo šino, ki% je zahod z istokom zvezala. Prvi vlak preko Št. Pavla proti Zgornjem jezeru in od tam do tihega morja je vže na cesti. — Pri tej priložnosti ne bode napačno, ako zabilježimo statistiko mesta St. Pavel. Mesto jelo se je graditi, t. j. prvi kol za prvo kočo zabil se je v tla leta 18-38 in takrat je bilo skupaj troje ljudi. Leta 1847 jih je bilo že 50; 1850 840; 1855 4400: 1860 10.600; 1865 13.210: 1870 že 20.300; leta 1875 so se že na 33.178 narasli in leta 1880 na 41.498; leta 1881 bilo jih je 50.900; 1882 pa 75.835 in letos jih je že nad 88.378. Rodovitna tla mora ta St. Paul imeti, kajti ljudje se tamkaj bolj množe, nego po naših gozdih po jesenskem deževji gobe rastejo! — Roparski napad na ekspresni vlak španjsko - francoski vršil se je 17. avgusta na progi med Mollet-om in Montmelom. Tedaj bilo je to že zdavnaj, a naj služi v izgled, kaj si hudobija vse upa. Preden je vlak Mollet za* pustil, vstopili so štirje roparji v mornarskih uniformah vkupej. kjer je bila straža civilne garde, ki vlak spremlja. Na progi, ko je vlak z besno hitrostjo proti Montmelo drčal, napadli so ti štirje mornarji civilne gardiste in jih pomorili. V tistem času zapazi pa peljač od daleč znamenje, naj vstavi. Vlak postoji in v trenutku vsuje se kakih dvajset do ušes oboroženih roparjev čez vlak in popotnike, 70 do 80, do čistega spraznijo. Vzeli so jim menda okoli 30.000 do 32.000 mark gotovine, mnogo zlatnine in srebernine, kakor ur, verižic, prstanov i. t. d. Ko so roparji svoje delo dokončali, so se priporočili in vlak se jo z večino popotnikov dalje odpeljal, in dve uri zakasnjen v granično postajo Pont Bon prižvižgal. Telegrami ,.>Sloveiicir. London, 15. sept. Delajo se priprave za mednarodno razstavo, ki bo od 3. aprila do 31. oktobra 1884 v „ kristalni palači Sydenham". Eksckutivne dražbe. 18. sept. 1. c. džb. pos. Andrej Kucler i/, Horjula. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. Jože Gorup iz Kašo. Vipava. — l.e. džb. pos. Primož Kova« i/, Paku. 5985 gl. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. Anton Kaši« iz (taborsko gore. Kačo. 19. sept. 1. e. džb. pos. Martin Ojetoršek iz Stnne rebri, 585 gl. Krško. — I. o. džb. pos. Frančiška I5u-tara iz Sel. 500 gl. Mokronog. — 3. o. džb. Frančiška Vilar omož. Skobec iz Pudoba. Lož. — 1. o. džb. pos. Franco Cujnik iz Zgornjih Gradiš, 3520 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. France Povšič iz Gabrnika, 1280 gl. Mokronog. — 1. 0. džb. Jakob Žnidaršifi iz Podcrkvo. Lož. — 3. c. džb. pos. Janez Strle iz Poljan. Lož. — Relicitacija pri Jožefu Golf iz Loža. Lož. — 1. o. džb. Jožef Lukek iz Straže, 710 gl. Mokronog. — 1. e. džb. Johana Pečaj iz Ravnika. Lož. 20. sept. 1. e. džb. pos. Mihael Otoničar iz Cirk-nice, 700 gl. Logatec. — 1. e. džb. Marija Penko iz Kala. Postojna. — 1. o. džb. Matija Škof iz Dolonjovasi, 2080 gl. Logatec. — 3. e. džb. pos. Agata Martinčič iz Spodnjega jezera. Logatec. — 1. e. džb. pos. flelena Mestek iz Jezera. Logatec. — 1. e. džb. pos. Martin Novak iz Rovt, 645 gl. Logatec. — 1. c. džb. pos. Jane/, Nagode iz Hotoderšico št. 7, 2940 gl. Logatec, — l.e. džb. pos. Jože Lenkovič iz Hotcderšico, 2115 gl. Logatec. — 1. e. džb. pos. Andrej Milavec iz Cirknico, 5257 gl. Logatec. — 1. c. džb. pos. Jakob Mivšek, 2735 gl. Logatec. — 1. e. džb. pos. Jože 1'cnko iz Nadanjesola, 3950 gl. Postojna. — 3. e. džb. pos. Anton Slak iz Repša. Trcbno. Dunajska borza. 14. septembra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl- 25 kr. Sreberna „ „ „ „ . . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 78 M 55 jj 99 ti 50 jj Papirna renta, davka prosta 93 n — jj Ogerska zlata renta 6% 119 05 n !! .1 !1 ^ "jo 87 „ 20 j» papirna renta 5% 85 j> 90 j» Kreditne akcijo . 160 gld. 292 75 jj Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 108 17 75 „ avstr.-ogerske banke 835 n — j» „ Liinderbanke 104 50 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 645 jj — n „ državne železnice . 320 75 n „ Tramway-društva volj. 170 gl. . 231 „ 75 jj Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 102 n 90 jr „ „ Ferdinandove sev. „ 104 jj 75 jj 4 "jo državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 120 25 t J. 4 "jo „ „ „ ., 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 133 jj 25 " 167 75 ., „ „ 1864 50 „ 166 50 jj- Kreditno srečke . . 100 „ 168 n 25 n Ljubljanske srečke . . 20 „ 23 jj — u Rudolfove srečke 10 „ 20 jj — 5 "j0 štajersko zemljišč, odvez, obligac. 104 — „ London ...... 120 — n Srebro ...... — — K Ces. cekini..... 5 67 \ Francoski napolcond. 9 j» 50 jj Nemške marke..... 58 jj 55 JJ 4 vol. mala 8°. 1879, založil Miroslav Pustet v Reznem. Vsako polo tega brevirja pregledala in potrdila je pred tiskom S. Rituum Congregatio v Rimu; oziralo se jo kolikor mogočo na posebno zložnost molivca; glavni deli in odlični prazniki brevirja so po priljubljenem dunajskem strokovnjaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše illustrovani s krasnimi izvirnimi podobami in sicer: I'avs Hicinalis z 9, Pars »rnalis s 15, Pars Acstivalis z 10 in Pars autumnalis s 7 podobami. Neprecenljiva prednost novega brevirja je gotovo njegova popolnost in pravilnost; mnogo, v dosedaj izišlih izdajah nepopravljenih pogreškov in pomanjkljivosti. odstranilo se je najskrbljivejšo. Ta v štirih zvezkih izdani, različno vezani brevir, ki se vsled svojo trdnosti in ličnosti ne boji nobene kritike, prodaja podpisana bukvama glede na kakovost vezanja, po sledečih cenah: 18 gld. 50 kr., 21 gld., 23 gld., 24 gld., 26 gld. itd. Posamezne pole zahtevajočim radi pošljemo na ogled. t Katoliška bukvama Z v I j j nl>lj:i 11 i.