Političen list za slovenski narod.

.....—
Po poitl prnjoman »olja: Sa <m1i leto predptača* 16 (14., ta pol lata 8 »14., xa četrt l«ta t fld., U
meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman valja: fa Mlo lato 18 fld., sa pol le'.a 6 fld., ca četrt lato 3 fld., u jeden bmmc V Ljubljani na dom pošiljan valja l fld. 80 kr. več na leta Poaamne itevilke po 6 kr.
Mu ^ |
lfld. ][
Naročnino in oznanila (Inserata) viprejema npravnlltvo la ekipedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 3.
Rokopisi se ni vračajo, nafrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredniitvo je v ttemenlflklh ulicah it. 2, I., 17.
iskala vsak dan, iiviemii nedelje in prasnike, ob pol 6. uri popoldne.
Vradnlštva talefdn - štev. 74.
&tev. 272,	V Ljubljani, v ponedeljek 27. novembra 1899. Letiiilt XXVII
Verski zaklad in planine.
Bohinjska, blejska, selška in gorenja savska dolina, kjer je živinoreja poglavitni vir kmečkim dohodkom, rabi že izza davna planino za pašo in za hribovskim krajem potrebno telesno vtrjenje svoje živine. Novejši čas je butil na dan boj med gozdi in pašniki. Gosposka je v tem boju navadno popolnoma strankarski podpirala samo gojzdno kulturo. Se tam, kjer je kmet sam lastnik, ima vedno sila mnogo Bitnosti, da si ohrani potrebne pašnike; če ima pa samo služno pašno pravico na kakrem velikem posestvu, je pa njegov položaj neznosen. V Jelovici je več planin v posestvu verskega zaklada, katerih nekatere vživajo kmetje po najemnini, večino pa vsled služnih pravic. A žalosten vžitek prepleten z nagajanjem,, kaznimi itd.! Da bi se temu odpomoglo, so bIov. poslanci pri min. predsedniku Thunu posredovali, naj se planine kmetom, oziroma vasem, ki so jih doslej rabile, prodade v last. Med slovenskimi postulati od Thunovega ministerstva, je bil tudi ta. Thun je v svojem in poljedelskega ministerstva imenu odgovoril, da je pripravljen prodati planine.
Poslanec Pogačnik so je nato posebno trudil, da so napravile posamne bohinjske vasi po nudbe na ministerstvo. Po naročilu poljedelskega ministerstva so se začele poizvedbe. In pri teh so državni organi proti vsem pravicam zadirali se nad ljudi, češ »kaj hočete, saj ne boste nič dosegli«, »kaj se vtikajo poslanci v to«, »Pogačnik bo še videl, kaj je storil«, da so jih v resnici spravili v strah. — Ministerski predsednik govori in logar, ali pa kak drug ohol možic, ki naj bi skrbel zato, za kar je nastavljen, pa odločuje! Ne, tako daleč še nismo. Slov. poslanci bo sedanjemu poljedelskemu ministru iznova predložili planinsko zadevo in tudi označili neumestno po-Btopanje državnih organov in organčkov. Dolžni so braniti svojo avtoriteto proti vsakemu; saj je to avtoriteta ustavno k zakonodaji poklicanega ljudstva. Upati je, da se planinsko vprašanje ugodno reši.	•
Za svobod« Hrvatske.
(Poročilo našega posebnega izvestitelja.)
V srcu hrvatskega naroda vršil se je včeraj velevažen dogodek. Incijativom vodstva združene opozicije sezval je meščanski odbor včeraj v Zagrebu ljudski shod pod vedrim nebom, da se združeno meščanstvo posvetuje o najvažnejših vprašanjih današnjega časa. Meščanski odbor predložil je meetingu naslednje tri resolucije:
I.	o reformi volilnega reda ;
II.	o reformi zakona o tisku;
III.	o financijelni samostalnosti Hrvatske.
Shod se je vršil na vseučiliškem trgu pred
hrvatskim narodnim gledališčem. Na tisoče in tisoče naroda se je nabralo na tem prostoru. Trg je bil poln pristašev vseh hrvatskih opozicijskih strank.
Raz odra, ki je bil ves odet v hrvatske tro-bojnice, pozdravil je narod v ime meščanskega odbora njegov načelnik in sklicatelj shoda gosp. Gjuro C r n a d a k. Shod ga je soglasno izvolil
svojim predsednikom, podpredsednikom pa gosp. Jožefa H u r e k a in tajnika g. Dragotina Š t a j -d o h a r j a.
Predno so zborovalci pričeli z razpravami, izrekli so z navdušenimi »Živijo«-klici udanost vladarju. O prvi točki dnevnega reda je govoril poslanec dr. Marijan D e r e n č i n. »Ako hočemo«, dejal je govornik, »da bode sabor hrvatski res sabor hrvatskega naroda, hočemo, da vsak državljan imej dolžnosti, a imej tudi prava. Resolucija predlaga, kako naj se kazni oni, ki krši svobodo volite^,'hoče, da kazni vsak uradnik in vsaka vlada, ki s svojimi, uradniki preprečuje narodu, iia svobodno po Bvojem uverjenju voli zastopnike v svoj sabor . . . »iPri teh besedah je nakrat vstal — vladni zastopnik, hoteč zabraniti tako razpravo. Dr. Derenčin je zastopniku krepko odgovoril: »Ali imamo morda tudi v Hrvatski takih uradnikov ? Ali zato ne smem tako govoriti ? Govoril pa bodem kljub temu resnico in če me tudi radi tega zatvorite. Resolucija hoče, da se zadovolji vsem zahtevam časa tudi v socijalnem pogledu. Hrvatski narod pokoriti se če samo onim zakonom, katere bo stvorili poslanci, izvoljeni po njegovi volji. Mi to hočemo, a hoteti je menda slo-bodno. Današnje razmere ne odgovarjajo volji naroda, a narod, ki take razmere trpi, ni vreden, da obstoji. Hrvatska ima veliko nalogo — zbrati in zjediniti okolu sebe vse hrvatske narode. Ustvariti moramo v svoji ožji domovini razmere, ki ji bodo omogočile izvršitev te velike naloge«. Gro-moviti »Živijo« klici so se razlegali po vseuči-liškem trgu. Zagrebčani so veličastno manifestirali za svobodo in velikost Hrvatske.
Oglasil se je k besedi socijalni demokrat B u k š e k, ki je izjavil, da se strinja z vsemi re-rolucijami.
K drugi točki je govoril g. Stjepan Z a g o rac, navdušeno pozdravljen. Kazal je na veliki pomen dneva, na katerega je meščanstvo zagrebško v ime Hrvatstva pozabilo na strankarske diference. Resolucijo za svobodo tiska hočemo, da nam je dovoljeno braniti čast in slavo domovine naše. Sedaj vlada na Hrvatskem samo svoboda preganjanja tiska. Govornik je predložil resolucijo, ki zahteva, da hrvatski Babor sklene zakon, s katerim bi se mogla svoboda tiska v istini ščititi. Koncem svojega krasnega govora klical je g o vornik Hrvate k slogi. Zbrano ljudstvo je govornik elektrizoval. Dolgo ni hotelo ponehati viharno odobravanje. Bil je to res nepopisno ginljiv trenotek, ko je narod hrvatski ob nepopisnem pritisku od strani svojih nasprotnikov dobil zavest, katero so pričeli s Stjepanom Zagorcem še-le pred nedavnim časom širiti plemeniti hrvatski možje, da je narodu hrvatskemu treba trdne sloge, ako hoče odbiti nasprotni pritisk.
Za isto resolucijo je govoril še hrvatski književnik g. Evgen K u m i č i č. Pri njegovem istotako odličnem govoru je došlo do demonstracije za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko.
O tretji rcsoluciji je govoril tovarnar g. Janko G r a h o r ml. Hrvatska trgovina in industrija ste znatno napredovali, a to ni zasluga tridesetletne zveze z Mažari, nego naše delo, ker ta zveza nam
jo zvezala naše roke, ki bi morale biti pri tem delu svobodne. Upravo naših financ smo dali naši »ljubi mažarski brači«, ki nam vedno natvezuje, da smo — pasivni. Naj store z nami obračun! Bodimo sami svoji gospodarji! Sabor sprejmi samo tak predlog kraljevinskega odbora, ki zajamčuje kraljevini Hrvatski in Slavoniji popolno finanoi-jelno samostalnost.
Vse tri resolucije so bile soglasno sprejete. Gromeč »da!« je zabučal po vseučiliškem trgu. Potem pa se je odkril narod in 10.00 0 grl je zapelo milo hrvatsko bimno »Liepa naša domovina«. Z velikanskim navdušenjem se je razšlo ljudstvo po Zagrebu s prepričanjem, da misel za slogo hrvatsko treba zanesti v vse sloje naroda. Za vsprejete resolucije se bodo po Zagrebu pobirali podpisi, ki bodo število vdeležencev shoda še presegli, potem pa predloži hrvatska opozicija na tej podlagi v prihodnjem zasedanju hrvatskega sabora svoje predloge.
Za Zagrebom sledili bodo shodi še po drugih krajih. Hrvat se vzbuja za slobodo domovine. Vse-gamogočni Bog daj svoj blagoslov junaškim bo-rilcem, da ne omagajo pod nasprotnim pritiskom. Živila združena svobodna Hrvatska!
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. novembra.
Položaj Mladočehov v državnem »boru postaja z vsakim dnem resneji. V domovini vre čim dalje bolj in z vso odločnostjo zahtevajo vo-lilci, naj prične mladočeški klub najodločnejo opozicijo ali pa naj vsi poslanci odlože mandate, da si more češki narod izbrati takih mož, kakoršnih potrebuje v sedanjem boju proti Cehom sovražni vladi. Pripravljenih imajo za ta slučaj dovolj radikalnih elementov, ki bo vsak hip voljni ustreči narodovi volji. Sedanji mladočeški zastopniki to dobro vedo in zato so se vršila te dni opetovana posvetovanja v klubu. Toda konečni vspehi so pokazali, da klub ne more ustreči zahtevam naroda v polni meri, ker ne najde podpore v desnici za obstrukcijo in je še celo vprašanje, bode li našel podpore v svojem opozicijskem postopanju. Ako prično Mladočehi z obstrukcijo, so popolno osamljeni in desnica se razbije v tistem hipu. To so uvideli zmerneji elementi in zato je konečno ostala radikalna dvanajstorica osamljena. Te, kakor pravijo, do skrajnosti neznosne razmere opisujejo češki radikalni listi v svojem sobotnem izdanji. Večina nas noče podpirati v našem boju, pišejo ti listi, vse stranke so nam obrnile hrbet, navezani smo sami na-se; podpirala nas bo k večjemu mala peščica Slovencev in Hrvatov, nikakor pa ne vsi. Vladinovci a la dr. Klaic ne gredo z nami. Ravno taka je s fevdalnim veleposestvom. To je dokaz, kolike veljave in stvarne vrednosti so zagotovila o bratstvu in zavezništvu. Liberalni veleposestniki so svojedobno marljivo sodelovali pri obstrukciji, ne da bi jim bil kdo očital, da postopajo nelojalno in proti svojim tradicijam. — Kar so tiče ostalih desniskih strank, in posebe slovanske kršiansko-narodne zveze, je sicer res, da se no morejo vneti za burno obstrukcijo in je
s
tudi ne morejo podpirati, ker so svojedobno vse obsojale burni nastop nemških levičarjev. Desnica bi se potem ne mogla ogniti opravičenim očitkom, da je postala nedosledna v svojem postopanju. Z obstrukcijo se toraj desnica ne more sprijazniti. Drugače pa je z opozicijo. Tukaj morejo Čehi računati na pomoč vseh onih krogov, ki povodom prvih razprav o nagodbi z Ogersko svojih volilcev niso vodili za nos. Vsi člani katoliške ljudske stranke, vsa slovanska krščansko-narodna zveza je po svojih poslancih zagotavljala svojim volilcem, da ne more glasovati za tako nagodbo, kakoršno nameravata skleniti vladi, in bi bila toraj skrajna nedoslednost, ako bi ti krogi pripomogli, da se v škodo avstrijskega prebivalstva uresniči želja sedanje vlade. To bi morali in so dolžni naši zastopniki storiti napram vsaki vladi, posebno pa še sedanji, v kateri se nahaja Slovanom neprijazni minister Kindinger.
O avdijenci poslanca JSngela pri cesarju oziroma o njegovem referatu v seji mladočeškega kluba poročajo »Narodni Listy« mej drugem tole: Poslanec dr. Engel je po tem poročilu rekel vladarju mej drugim, da je bil češki narod grozno razburjen vsled razveljavljenja jezikovnih naredeb, a še bolj so ga razburili razni ukazi podrejenih organov, ki so bolj občutno vplivali na Cehe, kakor odprava naredeb sama. Tu je omenjal dr. Engel znanega ukaza pravosodnega ministra Kindingerja Tu je pa zastopnik Mladočehov prišel v majhno zadrego, ko mu je vladar pojasnil, da dostavek v omenjenem tajnem ukazu, ki je Čehe najbolj razburil, ni Kindingerjevo delo, marveč nekega višjega pravosodnega uradnika češke narodnosti. Ko je posl. Engel nadalje pojasnil zelo opasen položaj čeških zastopnikov, . ki morajo ali obstruirati, ali pa odložiti mandate, ter pripomnil, da bodo potem mesto njih prišli v zbornico socijalni demokratje in radikalci, je baje vladar odgovoril: »No še tega se nam manjka, da bi odhajali treznomisleči ljudje. Le pomirite svoje duhove, saj bo kmalu vse dobro«. O znani »Zde« aferi je rekel vladar: »Oglaševanja rezerv-nikov s »Zde« je smatrati za upornost, proti kateri se mora strogo postopati«. — Iz vsega vladarjevega govora je pa dr. Engel dobil vtis, da je vladar odločno zato, da se reši češko vprašanje.
Avstrijski o/lcijozl za Angleže. Avstro-ogerski zunanji urad vodi skoro vedno politiko, ki ni v soglasju z javnim mnenjem v naši monarhiji, in tako je tudi v zadevi angleško-trans-valske vojske v Južni Afriki, b prav neznatno izjemo židovskih borzijancev in kapitalistov je vse avstrijsko javno mnenje na strani zatiranih Trans-valcev in Oranjcev, katerim bi angleški kramarji radi oropali popolno vso prostost in vse — zlato To javno mnenje se izraža na raznih shodih in razgovorih, posebno pa v javnem časopisju, ki vneto zagovarja transvalsko stvar. Zunanji urad pa tudi s tem ni zadovoljen. V oficijelno inspi-rovani »Pol. Cor.a se naglasa, da naša monarhija nima nikakega vzroka udrihati po Angležih, ker vlada prijateljsko razmerje mej obema državama. Zato so baje angleški oficijelni krogi tem bolj osupnili nad pisavo avstrijskega časopisja. — Konečno se daje migljaj, naj se pisava avstrijskega časopisja v tem smislu spremeni. — Tu je pač umestno vprašanje, kaj ima neki avstrijsko prebivalstvo od Angležev, da bi moralo zagovarjati njih krivično nasilje. In javno Časopisje mora izražati ljudsko mnenje. Sploh naj pa londonski krogi še-le tedaj apelujejo na simpatijo ostalih evropskih držav, kadar bodo prenehali s svojimi lažnji-vimi poročili.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. novembra.
(Javno predavanje.) V sredo ob '/s 8. uri zvečer bo č. g. Evgen Lampe predaval v »Kat. Domu«: ,Kako so sežigali čarovnice in kako je krvava inkvizicija trpinčila in morila ljudi«. — Odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
(Delitev beljaškega železn. ravnateljstva.) Z Dunaja: Naše poročilo v listu dne 22. t. m. glede delitve beljaškega železniškega ravnateljstva je istinito. Poizvedbe v železniškem ministerstvu so pokazale, da se tam resno bavijo z vprašanjem, kako priklopiti, ako ne vse železniške proge
kranjske, vsaj dolenjske tržaškemu ravnateljstvu. Jedini, ne pametni, ampak aamo za Tržačane praktični uzrok, katerega za delitev navajajo, je ta, da so pri tržaškem ravnateljstvu gospodje z gospodom ravnateljem Borowiczkim vred uvrščeni jedno stopinjo nižje, kakor gospodje pri drugih ravnateljstvih. To pa radi tega, ker je ravnateljstvo maloobsežno in radi tega delokrog jako skromen. Z drugimi besedami toraj povedano: del kranjskih železničarjev naj pomaga gospodom v tržaškem ravnateljstvu do boljših plač. Kakor jim privoščimo in želimo vse najboljše, moramo vendar odločno takemu počenjaju oporekati tako v narodnem, kakor gospodarskem pogledu. Slovenski uslužbenci razdeljeni med nemškim beljaškim in laškim tržaškim ravnateljstvom so, kakor smo že omenili, pokopani za večno. Največjega pomena je pa gospodarski moment. Po dovršeni bohinjski železnici, katera ima sedaj zopet največ upanja, in ako se se katera lokalna železnica pri nas gradi, e gotovo beljaško ravnateljstvo preobloženo in vprašanje nastane, kateri kos železnic tega ravnateljstva, severni ali naš južni, bo treba odklopiti. Ako se ima to zgoditi z našim južnim delom, sotem pripravljajo sedaj polagoma pot, da pridejo vse kranjske proge pod tržaško ravnateljstvo. Postopanje ministerstva je preprozorno. Ako hočemo, da postane Ljubljana s časom res naše središče, potem moramo skrbeti za to, da pridobimo v to mesto vse centralne urade Da bi se sedaj tržaško ravnateljstvo premestilo v Ljubljano, na to ni misliti, vse drugo pa je, ako se bo-linjska železnica dogradi. Sedanje tržaško ravnateljstvo ima 189 km dolgo progo, in sicer Trst-Herpelje - Pulj 138 km, Divača - Herpelje 13 km, Kanfanar Rovinj 21 km, Tržič červinjan 17 km. Dalmatinske proge, akoravno spadajo pod to rav nateljstvo, so radi oddaljenosti skoraj samostojne. Samo kranjske pa imajo daljavo 265 km, in sicer: Trbiž - Ljubljana 103 km, Ljubljana - Kamnik 23 km, Ljubljana-Straža 84 km, Grosuplje - Kočevje 55 km. Bohinjska železnica do Gorice bi pa približno merila 200 kin. Toraj skupaj okrog 460 km. Ali ni toraj naravno, da se radi 189 km premesti tržaško ravnateljstvo v Ljubljano? Kakor rečeno, zdi se nam, da to že sedaj hočejo preprečiti, radi tega je delijo, predno so kranjske že leznice dodelane. Napor naš naj bode, da te nakane preprečimo.
(Cesarjev dar.) Cesar je podaril gasilnemu društvu v Kamnigorici 100 gld. in onemu v So-dražici 60 gld.
(Državna podpora) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za izvršitev obrežnih del pri Zavoglju 6500 gld. podpore.
(»Glasbena Matica«.) V koncertu, v nedeljo, dne 3. decembra izvajal bode pevski zbor poleg drugih točk tudi velezanimive, originalne in mojstersko sostavljene srbske in makedonske narodne pesmi, katere so pred nekaj leti pod vodstvom belgradskega profesorja Stjevan Mokranjaca v Carigradu in na Ruskem dosegle največji vspeh in katere je lansko leto tudi belgradski pevski zbor pod Mokranjacem v Berolinu pred cesarjem Viljemom z največjim vspehom pel.
(Zborovanje tržaških Slovencev.) Včeraj se je vršil v Trstu občni zbor političnega društva »Edinost". Dvorana Mally je bila natlačeno polna Došli so na zbor državni in deželni poslanci dr. Laginja, Spinčič, Nabergoj, oba dr. Trinajstiča, dr. Kurelič, Kozulič, M a r e z i š k i župan B a b i č , tržaški dež. posl. in mestni odborniki Ivan in Alojzij G o r i u p , Dollenz, Vatovec, podgrajski poslanec Jenko in mnogo drugih prvoboriteljev tržaških in istrskih Slovanov. Predsednik društva profesor Matko Mandič je v nazdravnem govoru dotaknil se tudi perečega slovenskega vprašanja, ki razburja rojake v Ljubljani in v Gorici, rekoč da morajo v preprečenje istih tržaški Slovenci biti složni pod varno streho društva »Edinost«. Tajnik dr. Slavik je poročal o delovanju društva v minulem letu. Omenjal je, da je težko ob teh razmerah kaj doseči, ko korupcija in protizakonosti nasprotnikov preprečijo vsako vspešno narodno delo. — Po odobrenju poročil tajnika in blagajnika se je vršila nova volitev predsednika in odbora per acclamationem. Predsednik in odbor jo izvoljen deloma prejšnji, kateremu izreka zbor svoje zaupanje. Po završenem zborovanju je bil
javen shod, na katerem so govorili razni odlični govorniki. Najbolj so se odlikovali v govorih Hrvatje, in sicer v prvi vrsti poslanca Laginja in Spinčič ter urednik Jakič. Laginja je govoril o splošnem političnem položaju Avstrije od leta 1848. in nadalje o položaju v državnem zboru. Omenil je kakor najvaineje točke v političnem programu avstrijskem — češko vprašanje, brez katerega rešitve no bode mogoče nobeno vspešno politično delo avstrijsko. Za Slovane še ni bil nikdar v Avstriji tako kritičen položaj, kakor je danes. Razpravi dr. Laginje je sledilo urnebesno navdušenje, da se je tresla dvorana. Urednik Jakič je ojstro bičal avstrijski in zlasti primorski vladni zistem. Izreka zahvalo in zaupanje nekaterim našim poslancem, zlasti Spinčiču in Laginji, obžaluje pa, da se nahaja v zbornici ljudij, katerim ni mari blagor naroda, marveč lastna čast in korist. Spinčič je v daljšem govoru pojasnjeval razmere v Istri in v deželnem zboru istrskem. Dotikal se je krivičnega volilnega reda Schmerlingovega da ima večina prebivalstva v Istri v deželnem zboru manjšino, manjšina (mesta) pa da ima večino. Govoril je o nezaslišani korupciji, s katero nastopajo Italijani nasproti slovanskim zastopnikom Istre. Mej tem govorom in Spinčičevim in po istega zaključku jo kar vrSalo navdušenja po dvorani in penečega srda nad našimi nasprotniki.
(Dvestoletnico smrti) P. Marka iz Avijana, ka-pucina, obhaja letos katoliški svet. Bil je sloveč spokorni govornik in je 1. 1683 pripomogel na Dunaju k zmagi proti divjim Turkom. Ta sveti mož je bil znan tudi Ljubljančanom. 12. sept. 1683 so slavno premagali Turka pred Dunajem. V Ljubljani so zvedeli ta veseli dogodek 18. sep-tembra. Nekoliko dni pozneje, 26. septembra, so šli v procesiji iz stolnice k sv. Petru in sv. Mihaelu pri Klarisinjah (sedaj vojaška bolnica nasproti Slonu). Slovesni Te Deum so obhajali 24. oktobra in P Lazari je iskreno pridigal. Ta dan pride na poti z Dunaja v Ljubljano P. Marko iz Avijana in se ustavi pri svojih redovnih bratih. Tri dni je ostal v Ljubljani in pomagal mnogim bolnikom. ^L. 1684. je prišel 10. oktobra zjutraj v Ljubljano. V stolnici je pridigal 12. oktobra. Drugi dan se je zgodaj na ladiji odpeljal do Bistre in potem dalje. Ko je 1. 1699. umrl na Dunaju, so se ga tudi Ljubljančani spominjali, zlasti oni, katerim je pomagal. Kanonik Gladič se ga spominja tudi v pesmi: Nec minus laudem me-ruit Marcus Avirnani, Famosus ille regulae Capu-cinorum cultor, Hic saepe qui pertransiens saepe-que demonstrabat, Quae vis sit poenitentiae, quam strenue inculeabat.
(Slovensko gledališče.) Jutri 28. t. m. uprizori se prvič na slovenskem odru »Od stopinje do stopinje«, ljudska igra b petjem v 4. dejanjih in 6 slikah. — Po razburljivih »Strahovih« povzame zopet poljudna muza besedo, da prijetno zabava občinstvo. Igra je že dolgo vrsto let stalna na repertoarju skoraj vseh avstrijskih gledališč, kar pričuje o njeni priljubljenosti. Bogato je založena s petjem; — v koncertni sceni pojo: gospica C a r n e r i sloviti Arditijev Parla-valček, gospa P o 1 a k o v a pesem iz operete »Kralj Jerome« in gospod D e s a r i arijo Lenskega iz Čajhcvvshega opere »Evgen Onegin«, — nadalje pojo pesmi in kuplete gošpa Polakova, gospoda Inemann in Housa in prvič na ljubljanskem odru gospa Housova, ki jo bila čislana subretka in na-jivka na čeških odrih, slednjič nastopa tudi pevski zbor Nadejati se je prav zabavnega večera.
(Gg. Ganglu in Dimniku v premišljevanje.) »Učiteljski Tovariš« rad trobi, da so nemški krogi najiskrenejši prijatelji šolstva. Na Kranjskem se laskajo učiteljstvu, ker ga hote porabiti za svoje »zveze« in načrte. Kako pa postopajo s slovenskim učiteljstvom na Štajerskem, kažeta naslednja slučaja: G. učitelj Voglar je prišel na celjsko okoliško šolo že 15. septembra, a po dveh mesecih mu šolska oblast v Gradcu niti ni naznanila, bo li dobil kaj plače. Mož je moral dva meseca na lastne stroške živeti. Pred tremi meseci je ista oblast suspendirala g učitelja Gostinčarja, zaradi znane obtožbe ter mu je okr. sol. svet dovolil le , dve tretjini plače. Mož pa ni do danes niti krajcarja prejel. Gg. Gangl in Dimnik, le razkričujta naprej slavo svojih »nemških« prijateljev.
(Letopis »Gospodarske zveze«) dobiti je pri ravnateljstvu iste, Ljubljana, Gradišče štev. 1. To
naznanjamo radi tega, da se izognemo vprašanjem, kje je dobiti »Letopis«.
(Celovška policija pred celjskim sodiščem.) Izpred celjskega sodišča se nam poroča: Učitelj ■OoBtinčar je tožil celovška policaja Lehrmanna in Radifa, ker sta ga pri aretovanju v usodni noči, ko se je moral pred nemškimi hijenami braniti z revolverjem, telesno poškodovala. Policaja sta nezavestnega Gostinčarja tako trdo uklenila, da so ga grozne bolečine na roki vzdramile iz nezavesti Ko je v bolečinah zaklical »Jezus, Marija!« zakričal je jeden policajev: »Prokleti bindišarski pes, ti bom že pomagal streljati!« Policaja sta vse tajila in bila — oproščena kljub Gostinčarjevi prisegi. Zagovornik policajov dr. Mraulag je pred sodiščem tako psoval Slovence, da ga je sodnik moral karati. Gostinčarja je zastopal dr. Hrašovec.
(»Slovenec« se prodaja) pričenši z jutrišnjim dnem poleg v trafiki gospoda Brusa (pri Štefetu) pred škofiio tudi v naslednjih trafikah: na Dunajski cesti št. 14, trafika g. Fr. Blassa, na sv. Jakoba trgu št. 6 pri g. P o d r e k a r j u , na Kongresnem trgu štev 3 v trafiki gospe M. Vilhar in na Rimski cesti št. 20 pri gospej Jos S u s c h n i k.
(Častni naslov in stanovsko vprašanje absolventov višje zcmljedelske šole na Duuaju) Z Dunaja se nam poroča: 23. t. mes. so imeli v poslopju višje zemljedelske šole slušatelji občno dijaško zborovanje, kjer so razpravljali o sledečih opravičenih zahtevah: 1. Vlada naj potrdi pravico za inženirski naslov onim rednim slušatel jem višje zemljedelske šole, kateri so z vspehom prestali državne in diplomske izpite in katere je spoznala vredne izpraševalna komisija. 2. Vsi, kateri so že naredili z vspehom imenovane skušnje na tej šoli, naj dobš pravico za inženirski naslov. 3. Z inženirskim naslovom si pridobe ob enem tudi iste politične pravice, katere imajo doktorji. — Na to je slušatelj iz podatkov šolskih poročil dokazal, da odpade povprečno večje ali vsaj približno enako število tedenskih predavanj višji zemlje-delski šoli v primeri z drugimi višjimi šolami, celo v tem slučaju, ako se vračuna, da so predpisana na tej šoli tri leta, na drugih višjih šolah pa štiri ali pet let. Burno pozdravljen poroča na to Nj. magnificenca gospod rektor profesor dr. S. Zeisel o svojem dosedanjem delovanju v tej zadevi in izraža slušateljem svojo polno simpatijo za njih opravičene težnje in obljubuje, da si bode profesorski kolegij, kolikor mu bo mogoče, prizadeval, da doseže ta namen. Končno se sprejme enoglasno sledeča resolucija: Ker se je pred kratkim iz neutemeljenih razlogov izpustilo v zakonskem vladnem predlogu, da se podeli ne samo višjim tehniškim šolam in rudarski akademiji, ampak tudi višji zemljedelski šoli pravica inženirskega naslova, javljajo 23. t. m. zbrani slušatelji, da se čutijo zaradi tega preziranja razžaljene in prikrajšane. Zato prosijo profesorski kolegij višje zemljedelske šole, naj v najkrajšem času odločno zahteva, da vlada potrdi popolno enakopravnost absolventov višje zemljedelske šole z drugimi višjimi šolami in jim podeli pravico inženirskega naslova z istimi političnimi pravicami, katere ima doktorska čast.
(»Slovenec« ln »Mestni dom«.) Božičnica ljubljanskih ognjegascev i>ode toraj vendar-le v »Mestnem domu«. Prav tako, da dvorane ne prepre-žejo pajki. »Laibacher Zeitung« z dne 23. nov. t. 1. je poročala, da priredi ognjegasno društvo 26. decembra ob 8. uri zvečer svojo božičnico v veliki dvorani »Narodnega doma«. Mi smo hitro poprašali »Zakaj je ,Mestni dom' ?« in »Narod se je hitro oglasil »da »Slovenec« nekaj predbaciva, o čemer niti gasilno društvo niti »Slovenec« ne ve, in da bode veselica v — »Mestnem domu«. Veseli nas, da nekaterim hitro opeša spomin, kadar pokaže »Slovenec« na veliko korist paradne dvorane »Mestnega doma«.
(Štajerske novice.) Novo deželno trtnico dobe v Spodnji Veličini pri Mariboru. — Štajerske hiralnice so neki tak vzor, da je sklenil deželni odbor razstaviti njihovo vredbo na pariški razstavi prihodnje leto. — V Slov. Bistrici so imeli ustanovni občni zbor čitalnice. Predsednikom je izvoljen dr. Urban Lemež. Instalacija novega župnika na Dobrni, č. gosp. Friderika Kukoviča, se je vršila včeraj.
(Zoper razpadanje kmetij na Štajarskem) namerava deželni odbor nekaj ukreniti. Za sedaj je
naročeno vsem občinskim uradom, da natančno sestavijo počenši z novim letom: koliko posestev je bilo na dražbi prodanih zaradi /adolženja, koliko posestev se je razkosalo in koliko so jih nakupili ljudje, ki niso kmečkega stanu
i Nova godba v Ljubljani) je v soboto zvečer pri Virantu prav povoljno koncertovala. Godbeni klub kolesarskega društva »Ilirija« je nastopil z osmimi starejšimi godci. Naraščaj &e baje še vadi. Prav želeli bi, da godba hitro napreduje in tako marsikje nadomešča vojaško godbo. Pri dramskih predstavah v slovenskem gledališču bi prav lahko sodelovali domači godci, dokler se ne spopolni njihova godba v toliko, da bi bil omogočen njen nastop tudi pri težavnejših nalogah.
(Kuga v Ljubljani.) Komisiji, ki išče po zimi kugo po Ljubljani, polagamo na srce, naj bi pred vsem odstranila nedostatke v mestnih piso-arjih, kjer vlada vsled nezadostno cevij za dovod vode tak smrad, da bi ne bilo čuda, ko bi v teh mestnih napravah res nastala kuga.
(»Živio" v Gradcu.) V petek, 24 novembra zvečer je čakalo vse polno radovednežev na mestnem trgu izida ožje volitve Ko se je izvedelo, da sta izvoljena Resel in Pongratz, pozdravilo je nekaj hudomušnih delavcev Reselja z glasnimi »Živio«-klici. Menimo, da ti delavci niso bili Slovenci, ker se soc. demokratje neredkokrat britko pritožujejo, da so graški Slovenci nedovzetni za njih blagovestje; kar pa so si jih pridobili, Be ne zavedajo več svoje narodnosti. Zdi se nam, da so nemški rdečkar|i hoteli le nekoliko podražiti nacijonalce z »Živio«-klici, kar se jim je tudi posrečilo, zakaj »Tagblatt« se silno togoti, da se drznejo demokratje kaziti doslej čisti značaj »najbolj nemškega mesta v Avstriji«.
(Pied novomeškimi porotnici) so bili obsojeni kmečki fantje Janez Brodnik iz Stop na 4 leta, Anton Praznik iz Bambčeva in Janez Tomšič iz Stop na tri leta in Franc Jaklič iz Podulaka na dve in pol leti ječe, ker so od se|ma grede v bližini Vel. Lašč napali fante iz Roba in Franceta Petelina tako poškodovali, da je umrl, Janezu Klančarju in Franu Zgoneu pa zadali težke telesne poškodbe.
(Reške demonstracije pred sodiščem.) Splošno senzacijo vzbuja postopanje mažarskih oblasti proti izgrednikom, ki so nedavno demonstrovali radi mažarskih napisov na reškem tramvaju. Ob toženih je 54 oseb radi nasilja po § 162. oger-skega kazenskega zakona, ki določa kazen do tri leta. Med obtoženimi so zastopani vsi sloji reškega prebivalstva: odvetniki, zdravniki, trgovci, kavarnarji, profesorji, pomorski kapetani, trgovski pomočniki in delavci.
(Tat v ženski obleki.) Zelo neprijetnega gosta so imeli v noči od sobote na nedeljo pri krčmarju Ant. Silarju v Zaspu pri Gorjah. Okolu 3. ure ponoči se je namreč priplazil v hišo neznan tat ter se založil z mesom, vinom in kruhom, potem je pa hotel pogledati še po drobižu in odprl neko omaro. Ta ropot so pa čule krčmarjeve dekle in poklicale gospodarja. Toda tudi tat je čul, da se v hiši nekaj giblje, in popihal jo je z ugrabljenim plenom. Krčmar Silar je tekel za njim in ga tudi dohitel, toda v svojo nesrečo. Tat, opravljen v ženski obleki, se je namreč obrnil ter jel obde-lavati krčmarja, dokler se ni nezavesten zgrudil na tla, potem jo pa odkuril. Krčmarja Silarja so morali takoj včeraj odpeljati v ljubljansko bolnico. Pravijo, da mu je zločinec prerezal trebuh in da bo težko okreval.
(Na Veliki Dolini) razpisano je mesto II. učitelja, ki je ob enem lahko tudi organist.
(»Velika Pratika«) za navadno leto 1900., natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani, cena 15 kr. Letošnja »Pratika« se odlikuje pred vsem po novi, prikupni obliki, lepem, močnem papirju in dodatkih za zapiske. Poleg navadne vsebine nahajamo letos spise : Dr. J. S.; »Sveto leto« s podobo sv. očeta, »Spomenik nadv. Albrehta na Dunaju« s podobo, »Kat. Dom« v Ljubljani s podobo.
(Spreten lovec.) Lovec grofa Margherija Mihael Rataj je ujel pretekli petek tekom 38 let — triinBedemdeseto vidro.
(Na nmn je obolel) mizarski pomočnik Anton Burja iz Šiške. Prepeljali so ga v bolnico.
(Zabodel je) dvajsetletni Franc Šubic iz Kernic 24 letnega Andreja Seljaka. Ker ga je zadel v srce, je bil napadeni takoj mrtev.
(Stepli so se) 22. t. m. fantje iz Javorja T gostilni Ivane Habič v Javorji. Največ batin je dobila — gOBtilničarka, ki je na glavi težko poškodovana.*
(Zadušila sta se) pri zažiganju oglja 251etni ogljar Peter Rejec iz Krope in njegov 151etni brat France.
(Zloglasni tat Rogiua) je v soboto pred novomeškimi porotniki dobil šest let težke ječe.
*
* *
(Utrinjanje zreed.) Napovedanih Andromedi-dov razni opazovalci 23., 24. in 25 t. m. niso videli. Dne 23. t m. so opazili sedem, 24. t. m. pet in 25. t. m. samo pet utrinkov.
(Angleški vojaki — trgovci s konji.) Angleškim najetim vojakom v Transvalu se godi jako dobro, seveda tedaj, ko jih pustd pri miru. Naj večji semenj je pa mej njimi po vsaki bitki, ko se nekaj konj vsled burskih krogelj osvobodi svojih gospodarjev. Konji vseh padlih in ranjenih Angležev se namreč takoj prodajo Natalcem za par šilingov, da tudi za par smodk. Potem ni čudno, da Angležem vedno primanjkuje konj.
(Pregaujanje jezuitov.) Pariški »Si&ole« naznanja, da bode v kratkem francoski zbornici predložen predlog, da se iztira jezuite iz Francoske.
(Mlada samomorilka.) V Berolinu se je v soboto polila 151eina Elfrida Helhvig s petrolejem ter se potem v kleti sežgala.
Telefonska in brzojavna poročila.
Konjice, 26. novembra. ,,Slomše-kova besed a'1 v tukajšnjem ..katol. političnem društvu" se je vrlo dobro obnesla.
—	Vsprejele so se pri tem shodu z navdušenjem — med drugimi — sledeče resolucije: ..Slovenskim poslancem (v drž. zboru) se izreka popolno zaupanje. Naj ostanejo pri sedanji večini in naj krepko podpirajo Cehe.
—	Naj delujejo na to, da se bo ljudstvo (1. 1900) štelo po njegovi narodnosti, a ne po „občevalnem jeziku ". Naj silijo ces. vlado, da se bo ljudsko štetje vršilo zakonito. — Celjska policija se naj podržavi! — C. kr. uradom v Konjicah (vštevši pol. ekspozituro in pošto) se naj priskrbijo — kolikor jih še nimajo — dvojezični pečati in napisi.
Dunaj, 27. novembra. Mladočeški listi pišejo, da so slovenski in hrvatski poslanci pustili Mladočebe na cedilu. Temu nasproti konstatujemo, da je slovanski k r -š č a n s k o -n a r o d n i zvezi b i I i n je še vedno namen p od p i r a t i Cehe, posredovati mej desnico in mej č e h i, da s preojstrim nastopom ne r a z b i j e j o desnice, ter delovati na to, da desnica ostane trdna. Za obstrukcijo zveza ni, m a r v e č o s t a n e v opoziciji, kali o r j e t. o posl. Povše p o v d a r j a 1 na najvišjem mestu. Ako pa vlada pokaže desnici svojo naklonjenost, kakor ji je dosedaj kazala sv oj o nenaklonjenost, tedaj temu primerno tudi zveza uravna svoje postopanje; tem načinom upa zveza, da največ koristi sebi, državi in Cehom.
Dunaj, 27. novembra. Vlada je danes predložila zbornici kvotni zakon in načrt zakona o kontingentu rekrutov. — Zbornica n;idaljuje razpravo o vladnih nagodbenih predlogih. Posl. Bi a n ki ni zahteva, naj se pokaže sedaj slovanska solidarnost, ki naj ne bo samo prazna beseda; govori o hrvatskem državnem pravu nasproti Mažarom. češki narod je bil žaljen vsled odstranitve jezikovnih naredb in Hrvatje ga v tej borbi no smejo zapustiti; tako bi morala postopati vsa desnica. Biankini, ki govori že štiri ure, še govori. Izjavlja se proti nagodbi.
Dunaj, 27. novembra. Clary je bil pri cesarju v avdijenciji, potem se ie posvetoval s predsednikom zbornice dr. Fuohsom.
Dunaj, 27. novembra. Danes se je dr. Engel dalje časa posvetoval z ministrom 01 ary-jem. Ti razgovori so še nadaljujejo.
Dunaj, 27. novembra. Mladočeški klub je sklenil nadaljevati najostrejšo opozicijo proti vladi. Klub bode skušal z dolgimi go-
vori ovirati vlado, da pravočasno ue reši zbornica vladnih predlogov glede nagodbe.
Dun&j, 27. novembra. Bilinski se je danes dolgo razgovarjal s posl. Barnrei-terjem. — Mnenje prevladuje, da Poljaki delujejo za močno osrednjo stranko, kjer naj bi bili Poljaki, nemška katoliško - ljudska stranka in zmernejši liberalci.
Dunaj, 27. novembra. Predsednikom avstrijske delegacije bo izvoljen grof Schon-born.
BudimpeSta, 27. novembra. Košutova stranka je vprizorila velik shod proti povišanju kvote in proti vladi.
Riga, 27. novembra. Tu je razsajal včeraj grozovit vihar. Voda je narasla za osem čevljev in poplavila ceste. Škoda je velika.
Vojska t Južni Afriki.
Angleška »zmaga« pri Belmcntu se je že pokazala v taki luči, kakor vse dosedanje zmage, kajti ne samo to, da so izgubili neprimerno veliko častnikov in nad 200 mož, so se tudi morali umakniti v svoj prvotni tabor in toraj prav za prav niBO ničesar dosegli. Angleži bi sedaj radi omilili resnično poročilo o tej bitki in pravijo, da so se Buri posluževali nedovoljenih sredstev. Pritožujejo se, da se poslužujejo Buri dum dum kro-gelj in da ranjeni burski vojaki streljajo na angleške častnike. Angleškega poročnika Blundella je namreč usmrtil ranjen Burec. Seveda se burski generali ne ozirajo na take pritožbe, dobro vedoč, da se poslužujejo Angleži še vse drugačnih sredstev.
Še manj nego te »zmage« so pa Angleži veseli dogodka pri Willow Grange blizu Eastcourta 23. t. m. Od vseh stranij v Eastcourtu zajeti general Hildyard se je hotel rešiti iz zagate ter je s svojo posadko ubežal iz mesta. Buri so pa ta poskus odločno preprečili ter zapodili nasprotnika nazaj v Eastcourt. Trije (?) Angleži so ubiti, 44 ranjenih. Angleški topovi radi velike razdalje niso ničesar opravili, pehota se je kmalu umaknila burskim konjenikom.
Tem neugodnim poročilom Be pridružujejo še nevesele vesti, da se je Burom pridružilo zopet 400 Afrikanov iz Kaplanda, mej njimi več županov, ki se skupno približujejo Dordrechtu, južno od mesta Aliwal North, da je velik oddelek Oranj-cev z Afrikani vred došel iz Colesberga v Middel-burg in tam razdejal železnico, ter konečno, da je posadka v Ladysmithu postala nekam čudno mirna in se ne odziva več burskim krogljam. To vse so vesti, katerih Angleži gotovo niso veseli.
Budimpešta, 27. novembra. Uradnik poslanske zbornice baron Luzyuszky se je odpovedal službi in organizuje oddelek prostovoljcev, s katerimi se poda v Južno Afriko v boj proti Angležem.
Kapstadt, 27. novembra. Buri so razdrli železen most mej Rosmeud-Junction in Middelburgom, da preprečijo prihod Angležev iz Port Elizabeth.
London, 27. novembra. Vojnemu uradu je došla vest, da se je 25. t. m. bil vroč
boj južno od Kimberleya mej Oranjci in posadko generala Methuena. Podrobnosti še niso znane.
London, 27. novembra. »Times" poroča iz Mooi-River 24. t. m.: Pri Willow-Grange blizu Eastcourta se je bil vnel včeraj zelo vroč boj. Dva angleška polka pod poveljstvom Hildyardovim sta zasedla bližnje holme. Buri so pognali nazaj najprej levo krilo, potem pa še ostalo armado s toliko silo, da je general že opoludne zapovedal, naj se vse umakne nazaj v Eastcourt. Padli so 3 Angleži. 44 je ranjenih.
Pretorija, 27. novembra. Burski generali so mnenja, da jim posadka v Ladys-mithu izroči mesto že v teku tega tedna.
Umrli so:
V bolniSnici:
21. novembra. Jožef Vesel, gostač, 50 let. caries fem tubercul.
23. novembra. Fran Korošec. kajžar, 52 let gangraena intestin. — Jakob Žu«t, drvar, 67 let. gepsis ex phlegmane,
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 19. do dne 25. novembra.
		gl-	kr.		gl	kr.
Goveje meso I. v.	kg	—	60	PSenična moka 100 kg	14	50
> » II. »	»	—	56	Koruzna » » >	8	20
» III. >	>	—	48	Ajdova » » »	17	_
Telečje meso	>	—	60	Fižol, liter. . . .	_	20
Prašičje » sveže	>	—	70	Grah, » . . . .	—	10
» ► prek.	>	—	8!)	Leča, » . . . .	_	12
KoStrunovo meso	>	—	36	KaSa, » . . . .	_	1(
Maslo . . . .	>	1	—	Ričet, » . . . .	_	10
Surovo maslo . .	»	—	95	Pšenica . . 100 kg	9	50
Mast praSičja . .	>	;-	70	Rž . . . » »	7	50
Slanina sveža	>	-	60	Ječmen . . » >	7	_
» prekajena	»	—	70	Oves ... » »	6	20
Salo.....	»	-	60	Ajda ... » »	8	_
Jajce, jedno . .		—	3*	Proso, belo, » »	11	_
Mleko, liter . .		-	8	navadno » »	6	60
Smetana, liter		-	40	Koruza . . » »	6	70
	kg	—	70	Krompir » »	a	30
Krompir . . .	»	-	3	Drva , trda , seženj	7	40
Piščanec . . .		—	60	» mehka, »	5	_
Golob . , . .		—	20	Seno, 100 kg . .	2	20
		-	85	Slama, » » , .	2	_
		1	bO	Stelja, » » . .	—	70
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
					«•2
	čas opazovanja	Stanje	Tempera- 1		1S .i
Q		barometra r mm.	tura Vetrovi po Celzija 1	Nebo	u: a.
25	9. zvečer	/■446	1-4	sl 8Vil).	| jasno	00
26	7 zjutraj 2 popol.	748 0 "48 1	-3 6 1 2	sl. jug brezv.	megla »	
26	9 zvečer	7481	-02	brezv.	megla	
27	7. zjutraj 2. popol.	7460 7440	-26 -08	sl. svzh. »	megla »	0-2
Srednja temperatura sobote 2 8". normale: 1-6°. Srednja temperatura nedelje -0 9°, normale: 1'3'J
Stedilno leštilo za tla SS^aji
cenejSe in najpripravne Se sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BBATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	228 S 11—8
Proti katarom
sopilnlh organov, pri nahoda, hri-p&vosti iu vratnih oteklinah zdrav ni^ko priporočati* je	20—47 II.
'TON^
W0
naravna
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešati« z gnrkim mlekom.
T<t uiiloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločite* sleia in se v tacih slučajih posebno dobro obuese.
V Ljubljani 8« dobiva v vseh lekarnah, večjih speue-rijskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinami in vinom.
I i 6 e * e trgovsko izobražen
poslovodja
v večji trgovini za izvoz deželnih pridelkov. — Ponudbe naj se pošiljajo v Gorioo poste restante „Kmet" — 100.	938 4-1
Kuharica,
stara b izo 30 let, želi h kakemu gospodu duhovniku v službo stopiti.
Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	937 i_i
Izborno lasulji
ss- s Krasa
sa cerkve, stavbe in za vse druge stroke
ima na razpolago	909 12—11
klesarski obit
Tavčar Luka in sin
v Dutovljah (Sežana).
Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrše.
Kje knplm najboljše
glasbeno orodje4?
Dandanes važno vprašmje. Posknslte pri tovarni za godbeno orodje Frano Brttokner v Schonbaoh-u pri Hebu na Češkem. Tam se najboljše kupi. Odlikovan je
bil pri več razstavah. Gosli za iolo po gld. 2, 2 50, 3, 4, 6. 6. Violina za orkester, lepega glasu, po gld. 8, 10, 15. Violina za iolo, izborni glas, največjim umetnikom
priporočiti, kos po gld. 20, 30, 40, 50, 80, 1C0. Cltre iz javorja kos po gld. 6. 7'50, 8-50, 10. Gltre iz palisandra kos po gld. 10, 12, 15, 20. Cltre vseskozi iz palisandrovega lesa s strojem kos po gld. 20, 25, 30, 40, 50, do 150.
Zaloga tudi dragih godal, stran in drage priprave. Vse po ceni, z jamstvom. (Kar ne ugaja, se vzame nazaj.) Ilustro-vani ceniki brezplačno in franko. — Slare, dobre gosli se zamenjujejo za nove ali kupujejo.	932 2-1
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem karzo.
Pri dež. kot trg. sodišča protokollrana
9BA]VK4 laks Veršec'
v T.jruui^T^vrvi.
Poštni čekovni promet štev. 847'533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto),
obresti od dnč do dn6 po 4</i%. Poštno - hranilnične poloinioeso na razpolago.
I> u n a j § k a t> o
1* x a.
Dn6 27. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renfa 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista........ . .
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C kr. cekini...........
99 gld. 65 kr.	
99 »	30 »
116 »	95 »
99 »	98 »
116 »	75 »
95 »	10 »
906 »	- »
370 »	75 »
120 »	72 V
59 »	02 V
11 »	79 »
9 >	67",»
44 »	90 »
5 »	69 .
Dn6 25. novembra.
4°/0 državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma uv. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . »_» dolenjskih železnic 4°/„
168 gld. 25		
156	>	26
204	»	—
97	>	60
137	»	50
129	»	25
107	>	—
___	>	,__
96	»	_
20!»	»	50
169	»	50
118	»	20
99	>	60
Kreditne srečke, 100 gld............202 gld	—	Iu.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—	>.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	80	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	>	—	»
Salinove srečke, 40 gld................85	»	75	»
St. Genois srečke, 40 gld.......85	»	—	»
VValdsteinove srečke, 20 gld......96	»	—	v
Ljubljanske srečke.........25	»	—
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. .	147	»	75	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3070	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	422	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69	»	60	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	100	•	—	.
Montanska družba avstr. plan..........277	»	—	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	206	»	25	»
Papirnih ruhljev 100 ..............127	»	10	»

jBdC Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E It C II H"
I., WoflzeiIe 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
iggJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnlo. *Xa