203. številka. Trst, v soboto dne 6. septembra 1902. Tečaj XXVII. -—-,- /s „EDINOST" 0 izhaja enkrat na »lan. razun toedflj in praznikov, ob 4 uri popolu«lne.\S- Naročnina znaša : ^^ za celo leto........24 kron za pol leta........12 „ za četrt leta........ 6 ta en me*ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine fe uprava ne ozira. Po tobaka mah v Trutu «e prodajajo posamezne -tevilk«" jm» 6 »totink ići nvćJ; izven Tr«t:i }>a po 8 stotink i4 nvo i Telefon S?o. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ue vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna «e nahajata v ulici Cariutia Stv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. o, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost4'. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v" Trstu. Pred početkoDi šolska leta starlšem Dat otrok v okolici t preudarek. Naša cbčina, oznica nje izvršujoča oblast, »slavni magistrat«, vzdržuje v slovenski okolici 3 javne ljudske šole z italijanskim učnim jezikom in sicer jedno v Karkovljali s 3 razredi, drugo v Skednji s 5 razredi in tretjo v Rojanu s 4 razredi. Vse te razua-rodovalnioe za slovenske otrok-; je obiskovalo v minolem šolskem leni 545 otrok. Vrhu tega ima šolsko društvo »Lega nazionale« dvorazrednico v sv. Križu, kjer je bilo kakih 80 otrok iz Križa in Nabrežine. Izven italijanskega oddelka v Skednji, kjer pa bi za vse italijanske otroke ondi zadostovala le '2 razreda, so vse le italijanske šole popoln< uia odveč in nepotrebne ! Na mestu italijanskih razredov morali bi biti slovenski ! Onih 5 italijanskih otrok, ki se v resnici nahajajo v Rojanu, bi zamogli obiskovati šolo v Belvederju. — Večina laških rodbin, bi vaj oči h v Barkovljah, v Rojanu, na Greti in na Miramarski cesti, je imovita. Te ne zaupajo svojih otrok slabim kmečkim šolam, kakor sploh imenujejo oni vse šole tižaške okolice. Pošiljajo jih rajše v mestne Italijanske šole in še rajše v c. kr. državne nemške ljudske šole. Rudečica era mote nas zaliva, ko moramo priznati, da so skoraj vsi italijauski oddelki v okolici napolnjeni »fe slovenskimi otrcci. Koliko bolj pa bi se morali sramovati oni zaslepljeni stariši, ki na tak način grtšč proti sebi in proti lastni krvi ? ! — Da bi se taki zaslepljenci ozirali vsaj na zle posledice in na ogromno duševno škodo, k i j o provzro-čajo svojim otrokom! Potem gotovo ne bi postopali tolikanj brezzmiselno ! Ljudje Božji ! P t mislite — onim nesrečnim slovenskim otrokom v laških oddelkih pedajajo rszLe nauke laški učitelj v jeziku, katerega otroci ne umejo ! Mnogo časa, vsaj nekoliko let, traja, dokler se je otrok privadil tujemu jeziku toliko, da zamore slediti nauku. V sata leta pa so izgubljena zanj, med tem ko slovenski otrok, ki je vfct* pil na slovenski oddelek, zamore takoj slediti vsem naukom učitelja, ki mu govori v materinem jeziku ! Torej, okol čani, nikar ne silite svojih otrok v ibške cddeike ! Nikar jim ne otežujte učenja s tem. da tem nežnim bitjem kratite pravico, poslušati nauke v umljivem materinem jeziku ! Nikar ne morite svojega rodu in svoje krvi ! Nikar ne pomagajte poitali- čani ! V p'si te svoje otroke v slovenske od- jančevati okolice in pripravljati otroke v to, delke in zahtevajte tako tudi od svojih «ia vas bodo pozneje psovali s »ščavo«, d a sosedov. — Rodoljube pa prosimo da čuvajo se bodo sramovali biti vaši nekako nad onimi Slovenci, ki izdajejo svoj otroci! rod tujcem v pest, da tako sebe in svoje Nikar se ne dajte pregovoriti od oblast- zatirajo duševno in telesno ! V posebnih nij, šolskih voditeljev, ali učiteljev, ako vas slučajih prosimo, da izroče iste javnosti potom bi hoteli pridobiti za laške oddelke! Take tiska. mračnjake odločno zavrnite ter jim izjavite, Ako te besede ne bodo glas vpijočega v da edino vi, kakor stariši imate odločevati, puščavi in jih bodo okoličani primerno upo- v katerem jeziku naj se uči vaš otrok ! števali in skušali spraviti zaslepljence na Ako je vaš otrok, še predno je izpolnil pravo pot: tedaj bode namen dosežen in *» leto, dovolj razvit, ga mora voditelj tudi bodo morali italijanski oddelki po okolici po- vsprejeti v šolo, samo, ako prinesete zdrav- jenjati sami od sebe ! niško spričevalo o dovoljni telesni krepkosti. Nikar se ne dajte o takih slučajih pregovoriti od voditelja, češ, da se otrok zamore v sprejeti le v italijanski oddelek! Temveč on jsra mora vsprejrti t slovenski odde-! lok. ako vi želite tako ! Sploh presimo vas, okoličani, naznanite nam vsaki slučaj, ako bi kateri voditelj za- ^vatekem kraljestvu od Tomislava do Petra hteval od vas. da vpišete otroka v laški Sou^a (t ° 8rbskem car8^'u' oddelek' Pod LazarJem» ki je junaški poginil na Ko- Ravno tako nam naznanite vse take du- PolJu ni ° bo8aD8ki drŽaTi hovnike, vaške načelnike in druge. Bomo že Pod kral3em StJePkom Tvrdkom, ki se je, skibeli, da ne bodo več na tak način lovili ^P^tivši bogomilsko »nevjeru«, oklenil ka- naših otrok za polnjenje laških razredov ! toliške vere * No5emo razPravlJ*11 Po vseh slovenskih šolah okolice se niti ° vprašanju, da-li so si v historiji marljivo poučuje tudi italijanščina in sicer od Pad™ kulture 8tekli večih ^lug »Chorbatic 2. razreda naprej. A to na podlagi materi- ali Slednjič: nočemo razpravljati ni nega jezika. Torej je otrokom dano dovolj ° hrvatstvu ali srbstvu one prebogate, prej prilike, da se priuče tudi laškemu jeziku, in čakavske, kasneje štokavske literature, ki sicer boljše in 1 o i e, nego v italijanski J* v Dalmaciji vzcvela že pred pol m,- šoli, ker jih poučuje učitelj, ki ume tudi lenUa- Izgredi v Zagrebu. (Dopis iz hrvatskih krogov.) Nočem razpravljati na tem mestu : ni o jezik otroka. Laški učitelji pa že iz mržnje nočejo umeti našega jezika in se tudi nočejo Ne! Tu se bom raje bavil z ideali, za katerimi na eni strani streme Srbi, na drugi toliko truditi slovenskim otrokom, kate- 8trani Hrvatje...! Ne - izognimo se tudi rega ne morejo ljubiti že zaradi njegovega ker bi 6e ° vprašanju, kateri idejal slovenskega rojstva ! je »pametneji«, mogla napisati cela biblio- teka ! Zato preidimo takoj k stvari, ki je da- Na italijanskih oddelk h se slovenščina ze!6 zanemarja. Ako je še uvedena v nekaterih razredih, skrbe voditelji — kreature nes toli aktuvelna. magistrata — da ee jej odmerijo zadnje ure, Zakaj eo bruhnili izgredi v Zagrebu? ko so že otrcci dobro utrujeni. Veliko slo- V Belemgradu vam naobražene osebe rade venskih otrok na italijanskih oddelkih še priznavajo, da so Hrvatje s prosveto že davno onih ur ne obiskujejo, ker ee jim zde nekako nadkrilili Srbe. V Zagrebu vam bodo nao- odveč. Na slovenskih šolah okolice pa se mo- bražene osebe istotako drage volje prizna- rajo vsi otroci učiti italijanščine. Tudi v tem vale, da so Srbi v trgovini in kupčiji pod- se vidi jednakopravnost Slovencev. jetneji in spretneji. Zagrebčani so (morda še P O D L I d T fi S. 89 MELITA. Povest iz naše dobe. !>piui Josip V.\e*-n Toraie; prevedel Kadi. Drugi del. V. Melita je bila izven sebe, ko je prijela to usodno pisao. Ona je res podpisala me-njieo kakor prvi girant, ali ta se je glasila na tisoč goldinarjev, a sedaj zahtevajo od nje, naj plača deset tisoč goldinarjev. Tako ni bihi ona porokom, niti ni hotela plačati tako velike svote. V velikej zadregi, ki jo je zadela tako nenadoma, je napisala list Branimirju, kateremu ni bila pisala ves čas, odkar sta bila ločena, niti črke. V listu mu je priobčila vse natanko, kar je vedela o tej menjici in ga prisrčno prosila, naj stvar kar takoj pregleda, ker ona je v velikem strahu, da ne bi bil Artur menjico ponaredil. Branimir je razvi-del iz vsake besede lista, in iz večkratnih popravkov, ora, oziroma jamstva za mirno razpravljanje, hoee »Information« vedeti, da se vlada slednjič odloči za razpuščenje. Ako pa pride do tega — tako ugiblje ta vir — ob Času, ko naraste med prebivalstvom nezadovoljstvo, ker so vsled zaključenja deželnega zbora izostali krediti in subvencije, utegne se zgoditi, da se nade katoliško narodne stranke ne uresničijo v toliki meri, kakor se ista nadeja sedaj. Položaj V Zagrebu. — Včerajšnji »Obzor« piše, da je izjava zagrebških Srbov ali kakor jih imenuje on pravoslavnih someščanov, jako pomirljivo in blagodejno upli-vala na meščane in da se je takoj začelo vračati v mesto mirno razpoloženje. Hiše so se na to jele kititi zastavami in v kratkem je bil ves Zagreb v zastavah. Vzdržuje se še vedno vest o odstopu župana Mošinskega, zatrjuje se nadalje, da odstopita tudi šef policije Katkič ter državni pravdnik Gju-ričie. Iz Zagreba se je odpeljal včeraj zjutraj jeden batal jon pešcev v Brod na Savi, kjer da so se vršili veliki izgredi. V Zagrebu samem pa je vladal včeraj popelen mir. Srbskega dramatičnega igralca Maskovića, ki je vskliknil množici, katera ga je insuitirala: »Kaj hočete nam? Pojdimo raje združeni proti M a d j a r o m !« so oblasti iztirale iz Zagreba. Oporeka 3e vesti, da bi bili srbski igralci pobegnili iz Zagreba marveč jim je intendanca dovolila desetdneven dopust, dokler se jKjmirijo razburjeni duhovi. Iz Budimpešte poročajo, da so se pred-sinoči tudi v Sisku vršili izgredi. Dimon-strantje da so s kamenjem napadli orožnike, kateri so odgovarjali s streljanjem in ranili štiri osebe. Cesar Viljelm — apostol miru in bratoljubja. Mi ne vemo, da-li njegovo nemško Vel.čanet~o cesar Viljelm čita sproti razne neir^ke več ali manj »svetovne« liste. Ali če jih čita te dni, težko, da se more vzdržati nasmeha, ko čita črno na belem, kako je prišel te dni v Poznanj kakor apostol m:ru, kakor plemenit vladar, ki z jednako ljubeznijo v svojem skrbečem očetovskem sicu objemlje vse svoje podanike, tudi nenemške, tudi — Poljake. Cesar Viljelm ljubi skoke v svojih mislih in v svojih nastopih. Kjer se je prikazal bodi ob veselih, bodi ob žalostnih prilikah, je senzacija gotova. Oa je mnogostran. Za vsako priliko ima Bvojo posebno in osebno enuncijacijo, ki pa navadno vzbuja vzgleda -vanje, ker vsikdjr prinaša kaj novega, nepričakovanega. Nedolgo temu je spravil ves svet v gibanje, ko je v Marienburgu spuščal strele na svoje podanike poljske narodnosti. Nositelji in slavitelji katoliške politike v Poznanju širom nemškega sveta so zagnali huronski krik divjega veselja na tem, da je njihova politika dubila pečat odobrenja z najvišega mesta doli, dočim je ves ostali svest gledal sladko in trdo kakor doma v postelji, ali danes je bila njegova razburjenost tako velika in silna, da je ni mogel prevladati. Na zadnji železniški postaji ga je čakala njegova kočija, v katero je hitro sel. Za čuda ni čutil niti najmanjše zaspanosti ali utrujenosti. KoČijažu je zapovedal, naj j>ožene nekoliko hitre še nego navadno. Bila je suha zima. Na planini se je videlo nekoliko velikih zaplat snega, ali v ravnini ni bilo niti sledi o njem. Hladni sever je bril ojstro od Drave in Bran mir se je moral dobro zaviti v svoj dragoceni, z bobrovino podsiti kožuh, da ni ocebel. Cim bolj se je pomikal proti < )rlovcu, kjer ga ni bilo nad pol leta, tim močnejše mu je bilo srce od razburjenosti in nestrpljivosti. D<*nes se mu jd zdela ta pot od železniške jiostaje do Orlovca mciogo daljša nego navadno. Naposled je prišel v vas Or-lovac. Bran mir je zakričal kočijažu : »Poženi hitrejše!«, kar je t» takoj tudi storil, da-si je tudi do .-;daj ojstro poganjal in z naporom zadrževal konja, katera sta bila radi mraza nervozna in sta drvila bre* prestanka. Za nekoliko mirut je obrnil kočijaž kočijo na pot k orlovskemu parku in za malo časa evo kočijo pred dvorom, kjer je obstala pod stopnicami aliane. (Pride še.) potrto in osupneno, vprašuje se, je-li to mogoče, je-li mogoče, da vladir stop« se svojih višav doli med množico kakor klicar na boj, na medsebojno mržnjo... ! Je li mogoče, da je vladar tako govoril svojim podanikom, ki sicer niso njegove krvi, ki sicer res nosijo v svojem srcu spomine na prešlavno minolost svojo, na slavo svojega rodu, na nekdanje dneve sreče v moči svoji, ki eo pa vendar že na neštetih bojiščih prelivali kri za dinastijo istega vladarja in ki tudi v sedanjosti ne zahtevajo ničesar, kar ne bi bilo zjedinljivo b podan ško zvestobo, ker ne zahtevajo dru-zega nego da smejo živeti svoje življenje?! Da, svet je strmel na tedanjem nastopu cesarja Viljelma v Marienburgu proti poljskim podanikom in ni mogel tega nastopa umeti drugače, nego da je cesar svojim Poljakom napovedal sodbo za neizprosno raznarodenje. Malo tednov je minolo od tega in isti cesar je v Poznanju izbiral manje trde besede in je celo apostrofiral — nenavzoče Poljake, da jim nikdo ne misli jemati ni katoliške vere, ni narodnosti.... Te — besede so zadoščale, da ga nemški listi postavljajo v luč najdobrotnejšega, najmilejega vladarja, pravega apostola miru in bratoljubja. Za strelami iz oblakov se je vlilo na Poljake malo olja — besednega seveda. Bolj v ceno cesar Viljem ni mogel priti do tega, da nemški listi v svojih — legendah o njem tako lepo združujejo blesk strogega bojevnika z milino luči blagega vladarja. Saj besede bo v ceno, kaj ne ! Mi bi Bi morda smeli domnevati, da je tudi malce dunajska želja ulivala pomirujo-čega olja v valovje bojevitosti in ostrosti cesarja Viljelma. Kajti besede, ki so padle v Marienburgu, niso mogle ravno prijetno zveneti na Dunaju, kjer se poljski glasovi jako točno vodijo v računih. In avstrijska vlada Čuti v vseh kosteh, da ee bliža — z Ogersko. Ob takih časih b' utegnilo postati nevarno kako razburjenje Poljakov.... ! Saj nočemo nič trditi, ali možno je vendar, da so tudi na Dunaju tako malce poprosili.... ! In beseda ni konj, si je morda mislil cesar Viljelm, in tem laglje, ker beseda dan danes — ne veže. Cesar Viljem je zatrdil z besedo, da Poljakom ne misli nikdo jemati ni vere ni narodnosti. Sicer pa je dopuščal, da njegovi uradniki delajo narobe, da je poljski jezik izključen iz vseh in tudi najnižih učilnic, da ga ni smeti ni privatne poučevati, da poljski otroci niti Bjga ne smejo moliti v Bvojem jeziku, da oblasti notri med Poljaki rabijo izključno nemški jezik in da se vsaki najrahljeji dih narodaega življenja Poljakov smatra kakor zločin, radi katerega se polnijo ječe... Sicer pa nikdo ne brani Poljakom, da ostanejo Poljaki... kakor bi rekel kdo : jaz te nikakor ne silim umreti od gladu, ali — jesti ti ne dam ! Zato pa apostolski nastop cesarja Viljelma v Poznanju bržkone ostane brez posebnega utiša na Poljake. Pač pa čitamo v listih, da je na Poljake — izlasti na gališke in ruske — napravilo kaj ugeden utis dejstvo, da se ob navzočnosti cesarja Viljelmi v Poznanju ni oglasil tam noben ruski veliki knez in noben avstrijski nadvojvoda ! Smrt Rudolfa Virchowa. Včeraj popoludne je umrl v Berolinu znameniti učenjak profesor Rudolf Virchovv v 82. letu Bvoje starosti. Pred dvemi leti je Virchovv padel in si zlomil nogo. Noga mu je bila potem kolikor toliko ozdravela, s telesnimi močmi pa je šlo od tedaj naprej vedno navzdol. Pokojni Virchovv je slovel kakor zdravnik in politik. Urejeval je od 1847. 1. naprej od njega ustanovljeni medicinski strokovni list in izdal več znamenitih medicinskih knjig. Tudi v političnem življenju se je nenavadno odlikoval in bil navdušen pristaš liberalizma in demokratizma, priznan socijolog in finančnik terjeden najnevarnejših nasprotnikov Bismarcka. Nasprot-stvo med oljema politikoma je bilo tako ojstro, da bi bilo jedenkrat kmalu prišlo do dvoboja, da niso druge odlične osebe posegle energično vmes. Virchovv se je porodil 1. 1821 na Po-morjanskem. Sode po njegovem slovanskem priimku in siovanski domovini, pretakala se je torej tudi po žilah tega duševnega velikana — slovanska kri. Italijanski socialistični kongres. Včeraj so pričeli prihajati v Imolo, kjer se bo vršil italijanski socijalistični kongres, delegati iz vseh strani Italije. Sodi se, da jih pride na kongres kakih tisoč. Od voditeljev došli so že Ferri, Turati ter Kuličova. Costa se seveda tudi nah. ja tam, ker je tam rojen in tudi tam biva. O priliki kongresa je vojaška posadka v Imoli pomnožena ter je došlo tjakaj mnogo redarjev in orožnikov. Kakor je Costa ustanovitelj laškega Bocijalizma, tako je tudi njegov rojstni kraj Imola ob jednem tudi zibeljka istega socijalizma. Rimska »Tribuna« pravi, da so vsi poročevalci, ki so določeni za ta shod, složni v tem, da treba spre neniti vse, a nobeden izmed njih da ne ve, kje treba pričeti ? ! Sreča v nesreči. Danes zjutraj ob 9. uri in pol je na trgu pred vojašnico neka kočija povozila dečka Josipa Orla iz Totnaja, ki je vozil na svojem vozičku prazne vrče za mleko. Deček je prišel pod konje in pod voz, a na čudo se mu ni zgodilo ničesar. Pač pa mu je kočija potrla voz in vrče. Nesreča se je zgodila, ker so se konji splašili. Kočija je bila vsa razbita in se je ustavila med kamenjem, pred bodočim »Narodnim domom«, kjer ravno popravljajo kanal. Tržaške vesti. Visoko odlikovanje. Ruski car je podelil mornarskemu stotniku Alojziju Suster-ši č u red sv. Ane z vojno dekoracijo. V do-tičnem ukazu utemeljuje car to odlikovanje z besedami : » V znamenje svoje naklonjenosti nasproti Vam ter za Vaše izredno sodelovanje o naskoku na trdnjavo Peitang*. Stotnik SusteršiČ je brat odvetnika dr.a Šustersiča. Imeiiovaoje v šolski stroki. Minister za nauk in bogočastje je imenoval suplenta na drugem državnem gimnaziju v Ljubljani, Ivana K o s t i a 1 a, glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. Ljatlsko štetje. Pišejo nam: Naši pre — ljubljeni laški gospodje nas nikdar in nikjer ne vidijo. O zadnjem ljudskem štetju v mestu in okolici bo nas našteli — tako vsaj se zatrjuje — celih 26 tisoč! A da nas niso še manje, zgodilo se je to le v»led tega, ker bo se marsikateremu magistralnemu pisarju tresle hlačice pred — metlo slovenskih žena, ako bi se bil isti toliko spozabil, da bi bil dotično zavedno slovensko družino zapisal za laško. 26 tisoč nas je torej tu takih, ki smo znali pokazati zobe in k? se ne plašimo mogočnih laških gospodov. Leta 1901. dne 6. januvarja smo se sami šteli in dokazali smo vsemu svetu, da Trst ni laški, da do Trsta nima pravice naša ljuba mati Italija. Tudi v nedeljo dne 14. t. m. moramo na shodu pri sv. Jakobu nekoliko pregledati svoje bojne vrste, to bodi nekaka revija. Prepričati ae moramo z dostojnim nastopom, koliko so nas še pustili naši »ljubi« Lihi živih ! Zato pa naj vsakdo, komur je kaj mari na tem, da pridemo tržaški Slovonci do svojih pravic, do lastnih slovenskih šol, ia da manifestujemo svojo ezistenco, stori v nedeljo dne 14. t. m. svojo dolžost. Za nedeljo dne 14 t. m. kliče nas narodna dolžnost na shod k sv. Jakobu! Kličejo nas naši nedolžni otročiči, ki nočejo biti Binovi, ne matere Germanije in ne matere Italije ! Otročiči, ki hočejo ostati zvesti sinovi lastne matere! Kliče nas na ta shod naša lastna korist, boljša bodočnost naših otro-čičev. A na ta skod nas kliče tudi duh naših pradedov. Na višini sv. Justa je stal nekdaj ponosno Slovenec — a sedaj ga nočejo več sedaj so ga se silo zapodili z one toli priljubljene nam višine!! Naši pradedje so znali braniti svoje pravice tam gori, — a mi njih nasledniki ?! Pokažimo torej v nedeljo dne 14. t. m. z obilno udeležbo, da tu smo tudi mi gospodarji. naš Beg in naši carji ! Dirka za pravico. Mi bežimo, da bi ujeli svojo pravico, drugi pa beže žnjo pred nami še hitrejih nog, nego jih imamo mi ! To bi bilo menda najprimerneje ozna-čenje za borbo, ki jo bijemo mi z vladnim zistemom ! Ce to, kar velja za žensko, velja tudi za c. k. davčni urad v Pazinu, potem mu pa že ne moremo čestitati temu slavnemu uradu. O ženskah se govori, da «o tiste najbolje o katerih se najmanje govori. Po«le dica: tiste niso dobre, o kater;h se mnogo govori. O c. k. davčnem uradu se pa res — mnogo govori! Gotovo veliko več, nego bi bilo potrebno in koristno za njega ugled med narodom. Take animoznosti proti našemu ljudstvu in našemu jeziku je ne najdeš z lepa na katerem državnem uradu. Ne z lepa, ne z grda, jih ne izprosiš in jih ne prisiliš, da bi ti kaj napisali ali pritrdili v tvojem jeziku. Odurni in osorni ti postajajo ti uradniki, plačani iz žepov davkoplačevalcev, ako jim prihajaš z — insinuacijo, naj bi napisali besedico v jeziku, ki ni italijanski. To se jim vidi nezaslišano, nečuveno, drzno, ako v okraju, ki je po t):i°/0 hrvatski, zahteva Hrvat, naj bi na državnem uradu občevali žnjim v hrvatskem jeziku. Na tem uradu smo dobivali in dobivamo še mnogo izgledov, kako v nas princip enakopravnosti in spoštovanja ti o državljanov odstrani državnih uslužbencev, kar ne more z nedolžnega, potrpežljivega in mrtvega papirja v prakso v življenje ! In najlepša harmonija med uradniki na rečenem davčnem uradu je že od nekdaj tradicijonalna. Divnejega soglasja si niti ne morete misliti, nego je soglasje med davčnimi uradniki v Pazinu v — antagonizmu proti nam ! Eden misli kakor drugi, eden čuti kakor drugi, eden dela tudi kakor drugi. Tradicija je to. In če je že kaka sprememba, je na slabše. To smo videli te dni. Tamkaj je bil nameščen neki pristav, katerega je mogla le najhuja sila pritisniti, tla je spregovoril besedo po hrvatski, in še to — to se umeje — slabo. Moža so premestili sedaj in na njegovo mesto poslali druzega moža, ki pa še toliko ne zna. ki ne umeje ni besedice hrvatski. V označenje tega slavofobnega zistema pripominja »Naša Sloga« : »Ako zahtevamo uradnikov, veščih našemu jeziku, nam odgovarjajo : Nimamo jih! Će pa kateri naš mladenič prosi, naj ga vsprejmejo za praktikanta, pa dobiva odgovor: Nočemo te! — In tako dobivamo vedno in povsod — c. k. Italijane !« Da, to je tisti circulus vitiosus, v katerem se vrtimo neprestano in iz katerega se ne moremo rešiti: če zahtevamo, naj uradi občujejo z nami v našem jeziku, nam odgovarjajo, da mmajo slovenščine zmožnih uradnikov ; če vprašujemo potem, zakaj da jih nimajo, odgovarjajo, da slovenskih kompe-tentov sploh ni ; a Če zahtevamo svojih šol, kjer bi se vežbali in izobraževali naši ljudje, pa niti ne rešujejo naših ulog in r e k u r z- o v ! Res, človek že zastonj išče pravo besedo v označenje tega zistema: zistem je kriv, da ni dovolj naših aspirantov za državne službe ; ako pa tožimo, da ni dovolj naših ljudij po državnih uradili, pa se izgovarja isti zistem, da — ni aspirantov ! Tako se vrtimo neprestano dalje v tem. kolobarju : mi se lovimo za svojo pravico, državni uradi pa beže žnjo pred nami . . . ! Kedaj se vendar enkrat neha ta d rka za — pravico ? Pasquale Villari v Trstu. Te dni nahaja se v našem mestu predsednik italijanskega irredentističnega društva »Dante Ali-ghieri«, senator in bivši italijanski naučni minister, Paetjuale Villari. Bržkone je ta Villarijev prihod v zvezi z občnim zborom italijanskega političaega društva, ki se bo vršil jutri v Piranu. Prosimo pojasnila. Na naši osrednji pošti se odpirajo vsi uradi ob določenih urah. Nekateri ob 8. uri, drugi ob 9. uri. Izjemno dela le urad za oddajanje časnikov. Nekedaj se je ta urad odpiral točno 8. uri : in ako je imela pošta zamudo, ee je to javilo čakajočim strankam. Sedaj se pa odpira ta urad kakor nauaša prilika, nikdar pa ne ob 8. uri. Premnogokrat celo ob pol 9. uri. Mi želimo in znami VBi, ki imajo posla na tem uradu, da bi se isti odpiral ob uri. Ako je morda premalo osobja za točno postrežbo strank, naj se isto pomnoži, oziroma zamenja z mlajšimi močmi. Red, ki vlada sedaj na tem uradu, ni strankam v korist in ne povišuje ugleda c. kr. pošte. Žalostno ! Pišejo nam : Vsako, tudi malo mestece ima določen prostor, kjer morejo me -šČani kupovati iz prve roke, to je naravnost od kmeta. Pri nas v Trstu pa niti tega cimamo. Ako hoče kdo kaj kupiti iz prve roke, mora na trg najpozneje ob 5. uri zjutraj, kajti ob 6. uri že preganjajo revne izmučene kmete iz kraja v kraj, tako, da reveži ne znajo, kam bi postavili svoje trudne kosti in kar imajo za prodaj ! O 1 ene strani preganjajo reveže stalne braojevke, ki morajo plačevati svoje prostore in so torej opravičene v tako |>ostopanje. pa mestni redarji, ki kaj ognjevito vrše evojo službo, ko treba slovenskega kmeta proganjati b persekucijami! — Kam naj gre ta revni kmet in kje ima določen prostor — tega še magistratovei sami ne vedo ! To je žalostno za naše mesto in za njega sedanje gospodarstvo. Nadvojvoda Fran Ferdinand — admiral. Iz poročil o vojaških vajah oziroma o bivanju Nieg. Veličanstva v Istri so posneli že čitatelji, da je naš prestolonaslednik nadvojvoda K ran Ferdinand imenovan admiralom naše vojne mornarice. Za!>eležiti je še, da je nadvojvoda I ran Ferdinand po pokojnem nadvojvodu Ferdinandu Maks, (cesarju Maksi mi ljanu) prvi nadvojvoda, kateremu je bila podeljena stopinja admirala. — Baron Spaun je bil do sedaj edini aktivni admiral, dočim žive trije admirali v pokoju. 4e-H mosoče *oJ! Za sinočnje izdanje svoje si je glasilo Žida Maver-ja — privoščilo »telegram« iz Zagreba, v katerem pravi, da so si Zagrebčani naročili slovenski h delavcev iz Ljubljane in iz Trsta — v pomoč proti Srbom ! !! Kako je to mogoče ? Isti židovski organ trdi vedno, da v Tratu ni Slovencev ! Će jih ni — je-li potem mogoče, da so ti neobstoječi Slovenci šli sedaj celo v Zagreb n a pomoč?! ("mestno je torej vprašanje : kedaj laže »Piccoloc : ali takrat, kadar govori, da v Trstu Slovencev ni, ker da je to izključno italijansko mesto: ali pa laže teiaj, kadar govori, da tržaški Slovenci hodijo celo v daljnja mesti sodelovat na i/grede ? Kdaj laže? Lsže pa, na vsaki način! To smo hoteli konstatirati ! Otvorjenje železniške prose Trst-Opeine Včeraj je komisija v drugič pregledala to železniško progo ter jo slednjič vendar našla v redu. Na podlagi tega izdalo se je dovoljenje, da se sme zapričeti promet. Otvoritvena vožnja bo v sredo, dne 10. septembra. Ženski lieej se otvori v Pulji zičetkom ega šolskega leta. Vpisovanj«* otiok v otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metodija v R >janu bo jutri, v nedeljo in v ponedeljek od 10. do 11. in pol ure predpoludne v prostorih otroškega vrtca v Bojanu. Otroci, spremljani po stariših, imajo prinesti seboj, a) krstni list, b) spričevalo koz'c in c i spričevalo o zdravju na očeh. r zore 11 oee. Svoječasno smo poročali o nekem An^elju Constantiniju, ki je tako opijanil svojega sina, da so ga na pol mrtvega in proti < č-tovi volji morati peljati na zdravniško postajo. l_'< »stantini je takrat skrajno arogantno nastopal toliko proti onim, ki so mu prigovarjali, naj pelje sina na zdravniško jMjstajo, kolikor pozneje proti zdravniku samemu. Policijski komisar Szekely je poklical brezvestnega očeta k sebi in ga izprašal o tem d-g< dku. C »stantini je tajil, da bi bil on opijanil švojega 14 letnega sina, več prič pa je izpovedalo ravno nasprotno, vsled česar je komiear Szekelv prijavil Coetantinija tukajšnjemu r.kraj nem kazenskemu sodišču, kakor tudi pupilarni cf>iasti. Kadi Ij it bosu urnost i. Ivan in Marija V. stanujoča v ulici Moli no a vapore sta ae malo časa poročena, a še manje časa živela sta srečno skupaj. Mož je postal naspr)ti svojej mladej soprogi hladen in oduren in po dolgem poizvedovanju izvedela je Marija, da se je njen mož zaljubil v neko 20 letuo Viktorijo S. — Ker so bili vsi njeni poskusi, da bi si zopet pridobila arce svojega soproga, brezvspešni, sklenila je končati si svoje mlado življenje. Včeraj popoludne kupila je v nekej miro-dilnici steklenico karbolne kisline in se vračala domov, kjer je namerovala s to kisiino zastrupiti se. Na lesnem trgu pa je slučajno srečala svojo tekmovalko, Viktorijo S., kar je samomorilno l^andidat:njo tako razkacilo, da je zi^nala stekleničico s tako Bilo nasprotnici v obraz, da se je stekleničica razbila in je kislina isti po obrazu in po vratu ožgala kožo. Viktorijo so na to odvedli na zdravniško postojo, Marijo V. pa na policijo in od tam v zapor. Aretiranje. V Port Saidu ulovili so 29-letnega Roberta Citterja iz Trsta. Citter je bil svoječasno uradnik v tukajšnji tovarni rastlinskih olj in je zakrivil na škodo iste več sleparij, ki znašajo skupaj kakih 3000 kron. Včeraj so ga na l le vdove m parni k u »Nadvojvoda Fran Ferdinande pripeljali v naše mesto in ga tu spravili v zapor. Draibe premičnin. V torek, dne 9. sept. ob 10. uri predpoludne se bodo vsleH earedbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne Btvari vršile sledeč« dražbe premičnin : ulica del Bosco 14 in ulica del Volto 2, hišna oprava in krčmarska oprema ; ulica delle Beccherie 5 I. n., hišna oprava; ulica Ghega in ulica Miramar o, prodajalnična oprava, jestvine; ulica Giulia 14 A vrata 5, majhna omara; ulica Punta del Forno 1, II. stop., hišna oprava; ulica Torrente št. 10/111 hišna oprava: ulica Piet:! 11, vozi, konji in drugo. Vremenski restnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri ijutraj 25.°7 ob 2. uri popoludn* 30°.0 C.® — Tlakomer ob 7. uri Ejutraj 763.3 — Danes plima ob .<»4 predp. in ob 11.35 pop.; oseka ob 5.19 predpoludne in ob 6 03 pop iludne. Društvene vesti. Jutri torej vsi na slavnost otvoritve lastnega dekliškega doma v R >col! Se enkrat torej polagamo na srce našim rodoljubom, naj pribite vsi, vsi, da se čim častneje završi ta naš dan. Ta dan prmeai nam nov dokaz, da smo tukajšnji Slovenci in Slovenke vsi ena dnša, da se vsi, brez razlike stanu, brez razlike spola in starosti, družimo ko gre za našo stvar domovinsko ! Naj se le nasprotniki jeze, naj le pišejo nemške novine v Berolinu o naših postajaa-kah ! Tega se moremo mi le veseliti, ker je znak, da še smo dobri stražarji tu na obali Jadranskega morja, stražarji, ki jim hočejo zabranjevati, da se ne bodo širili in si osvajali našo zemljo in našo last ! Pomemben bo ta dan, ko naša dekleta dobe svoje zavetišče. Sedaj še le bo zavod lahko deloval ter napredoval v svojem delokrogu, ker mu bodo odgovarjali potrebni prostori. — Do Bedaj smo bili v stiski v vsem. Torej zabave bo dovolj, prostora do-volj, pijače dovolj. Vri torej jutri v Rocol ! Na vedelo svidenje ! Za jutrajšnji bazar je darovala gospa Ivanka Epple krasno iu fino vazo za sladkor. Gospod Ludovik Batista tino stensko garnituro za pisemski papir. Cpatno da se naše rodoljubke še odzovejo z darovi. Za jutršoji bazar za zavod sv. Nikolaja so darovali : gospa Viktorija Lah ši- Anton Rogač, dekan v Hrušici, kakor predsednik osnovalnega odbora v družbi še dveh členov istega, gg. Josip Prebilič, posestnik iz Pasjaka in Ivan Stančič iz Brezovice kakor razsodniki pa so bili : pooblaščenec deželnega kulturnega sveta za Istro: gospod Vittorio de Franceschi iz Gologorice ; pooblaščenec c. k. namestništva : gospod Ramiro Cella, c. k. okrajni živinozdravnik v Volo-skem in pooblaščenec okrajnih gospodarskih zadrug političnega okraja voloskega: gospod Ivan Bubnič, posestnik v Obrovu. Prignanih je bilo goved iz podgrajske, materijske in jelsanske občine vkup 14 bikov, 7 krav in 15 junic. Od teh pa se je prepustilo k klasifikaciji 10 bikov, 5 krav in 9 junic, po čemer je lahko soditi, da je bili V3a razstavljena živina večinoma lepo izre-jena, da si je za to ravno zdaj najneprimer-nejši čas. Po izvršeni klasifikaciji prisodila so se ter takoj izplačala sledeča darila potem, ko se je še doloSilo, da se število daril za bike po.'eča od 5 na 6 in sicer: A. za bike : I. darilo Antonu Zidarič iz Podgrada 33—23 jednot — K 90; II.a) darilo Josipu Kakovič iz Ritomec 1—22 jednot — K 80 ; H.b) darilo Ivanu Dodič iz Javorija 30 -22 jednot — K 80; III.a) darilo Ivanu Ceglar iz Javorija 22—21 jednot — K 60 ; III.b) darilo Antonu Mihalič iz Podgrada 63—20 jednot K 60 ; IV. darilo Andreju Sluga iz Brezovice 17 —18 jednot — K 30. B. za krave : I. darilo Josipu Prebilič iz Pasjaka 48 - 23 jednot — K 50 ; II. darilo Franu Gombač iz Podgrada 60—22 jednot — K 30 ; III. darilo Ivanu Mahne iz Tater 29 — 22 jednot — 20 K. C. za junice : I. darilo Štefanu Vatovec iz Brezovice 19 — 24 jednot — K 50; Brzojavna piročila Odlikovanje. DUNAJ 6. (B.) »\\"r. Ztg.« poroča: Cesar je podelil bivši dvorni dami nadvoj-vodinje Marije Terezije, grofici Zofiji Stol-berg Stolberski, Klizabetin red prve vrste. Otvoritev ribiške razstave na Dunaju. DL'NAJ 6. (B.) Danes zjutraj se je tu otvorila mednarodna ribiška razstava. Nagovor je imel pokrovitelj te razstave, na Iv. Fran Ferdinand : vlado je zastopal želez, minister. 0 katastrofi na otoku Martlnique. LONDON 6. (B.) Reuterjeva pisarna poroča iz Port Castrisa (Santa Lucia): Poročilo parnika »Vare«, da je na ot >ku Mar-tinique poginilo 2000 ljudij, tiče se onih, kojih smrt pc je konstatiralo do 30. avgusta, ue pa onih, ki so poginili povodom novega vulkanovega izb: uha, ki se je dogodil dne 3. t. m. Anglo-kitajska trgovinska pogodita. LONDON 6. (B.) »Standarde poroča iz Sangaja včerajšnega dne: Danes so kitajski komisarji in Mackav podpisali anglo-ki-tajsko trgovinsko pogodbo. Pripravlja se nov dekret, glasom katerega se pobiranje carinskih doklad poveri provincijalnim guvernerjem. Na ta način je ponesrečil poskus cesarske vlade, da bi si sama pridržila te dohodke. 30.000 kron znaša glavni dobitek »Olo-muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršdo srečkanje nepreklico dne 25. septembra 1002. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/o odbitkom. XKXKXXKXXXXXXXKX X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva * x x ^ dobro poznane i x tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan) II. darilo Ivanu Stanič iz Podgrada 03—22 jednot — K 30 ; X III. darilo Josipu Stanič tz Podgrada X 24—21 jednot — K 20. Skupna svota daril K 600. Vrhu tega priznale so se in takoj izplačale odškodnine za prignanje živine iz odda- , ... f - r> j p ljenib krajev — za vsako glavo po 2 kroni valno garnituro, gospa r ranja tsradelj lep j j & r košek za sladčice, g.a Norbeta Ružička por- ~ 11 gospodarjem, katerih živina se je bila celanasti košek za cvetice in galaotarijo za aicer Popustila k kla^fikaciji, a ni bila pre- pepel, g.ca Ivanka Krže lepo garnituro za movana' na kar 9e Je premovaoje zaključtlo pivo, g.a Kenda Katv G K, g.a Kodelja Ne ob K uri in 1>0 miaut žika 2 K, g. Turk Josip, posestnik v Š kor kij i ^dovoljnosf, da je ta razstava m.mo prejšnj.h ^ pokazala izredno lep vspeh v pospeševanja X\ ponedeljek vsi v Barkovlje. Kakor umne živinoreje v našem sodnem okraju ; , • j- - i j zadnjih letih, ze večkrat objavljeno, priredi zen?ka poclruz - J niča sv. Cirila in Metodija v Rijanu v po X lx X X X X IX vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidarnost zajamčena. Vaj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo (jO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X X X n x X X i X X X X X X X X X X «*XXXXXX*XXKX (X A-------k VELIKA ZALO GrA snouij za moške obleke Vesti iz štajerske. nedeljek svojo prvo veselico v barkovljan-skem »Narodnem domu«. Cisti dobiček je namenjen otroškim vrtcem v Rojanu in ~ ^ Ptllju se je vršil v sredo dae 3. na Greti. Koliko dela imata ti dva otroška septembra t. )., veleznameniti shod proti al- 1 vrtca, da obvarujeta naše otroke proti legi- koholizmu, kojega se je udeležilo vse učitelj- nim otroškim vrtcem, ni treba tukaj praviti, 8tvo P^jakega okraja. Shodu je predsedoval ker cenj. čitateljem je to dobro znano. c- kr- žolski nadzornik, poročal pa je dr. R., Naša dolžnost je torej, da z vsemi svo- Prcfe80r Da tehniški višji šoli v Gradcu. Za j jimi močmi podpiramo to društvo ter hrvatskih otrok pa — mora skrbeti družba sv. Cirila in Metodija! Čitatelji, sedaj pa si m;slite svojo, kakor si jo mislimo mi! X Kazstava oziroma premovaoje j?o TejeŽiTine, nazoanjenotudi v tem listu, vršilo se je v Podgradu dne 1. septembra letos. Na tej razstavi so sodelovali : predsednik okrajne gospodarske zadruge Podgrad, gosp. noviti — društvo abstinentov v ptujskem okraju. — Nemško gospodarstvo v Celju. Občinski odbor v Celju je dne 22. avgusta razpravljal o občinskem gospodarstvu z namenom, da bi odstopivšega župana St:egerj i razbremenil. I i računov je razvidno: Mesto sa je leta 1901 zadolžilo skoro za toliko, kakor nesejo mestne doklade. — 'na Hittf j » i \ ul. Barriera vecchia 13. Velik izbor: perila, perkalja, cefira, satena. Specijaliteta podla i (fodre) iii drobnarij za krojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. Mestna klavnica je bila pasivna z 9845 kron il®^ Q 0 H fll II1P IPUI tf j TI 7 j & 11 st. Za mestne »vrednostne in zaiolžnične AIGKduMGI liOH UllJIM papirje«, t. j. za obresti mestnih dolgov se je izdalo 39.378 kron 67 stot. in mestna hranilnica je odpustila mestu obresti 35.000 K torej skupaj 74.378 kron 67 stot. Iz tega vidimo, da je mesto dolžno bilo leta 1901 okroglo poldrugi milijon kron. — Svojo ženo zabodel je z nožem štirikrat v prsi» posestnik Fran LenartiS iz Rihtarovca. Rane so smrtno nevarne. Zaklati je hotel na to tudi lastnega 2-letnega otro-čiča, a na srečo je prihitela dekla in preprečila ta eio. Slednjič je Lenartič samemu sebi prerezal vrat. Malo živega so ga odveli v radgonsko bolnišnico. Zločinec je bil navdušen žganjepivec in — pristaš >Štajerca«. Prva 1« kajveijm tovarna pokiitra Tieh rrst, —•J TRST ••— TOVARNA: Via Tm«. vogal VU UaiUiiea ZALOOS: Piazza RosaH« it. 2 (Šolsko poslopje) In Via Ribcrg« it. 21 S> & s»> Sf St Sf m m m © «8 (3 © (g & Telefon it. 670. -HOM- Velik is bor Upecarlj, zrcal in tilk. U-vrSaje aaroČbc tudi po posebnih načrtih. Gi&a brei konkurence. ilomoui] gbiii :astoij ii mito Predmet? postavio se na oa> odrod a il železnico ira kj. Objava. Podpisano vodstvo naznanja, da st', Q prične ^>1. leto na c. k. pripravnici ze Q učiteljišča v Sežani dne HI. septembra O t. 1. Istega dne se l>ode vpisovalo učeuce, dečke, kateri so že dovršili 14. leto >tarosti in si prisvojili primerno znanje na kakej obširneji ljudski soli ali na kakem drugem sličnem urnem zavodu. K zidasitvi se zahteva: u) krstni list, /// zadnje ali pa odpustno spričevalo ljudske šole ali kakega drugega učnega j zavoda, r) zdravniško spričevala, in d) spričevalo o cepljenju koz. Za obiskov«nje tega urnega zavoda ne plačuje se nič šolnine, marveč daje. se pridnim in siromašnim učencem nekoliko državne podpore. Vodstfo c. L pripravnice za učiteljišča > v Sežani, dne "». septembra 11*02. Al. Bajec. \«ditelj.: StHvUinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavMo in nietno kljiičarstvo. If~ Delalnica za konstrukcijo železa itd. '•B Sprejema naročbe za vsakovrstna mzaraka dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in ieložna okna na vreteno, vrata, portale, ojrrave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Reference prve vrste na razpolago. Proračuni brezplačno. Srečkanje že 4. oktobra 1902. Pozor! Novo ustanovljeno cKonsunino društvo* pri Sv. M. Mag. spod. oziroma i a Kolonkoveu je otvorilo svojo društveno krčmo preskrbljeno s prav dobrim in izvrstnim vinom in jako točno postrežbo. Priporoča se slovenskim izletnikom ?a obilen obisk ODBOR. Trsrovina z izgotovljeniiui oblekami. Ponte del!a Fabbra *tv 2. vogal Salarini ul. Tor rente. Podružnica V lica Po*tenuove 3. Zaloga izgotovljenih oblek za mo>ke in devke priporora pocebno za binko&tne( pntziiike in birmo; obleke za mo-ke od gld. 6.5U do 24. za dečke od gld. 4.5U do 12, suknene jope v velikem izbora od gld. 3 do 8. puknene hlače od glo. liO do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih fukenj v modernih barvah od gld. J* do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc i*. od platna ali pat ena v raznih barvah cd gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceoab. Hlafe od mole^kina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v K orni in u od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za močite na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politimne. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani s^r zalogi pohištva Rafael Italia Tr»t - uL Malcanton št. 1. - Trst. Srečke loterije c. t dnn. redarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50.000 kron. Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000, 1000 se izplačajo na zahtevanje po odbitku zakonitega davka v gotovem denarju. V dobivajo se v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih nabiralnicah in pri Polizei-Lotterie-Eurean. Duiiai, I. Singerstrasse 2, kateri pošilja tinii vsakemu kupcu sreč te brezplačno in franko izkaz srečkanja. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST iiia Mani Hi — BARKOVUE (zraven rofconalište Izvršuje vsakovrstna in najiineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in ^ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih j itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem, i domu« v Barkovljah. kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo G u št in č ič Mesa rski »i o j ste r. Gosp. * lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino sem uporabljal z iz- 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter Mlinar si išče službo in vsprejme eventuvelno tndi mlin v najem. Naslov se izve v našem upravništvu. > Tržaška posojilnica in hranilnica / remstroma jadri ta z eieieiii poikštt-i f ulica S. Francesco štev. 2, I. £ Telefon 952. velika zaloga vsakovrstnega pohištva ton M\t i Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 18«y. V lastni hiši. Lastne žage. zpolaga z mizarji, cd najnavadnej;ih do najtinej-ih del vseh tuimi strugari i in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko vrstnim vppehom |>r; m« ji p« »progi, katera je dolgo časa nervozna. Prosim Vas, da mi dopošljete j>o po«ti še šest steklenic zgoraj imenovanega vina. Dr. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne Iti. junija lt'Ol. Razprodaja se v lekarnah v Trstu. Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K *?.4<> steklenica. Zahtevajte povsod voščilo (biHs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Krnil Cumai Trst in Opčine, Vekoslav 1'lesaičar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. \ echia. Josip Urdich nI. Stadion, Matej Millonig ul Ohega. v okolici: Pran šuman. Anton Sancin v Skednju: Skapin in Pirieh. Anton Bak. Stanko (Jo dina. Svetko Hanibal S k eri j pri Ben., , >toka >v. Ivanu ; Ivan Cergol. Colognati i., Josip Pertot. Anton Brumat v Barkovljah : Jaka ka na Kontovelju, Josip Gustinčič. Ivan >ele> pri sv. Križu. Ivan Pr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrelka J. Drufovka v Gorici. vsako delo vseh slogov ; prevzame tu h mebliranje vil. prenočišč, uraaov na. z DHvauuuu m najfinejšim pohištvom. Tovan a ra slogov, enako z izvn-tuimi struparji prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako prenočišč, uradov itd. z navadnim in najhnej = 2a misaije. Velika zbirka obkladkov iremeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje z ezanega in pooblanega les-a, vsakovrstnih okraskov, gol, kornizev in vseh drugih n izar«kih potrebščin. „ . , . , „ Vsaka k«i:kur< ura ijkljufma. ker s=e dela samo iz lesa. počenega v nala.-t z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. hiša na Opčinah, s kuhinjo, štirimi svbami, vrtom in vodnjakom. Xaslov nove uredništvo Edinosti . Hranilne o loče se sprejemajo od vBakegH, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga .ne lahko po 1 krono. ^ Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer ^ na uknjiibo po na menjico po 6 N na zastave po 51,'/,. • Uradne »re so: od 9—12 dopoludne ic oć ^ 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. i > V< Poštno hraniinični račun 816.004. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo st. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnie. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. it GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici ** Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr. V lastni hiši. Spštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfetodijevo Hranilne vi ose sprejemajo se od vaacega če tudi ni član ilruštva in se obrestujejo po 41/s°/o> ne '-la se odbijal rentni davek. , Posojila dajejo ae samo članom in sicer na menjice po 15 °/0 in na vknjižbe po č>^°/0 I Craduje vsaki dan od do 12. ure dopol. !in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. viog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštuo-hran. račun štv. 837.316.