Leto XIII. št. 8 15. avgust 1966 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE ZAPAŽANJA OB PRVEM LETU PO REFORMI Prvo leto, odkar je stopila v veljavo reforma z vsemi svojimi daljnosežnimi ukrepi in posledicami, je za nami. Mislim, da v našem kolektivu ni več mnogo ljudi, ki bi mislili, da reforme ni bilo potrebno izvesti, temveč je mnenje večina članov kolektiva, da je bil skrajni čas, da smo jo pričeli izvajati. Čeprav se je reforma sredi leta 1965 sprva relativno težko odražala v podjetju, lahko že danes smelo ugotavljamo, da je kolektiv Cinkarne pravilno dojel globoki smisel reforme ter da so organi samoupravljanja ter politične organizacije v podjetju s svojimi sklepi takoj prešle k uresničevanju ciljev reforme v okviru našega kolektiva. Po relativno težkih prvih mesecih se je situacija proti koncu leta 1965, zlasti pa v pvrem polletju 1966. leta, bistveno spremenila, posebno kar se tiče dohodka podjetja ter je bilo na ta način možno že precejšnje povečanje povprečnih osebnih dohodkov. Lahko trdimo, da so samoupravni organi ( v lanskem in letošnjem letu pokazali tista pravilna pota, po katerih mori iti kolektiv, tudi v obdobju srednjeročnega plana do leta 1970, da bo življenjski standard našega delovnega človeka dosegel tisto stopnjo, ki je predvidena po srednjeročnem pianu, ali da jo bo celo prekoračil oziroma še izboljšal. Če so v maju 1.1. znašali povprečni osebni dohodki v podjetju okoli 87.000 Slinarjev, najmanjši osebni dohodki pa že sedaj presegajo 50.000 S-di-narjev, potem lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost, da bomo v zvezi s standardom do- ,/lotnemu kolektivu je danes popolnoma jasno, da z večjim številom lopat to je z večjim fizičnim prizadevanjem posameznikov kakor tudi celote, ni mogoče izvesti reforme, temveč da mora biti cilj reforme večja proizvodnja, večja proizvodnost .J •! ,»'i* l - ; f - Pred dnevi je v Solčavi začel obratovati naš novi počitniški dom »Rinka«. Podrobnosti berite na 6. strani. Na sliki: predstavniki naših družbeno politčnih organizacij, po otvoritvi doma. segli tista razmerja, ki so predvidena v srednjeročnem planu. Reforma je v bistvu morala spremeniti zlasti miselnost našega človeka v času popolne decentralizacije in najširšega samoupravljanja v podjetju. Ce- dela, zmanjšanje proizvodnih stroškov, uvajanje nove tehnologije, usvajanje novih rentabilnih proizvodov, s čim manjšim fizičnim naporom neposrednega proizvajalca. Vse te elemen-(Nadaljevanje na 2. strani) i Proizvodnja injij produktivnost v juliju V juliju smo dosegli raz- ; \ meroma dobre proizvodne rezultate. Letni proizvodni : plan smo dosegli z 61,4% ‘ — torej smo ga presegli za : j 3,3%, medtem ko je vred-nost proizvodnje v sedmih ! I; mesecih letošnjegla leta za ! I; 17,4% večja od dosežene vrednosti proizvodnje v 11; istem razdobju leta 1965. 1I; Vendar pa so bili tudi v I; mesecu juliju v nekaterih < j obratih zastoji v proizvod-nji, oziroma ni bila doseže- ; >! na planirana proizvodnja. '• > V obratu žveplene kisline ; > je bilo treba v juliju izvr- ;; šiti nepričakovan remont, ;; kar je povzročilo zmanjša- ;; nje proizvodnje žveplene ;; kisline. Zaradi pomanjka- ;; nja žveplene kisline pa je tudi obrat superfosfata ob- :: ratoval le v dveh izmenah. :; V obratih: žlebovi, čašice :; in anilinske barve je žara- ;; di novega gospodarskega ![ razvoja v naši državi proiz- ! I vodnja zmanjšana. Proiz- ! I vodnja avtotipijskih in of- o set plošč je v mesecu juli- " ju pod planom. Vzrok o zmanjšanja proizvodnje je * preusmeritev tiskam na nove proizvode —. alumini- j • jaste ofset plošče in mikro- • ’ cinkove plošče, s katerimi j • bomo v prihodnjem raz- •> dobju nadomeščali zmanj- • > šano porabo klasičnih cin- * kografskih plošč. V zadnji dekadi julija je ;; začela poskusno — »suho« ;; obratovati piritna linija ;; novega obrata žveplene ki- ;; sline, tako da pričakujemo ;; v prvi polovici meseca av-gusta že prvo proizvodnjo i; žveplene kišline na novih :: napravah. ; (Nadaljevanje na 6. strani) '! Prva faza rekonstrukcije našega podjetja polagoma dobiva svojo dokončno obliko. Proti koncu julija je pričela poskusno obratovati piritna linija ▼ novem obratu žveplene kisline, te dni pa bo pritekla prva kislina iz novih naprav. Na sliki: Pražarna cinkovih koncentratov, piritna pražarna in obrat žveplene kisline. (Nadaljevanje s 1. strani) te pa je mogoče doseči s pravilnim angažiranjem in zainteresiran jem visokokvalificiranega kadra v podjetju, kajti te okoliščine morajo biti najbolj odgovoren činltelj za izvajanje reforme. V podjetju moramo imeti že po sami strukturi najrazličnejše kategorije zaposlenih ijuut od nekvalificiranih, polkvaliti-ciranih, kvalificiranih do visokokvalificiranih kadrov; vsak na svojem delovnem mestu pa mora dati vse od sebe. ZaraJi tega so tudi v novem tarifnem pravilniku, ki smo ga sprejeli v mesecu aprilu letošnjega leta, kakor tudi v pravilniku o nagrajevanju po ekonomskem učinku, postavljeni taki odnosi v delitvi osebnih dohodkov, ki stimulativno vplivajo na proizvajalce in organizatorje proizvodnje. Dosedanji položaj z najrazličnejšimi uravnilovkami v določanju razponov med osebnimi dohodki z neenakim določanjem najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov je negativno vplival na razmejevanje osebnih dohodkov sposobnih in nesposobnih proizvajalcev, kvalificiranih in nekvalificiranih kadrov, produktivnih in neproduktivnih obratov ter je bil resna zavora nadaljnjemu napredku našega gospodarstva. Menim, da bo v prihodnjih štirih letih v Cinkarni možno bistveno povečati povprečni realni osebni dohodek'. Ne sme nas biti strah osebnih dohodkov visokokvalificiranih strokovnih delavcev, kajti istočasno se bodo povečali osebni do- Ob akciji, ki se ni ujemala s principi samoupravljanja Pred meseer je naš delovni kolektiv sprejel dva pomembna akta — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje po ekonomskem učinku. Čeprav je ves postopek potekal zakonito in demokratično, se posamezniki niso marali pravočasno poslužiti svojih * samoupravnih pravic, da hi na primeren način kot proizvajalci in uprav Ijalci izrazili svoje mnenje o aktih, o katerih so takrat razpravljali samoupravni organi in družbeno politične organizacije. Pod krinko nezaupanja tem organom ^n organizacijam so pričeli podtalno akcijo zbiranja podpisov s katero so nameravali iskati »pomoč« izven kolektiva. Ker je bila ta akcija ravno pred delovno konferenco sindikalnih podružnic Cinkarne, je bil njen idejni vodja tov. Ivan Tomažič povabljen na konferenco, kjer bi naj izrazil svoja stališča do določenih problemov v zvezi s pravilnikom, oziroma da bi opozoril na pomanjkljivosti, s katerimi se on in njegovi »somišljeniki« ne strinjajo. Ta akcija je povzročila formiranje štirih komisij, ki naj bi .ugotovile napake in neskladja. Tovariša Ivan Tomažič in Marjan Bašagič sta bila člana komisije, ki je bila v ta namen izvoljena na delovni konferenci. Medtem ko so druge komisije dokončale svojo nalogo, omenjena komisija zaradi demago-škjh tendenc obeh tovarišev ni mogla v določenem roku izdelati konkretnih predlogov. Izkazalo se je, da tov. Tomažič ni pokrenil akcije zgolj z namenom, da bi odpravili neskladja, ampak je treba iskati vroke zanjo v njegovi osebni užaljenosti in nezadovoljstvu z oceno njegovega delovnega mesta. Zaradi takega odnosa do sindikalne organizacije in do samoupravnih organov je izvršni odbor sindikalne podružnice Cinkarne sprejel pi;edlog sindikal- CINKARNAR ne podružnice vzdrževalnih obratov o izključitvi tovariša Ivana Tomažiča iz Zveze sindikatov Jugoslavije. Sklep objavljamo v celoti. IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNIH PODRUŽNIC CINKARNE — C E L J E Tovarl§ Ivan TOMA2IČ Vojnik 159 Predmet: izključitev iz ZSJ tov. Ivana TOMAŽIČA Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne je na predlog sindikalne podružnice vzdrževalni obrati in na podlagi 2. dela II. poglavja točke 10 Statuta ZSJ ter v sniisUi zaključkov 15. sc j« IO SP z dne, 28. 7. 1966 sprejel naslednji sklep: člana ZSJ Ivana Tomažiča, rojenega 6. maja 1912 na Dunaju — Avstrija po narodnosti Slovenca, državljana SFRJ, stanujočega v Vojniku 159, zaposlenega v Cinkarni od 1937, po poklicu VK vodovodnega Inštalaterja, sc Izključi Iz ZSJ. Obrazložitev: Tov. Ivan Tomažič je po prejemu odločbe o razvrstitvi na delovno mesto začel napadati pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in je mimo samoupravnih organov, kakor tudi mimo sindikalne podružnice pričel na svojo roko zbirati podpise, katere bi priložil pritožbi, ki jo je nameraval poslati v Kabinet maršala Tita v Beograd. Tov. Ivan Tomažič jc bil povabljen na konferenco, da bi pojasnil, kaj namerava doseči z akcijo zbiranja podpisov med člani kolektiva. Na konferenci Je povedal, da se s takim načinom nagrajevanja po ekonomskem učinku ne strinja. Na podlagi širše razprave o teli vprašanjih, Je konferenca Imenovala 18-čiansko komisijo, v katero je bi! izvoljen tudi tov. Ivan Tomažič. Komisija je imela nalogo ugotoviti morebitna neskladja v pravilniku in predlagati samoupravnim organom odpravo le-teh. Tov. Ivan Tomažič je na konferenci izjavil, da se s tem sklepom strinja, in da akcije po tem vprašanju ne bo nadaljeval, dokler komisija dela nc bo dokončala. Kljub temu, da sta poleg te komisije bili imenovani še dve komisiji In sicer pri CDS in pri ObSS ter da so se komisije lotile konkretnega dela, tov. Ivan Tomažič obljube ni izpolnil. Ko je uvidel, da s svojo akcijo, ki temelji na trhli podlagi, ne bo uspel, je prišla do izraza njegova neiskrenost; nadaljeval je svojo akcijo zbiranja podpisov in nadalje podpihoval nezadovoljstvo in negodovanje med člani kolektiva. Kot član komisije je deloval negativno in se ni štel za enakopravnega člana te komisije, temveč je hotel predstavljati opozicijo. S takim načinom delovanja je oviral delo komisije. Ko je predsednik IO SP seznanil komisijo s sklepi komisije pri CDS in zaključki komisije pri ObSS, Je tov. Ivan Toinažič izjavil, da se požvižga na te sklepe in da se z njimi ne strinja, Češ, da niso realni. Na osnovi navedenih dejstev je razvidno, da je tov. Ivan Tomažič s svojim podtalnim in neiskrenim delovanjem mimo sindikalne organizacije grobo kršil Statut zveze sindikatov Jugoslavije, zato je IO SP sprejel predlog odbora sindikalne podružnice vzdrževalnih obratov in tov. Ivana Tomažiča izključil iz ZSJ. Za IO SP Cinkarne Franc Poklšek Celje, dne 29. julija 1966 VROČINSKI DODATEK TUDI ZA ČISTILCE DESTILACIJSKIH PECI Centralni delavski svet je na zadnji seji v začetku avgusta, na predlog glavnega inženirja, obratovodstva in delavskega sveta delovne enote metalurgija ter na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se čistilcem destilacijskih peči v topilnici odobri vročinski dodatek, ki znaša 50 točk. To delovno mesto je sedaj ocenjeno s 565 plus 50 točkami. Za upravičence do tega dodatka veljajo isti pogoji, kakor za ostala delovna mesta v topilnici, ki imajo vročinski dodatek. Prejemajo ga pa samo listi delavci, ki delajo izključno pri čiščenju destilacijskih poči, in sicer od 1. avgusta J 966 dalje. hodki tudi tistim z najnižjimi prejemki. Razumljivo pa je, da bo višina osebnih dohodkov morala biti odvisna od učinkovitosti gospodarjenja v našem podjetju. To se pravi, da visoki in zelo visoki osebni dohodki, ki bodo sad resnične prizadevnosti pri delu, ne bodo več smeli biti kamen spotike. Nizki osebni dohodki bodo družbeni problem v tistih podjetjih, kjer zaradi nizke produktivnosti ne bodo mogli iti v korak s potrebami standarda. Zaradi tega danes in tudi v prihodnje ne bomo smeli preiti na nekako socialno povečevanje najmanjših osebnih dohodkov, temveč borne morali poiskati pota in načine, kako bi tudi tem kategorijam povečali osebne dohodke z zvišanjem proizvodnosti dela, kar pa je možno doseči samo z novo mehanizacijo in avtoma- x tizacijo proizvodnje ter z zviševanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, vsak, ki misli drugače, je na napačni poti. V zadnjem času je bilo v podjetju precej diskusij o nagrajevanju strokovnega osebja, o izplačevanju premij itd. Skupina neodgovornih tovarišev je na izredno demagoški način začela zbirati podpise v podjetju, proti tarifni politiki v podjetju z glavnim motivom, da so prejemki visokokvalificiranega strokovnega kadra preveliki, da zaradi tega nekatere kategorije delavcev prejemajo premalo itd. Ta grupa je obšla organe upravljanja v podjetju, sindikat ter partijsko organizacijo, češ da na teh forumih ni mogoče najti zadovoljive rešitve njihovih zahtev. Precej naivnih tovarišev je nasedlo takim demagoškim parolam ter podpisovalo neko listino, misleč, da je na ta način mogoče rešiti v podjetju vprašanje zadostnega nagrajevanja vseh 'zaposlenih, interesantno je dejstvo, da je na tej demagoški paroli bito največ podpisnikov med tistimi delavci v podjetju, od katerih v mali meri, ali pa sploh ne zavlsi proizvodnja. Proizvodni obrati so v največji meri pravilno ocenili smisel te demagogije ter so odklonili vsako tako akcijo, ki ne vodi nikamor. Večini članov kolektiva je jasno, da je mogoče izvajati reformo ter dvigniti standard zaposlenih v Cinkarni samo na način, ki je predviden z osnovnimi določili reforme, kakor tudi na način, določen s strani samoupravnih organov in političnih organizacij v podjetju. Zaradi dejstva, da je tak način izstopanja nekaterih neodgovornih tovarišev v podjetju doživel pri večini članov kolektiva popoten polom, mora biti tem tovarišem danes jasno, da so v očeh celotnega kolektiva kakor tudi naše skupnosti, bed- (Nadaljevanje na 4. strani) Kakšne poslovne rezultate smo dosegli v letošnjem prvem polletju Prvo polletje poslovnega leta 1966 je za nami, zato je prav, da pogledamo kakšne poslovne rezultate smo dosegli in ali smo dosegli postavljene planske zadolžitve. Rezultat poslovanja se odraža v višini ustvarjenega obsega poslovanja, to je v celotnem dohodku in realizaciji, proiz- vodnji in doseženi ekonomičnosti ter rentabilnosti, Tabela gibanja celotnega dohodka nam kaže, da je celotni dohodek po fakturirani realizaciji v prvem polletju letošnjega leta za 51,93 % večji kot je bil v istem razdobju preteklega leta, celotni dohodek po plačani realizaciji pa je porasel za 48,14 0 o napram doseženem celotnem dohodku v prvem polletju 1965 leta. Obseg poslovanja - celotni dohodek Po fakturirani realizaciji____ Po plačani san- realizaciji i* It Indeks I. polletje 1965= 100 I. — VI. 1965 I. — VI. 1966 I. — VI. 1965 I. — VI. 1966 101,745.496 154,590.530 89,314.833 132,316.811 Na fakturirano realizacijo 151,93 Na plačano realizacijo 148,14 Porast celotnega dohodka v letošnjem letu izhaja iz povečanja prodajnih cen naših proizvodov za 21 % napram prvemu polletju lanskega leta, ves preostali porast pa je rezultat povečanja proizvodnje in uvedbe novih proizvodov, ki jih v letu 1965 še nismo proizvajali. Izvoz Pomemben faktor v realizaciji naših proizvodov je izvoz — to je prodaja naših proizvodov v tujino, ki je v celotni realizaciji udeležen z 31 %. Vrednostno smo v prvem polletju letošnjega leta dosegli izvoz v znesku 2,845.430 $ in ker smo v istem razdobju lanskega leta izvozili za 2,835.130 § proizvodov vidimo, da je letošnji izvoz le za 0,3 % večji od lanskoletnega. Ker je za leto 1966 postavljen izvozni plan v znesku 6,125.000/% je tudi ta dosežen le s 46,4%. Vzrok za tako majhen porast izvoza napram šestim mesecem lanskega leta oziroma neizpolnitev letnega plana je: a) v letošnjem letu je izpadel izvoz modre galice, ker modre galice nismo proizvajali zaradi izredno visoke cene bakra, medtem ko smo v lanskem prvem polletju izvozili za 304.209 dolarjev tega proizvoda. b) ker smo morali v letošnjem prvem polletju vračati večje količine cinka in cinkove pločevine iz naslova predelav cinikovih koncentratov, ki smo si jih zaradi pomanjkanja cin-koviH koncentratov na domačem tržišču morali preskrbeti iz uvoza. Izvoz ostalih proizvodov poteka v okviru plana in ker predvidevamo v drugem polletju večji izvoz superfostata ter žveplene kisline predvidevamo tudi, da 'bomo dosegli postavljeno plansko zadolžitev izvoza v znesku 6,125.000$. Od celotne vrednosti izvoza 2,845.430$ odpade 89% vrednosti izvoza na področja kon- vertibilnih valut, 3 % na klirinška področja in 8,% na področja vzhodno-evropskih držav. .. ' Proizvodnja Proizvodni plan celotnega podjetja smo v prvem polletju presegli za 3,7 %, prav tako pa je porasla tudi proizvodnja v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta in sicer za 18,6 °/0. Večina obratov je dosegla in celo presegla planske zadolžitve in le spremenjene težke prilike, ki so posledica ukrepov gospodarske reforme so vplivale, da tempo porasta ni bil še bolj učinkovit. Proizvodnega plana za prvo polletje nista dosegla obrata: cinkove čašice in superfosfat. Proizvodnjo cinkovih čašic smo morali namreč zmanjšati zaradi zastoja v prodaji baterij, v obratu superfoisfata pa smo prav tako omejili proizvodnjo zaradi težkih razmer in remonta. Zaradi izredno visoke cene bakra na svetovnem trgu, modre galice nismo proizvajali, ker bi porabili ogromen znesek konvertibilnih deviz, ustvarili pa bi še izgubo, ker domača cena galice ni rastla vzporedno s ceno bakra. Proizvodni plan vseh ostalih obratov je bil dosežen oziroma prese|en, usvojili pa smo tudi proizvodnjo aluminijastih ofset plošč. Aluminijaste ofset plošče bodo v bližnji perspektivi nadomestile cinkove plošče in tendenca je, da~bi Cinkarna v najkrajšem času krila vse potrebe jugoslovanskih tiskarn in si tako zagotovila kontinuiteto proizvodnje. Ekonomičnost in rentabilnost poslovanja Ko ugotavljamo ekonomič- sameznih elementov celotnega nost in rentabilnost poslovanja dohodka, moramo pogledati gibanje po- RAZVOJNA LINIJA FINANČNIH POKAZATELJEV V N-DIN Besedilo I. ■ - VI. 1965 I. — VI. 1966 Indeks I. polletje 1965 = 100 Celot nf dohodek 89,314.833 132,316.811 148,14 Neto produkt 21,787.836 31,162.333 143,02 Dohodek 16,969.736 25,903.324 152,64 Porabljena sredstva 67,526.997 101,154.478 149,79 Poslovni stroški 72,345.097 106,413.487 147,09 Povprečna vložena sredstva 115,875.247 172,423.881 148,80 Celotni dohodek v prvem polletju letošnjega leta je napram celotnemu dohodku v prvem polletju 1965 porasel ža 48,14%; neto produkt za 43,02 %, dohodek za 52,64%, poslovni stroški za 47,09 % ter vložena sredstva za 48,80 %. Ker je razviden torej manjši porast poslovnih stroškov od celotnega dohodka, vidimo, da so finančni rezultati poslovanja v letošnjem letu pozitivni, ven- dar rentabilnost še vedno upada. Nizka finančna učinkovitost poslovanja v letošnjem letu je posledica spremenjenih odnosov, ki so nastali po reformi. Vendar nam je že uspelo delno parirati povišanje cen materiala za 51,33%, in sjcer s povišanjem ccn naših proizvodov, tako da je letošnja relativno nizka finančna učikovitost že boljša 'kot je bila ob koncu preteklega leta. Produktivnost dela V prvem polletju letošnjega leta ugotavljamo tudi porast produktivnosti dela. Produktivnost dela na zaposlenega je porasla za 19,1 % napram prvem polletju 1965. leta. Povečana produktivnost dela na 'zaposlenega je rezultat vrednostno povečane proizvodnje ter zmanjšanja števila zaposlenih., Tehnična produktivnost d .'la v prvem polletju pa je ža 15,8 % večja od dosežene tehnične produktivnosti v istem razd >b-ju lanskega leta. Vsi obrati so dosegli večjo produktivnost kot v lanskem letu, razen' obrata cinkovega belila, kjer smo imeli letos v prvem polletju več remontov kot v istem obdobju preteklega leta ter obrata cinkovih čašic, kjer smo omejili proizvodnjo zaradi zmanjšanja prodaje baterij. Vzporedno s povečanjem produktivnosti dela se je izboljial tudi izkoristek časovnega f -n-da. Izkoristek časovnega fonda znaša v letošnjem prvem polletju 35,50 % v istem razdobju lanskega leta pa je bil dosežen le 83,84 odstotni izkoristek časovnega fonda. Boljši izkoristek časovnega fonda je rezultat zmanjšanja števila neopravičenih izostankov z dela, zmanjšanja bolezeskih ter drugih plačanih in neplačanih izost ui-kov. i V nasprotju s temi pozitivnimi faktorji pa ugotavljamo porast števila nadur in sicer za 5.633 ur ali za 6 % v primerjavi s prvim polletjem 1965. (Nadaljevanje na 4. stre.nl) Nov sektor v podjetju Centralni delavski svet je na predlog.upravnega odbora ustanovil v podjetju »varnostni sektor«. Ta sektor bo vodil glavni varnostni inženir. Sektor bo imel zelo široko in odgovorno področje dela. Skrbeti bo moral za učinkovito preventivno zaščito delavcev na vseh delovnih mestih, kar bo njegova glavna naloga; pripravljal pa bo tudi predloge in analize, kako bi odpravili vedno večje zastrupljenje naših voda in ozračja z odpadnimi tekočina^ mi in plini. V ta sektor bo vključen tudi oddelek za socialno zavarovanje, ki že sedaj spremlja gibanje nezgod jn bolezni v podjetju. Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora imenoval Za glavnega varnostnega inženirja tovariša Klemena Stegenška, dipl. inž. D. M, CINKARNA« Zapažanja ob prvem letu po reformi (Nadaljevanje z 2. strani) ni demagogi, ki zadržujejo tok našega razvoja in svojemu kolektivu ne želijo dobro. Zaradi tega mora biti tem članom kolektiva jasno, da imamo v podjetju samoupravne organe, da imamo politične organizacije in da imamo začrtano politiko, skladno z razvojem našega socialističnega gospodarstva in da ne moremo trpeti nobenih sa-molastnih pravic, temveč, da moramo skupno delati samo za napredek tega podjetja m skupnosti. Zaradi tega je nujno potrebno, da se omenjena grupa tovarišev čimprej vključi v aktivno delo samoupravljanja v našem kolektivu in da s svojim delom prispeva svoj delež pri izvajanju reforme ter s tem tudi k večanju standarda sienemega člana našega kolektiva. Ce se s tem ne strinjajo, jih nihče ne sili, da morajo biti še nadalje člani našega kolektiva. Kolektiv kot celota bo znal kakor doslej zaščititi svoje perspektive in svoje interese ter bo znal iz svoje sredine Izločiti vse tiste elemente, ki kvarno vplivajo na kolektiv. Vsak tarifni pravilnik ter vsak drugi pravilnik je samostojen akt delovnega kolektiva, ki mora biti sprejet od večine in izvajan brez ozira na to, ali je to vsakemu posamezniku prav ali ne. Z ustavo je zagotovljena najširša demokracija pri izvajanju vseh samoupravnih aktov, s tem pa seveda ni rečeno, da lahko vsak dela kar hoče, temveč je vsakemu dana pravica, da lahko izreče svoje konstruktivno mnenje ter da daje najboljše predloge za u-iesničitev vseh ciljev, ki nas lahko čimprej privedejo do realizacije vseh zamisli, ki jih je predvidela reforma. Manjšina se pač mora vedno pokoravati večini. Najlaže pa si je seveda, danes v fazi naših naporov in našega razvoja, z raznimi dema-gcškiml izstopanji nadeti nam tujo avreolo borcev za delavske pravice. To so elementi, ki so živeli in Še žive v kapitalističnem družbenem sistemu, popolnoma tuji pa so delovnemu človeku v socialistični družbeni ureditvi. Ce je bilo do sedaj premalo prepričevanj, poučevanj in seznanjanja z ukrepi podjetja, je to naša slabost ter bodo v tem oziru naše politične organizacije morale narediti veliko več. Ce pa je to namerno in dema-goško izstopanje z željo k vračanju na staro, moramo to šteti kot sovražni element proti današnji družbeni ureditvi m moramo s temi tovariši pred celotnim kolektivom energično obračunati ter jih razkrinkati kot sovražnike naših naporov, naših prizadevanj in boljšega življenjskega standarda. Zato mislim, da je treba z vsemi diskusijami v kolektivu na delovnih mestih takoj prenehati ter vse sile in ves delovni čas usmeriti k čim večji proizvodnji. Vse diskusije okrog sprememb pri nagrajevanju, ki še bodo v prihodnje pa so možne na najširši osnovi, toda le po delovnem času. Vsak tak pozitiven prispevek slehernega člana kolektiva ali raznih komisij bo kolektiv pozdravil, če bo rezultat takih diskusij večji dohodek v podjetju. Energično pa se moramo boriti proti vsem diskusijam med delovnim časom, kajti med delovnim časom ustvarjamo dohodek, s tem dohodkom pa ne bomo plačevali raznih diskusij, ki ne vodijo nikamor. Kako izgleda poslovanje podjetja od leta 1961 do vključno prvega polletja 1966, naj nam pokaže naslednja tabela: NEKATRI POKAZATELJI ODLETA 1961 DO I. POLLETJA 1966 Leto 1 Bruto fe produkt 5 Dohodek podjetja Število zaposlenih Povprečni oseb. dohodek Izvoz 1961’ 7,965.413 (fakt.) 1,756.647 1.683 30.701 1,391351 S 1962 7,929.772 (vnovč.) 1,534.888 1.650 33346 2,013.611 8 1963 11,309.694 (vnovč.) 2,721.428 1.778 40.927 3,454.680 S 1964 13,880.712 (vnovč.) 3,121.891 1.918 57.316 4,679.874 S 1965 19,073.387 (vnovč.) 3,813.627 1.901 69.866 5,317.647 S 1961*12,763.231 (vnovč.) 2,428.483 1.932 86.183 ' 2,845.430 8 * januar — maj sedaj v Cinkarni, nam zagotavlja nadaljnji napredek. Za realizacijo takih produktov se bo moral tudi v prihodnje truditi celoten kolektiv. Posebno pozornost pa bi bilo potrebno v prihodnjem obdobju posvečati raznim drobnim racionalizacijam in mehanizacijam, s katerimi bi olajšali težko fizično delo v podjetju in sproščali delovno silo za nove mehanizirane obrate. V prihodnjih letih moramo ustvariti večje osebne dohodke in večje sklade podjetja, zaradi odplačil do sedaj izvršenih investicij. Nova vlaganja iz skladov podjetja bodo v prihodnjem obdobju nekoliko manjša ravno iz zgoraj navedenih razlogov ter bomo morali biti izredno previdni pri naših nadaljnjih angažiranjih tudi zaradi novih predpisov o investicijskem vlaganju, po katerih bodo morala biti v naprej zagotovljena vsa potrebna dinarska sredstva. Zaradi tega bomo pri gradnji novih objektov prešli v najširšo kooperacijo tako z domačimi — jugoslovanskimi podjetji kakor tudi z inozemskimi partnerji. Iz razpredelnice vidimo, da bruto produkt iz leta v leto ra-pidno narašča ter da bo v teku letošnjega leta dosegel blizu 25 milijard S-dinarjev napram o-koli 8 milijard S-dinarjev v letu 1961. Dohodek podjetja je znašal v 1961. letu 1,756.647.000 S-dinarjev, v letošnjem letu pa bo narasel na okoli 4,800 milijard S-dinarjev, če bo situacija tako ugodna, kakor je bila v prvi polovici letošnjega leta. Število zaposlenih se je povečalo samo malenkostno ter je naraslo od 1683 v 1961. letu na 1932 v prvi polovici 1966. leta. Iz tega vidimo ogromen dvig produktivnosti dela oziroma veliko povečanje vrednosti proizvodnje na enega zaposlenega. Zaradi tega je bilo mogoče povečati osebne dohodke od 30.701 S-dinarjev v letu 1961 na 86.183 S-dinarjev v prvi polovici 1966. leta izvoz, ki je v letu 1961 znašal 1,391.000 S, bo v letošnjem letu dosegel blizu 6 milijonov S. Kaj nam ti podatki govore? Ti podatki nam jasno kaZejo pravilno politiko podjetja z nenehnim naraščanjem proizvodnje, z vsakoletnim večanjem dohodka podjetja. Pri malenkostnem povečanju števila zaposlenih, so se osebni dohodki v petih letih skoraj potrojili. To povečanje proizvodnje je bilo mogoče doseči z boljšo organizacijo dela, večjim številom zaposlovanja strokovnega in visoko strokovnega kadra, z raznimi rekonstrukcijami že zastarelih obratov, gradnjami novih obratov, uvajanjem novih tehnoloških procesov, kar vse skupaj daje lz leta v leto rentabll- nejšo proizvodnjo. V veliki meri je bil olajšan fizični napor v podjetju zaposlenih delavcev. Lahko rečemo, da je Cinkarna že pred mnogimi leti pravilno ocenila bistvo ekonomskega poslovanja v podjetju ter da so ti napori, tehnološki in ekonomski prijemi že dali pozitivne rezultate. S pričetkom obratovanja novega dela valjartie, novega obrata žveplene kisline, nove pražarne ter rafinacije cinka, se bo situacija izboljšala ter bomo v letu 1967 lahko še izboljšali naše ekonomske rezultate v podjetju. Samo taka politika, kot smo jo vodili do Porast osebnih dohodkov je v skladu s porastom produktivnosti dela. Izboljšanje napram preteklemu letu Iz navedenega lahko zaključimo, da smo v letošnjem prvem polletju dosegli pozitivne poslovne -rezultate in dosegli postavljen plan. Dolžnost vsakega člana kolektiva je, razumeti to problematiko, kajti samo s temeljitim poznanjem problemov podjetja bo mogoče razumeti tudi vse dolžnosti reforme, ki jo izvajamo v jugoslovanskem merilu. Naloga samoupravnih o rga-nov In političnih organizacij v podjetju pa bo, da za vse te akcije angažira čim širši krog proizvajalcev, ki bh lahko v samoupravnih organih dajali zrele in ustrezne zaključke, brez osebnih ambicij, brez demagogije ter z jasnim pogledom v prihodnost. V drugem polletju, v juliju bo pričela obratovati piritna linija nove žveplene kisline s kar paciteto 50.000 ton letno, cin-kova linija pa v mesecu oktobru, v četrtem trimesečju pa pričakujemo še proizvodnjo finega cinka 99,99 "/o in prve količine kadmija. Te nove dodatne kapacitete bodo že v letošnjem letu vplivale na povečanje proizvodnje in celotnega dohodka za nadaljnje 3 %. * Drago Čeh, dipl. inž. » ♦ Poslovni rezultati (Nadaljevanje g 3. strani) _________Povprečni osebni dohodek Leto 1965 Leto 1966 Neto osebni Neto osebni T , , Razdobje dohodek Razdobje dohodek ,n!c L _________na 208 ur Ndin na 208 ur Ndin — 100 I. — VIL VIII. — XII. I. — XII. 656,60 781,02 698,66 I. —VI. I. —VI. I. —VI. 866,02 866,02 866,02 131,89 110,88 123,95 NAŠ NADALJNI RAZVOJ Zvezna skupščina je na obeh zborih v mesecu juliju 1.1. sprejela družbeni plan razvoja Jugoslavije od leta 1966 do leta 1970. S tem srednjeročnim planom družbeno ekonomskega razvoja Jugoslavije se začenja nova etapa v praktičnem uveljavljanju naše gospodarske in družbene reforme, začenja se organiziran vsesplošen boj za bistveno izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, predvsem pa tudi za stabilizacijo našega gospodarstva. Neposredni proizvajalci in njihove delovne organizacije imajo pri uveljavljanju tega srednjeročnega plana pomembnejšo in odgovornejšo vlogo kot kdajkoli doslej. Od njihovih odločitev bo odvisno, kako smotrno bodo v prihodnjem obdobju vlagali v osnovne sklade gospodarstva milijarde novih dinarjev, ali bo s predvidenim tempom rasla proizvodnja, in to predvsem zaradi izboljšanja produktivnosti dela. Od njih bo nadalje odvisna stabilnost na domačem trgu, povečanje izvoza in uravnovešenje zunanjetrgovinske bilance. Zato leži ključ do hitrejšega povečanja življenjskega standarda, do višjih realnih osebnih dohodkov, samo v rokah neposrednih proizvajalcev. Zato narekuje sprejetje srednjeročnega plana sleherni delovni organizaciji, da najde v svojih hotenjih, načrtih in ciljih svoje pravo mesto. Potemtakem je prav zdaj čas, ko na podlagi izkušenj enoletnega izvajanja gospodarske reforme, ugotovimo, kje se nahajamo, kaj družba od nas pričakuje, hkrati pa določimo pot za uspešne prihodnje obdobje. Tako so nova vlaganja v razširjeno reprodukcijo — nove investicije, edini med važnimi či-nitelji v izvajanju srednjeročnega plana družbeno ekonomskega razvoja na prvem mestu. V tem okviru so bili tudi že pri nas sprejeti določeni sklepi, ki naj zagotove smotrno vlaganje tja, kjer se bo dal doseči največji dohodek. Poleg modernizacije obstoječih obratov, ki bo odločno usmerjena k intenzivnejšemu izkoriščanju rezerv v že zgrajenem produkcijskem potencialu, perdvidevamo med drugim tudi izgradnjo dveh novih večjih objektov. Skupno s programom izgradnje 100.000 tonske kontaktne žveplene kislipe, katera naj bi bila končana letos, je predvide-^ na izgradnja obrata za proizvodnjo titanovega belila z letno kapaciteto 15.000 ton, kot potencialnega potrošnika te kisline. Pričetek izgradnje tega objek-ta je bil predviden že v letu 1964, vendar je Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino ta rok podaljšala do leta 1967. Predvidena vlaganja v osnovna sredstva znašajo 155 milijonov N dinarjev, v obratna sredstva pa 10 milijonov N dinarjev in bodo pokrita z deviznim kreditom, inozemskimi komercialnimi krediti in dinarskimi sredstvi, ki jih bodo oročili potencialni potrošniki titanovega belila. Objekt sam naj bi bil dovršen v treh letih. Z nadaljnjim intenzivnejšim razvojem našega kmetijstva je nastala večja potreba po umetnih gnojilih. Zgrajene bodo nove tovarne umetnih gnojil na bazi dušičnih komponent. V okviru teh povečanj je Jugoslovanska investicijska banka določila v Celju lokacijo novega objekta z letno kapaciteto 250 tisoč ton granuliranih kompleksnih gnojil. Predračunska vrednost tega objekta znaša za osnovna sredstva 244 milijonov N dinarjev in za obratna sredstva 46 milijonov N dinarjev. Financiranje bo, razen minimalne lastne udeležbe in udeležbe bančnih sredstev, skoraj v celoti pokrito iz »inozemskih virov. Tudi ta objekt naj bi bil predvidoma dokončan do leta 1970. Samo z realizacijo teh dveh investicij se bo skupni dohodek podjetja povečal za 366 milijonov N dinarjev, dohodek za 59 milijonov N dinarjev in izvoz za 10,3 milijonov $. Pri tem pa je predvideno, da se bo produktivnost dvignila za preko 63 °/o* Vsekakor so to močni finančni pokazatelji, ki kažejo da kakršnokoli odlaganje teh investicij pomeni ne samo škodo našemu podjetju, temveč tudi celotni skupnosti. Ne bi bilo prav, da bi v to novo obdobje srednjeročnega plana stopali počasi, kakor smo to že mnogokrat storili pred leti. Le tako bomo lahko v tem dokaj kratkein obdobju realizirali postavljene naloge ter se tako aktivno vključili v izvršenje postavljenih nalog srednjeročnega plana družbeno-ekonomskega razvoja za obdobje 1966—1970. Kaj se všteva v zavarovalno dobo DODATEK KURJAČEM PARNEGA KOTLA V VALJARNI Na podlagi pritožbe kurjačev parnega kotla v valjarni, da ■morajo opravljati dve deli: kuriti parni kotel in posluževati parni stroj, in na predlog glavnih inženirjev metalurgije ter predelovalnih obratov in na predlog upravnega odbora, je centralni delavski svet sprejel sklep, da se kurjačem parnega kotla v valjarni, ki obent CINKARNAH Vrednost točke Vrednost točke v juliju — neto II i julij 1966 ll I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražama in žveplena kislina 0,34 2. Aglomeracija 9,44 3. Topilnica I. in II. peč . . 1,26 — 4. Topilnica III. in IV. peč ." — 5. Topilnica V. peč — 6. Topilnica VI. peč — 7. Topilnica VII. peč . • • — 8. Topilnica VIII. peč — 9. Topilnica IX. peč — 10. Topilnica X. peč . . — — 12. Cinkovo belilo L • 20,5 13. Keramika . , 1,29 7,79 14. Skupne službe topilnice — 15. Plinarna in kotlarna — 16. Skupne službe metalurgije — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna clnkove pločevine 5,70 2. Cinkografija . , 5,57 3. Oblikovalnica cinkove pločevine — 4. žlebovi in cevi , 5,13 5. Cinkova žica , , , 1,30 — 6. Skupne službe predelovalnih obratov .... — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun , 2. Na-hidrosufit in metalit .4 — 3. Na-sulfid 1,34 — 4. Litopon stari in cinkovsulfat 1,26 6. Povprečje lttopona , , 1,32 7. Svinčevi oksidi . ... *• ...,,, , 8. Superfosfat ,,,,,,, ’ ’ 1,39 9,61 1,39 10. Utramarin ' — 12. Modri baker . , 1,36 — 13. Skupne službe anorganske kemije — 5,20 15. Skupne službe Mozirje , , , 1.39 — 16. Laboratorij , , 1,3» — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 7- V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: • — 2. Strojni oddelek » 1,29 8,69 2,37 4. Merilni oddelek 5,29 5. Elektro delavnica 11,05 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 3,83' 1. Strokovne službe • • • , . 1.29 2. Družbena prehrana , . 1,29 — VII. CELOTNO PODJETJE: . , 1,29 3,17 Objavljamo spored dimov, ki Jih bodo predvajali celjski kinematografi od 15. avgusta do 15. septembra 1966: UNION Od 12. do 16. avgusta »ČRNE OSTROGE« ameriški barvni Cs film Od 17. do 18. avgusta »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA« ameriški barvni VV film Od 19. do 20. avgusta HARAKIRI« japonski Cs film Od 21. do 22. avgusta »LJUBEZEN IN MODA« jugoslovanski barvni film Od 23. do 25. avgusta »MOŽJE NA KONGRESU« , Italijanski film Od 26. do 27. avgusta »ČLOVEK NI PTICA« jugoslovanski film Od 28. do 29. avgusta / »GOSPODIČNA DOKTOR« francoski film (kinoteka) Od 30. avgusta do 2. septembra »ORLI ZGODAJ VZLETE« Jugoslovanski film Od 3. do 5. septembra »CASANOVA IZ DONAVE« madžarski film Od 6. do 10. septembra »PESEM PRERIJE« zahodno nemški barvni Cs film Od II. do 12. septembra »GOZD OBESENCEV« romunski film Od 13. do 15. septembra »DRUGA STRAN MEDALJE« jugoslovanski film METROPOL J>d 15. do 16. avgusta »KRALJ ČARDAŠA« zahodno nemški barvni film Od 17. do 18. avgusta »BELA KARAVANA« sovjetski film Od 19. do 22. avgusta »KORAKAJ, ALI UMRI« italijanski barvni VV film Od 23. do 25. avgusta »NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO« nemški barvni film Od 26. do 28. avgusta »OBRAZ Z BRAZGOTINO« ameriški film (kinoteka) Od 29. do 30. avgusta »HEIDI« ameriški film (kinoteka) ? | | NEZGODA PRI DELU - BREZ POSLEDIC ZAŠČITNA OČALA REŠILA DELAVČEVO OKO HTV pravilnik predvideva za vsako delovno mesto posebno zaščitno opremo. Pogosto se dogaja, da delavci ne uporabljajo predvidenih zaščitnih sredstev. V tem letu se je zgodilo že mnogo nesreč zaradi nepravilnosti, oziroma neupoštevanja varnostnih predpisov. Kako so varnostna sredstva vendarle potrebna, nam govori primer, ki se je junija zgodil v obratu natrijevega sulfida. V tem obratu se delavci le s težavo privajajo na vedno ostrejše varnostne ukrepe. Pogosto delavci ne noslja zaščitnih očal — tudi na tako izpostavljenem delovnem mestu kakor je drobljenje surovega natrijevega sulfida. Tovariš Ljubiša Nedeljič, ki je delal na tem delovnem mestu 8. junija, je imel zaščitna očala. Pri drobljenju mu je odletel oster drobec surovega sulfida z veliko hitrostjo naravnost proti očesu. Udarec je bil tako močan, da se je steklo očal razbilo, ven- dar je plastični vložek preprečil, da bi mu drobci prišli v oko (slika spodaj). Nezgoda, ki bi brez očal zahtevala oko, ni pustila posledic. Disciplina na delovnem mestu je ohranila dragoceno oko. Vprašajmo se, ali ni oko več vredno kot razbita šipa na očalah. Več je vredno kot vsa zaščitna sredstva! Ta primer pa naj bo vsem skupaj vzgled, da je uporaba zaščitnih sredstev ne le obvezna, ampak tudi nujno potrebna. Viktor Korenjak II I | i i A < 4 A Od 31. avgusta do 1. septembra »TAJNA MISIJA DIPLOMATSKEGA KURIRJA« sovjetski film Od 2. do 5. septembra »KRITIČNA TOČKA« amerlftki film Od 6. do 8. septembra »GROZA« madžarski film Od 9. do 12. septembra »VOJAŠKA DEKLETA« francosko-italijansko-nemški film Od 13. do 15. septembra »ZAČARANA VAS« sovjetski barvni Cs film LETNI KINO Od 15. do 16. avgusta »TROJANSKA VOJNA« Italijanski barvni Cs film Od 17. do 18. avgusta »HERKUL OSVAJA ATLANTIDO« Italijanski barvni Cs film Od 19. do 20. avgusta »PREZIR« francoski barvni Cs film Od 21. do 23, avgusta »LEPOTICA DŽUNGLE« ameriški barvni Cs film Od 24. do 25. avgusta »DOLGE LADJE« angleško-JugoslovaittU barval Ca film Od 26. do 27. avgusta »POLKOVNIKOVE AVANTURE« Italijanski barvni W film Od 28. do 29. avgusta »TUDI TO SE DOGAJA« ' angleški barvni W Mlm Od 30. avgusta do 1. septembra »Z OGNJEM IN MEČEM« italijansko-francoskl barvni Cs film Od 2. do 3. septembra »MARLLYN MONROE« ameriški barvni film Od 4. do 5. septembra »SULEJMAN VELIČASTNI« Italijanski barvni Cs film Od 6. do 7. septembra »TARUS — ATILOV SIN« Italijanski barvni Cs film Od 8. do 9, septembra »V KREMPLJIH INKVIZICIJE« angleški Ulm Od 10. do 11. septembra , »PATROLA SMRTI« angleško-švedski barvni Cs film Od 12. do 13. septembra »ZAJTRK PRI TIFFANYU« ameriški barvni VV film Od 14. do 13. septembra »FF.DRA« ameriški barvni Cs film Predstava so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri, v letnem kinu pa ob 20. uri. Program objavljamo po podatkih Khm-podjetja Celja ln za spremambe na odgovarjamo. ♦m