AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 129
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 1ST, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Kekaj drobnih a Mni- v Abesiniji bo bodoča Poljska vabi Jugosjavjjo proti sovjetski Rusiji
miWh vesti iz naše Jugoslavije
Iz Anglije je dospelo prve dni meseca maja v Jugoslavijo kakih 500 angleških vojnih veteranov, ki so se skupno s Srbi borili na fronti v letih 1916-1918. Jugoslovanski vojni veterani so svoje tovariše z največjo gostoljubnostjo sprejeli.
V Belgradu so se pretekli teden sešli policijski načelniki iz 30 raznih dežel sveta. Policijski načelniki iz vseh večjih mest sveta so bili navzoči. Imeli so konfernco, kako pobijati mednarodne kriminalce.
Pet novih radio postaj bo dobila Jugoslavija v najkrajšem času. Tozadevno koncesijo je dobila neka angleška firma za 16 let, nakar preidejo radio postaje v popolno vladno posest.
Turistovska sezona v Jugosla-
ogromna zifnica za lačno Italijo
London, 30. maja. V vsej Italiji je zlasti zasedba ozemlja ckrog Tanskega jezera izzvala največje veselje. In to ni nič čudnega. Kajti vse prej osvojene abesinske pokrajine kažejo večje ali manjše nedostatke. S puščavami je mogoče prav tako malo kaj koristnega narediti kakor z visokimi gorskimi planotami, kjer preprečuje mrzlica obdelovanje zemlje.
šele osvojitev ozemlja okoli jezera Tana je dala abesinske-mu pohodu pravo lice. Tu je namreč največja abesinska žitna zakladnica in tu si Italija lahko uredi žitnico, kateri se ne bo treba skrivati pred svetom.
Kot znano potrebuje Italija za svojo prehrano največ pšenice. Italijanska narodna jed, ma-
Varšava, 31. maa. Včeraj je odpotoval poljski minister za zunanje zadeve, Joseph Beck, v Belgrad, Jugoslavija, kjer namerava ostati več dni. Minister Beck je prepričan, da se da v diplomaciji največ doseči z osebnimi odgovori.
Poljski zunanji minister Beck je letos izredno zaposlen z obiski v prestolidah raznih držav, znamenje, da Poljska na vse načine skuša pridobiti zaveznike ali vsaj dobro voljo od raznih držav.
Beck je obiskal letos že Bruselj, Budapesto, glavno mesto
ti- Belgradu, potem ko se je1 mu- bi Jugoslavijo za svoje namene
dil prej v Bruslju. Položaj na Toljskem, v Belgiji in v Jugoslaviji je skoro identičen, kar se tiče odnošajev teh dežel napram Franciji.
Tako Jugoslavija kot Poljska in Belgija so zaveznice Francije, toda vse tri države nikakor ne prikrivajo dejstva, da so zelo nezadovoljne s francosko diplomacijo.
Tako Poljska kot Jugoslavija zro z nezadovoljstvom na najnovejšo francosko-sovjetsko vojaško pogodbo in na enako pogod-
viji, zlasti v Dalmaciji, je že od- karoni, se brez pšenične moke
prta. V razna dalmatinska obrežna mesta je dospelo že na tisoče gostov iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije in čehoslo-vaške.
200 jugoslovanskih športnikov se bo avgusta meseca udeležilo XI. mednarodne olimpiade v Berlinu.
Novo pristanišče ob reki Savi v Belgradu bo v kratkem zgrajeno, da bo odgovarjalo modernim zahtevam. Projekt bo veljal 110 milijonov dolarjev.
Nov ban za Savsko banovino, ki je največja v Jugoslaviji, je bil imenovan v osebi dr. Viktorja Ružiča. Savska banovina ima svoj sedež v Zagrebu.
Med jugoslovanskimi pristanišči in Levantom je bila vpeljana nova pomorska proga. Tozadevno je Jugoslovanska paroplov-bna družba kupila parnik "Rosalind" v New Yorku.
V	Belgrad je dospel posebni zastopnik ameriške avtomobilske industrije, American Automobile Manufacturers Association. Ameriške industrije namerava jo v bodoče v Jugoslaviji kupovati les, kromij in druge produkte.
V	Zagrebu se je vršil tekom prvih dveh tednov v maju pomladanski sejem, ki je krasno Uspel. Samo avtomobilov se je Prodalo nad 500. Zastopanih je bilo tudi šestnajst ameriških kompanij.
-o--
Toži državnega tajnika
Iz Columbusa se poroča, da je tam vložila Miss Sylvia Daugherty tožbo proti državnemu tajniku države Ohio za $100,000 odškodnine, ker je bila na krivičen način aretirana. Miss Daugherty je bila zaposlena v uradu glavnega clerka za državne bon-de, proti kateremu je bila vpeljana preiskava radi poneverbe, ^oleg clerka so aretirali tudi Miss Daugherty, ki je morala Prebiti v ječi 25 dni, ker ni mogla položiti varščine. Toda sod-nija je kasneje tožbo ovrgla, češ, da je Miss Daugherty nedolžna. Odtod tožba za $100,000 odškodnine.
15 letnica
Danes obhaja Mr. August F. Svetek 15 letnico, kar je odprl svoj pogrebni zavod med Slovenci v Clevelandu. Svetkov pogrebni zavod se je v teh letih izkazal kot jako napreden in je danes izpopolnjen kar najmodernejše. Mr. August F. Svetku čestitamo na njegovem uspehu.
ne da napraviti. Pri tem pa igrata koruza in rž drugovrstno vlogo, čeprav za prehrano Italijanov to ni tako važno.
Dcčim je s poljedelstvom v največjem delu Abesinije prav slaba, omogoča lega tanskega ozemlja ne samo pridelovanje pšenice, pač pa tudi številnih drugih poljskih pridelkov, katere Italijani tako zelo potrebujejo.
Seveda je treba k temu pripomniti, da Italija nikakor ni edini evropski špekulant s tem bogatim ozemljem. Angleži smatrajo Tansko jezero in okolico že od nekdaj kot svojo "interesno sfero," katere se ne sme nihče dotakniti.
-o--
Obsojeni kapitan
Kapitan Louis J. čadek, ki je bil spoznan na porotni sodni j i krivim, da je od butlegerjev nabral nad $100,000 v prohibicij-skih letih, je bil obsojen od štirih do 20 let zapora. Zahteva zagovornikov bivšega kapitana za novo obravnavo je bila odločno odklonjena po sodniku McMahonu., ki- je obenem ostro kritiziral policiste, ki so pričali tekom obravnave v prid Čadeka. Sodnik je izjavil, da želi, da bi prišlo še več enakih policijskih sleparjev pred sodnijo, ker je znano, da so policisti tekom prohibicije neusmiljeno drli prodajalce pijače. Kapitan čadek se bo pritožil na apelatno sodnijo, ker je mnenja, da ni dobil poštene obsodbe in obravnave! Zna se pa zgoditi, da bo apelatna sodnija kazen še zvišala.
127 ubitih
V soboto in v nedeljo je bilo v Zedinjenih državah ubitih nič manj kot 81 oseb od avtomobilov, dočim jih je dobilo 819 težke poškodbe in kakih 3,000 jih je bilo lahko ranjenih. Včasih pišemo o vojskah, koliko vojakov pade v bitki, toda avto žrtve prekašajo vsako vojno. V državi Ohio je bilo v soboto in v nedeljo ubitih 19 oseb, ranjenih pa nad TOO.
Za kulturni vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt so dali: Joseph Jerman, Akron, O. $1, John Trček, urednik Glas Naroda iz New Yorka $1, Jože Zelene iz Waukegana je dal za Cankarjev spdmenik $1, '(John Verlič, 14721 Sylvia Ave. je dal $5 in sicer za olepšavo vrta $3, za Gregorčičev spomenik $1, za Cankarjev pa $1. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Latvije, Berlin že večkrat zapo-!bo, ki je bila pred kratkim skle-redoma, v Rimu, je bil enkrat, j njena med čehoslovaško in Ru-kakor tudi v Parizu.	sijo.
Varšava je postala središče V Varšavi so že večkrat izja-živahne diplomatske aktivnosti, vili, da bi bili radi strogo nev-Minister Beck si prizadeva zbra- tralni v slučaju nemško-ruskega ti okoli Poljske vse dežfele, ki ni-; spopada. Poljska pod nobenim so velesile toda so važne dovolj,« pogojem ne bi bila rada poteg-da imajo odločevalen glas v sku- njena v borbo med Nemci in Ru-pini evropskih držav.	i si pod egido sovjetske Rusije.
Jako značilno je, da se je mi-i Poljska vlada je torej mnenja, nister Beck sedaj odločil za pro-1 da je skrajno važno, ako prido-
njeni politiki proti Nemčiji in Rusiji. Poljska je pripravljena podeliti Jugoslaviji važne koncesije, ako jo pridobi za zaveznico.
Evropska politika v raznih državah je danes v jako tekočem stanju. Nove zveze se kujejo, išče se novega sodelovanja in vsepovsod se govori o najširših reformah. Vse to prihaja iz glavnega urada Lige narodov.
Kot je izjavil minister Beck bo skušal pridobiti Jugoslavijo za načrt, da se zvežejo medsebojno male države, da se naredi enkrat konec vodstvu in pritisku, ki ga izvajajo danes velesile v Evropi napram manjšim državam.
Razmere med Poljsko in Jugoslavijo zadnje čase niso bile nič kaj sijajne, zato je Poljska prva ponudila roko prijateljstva. Obisk poljskega zunanjega ministra v Belgradu je tozadevno jako značilen.
American Federation of Kongres bo najbrž za
Labor poslala ultimatum Lewisu
Washington, 31. maja. American Federation of Labor, katero kontrolirajo rokodelske unije, je poslala ultimatum John Lew isu, predsedniku United Mine Workers of America, ki zastopa
ključil svoje zbor®-
_____1	m ■	■■
vanje 6. junija
Washington, 31. maja. Ad-ministracijski voditelji v kongresu so začeli pritiskati, da kon gres preneha z zasedanjem 6. junija. Zadnja večja ovira je relifni predlog v svoti $1,425,-
takozvane industrijske unije. V i 000,000, ki je dosedaj naletel na kratkem mora priti do odločilne-j velik odpor, toda se je demokra-ga boja tozadevno, ker sicer nejtom posrečilo tu odpor prema-bo miru v delavskih organizaci- gati.
jah v bodočnosti.	j Sedaj je treba premagati še
Wm. Green, predsednik Ame-! ovire, ki se stavijo na pot no-rican Federation of Labor, je!vim davkom. V senatni zbornici povedal, da odsek, ki je bil ime-j je gotova skupina republikan-novan po eksekutivnem odboru skih senatorjev, ki nikakor ne A. F. of L., je naslovil pismo'dovoli, da se razpišejo novi dav-uradnikom industrijskih unij,; ki na način, kot je predsednik da izjavijo tekom dveh tednov, | Roosevelt svetoval. Ti davki naj če nameravajo opustiti nadaljni bi se pobirali od nerazdeljenih
dobičkov korporacij.
boj za industrijske unije. * J
Smisel industrijalne ali vertT-kalne unije je, da spadajo vsi
Trpka resnica!
Mr. Frank Kerže, ki piše tedensko v "Glasu Narodu" zanimive članke pod naslovom "Pod vaško lipo," je napisal zadnji teden jako zanimiv članek glede obstoja slovenskih časopisov v Ameriki. Med drugim je napisal tudi, da samo Slovenci v Clevelandu letno plačajo za vino en četrt milijona dolarjev. In pravi, da če bi se ta denar plačal za naročnino slovenskim listom, bi imeli vsi dovolj za deset let, kar se tiče naročnine. Je to bridka resnica, samo Mr. Kerže je število dolarjev, ki jih potrošijo naši ljudje za pijačo na leto, postavil prenizko. 50,000 Sloven cev v Clevelandu potroši letno najmanj en milijon dolarjev za pivo, vino in žganje. Tako bi prišlo na slehernega naših ljudi komaj $20.00 na leto. Pa vsi veste, da pride v resnici več, kajti skoro sleherni, ki dela, potroši skoro 25 centov na dan za pijačo. No, pijača je v največ slučajih potrebna za ohladilo in okrepčilo, dokler se zmerno uživa, toda tisočkrat več je potreben dober časopis v hiši. Tisoče naših ljudi je brez časopisa. Vsako leto imajo po $20.00 do $100.00 za pijačo, za pravega prijatelja pa, to je, dnevni slovenski časopis, pa ne bodo plačali. Milijon dolarjev gre vsako leto po grlu v Clevelandu, in kje so milijoni, ki jih plačujejo ostali Slovenci po Ameriki. Če bi ljudje plačali vsaj 50 odstotkov tega, kar plačajo za pijačo,
Za Kulturni vrt
Klub slovenskih mesarjev in groceristov v Collinwodu je prispeval za Jugoslovanski kulturni vrt častno svoto $25.00. Zavednim slovenskim mesarjem in groceristom v Collinwoodu najlepša zahvala! To je zopet nov dokaz, kako naši trgovci prispevajo za kulturo in napredek vseh naših narodnih podjetij.
Nadalje nam poroča generalni tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta, Mr. Jos. Grdi na, da mu je izročila Mrs. Jennie Pust, blagajničarka collinwood-skega okrožja svoto $51.75 za Jugoslovanski kulturni vrt. Nabrale so: Mrs. Lovko in Mrs. Urbas $21.00. Mrs. Lušin in Mrs. Starin $30.75,, Nadalje je darovala Mrs. Jennie Fortuna $2.00, Mr. Martin Pernuš pa $1.90. Požrtvovalnim nabiral-kam in vsem darovalcem kar najbolj iskrena zahvala! Zavedajo se, da naš narod ne sme biti zadnji v kulturnem napredku!
-o--
Kdo kaj ve?
Mrs. Fabijanec, 860 E. 147th St., nam je sporočila, da plača nagrado onemu, ki izsledi voznika avtomobila, ki je dne 9. maja ob treh zjutraj zadel Johna Fa-bijanca, na St. Clair Ave. in E. 62nd cesti. Fabijanec je bil ubit od avtomobila. Kdor kaj zna o tej nezgodi, je prošen, da sporoči na zgorej omenjeni naslov.
Poroka v Akronu
V Akronu, Ohio, sta se poro časopisom, bi bilo naše duševno 'čila Mr. Stanislav Lovko in Miss in kulturno življenje na višku Brigita Brdelas. in bi prednjačili vsem narodom v Ameriki! Premišljujte o tem! -o--
Vehovec na delu
Na 156. cesti v bližini jezera je nekdo postavil veliko žičnato ograjo, da je tako preprečil ljudem dohod do jezera, da se ne bi hodili tja kopat. Councilman med ameriškim delavstvom
Predlog za, nove davke mora absolutno biti sprejet, in magari delavci, ki delajo pri eni indu-jče kongres vse poletje zboruje, stri j i v eno samo unijo, smisel i Tako so sklenili voditelji demo-sistema pa, ki prevladuje pri j kratov v obeh zbornicah, če to-American Federation of Labor zadevni predlog ne bo sprejet, je, da se delavci delijo po svojih vlada ne bo imela dovolj denar-poklicih ali obrtih.	ja na razpolago za izplačilo bo-
"Položaj je resen," se je izja- nusa vojakom in za relif.
vil Mr. Green. "Do sporažuma mora priti, ali pa nastane velik razkol v delavski federaciji in
Vehovec je že pred časom izjavil, da je ograja nepostavna in je grozil' da jo bo podrl. In v nedeljo je svojo obljubo tudi izpolnil. Prinesel je s seboj močne klešče in porezal žice ograje, tako da je dohod k jezeru pri 156. cesti, takoj zraven Euclid Beacha zopet prost. Obenem je councilman Vehovec postavil na doti-čnem mestu veliko tablo z napisom
sploh." Mr. Lewis se je izjavil, da bo sklical eksekutivni odbor svoje unije, ki bo preštudiral ultimatum American Federation of Labor, nakar bo podal svoj odgovor.
-o-
Nov grob
V cvetju mladosti je preminula včeraj Mrs. Caroline Fox. Dekliško ime mlade žene je bilo "To je javni prostor za ko-j Skulj, hčerka dobro poznane in
9. junija se prične republikanska predsedniška konvencija, in pričakuje se, da bo večina republikanskih kongresmanov odšla na konvencijo. Dva tedna pozneje pa se otvori demokratska predsedniška konvencija in sleherni demokratski kongresman bi bil rad navzoč.
Nevarna borba
Frank Loughney in Cliff Wilson sta pred kratkim pripeljala iz Singapore, Indija, več strupenih in drugih kač v Cleveland. Med drugimi je bil tudi neki 28
panje. Anton Vehovec, council- spoštovane naše družine Mr. in čevljev dolgi piton. Te vrste man 32. varde."	[Mrs. Charles Skulj, 709 E. 93rd|kače se ovijejo živali ali človeku
Ko je kapitan Harwood, ki za- St. Pokojna je bila stara šele j okoli trupla in stro kosti. Včeraj
poveduje v ondotnera okolišu, zvedel, kaj je Vehovec naredil,
19 let. Poročila se je pred šestimi meseci. Poleg žalujočega oče-
je poslal poročnika Wolfa, ki je ta in matere zapušča pokojna še tablo z napisom odstranil. Ob- pet sester in dva brata. Pogreb enem je kapitan izjavil, da če bi ranjke se vrši v sredo zjutraj iz v resnici vedel, da je Vehovec hiše staršev na 709 E. 93rd St. porezal žično ograjo, da bi ga Očetu in materi ter ostali druži-aretiral. Kapitan Harwood je, ni kot tudi možu ranjke izreka-rekel, da bo šel danes po zaporni mo naše globoko sožalje! Naj varant za Vehovca. Ko je coun- bo mladi ženi mirna ameriška cilman Vehovec slišal o tem, je zemlja!
zabrusil kapitanu: "Da, jaz sem porezal ograjo. In danes bom postavil drug napis na isto mesto. Naj le pride kapitan, pa mu bom prisolil eno, da bo zvezde gledal.
Mr. Pei:ko iz Madisona
Te dni smo obiskali našega starega prijatelja Mr. Louis Per-kota, farmarja v Madisonu, ki i je bil obiska prav vesel, škoda,
Jaz sem pripravljen stvari itij^a je sjcer krepki možak nekaj
ženin
"Kanarčki"
V torek večer ob 7:30, dne 2. junija, se vrši važna seja mladinskega zbora Kanarčki. Po-zivlje se očete in matere vseh Kanarčkov, da se seje gotovo udeležijo. Ako vam je kaj za napredek tega zbora, se boste gotovo udeležili. Slišali boste računsko poročilo od zadnjega koncerta, poročilo zastopnikov skupnih zborov in še več drugih važnih zadev. Pridite!
Doma iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana iz St. Alexis bolnice Mrs. Amerlia Jakopin, 16119 Waterloo Rd.
je brat
Jožeta Lovko in Mrs. Angele Midgett katere je tako nenadoma zadela strašna smrt v avto mobilski nesreči 22. marca, 1936. Da bi bil mladi par srečen in zadovoljen, jima iskreno želijo vsi prijatelji!
Dragi konji
Naši farmarji v okolici Geneve in Madisona so nam te dni pripovedovali, kako dragi so konji. človek bi mislil, da v ^eh letih avtomobilov in traktorjev bi konja dobil skoro zastonj. Pa velja en dober "team' 'od $400 do $500. In še dobiti je težko dobre konje na farmah.
Smrtna kosa
Sinoči je umrla Mary Gosg-nach, ki je stanovala pri svoji hčeri na 14714 Sylvia Ave. Več poročamo jutri.
do konca.
Vehovec je tudi obdolžil kapitana Harwooda, češ, da dovoli, da se širijo prostitutke v njegovem okolišu in da cvete gemblar-stvo. Kapitan Harwood je odgovoril, da Vehovec pretirava. Res da je dobil od Vehovca pet naslovov, kjer so se nahajale pro-stitke, toda te je kapitan prepodil. Vehovec dela iz muhe slona, pravi kapitan, a Vehovec je odgovoril, da bo kapitan Harwood kmalu dognal, kdo je slon in kdo je muha.
-o-
Važna seja
Vse starše pevcev mladinskega pevskega zbora Slovenskega Doma na Holmes Ave. se vabi na sejo, ki se vrši v torek 2. junija ob 7:30 zvečer v Slovenskem Domu. Prosi se tudi, da vrnete prodane listke!
Konec šole
Javne ljudske šole v Clevelandu bodo uradno prenehale s poukom dne 12. junija.
bolehen in se pritožil o tej ali oni bolezni, kar mu pa ni nič škodilo, da se je z urednikom lepo po domače pogovoril in povedal dosti zanimivega. Isti dan, to je, pretekli petek, je tudi gra-duirala njegova hčerka Lojzka na Madison višji šoli. Miss Lojzka je enako pridna v šoli kot je doma pri delu, ko pomaga očetu in materi. Mr. Perko bi rad videl, da ga prijatelji iz Cleve-landa včasih kaj obiščejo.
Ta se je dobro vjel!
Iz Milwaukee se poroča: v poštno poslopje je dospel te dni 31 letni John Scheible, ki je zahteval od poštarja pojasnilo, zakaj pošta ni dostavila njegovih grozilnih pisem, ki jih je pisal predsedniku Rooseveltu. Seveda so ga sprejeli odprtih rok in ga na mestu aretirali.
"Hot dogs"
Klavnice v Chicagi poročajo, da so prodale lansko leto nič manj kot štiri in petsto tisoč milijonov "hot dogs" ali "vinaric." Hot dog!
sta se omenjena dva pripravljala v neki kolibi na 1406 St. Clair Ave., kjer imata kače spravljene, da skopljeta pitona. Naenkrat je kača udarila po obeh in se začela ovijati okoli trupel, obenem je pa sekala z močnimi zobmi po rokah Loughneya. Vzelo je tri eksperte in tri policiste 45 minut, predno so nevarno kačo odvili od trupla Loughneya, katerega so takoj odpeljali v bolnico. Piton je vreden $1,000.00.
Pogreb Uleta
Danes zjutraj so pokopali v Madisonu starega slovenskega pionirskega farmarja Franka Uleta. Stotine ljudi je prišlo iz Clevelanda in od drugod v soboto in nedeljo, da pokropijo pokojnikovo truplo, številne cvetlice in venci so pričali, kako je bil ranjki priljubljen pri svojih ljudeh. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja.
Zopet okrajni carter ?
Lansko leto so državljani v Cuyahoga okraju z malo večino odobrili, da se spremeni sistem okrajne vlade, toda najvišja sodnija je zavrgla ta sistem, češ, da je neustaven. Sedaj pa gotovi krogi zopet pritiskajo na javnost, da bi se vršile enake volitve. Nekateri ljudje niso nikdar dovolj tepeni.
Dvojna obveznost Državna postavodaja v Co-lumbusu se peča s predlogom, da se odpravi dvojna obveznost za delničarje državnih bank. Sam državni ravnatelj bank pravi, da odkar so uloge v bankah zavarovane po zvezni vladi do svote $5,000.00, da je dvojna obveznost delničarjev nepotrebna.
I
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1ST, 1936
ft k
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICA* HOME — 8EOTJENIAN DAILY NEWSPAPER
•lit 81. 01«lr At«.	Cleveland. Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto 15.60, Za Cleveland, po pofttl, celo leto >7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po razna&alcib: celo leto, >9.50, pol leta, >3.00. Za Evropo, celo leto, >8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: TJ. S. and Canada, >6.60 per year; Cleveland, by mall, >7.00 per year. O. B. and Canada ».00 (or 6 months; Cleveland, by mail, >3.60 for A months. Cleveland and Kuclld by carriers, >5.50 per year, >3.00 for 6 months. Single ooplei S cents. European subscription, >8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
at the Post Office
No. 129, Mon., June 1, 1936
Frank J. Lausche je kandidat
Te dni so prišle v javnost poseBne popisne pole, na jcatere se bodo podpisovali državljani, ki se strinjajo z idejo, da postane sedanji mestni sodnik Frank J. Lausche sodnik višje sodnije, Common Pleas sodnije.
Postava sicer zahteva primeroma malo število podpisov za sodnijsko kandidaturo, toda kot so nam pripovedovali prijatelji sodnika Lauscheta nameravajo to pot sodniku pokloniti od 70,000 do 80,000 podpisov v namenu, da naredijo kar največji vtis po vsem Clevelandu. Ako se pripravite dobro in pravilno, ste pol bitke že dobili.
Letos je v veljavi tudi nova postava) glede izvolitve Common Pleas sodnikov. Sleherni kandidat se mora namreč glasom postave izjaviti proti kateremu izmed sodnikov, ki so sedaj v uradu, bo kandidiral. Sodnik Lausche je izbral, da bo kandidiral proti sedanjemu sodniku Pearsonu.
Sodnik Pearson je močan kandidat, eden najmočnejših, ki se danes nahajajo na Common Pleas sodniji. To je že tako v naravi sodnika Lauscheta, da si vodno izbere težaven problem, potem pa gre na delo, da ga ugodno reši. Zapomnimo si torej, da ima sodnik Lausche jako težko pot pred seboj, katero bo pa uspešno dokončal, ako mu bomo vsi sledili in pomagali v kampanji.
Pred no nadaljujemo, naj omenimo že takoj sedaj, da v slučaju, da bo mestni sodnik Frank J. Lausche izvoljen za Common Pleas sodnika, da mu to ne more preprečiti, da ne bi drugo leto kandidiral za župana mesta Clevelanda. Mestni sodnik Frank J. Lausche je kandidat za Common Pleas sodnika letos, ker se enake volitve ne vršijo vsako leto.
županske volitve bodo prihodnje leto. Dotedaj upamo, da se bodo poravnali vsi spori in nesporazumi v demokratski stranki in bo sodnik Frank J. Lausche demokratski kandidat za župana
od strani vseh slojev.
Mnogo pa je pri tem odvisno od scdnijske kandidature v letošnjem letu, namreč kakšno moč ima sodnik Lausche pri volivcih. Ko je kandidiral za mestnega sodnika, je bil prvi1 med vsemi kandidati. Za mestne sodnike pa volijo samo državljani v Clevelandu, dočim je voljen Common Pleas sodnik od vseh državljanov v vsem Cuyahoga okraju, torej pride v poštev nekako 150,-000 volivcev več.
Brez dvoma je, da če bo mestni sodnik Frank J. Lausche pri novemberskih volitvah za Common Pleas sodnika dobil nepričakovano veliko število glasov, da je ni potem sile v Clevelandu, ki bi mogla sodniku Lauschetu preprečiti, da postane takorekoe ljudski kandidat za župana, in da mu končno nobena stranka ali frakcija v stranki ne more preprečiti županske izvolitve.
Tega pa ne bomo dosegli, ako bomo roke držali križem. Prva stopinja pri tem je nabrati impozantno število podpisov za sodnijsko kandidaturo, število mora biti tako visoko, da bo takoj vplivalo na vse politične faktorje v Clevelandu. Kot nam pripovedujejo prijatelji sodnika Lauscheta nameravajo nabrati 100,-000 podpisov. Toliko jih še nikdar ni bilo nabranih za kakega
kandidata v Clevelandu.
Na delu so, kot se nam poroča, predvsem poljska, češka, slovaška, rusinska narodnost poleg naše jugoslovanske. Sodnik Lausche ima pa odlične prijatelje tudi pri vseh drugih narodnostih v Clevelandu, in te združene narodnosti, ako držijo skupaj, lahko potegnejo za seboj najmanj 200,000 glasov, in brez teh glasov ne more nihče gospodariti v Clevelandu.
Ni dovolj, da se vi štejete kot prijatelj sodnika Lauscheta. To je moralna zadeva vašega srca in bratske iskrenosti. Vi morate tudi praktično pokazati, da ste za njega in sicer s.tem, da sami podpišete popisno polo, poleg tega pa tudi pripravite vašega prijatelja do tega.
V jeseni bomo potem doživeli preskušnjo, če je mogoče, da pride naš človek na tako. odlično mesto kot je urad Common Pleas sodnika v Clevelandu. Ako to izvojujemo, tedaj bomo prihodnje leto dobili prvega našega sina — v županski urad milijonskega Clevelanda. Toda delati moramo vsi skupaj!
Koncert je bil prirejen na Materinski dan v počast vsem mamicam, ki so drage vsakemu otroškemu srčecu. Saj se nedolžno otroško srce podzavestno zaveda, kako plemenito, kako veliko ljubezni polno je materino srce. Zato je tudi vsako otroško grlice tako z navdušenjem in vshičenjen prepevalo ta dan "Bog živi vas . . ." Prepričani smo, da je bilo vsaki mamici pri srcu ta dan tako milo, kakor je bilo slehernemu otročičku. Da, Bog živi vas slovenske mamice, ki dobro in v slovenskem duhu vzgajate svoje otroke!
Nikakor seveda ne smemo pozabiti očetov. Tudi oni bodo deležni zadoščenja. To "zadoščenje" jim bo dano dne 14. junija prilikom ogromnega pevskega festivala, katerega bodo priredili skupni mladinski zbori na vrtu Društvenega Doma na Recher Ave. Ta prireditev bo nekaj veličastnega, prva take oblike in takega obsega v zgodovini Slovencev v Clevelandu. Za ta dan se od strani skupnih mladinskih pevskih zborov vrše ogromne predpriprave. Rezervirajte si tudi vi ta dan in sklenite že danes, da boste to prireditev z gotovostjo posetili. Poleg užitka, ki ga boste gotovo imeli od krasnih pesmi, se vam bo nudila prilika, da dobite krasen Chevrolet avtomobil. Nekaj listkov za ta avto imamo še na razpolago na Holmes Ave. Sezite po njih dokler ni prekasno, kajti prodaja istih se bo v najkrajšem času zaključila.
Bodi še enkrat izrečena vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha prireditve na Materinski dan, najprisrčnejša hvala, a tudi prisrčno vabilo k pevskemu festivalu dne 14. junija t. 1. Pozdrav!
Za Mladinski pev. zbor Slovenskega Doma:
Ant. Rudman, blagajnik
kjer se izvrši blagoslovitev zastave. Zatem odkorakamo nazaj v S. N. D., kjer se prične lep program popoldanske slav-nosti. Navzočih bo več častnih gostov in svatov, ki bodo ku-movali naši novi zastavi. Nastopila bodo dekleta od Drill Teama št. 50. Imele bomo več lepih deklamacij. Brez petja tudi ne bo, saj kjer je Slovenec, je tudi petje. Lepo petje še najbolj kratkočasi človeka, posebno če pojo tu rojeni otroci slovenske melodije.
Vabljena so društva, da se udeležite v polnem številu. Pa tudi posamezniki nas ta dan posetite.
Zvečer se nadaljuje s programom in sicer bo podana igra "Trojčki," ki je polna humorja, da se boste morali dobro prepasati, da ne počite od smeha.
Po igri se vrši ples in domača zabava. Vsega tega boste deležni samo za 35c vstopnine. Za ples bo igral Culkar orkester. Za lačne bo preskrbljeno vse najboljše; tudi za žejne se bo penil ječmenovček in prav od zida vinska kapljica se bo točila.
Torej ste vljudno vabljeni vsi, da pridete na 7. junija \ Slovenski narodni dom na 80 cesti. Pozdrav vsem čitateljem.
Antonija Dolinar, blagaj. --o--
Prigode s potovanja
Piše J. Potokar, Cleveland, O.
zdravico: "En starček je živel, tam dol na Dolenjskem" . . . Videl sem, da so stare pesmi vedno še najlepše. Pa tudi pobožno so zapeli "Lepa si, lepa si, roža Marija." Tako je hitro mineval dan in po sončnem zatonu smo se poslovili od grške zemlje pri rtiču: Cap Ma-tapan. Na strmi skali v votlini živi tukaj angleški kapetan, ki je doživel 1. 1917 brodolom. Nemški podmorski čoln je tor-pediral angleško ladjo, ki se je tu potopila. Takrat je napravil obljubo, kjerkoli mu Bog da doseči suho zemljo, hoče ostati kot puščavnik celo življenje.
Sedaj živi v skalnati duplini, poleg ima kapelico. Dobri ka-petani, ki krmarijo svoje ladje tod mimo, mu v zabojčkih spuščajo hrano v morje, katero pride iskat z malim čolnom. Tako živi človek, ki je zrl smrti v obličje, spokorno življenje.
Še dolgo nam je svetil morski svetilnik sem iz Capa Mata-pana na odprto morje, kakor bi hotel opozoriti tudi nas na živi svetilnik lepega zgleda, da mislimo tudi mi, da treba bo umreti. Po tihem večeru je nastopila mirna noč, le judov-
izstopi tu v Jaffi, če hoče prinesti cel kovčeg in zdrave kosti domov. Na ladji je poslovala komisija za potne liste. Vsak potni list je šel skozi šest parov rok, tako natanko vse zapišejo ti gospodje. Ob 11 smo odrinili proti Haifi. Ladja vozi ob obrežju, kjer se razprostira lepo polje, v ozadju se dvigujejo sinje gore. Tako se bližamo vedno bolj kraju, kjer se bomo izkrcali, to je Haifi.
Haifa, 8. aprila. — Glavno pristanišče in najbolj primerno za izkrcavanje v Palestini je Haifa. To najbolje vedo Angleži, kateri bodo to luko priredili tudi za bojno luko. Že od-daleč smo opazili več angleških bojnih ladij,, nato velike tanke za nafto in petrolej, ki je napeljan semkaj po ceveh iz Mo-sula, torej nad 1000 km daleč. Ko je naša ladja pristala, nas je pričakoval g. dr. Snoj v pristanišču in Cookov zastopnik. Po običajnih predpisih smo šli skozi carino, ki je bila hitro opravljena. Po posredovanju Cookovega uslužbenca smo prvi prišli iz carinarne, se toplo pozdravili z dr. Snojem, nato pa v dveh avtomobilih odbrze-
ski ples "kora" na krovu je mo-|ij na govo Karmel, ki tako lepo til ta nočni mir. Ob polnoči smo pa že vsi mirno počivali.
Dne 6. aprila.—Sredozemsko morje.—Zjutraj ko smo se zbudili, smo vozili mijmo Krete, otoka, na katerem je grški politik Venizelos vodil lansko leto revolucijo, ki pa se je za nje-
ga končala porazno, tako, da je Naš parnik je vozil po glav- morai bežati v Pariz, kjer je
pred enim mesecem umrl. Gore na otoku so bile še pokrite s snegom in dosegajo višino 2400 m. Večjega mesta ni bilo opaziti. Pač pa je otok precej obljuden in meri toliko kot kranjska dežela ter ima 700,-000 prebivalcev. Morje je mir-
Prireditev Mladinskega zbora Slovenskega doma
Prireditev Mladinskega pevskega zbora Slovenskega Doma, ki se je vršila dne 10. maja, je toliko materialno kot moralno nadvse dobro uspela. Dvorana je bila do kapacitete napolnjena občinstva in gostov Zbor je pod vodstvom g. šeme-ta izvajal v zadovoljstvo celokupnega občinstva precej obširen program. Toli ves zbor, kolikor solisti in mladi umetniki na razne instrumente so želi občega priznanja od strani udeležencev.
Odbor Mladinskega pevskega zbora se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so ta dan prihiteli v Slovenski Dom ter tako mnogoštevilno posetili to prireditev. Obenem pa se odbor na tem mestu zahvaljuje tudi pe-vovodji g. šemeta, za neumor-
no pripravljanje mladine za ta nastop, kakortudi g. Marijanu Urbančiču za vodstvo programa. Posebno se odbor želi zahvaliti g. sodniku Franku Lav-šetu za prijazen poset, a še posebej za prekrasne besede materam in mladini. Zahvala bodi izrečena na tem mestu tudi vsem drugim mladinskim zborom iz drugih naselbin, ki so s svojim obiskom posebno pripomogli k uspehu prireditve. Naj bo na tem mestu obljubljeno, da tudi naš zbor ne bo pozabil njih prireditev. Najlepša hvala pijanistinji gdč. Artel, ki je tako vzorno spremljala zbor na glasovirju, kakor tudi godbi Jankovič za provrstno godbo prilikom prijetne domače zabave, ki se je po koncertu razvila v zgornji Domovi dvorani.
Ob priliki petletnice
Podružnica št. 47 SŽZ bo praznovala na 7. junija petletnico obstanka. Za to priliko smo si članice omislile tudi blagoslovitev in razvitje nove zastave. Podružnica je bila ustanovljena 17. junija 1931; pristopilo je takrat 104 članic. Res lepo število za zadetek. Takrat se je vršila zvezna kampanja kot prva nagrada je bila takrat izdana zlata Spominska knjiga, ki jo je dobila naša podružnica, ki je bila pridobila največ članic v isti kampanji. Imele smo slavnostni sprejem te knjige. Slavnost je bila tem večja, ker nam je knjigo osebno izročila naša spoštovana gl. predsednica, Marie Pri-sland.
Od takrat napredujemo v splošno zadovoljstvo članic. Danes šteje podružnica 153 članic, kar je res lep napredek v tako majhni naselbini. V letošnji kampanji jih je pristopilo lepo število. Pridne agitatori-ce so šle na delo. Najbolj so se odlikovale: Mrs. Meserko, ki je dobila mesto princezinje. Častitamo! Dalje Mrs. Zupan, ki jih je tudi dobila veliko novih, pa same mlada dekleta, ki so si takoj ustanovile Drill Team. Tudi nji čestitamo, ki se je toliko trudila. Ta dekleta poučuje v vežbah Mrs. Agnes Žagar. Tudi nji hvala za požrtvovalnost. Vse delujemo skupno, kadar gre v prid društva.
Torej vidite, da le v skupnem sporazumu je napredek zagotovljen.
To je malo zgodovine našega petletnega obstanka.
Opisati želim v par besedah program, kateri se bo vršil na 7. junija. Popoldne ob dveh se začnemo zbirati na 80. cesti pred S. N. D. Potem odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca,
nem kanalu, dalje mimo otoka "Lido." Tu so sami hoteli in kopališča, ki so polni tujcev zlasti poleti. Nato smo jo ure-zali proti jugu med Italijo in Dalmacijo ob lepem sončnem dnevu. Na ladji smo se lepo sončili.
Dne 4. aprila. — Na morju sinje Adrije. Na mirnem morju plove naša, ladja, kakor smo včasih peli: "Oj, le naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kaj." Življenje na krovu je postalo živahno, zlasti judovska mladina je živa in poskočna. Prišli smo že v bližino Dalmacije in pozdravili otok Pela-gruž, ki je še jugoslovanski. Nato pa je naš kapetan uravnal smer proti Brindisi. Med potoma smo videli mesto Bari, kjer so veliki sejmi za trgovino v Levanto.
Zvečer ob sedmih smo zavili v notranje pristanišče Brindi-sa. Tu smo dobili nove potnike me njimi 4 amerikanske duhovnike, kateri študirajo v Rimu, pa hočejo preživeti velikonočne počitnice v sv. deželi. Ponoči smo zapustili mesto. Velik svetilnik je metal luč na odprto morje, ko smo se podali k počitku.
Dne 5. aprila.—Cvetna nedelja.—Na Jonskem morju. To morje leži južno od Jadranskega morja med južno Italijo in med Grčijo, dočim smo ponoči pluli mimo otoka Krfa, kjer počiva toliko srbskih vojakov, ki so morali hoditi težko pot čez Albanske gore in to v hudi zimi, tako, da so vsi premraže-ni in sestradani prišli na otok, kjer jih je tifus pomoril nad 10,000. Na tem otoku je bila sklenjena tudi krfska deklaracija še pod Pašičem.
V ranem jutru smo imeli 5 maš v salonu 1. raz. Edino to nas je spomnilo na cvetno nedeljo. Kmalu smo zavozili v morsko ožino med Itako in Ke-falonijo. Itaka je bila domovina grškega junaka Odiseja, ki je šel boj bojevati tja v Azijo pred Trojo. Otok je deloma kultiviran, deloma ga pokriva gola skala. Morje je bilo tako mirno, kaker da se vozimo po lepem mirnem jezeru. Zato so pa moji spremljevalci zapeli in zaigrali na glasovir "Po jezeru bliz Triglava, čolnič pip va sem ter tje' 'in pa ono znano "Otok bleški, kinč nebeški," in tudi so zapeli dolenjsko
no, spremljajo nas jate galebov, ki gnezdijo tu na samotnem skalnatem otoku, katerega kameniti Vrhovi gledajo iz morskih valov.
Dne 7. aprila.—Sredozemsko morje.—Danes cel dan plove-
že daleč na morje pozdravlja romarja in kjer kraljuje kar-melska Mati božja. Cerkev je ena najlepših v Palestini, sezidana v novejšem času iz belega marmorja. Glavni oltar se dviga nad votlino, kjer je živel prerok Elija. Lahko si mislite, s kakim občutkom smo zapeli v tej cerkvi zahvalno pesem za srečno vožnjo in pozdravili Marijo s pesmijo: Lepa si, lepa si roža Marija. Redovniki so nam odprli čudodelno podobo, da smo jo lahko poljubili. Ogledali smo si razgled na mesto, ki je zelo obseženo in bi se primerjal razgledu z Učke gore na reški zaliv. Odpeljali smo] se k sestram na vrhu Karme-la, sredi palmovega gozdička med modernimi vilami imajo hospic. Postregle so nam s palestinskim vinom. Ob taki priliki občuti človek, kaj je obč.
pretepa, so začeli pobirate mrliče in ranjence. Lasakov je bil mrtev, ravno tako Huffnussova mati. Huffnussa so nevarno ranjenega odpeljali v bolnico, enako Terzina. Tudi Grossman jc bil težko ranjen, vendar je ostal pod domačo oskrbo. Potem so prišli orožniki in vso stvar vzeli v roke.
Iz vsega tega je odnesel še najbolj zdravo kožo pes, ki je bil povzročitelj vse nesreče, če ne bi bil šel sosed Lasakov voščit god sosedu Huffnussu, ali pa če bi bil Huffnussov pes pri njegovem prihodu prijazno mahal z repom, pa bi ne bilo vsega tega.
-o-
Koza rešila pastirja
Kako ima včasih žival do človeka, ki z živaljo lepo ravna, nekako hvaležno nagnenje, je znano. Najbolj pa dokazuje to tale zgodba, ki se je zgodila v dolini Aosta v severni Italiji. Tamkaj je 70 letni ovčar Champurnej pasel na planinah svoje koze in ovce. Na strmem produ pa je starčka spodneslo, da je padel ter precej ranjen in nezavesten obležal na neki skalni polici. Krvavel je iz več ran na glavi. Ko bi se ne bil pravočasno zbudil iz omedlevi-ce, bi ga bilo gotovo ubilo, ker je kmalu nato zdrčal nov plaz proda v dolino. K sreči pa ga je rešila stara koza, ki mu je bila zelo naklonjena. Videč, da ni pastirja, se je ločila od črede in šla po produ za starčkom ter mu začela lizati kri z glave. Potem ga je s svojimi nogami toliko časa suvala, dokler se ni zavedel. Bil je že skrajni čas, ker je v tistem hipu začel drča-ti proti polici nov plaz proda. Mož se je v zadnjem hipu lahko umaknil in bil tako rešen. Rešila ga je stara koza. -o-
mo po odprtem morju, nobene : katoliška Cerkev, ko je človek
ladje, nobenega otoka. Nebo jasno, morje mirno. Seznanil sem se z nekaterimi Slovenci, ki so uslužbeni na ladji, to so tržaški Slovenci, doma z okolice Trsta. Na ladji je vseh uslužbencev 154, potnikov 408. Usoda nas Slovencev je žalostna. Tudi ti, ki so na ladji uslužbeni, skrivajo svoje narodnosti, kakor pri nas v Ameriki. Ko sem premišljeval kaj bo z našim narodom sem postal žalosten. Iz tega razpoloženja so me spravili moji sopotniki, kateri so začeli peti slovenske narodne pesmice, dr. Dolinar pa je veselo igral na piano. Drugi so pa igrali šah in pa tarok. Ob takem razpoloženju je prišel večer, ki je bil poslovilen. Zato so plesali pozno v noč.
Dne 8. aprila.—Jaffa.—Ob sončnem vzhodu smo zagledali sv. deželo, kraj, ki je nam katoličanom tako ljub in drag. Kdo bi mi bil kdaj povedal, da bom gledal kdaj Palestino in zraven slovenske pesmi pel? Prvi žarki so objemali vitke stolpe cerkva, par minaretov in kupol. Mesto ima zelo lepo lego, leži na malem gričku. Severno od Jaffe se sedaj zida novo judovsko mesto: Tel-a-viv, nova judovska naselbina, polna lepih vil in palač. Ladja ostane zunaj na morju, radi skalnatih čeri ne more voziti v pristan. Prišli so Arabci, v širokih hlačah in rdečih turbanih v čolnih in začeli so polniti čolne s kov-čegi onih potnikov, ki so tu izstopili. Premetavali so jih pa tako, da me je kar srce bolelo.
povsod prijazno sprejet. (Dalje prihodnjič)
Pes zakrivil poboje
Oni dan je prišlo v Veliki Ki-kindi do pobojev, katere je zakrivil navaden pes v kaj čudnih okoliščinah. Mihael Huffnuss, Nemec po rodu, je praznoval svoj rojstni dan. Bila je prijetna domača zabava v ožjem krogu. Pa se spomni sosed Vasa Lasakov, da bi še), voščit god Huffnussu. Ko pride na Huffnusovo dvorišča, ga ustavi domači pes, ki je pozdravil Lasaka z divjim lajanjem ter mu zastavil pot v hišo. Lasakov je izgubil potrpežljivost in brcnil psa s poti. Prav takrat je odprla vrata Huffnu-sova mati, ki je hotela videti, zakaj pes tako laja. Ko je videla, kako je vaščan brcnil psa, mu je povedala par gorkih in to precej na glas. Lasakova je to vjezilo, pa je žensko udaril, ženska je vsled udarca omahnila in zadela pri padcu z glavo ob hišni prag. Obležala je v nezavesti.
Zdaj je prišel na prag slavlje-nec sam, Huffnuss. Videl je, kako je mati padla na tla, pa je zgrabil za sekiro ob vratih. V dveh skokih je bil pri svojem prijatelju Lasakovu in mu z enim udai'cem preklal lobanjo. Zdaj je pritekel mirit drugi sosed, neki Terzin. Izvil je sekiro iz Huffnussovih rok in ga prosil, naj bo miren. V zahvalo je udaril Huffnuss Terzina v obraz. Terzin je zavihtel sekiro in Huffnuss se je zgrudil na tla.
Vpitje je priklicalo iz hiše
goste in vaščane in sosednjih hiš. Kričali pa kot jesiharji ali;Ti so videli, kako se je zagnal
pa kot j udje, ki so Jeriho oblegali. Eden je celo v morje telebnil in komaj, da so ga rešili. Potnike so nalagali na motorne čolne. Ako bo kdo potoval v Palestino naj nikar ne
vaščan Grossman, Huffnussov prijatelj z lopato proti Terzinu. Terzin se je branil s sekiro, a Grossman je znal spretno napadati in pobil je Terzina na tla. Ker ni nihče več kazal volje do rih časih v Clevelandu.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
tevwja^^'prnc
Kadar se človek seli iz enega stanovanja v drugega, je gotovo vse narobe pri hiši. Pripraviti je treba to, pripraviti in očistiti ono. Se reče, saj navadno vzamejo v roke selitev naše pridne ženice. Na dan selitve gre mož navadno šiht in zvečer pride večerjat že v novo stanovanje. Vsaj povečini je tako. Pri nas že. Naša Johana se je pri tem izkazala jako na mestu, zato sem ji selitev vselej izročil v popolno in neomejno oblast. Kakopak!
Vse drugače se selijo pečlar-ji. V Ljublani sem enkrat srečal prijatelja, ki je nesel v roki palico in dežnik. Začuden sem ga vprašal, kam gre s palico in dežnikom, pa mi je moško odgovoril: selim se!
Malo drugače so pred leti selili Pograjčevega Lukata, ki je brat poznanega Jožeta Pograj-ca. Jože mi je to sam povedal, torej je živa resnica.
V salunu je nekega dne Luka omenil, da se bo selil. Že ta omenitev je bila dovolj za njegove iskrene prijatelje, da so šli takoj na delo.' Jančar je takoj tekel po truk, na katerega so naložili Lukatov kovčeg in se odpeljali, čujte in strmite: iskat stanovanje za Luketa-Truk je šel počasi po St. Clair-ju s kovčegom, eden je pa tekel naprej in po hišah poizvedoval za stanovanje.
Križ božji, pa nikjer nic praznega! Končno zvedo neko prazno sobo in brez vseh posebnih ceremonij zanesej0 kovčeg v tisto sobo, potem P^ gredo po salunih, da bi naš'1 lastnika tistega stanovanja, dobe od njega ustno izročilo« če se sme Pograjčev Luka tarti nastaniti. Ker so bili štirje, ki so bili z Lukatom in vsi štirje krepki Dolenjci, jim gospoda*' ni upal odreči mile prošnje.
. Vidite, tako so se selili v sta'
" s
KRIŽEM PO JHTIOVEM
Po Htmikm bnrirpjk« K. Maya
"Duh sam —?" se je zavzela., "Lažeš!" me je nahrul. "Kdo "Si govoril z njim?"	j te je osvobodil?"
"Da, dolgo sem z njim govc« "Ali boš ubogal, kar naroča ril."	Duh votline, ali ne?"
"Ni mogoče! To se še nikdar! "Pes! Ubijem te!" ni zgodilo! Velik emir moraš bi-J Segel je z drugo roko za zas ti!"	I po pištolo. Pa sunil sem z vso
"Duh ne presoja človeka po | močjo konja nazaj, postavil se je njegovem stanu."	| na zadnje noge, rais je zdrknil iz
"Si ga tudi videl?" "Da."
Prestrašena me je prijela za roko.
stremen in zletel na tla. "Dojan, primi!" V hipu je bil hrt na njem. Pomiril sem plašnega konja in po-
"Gospod — res? Kak pa je?";gledal za raisom.
Nepremično je ležal, Dojan je stal na njem in odpiral svoje strašno zobovje nad njegovim grlom.
"Nedžir bej, le geni se, le samo besedico zini, pa si mrtev! Tale hrt je hujši ko panter. Zvezal te bom in vzel s seboj v Li-zan. Le ena sovražna kretnja, le ena sama beseda, ki mi ne ugaja, pa te raztrga pes!"
"O tem se ne sme govoriti. Pa pojdi, pot mi moraš kazati! Nemudoma moram v Lizan."
"Pa si obljubil, da se vrneš v kočo —!"
"To ni mogoče. Nimam časa."
"Pa se vrneš, ko opraviš v Lizanu?"
"Ne bo več potrebno. Odposlanec Ruh-i-kuliana ne more biti ujetnik."
"Pa moj. oče bo hud na ubogo Madano —!"
"Pokazala mi boš najprvo pot v Lizan, pa se vrnila k Madani in ji povedala, da ji ni treba več na mene čakati. Sam pridem jutri v šord."
"Kaj pa naj pove očetu, če bi te prišel iskat?"
"Pove mu naj, da mora takoj k Duhu votline. Tako je naročil. In tudi če bi kje videla očete, mu to naroči! Priti mora, pa če bi imel še tako nujne posle. Ubogati mora! če ne uboga, je po njem."
"Gospod, strah me je! Pojdi-vabrž!"
Vzel sem spet hrta za vrvico in odšla sva.
Navzdol sva prišla seve kmalu, čeprav ne brez težav. Drčalo nama je, kamenje se je valilo za nama, nekaterekrati sem se neprijetno sesedel, pa breg večje nesreče sva prispela na sedlo.
Tam sva se mesto na levo, odkoder sva prišla, obrnila na desno. Tako dobro je poznala Ingdža svoje gore, tako varno j me je vodila, da sva že v četrt uri prišla na pot, ki veže Lizan s šordom.
"Tule je pot v Lizan!" je pokazal Ingdža. "Tod pa se pride v šord."
"Dobro! Sam bom našel v Li-žan. Ločiti se morava. Ko so me sinoči ujetega vlekli v kočo, sem si kraj dobro ogledal.
"Hvala lepa, Ingdža! Jutri se vidiva. Pa lahko noč! Ne pozabi, da se moraš pri Madani oglasiti!"
"Lahko noč!"
Prijela me je za roko in dahnila nanjo rahel poljub, pa zbežala kakor plaha srna v temno noč.
Celo minuto sem stal na poti, pa se obrnil proti Lizanu.
Toda moje misli so potovale z lngdžo.
P.ol poti sem morebiti preho- Pogovor dil, ko so v temi pred menoj za- molčala, topotala konjska kopita.	Nisem ravno v skoku dirjal,
Ni bilo varno, se s kom sreča- pa le dovolj naglo, da je moral
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
7.—Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik v Novak's Garden, 3505 W. 105th St.
7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi.
7.—Razvitje in blagoslovlje-nje zastave podružnice št. 47 SŽZ v S. N. Domu na 80. cesti.
7.—"Monta Lag" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gar-
Gledal je smrti v obraz, ni se dens-	,
21.—Slovenska godba Bled
priredi piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi.
28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
branil, ko hlod je ležal.
Vzel sem mu najprvo orožje, puško in nož, pa ga zvezal s pasjo vrvico, in sicer prav tako kakor je on dal mene zvezati, z rokami pod pazduho in križem črez prsi. Vrv sem mu na hrbtu prav trdno zadrgnil.
Nič mu ni škodilo, sirovežu, če je za nekaj časa užival prijetnosti mojega ujetništva. Zvezanega sem ga postavil na noge in privezal k stremenu.
"Takole, Nedžir bej! Sedaj pa dovoli, da zajaham tvojega konja ! Dosedaj si ti jahal, jaz pa sem moral peš hoditi. Si boš vsaj izkusil, kako je meni bilo včeraj! Naprej sedaj!"
Nič se ni ustavljal, uvidel je, da bi bilo brezuspešno ali celo nevarno. Ni mi bilo, da bi izrabil svoj ugodni položaj in ga zasmehoval, rajši sem molčal.
Sam je začel, pa tako previdno, da sem mu na glasu čul, kako se boji hrta.
iz domovine
JULIJ
4.—Dramsko	društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi.
5.—Društvo'	Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gar-
"Gospod, kdo te je osvobo-j dengi
dil '"	5.—Možje dr. Najsv. Imena
"Boš že zvedel.'	fare gv> Kristine priredijo pik-
"Kam me pelješ?"
"Boš že videl." % "Dal bom Madano pretepsti!" se je hudo val.
"To si boš še premislil! Kje imaš orožje in drugo, kar si mi vzel?"
"Nimam jaz. Ne vem, kam so djali."
"Bomo že še našli, čuj, Nedžir bej, ali nimaš boljšega konja, ko tegale?"
"Konj imam dovolj."
"Zelo lepo! Pridem jutri v ; Šord, da si ogledam tvojo konjušnico, pa si bom izbral enega tvojih konj v zameno za tistega, ki ste mi ga ustrelili."
"šejtan ti ga bo dal! Jutri ob tem času boš spet moj ujetnik!"
"Bomo že videli!"
nik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O.
12.—Društvo Naš Dom št. 50 SDZ priredi piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O.
18.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJJ priredi sobotni piknik na Pintarjevi farmi.
19.—Društvo	Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd.
19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi, precej hitro prestopati poleg me-j 19.—Društvo sv. Jožefa št. ne. Dojan mu je bil neprestano. 169' KSKJ, piknik in javna teza petami.	lovadba kadetov na Pintarje-Kmalu je ležal Lizan pred na-jvih farmah, glo je hitel mimo. Spoznal sem jma. 26-—Društvo Washington št. ga. Rais iz šorda je bil. Prestolica Nestorijancev se je 32, Z. S. Z., piknik na Stuško
je zastal, oba sva
ti. Vojno stanje je bilo med Kurdi in Nestorijanci. Stopil sem s poti in se skril za grmom. Naglo se je bližal jezdec, na-
Kaj neki je počenjal tod —? | v moji odsotnosti spremenila v Stopil sem izza grma in mu vojni tabor, zaklical:	Na desnem bregu je ležala tr-
"Nedžir bej!"	da tema, na levem pa so goreli
Obstal je.	neštevilni ognji in gruče oboro-
Odvezal sem Dojana, da je biltenih ljudi so bile zbrane krog pripravljen za skok, če-bi potre-1 njih. Vse je bilo pripravljeno boval njegovo pomoč, in stopil h na boj. Največji ogenj je plam-konju.	' tel pred melekovo hišo, že od da-
"Kdo si?" je vprašal.	leč sem ga videl.
"Tvoj ujetnik," sem dejal in Kq sem prijezdil do prvih og-prijel konja za gobec.	i njev, sem pognal konja, da bi
Sklonil se je in mi pogledal v me ljudje ne zadrževali z rado-obraz.	vednimi vprašanji. Tudi Ned-
vi farmi.
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi.
AVGUST 2.—United Hunting Club and
ley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—Sola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye	Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik	društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica	št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski	zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Dramsko	društvo Abra-ševič priredi predstavo v avditoriju S. N. Doma.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
18.—Skupna	društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" pri redi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avdi-
—Cerknica.—Ni še minilo teden dni, odkar bi bil požar v Martinjaku upepelil hišo, kjer ima ga. Ronko Marija trgovino, da se ne bi bila zbudila hčerka, ki jo je dim dušil, že je naznanil okrog 11 zvečer plat zvona nov požar. Gospodu Jernej-čiču, p. d. Mihcu, iz Begunj št. 4 je.pogorel skedenj, vezan kozolec, razno gospodarsko orodje (plug, dva voza, slamoreznica itd.), škoda je precenjena na 50,000 din, zavarovan pa je bil za 42,000 din. Da se ni požar razširil na sosednja gospodar-sje poslopja, ki so prav v bližini, se je zahvaliti begunjski gasilni četi, ki je bila v nekaj minutah na lice nesreče. Prav tako so dospeli tudi gasilci iz Bezu-Ijaka in iz Cerknice. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno, vendar pa je bila neka oseba ; retirana in izročena sodišču.
—V duševni zmedenosti je pobegnil. Pred dnevi je doletela spoštovano družino posestnika Franca Mrharja v Prigorici, občina Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem, huda nesreča, že lani je opazila žena, da se je mož v svojem vedenju čisto iz-premcnil. Začel je tožiti, da je bolan in da bo zaradi bolezni propadlo posestvo. Očitno je bilo, da je mož živčno obolel. Iskali so zanj pomoči pri zdravnikih, toda vse je bilo zaman. Dne 25. aprila se je Franc Mrhar odpravil na travnik v bližini doma. Ker ga ni bilo ob pravem času domov, ga je šla družina iskat. Pa ga na travniku niso našli. Iskali so ga potem v obširnih gozdovih Velike gore. Lovec Ru-deževega veleposestva v Jelenovem žlebu g. Lavrič je pogrešanega dobil usodnega dne popoldne v svojem revirju spečega. Ko ga je vprašal kaj išče v gozdu sploh ni dobil odgovora. Ker je g. Lavrič mislil, da ima opravka z lovskim tatom, je nastopil ostreje, nato pa je mož zaprosil, naj mu pokaže pot. Lovec mu je ustregel in Mrhar je šel. Od tedaj manjka za njim vsaka sled. žena razpisuje nagrado v znesku 500 Din onemu, ki dobi pogrešanega živega ali mrtvega. Pogre-šanec je popolnoma miren, vendar zelo plašen.
—Trije delavci so utonili v Dravi.—Nedavno se je zgodila pri Sv. Janžu na Dravskem polju velika nesreča. Med Sv. Janšem lin Vlurbergom regulirajo že dalje časa Dravo. V to svrho prevažajo z levega na desni breg debelo kamenje, ki ga rabijo pri regulaciji. Usodnega dne je vozilo šest delavcev težko naložen velik čoln kamenja z vurberškega na desni breg pri Sv. Janžu. V čolnu so bili delavci Ivan Pekola, Alojz Krajnc in Martin Brodnjak, vsi trije iz Loke, Friderik Pečnik in brata Franc in Alojz Gorinšek, vsi trije iz Rošnje. Bili so že blizu obrežja, kjer so nameravali kamenje izložiti, pa je zagrabil
čoln vrtinec in ga je potegnil na dno. Trije delavci so se rešili, a Ivan Pekola, Alojz Kranjc in Friderik Peqnik so utonili. Franceta Gorinška je brat z velikim naporom rešil iz objemov deroče reke. Ponesrečenci, ki so bili pridni delavci, zapuščajo žene in nepriskrbljene otroke.
iz prim6rsxega
—Polnoč med 20. in 21 aprilom, dnevom ustanovitve Rima, je bila določena kot termin, na katerega naj se nanašajo podatki o prebivalstvu v Italiji. Doslej se je vršilo v Italiji ljudsko štetje vsako deseto leto. V Julijski Krajini je bilo prvo ljudsko štetje pod italijanskim režimom leta 1921, z izjemo mesta Reke, ki je bila anaktira-na od Italije šele leta 1924. Pri tem štetju niso upoštevali narod-n e pripadnosti prebivalcev, vendar pa so vsaj registrirali njihov občevalni jezik. To pa se ni zgodilo samo v Julijski Krajini temveč tudi v Beneški Sloveniji in v raznih slovanskih naselbinah v južni Italiji. Že leta 1931 pa se je stavila fašistična vlada na stališče, da obstoji v Italiji samo ena narodnost in da se tam govori samo en jezik, namreč italijanski.
Že kmalu po tem ljudskem štetju je obveljala misel, da naj se vrši ljudsko štetje odslej vsako peto leto. V skladu s tem je izšel že 9 avgusta 1935 ukaz, s katerem se je odredilo novo ljudsko štetje, ki je za Italijo osmo, za Julijsko Krajino pa tretje po vrsti. Navodila za to štetje je prinesel ukaz od 27 februarja 1936, ki ga je objavil uradni list "Gazzetta ufficiale" od 16 marca t. 1. Tudi sedanje ljudsko štetje ne bo prav v nobeni obliki upoštevalo narodnosti ali jezika prebivalcev. Za fašistično Italijo ta problem očitno ne obstoja več, ne v Julijski ne v Beneški Sloveniji, ne na Tirolskem in tudi ne na Do-dekanezu in v kolonijah.
Italijanska vlada polaga silno veliko važnost na to, da bi bili podatki sedanjega štetja čim popolnejši. Radi tega je določila zelo težke kazni. Da je bilo to potrebno spričo znane površnosti italijanskih organov, priča že prvi seznam kaznovanih funkcijonarjev. šest pode-štatev in 5 občinskih tajnikov je bilo radi malomarnosti v tem pogledu razrešenih, sedem tajnikom je bila izrečena javna
Komunisti zaplenili dve tovarni v Franciji
Paris, 31. maja. Ker delavci v tovarni za zrakoplove v Issy niso dobili zahtevanega 40-urne-ga delovnika in zvišanje plač, se je kakih 150 komunistov zabari-kadiralo preko noči v tovarni. Enako so storili komunisti s tovarno v Saint Quen. Policija delavcev ni pregnala. Prišlo ho najbrž do poravnave s kompani-jami,
-o-
Ogrski ministerski predsednik bo resigniral
Budapest, 31. maja. Julius Goemboes, velik sovražnik Jugoslavije in ogrski ministerski predsednik se namerava v najkrajšem času odpovedati. Baje so mu zdravniki nasvetovali, da se za prihodnjih dvanajst mesecev ne sme udeleževati nobenega aktivnega političnega dela. -o-
Italija nudi Angliji palmo miru
London, 31. maja. Diktator Musolini se je včeraj izredno potrudil, da naredi konec prepiru in nesporazumu med Italijo in Anglijo. Mussolini je prepričan, da brez angleškega prijateljstva ne more nadaljevati s svojimi načrti v Afriki. Na povelje Mussolinija je obiskal Dino Grandi, laški poslanik v Londonu, angleškega zunanjega ministra, da začne s pogajanji za trajno prijateljstvo med Italijo in Anglijo.
-o-
Dr. Townsend v zvezi z Longom proti Rooseveltu
Philadelphia, 3. maja. Dr. Francis Townsend, vodja gibanja za $200.00 mesečne pokojnine starim ljudem, in dr. Gerald Smith, vodja "share the wealth" gibanja, katerega je ustanovil pokojni senator Long, sta se včeraj združila in bosta politično skupaj nastopala v borbi proti predsedniku Rooseveltu. "Vsak drugi je boljši kot je Roosevelt," to bo geslo obeh borcev za starostno pokojnino.
-o--f
Farmarski profili
Kot poroča državni poljedelski oddelek so"narastli dobički farmarjev v državi Ohno tekom prvih treh mesecev za 12 odstotkov v primeri z dobički lanskega leta.
-o-
Porotniške plače
Porotnikom r.a Common f a'a, trem podeštatom in trem j pieag aodnij. y clevelandu se je
tekom prvih treh mesečev izplačalo $31,760. To gre na stroške davkoplačevalcev.
tajnikom je bil izrečen ukor, proti 18 tajnikom i je bila uvedena preiskava in 4 so bili nadomeščeni. Poleg tega je bilo več števnih voditeljev odstavljenih in nadomeščenih s komisarji.
Dasi ne bo to štetje prineslo nobenih direktnih podatkov o
MALI OGLASI
Game Preserve priredi piknik (toriju S. N. Doma.
"Ti —?!" je vzkliknil. Zagrabil je za menoj, pa prehitel sem ga in ga prijel za pest.
"Nedžir bej, čuj, kaj ti moram povedati! Ruh-i-kulian me Pošilja, nemudoma moraš k nje-j
mu!"
žir bej je hočeš nočeš moral pohiteti.
Koj so naju spoznali. "Frank —! Tuji emir!" je donelo od vseh strani.
"Nedžir bei —!" so se čudili. • "Pa ujet—!"'
na Stuškovi farmi
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintarjeve farme.
9.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Brad-
DECEMBER	, ..
20.—Slovenska mladinska šo-! toriJU Ul la S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avdi-
Gotov denar
plačamo za North American Mortgage Loan certifikate. Ogla-
števiiu naše manjšine pod Ita-Ssl^e se P1'* r^1 lijo, bodo rezultati vendar tucii Ledogar - Horner Company
za nas silno zanimivi, zlasti glede prirodnega prirastva in priseljevanja in izseljevanja.
DNEVNEVEST1
Francozi radi denar Zedinjenih držav
iz
504 Union Trust Bldg. Vogal E. 9th in Euclid Ave.
CHerry 3800 (132)
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
'28.—Prosvetni klub S. N.
Paris, 31. maja. Francoski poslanik v Washington^ je bil pooblaščen, da vpraša v Ameriki, če bi mogla Francija dobiti večje posojilo v Zedinjenih državah. Francija bi želela najmanj en tisoč milijonov dolarjev posojila. To bi bilo nekako "prijateljsko" posojilo. Prihodnji francoski ministerski pred-
m ples v S. D. Domu na Wa-'n v , , .
, -r, ,	Doma, solska prireditev v avdi-
terloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SNI).
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
toriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
Odda se
lepo, čisto in moderho stanovanje. štiri velike sobe, kopalnica, gorkota (steam heat), gor-ka voda. Cena $32.00 na mesec. Stanovanje s 5 sobami, kopalnica, gorkota, gorka voda; cena $35.00 na mesec. Vpraša se na 6414 St. Clair Ave. (130
Podružnica št. 14 SŽZ
Prijazno vabim na sejo 2, junija. Mnogo je še Članic, ki niso bile še sprejete, samo vpisane maja meseca, članice, spomnite jih in jih pripeljite s seboj.
da se seznanimo. Po seji bomo sednik, socialist Leon Blum, sko-'imeli prosto zabavo, malo pri-
ro ne bo mogel voditi vlade, ako ne dobi tega posojila. Toda skrajno neverjetno je, da bi Francija dobila posojilo v Ame
grizka in ples.
Pridite gotovo, da poravnate zaostalo mesečnino. Moja želja je, da bi bili sedaj vsi pri-
riki, ker svojih sedanjih obvez-!manjkljaji poravnani. To bi bi-nosti ne plačuje niti obresti. I lo moje posebno veselje, da ne Francija dolguje sedaj Ameriki j bi bilo treba preveč po hišah tri tisoč milijonov dolarjev. hoditi. — Pozdrav, tajnica.

S?*?
AMfifttSKA DOMOVtMA, JtTKfc 1ST, 1936
MORSKI RAZBOJNIK
A. S.
Za trenotek je Bloodov glas utonil v splošnem vpitju.
"Mii in poslušajte! Samo čas tratite. Nič ni še zamujenega. Zlato je komaj par ur pred nami. Ti, Yberville, in ti, Hagthorpe, se tako spet vkrcaj-ta s svojimi ljudmi in jim sledite. Dohiteli jih boste, preden dosežejo zaliv, pa tudi če jih ne, je še vedno dolga pot do Paname in jih boste došli, preden jo dosežejo. Torej na pot! Wolverstonova četa pa bo čakala z menoj tukaj vašega povratka."
To je bila edina stvar, ki je mogla zadržati njih jezo ter preprečiti pokolj neoboroženih Špancev. Piratje niso čakali, da bi se jim dvakrat ukazalo, marveč *so se izlili iz forta in naselja hitreje kakor so prišli vanj. Edini mrmrajoči ljudje so bili oni, ki so morali ostati tu z Wolverstonom. Zdaj so ti zaprli vse Špance skupaj v neko poslopje, ki je stalo v sredini forta. Nato pa so se razšli po naselbini, iskaje razvedrila.
Blood pa je posvetil svojo pozornost ranjencem, ki so jih prenesli v neko drugo poslopje, kjer so jim priredili ležišča iz suhih palmeto listov. Vseh skupaj jih je bilo med štirideset in petdeset, četrtina teh je obstojala iz piratov. Španci so imeli mrtvih in ranjenih do sto mož; piratje pa med trideset in štirideset.
S kako šestorico pomočnikov, med katerimi je bil eden Španec, ki je vedel nekaj o medicini, se je Blood nalotil dela,
Dr. D. E. Robertson je popolnoma okreval, čeprav je bil 11 dni zasut v zlati jami v Novi Skotiji. Njegov tovariš, ki je bil zaeno ž njim zasut, Alfred Scad-ding, je še vedno v bolnici.
uravnavanja udov in obvezo-vanja ran. Absorbiran v svoje delo, se Blood ni brigal, kaj se godi zunaj, kjer so taborili zdaj Indijanci, ki so se tekom boja umeknili, dokler ga ni zbudilo iz njegovega opravila silovito kričanje.
Preden je mogel vprašati, kaj je, so se vrata naglo odprla in v notranjščino je planila neka ženska, pritiskaje dete na svoje prsi, ter vsa zmedena in prestrašena klicala njegovo ime.
"Don Pedro! Don Pedro Sangre!" Nato je stopila naprej, lovila sapo, nato pa pala pred Bloodom na kolena in v španščini obupno prosila: "Rešite ga! Umorili ga bodo — umorili ga bodo!"
Bila je to lepa mlada stvari-ca, ki je komaj stopila na prag ženskosti, in kolikor je mogel Blood soditi, je morala pripadati nižjim španskem slojem. Njene modro-črne oči in njeni svetli črni lasje so bili taki, kakršne vidite pri mnogih hčerkah Andaluzije, niti ni bila njena polt nič temnejša. Samo njene nekoliko višje lične kosti in polne ustne so pri natančnejšem opazovanju pokazale njeno resnično raso.
"Kaj pa je?" je vprašal ka-petan Blood. "Koga hočejo umoriti?"
Tedaj je neka senca zatem-nila odprtino vrat in vstopil je Brazo Largo.
Groza je zaprla mladi ženski ustne, ko je uzrla, Indijanca, ki je stopal naprej.
Prišedši do nje, se je ustavil ter ji položil roko na ramo. Naglo je pričel govoriti ž njo v jeziku Darien Indijancev, in dasi ni Blood niti besede razumel, je vendar spoznal, da ji nekaj ukazuje.
Deklica je preplašena pogle dala kapetana Blooda.
"Ukazuje mi, da moram ven, da vidim, kako bodo živega sežgali! Usmiljenje, Don Pedro! Rešite ga!"
"Pa koga naj rešim?" je vzkliknil Blood.
Odgovoril mu je Brazo Largo:
"Ona moja hči. Kapetan Domingo prideti v vas, eno leto zdaj, in odnesti jo s seboj. Caramba! Zdaj ga sežgati in vzeti njo domov." Obrnil se je k dekletu: "Vamos," je ukazal ter se posluževal svoje primitivne španščine. "Ti priti z menoj. Najprej ga videti sežgati, nato iti nazaj v vas."
iL a question in pop£ wind ju^t \nhat is coins-
TO FALL ON HIM WHEN HE OPENS "THAT HALL CUTSET THE
next time.
Kapetan Blood si je zdaj vso stvar kaj lahko pojasnil. V spomin si je poklical nestrpnost Indijanca, ki je rekel, da g^ bo odvedel k španskemu zlatu in kako je ta njegova nestrpnost izzvala v kapetanu Bloodu sum. No, zdaj je stvar razumel. Napad na Santo Marijo je hotel Brazo Largo izkoristiti za svoje privatno maščevanje in za zopetno pridobitev svoje hčerke, katero mu je pred letom dni odvedel Domingo Fuentes. Toda naj je bila ta odvedba že taka ali drugačna, toliko je bilo gotovo, da je deklica želela ostati pri svojen-španskem kapetanu ter da je trepetala za njegovo varnost in življenje.
"Ali je res, kar pravi—da je Don Domingo tvoj ljubimec?" je vprašal kapetan Blood.
"On je moj mož, moj poročeni mož in vsa moja ljubezen," je vzkliknila mladenka strastno. "Tole je najino malo dete. Ah, ne dajte, da bi ga umorili, Don Pedro! če to store," je zatarnala, "se tudi sama umorim,!,"
Kapetan je pogledal jezno se držečega Indijanca."
"Ali slišiš? Španec ji je bil dober. Ona želi, da mu ohranite življenje. Njena volja mora zdaj odločevati o njegovi usodi. Kaj pa si storil ž njim?"
Oba naenkrat sta pričela govoriti. Deklica obupno in proseče, Indijanec jezno in mr-mraje. Mladenka je skočila kvišku ter prijela Blooda za roko, da bi ga odvlekla ven.
Toda Brazo Largo, še vedno protestirajoč, jima je zastavil pot. Po njegovem mnenju je kapetan Blood zdaj kršil svojo zvezo ž njim.
"Zvezo?" je zarežal Peter Blood. "Ti si me izrabljal v svoje lastne svrhe. Biti bi bil moral odkritosrčen z menoj ter mi povedati o svojem sporu z Donom Domingom, preden sem mu dal svojo besedo, da se mu ne bo nič žalega zgodilo. Kakor pa je stvar zdaj . . ."
Blood je skomignil z rarrteni ter naglo odšel iz poslopja ob strani mlade matere. Brazo Largo je počasi in zamišljeno stopal za njima.
Zunaj je Blood zadel na Wolverstona in na nekaj njegovih ljudi, ki so se pravkar vračali iz naselbine. Ukazal jim je, naj ga spremijo, češ, da hočejo Indijanci umoriti španskega kapetana.
"Dobro srečo!" je rekel Wol-verstone, ki je bil precej opit.
Toda kljub temu je sledil in prav tako njegovi možje, ki so bili manj krvoločni v dejanjih kakor v besedah.
Kmalu so prišli do Indijancev — bilo jih je kakih štirideset — ki so netili ogenj. V bližini ognja je ležal Don Domingo, povezan z jermeni na rokah in nogah. Mladenka je odhitela k njemu ter mu govorila mehke besede v španščini. On se ji je nasmehnil s svojim bledim obrazom, na katerem pa je bila zapisana trma. Kapetan Blood, ki je bil vselej praktičen, je pristopil z nožem v roki ter prerezal Špancu vezi.
Med Indijanci je zavladala jeza, katero pa je takoj potolažil Brazo Largo. Naglo jim je nekaj govoril, nato pa je razočaran in impasiven obstal. Tu so stali namreč Wolversto-novi možje z mušketami in s prižganimi luntami v rokah.
Ti so spremili zdaj Dona Do-minga nazaj v fort; njegova mala ženica je drobila med njim in kapetanom Bloodom. kateremu je pojasnila, zakaj so bili Indijanci tako hitro pripravi j eni ugoditi kapetanu Bloodu.
"Oče jim je povedal, da se mora zdaj zgoditi po vašem, ker ste dali mojemu možu svojo besedo, toda rekel je, da boste kmalu odšli. Nato pa se bodo vrnili ter obračunali ž njim
in z ostalimi Španci, ki so ostali tu."
"Proti temu bomo kaj ukrenili," je rekel Blood, da jo je pomiril.
Ko so prišli nazaj v fort, so videli, da so ostali Indijanci, ki so bili tam, vdrli v prostor, kjer so bili konfinirani Španci. K sreči, pa se je boj tam šele pričel, in Španci, čeprav neobo-roženi, so bili v premoči, tako da so se jim doslej uspešno ustavljali. Vendar pa je kapetan Blood prispel baš ob pravem času, da je preprečil splošen pokolj.
Ko je Blood s svojimi ljudmi zapodil svoje divjaške zaveznike, je španski poveljnik izrazil željo, da bi rad ž njim govoril.
'Don Pedro," je dejal. "Dol-gujem vam svoje življenje in težko se mi je dovoljno zahvaliti."
"Prihranite si zahvalo," je rekel kapetan Blood. "Kar sem storil, nisem storil vam na ljubo, pač pa zaradi svoje dane besede in nekaj morda tudi zaradi vaše male ženice."
Španec se je nasmehnil, ko je pogledal svojo ženico, ki je stala poleg njega ter ga gledala z ljubeznipolnimi očmi.
"Davi sem bi] nevljuden napram vam. Prosim vas opro-ščenja."
"To mi povsem dovolj."
"Zelo ste velikodušni, kapetan Blood. Ali vas smem vprašati, gospod, kakšni so vaši nameni glede mene in ostalih mojih ljudi?"
"Ničesar nimam proti vaši svobodi, kar sem vam že enkrat zagotovil. Kakor hitro se moji možje vrnejo, bomo odšli ter vas pustili spet same."
Španec je vzdihnil.
"Saj to je baš, česar se bojim. Vi boste odšli ter nas pustili tu same, oslabljeni, kakršni smo, in z razdejanimi utrdbami, da bomo izročeni na milost in nemilost Brazo Largu in njdgovim Indijancem^ ki nas bodo poklali, čim boste vi obrnili hrbet. Nikar ne mislite, da
bodo odšli iz Sante Marije, dokler ne bodo tega storili."
Kapetan Blood je nagubal čelo.
"Vidim, vidim ... Vi ste si nakopali osebno maščevanje Brazo Larga na svojo glavo, katero maščevanje meni slednji tudi do konca izpeljati, pa kaj naj jaz pri tem storim?"
"Lahko nam dovolite, da od-idemo takoj iz Paname, dokler ste vi še tu, da krijete naš odhod."
Kapetan Blood je naredil gesto ne potrpežljivosti.
"čakajte, Don Pedro! Tega ne bi predlagal, če se ne bi prepričal, da ste mož srca, hraber poveljnik in gentleman, čeprav ste pirat."
Kapetan Blood je po tehtnem premisleku izprevidel, da bi bila Santa Marija koncem konca res boljša brez teh Špancev, katere je bilo treba po eni strani stražiti, po drugi pa ščititi. Zato je pristal.
(Dalje prihodnjič)
H"
H
H
hP
m h h h
h o H *
M *
n h
ii
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. G303 GLASS AVE. _ HEnderson 2978
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
^IMIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIII^
| ZDRAVO, IZVRSTNO 1
J DOMAČE VINO
s po zmernih cenah dobite 5	vsak čas pri
| JERNEJ KNAUS
1052 E. 62nd ST. ^iiiiiimiiiiimmiumimiiiiiiHMiiiMiir
15
Ta mesec in dan
zaznamujemo 15 let postrežbe ljudem v Clevelandu in okolici; mi smo ponosni na ta .'.eta naše posluge, ker so bila to leta izpopolnitve in napredka.
Naš tedanji sloves za mrliško postrežbo po skrajno smernih cenah Je postavljen samo na trdni pcdlagi izkušnje.
ZAOBLJUBA
Zaobljubimo se vedno postreči našim klijentom, kakor njih potrebe zahtevajo in njih 4elje ukazujejo: da dame poslugo ored cene, kakovost pred dobičkom, da bomo vodniki in svetovalci enim, ki jim s'užimc, vedne skušajoč delovati v njih interesu, da bomo pešteni in pravični do vseh v našem poslovanju in da ne bomo nikdar prekršili tega, kar obljubimo.
Za to obljubo damo svoje dobro ime in sloves našega podjetja, iskrenost in zmožnost.
AUGUST F. SVETEK
SLOVENSKI POGREBNIK
478 East 152nd Street	KEnmore 2016
15
15
15
l> i j tj^tAi ujB^j ^ i lt-^; j lv^1 ivy^-! j	tv^i uvgjj lv^; j ivg^^ ivg^-! i v^i uvgjj tjj^1
Dollar Sale - Razprodaja
Naša mala razprodaja čevljev
Ker smo se namenili razprodati več sto parov obutve dobrega izdelka za ženske in dekleta, in ker v zalogi niso vse številke (sizes), jih prodajamo po
65c, 95c in $1.00
Tudi večja zaloga vsakovrstnih drugih čevljev po $1.95 in $2.45
Tudi otroški čevlji se dobe po i	in 19$
Razprodaja se bo nadaljevala. Se priporočamo.
BUTALA'S SHOE STORE
6408-10 St. Clair Ave.


-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko žalostni in tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem jadno vest, da je v cvetu mladosti v Bogu za vedno preminula naša nadvse ljubljena hčerka-edinka
Amelia Novak
Blagopokojnica je bila dijakinja višje šole rojena dne 24. aprila 1921, v Clevelandu. Preminula je po kratki bolezni previdena s tolažili svete vere dne 1. maja ob 6:15 uri zvečer. K večnemu počitku na sv. Pavla pokopališče je bila položena iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. dne 4. maja ob 9. uri dopoldne. Tukaj zapušča poleg močno žalujočih staršev, stare mame, stricev in tete več bližnjih sorodnikov in mnogo prijateljic so-dijakinj.
V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo za krasne vence položene ob krsti naše ljubljene in nezabne hčerke. Obilni venci so nam bili globok prijateljski izraz velikega sožalja. Naša zahvala naj velja sledečim: Margaret in Jack Eržen, družina Frank Novak, družina Paulina Suša, družina John Petrič, družina Charles in Jakob Petrič, družina Joe Petrič, družina Frank Petrič, družini Louis in Anton Campa, družina Andrej Campa, družina Edward Campa, Mr. Rudolf Campa, Joe Drjava in John Kastelic, Mrs. Paulina Stampfel, Mr. in Mrs. Joe Stampfel, Mr. in Mrs. Joe in Connie Stampfel, Mr. Robert Stampfel, Mr. Eddie Stampfel, Mr. in Mrs. L. Peterlin, Madison, Ohio, družina Udo-vich, Barberton, Ohio, družina Joe Lesar, Barberton, Ohio, družina John Asseg, Mr. William Novince, družina Henry Jowan, Freedom Center, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Jagodnik in sin, družina Dominik Lu-šin, Miss Mimi Hitti, družina John Lukanc, Mr. John Huch, Employees Foote-Burte Co., The Boys, skupni venec hišnih družin: Carlton, Ingalls, Willick in Thomas, prispevatelji venca prijateljev in sosedov ter družina Frank Jelerčič.
Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage angeljske duše. Velikodušni darovi so nam bili ob času največje tuge v družini prijateljski izraz globokega sočutja. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Victor Drobnič, družina Frank Drobnič, Hecker Ave., družina Joe Drobnič, E. 73 St., družina Centa, Mr. in Mrs. Louis in Vera Champa, družina Lušin, E. 168 St., družina John Asseg Miss Mary Jerman, Mrs. Mary Jerman, družina John Rutar, Miss Josephine Baraga, Mrs. Angela Weiss, Mrs. Dobay, Mr. Anton Sega, Mrs. Zagorc, E. 154 St., Mr. Raymond Yakos, Mrs. Anthony Kern, družina Ziberna, Alhambra Ave., družina Frank Pucelj, Thames Ave., družina Arko, E. 64 St., Mr. in Mrs. Jim Pižmoht, Mrs. Jennie Arko, E. 77 St., Mr. Frank Perme, družina Pust, družina Frances Vidmar, Mrs. Mary Levstig, E. 66 St., Mrs. E. Mlakar, E. 154 St., Mr. John Champa, Saranac Rd., družina Koporc, družina Spiler, E. 159 St., družina Jennie Levstek, E. 77 St., Mrs. Zgajnar, Collinwood Jr. High Classmates ,Mr. Frank Pin-tar in hčerke, Mr. Frank Jagodnik Jr., Mr. Tony Fortuna, Mrs. Pizmoht, Mrs. Brezar, družina Wal-land, Mrs. Jennie Perovšek, Westropp Ave. in Mr. Anton Arko, Thames Ave.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na poslugo. Iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. John Petrič, Mr. Joseph Petrič, Mr. Chas. Petrič, Mr. Joseph Stampfel, St. Clair Ave., Mr. Fred Udovich, Barberton, Ohio, Mr. John Asseg, Mr. Anton Jerman, Mr. Frank Perme, Mr. Frank Pucelj, Thames Ave., Mr. John Golnik, Giddings Rd., Mr. Louis Pizmoht, Mr. John Turk, Carl Ave., Mr. Frank Kapel, Mr. M. E. Block, Mr. Louis Klemenčič, Mr. John Rotar, E. 200 St., Mr. Martin Vinsek, Rev. B. K. Leach, Mr. A. Kastelic, Mr. Anthony Kolka, Mr. S. Bizily Mr. Th. Ried.
Iskrena hvala prijateljicam blagopokojne za prenos krste na njenem zadnjem potu v raj večnega majnika. Našo zahvalo naj prejmejo sledeče: Miss Amilia Asseg, Miss Alice Asseg, Miss Hrastar, Miss Frances Perko, Miss Tillie Mohorič in Miss Louise Murtza. Enako iskrena hvala razrednim součenkam-dija'kinjam Collinwood High School za izkazano poslednjo čast v žalni povorki.
Izraz naše hvaležne zahvale naj prejmejo: Mrs. Stampfel, Mrs. Mary Peterlin, Mr. in Mrs. John Rotar, Mr. in Mrs. Yagodnik za izdatno in velikodušno pomoč ob času tuge in velikega jada v družini.
Najlepša hvala monsignorju V. Hribarju za ' opravljeno zadušnico, cerkvene pogrebne obrede in ginljiv govor pred dvigom krste k večnemu počitku. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za krasno urejen pogreb, velikodušno naklonjenost, vsestransko najboljšo postrežbo in veliko tolažilno pomoč.
Našo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so prišli ljubljeno hčerko kropit, so pri nji culi, ob njeni krsti molili, nas tolažili kot oni, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob dnevih največje žalosti v družini.
Ljubljena, nezabna in dobra hčerka-edinka. Kaj nam hoče cvetje, kaj belo oblečeni majnik, ko pa nam je ovenela najlepša, žarna, globoko oboževana lilija in legla v grob večnega izpočitka. Kaj nam hoče zelena trata, ko pa nam krije najdražje — srce in neizmerno ljubav. Dragica naša, ob Tvojem grobu jokamo, srca nam koprnijo po Tvoji senci in naše solze iščejo Tvojih blagih spominov. Cuj, ljubljena, v žalost? izjokano mamo, ata in mnogo Tvojih ki smo Te gorko ljubili^ gorečo prošnjo k Onemu, ki Ti je življenj-e dal in vzel: "Daj naši hčerki mirni počitek v rojstni grudi."
Žalujoči ostali.:
Anton in Amelia Novak, starši;
Katarina Eržen, stara mama; John in Stanley Eržen, strica;
Mamie, teta. Cleveland, Ohio, 1. junija 1936.