©M0VINR
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
L> .J --- -*! i
NO. 185.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 8th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki
V	Calumet, Mich., je umrla komaj 19 let stara slovenska deklica Jennie Kocjan. Mlado dekle se je pred šestimi meseci hudo prehladilo, in odtedaj je vedno hiralo. Bila je učenka zadnjega letnika višje šole.
Mr. John Vertin, lastnik trgovine Vertin Bros. & Co., v Ca-lumetu, Mich, je pred kratkim priredil svojim delavcem velik banket v mestnem hotelu, nakar jih je povabil na svoje posestvo, kjer se je vršila lepa zabava s plesom. Navzočih je bilo 61 oseb.
Jakob Hočevar iz B i s b e e, Ariz., piše, da tam ni tako vročine, kot bi ljudje mislili. Maja meseca je padal sneg, kar je za Arizono seveda nekaj izvanred-nega. In kadar je prevroče v Arizoni, pa jo udarijo preko meje v Mehiko, kjer se nasrkajo dobre pive.
Pred kratkim je ubilo v Homer City, Pa., v premogovniku, rojaka George Pušnika, ki je bil rodom iz štajerske.
V	Buenos Ayres, Argentina, je rojak Anton Kanduš, doma iz Vrtovina na Ipavskem, pri prenašanju desk iz enega nadstropja v drugega, zgubil ravnotežje in padel 32 čevljev globoko. K sreči je priletel na streho neke ute, in je rojak dobil le manjše poškodbe.
V	Roque Eeanz Pena, Chaco, Argentina, so si Slovenci ustanovili prosvetno društvo "Jugoslavija." Tam je več Slovencev iz zasedenega ozemlja. Za one, ki delajo na polju, je delo lahko dobiti, drugim pa ne bi svetovali iti tja, zlasti obrtnikom ne.
V	Parana je precej slovenskih mladeničev, ki bi se radi ženili, pa nimajo slovenskih deklet.
•-o-
Zamorec odpuščen iz vojaške šole
New York, 7. avgusta. Te dni je bil odpuščen iz vojaške šole v West Pointu že drugi zamorski kadet, katerega je imenoval zamorski kongresman De Priest iz Chicage. Vsak kongresman ima pravico imenovati na leto dva kandidata za vojaško šolo, kjer se vežbajo za častnike, in tako je tudi kongresman De Priest storil isto, toda sedaj so že oba odpustili. Kot vzrok so navedli, da ima previsok pritisk krvi, dočim je najbrž resnica, da ne želijo zamorskih kadetov.
Piknik pevcev
V nedeljo, 10. avg. bo piknik cerkvenih pevcev sv. Vida. Za piknik so se odredile prav dobre priprave, da se bo gostom izvrstno postreglo. Dragi rojaki, izkažite to uslugo pevcem in' udeležite se izleta pevcev, ki prepevajo v čast božjo in v ponos slo* venskega naroda.
Piknik dr. sv. Helene
Društvo sv. Helene 'št. 193 K. S. K. J. priredi v nedeljo, 10. avgusta, svoj prvi društveni piknik, in sicer na Goriškovih farmah v Noble, O. Postrežba na tem pikniku bo prvovrstna. Jedi in pijače 2^1 vse dovolj. Za plesaželjne bo preskrbljena izvrstna godba. Torej, posetite vsi ta piknik!	,
Mestno prebivalstvo
Uradno število v Clevelandu živečih oseb znaša 900,376, kot naznanja števni urad iz Wash-ingtona. To je za par tisoč manj kot so pa kazale pol-uradne številke.
Poljaki praznujejo
Poljski narod bo v nedeljo praznoval deseto obletnico, odkar so poljske armade ob reki Visli odločilno premagale bolj-ševiško armado in je bila neodvisnost Poljske zasigurana. Pri slavnostih bo župan Marhall zastopal mesto Cleveland. Pričakuje se parade, katere se bo udeležilo nad 10.000 mož in žen.
Prve kumarce
V četrtek smo dobili prijeten obisk v našem uradu, ko nas je obiskal Mr. Louis Kožar z vso svojo družino iz Geneve, Ohio. Pa ne samo obiskal, ampak je tudi, da je res farmar, ker je namreč pripeljal šest polnih be-sketov malih kumare, za zabelo pa še nekaj paprike. Prav iskrena hvala, Louis! Upam da boš spolnil svoj kontrakt!
Volitve v torek
Ko pridete prihodnji torek v volivne koče, zahtevajte takoj demokratski tiket, ako želite voliti proti brezposelnosti in proti prohibiciji. Zahtevajte sigurno demokratski tiket.
Računi za plin
Plačajte račune za plin v najem uradu. Zadnji čas je do pon-deljka, 11. avgusta, do 6. zve-i čer.
Iz domovine
Mr. Frank Smolič nam piše, da se nahaja na potu nazaj v Cleveland, kamor dospe v kratkem času. Dobrodošel med nami!
Znižane cene
Mr. Frank Leskovic, 6303 Glass Ave., nam naznanja, da je znatno znižal cene na grocerij-'skem blagu.
Hiše poceni Opozarjamo na oglas Mr. August Kauška v današji številki. Od njega lahko kupite hišo po ! vaši volji in po zmerni ceni.
Eden, ki ne bo zlepa prišel z drevesa
Brzojavke iz New Yorka poročajo, da je tam storila samomor 25 letna Maude Robinson, bivša Clevelandčanka, ljubica morilca John Platzky, ki je pred desetimi leti umoril policista Robert Sheltona v Clevelandu. Miss Robinson se je oblekla v svojo najlepšo obleko in skočila v reko Hudson. Policist Robert Shelton je dne 7. dec. 1919, skušal aretirati John Platzkya, katerega je dobil, ko je vlomil v neko lekarno na Euclid Ave. in 69. cesti. Platzky je pa zgrabil za revolver in ustrelil policista. Pet dni pozneje so Platzkya are--tirali v Toledo, Ohio, v hiši, kjer je stanovala tedaj 15 letna Maude Robinson, ki je bila ljubica morilca. Platzky je bil že 20 jan. 1920, spoznan krivim umora prve vrste in obsojen v dosmrtno ječo, dočim je Maude izginila. Od časa do časa je pisarila svojemu očetu v Clevelandu, ki je zaposljen pri neki družbi za izdelovanje leda, toda sicer se ni brigala za dom. Njen oče je sedaj odredil, da prepeljejo truplo hčerke v Cleveland. -o-
Kupovali so glasove po dva dolarja
Washington, 6. avgusta. Zastopniki delavskega tajnika Da-visa, ki je kandidat za zveznega senatorja v Pennsylyaniji, so danes pred senatnim preiskovalnim odborom trdili, da je kandidat Grundy, ki je bil pozneje izvoljen, plačeval dijakom po univerzah po $2.00, da so glasovali za njega, dočim je napajal zamorce z žganjem, da bi jih pridobil na svojo stran.
COME OM
DOWN ANO IT'S VOliRSl
ZAHTEVAJTE DEMOKRATSKI TIKET V TOREK V
VOLIVNIH KOČAH
Ponovno smo že povdarjali važnost primarnih volitev, ki se vršijo v torek, 12. avgusta. Te volitve so v gotovem oziru mnogo bolj važne kot volitve meseca novembra. In ker se vam za te volitve ni treba registrirati, ako ste lansko leto volili novembra meseca, tedaj imate pač lepo priliko, da pohitite v volivno kočo in tam glasujete s svojim protestom proti brezposelnosti in proti prohibiciji.
Pomnite pred vsem to: Ako želite glasovati proti Hooverju, proti brezposelnosti in proti prohibiciji, tedaj morate zahtevati v volivni koči DEMOKRATSKI TIKET ali glasovnico. Primarne volitve so prikrojene tako, da se voli po strankah. Demokrati odločujejo o demokratskih kandidatih, republikanci pa o republikanskih. Vsakdo, ki pride v volivno kočo, je vprašan, kakšno glasovnico želi, republikansko ali demokratsko. Nobene druge glasovnice ni na razpolago, kot samo omenjeni dve.
Ko ste dobili demokratično glasovnico v roke, nikar ne pozabite poiskati na njej ime Robert J. Bulkley, ki je MOKRI kandidat za zveznega senatorja. Država Ohio je reprezentirana v senatu že dolga leta od skrajno fanatičnih suhaških republikancev, in Robert Bulkley je prvi demokratični kandidat za zveznega senatorja, ki je javno izjavil, da bo v slučaju izvolitve z vso silo deloval, kakor Dwight Morrow v New Jersey, za odpravo prohibicije.
Na glasovnici imamo nadalje ime našega Slovenca Mr. Joseph J. Ogrina, ki kandidira za državno postavodajo. Mr. Ogrin je poznan v naselbini kot resen, uspešen in zmožen mlad slovenski odvetnik, ki uživa vsepovsod najboljši-sloves. On bo v kredit našemu narodu v slučaju izvolitve. Zanesemo se lahko nanj v vseh ozirih. Njegovo ime se nahaja ha demokratski glasovnici. Naredite križ pred njegovim imenom. Predvsem pa — ne pozabite pri vhodu v volivno kočo zahtevati demokratski tiket.
Radi suše so farmar ji dvignili ceno mleku, kot tudi prodajalci
Eno posledico dolgotrajne suše na farmah bomo kmalu čutili v Clevelandu, ko se bo podražilo mleko. Prodajalci mleka se te dni posvetujejo kako bi zvišali cene, ker so k temu prisiljeni, ker farmarji zahtevajo mnogo večjo ceno za mleko. Povišanje mleka je grozilo že zadnjih par tednov, kajti farmarji morajo radi posušenih pašnikov krmiti živino s krmo, ki bi jo sicer rabili tekom zime. Farmarji na vsak način zahtevajo, da morajo dobiti višjo ceno za mleko, ker , sicer ne morejo kupovati dragega živeža. Prodajalci v Pitts-burghu so že pred več tedni zvišali ceno mleku, kjer se prodaja kvort po 14 centov, dočim so farmarji tudi dobili višjo ceno. Prodajalci mleka v Clevelandu so bili zadnje čase prisiljeni ho-, diti vedno dalje od Clevelanda, j da dobijo dovolj mleka za svoje odjemalce. Sedanja cena mleku je 12 centov kvort pri nadrobni prodaji, in prodajalci trdijo, da v očigled zahteve farmarjev po zvišanih cenah, bodo tudi oni prisiljeni zvišati ceno mleku.
-o-
Trdi, da je moderna mladina zelo verska
Berlin, 7 avgusta—Dr Daniel Poling, predsednik World Christian Endeavor Union, je danes izjavil na konvenciji članov te organizacije, da je moderna mladina zelo verska. Več mladih ljudi spada danes k ver-kim organizacijam kot kdaj poprej. Pristavil je, da moderna mladina sicer ni perfektna, toda je ravno tako dobra, ako ne boljša, kot je bila mladina pred 50. leti. Nad 2.000.000 mladih fantov in deklet je tekom enega leta pristopilo k raznim verskim organizacijam.
Dekleta v kratkih hlačah
so aretirana
Newark, Ohio, 7.' avgusta, štiri dekleta iz Pittsburgha, stava vsaka približno 18 let, so dospela v to mesto v takozvanih "shorts," kot jih nekatera dekleta sedaj nosijo. Prišle so v restavrant, in lastnica restav-ranta se je tako zgražala nad njimi, da je poklicala policijo, ki je dekleta odpeljala na postajo, kjer jim je dala lekcijo, nakar so jih izpustili.
Na obisku v Clevelandu
Iz So. Chicago, 111., preko Kanade in Niagara Falls so se ustavili: Mr. in Mrs. Mihael Opeka, Mr. in Mrs. Andrew Jar-kovich z otrokoma in Miss Rose Link. Mr. Mihael Opeka je sin Mr. Frank Opeka, gl. uradnika K. S. K. J.
Strela ga je udarila, pa še
dobro živi
Lima, O,, 7. alvgusta.—Russell Simpson, 45 let star farmar v Spencerville, je bil danes zadet od strele. Strela ga je omamila, da je ležal več ur nezavesten, toda zdravniki trdijo, da bo dobro okreval.
Okrvavljen avto
V četrtek je našla policija na W. 54th St. in Bulkley bulevar-du avtomobil, ki je imel polno krvnih madežev. V notrajnosti je bila precejšna mlaka krvi. Policija preiskuje.
Po operaciji
Mrs. Annie Gustinčič, 4526 St Clair Ave., je v torek prestala težko operacijo v Mt. Sinai bolnici.. Nahaja se v sobi št. 117. želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Timken tovarna bo zaposlila 5,000 mož
Birmingham, Ala, 7. avgusta. —I. M. Klinedinst, podpredsednik Timken Roller Bearing Co., je danes izjavil, da se vrne v njih tovarno v Canton, Ohio, v pondeljek, 11. avgusta, 5000 delavcev na delo Vodstvo tovarne se je izjavilo, da je brezpo-Iselnost dosegla najnižjo točko, I in da se bodo razmere začele I boljšati.
Kaj bo z dr. Neubergerjem
Zadnjič enkrat smo sporočali, da nam je dr. Neuberger pisal iz Rejkjavika, Islandija, nekje blizu severnega tečaja, včeraj smo pa prejeli j ako lično karto od doktorja, in sicer direktno iz—bolj'ševiške Moskve. Kaj pa dela doc Joe pri boljševikih, ne vemo, upamo le, da se kmalu zdrav in srečen povrne domov.
Naraščaj Sokola!
Starši, ki hočejo pošiljati naraščaj k telovadbi (fantke in deklice od 6. leta naprej), se vrši zanje pouk v telovadbi brezplačno vsak torek in petek od 6. ure naprej v S. N. Domu na St. Clair Ave., soba št. 1.— Načelnik.
Sv. maša zadušnica
V	soboto, 9. avgusta, se bo ob 8. uri brala sv. maša zadušnica za ran j ko Ma,ry Pečjak in sicer v cerkvi sv. Vida, v spomin prve obletnire smrti ranjke. Prijatelji in zrianci so prošeni, da se udeležijo.
Vrnitev iz domovine
V	sredo popoldne sta se vrnila iz domovine Mrs. Mary Brodnik in sinko Joseph. Prišla sta zdrava in zadovoljna na svoj dom, 1152 E. 61st St. V stari domovini jima je zelo ugajalo.
Himen!
V	soboto, 9. avgusta, se vrši v slovenski cerkvi v Collin-woodu poroka Miss Honey Man-del, hčerke Mr. in Mrs. Ludvik Mandel, z Mr. Frank Vegel. Mlademu paru naše iskrene čestitke !
Sokoliee-telovadkin je!
V	pondeljek 11. avgusta zvečer se zopet prične redna telovadba. Bodite točno na mestu |in pripeljite seboj kako novo kandidatinjo.—Načelnik.
Vse cene znižane
Kot vidite v današnji številki naznanja Mr. Jos. štampfel iz-1 vanredno znižane cene na vsem blagu v trgovini. Rojakom priporočamo to podjetje.
Podivjana množica je v In-diani linčala dva zamorca in grozila tretjemu
Marion, Indiana, 8. avgusta. Dva zamorca sta bila sinoči lin-čana na javnem trgu v tem mestu v pričo množice, katero so cenili od 10,000 do 15,000, kar znaša skoro polovico belega prebivalstva tega okraja. In zgodaj zjutraj danes, v petek, ko sta trupli obeh linčanih viseli na drevesu, je množica grozila, da napade zapore in linča, še tretje-. ga zamorca, katerega so stražili v zaporih. Pet avtomobilov policistov hiti sem iz Indianapoli-sa, in pomožni šerifi iz bližnjih okrajev so tudi že dospeli, šerif Cf.mpbell je naprosil governerja za milicijo, toda governer se ni še odločil. Oba obešena sta Abe Smith, star 18 let in Thomas Shipp, star 19 let. Bila sta osumljena, da sta napadlo nekega belega človeka, katerega sta ubila, dočim sta njegovo žensko spremljevalko posilila. Zamorca sta bila kmalu prijeta, in ko se je zvedelo, da sta priznala, se je množica navalila na ječo in odpeljala oba zločinca ter ju obesila na javnem trgu.
--o-•
Mcž prizna, da je ubil ženo z bombo
Stinnett, Texas, 7. avgusta.—-A. D. Payne, odvetnik v mestu Amarillo, je danez priznal, da je umoril svojo ženo s tem, da je zagnal bombo v njo. Mrs. Payne se je vozila v družinskem avtomobilu, ko je v slednjem ekcplodirala bomba, ki je žensko raztrgala na kose.
Princezinja prestopila v katoliško vero
Bruselj, Belgija, 7. avgusta. —Belgijska kronprincezinja Astrid je prestopila v katoliško vero. Ona je nečakinja švedskega kralja in je bila prote-stantovske vere. V katoliško vero jo je sprejel kardinal Roey. Njen mož je tudi katoličan in bo prihodnji belgijski kralj.
Nemci imajo zgubo
Kot poroča centrala združenih nenrških društev, so imela nemška pevska društva pred kratkim v Detroitu velik koncert, katerega se je udeležilo do 1000 pevcev. Koncert je prinesel centrali nad $21.000 čiste zgabe.
Fara sv. Kristine
Fara sv. Kristine v Euclid Village priredi v nedeljo, 10. avgusta, prijetno veselico v rpodnjih prostorih šole. Odbor nam naznanja, da je preskrbel za vse najboljšo zabavo in je odčinstvo prav prijazno vabljeno.
I
Toner je bolan
Tajni uradnik državnega pravdnika, poznani John Toner, je precej nevarno zbolel. Toner je den najboljših detektivov v mestu.
Smrtna kosa
Ponoči je preminul Joe To-mažič, samec, star 32 let, brat John Tomažiča, trgpvca z gro-cerijo na Grovewood Ave. Več poročamo jutri.
"Dve let in pol"
John Zemsko, ki je ukradel par čevljev iz neke trgovine, je dobil na sodniji dve leti in pol : zapora.
Vreme
Ravno sedem dni in pol ga nam že obljubuje, dež namreč, i pa ne dobimo druge kaplje kot i tiste, ki jo imamo v kleti.

Ženska prijateljica policijskega morilca šla prostovoljno v smrt

No. 185. Fri. Aug. 8th, 1930.
Hoover prepozno prihaja.
Predsednik Hoover ima navado, da kadar sam ne more pogoditi kake zadeve, ali mu je problem pretežaven, ali ga ne razume, ali se pa želi .otresti odgovornosti, da tedaj gre in imenuje posebno komisijo, kateri poveri problem z zahtevo, da ga preišče, potem pa njemu izroči v končno odločitev.
Ker komisije, ki na ta način posljujejo, veljajo precej denarja, kongres pa ni vedno pri volji dovoliti denar za enake zadeve, se je Hoover zadnje čase obrnil na razna privatna podjetja in osebe za prispevke. Tako je v kratkem času nabral nekako $500,000, da bo imel za stroške raznih komisij,
Ako je umestno in pošteno, da privatniki prispevajo za stroške napol-uradnih komisij, o tem mora Hoover sam vedeti, na vsak način pa čuti kompanija, ki je kaj prispevala, da bi morala tupatam biti upoštevana in lahko žanje iz tega poseben dobiček na račun ljudskega vpoštevanja.
Te dni je predsednik Hoover zopet imenoval eno tako komisijo. To pot obstoji ta komisija iz trgovcev, delavskih voditeljev in narodnih gospodarjev. Naloga te komisije je, da v zvezi z gotovim vladnim o'ddelkom začne iskati vse podatke, vzroke, posledice in druge podrobnost, da se dožene, zakaj je nastala brezposelnost, zakaj se brezposelnost ne odpravi, in kako dolgo bo vzelo še, da zgine s površja.
Ta korak predsednika Hooverja je seveda vse hvale vreden, toda je očividno natančno podoben onemu, ki je šel in zvonil po toči. Enaka komisija bi morala biti imenovana že pred mnogimi meseci, da enaka komisija bi morala biti imenovana še predno se je brezposelnost dobro pričela.
Onim, ki so na visokih mestih v vladi mora biti pač dobro znano, da se enake krize sporadično ponavljajo, in iz gojovih znamenj že prej vedo, da bo kriza prišla, in bi se skoro lahko naprej pripravili.
Komu drugemu mora biti položaj bolj znan kot predsedniku, ki je prvi uradnik dežele! Brezposelnost traja v Zedinjenih državah žeidabro. teto, in šele te dnr se je Hoover zganil in imenoval kbm&ijo, ki naj preiskuje vzroke brezposelnosti. In Hoover je imel z brezposelnostjo že mnogokrat opraviti.
Še leta 1921 ga je tedanji predsednik Harding imenoval za načelnika urada, ki naj se bori proti brezposelnosti, ki je tedaj vladala. Hooverju ni bilo torej ničesar čudnega, ko je lansko leto zopet prišlo brezdelje med delavce. Lahko bi bil bolje pripravljen kot je bil, ko je začetkom postanka brezposelnosti trdil, da je položaj popolnoma normalen in da se ni bati ničesar hudega.
Še več. Hoover niti koraka ni storil, da bi posegel v gospodarski položaj, dasi so ga industrijski krogi ter delavski voditelji od vseh strani opominjali, da je brezposelnost vedno večja, in da se nekaj mora ukreniti tozadevna. Nasprotno, potom delavskega in trgovinskeva tajnika je dal naznaniti, da brezposelnost sploh nima pomena in je z vso sapo zatrjeval, da je še vedno stara prosperiteta med nami.
In sedaj, ko je sila na vrhuncu, prihaja Hoover s svojo komisijo, da dožene, ali imamo brezposelnost, zakaj jo imamo in v kakšnem obsegu upljiva na splpšni ameriški narod.
S tem, da je predsednik Hoover imenoval tozadevno komisijo, je prvič priznal, da je kriza akutna, česar doslej ni hotel priznati, drugič je pa deloma odpravil brezposelnost, kajti v preiskovalno komisijo je imenovanih sedem možakov, ki bodo zaslužili lepe denarje, ko bodo preiskovali ameriško brezposelnost.
20 milj od najbližje gazolinske postaje. Drugikrat sva pomagala nekemu staremu možu menjati počeno kolo, ker je imel on slabo dvigalo. Bil je zelo vesel najine pomoči. Na avtomobilu sta bila mož in žena, oba stara preko 70 let, ki sta se vračala v Indiano iz obiska pri hčeri v Kaliforniji.
Neki avtomobilist je zapre-gel svoj avto in naju poskušal izvleči. Toda kolesa so bila pregloboko in potrgali smo več verig, kar je bilo vse brez vsakega uspeha. Končno je prišel do nas neki Indijanec z malim dečkom. Ko je videl našo zagato, je poslal dečka domov, ki se je kmalu vrnil z lopato.
Indijanec je začel takoj odmetavati pesek izpod koles avto mobila in to s tako spretnostjo, da se je videlo, da je bil pri ta kem poslu že prej.
Ko je Indijanec odmetal pesek, je stopil od avtomobila in zakričal: "Whoopee, whoopee!" (Kar je pomenilo, kot sem zvedel pozneje, v znamenje, da naj poženeva. Včasih sem mislil, da "whoopee" pomeni, da se človek naleze kake dobre pijače). Voznik je zastartal avte in zaplejala sva v dobrem tempu naravnost čez reko, katere voda je segla prav do vrat av tomobila.
Joseph A. Krizman.
ŽITA IN NJEN "DVOR"
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
* ...........-........ i ............
DOPISI
---"----■-"' -----....- ..i.
Hollywood, Calif., 30. julija. —No, danes vam hočem pa opisati pot od Santa Fe do Los Angelesa. Ko sem vam pisal zadnje pismo v Santa Fe, je bii toplomer že padel od 70 na 67 stopinj. In ko sva nadaljevala pot v torek zjutraj, je toplomer kazal samo 60 stopinj. V New Mexico in v Arizoni sva naletela na. naj raznovrstne j so vremensko izpremembo. Brez vsake posebne napovedi pridetf lahko izpod najbolj pekočih solnčnih žarkov v največjo deževno ploho, ki v trenutku iz-premeni suhe potoke v pravp hudournike.
Avtomobilist, vozi po teb krajih, si želi suhega vremena Ko sva zapustila mesto Hal-brook, Arizona, se je nebo po-temnelo in črni oblaki so se podili proti nama. Kakih 20 milj od Halbrooka sva prišla do prostora, kjer je bila cesta popolnoma vzeta, oziroma od-
plavljena od nevihte. Ko sva bila kakih 100 čevljev od tega jarka, je voznik zmanjšal brzino, v svojo nesrečo. Čeprav sva se nahajala na glavni cesti, so se začela kolesa vdirati v pesek in so bila kmalu do osi globoko. Še vedno je deževalo in kmalu se je nabralo za na> ma še kakih 15 drugih avtomobilov, ki so čakali, da midva poženeva naprej skozi jarek. Ko so videli, da naš avtomobil ne more nikamor, so se takoj nekateri ponudili, da naju izvle-čejo iz peska.
Avtomobilisti tukaj na vzhodu so jako prijazni in ti radi priskočijo na pomoč, če si v sili. So kakor ena velika druži na, ki pomagajo eden drugemu. Vedno te bodo opozorili, če je slaba pot ali kaka druga nevar nost pred teboj. Enkrat sva tudi midva pomagala z gazoli nom nekemu mlademu Mehikancu, ki mu ga je zmanjkalo i
Salamint so nas zadnjo nedeljo Newburčani nabrisali! In pa prav šika se nam. Naš klub je poslal enajst najboljših strelcev (vsaj tako so mislili), da odneso venec zmage od Rainbow kluba. Najhujše je sedaj to, ker ne vemo kdo je kriv poraza: ali je bila vročina, ali je bilo fino pivo, ali "špaga." Jaz sam ne vem, kateri stvari bi dal prednost, ampak- najboljše je, če vse skupaj zmešamo, se ponižno na prsa potrkamo in spravimo izgubljeno bitko v svojo bisago.
Rečeno je bilo, da se zbiramo fantje od našega kluba pred Slovenskim domom na Holmes Ave. Prvi je bil na mestu Legan, kateremu se je mudilo na strelišče po prvi dobitek (vrag ga je nazadnje res dobil). Za njim se pripelje doli od Rožnika Jaka, ki je pričakoval, da bc čakalo na mestu najmapj 40 avtomobilov naših članov. Pa ni bilo drugega, kot Legana, ki bi spodobno pozdravil predsednika. Ko sva z Leganom kon-štatirala da so naši fantje fejst fantje in da držijo svojo obljubo vedno,, samo takrat ne, kadar je to potreba, je Legan predlagal in podpiral, da greva k Puclovim malo v senco, ker se tam vedno dobi kak mrzel "pop." Pa nama je res dal Tone dobre, hladilne pijače, ki me je segrela, da sem takoj del kravato proč. Pri Leganu ni napravila precej časa nobenega učinka, ker delj časa vzame, da pride do dna, ker je tako grozna daljava od grla pa do želodca.
Kmalu je pridrčal s svojo lepo mašino naš Marn, ki drži s klubom in se vedno udeleži te ali one klubove prireditve. Čudno se mi je zdelo da ni šel Marn čakat pred Slovenski dom, kakor je imel "order," ampak se je ustavil pred Pu-clovo hišo. Strašno se je začudil, ko je naju z Leganom tam dobil. In tako lepo je rekel Tonetu Puclu dober dan, da je še njerriu enega nalil.
Ker se ni pričakovalo nobenega več, smo se kar sami odpeljali: Legan naprej, jaz za njim, za zadnjo stražo je pa bil Marn. Nismo pa bili še pet milj od Clevelanda, ko se je začelo Leganovi koreti fržmagati, ker je Legan kupil sebi hladilne pijače, avtomobilu pa ne. In tako je bila trmasta, da je moral Legan na gazolinsko postajo, kjer ji je kupil pijače, mrhi grdi, da se jo je nažlampala do sitega.
Vozili smo po vroči ohijski deželi, čez hribe in doline in čez ravno polje in smo v dobri uri dospeli na prijazno Novakovo farmo. Tam so se bili že utaborili Newburcani pod košatim drevjem, kjer so bile raz postavljene mize in klopi, zadaj v grmovju pa je počivalo par j "junakov," vsi obloženi z ledom, da jim ne bo vroče.
Pa so me začeli takoj Newburcani klicati na korajžo, da bi se poskusil ž njimi. Posebno je bil okrog mene Globokar, ki je hotel po vsej sili, da me uže-
ne v kozji rog. Ampak kdor pozna Globokarja in njegovo puško, njegovo mirno roko in dobre oči, mi ne bo zameril, če sem se izgovarjal, da ne bom streljal, ker je prevroče. Potem so me pa Newburčani poklicali na stran in tam smo se dogovorili, da bom enkrat potegnil ž njimi v zahvalo, ker je enkrat Kic držal z nami. Koliko sem dobil za to izdajstvo, ne povem, ampak v pondeljek sem si kupil novo obleko . . .
Poleg podkupnine sem si izgovoril, da želim pri vsakem strelu en velik kozarec ječme-novca, pri zadnjem strelu pa dva. Globokar mi je nosil pijačo, jaz sem pa streljal, pa sem proti koncu vedno videl po tri golobe in predno sem pogruntal kateri je ta pravi, že ni bilo nobenega več videti. In tako se je zgodilo, da je naša stranka zgubila in se je našim fantom zelo zamalo zdelo. Grdo so me gledali, mi smo pa z Newburčani zapeli: "Jaz pa ne maram nič . . . "
Mrs. Kic mi je napravila imeniten roastbeef kočevski senvič, da je šlo kar skozi prste. Leganova Franca je dala 1 kislega fižola, ki bi sicer mora) priti na mizo šele v pondeljek pa smo ga vseeno pospravili. Legan je enkrat zinil, pa ga je manjkalo pol piskra. S takim človekom jesti v španaviji, je zanič, ker je človek vedno pri krajšan.
Newburcani so bili zelo veseli zmage, ki sem jo jim jaz pridobil in so se mi lepo zahvalili. Počakal sem še toliko časa, da so vsi naši fantje odšli, da sem bil siguren, da me kateri ne čaka za kakim fencem, potem sem jo pa tudi jaz odkuriJ proti domu.
Newburcanom se pa lepo zahvaljujemo za prijazen sprejem in za fino postrežbo.
Streljali smo pa tako:
Euclid Rifle klub:
O priliki zadnjih vznemirljivih vesti o nakanah ogrskih monar-histov, so se od vseh strani dvignili časnikarji in pohiteli v grad Croix pri Bruslju, kjer se je lani nastanila bivša avstrijska cearica Cita s svojimi otroci, da bi mogel njen prvorojenec Oton obiskovati vseučilišče v Lovanju. časnikarji so tu marsikaj videli in slišali, kar so potem v listih objavili; tako je tudi širša javnost zvedela, kako se živi in snuje v gradu Croix, za kar se drugače zanimajo le nepoboljšljivi ogrski in avstrijski monarhisti.
Bivša cesarica Cita ima okoli sebe zbranih vseh svojih osem otrok. Uče se zasebno in ona osebno vodi in nadzira njih vzgojo in izobrazbo s pomočjo dobro izbranih učiteljev. Tudi nadvojvoda Oton je zasebno dovršil gimnazijo in se nato — lani — vpisal na književno in modroslovno fakulteto v Lovanju. Njegovi bratje Robert, Feliks, Karol, Ludovik in Rudolf (stari so po 15 odnosno 14, 12 in 11 let) študirajo pod vodstvom dveh ogrskih benediktincev; sestre: 17 letna Adelaida, 9 letna Carlotta in sedemletna Izabela pa imajo za učiteljici dve akademično izobraženi gospodični, katerih ena je Angležinja, druga pa Madjarka.
življenje na gradu Croix je dokaj skromno, vendar pa nosi obeležje vladarskega dvora. Bivšo cesarico nagovarjajo z "Veličanstvom" in Oton je "kralj." Cita sama ga v pogovoru s tretjimi osebami naziva tako. Tudi Otona nagovarjajo z "Veličanstvom."
Prvi komornik na Citinem dvoru je general grof Artur pl. Kercsteck, načelnik generalnega štaba sedmega avstro-ogrskega armadnega zbora v svetovni voj-
PRAH IN DIM
Mlakar	15
Zabukovec	________... 9
Sober .	16
Leonardi .	15
Pižmoht	.......... 15
Debevec	........5
Legan	_________ 21
Marn	9
Prijatelj .	-...... 14
Dolenc J.	........ 15
Hoffart	... 17
	151
Nagrade so dobili:	Legan, Hoffart in Sober.
Rainbow Hunting klub:
Kapelar	9
Fortuna	15
Globokar	21
Glavič J. .	17
Miller	13
Hočevar	18
Glavič F.	14
• Gliha L.	19
Russ A..........15
Marinčič J.	13
Kic ..................14 .
168
Tehnika razpolaga dandanes že s celo vrsto aparatov, s katerimi se odkrivajo nepoznane tajnosti. Eden najvažnejših je aparat za raziskovanj« prahu, periskop. S pomočjo teh aparatov se je posrečilo ugotoviti, da je nad Newyorkom vsak dan do višine 60 metrov ogromna količina čvrstih tvarin—v obliki prahu, .skupno 2200 ^ton. V tem prahu je 65 odstotkov premoga, 15 odstotkov mineralnega prahu in pepela, 20 odstotkov organskih tvarin in na milijone bacilov vseh mogočih vrst. Tudi priroda sama noče zaostajati za človekom in zato od časa do časa razburka svoje elemente in dvigne ogromne množine prahu v višine, jih prenaša in spušča na cele pokrajine. Leta 1901. je orkan ki je nastal v Sahari, dvignil pustinjski prah in ga odnesel 4000 kilometrov daleč na velik del zapadne Evrope. Štiri dni so merili ta prah, ki je padal iz zraka in so izračunali, da je znašala ta količina 1,800.000 ton. Na Sredozemsko morje in severno afriško obalo je padlo baje skupno 150 milijonov ton prahu. Sahara' sploh zelo pogosto pošilja svoj prah z vetrovi na vse strani. Toda zadnji "prašni dež" ni prišel od tam, temveč s step južne Rusije. Oblaki prahu so dosegli obale Vzhodnega morja. Samo na Poljsko se je spustilo poldrugi milijon ton prahu. V krajih, kamor vetrovi zanašajo prah, se pogosto bistveno izpremeni tudi površina. Tako n. pr. trdijo učenjaki, da pokriva nekatere pokrajine na Kitajskem mehek rumenkast material do višine 100 metrov. In vse to ni nič drugega, kakor prah, ki so ga vetrovi v stoletjih nanesli iz puščav srednje Azije.
--—-o-_
Kačuni za plin
Zadnji čas, da plačate račune za plin je do pondeljka, 11. avgusta, do 6. ure zvečer v našem i uradu
ni. Po vojni se je general udeležil vseh prizadevanj za vzpo-stavo Habburžanov na ogrski prestol. Sedaj zastopa na Citinem "dvoru" ogrske monarhiste.
Na vprašanje časnikarjev, kaj upa, kaj snuje danes, je general odgovoril, da upa vse, a ne pripravlja pa ničesar. "Mi nismo ni kak i zarotniki," je dejal; "habsburška hiša vztraja seveda na vseh svojih pravicah na ogrskih prestol, toda nikdar ne bomo skušali s silo uveljaviti teh pravic, ki so nedotakljive in s stališča pravičnosti očividne."
Druga važna osebnost na Citinem dvoru je baron Gudenus, stalni delegat avstrijskih monar-histov. V bivši Avstriji je bil v diplomatični službi, a po prevratu je imel nalogo, da likvidira trgovinske interese bivše monarhije. V teh poslih je med drugim potoval na Špansko, kjer se je sestal z bivšo cesarico in ostal nato v njeni službi. Baron Gudenus je izjavil časnikarjem med drugim:
"Za svet in Avstrijo obstoja v tem trenutku samo ena nevarnost: aneksija. "Anschluss" bi pomenil za Avstrijo smrt." Gudenus sanja samo ene sanje: obnova Avstrije pod habsburškim žezlom.
Tako tedaj poteka življenje v začaranem gradu Croix. . .
[radio programi!
■j.____________________.—i—•——■+
Za v soboto, 9. avgusta WTAM
A. M.
6:30:	Sign on Station WTAM. 7:00: Spang linker—Charles Hamp. 8:00: Morning Melodies (NBC).
9:00:	Hits and Bits (NBC).
10:05:	Don Douglas. pianist.
10:15:	Radio Household Institute (NBC)
10:30:	The Gondoliers.
11:00:	Warren Wade. 11:30: Annabelle Jakson, pianist.
11:45:	Four Guardsmen. P. M.
12:15:	Musical Interlude.
12:30:	Time.
12:31: Merle Jacobs' Golden Pheasant Or-stra.
1:00:	Melody Three (NBC).
1:80: Playlet.
2:00: Marionettes (NBC).
2:30: Canadian Program.
3:00: Annabelle Jackson.
3:15: Baldi and Neff.
3:30: Dancing Melodies (NBC).
4:00: Lady Next Door (NBC).
4:30: Tea Timers (NBC).
4:45:	Chester Zohn.
6:00:	The Vivanos.
5:15:	Meditation.
5:30: Organ Processional Hour.
6:15:	Charles W. Reed, tenor.
6:25:	' Baseball Scores.
6:30:	Dinner Program.
6	:5!):	Time.
7:00:	Harmony Plus.
8 :00 :	Opery House.
8:30:	General Electric Hour (NBC).
!):00 :	Vacation Program.
10:00:	Canfield Petey and Lulu Belle.
10:15:	Uncle Abe and David (NBC).
10:30:	Time—WTAM Bulletin Board.
10:35:	Don Bigelow (NBC).
11:00:	WTAM Players.
11:30: Joe Smith's Euclid Bcach Orchestra
12:00:	Midnight Melodies. A. M.
12:30:	Merle Jacobs' Gulden Pheasant Orchestra.
1:00:	Sign-off Station WTAM.
WHK
A. M.
6:30:	Radio Reveille.
7:30:	Morning Devotions.
7:60:	Gruen Guild Watch Time.
8:00:	Something for Everyone (CBS).
K:30:	Burlesque Broadcasters.
8:45:	What's Happening.
0:00:	Columbia Grenadiers (CBS).
10:30:	Saturday Syncopatcrs (CBS).
11:00:	Ethel and Harry.
12:00:	Manhattan Towers Orchestra (CBS) I'. M.
12:15:	Croonatune Girl.
12:30:	Savoy Plaza Orchestra (CBS).
1 :00:	F. B. Straw« & Co.'s Elgin Time.
1:01:	Ann Leaf at the Organ (CBS).
1:30:	Dominion Male Quartet (CBS).
2:00:	Health Talk—Dr. Winfrey.
2:05:	Columbia Ensemble (CBS).
2:30:	Tea Time Topics.
3:30:	The Gauchoca (CBS).
4:00:	Oxzie Nelson's Glen Islanders
(CBS).
4:15:	Uncle Gordon.
4:40:	World Book Man.
4:45:	Messenger Boys.
5:45:	Peter Arno's Whoops Sisters (CBS)
6:00:	F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time.
6:01:	Review Current Events; Fort Industry Weather.
6:15:	Road Report.
6:20:	Schedule for the Evening.
6:21:	Roy J. Crocker—Concert Pianist.
6:30:	Raybcstos Sport Flashes.
6:35:	Melo Maniacs (CBS).
7:00:	Mr. Quality.
7:15:	Raybcstos Radiogram.
7:16:	Seenig India—Henry Denton.
7:21:	Banjo Boys.
7:30:	Dixie Echoes (CHS).
7:14:	Rahul's Cherry Pickers.
7:30:	Quality Time.
8:00:	Hank Simmon's Show Boat (CBS)
0:00:	Paramount Publix Hour (CBS).
10:00:	Gruen Guild Watch Time.
10:01:	Seth Parker's Singing School.
10:30:	Sammy Watklns Willowick Country
Club Orchestra.
11:00:	Rubberneck Man.
11:01:	Bert Lown's Orchestra (CBS).
11:30:	Wille's Lake Shore Gardens Or-enestra.
12:00:	Midnight Organ Request Program
WJAY
A. M.
7:00:	Morning Melodies.
7:30:	Elaine anil Sis.
8:00:	Wurlitier Program.
8:IJ0:	Dapce Music.
11:00:	Klgin Tim,. H«e*a Knutt.
10:15:	Ruth and Hlair. Student Prince
Weather Forecast.
11:15:	Organ from WurliUer's.
12:00:	Elgin Time, Student Prince Weather Forecast.
I'. M.
12:J6:	Troy Singer's Orchestra.
1:15:	Freddy Stone.
1 :»0 :	Yeager and Curlin.
1:45:	E. 11. Harttoll.
2:00:	King and Karl.
2:30:	Wilcox und Rock.
2:16:	Ruth Richev.
3:00:	Brady Lake.
1:00:	Studio Program.
6:00:	Elgin Time. Student Prince Weather Forecast, Jimmy Dawson's Orchestra.
7	:00:	Concert Music. 7:30:	Elgin Time—Signoff.
Ce verjamete, al' pa ne...
Tolikokrat sem že rekel, naj me nikar ne dražijo s tistimi razglednicami iz Kanade, na katerih so slikane razne steklenice s takimi napisi, da se človek kar za glavo prime, ko jih študira in sline požira. Iz kože bi bil kmalu skočil, ko mi je poslal France Verbič prekrasno razglednico iz Kanade. Na razglednici je naslikana ena velika hiša, na kateri se blisti velika steklenica. Na sliki se vidi velika procesija samih Američanov, ki se drenjajo in stopajo eden drugemu na prste in s tako ihto hite v tisto prodajalno, da se kar vrata podajajo. Človeku se kar milo stori pri srcu, ko gleda te obupne obraze ameriških državljanov, ki hite k studencu večne mladosti po okrepčilo. Ampak na razglednici je pa naslikano tudi, kako Američani zapuščajo tisto prodajalno. Take obraze imajo in taka radost jim sije z obraza, kot bi ravnokar zadeli v loteriji pol miljona dolarjev. Iz vsakega žepa jim -gleda po ena steklenica in v naročju jih neso kar celo skladovnico.
Verbič piše, da od kar je v 1 Kanadi, se je že tudi njegova Kristina navadila njegovih razvad. Kadar se vozijo mimo kake vladne prodajalne piva in žganja, in Francetova mašina po nobeni viži neče naprej, Kristina obupno vzdihne in reče: "Orajt, pa pojdi spet po eno steklenico, krava!"
A	• '
Po dolgem računanju in preiskovanju so pronašli, da vodi v Cleveland 75 različnih poti. Tiste, ki je vporabijo motorni čolni iz Kanade pa najbrže niso šteli—pa je največ prometa na nji.
A
Neki zakonski mož je strašansko rad jedel gobe. Ve'dno je stikal za njimi po gozdu in jih nosil domov. Nekoč jih zopet nabere poln basket. Ko pride domov, reče ženi: "Ti stara, skuhaj te gobe danes za večerjo, pa kar jej in ne čakaj na me, ker imam važno sejo."
Drugo* jutro mož vstane in prijazno nagovori svojo ženo:
"Kako si kaj spala sinoči, ljuba ženka?"
"Imenitno," odgovori žena. "niti enkrat se nisem zbudila."
"Pa ti ni bilo nič slabo? Te ni zavijalo po trebuhu? Te niso prijemali krči?" poizveduje mož.
"Ne, zdrava sem kot riba."
"To me pa veseli," reče mož. "Tiste gobe, ki sem jih včeraj prinesel .domov, so bile neke nove vrste in sem se bal da so strupene. Koj danes jih grem zopet nabirat in jih bom tudi jaz jedel."
A
"France, posodi mi sto dolarjev, pa mi jih daj samo petdeset! Tako mi jih boš dolžan še petdeset in jaz tebi tudi petdeset, pa bova kvit."
A
Cigan je bil obtožen, da je ukradel kokoš in je bil poklical na sodnijo, da se zagovarja. Sodnik ga je hotel podučiti predno ga bo zaprisegel, zato mu reče:
"Janoš, ali veš kaj se bo zgodilo s teboj, če boš po krivem prisegel?"
"Vem, gospod sodnik; v pekel bom prišel, kjer bom zgorel,do sodnega dne."
"Dobro si povedal. Pa veš kaj
se bo zgodilm s teboj, če boš govoril resnico?"
"Tožbo bom izgubil, gospod sodnik, in zaprt bom."
A
Sodnik: "Vi ste bili že večkrat kaznovani. Zakaj ste ukradli obleko?"
Tat: "Hotel sem priti enkrat čedno oblečen pred vas."
"ameriška domovina"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
"83
OVČAR MARKO
Janez Jalen
Tako je učil konjar Tomaž, ki je petnajstlet s konja s ki-l-asirji ogledoval svet, jezdariti ovčarja Marka, ki se je zare-kel, da se prej ne bo ženil, dokler ne bo vozil s svojo vprego in s svojim vozom po svetu.
Zmotil ju je Podgošar: "Marko! Dvoje lanskih jagnet mi je odletelo od tropa; tisti mr-kaček, ki mu poganjajo rogovi, in ena bela ovčica, z volno kakor žida; med Jecolo in Globokim potokom se potikata in se ne primeta nobenih jarcev več. Ce bi šel ti in jih z Vol-kunom in Hrustom poskusil prignati v vas. Bi jaz tačas pasel tvoj trop."
Marko se je Podgošarjeve prošnje kar razveselil; saj bi bil tako rad spet enkrat pogledal Zavrh, pa ni mogel od jarcev: "Prav. Danes je že bolj malo dneva. Če jih ne uženem nocoj, bom ostal na Jezercih čez noč in jih bom jutri zjutraj ob novi sledi od zadaj prijel." Poklical je Volkuna, odšel k Joku po Hrusta, se doma preobul v cokle in se opremil za Zavrh.
"Čudim se," sta se pogovarjala Podgošar in Tomaž, "čudim da jih niso že volkovi ali risa."
"Veš, takole napol podivjan jarec je kakor srnjak. Vse bolj tenko sliši, bolj ostro vidi in bolj na daleč voha. In previden je kakor zlomek."
Marko je obstal na Jecoli, psa sta odšumela v goščave, v katerih so slane pretekli teden prebarvale bukev in gaber, jesen in nagnoj, javor in brezo in vse listje; vsak list drugače, da so bili jelovec in smreka, borovec in tisa kakor zelenje v vencih. Z macesni zarasli strmi Srednji vrh pa ji bil samo zlato.
Nad Pokluko je zahajalo solnce in rdelo oblake, ki so viseli nad bohinjskimi gorami. Marko se je dolgo trudil, da bi razločil oblake od gora, pa se mu ni posrečilo: "Objela sta se oblak in skala kakor ženin in nevesta."
.Zarenčal je Volkun, zašume-lo je listje, zahrstela je hosta in iz goščave sta planila maro-gasti mrkaček in židano bela ovčica. Marko je usul iz ro-ženice soli na roko in poklical: "Bacek! Su. su!" Naglo, kakor bi bil poklical srnjaka in mu ponudil soli, sta se zgubljenčka zaobrnila in oddrevila nazaj v goščavo.
Marko je pridržal psa, odšel čez Gojzdec na Jezerca in skuhal sebi, Volkunu in Hrustu enako večer j o—nezabel j ena podmet.—
Po večerji, pri Skočirju je bi) na reji tisti dan, je stopil konjar Tomaž k Smrčarju na po-žirek vina in se je precej dolgo zagovoril. Vprav ko je od-drgnil mošnjo, da bi plačal, je vstopil v gostilno Višnarjev Ši-men, napol prazničen. Tomaž je potrkal z bičevnikom ob tla in pomislil: "Aha! Voglarit je prišel in krog Ančke sitnarit! Kaj je mar izvohal, da je Marko Zavrhom?" Nato je ukazal: "No, Miha! Še en maseljic ga prinesi." In je obsedel in odšel šele za Višnarjevim; pa ne domov v svisli, pod Ančkino okno.
Previdno, kakor bi zalezoval petelina, se je bližal: "Aha! Je že pristavil lestvo." Potem je za hip podvomil: "Kaj pa če Ančka z njim govori? Umaknem se potihem in Marku jo zatožim tico, da bo fant za vedno ozdravljen."
Stisnil se je v temo in prisluškoval.
Šimen je narahlo trkal in šepetanje prosil: "Ančka! Oglasi se!—Vsaj enkrat.—Za eno samo besedo. — Ančka! — No! Ančka!—"
Temo je presekal Tomažev bič in Šimen na vrhu lestve se
je zvil od bolečine: "Hudič! Kdo je?"
Švrk, je udaril debeli jermen konjarjevega biča drugič ob jerhovino.
Šimen se je podvizal po klinih navzdol, pa na vsakem klinu ga je dosegel Tomažev bič.
Poskočil je na tla: "Kdo je?" Nihče se mu ni oglasil. Konjar je utonil v temo.
Ko .je Šimen odšel, se mu je iz teme zasmejal Tomaž: "Pa še sprašuješ, kdo ga je. Ko se zd?ini, naj se ogleda. Saj ima na koži napisano, kdo ga je."
Konjar je že zavil proti domu, pa se je domislil, da ne sme pustiti lestve pod oknom, ker je Annčka priden deklič in ima Marka rada.
Nesel je lestvo okrog vogala, se spomnil svojih mladih let in kako je pomladi v planini snubil Mico: "No, če bi me Mica sedaj srečala, bi me nagnala. Jaz bi se pa smejal, in bi ji ne povedal, kako sem Vešnarjeve-ga. Ker je bolj zdrav, da se ne zve, kdo ga je. Naj le Marka dolži, Višnarjev."
Na Jezercih se je prebudil Marko. Bilo je že toliko dneva, da je razločil špranje v strehi. Ob ognjišču sta ležala, zvita v klopek, Volkun in Hrust in se nista genila. Tudi Marku se še prav nič ni mudilo z ogretega pograda v jutranji hlad. Bedel je in premišljeval, kako bi ugnal podivjani par jarcev: "Poskusim, vse poskusim. Ančki bi se dobro zdelo."
Psa sta dvignila 'glavi in postala pozorna. Vstala sta, previdno šla do vrat, povohala skozi špranjo, naježila hrbte in za-renčala.
Zunaj, ne daleč od koče, je zamomljal medved.
Psa sta zalajala, Marko pa je poskočil s pograda, odpehnil lino in pogledal skoznjo. Proti Srdenjemu vrhu je počasi hla-čal zastaven medved: "Ko bi imel puško, bi ga podrl. Z ro-bevnico se ne. upam nadenj. Pa sem po tihem obljubil, da ubijem medveda, da bo Ančka vesela. Pa nimam puške. Še psov ne smem spustiti, če hočem ugnati podivjani par jagnet." In je gledal za medvedom, dokler ni zginil v zlate-čih se mecesnovih goščavah Srednjega vrha.
Zaprl je lino: "Ej! Jok je vedel. Zima je pregnala pastirje v dolino in zverina je spet zagospodarila Zavrhom."
Zajutreka ni kuhal. Odlomil si je samo drobljanec kruha, razdelil ostali kos med Volkuna
in Hrusta, ki sta ga kaj hitro pohlastala, ju zvezal za grada-nici, da bi mu ne ušla za medvedom, pretepača, in jih odvedel mimo Jezerc proti Globokemu potoku.
Jezerci sta narahlo trepetali v jutranjem vetru. V vodo, na usehlo travo in na od živine razhojene steze se je usulo kakor redke, velike zlate snežinke, ki so srebrno udarjale ob mrzlo kamenje in listje, katerega je veter z višav zanesel nad dolino.
"V vrhovih je burja in psa bosta slabo sledila," je zago-drnjal' Marko. Pa Volkun in Hrust sta že izvohala podivjanega mrkačka in ovčico. Marko je poslušal. Jarca sta bežala skozi goščavo v ravni črti kakor dvoje srnjakov.
Psa ste se upehana vrnila. Marko jima je na vse načine prigovarjal, naj gresta še enkrat iskat izgubljeni jagneti. Nista ubogala. S povešenimi repi sta se sukala okrog njega kakor bi mu hotela povedati: "Živih ne uženeva, klati pa ne smeva, ker sva ovčarja, ki drobnico varujeva in je ne trgava."
Marko je uvidel, da sta mrkaček in ovčica za gospodarja izgubljena in da jih ujame le še Poklukarjeva krogla: "Seveda! Ce bi ne bilo toliko zverine in če bi jih ljudje pustili, bi se že prestradala čez zimo in v nekaj letih bi se pasel Zavrhom divji trop jarcev brez psa in ovčarja."
Poklical je Volkuna in Hrusta, oba pohvalil in pogladil in urno nastavil proti domu: "Seveda! Tudi jagnje zaželi svobode. Pa—to je tako tvegano, kakor če bi jaz odpeljal praznih rok Ančko v svet."
Dokaj pred južino je prišel Marko že k Podlipniku. Na Ančko je naletel v veži.
"Marko!" Kar zrastla je, tako se ga je razveselila. In kako svetlo ga je pogledala.
Marko pa je prislonil robev-nico v kot in snel izza traka šopek iz modrih, dlakastih cvetov jesenskega svedrca in iz košatega, vijoličastega encjana, ki napoveduje v gorah zimo kakor doma podlesek: "Ančka! Pušelc ni kaj prida; pa, veš, drugačnega ni več; to je zadnje cvetje. Gora že premira in bo kaj kmalu otrpnila."
"Marko!" Tako ljubezniva Ančka še nikolj ni bila z Markom. Kakor bi hotela popraviti, kar je zamudila takrat, ko ji je prinesel najlepšo očni-
co na rovte. Morda se je tudi res spomnila rovtov in žalostnih tednov, ki sta jih preživela z Markom zavoljo Višnarje-vega: "Marko! Marko!" je vzkliknila naenkrat razposajeno, "nekaj ti moram povedati. To se boš smejal. Pojdiva v hišo, da ne bo slišala mama."
V	hiši sta se Marko in Ančka tako smejala, da je tudi Podlipnico, razumno in tiho ženo, premagala radovednost, in je šla po tihem nastavit uho na vrata in ujela iz šepetanja: "To ga je, Tomaž, pestuha, Vi-šnarjevega. Veš, za oknom sem oprezovala." — "Prav je, prav je." — "Pa bo gotovo Višnarjev tebe dolžil." — 'Naj me." — "Pazi se." — "Se ga nič ne bojim."
"Ančka!" je poklicala mama.
"Kaj je, mama?"
Podlipnica je odprla vrata: "Marko je lačen in samega smeha se ne bo najedel. Žgan-ce vsuj in mu jih naglo skuhaj."
"Ni treba, saj grem k tropu na Blata."
"Brez južine ne boš hodil. Saj morebiti danes nisi še nič gorkega jedel."
"Res nisem, pa nič ne de."
Ančka ga je prijela pod roko: "Hitro z mano v kuhinjo, mi boš tačas treske cepil."
Odšla sta. V veži se je Volkun prihulil na tla, potem se pa vesel pognal v Marka in Ančko.
Podlipnica v hiši je pogledala na podobo svoje in An-čkine patrone: "No, ljuba sveta Ana. Ali si ju videla, kako bi bila srečna? Pomagaj mi da bo prav."
V	kuhinji pa je pela sekira in med udarce se je usipal
Ančkin smeh. ,
* * *
(Dalje prihodnjič). --o-
Zdravnik je umrl tekom
operacije
Birmingham, Ala., 7. avgusta.—Dr. T. H Williams, ki je operiral včeraj ob priliki poroda neke ženske, je bil kmalu po končani operaciji zadet od kapi in se je mrtev zgrudil na tla. Ko je padal, je prosil svoje kolege, da nadaljuje z operacijo.
FRANK DELAJ
"avgustova
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Volite med
LIKANJEM SKOZI VES DAN ALI PA VŽIVANJA POL DNEVA PROSTO Habile likalni stroj
n
1 F A ZLIKATE perilo povprečne družine, rabite ves dan, kjer se lika po starem načinu. Ravno toliko perila se lahko zlika od zajtrka do kosila, in je delo boljše, če se rabi električni likalnik. Ženske, ki rabijo električni likalnik, komodno sede in z lahkoto vodijo perilo skozi likalnik. Ko je likanje gotovo, se počuti ženska sveža in sposobna za pol dnevni počitek. Naučite se o rabi električnega likalnika v naši šoli, ki je zastonj.
The ELECTRICAL LEAGUE
U. NADSTROPJE	HOTEL STATLER	PROSPECT 3466
Apex, Easy, Graybar, Morton, Ironrite, 1900, Simplex, Thor i
čistilna razprodaja"
ZADNJA PRILIKA!
V teh slabih časih je treba gledati na vsak cent, zate imajo tukaj ženske lepo priliko, da si prihranijo lepe denarje, ako posetijo našo končno letno razprodajo. Ne pustite, da bi šla ta izvanredna prilika mimo vas. Samo oglejte si spodnje cene in gotovo boste pesetili to našo razprodajo.
SVILENE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA i*
Cene $12.50, $13.75 in $15.00 sedaj $6.95
OBLEKE MERE 16 DO 20:
Cene $3.00, $3.75 in $4.50 sedaj $2.25
LEPE PRAZNIČNE OBLEKE, MERE 20 DO 52: Cena teh oblek je $5.75 sedaj $3.25 1
Vsa naša
zaloga
moških
in deških
oblek
in
potrebščin se bo prodala po jako znižanih cenah tekom te razprodaje.
Vse je označeno s cenami.
FRANK BELAJ
6205 ST. CLAIR AVE.
OBLEKE ZA DEKLICE, MERE 8 DO 14:
Cene $2.50, $3.00 in $3.75 sedaj $1.69
LEPE PRALNE OBLEKE ZA DEKLICE, MERE 8-11
Na tej razprodaji jih dobite po __	69c, 89c, $1.00 in $1.29
ŽENSKE PRALNE OBLEKE, MERA 38 DO 52
Cena teh oblek je $1.95 na razprodaji samo $1.29
LETNO BLAGO ZA OBLEKE: Cena 90c, sedaj 45c; cena 50c, sedaj 30c
Vse letno blago, kar ga imamo v trgovini, bo na tej razprodaji v cenah znatno znižano. Se priporočam.
Joseph Stampfel
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
6129 St. Clair Ave.
~iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinp
VABILO
NA
VESELICO
katero priredi
ODBOR FARE SV. KRISTINE
V NEDELJO, 10. AVGUSTA
V SPODNJI DVORANI PRI SV. KRISTINI EUCLID, O.
Prijazno se vabi vse občinstvo in farane sv. Kristine, kakor tudi vse prijatelje in znance iz okolice Clevelanda, da se polnoštevilno udeleže naše veselice. Zabave bo vsakovrstne, izvrstna pijača in najboljša jedila tako, da ne bo noben žejen in ne lačen. K veliki udeležbi vas vabi
odbor.
VABILO
NA VELIKO PROSTO GOSTIJO
PIKNIK
ki ga priredi
COLLINWOOD SLOVENIAN GROCERS & BUTCHERS CLUB
V NEDELJO, 10. AVGUSTA, 1930
NA MOČILNIKARJEVI FARMI
Pripravljenega bo za 5,000 ljudi prostih jedil in drugih dobrot. Fina godba za ples, prosta vstopnina. Preskrbi te si tiket pri vašem groceristu ali mesarju za vas in vašo družino.
Razdelilo se bo preko 200 prostih daril. Vabimo vas na to veliko gostijo, ker hočemo dokazati, da smo slovenski in hrvatski groceristi in mesarji bolj vljudni in postrežljivi, kot. pa delavci v takozvanih Chain Stores. Se priporočamo vaši naklonjenosti. Na svidenje!
Odbor.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
Vili
V mestu (čer dan) 1259 Union Trust Bldg. E. 9th in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244

Za naše gospodinje
ZA KUHINJO
Zabeljen fižol. Stročji fižol otrebi, operi in skuhaj v slanem kropu. Kuhanega odcedi in stresi v skledo. Mast raz-beli, ocvri malo drobno zreza-ne čebule in zabeli fižol. Tako pripravljeni fižol moraš takoj, ko si ga odcedila in zabelila, dati -na mizo, sicer izgubi na okusu.
Okisan krompir. Skuhaj krompir v oblicah. Posebej pa deni kuhati v slan krop malo korenčka, peteršilja, zelene, en paradižnik, dva stroka češnja, eno čebulo, lovorjev list in malo popra. Vse to naj vre poldrugo uro. Nato pripravi v drugi kozi prežganje in ko je gotovo, ga zali j z vodo, v kateri se je kuhala zelenjava. Zelenjavo pa pretlači skozi sito in pretlačeno deni v prežganje. Zraven pri-deni še kuhan krompir, ki si ga zrezala na majhne plošče. Slednjič dodaj še malo drobno zre-zanega zelenega peteršilja, kocko sladkorja, žlico kisa in primerno osoli. Tako pripravljen krompir naj bo srednje gost in ga lahko daš kot prikuho h govejem mesu ali pa kot samostojno jed na mizo.
Ohrovt s smetano. Ohrovt operi, otrebi, t.j. izreži koren in žile, ga popari, odcedi in nato skuhaj v slanem kropu. Kuhan je v približno pol ure, če dobro vre. Med tem pa pripravi tole omako: Iz poldruge žlice masti in žlice moke naredi svetlo prežganje, ga zalij s četrt litra mleka in mešaj, da se prežganje razpusti. Naj počasi vre pet minut. Ce še ti zdi, da je pregosto, lahko priliješ še malo mleka. Nato dodaj še tri žlice kisle smetane. Ce smetana ni kisla, pa prikani par kapljic li-monovega soka. Nato osoli. malo popopraj, zmešaj in stresi noter kuhani ohrovt, ki si ga prej ocedila. Vse skupaj naj še par minut vre, potem pa daš na mizo kot prikuho h govejemu mesu s krompirjem. Enako lahko napraviš tudi zelje s smetano.
Kolerabice kot prikuha. Operi in olupi kolerabice in cele skuhaj v slanem kropu. Morajo biti kuhane v približno po! ure, če niso lesnate. Razgrej žlico masti, primešaj žlico moke in napravi zlatorumeno prežganje; prilij poldrugo čašo mleka, osoli in popopraj, dodaj žlico drobno sesekljanega zelenega peteršilja in kuhaj vse še deset minut. Med tem sesekljaj kuhane kolerabice in jih deni v pripravljeno omako. Ko enkrat prevro, jih daj na mizo.
PRAKTIČNI NASVETI
Perilo, ki je od ležanja porumenilo, obeliš, če ga zmočiš in razgrneš na solncu. Ko se je posušilo, go vnovič pomoči ali poškropi s škropilnico. To ponavljaj večkrat in perilo postane zopet lepo belo. Nazadnje ga še izplahni v čisti vodi, ož-mi in posuši na solncu.
Kako ravnajmo z blatnimi čevlji. Blatnih čevljev ne smemo dati sušit, ker blato razje usnje. Ampak jih najprej ope-rimo ali izbrišimo z vlažno krpo. Tako očiščene denimo na kopita ali jih pa vsaj dobro na-bašimo s časopisnim papirjem da se preveč ne skrčijo, oziroma da ne izgube oblike. Sušiti jih moramo na solncu ali pa na ne prevroči pečici, da ne razpoka usnje. Osušene namažimo
potem s kremo za čevlje. Ce so čevlji iz teletine, jih pa namažimo z mastjo za čevlje, da usnje ne postane trdo.
Ako je hren zelo hud, ga pred uporabo deni za par ur v mrzlo vodo. To mu vzame nekoliko jedkosti. Ko si vzela hren iz vode, ga malo posuši in potem zribaj.
Mušje pike odstraniš s pohištva takole: Namoči škroba (štirke) v olju in namaži s tem mušje madeže. Pusti potem, da se madeži odmočijo, na kar jih dobro zbriši in nazadnje zdrgni dotična mesta še s suho volneno krpo, da se ne bo nič poznalo.
Kako je ravnati z mlekom poleti. Zdaj v vročini se mleko kaj rado sesede, oziroma zasiri. Zato moraš imeti posodo za mleko vsak čas zelo snažno. Kuhaj mleko vedno le v posodi, ki jo imaš samo za mleko in v kateri ne kuhaš nič drugega. Posoda mora biti dobro umita in preden vliješ vanjo mleko, jo vselej še izplahni z mrzlo vodo. Zasedenje mleka preprečiš z jedilno sodo: eno noževo konico sode daj v mleko, kadar ga za-vreš.
dneWevesti
Stotero načinov za rabo elektrike
Elektrika je danes najbolj rabljen predmet na svetu. Do-čim pred 25. leti ni bila rabljena za druzega kot za luči, pa je danes njena raba upeljana vsepovsod. Z elektriko kuhate, perete, likate, pečete, čistite, elektrika goni stroje, graf of one, uporabljate jo pri vašem radiu, skratka elektrika je postala danes tako rabljiva, da brez nje ne moremo več biti. Električna industrija je zadnja leta izmed vseh najbolj napredovala in še ima ogromno bodočnost.
Francozi pustili 15,000 nezakonskih otrok
Berlin, 7. avgusta. — Vlada sporoča, da je francoska posadka, ki je ostala v Porenju, in ki je nedavno tega odpotovala v Francijo, zapustila v zasedenem ozemlju nad 15.000 nezakonskih otrok, za katere mora sedaj skrbeti nemška vlada. Izračunali so, da bo nemško vlado veljal vsak tak otrok do 16. leta približno 11.000 mark. Nemško časopisje zahteva, da odtrga nemška vlada od vojne odškodnine 165 milijonov mark za prehrano teh nezakonskih otrok.
Rekordni polet preko Ze-
dinjenih držav
Los Angeles, 7. avgusta. — Kapitan Frank Hawkes je danes ^»ravkjjr skončal rekordno zrakoplovno vožnjo iz New Yor-ka v Los Angeles. Pot je prevozil v štirinajstih urah, 50 minutah in 43 sekundah. Vozil je povprečeno 179 milj na uro. Prišel je preko Zedinjenih držav s svojim zrakoplovom za tri ure in pol prej, kot doslej najhitrejši letalec.
40 oseb ranjenih na vožnji z busom
Newark, N. J, 7. avgusta. — štirideset oseb je bilo ranjenih, ko je neki natlačeno poln bits, nad kajterim je voznik zgubil kontrolo, zadel v obcestno svetilko, v hidrant in v drevo v bližini tega mesta. Tri osebe so dobile nevarne poškodbe.
Mehika svari državljane
Zedinjenih držav
Mehikanska vlada se peča z idejo. da bo razlastila ameriške lastnike zemljišč v Dolnji Cali-forniji. Amerikanci so si prilastili preveč mehikanske zemlje, kar jim Mehikanci zavidajo.
* Ford je sprejel v Barceloni, španska, 150 delavcev na delo.
MALI OGLASI
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., , (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Dve sobi
se oddasta v najem za fante. Jako lepe sobe. 1172 E. 58th
St.	(187)
-
Kdor želi
lepe piščane po 2 funta težke po 28c funt, lepe kokoši od 4 do 6 funtov težke po 28c funt, sveže plečeta po 20c funt dobi to pri
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave. __
ŽELODČNE NEREDNOSTI
ODPRAVLJENE
"Junija 15., 1930.—Trpela sem na zaprtnici in glavobolu, nobeno zdravilo ni nič pomagalo. Končno, ko sem poskusila
TRINERJEVO GRENKO VINO ; se počutim boljše. Mrs. A. Cross."
Nagle spremembe temperature so vzrok želodčnih nerednosti, katerih se lahko obvarujete, ako rabite Triner-jevo grenko vino. Zdravniki priporočajo, da ga vzamete na mizno žlico pol ure pred jedjo, trikrat dnevno. V i vseh lekarnah.	(Adv.)
Pet sob
se da v najem, mirni družini, zgorej. Vprašajte na 1070 E. 74th St.	(186)
Naprodaj
je grocerijska in mesarska oprava, hrastov les, kot novo. Dobite lahko poceni, skupno ali posamezno v Slov. Nar. Domu v Lorain, Ohio. 3114 Pearl Ave.
Phone 7101 ali 7-3579. (186) j ----------- ;
Dve sobi
se oddasta za dva fanta ali dekleta, brez hrane. 6404 Carl Ave.	(186)
Opremljena soba
za enega fanta se da v najem. 6019 Bonna Ave.	(185)
Hiša naprodaj
Hiša ima 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, dva furne-za, vsako stanovanje ima posebno klet, dvojna garaža, zidana kokošnica, sewer, elektrika in plin, vse moderno. Zraven je tudi en aker zemlje. Ce koga veseli, se lahko peča s kokoš-jerejo. Jako lepa prilika. Pridela se tudi dosti živeža. Hiša je v slovenski naselbini, slovenska cerkev in šola je oddaljena osem minut, javna šola pa pet minut. V bližini so trgovine, in vse je pri rokah. Kogar veseli, naj se zglasi na 20971 E. Goller Ave., Euclid Village. Cena je $9,000. Proda se tudi samo hišo in sadni vrt. Renta se dobi $30 na mesec spodaj in $25 zgorej. Takoj je potrebnih $1,000, potem pa $55 na mesec. Hiša se ne zamenja, ampak samo proda._(186)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za tri sobe se proda, vse skupaj ali za vsako sobo posebej. Dobro ohranjeno pohištvo ki se poceni proda. 6310 Edna Ave., suite No. 9.	(185)
Proda se
dobro ohranjen avto, Hupmo-bile Coupe, model 1927, sedež zadaj. Se žrtvuje za $300.00 Vprašajte na 1188 E. 61st St.. stanovanje zadej, št. 8 (186)
Pozor!
Najboljše domače suhe šunke, suhe prešičeve jezike, suhe krače, posebno pa suhe mesene klobase, kar je vse doma sol j eno in sušeno, dobite pri meni vsak čas. Pošiljam tudi na vse kraje po C. O. D. Nizke cene. Vse to dobite samo pri
Matija Križnian-u
6030 St. Clair Ave.
Cleveland, O. (zadaj) (avg. 1, 8.)
i PASOVI ZA KILO
t
Elastične nogavice
l	Imamo jih najboljše in po
<	zmernih cenah I
Mi imamo Slovenca in Slo-
|	venko, ki pomerijo onim, ki po-
<	trebujejo. Oni, ki stanujejo iz-|	ven mesta, naj nam pišejo in i	dali jim bomo dragevolje pojas-1	nila. Vsako soboto damo zastonj |	kos finega mila z vsakim naku-i	pom za 75c ali več.
MANDEL DRUG CO.
I 15702 WATERLOO RD.
I Tel. KEnmore 0031 ! PRVA IN EDINA SLOVENSKA i LEKARNA V COLLINWOODU __(F.)
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St.
Res. Tel. YEllowstone 0705-W •
----- -----
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadji) trgovine Grdina & Sono) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov.	(fi
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th SL
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vsje v notarsko stroko spadajoče posla.
v	/
j PRIPOROČILO
I Cenjenemu občinstvu se priporo_ ; čam za papiranje in dekoracijo sob. I Dobro delo, zmerne cene, točna po-■ strežba.
JOHN PETERKA 6218 St. Clair Avenue ENdicott 9563
PREMEMBA URADNIH , UR
Pričenši z dnem 9. avgusta, 1930, dnevo odprto od 9. zjutraj do 3. popoldne
OB SREDAH od 9. zjutraj do 1. popoldne
OB SOBOTAH od 9. zjutraj do 5. popoldne
The International Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
'C
i PRVI SLOVENSKI PLUMBER
1 J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
p Co hočeta delo poceni in in] poiteno, pokličite mene. ft	Randolph 5188
jj|	(Tho. F.:
UBudnickUo.
::	ZANESLJIVI	8
PLUMBERJI	||
jt Moderna plumber ska dela, | IH napeljava gorke vode ali parne t ; :t gerkote, izvršujemo sedaj na f j* lahka mesečna odplačila, čas t (za plačati od šest mesecev do | H dveh let. Nekaj malega plačate | H takoj. Proračun damo zastonj t in hitro postrežbo.	|
6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289	j
Stanovanje telefon:	t
KEnmore 0238-M	:
ti	(Tha. F.)
?tf ?f t ft t f ♦♦ttt^ttttt i:
POZOR! POZOR!
Ml izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLINAH
1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736
______(w. f.)
Soba se odda
za enega poštenega fanta; dobi se tudi garaža. 6702 Bonna Ave.
(avg. 1, 2, 8.)
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarJci preiskava za $1.00
Za hitro In gotova olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moikih in lensk, »e posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjc iil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice. kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker >o nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Ce se (ami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba U02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
MODERNO UREJENA UNIJSKA I'llm	PEKARNA
«OMmm
Se priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup pristno domačega peciva, kot kruh, piškote, ženitovanjske kolače za vse prilike.
JOHN BRADAČ
6413 St. Clair Ave.
V Slovenskem Narodnem Domu
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je previden s sv. zakramenti, za vedno zaspal naš ljubljeni sin in brat
JOHN AUGUSTINE
Pokojni je bil zbolel za vnetjem na možganih 24. maja in po pet tednov trajajoči bolezni je umrl 30. junija, ob 10. uri zvečer.
Pokojni je bil rojen 30. januarja, 1895 v Podturnu pri Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem. Bil je član društva Maccabees. Pogreb se je vršil 3. julija s sv. mašo ob 9. uri dopoldne na Calvary pokopališče.
Dolžnost nas veže, da se vsem iz srca zahvaljujemo, kateri ste nam pomagali ob času bolezni in ob uri žalosti, in kateri ste mu prišli molit za zadnjo uro. Zahvala tistim, ki so prišli kropit in nas tolažit. Zahvaljujemo sc pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi, ki so ga tako lepo spremili. Hvala Rev. John L. Kelly za tako lep govor. Hvala lepa tistim, ki so nesli krsto.
Zahvalimo se vsem tistim, ki so darovali vence in sicer: Sestri Mary Šinkovec in soprogu, sestri Anna Widmar in soprogu, sestri Rose Jozel in soprogu, bratu Joseph Augustine in soprogi, teti in stricu Anton Augustine, teti Sophie Godec in soprogu, Mr. in Mrs. Herbert Clipton, Mr. in Mrs. Jacob Perusek, Mr. in Mrs. Anton Nosan, Mr. in Mrs. Stephan Brodnik. Hvala društvu Maccabees za tako lep venec in delavcem na Big Four R. R. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in sicer: Mr. in Mrs. Kozely, Mr. in Mrs. John Sinkovic, Mr. in Mrs. Krese. Mr. in Mrs. Palčič, Mrs. Mežnaršič in posebno pa fantom od društva Maccabees, ki so tudi darovali za sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi tistim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago: Mr. J. Prišel, Mr. S. Brodnik, Mr. Anton Buh, Mr. Jim Mlakar. Zahvaljujemo se tudi tistim, kateri so nam pomagaii in darovali v naših bridkih urah. Hvala tudi tajniku in predsedniku društva Maccabees, ki sta vse tako preskrbela za denar in avtomobil. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste se udeležili pogreba.
Tebi pa, dragi in ljubljeni sin in brat, pa naj bo lahka ameriška žemljica, v kateri tako prerano počivaš. Tvoj spomin ostane za vedno med nami. Krasili Ti bomo grob s cvetlicami iri zalivali z solzami. A tolaži nas upanje, da vidimo se enkrat nad zvezdami.—Žalujoči ostali:
John in Mary Augustine, starši. Anna Widmar, Rose Jozel, Mary Šinkovec, sestre.
Joseph Augustine, brat. ^ teta in stric Anna in Anton Augustine teta Sophie Godec. West Park-Cleveland, O., 7. avgusta, 1930.
/C
VABILO na VABILO
PIKNIK
katerega priredi
DRUŠTVO LUNDER ADAMIČ Št. 20 SSPZ
V NEDELKUO. AVGUSTA
NA PINTARJEVIH FARMAH V N01JLE, O.
Prijazno se vabi vse čkne in članice S. S. P. Z. kakor tudi drugo cenjeno občinstvo, prijatelje in znance iz okolice Clevelanda, da se polnoštevilno udeleže našega piknika. Zabave bo vsakovrstne, izvrstna pijača in jedila tako, da ne bo noben žejen ne lačen.
Vožnja: Truk bo odpeljal ob pol eni uri izpred S. N. Doma, potem bo pa vozil brezplačno od Nottingham kare na prostor piknika. Za veliko udeležbo vas vabi
ODBOR
v____/
Naznanilo
Cenjenim gospodinjam naznanjam, da sem cene na groceriji znižal tako, da sedaj lahko kupite pri nas za isto ceno kot v chain stores.
Se priporočam za obilen obisk.
Frank Leskovic
6303 Glass Ave.
PRIPOROČILO
Canjenemu občinstvu se vljudno priporočam za obisk moje slaščičarne, kjar boste dobili vseh vrat cigar, cigaret, sladoleda, šolske potrebščine in tudi groca-rijo. Prijazna, domača postrežba.
ALBIN FILIPIC, 15319 Waterloo Rd.
VABILO na PIKNIK
katerega priredi
Slov. Kat. Pevsko Društvo "LIRA"
dne 10. avgusta, 1930	na Spelkotovih farmah
Prijazno se vabi vse podporno članstvo in občinstvo, da se polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo v obilici vsega; tudi nekaj dobitkov, petje, itd.
Truk bo vozil od I. ure popoldne naprej od busa z Bliss Road na piknik. Delavci se zberejo ob 10. uri zjutraj pred šolo sv. Vida.
Za veliko udeležbo se priporoča
i	društvo Lira

NEKAJ PODATKOV O ZADNJI SVETOVNI VOJNI
9.	novembra. — General Diaz imenovan vrhovnim poveljnikom laške armade mesto generala Cadorne.
10.	novembra. — Nikolaj Lje-nin imenovan ruskim minister-skim predsednikom, Leon Trot-zky pa minister zunajnih zadev.
13. novembra. — Avstrijske čete potisnejo Italijane čez Pi-avo in prodirajo proti Benetkam.
15. novembra. — Boljševiške čete premagajo Kerenskyja, ki zbeži iz Rusije. Boljševiki zasedajo Moskvo.
17. novembra. — Angleži zavzamejo mesto Jafa, pristanišče za Jeruzalem.
19. novembra. — Boljševiki vprašajo Nemčijo za takojšnje premirje.
6. decembra. — Finska proglasi svojo neodvisnost.
10.	decembra. — Angleži zavzamejo Jeruzalem.
12.	decembra. — Zed. države napovedo vojno Avstro-Ogrski.
15. decembra. — Rusija in osrednji zavezniki sklenejo premirje in vojna preneha začasno na vzhodni fronti.
28. decembra. — Vlada Zed. držav prevzame v svojo oskrbo železnice.
1918.
4.	januarja. — Rusija prizna neodvisnost Finske.
8. januarja. — Predsednik Wilson razglasi svojih 14 točk kongresu.
11.	januarja. — Premirje med Nemčijo in Rusijo se podaljša za en mesec.
13.	januarja. — Estonija proglasi svojo neodvisnost od Rusije.
26. januarja. — Ukrajina proglasi svojo neodvisnost od Rusije.
30. januarja. — Zborovanje boljševikov sprejme konštituci-jo za novo sovjetsko Rusijo.
5.	februarja. — Ameriški par-
nik Tuscania, ki je vozil vojaštvo, je torpediran.
7. februarja. — Nemčija in Finska podpišeta mir.
10.	februarja. — Ruska sovjetska vlada proglasi konec vojne in ukaže rozorožitev armade.
1.	februarja. — Nemčija zopet začne vojno z Rusijo in pošlje svoje čete proti Petrogradu.
2.	marca. — Nemci zavzamejo Kijev, glavno mesto Ukrajine.
3.	marca. — Nemci in Rusi sklenejo v Brest-Litovsku trajen mir.
4.	marca. — Nemčija pošlje vojaštvo iz vzhodne fronte na zapadno.
21. marca. — Nemčija prične z veliko ofenzivo na vzRodni fronti, na 50 milj dolgi črti z namenom, da pride do kake odločitve.
23. marca. — Nemci predro skozi zavezniško fronto pri Sommi. Nemški top "velika Berta" obstreljuje Pariz, na daljavo 75 milj.
28.	marca. Bitka v Pikardiji. Nemci potisnejo Francoze nazaj.
29.	marca. — General Foch imenovan poveljnikom vse zave-zniške armade.
4. aprila. — Bitka pri Ami-ensu. Angleži in Francozi zadržijo nemški napad z velikimi izgubami.
1. maja. — Nemci zavzamejo Sebastopol.
6. maja. — Nemčija in Romunija podpišeta mir v Buka-reštu.
25. maja. — Nemške podmornice začno operirati na vzhodni ameriški obali.
4.	unija. — Bitka pri Chateau-Thierry; ameriške in francoske čete ustavijo nemško pro diranje.
5.	junija. — Nemško prodiranje je ustavljeno na vsei fronti.
11.	junija. — Bitka v gozdu
pri Belleau; ameriški marini prekoračijo reko Marno.
15.	junija. — Avstrijci začno novo ofenzivo proti Italiji na 97 milj dolgi bojni črti.
16.	junija. — Avstrijske čete zopet prekoračijo Pijavo, podeč laške čete.
17.	junija. — Velika bitka na Pijavi.
18.	junija. — Italijani ustavijo prodiranje avstrijskih čet.
23. junija. — Avstrijske čete se začno umikati v Italiji.
(Konec prihodnjič)
Miss Ruth Yoos, ki je bila proglašena za "Miss Pittsburgh," bo zastopala mesto Pittsburgh pri narodnem kontestu v Galveston, Texas.
Vsled bolezni se je odpovedal svojemu uradu kot minister zunanjih zadev sovjetske Rusije, Georges čičerin, zgorej. Na njegovo mesto je bil imenovan Maksim Litvinoff, spodaj.
JOSEPH J. OGRIN
Slovenec za katerega boste oddali svoj glas v torek 12. avgusta. Ogrin je kandidat za državno legislaturo.
Majestic radio
To so eni najboljših radijev in jih ljudje ne morejo prehvaliti. Malo naplačilo, ostalo plačate v 12 mesecih— pa vam pripeljemo radio v vašo hišo.
Pri nas imamo tudi poseben oddelek za popravljanje vseh vrst radijev. Če vaš radio dobro ne dela, pokličite nas.
Mandel Hardware-Mandel Drug Store
15704 Waterloo Rd.	Tel. KEnmore 1282
Dober gospodar strogo pazi, da mu les v hiši in na hiši ne segnije, zato ga skrbno barva, da ga dolgo ohrani. .
Pri nas imamo veliko zalogo najboljših barv in varnišev. Prodajamo te vrste barve in varniše že čez 20 let in so bili naši odjemalci vedno zadovoljni.
Najboljši in priznani pralni stroji so danes na trgu znamke MAYTAG. Dobijo se pri nas v povoljni in veliki izberi.
Slika predstavlja Callcsa, bivšega mehiškega predsednika in Leonoro Llorente, ki sta bila nedavno poročena, ženin je še enkrat starejši kot nevesta.
V Omahi, Neb. je nedavno skočil s tira v tymosnjem parku vlak ''roller coaster." Vlak se je prevrnil 40 čevljev globoko in so bile pri tem ubite štiri osebe, 29 pa jih je bilo močno pobitih.
Pri primarnih volitvah v OJclahomi sta zmagala dva demokrata. Za senatorja je zmagal Thomas P. Gore, gornji na sliki, ki je popolnoma slep in za governerja William H. Murray, spodaj. Oba kandidata sta dobila podporo od farmerskih organizacij.
Slika kaže kapitana Thomas J. Waage in njegovo ženo z otrokom, ki se je nedavno potopil na jezeru Erie obenem s posadko 15 mož blizu Dunkirka, N. Y.
V Detroitu so aretirali Ellis P. Hudsona, ki je obdolžim, da je umoril svojega dekUta Lillian Ferguson, ki je slikana na drevesu. Umorjeno dekle so našli v avtomobilu ■aretiranega. ; Hudson zanika umov*
BULKLEY ZA ZVEZ. SENATORJA K0MITEJ
MONICA DURKIN, TAJ
Do 2000 ljudi si je ogledalo to novo moderno hišo
na 18515 Keewanee Ave. (zadaj za pošto na East 185th St.) Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer DO 30. AVGUSTA
Delo stavbenika Aug. Kaušek-a
lil

- :
Tako je prišlo, da so Pasca-love "Misli," "Angleško gledališče v času restavracije Stu-artov" ter Smolletovi romani v najtesnejši zvezi z mojimi prvimi zakonskimi dramami—z najbolj tragičnem, kar sem doslej doživel. Ne radi neposrednega učinka, marveč radi načelnosti, ki je tičala za tem. 'Toliko sem umel, da sem si napravil o Hanni napačno predstavo. Prvo pred letom dni; bila je pobarvana z zlato jesenjo. Drugo kot izrodek ljubezni bolne domišljije, pod vtisom dolge ločitve in v barvani krasoti cvetočega snega. Hotel sem ujeti tfantome, zdaj sem
držal resničnost objeto.
*
Ni mi preostalo drugega kot da se z modrostjo znajdem v resničnost. Da se je izkazala že v začetku najina zveza kot neumnost moje strani, je bila morda še sreča v nesreči. Moj neupogljivi duh me je verno vodil skozi najbolj divjo priro-do ter me usposobil za prenašanje lakote in mraza ter za kljubovanje sami smrti—pomo-gel mi bo do zmage tudi v tej borbi, ki mi jo je izdajalska Amorjeva krinka doslej zastirala. Vsaj prepričan sem bil o tem.
Gozd mi je postal tolažitelj. Toda tudi to razmerje je zbujalo v Hanni zavist. Nič manj ni bila ljubosumna na gozd kot na moje knjige, kadar sem odšel olajšan in sproščen s puško v roki, da se pogreznem v čudovitem polmraku, ki se ji je morda dozdeval kakor past, do-čim je meni dajal svobodo in širjavo.
Kadar sem po zajtrku vzel svojo puško, jo je vselej napadla nagla jeza. Predbacivala mi je, da jo ostavljam samo in da imam gozd rajši od nje. Saj je imela prav. Tako je bilo zares. Toda baš v tem se mi je zdelo, da tiči skrito eno poslednjih, načelnih nasprotij med možem in ženo. Mislim, da ga ni moža, ki bi ne imel želje po brezpogojni posesti nekaterih ur vsak dan za. svoja razmišljanja. Na drugi strani pa je malo katera ženska, ki bi ne trpela v samoti; toda istočasno s tihim očitkom, ki sem si ga delal sam, da ji ne žrtvujem vse svoje svobode, me je zadevala ostrost njenega glasu. Zvenelo je kakor namerna žalitev. Jezilo me je.
"Prav zares," sem rekel, "bežim pred tvojo slabo voljo. Dve uri samote bosta tebe pomirili, mene poživeli. Sicer bi te pa moralo pri tem lepem vremenu zamikati obiskati tvoje sorodnike ali kako prijateljico, saj veš, da ti ne kratim svobode. Velja te le eno besedico, in voziček ti bo na razpolago. Princ je pameten konjiček, z lahkoto ga kočiraš, pri tem pa hiter in
vztrajen. Naprežem, če hočeš." *
Tako nama je prišlo kmalu v navado, hoditi popoldne vsakemu po svoji poti. " Ustvarjal sem si, morda po krivem, da slediva v tem klicu najine krvi, da se dopolnjuje usoda dveh ras. Ali ni bilo nji kot Keltinji sojeno, da vnese v zakon tisti duh upornosti, ki je v zgodovini doslej kljuboval vsakemu tiranstvu in se rogal slehernemu poizkusu po-mirjenja?
Ljubezen in otožnost sta se mi videla ob bistveni duševni potezi moje žene in zraven še tisto skrivnostno, podtalno hrepenenje po smrti—drugače ga ne moremo imenovati. Časih je bilo tako močno, da je skušalo premagati še ona dva druga
nagona. O ljubezni svoje žene nisem dvomil in to ljubezen sem ji tudi vroče vračal. A vedno bolj sem uvideval, da tvori otožnost bistven del te ljubezni, da je nerazdru,ženo zvezana ž njo. Še v njenih solzah je trepetala slast in če bi ne imela nobene žalosti, bi si bila katero napravila. Tako vsaj sem si tolmačil jez njeno pretirano potrebo po nasprotju, njeno poželjenje po bolesti, ki se je porodile še v uri slasti. Zdelo se mi je, da ne more čutiti enega brez drugega, še celo njeni poljubi so imeli okus po razdoru. Opazjl sem, kako je zapirala oči, v pozabi name in nase, zavzeta rajši po nekem gonu razdiranja kot po večjem občutju življenja. Globoko modrost, katere me je naučila' pri-roda, ugotovitev, da je življenje vselej tesna in tragična zveza bolesti in naslade—radi mene tudi ljubezni in smrti—evo, sem našel tu spet potrjeno. Čudoma sem doumel, zakaj ni kljub tej smrtni borbi ljubezniva, okrutna in trpinčena keltska rasa že davno ugasla: Kakor je tudi močna njena želja po smrti, gon življenja je vendarle močnejši!
Ce bi pa sebe skušal razčleniti, bi našel nekak prirojen smisel za disciplino in strasten gen- k udejstvovanju. . Morda sem bil' prav tak sanjač kakor Kelti, a moje sanje so bile sanje svobodnega naroda, sanje dejanj. Dejanje! Dejanje! Dejanje! Gibanje! Kje je nevarnost, da jo premagam? Razsipam in darujem, kar imam, ker čutim v sebi moč, da kaj novega ustvarim! Skratka, imam poželjenje, da na kateri koli način dosežem občutje nebrzdanega življenja! Tako sem pojmoval svoj temperament. Znabiti, da je moj gon k udejstvovanju bil usmerjen tudi k rezdiranju. Ce pa ne, pripisujem to dejstvu, da sta latinska kultura in pa krščanstvo vcepili neko spoštovanje do vsega v naše barbafske duše. Bila je neko ponižnost v spoštovanju, ki sem ga čutil do vsega lepega in dragocenega. Morda tr.di kot posledica tega, ker sem bil nesposoben, sam ustvariti nekaj podobnega. To sem sam sebi zameril. Naši predniki so imeli manj pomislekov, ko so zažgali galskorimske čudotvore In kadar sem pomislil na najino ljubezen, se mi je zdelo, da je vsakikrat, kadar je prejela Hannah od mene to veselje do razdiranja samega sebe, na drugi strani brez napora in s pomočjo svoje življenjske sile pokionim nekaj novega, globokega in zelo osebnega.
. . A take misli mi niso mnogo pomagale. Hannah jih ni mogla razumeti. Kako neki naj ji raztolmačim, da prejema od mene življenje, ki ga izpreminja v smrt? Ce bi sama stala duševno na isti stopnji kakor jaz, bi bila razlika 'ras še vedno zadosti močna, da i bi nama onemogočila medseboj-I iio razumevanje. Kaj naj to-1 rej koristi skupna civilizacija? i Tako je očitovalo najiho ubogo, i tragično življenje prav tista na-sprotstva, ki vladajo med raznimi narodi, in v meni zavestno, manj zavestno v Hanni—je rasel v nama neke vrste nacionalizem, ki je še povečal najino trpljenje.
*
. . .Da! Gozd je bil moj za-! upnik.
Tudi tam sem naletel na lju-bavne drame. Bile so celo ostrejše, njih potek krajši. Vse ! žuželke, ki so po oploditvi ubi-jjaie samce, so ilustrirale bor-
bo, ki sem jo peljal sam. Prav za prav sem moral biti vesel, da ni tudi Hannah taka! . . . Tako recimo kakor samička ščuka, ki s posebnim veseljem požre svojega soproga—če je kaj manjši od nje. Nazorni nauk iz prirode .je imel to prednost, da me je podpihoval v moji zakonski borbi. Ta se je namreč čezdalje bolj razvnemala. Zdaj ni bila več sovražna vojna med rasama, marveč ie zrastla v nekako zoperstav-ljanje nasprotnih načel . . .
Volčja družina, ki je prebivala na nekaj sto metrov oddaljenem peščenem vršiču, me
radi njegove odsotnosti zavarovan pred porazom. Mojim pripovedkam je manjkala bolestno pretresljiva nota, in kadar sem končal, se je skrila plavo-lasa plavica, ki me je pozorno poslušala, rahlo razočarana ob moji rami. Mislim si, zato, da si pripesni še nekaj okoliščin, ki bolj pretresejo srce nego brez ovinkov izpeljane besede moža dejanja.
"Ne vem, kako je to," je čez nekaj časa pripoznala, "a pri tvojih pripovedkah mi ne gre na jok. Jaz bi pa rada in mislim, da je v njih marsikaj, kar bi me moglo pretresti. A ti
je raztogotila. Razglašala je že kar od sile glasno svoje rodbinske radosti.
Vedel sem, kje sta v gostem grmičevju volk in volkulja napravila svoj dom v zavetju. Pod koreninami ogromnega bora je bil vhod v njun brlog . . . Ni bilo treba niti pobliže pogledati, da je človek vedel, s koliko spretnostjo je bil izkopan, v loku, da bi do voljkulji-ne postelje nobena voda ne podrla. To ležišče je bilo skrbno postlano s suhim listjem in krpami kož, toplo in mehko . . . Več kot sto podobnih sem že izkopal! Tam je torej prišel na svet ves novi ro'd mladih volkov, za katere sta oče in mati zdaj hodila vsako noč hrupno na lov . . . Slišal sem njuno prvo tuljenje, s katerim sta se sporazumela o svojih namerah. Nato je volkulja umolknila—že je torej prežala. Kmalu za tem je dal volk glas od sebe in je gnal preplašeno divjačino na spreten način v želje-no smer . . . Kdor bi stal v bližini, bi kmalu za tem začul umirajoči ui! ... i! ubogega zajčka, ki mu je volkulja polomila rebra ... To je šele večerja za oba stara. Volk pri-dirja z vso naglico. Z razkačeno volkuljo vlečeta žrtev vsak z enega konca, jo raztržeta . .. No, kaj pa to renčanj.e? Ni posebno ljubeznjiv ta parček! Za večji kos gre pravda! ... Pa saj je še zajcev dovolj ... Ko se do dobra nasitita, odideta oče in mati složno na lov za mladiče . . . Imenitno rodbinsko veselje! ... In prav nič več krvavo kot človeški družini, kjer tudi jemo mrtvo meso!
A tisto grdo renčanje poprej! . . . Tudi v prelepi prirodi, izgleda, ni vse t^ko popolno—kar tiče zakonov . . .
s?
Pa mi je vendar le dal volčji par dragocen človeški nauk. Če sta srečna—in to sta očividno —je njuna sreča posledica tega, da kmalu pozabita na neizogibne nesporazume v prid nežnosti, in je potrebna, da v dvoje prenašata tovor življenja in smrti. Je li bilo morda že prepozno, slediti temu zgledu? Čeprav sv& človeka, Hannah in jaz, ali naj .se sramujeva, učiti se česa od živali?
Pripovedoval sem ji malo zgodbico. Ta ženska, ki ni či-tala nobene knjige, je zelo rada videla, da sem zavoljo nje postal pripovednik. Danes mi je jasno, da si je priboril Archer njeno naklonjenost, ker je znal na izust vse irske .legende. Česa bi ne mogel doseči pri irskem dekletu mladenič, ki pripoveduje usodo Deirdrovo? Ali sem rekel "pripoveduje"? Saj to je vendar petje! Keltska rasa ni nikdar izgubila svojih bardov in jih tudi ne bo. Rdečelasec je bil eden!
Ta premislek je obudil v meni naval ljubosumja. Prav brez potrebe sicer, saj je bil Archer daleč—daleč dovolj, da ni bilo mogoče izvedeti, kje se je ustavil. Kljub temu je na novo obujeno ljubosumje pripomoglo mnogo k zbliženju med menoj in Hanno. Povedala mi je tragično pripovedko o Deirdru, in iz njenega načina izražanja se mi je zdelo, da slišim tu pa tam zveneti poetični polet svojega nekdanjega tekmeca. To odkritje je vsebovalo zame skriven poziv na tajno tekmovanje, pri čemer sem bil seveda že
pripoveduješ tudi najbolj žalostne stvari tako hladno kakor kak Anglež."
Bal sem se, da jo tlači samota. Zares, kdor ne ljubi knjig, ne sanjavega razmišljanja, ne gozda, mora imeti strašno pusto življenje. Zatorej sem predlagal Hanni, da si najameva v kateremkoli mestu, na priliko v Winnipegu, sobico, kjer se kadarkoli lahko ustaviva. Tam bi lahko živela cele dneve in tedne, kakor in kadar bi se nama zl j ubilo. Kar more nuditi gledališče—po mojem mnenju ne posebno veliko—kako rad bi ji vse to poklonil!
V moje največje presenečenje, je moj predlog odklonila. Dejala je, da je rojena na kmetiji in da ji je življenje na deželi všeč. Nikdar nikoli bi ne prepustila svojih krav komu drugemu za molžo ... O ne! Znabiti da bi ne bile do kraja pomolzene, da bi se mleko str-dilo ... in pa kuretina! . . . Ali nima nemara namena, napraviti ograje in gojiti plemensko perutnino? V času njene odsotnosti bi prav gotovo pomešali različne vrste—lepa reč!
"Dete moje," sem dejal, "saj nisem kmet kakor drugi. Moj bančni konto je hvalabogu ter konjski kupčiji in trgovini s kožami precej visok in živina, ki jo tu gojim, tudi nekaj prinese. Ali imaš potrebo, da se na drobne koščke raztrgaš ? Ali se to sploh ujema s tvojim stanjem? Ti potrebuješ nege, da se pripraviš na porod . . ."
SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA
Maurice Constantine Weyer
Pa nisem obdržal zadnje besede. Vztrajala je pri svojwn kmetskem življenju;—ne bom ji predbacival, je jezno dejala, da je "ničvrednica in delomrž-nica, kot so Francozinje," ki drugega ne delajo, kot ves ljubi božji dan čitajo rumeno vezane knjige!—Nobena stvar je ne bo zadrževala, da bi svojih dolžnosti ne izpolnila. Sicer pa,1 da je zelo nevljudno z moje strani, da tako nesramno pod-črtavam njeno stanje. Gotovo sem izgubil čut sramežljivosti'
... Tako je šlo dalje, s precejšnim krikom in vikom. Iz-; vedel sem da bi bilo bolje zame :če bi vzel plug v roke, ko da govorim o bančnem kontu, plug —kot to delajo hvalabogu vsi | O'Molloyevi, kakor so to od nekdaj delali in bodo tudi v bodoče . . .
Kmetska žena! Bila je v tem svojstvu za moj okus nekoliko pretirana. Ne bi mi bilo nevšečno, če bi se bila obnašala nekoliko bolj koketno. Trpel sem radi njene nemarnosti v
oblekah.
Pa je rekla:
(Dalje prihodnjič.) -o-
* Dolores del Rio in Cedric Gibbons, igralca, se danes poročita.
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsa-!ki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Volite prihodnji i ore K. za
ROBERT J. BULKLEY
ZA
ZVEZNEGA SENATORJA
ROBERT J. BULKLEY, bivši kongresman iz Clevelanda, želi vaše podpore pri primarnih volitvah prihodnji torek. On je kandidat
na demokratskem tiketu za nominacijo za zveznega senatorja.
%
BULKLEY je edini kandidat za zveznega senatorja, ki je MOKER. Ako hočete povedati, da niste zadovoljni z sedanjimi razmerami in da se pošlje v zvezni senat moža, ki bo delal za odpravo 18. amendmenta in Volstead akta, volite za BULKLEY-A.
BULKLEY je izjavil, da bo delal in glasoval za odpravo obeh. Kandidati, ki kandidirajo proti njemu, so se izjavili za SUHE in da so za sedanje nemogoče izpolnjevanje prohibicije, ali pa so se izognili vprašanju popolnoma. V BULKLEY-U boste našli EDINEGA kandidata, ki je zavzel MOKRO stališče in za odpravo 18. amendmenta.
Volite za BULKLEY-A v torek.
Da volite zanj, poiščite ime ROBERT J. BULKLEY na demokratski glasovnici in napravite križ spredaj, kakor kaže spodnji vzorec.
ROBERT J. BULKLEY
To je moderna in današnjim potrebam in razmeram odgovarjajoča novodobna hiša, katero naj si ogleda vsak Slovenec ali Slovenka. Hišo je opremila s pohištvom trgovina Grdina & Sons. Dekoracija sobnih sten je ročno delo slikarja A. Pluth-a.
Ne zamudite te izredne prilike
AUGUST KAUŠEK
SLOVENSKI STAVBENIK
827 East 185th St.	Tel. KEnmore 1056 - 4197