ikc! vol Alp v )Sf\; KRANJ, torek, 12.1.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št. 3 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Petindvajseta spominska svečanost v Dražgosah eto 0;S!? Z bojem do človeka vrednega življenja j, Jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice v pocasti-rj J te v 40. obletnice legendarne bitke Cankarjevega bataljona in letošnjega praznika škofjeloške občine so v Dražgoše privabile f množico tekmovalcev in obiskovalcev — Med slovesnostjo pri 9ari spomeniku je govoril Branko Jerkič 3 « Draigok - Prvo nedeljo v no-anj, vem letu že četrt stoletja zapored Qd ;oživijo pobočja Jelovice in naselja i.pod njo v posebnem zanosu. V malo ^vasico Dražgoše se z vseh strani e'Q, egrinja množica naših delovnih ljudi i c in občanov. Nekdanji borci, pripadaj ;niki armade, teritorialne obrambe in tc \ milice, mladina, športniki, planinci, | ovci, taborniki in drugi prihajajo na traj, kjer so borci Cankarjevega ba-i P. laljona v prvih dneh 1942. leta bfli ZŠ|V unaSki boj proti nemočnemu nem-jn ikemu sovragu. Ta boj je s priredit-. 'ami Po stezah partizanske Jelovice, ' \ ii vsako leto znova potrjujejo našo a zraščenost z revolucijo, prerasel v legendo. Spominjamo se ga. D#ie*no 0d|| la bi iz njegovega izročila srkali i. 'oljo in moč za odločen boj s teža-imi sedanjosti. ti \> »Letošnje praznovanje je še po-aJ «bej pomembno in svečano,« je ,| brane pri spomeniku v Dražgosah 'ia slovesnosti minulo nedeljo ogo-de|(,'oril poveljnik ljubljanskega armad-hi^iega območja Branko Jerkič, ki je v $ slavnostnem govoru nato med družini dejal: »Prirejamo ga ob visokem p<('jubileju. 40. obletnici dražgoške f itke. Ta bitka je izjemen dogodek v ira szvoju narodnoosvobodilnega gibali yja in boja na Gorenjskem ter po i^i sej Sloveniji. V ocenjevanju njenih Rezultatov moramo izpostaviti pred-aem politični pomen bitke . . . t\v. Čeprav smo o njej že veliko napi-ali in izpovedali, bodo rodovi mla-ih Se leta naprej prihajali na M mi w k ča ■ !W trn i i »»V m elit 4 % v °i sin) r besi Slavnostni govornik na nedeljski svečanosti v Dražgosah je bil Branko Jerkič - Foto: S. Saje obronke Jelovice in obujali spomine na junaško preteklost. Prenašanje tradicij narodnoosvobodilne borbe na mlajše rodove je izredno pomembno v sedanjem trenutku, saj smo priča stalnemu naraščanju na- V SREDIŠČU POZORNOSTI Kranjska »Svatba« tretja najboljša predstava v Jugoslaviji v preteklem letu Znani beograjski informativni tednik NIN je tako kot vsako leto tudi letos pripravil izbor najpomembnejših in najboljših umetniških dosežkov preteklega leta. Med jugoslovanskimi gledališči je doseglo izjemno visoko mesto Prešernovo gledališče Kranj, ki seje v močni gledališki konkurenci preteklega leta z uprizoritvijo drame Rudija Šelige »SVATBA« uvrstilo na tretje mesto. To je gotovo eno najpomembnejših (mogoče celo najpomembnejše) priznanj kranjskemu gledališču po vojni, priznanje, ki bi morali* v vseh pogledih učvrstiti že doseženo mesto tega gledališča znotraj celotne kulturne politike. Zasluženo priznanje deli gleda lišće z vsemi ustvarjalci predstave, z vsemi, ki so aktivno in resnično zagnano prisotni pri vsem. kar je kranjsko gledališče naredilo t zadnjih letih Priznanje je za kranjski gledališki kolektiv pomembno tudi zato. da bodo končno utihnile vse tiste gostilniške in psevdoustvarjalne razprave o smiselnosti njegovih »podvigov«. »Nesmiselnost« njegovega ustvarjalnega dela vidi lahko samo ozkosrčna, škodoželjna, kulturno zaplankana srenja, ki se greje ob ognju lastne neustvarjalnosti. zaverovana vase ter ljubosumno zaprta v svoj ozki krog, znotraj katerega bi lahko vsak »tujec« hitro odkril kompleks majhnosti ter prebudil družinsko sanjarjenje in za dovoljnost. Dobro in pošteno je lahko samo tisto gledališče, ki vidi svoj cilj v delu in ne v špekulaciji dnevnih učinkov. Kranjsko gledališče dobiva priznanje NIN a v letu dveh po membnih obletnic: 75-letnicc uradne profesionalizacije kranjskega gledališkega življenja ter 25-letnice ukinitve poklicnega gledališča r Kranju. Mogoče se bodo komu ob teh dejstvih zamajali dvomi o po trebnosti gledališča v Kranju. Seveda gledališča s takimi delovnimi pogoji, ki bodo omogočali prodorne gledališke predstave, kakršne je s svojim polpoklicnim statusom v preteklosti že doseglo. Nlaj ob tem zapisu opozorimo, da se je v NIN-ov izbor takoj za zagrebško uprizoritvijo »Karamazovih« D. Jovanoviča uvrstilo na drugo mesto Slovensko mladinsko gledališče z uprizoritvijo »Misa v a molu«, na četrtem mestu so Cankarjevi »Hlapci« Mestnega gle dališča ljubljanskega in na desetem Hlapci« ljubljanske Drame. Skratka: Praznik kranjskega, slovenskega in jugoslovanskega gledališča! MATIJA LOGAR petosti v svetu, blokovski delitvi držav in oboroževalni tekmi, predvsem velikih sil . . Naš samoupravni socializem in naša neuvrščenost nista pogodu Jugoslaviji sovražnim silam. Zato je potrebno nenehno skrbeti za našo varnost, celovitost in ozemeljsko nedotakljivost. V Dražgosah smo že 1942. leta dokazali, da smo hraber in bojevit narod, ki ceni svojo svobodo in je pripravljen za njo vedno žrtvovati največ ter prenašati najtežje težave ... Boljše in lepše, človeka vredno življenje smo si ustvarili z lastnim bojem in z lastnimi žulji. Zato ne bomo dovolili, da bi nam peščica nezadovoljnežev in užaljencev škodovala v naporih za premagovanje sedanjih težav. Organizirati se moramo tako, da bomo s samozaščitnimi ukrepi zagotovili našo notranjo trdnost in onemogočili nasprotnikom naše samoupravne soocialistič-ne skupnosti njihovo škodljivo delo ... Na današnji prireditvi so tekmovale tudi ekipe teritorialne obrambe iz bratskih republik in pokrajin. Z njihovo prisotnostjo potrjujemo bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti ter naš skupni interes, da ohranimo našo socialistično federativno republiko Jugoslavijo močno, enotno, samoupravno in neuvrščeno. Samo tako bomo lahko nadaljevali naš razvoj po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito.« Gostje na slovesnosti - med njimi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, poveljnik teritorialne obrambe SRS Miha Petrič. predsednik republiške organizacije rezervnih vojaških starešin Janez Japelj in številni družbenopolitični delavci z Gorenjske — so po govoru prisluhnili kulturnemu sporedu, v katerem so sodelovali škofjeloški pihalni orkester pod vodstvom Janeza Ravniharja in recitatorja Francka Kavčič iz Dražgoš ter Marko Crtalič iz Škofje Loke. Jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice, s katerimi so počastili tudi letošnji praznik škofjeloške občine, so sklenili s podelitvijo priznanj najboljšim udeležencem športni tekmovanj. Številni obiskovalci Dražgoš so se tudi tokrat razšli na vse strani. Vendar, ime male vasi izpod Jelovice so z njeno junaško preteklostjo in gostoljubno sedanjostjo vred ponesli širom po domovini. Zato se bodo še vračali. S. Saje Srečanje s predsednico slovenske mladine Draigoše - Tradicionalni množični pohod mladih na prizorišče legendarne dražgoške bitke je letos spremljal še en pomemben dogodek. Mladi iz Škofje Loke, Radovljice in krajev okrog Dražgoš so se letos tudi srečali s predsednico republiške konference ZSMS Darjo Colarič. Srečanje je bilo bolj prisrčno kot delavno, vendar je bilo ob tej priložnosti kljub temu precej možnosti za izmenjavo pogledov, izkušenj in za morebitne namige na perečo problematiko, ki jo občutijo mladi tega okolja D. 7.. NARAVA V SKODELICI ĆAJA Družbenopolitični delavci iz Škofjeloške občine so k dražgoškemu spomeniku položili venec — Foto: S. Saje Pripravljeni na delovne akcije Skofja Loka — Pokazalo se je, da je že čas za prve organizacijske priprave na mladinske delovne akcije, ki bodo poleti. Center za MDA pri občinski konferenci ZSMS Škofja Loka ima letos na področju mladinskega prostovoljnega dela še večje obveznosti kot pretekla leta, saj je nosilec vseh priprav na pionirsko brigado, ki jo sestavljajo pionirji-brigadirji iz Škofje Loke, Kranja in Tržiča. Za najmlajše udeležence delovnih akcij bodo spomladi organizirali tudi prvo pripravo, lokalno delovno akcijo pri osnovni šoli na Trati. Lanska komaj zadostna udeležba mladih na mladinskih delovnih akcijah je organizatorjem dala misliti, zato so sklenili letos drugače pridobiti brigadirje. Delo in življenje na akcijah bodo skušali prikazati kar najbolj privlačno, a ne le s predavanji in diapozitivi. Po šolah in tovarnah bodo namreč krožili slikoviti panoji s fotografijami in ilustracijami iz brigadirskega življenja, mladi pa se bodo sestali tudi na dveh družabnih srečanjih v Zireh in Železnikih. D. Z. Priprave na kongres ZK J Neuvrščenost temeljna usmeritev Beograd - V Beogradu se je sestala komisija za osnutek resolucije 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in obravnavala osnutek dokumenta »Zveza komunistov Jugoslavije v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu«. Na sestanku komisije so poudarili, da mora ta dokument vsebovati celovit pregled stališč Zveze komunistov do mednardH-nih vprašanj. Vodilne ideje osnutka dokumenta so prizadevanja za razorožitev, ohranitev miru, brzdanje blokovskega tekmovanja, oživitev popuščanja napetosti in za uveljavitev zaupanja v odnosih med narodi in državami. Posebna pozornost velja tudi uveljavljanju nove mednarodne gospodarske ureditve. Politika neuvrščenosti ostaja temeljna opredelitev Zveze komunistov Jugoslavije. Vloga neuvrščenih držav se v svetu krepi, čeprav se zaostrujejo nasprotja med velesilama, predvsem na področju oboroževanja. Neuvrščeno gibanje se mora še bolj uveljaviti kot nosilec ideje za preobrazbo mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov, ki morajo postati bolj demokratični, enakopravnejši in zaradi tega tudi pravičnejši. Ena temeljnih nalog Zveze komunistov v tem okviru pa ostaja še naprej tudi težnja za podružbljanjern naše zunanje politike. jk - _J Gabrijelu Stupici Groharjeva nagrada - Združenje umetnikov Skopa Loka je minuli petek na skupni predstavitvi dela svojih članov poaelilo Groharjevo nagrado, namenjeno slikarjem, ki so izšli ali ustvarjali na Škofjeloškem. Letošnjo so podelili v Dražgosah rojenemu priznanemu slovenskemu slikarju Gabrijelu Stupici. Groharjevo štipendijo, ki jo podeljujejo mladim, nadarjenim slikarjem pa je prejel Tomaž Kržišnik iz Zirov. rc G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 12 JANUARJA 191) PO JUGOSLAVIJI OBISK V IRAKU Podpredsednik predsedstvo SFRJ Petar Stambolič je odpo toval na uradni in prijateljski obisk i Irak. Z njim so odpoto vali tudi zvezni sekretar za zu nanje zadeve Josip Vrhovec. podpredsednik ZIS Zvone Dra gan. pomočnik zveznega sekre tarja za ljudsko obrambo Velj ko Kadijevič in drugi. Naša delegacija je gostja sveta revolu cionarnega panje njegovega življenja in dela. VISOK PRIDELEK KORUZE Veliko kmetijskih organizacij in zasebnih pridelovalcev je zadnjo jesen pridelalo več deset ton koruze na hektar. Tako so v kombinatu Belje pridelali na tisoč ha povprečno nekaj več kot II ton, na dvesto pa celo 12,4 tone koruznega zrnja na ha. Več kot vagon koruze na ha pa so pridelali mnogi kmetje v Podravini, Slavoniji. Vojvodini in zahodni Srbiji. J r Skofja Loka - Sobotna slovesnost ob občinskem prazniku Škofje Loke je bila najlepša prilika, da se za zasluge v NOV in socialistični graditvi podelijo odlikovanja njenim nosi/"em. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo dva nosilca »Partizanske spomenice 1941«. ki sta preteklo leto praznovala življenski jubilej. Milan Zakelj iz Škofje Loke je bil odlikovan z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Jože Verbič iz l Ztrovtna sliki) pa z redom republike s srebrnim vencem — Foto: L. B. Slovenci na Koroškem Celovec - Zadnja skupna seja upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je bila namenjena oceni narodnostnega položaja v letu 1981. Drži osnovna ugotovitev, da so bili lani doseženi uspehi pri prizadevanjih Slovencev in njihovih organizacij pri uveljavljanju v ustavi in državni pogodbi zapisanih pravic, vendar želenega učinka ni bilo. Lani so bili Slovenci priča nekaterim diskriminacijskim postopkom. Najbolj skrajna sta bila prepoved slovenske prireditve v Velikovcu in prepoved dvojezičnih napisov v ljudski šoli v Žitari vasi ter postopek zoper ravnatelja Franca Kukovico. Vodstvo Zveze slovenskih organizacij je obravnavalo tudi glavne letošnje naloge. Osnovna bo brez dvoma nadaljevanje boja za narodnostne pravice, posebna pozornost pa bo veljala spominu na 40. obletnico pregnanstva in 40. obletnico vključitve slovenske narodnostne skupnosti v splošno vstajo slovenskega naroda. Uspešno so se končali tudi letošnji 1$. kulturni dneviv ki nimajo le kulturnega, ampak širši narodno/a ved ni, narodnoobrambni in narodno-huditeljski značaj. Kulturni dnevi so široko zasnovana znanstvena prireditev. Letošnja je izbrala problem asimilacije za osrednjo temo. V kulturnih dnevih sta s predavanji sodelovala tudi dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in dr. Franci Zwitter, Ogrožene pravice predsednik Zveze slovenskih organizacij, ki je med drugim dejal, da je primer Žitare vasi (prepoved dvojezičnih napisov v ljudski šoli) najbolj značilen za sedanji položaj Slovencev na Koroškem. Prav tako je dejal, da je asimilacijski pritisk močan, da ga tudi z gospodarsko krepitvijo Slovencev ni mogoče povsem zavreti. Razvoja in obstoja manjšine ne more biti, če ni popolnoma uresničena narodnostna enakopravnost. Primer Žitare vasi in pred tem Velikovca kažeta, da so težnje po odvzemanju manjšinskih pravic še vedno žive, čeprav se država Avstrija hvali z zglednim primerom reševanja manjšinske problematike. Vsak dan se moramo spopadati, hraniti in zagotavljati pravice. Naš boj za pravice je obenem tudi boj za napredek avstrijske družbe kot celote. Dr. Zvvitter je terjal tudi enakopraven dialog z vlado. Dr. Matevž Grilc je opozoril na enotnost obeh organizacij do ključnih vprašanj narodnostne skupnosti, prav tako pa je po njegovi sodbi tudi kulturno delovanje pomembno pri obstoju slovenstva. Kulturni dnevi so potrdili, da je teza o zlitju narodov in narodnosti nevzdržna. Vedno več naprednih družbenih gibanj zagovarja osamosvojitev etničnih skupin in zavrača nekakšno družbeno in svetovno uniformiranost, kot je dejal Rudi Rizman iz Ljubljane. J. Košnjek Spet odprte »Strani mladih« ga dela se glasilo loteva tudi problemov. Pod naslovom »Trn v peti« tokrat obravnava problem zaposlo- Skofja Loka — Kljub denarnim težavam, ki so lani ovirale delo mladim obveščevalcem v Škof ji Loki, so »Strani mladih«, glasilo občinske konference ZSMS Škofje Loke. vendarle prebile prvo leto svojega izhajanja. Pred kratkim ie izšla že četrta številka, ki na prvin straneh obračunava s svojim prvim »rojstnim dnem«, predstavlja novo vodstvo škofjeloške mladine, se ustavlja pred nedavno minulim praznikom naše armade, pozornost pa posveča tudi občinskemu prazniku. Od maja, ko je izšla tretja številka, se je nabralo obilo informacij, ki malce zapoznelo obveščajo mladino Škofje Loke o utripu življenja v njenem okolju. Poleg obilice vesti z vseh področij mladinske- vanja in nejasnosti glede ustanovitve lokalne radijske postaje v Škof ji Loki. Nova številka prinaša tudi novost, teoretično prilogo, ki skuša celovito predstaviti temeljno organizacijo združenega dela in smisel njenega samoupravnega organiziranja. Glasilo pa ni le vsebinsko privlačno, odprto in kritično, pač pa ta učinkoviti mehanizem obveščanja mlade vabi tudi s prijetno oblikovno zasnovanostjo. Zato bi bilo resnično škoda »Strani mladih« zamenjati s suhoparnimi ciklostiranimi informacijami! D. Z Delegatski vprašaj Promet v starem delu mesta Kranj — Na decembrski seji skupščine občine Kranj so delegati v zboru krajevnih skupnosti poslušali odgovor na zastavljeno vprašanje, kako bi ponovno proučili možnost zapore ožjega mestnega jedra sedaj. *° je bil odprt Delavski r.iost čez. Savo na Laborah. V odgovoru je predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Kranj Ferdo Rauter navedel, da je že sedanji odlok o prometu v starem delu Kranja korak k uresničitvi cilja, da bi se staro mestno jedro v kar največji meri prepustilo pešcem. Ze ob sprejemanju odloka v letu 1979 in ob lanskih dopolnitvah tega odloka je bilo poudarjeno, da bo možno ves tranzitni promet, tudi javni avtobusni promet, izključiti iz mestnega jedra po izgradnji obvoznih cest na levem bregu in po dograditvi mostu čez Kokro ob vzhodni mestni vpadnici; tako bo ves promet speljan mimo mestnega jedra, obenem pa bo s križiščem Ceste 1. maja in bodoče Likozarjeve ceste pri mostu čez Kokro in v Gregorčičevi ulici dovolj blizu vsem obiskovalcem starega dela mesta. Zadnje čase se je po sprejetju odloka, novem režimu vožnje in ustavljanja v starem delu mesta promet vendarle zmanjšal in to v Poštni ulici, na Titovem trgu. Prešernovi ulici in na Maistrovem trgu. Štetje prometa je pokazalo, da je promet v primerjavi z letom 1978 še posebej upadel v letu 1980 in sicer kar za 31 odstotkov. Deloma se promet seveda zmanjšuje tudi zaradi dražjega goriva. Za nadaljnje ukrepe glede omejevanja prometa v starem delu mesta še niso zagotavljeni osnovni pogoji, to je vzhodne obvoznice in Likozarjeve ceste, ni parkirišča ob Likozar-jevi cesti pri mostu na Hujah in seveda tudi še ni novega mostu čez Kokro. Skupščina občine je že februarja lani razpravljala o ureditvi prometa v starem delu Kranja in sprejela usmeritve za nadaljnje delo na tem področju. Ze v poročilu za februarsko skupščino je bilo navedeno, da izgradnja mostu prek Save še ne bo mogla izboljšati prometnih razmer v mestnem jedru, saj je most namenjen predvsem povezavi krajevne skupnosti Planina in naselij severovzhodno od Kranja z industrijskimi predeli na desnem bregu Save. NAŠ SOGOVORNIK Marko HOČEVAR Srednjeročni plan 1986-90 izdelan doma Skofja Loka — Na decembrski seji zborov občinske skupščine so delegati sprejeli sklep, da ustanovijo Zavod za družbeni razvoj občine Skofja Loka. Za direktorja so imenovali dosedanjega namestnika komiteja za družbeno planiranje, odgovornega za urejanje prostora. Marka Hočevarja. O pomenu in nalogah zavoda je povedal: »V zadnjem času je nastala potreba po drugačnem urejanju organiziranosti na področju družbenega planiranja. Ob upoštevanju potreb in možnosti na področju družbenega planiranja in urejanja prostora, smo ugotovili, da dosedanji način dela, ko smo to opravljali s pooblaščenimi organizacijami, ne ustreza več, zato je bilo potrebno Ustanoviti lastno organizacijo. To je Zavod za družbeni razvoj občine Skofja Loka, ki je samostojna upravna organizacija. Na ta način v občini pristopamo k dolgoročnemu družbenemu planu skupaj z nosilci planiranja in upravnim organom. Nekaj časa bo namreč delo zavoda potekalo v sodelovanju z razvojnim centrom Celje, s katerim smo podpisali poseben samoupravni sporazum. S tem želimo doseči, da se delo pri izdelavi najrazličnejše urbanistične dokumentacije ne bo prekinilo, saj so prav sedaj v delu urbanistični načrti za Selško in Poljansko dolino ter Skofjo Loko z okolico. Zavod sam bo v začetku prevzel delo pri izdelavi lokaciiske dokumentaciie in nekatera druga strokovna opravila v zvezi z urejanjem prostora na podlagi obstoječih urbanističnih dokumentov. Druga poglavitna naloga zavoda pa je usklajevanje urbanistične dokumentacije s ciljem, da se zagotovi enotna obdelava prostora v celotni občini.« Kdaj je delo zavoda zaživelo? »Računamo, da v prvi polovici leta in ko bo sprejet tudi program dela s predhodno opredeljenimi nalogami. Dokončno pa naj bi delo steklo do leta 1984. ko bo vse naloge zaradi katerih je bil ustanovljen, v celoti prevzel.« Kako bo urejeno financiranje? »V začetku bomo dobili sredstva iz proračuna, kasneje bom« odvisni od svojih storitev.« Katere so glavne naloge? »Zagotavljanje izvajanja enotne politike pri družbenem planiranju, zagotavljanje strokovnih osnov in delovnih osnutkov družbenih planov in prostorskega planiranja, opravljanje del pooblaščene organizacije s področja prostorskega planiranja, razvijanje strokovnih metodologij ter pomoč krajevnim skupnostim, združenemu delu in drugim na področju planiranja. Zraven pa izdelava lokacijske in druge dokumentacije za potrebe prostorskega planiranja Cilj je. da bi srednjeročni plan 1986 - 90 izdelali v lastni hiši« 1- Bogataj rri I >o >r x> la le! Kc S<» Klub brigadirjev od poletji do poletja o Ir lo nr Jesenice — Medtem ko zadnja leta večkrat tožimo o krizi mladinskega prostovoljnega dela in pomanjkanju zavesti med mladimi, jeseniška mladina nima večjih problemov pri zagotavljanju brigadirjev. Seveda se zatakne v združenem delu, ki je za ves mesec nerado brez mladih delovnih rok, pa tudi tu se da pogovoriti, če se mladi iz osnovnih organizacij pravočasno odločijo. Na Jesenicah jim vselej uspe poslati dve polnost*'vi In i mladinski brigadi na delovišče in tudi pri obveznostih, ki jih imajo do skupne, radovljiško-jeseniške pionirske brigade, nikoli ne zatajijo. V precejšnji meri gre zahvala za to zgledni organiziranosti kluba brigadirjev, ki vse leto vzdržuje stike z brigadirji in ob času evidentiranja ne začenja iz nič. Edina kluba brigadirjev v Sloveniji sta na Jesenicah in v Celju; kot uspešna zgleda celoletne skrbi za mladinske delovne akcije bosta bržkone spodbudila ustanavljanje klubov tudi drugod po Sloveniji. Klub ima vse leto na skrbi lokalne delovne akcije, izobraževanje brigadirjev z vodstvenimi nalogami, od poletja do poletja pa izdeluje programe brigad. V brigadirskih dneh. ki jih pripravlja v sodelovanju z vsemi šolami v občini, skušajo spoznati čim več mladih, ki se bodo morda v sezoni udeležili delovnih »ri m akcij. S prvim aprilom začenjajo eni -ali dvodnevne delovne akcije, ki jil prej načrtujejo skupaj s komunaln *r skupnostjo v občini. Tudi letos bo dejavnost potekal po ustaljenih tirih. Najprej bodo delovnih organizacijah sklenili drui beni dogovor o letošnjih prispevni stopnjah za mladinske delovni akcije. Evidentiranje brigadirjev. mora biti sklenjeno do aprila, iV^ letos najbrž težavnejše kot popre ? kajti učencev prvega letnika usme^j jenega izobraževanja, ki so vezat na obvezno proizvodno prakso združenem delu, ne bodo mogli pif% tegniti v brigade. Letos moraj ^ zapolniti dve brigadi in pol, najti pv tudi mlade, ki se' bodo vključili '["k skupno brigado jugoslovanskih žel^>* zarjev »Nobert Weber«. Dolgoletna bratsko sodelovanje z mladimi \ Beograda pa je dalo tudi pobudo t ' ustanovitev združene brigade pl^t. bratenih »Draga Milovanoviča«. Pr Kriza, ki je zajela mladinski«"*-delovne akcije, Jeseničanom očitog * ne ovne akcije, Jeseničanom očitnf*** t more do živega. Nasprotno, prfiz znanja, ki so jih vsako leto deležu«* jih podžigajo, da v pripravah tvtor vsakoletne akcije vsakokrat uganetC"1 kaj novega. Ta zagretost jim je ^ ^ dve leti zapored prinesla tudi na)!)* višje priznanje, plaketo Veljka Vlj*l hoviča, ki je nima doslej še noben'* gorenjska brigada. D Zlebir el Mladi novinar in najboljše mladinsko glasilo«; 0 L AS HSSS^rSl £l?nl•km£^£52FS! Jesenice Kr.nj. Radovljica. SkofJ. Lok« in Trtic - Izdaja Caaopi.no R«— i rt- , J " «rednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Koinjek - Novinarji: l>eopoldin« rZ~?^L' 2*5!fi? Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedei-Kuralt Mariii Voi^i.k Cveto Zaplotetk, Andrej 2alar in Danica Zlebir - Fotoreporter Franc Perd.n - Tehnični31ffioilI? OMlko' 2H«9S fr/ave*. TonaaJ Gruda«, Slavko Hain in igoTfcok.lj _ |J.t litij, od SSSSn ltTTStednll od^anulri."iSS k^t" ^ir"Ur> taden.ko. od januarja ISS4 kot po.tednik ob -re^in l^uh^ juliji "Jp. ob " k.?h g.Ptt'/. «avelLTJt Gore»J««i «•« Kranj, ti.k ZP Ljudska pravi« Ljubljana. Naslov ur^^uJT tollr™ ti** strani ^l^i^H - T«*«>**/«*«» Pr« »DK v Kranju številk. 51 5M-S*J.)im - Telefoni: direktor ?n glavn? urednik 28-463* TiS^JiA04^^ UredBik V*•iehnJ"" Urr,n\k 21 k?—ril-. Propaganda, računovodje™8-4s1Tma.i ok.hs . iroenina 27-SSS - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. |>oll<«nn naročnina MHt, - din S ciljem sistematično usmerjati m usposabljati mlade za delo v dni/ lieneni sistemu informiranja ler krepiti informativno zavesi • in kulturo med mladimi, center /.a obveščani«' in propagando pri republiški kon-1'ereiU'i ZSMS letos že petk* razpisuje tekmovanji »Mladi novinar« in »Najboljše glasilo ZSMS«. Doslej so ob srednješolskih glasilih mladinska glasila ostala zapostavljena, zato bodo letos podelili priznanje najboljšemu mladinskemu glasilu šole. družbene organizacije, društva in tovarniškemu glasilu, ki objavlja najboljše pris|>evk»' mladih Letos bodo podelili eno samo priznanje, saj je najboljše glasilo le eno Pred ocenjevanjem bodo pripravili ii,(i;..v m.- «. * i ijanjtl glasila Namen akcij«-. »Mladi novinar. i,v« je spodbuditi mlad«' novinari«, »ru uredništvih /.a bolj poglobljene kritične prispevke o mladini, okre^' \ li pa bo treba tudi dopisniško mrejik iniormativno-političnega tednilto*1 »Mladina«. Deset najboljših mladijti novinarjev bo junija H>82 prej«*eš< priznanja, ostale boljše kandidatov pa bod«> odlikovale obcMnske k on H i renče ZSMS. jipr t Akciji, ki sta letos post a vi širše kot prejšnja leta. bosta P'^fcu /.ali kvalitetno raven <>bveš«^aiiia ZSMS. sprožil i pa bosta tudi k.^: drovske rezerve, ki jo ima sloven^ c mladina na področju informirani! 1) 7. rOMEK. 12. JANUARJA 19S2 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 98; — ^Prostost le iz boja izvira 3.STRAN G LAS T* Pre*«mov« misel je bil« moto sobotne slovesnosti ob prazniku občine Skofla Loka, na kateri je govoril predsednik občin -ske skvpMine Viktor Zakelj, podelili pa so tudi nagrade občine, maugrade inovator leta in odlikovanja - Bogat kulturni program Skofja Loka - Sobotna sloves •»oet ob prazniku občine Skofja Loka. ki ga praznujejo v spomin na joljansko vstajo decembra 1941 m egendarno dražgoško bitko, ki je /zplamtela 9. januarja m je bila na-laljevanje in posledica vstaje, je bila jredvsem velik kulturni dogodek Jbranost kulturnega programa s ta loimenovanim uradnim delom je po icenariju in v režiji Rada Jana x>nudila gledalcem in poslušalcem, lelegatom. gostom in prvoborcem »rijetno osvežitev klasičnega pro-frama proslav in slavnostnih sej. Delegate in goste so najprej x>zdravili pionirji osnovne sole 'rešemove brigade Železniki, zatem >od predsednik občinske skupščine lanez Kos. ki je še posebej pozdravil ielegacije pobratenih mest Sele na Koroškem. Smederevske Palanke. Rovodeni ob Soči in Medicine .Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj je najprej poudaril pomen M, januarja, potem pa je spregovoril odstotkov dohodka in že nekaj večji delež celotne akumulacije Delež se je zadnja leta še povečeval, kar kaže. da nismo uspeli izboljšati medsek torskega razmerja. To kaže na našo nerazvitost, ki bo. će bomo tako nadaljevali, resno ogrozila standard občanov in bivalne pogoje. Dejstvo, da se delež prometa, trgovine in gostinstva v strukturi dohodka zmanjšuje ali stagnira, občani čutimo kol zmanjševanje kvalitete storitev Sodim, da smo že blizu tiste točke, pod katero ni mogoče; ob tem pa smo že izčrpali možnosti nadaljnje eksten- zivne rasti industrije tako z eko nomskega kot bi\alno-ekološkega vi dika.« Zatem je naglasi! nekatere go spodarske dosežke zadnjih let, pred vsem pa izvozne rezultate, s katerimi so lahko zadovoljni, čeprav je izvoz pogosto dohodkovno nezanimiv. Opozoril pa je neuspele integracijske procese v gradbeništvu, ne-poenoteno kmetijsko politiko, nerešena vprašanja okoli centra usmerjenega izobraževanja, težave pri delitvi dohodka, ko nekateri delavci skušajo sebi rezati prevelik kos kruha in na še nekatera druga nerešena vprašanja »Sodim, da se more naša predelovalna industrija obdržati v vsak dan večji konkurenci če,« je nadaljeval »si / investiranjem v surovinsko bazo prek samoupravnih sporazumov zagotovi kolikor tohko nemoteno preskrbo / repromaterialom in. da vlaga v produkcijo čim ver lastnega znanja, kar jo dela neodvisno od tuje tehnologije in v ponudbi izvirno. Rezultati I.TH. Seširja. Alplesa. Predilnice m še nekaterih drugih kažejo, da gredo prizadevanja v nakazano smer« Na slovesnosti so podelili tudi odlikovanji Predsedstva socialist ič ne federativne republike Jugoslavije Milanu Zaklju in Jožetu Verbiču. nagrade inovator leta in nagrade občine Skofja Loka. Veliko plaketo so podelili kolektivu Tehtnice iz Železnikov, malo plaketo pa Tonetu Logondru, Janezu Thalerju in Berti Tišler, nagrado občine Skofja Loka sta prejela Pavel Debeljak in Rudi Zadnik, pismeno priznanje pa Vlast-ja Simončič, Herman Velik in Sreten Vladosavl jevič. V kulturno umetniškem programu so sodelovali mešani pevski zbor Lubnik, Oktet Jelovica pod taktirko Tomaža Tozona. dela naših pesnikov in pisateljev so recitirali Stanislava Bonisegna, Metoda Zorčič. Boris Cavazza in Aleš Valič, sceno je oblikoval Tone Mlakar, program pa povezoval Borut Mencinger. L. Bogataj >red 3. konferenco lin dika to v Spremembe najbolj burijo ► f pripravah na tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije o I socialni politiki morajo Tržičani izpeljati še tri tematske raz-' \irave - Pozornost novostim na področju stanovanjske in po- tojninsko-invaiidske problematike - Do 20. januarja pretres »redloga stališč in usmeritev tretje konference eh Tržič - Odložitev tretje konfe-1 Mence zveze sindikatov Slovenije o llI\oobro pripravljeni na tretjo konferenco Zveze sindikatov — ^;3deotnost z dela zaradi delovnih nesreč, stanovanjska proble-et! na tika in letovanje v ospredju zanimanja 0J Skofja Loka - Sredi preteklega peta so pri škofjeloškem sindikatu prejeli akcijski program priprav na slovenskih sindi- nsk*ft)" konferenco Na pobudo osnovnih orga- hir ijtR^atov. pJrizacij sindikata so delavci v organizacijah združenega dela poglobljeno i obravnavali gradiva in iz njih izlu-ne\Tili najbolj značilno problematiko, e \ V nekaterih delovnih organizacijah niso zadovoljni s prehrano med Vijelovnim Časom. Sindikat ugotavlja. bJa plahni število delavcev, ki med ,. elom uživajo topli obrok, in da se večuje interes za vrednostne bone. 'endar v delovnih organizacijah, ier je delavcem zagotovljen topli brok, ni potrebno tako nadomešča-ije. Seveda pa za delavca ni povsod Q nako dobro poskrbljeno. Loška to-arna hladilnikov na primer je že ■,. iik/ajset let brez lastnega obrata je ITužhene prehrane, zdaj pa kaže. da e h> problem vendarle odpravljen. iW V priprave so pri škofjeloškem sin irelfikatu vključili tudi tri tematska niktosvetovanja. ki se tičejo* odsotno-adijti z dela zaradi delovnih nezgod, pieiješevanja stanovanjskih razmer de datpvcev in njihovega letovanja. Nosil« mfrii omenjenih razprav so bili samoupravna zdravstvena skupnost, de bvriH organizacija Alples iz Zelez-likov ter počitniška skupnost, so-Helovale pa so vse ostale interesne *Hpupnosti in delavci tistih delovnih "! Organizacij, kjer so ta vprašanja k taibolj aktualna, 'i Škofjeloška občina glede nesreč pri delu in odsotnosti z dela zaradi njih sicer ne izstopa i/, slovenskega povprečja, a to aktualno in problematično področje sindikat že več let spremlja. Razprava je dala celovit pogled na ta del življenja delovnega človeka, z njim pa nameravajo sodelovati tudi v konferenčni razpravi. Delovna organizacija Alples iz Železnikov, ki ima dobro rešeno stanovanjsko vprašanje, je pripravila razpravo o sedanji krizni situaciji glede zagotavljanja delavčevega »prostora pod soncem«. Vprašali so se po vzrokih, ki zavirajo gradnjo in odločanje za nakup lastnega stanovanja in dejavnike, ki dvigajo ceno stanovanja tako, da je delavec ne zmore. Tudi v letovanju delavcev je še veliko pomanjkljivosti. Med drugim so menili, naj hi bil regres za letni dopust namenjen res le tistim, ki se odločijo za letovanje, ne pa da ga porabijo v druge namene. Zadnje priprave na 1 konferenco sindikatov, ki bo v začetku prihodnjega meseca, so prihranili za januar. Te dni sprejemajo dokončne sklepe in stališča, ki naj bodo kar se da konkretni in obvezujoči. Škofjeloške delavce bosta na tretji konferenci zastopali delegatki Olga Bandelj, sekretarka občinskega sindikalnega sveta, in Marija Kastelic iz žirovske Alpine, članica sveta za življenjske pogoje, oddih in rekrea cijo delavcev pri občinskem sindikat nem svetu. D. Zlebir zadnji dve v Peku ter BPT. V Peku o produktivnosti in smotrni izrabi delovnega časa, v BPT pa o zaposlovanju in izobraževanju. Konferenca bo po vsej verjetnosti prehitela le razpravo o stanovanjski problematiki, za katero stanovanjska skupnost trenutno še zbira podatke in ki naj bi po mnenju članov sveta za socialno politiko zajela tudi obravnavo osnutka sprememb zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Sicer pa so člani sveta v drugem delu sestanka namenili precej pozornosti predlogu stališč in usmeritev za tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije. Največ so se zadržali pri upokojenski problematiki oziroma pri določilih osnutka novega zakona o invalidsko-pokojninskem zavarovanju, ki med drugim predlaga izplačila pokojnin za nazaj in ponuja možnost predčasne upokojitve. V zvezi s tem so menili, da so delavci, ki morajo opravljati nadurno delo, pri izračunu pokojnin krepko prikrajšani. Opozorili so tudi. da je potrebno pravice kmetov na tem področju hitreje izenačevati s pravicami delavcev. O zaposlovanju invalidov bi se prav tako dalo veliko govoriti. Novi statut skupnosti pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja po oceni članov sveta za socialno politiko prelaga izključno breme na delovne kolektive. Pri razporejanju invalidov na primerna dela so strokovnjaki z različnih področij premalo povezani, razen tega pa delovne organizacije namesto deklarativne podpore želijo tudi razbremenitve denarnih obveznosti, saj niso redke tiste, ki zaradi precejšnjega števila zaposlenih invalidov ne dosegajo primernega dohodka oziroma se spopadajo celo z izgubami Sindikati najbrž tudi ne morejo podpreti stališča, zapisanega v predlogu usmeritev za delo tretje kom ference. ki pravi, da zveza sindikatov soglaša H participacijo za zdravstvene storitve, celo primerno višjo od sedanje Padec življenjskega standarda namreč že zdaj nekatere delavce krepko udarja po žepih. Zakai ne bi obvezne udeležbe vnesli v prispevno stopnjo in vsaj nekoliko zmanjšali socialne razlike? Vse pripombe, ki 80 se že oziroma se bodo Z razpravami p predlogu stališč in usmeritev za tretjo konferenco še nabrale, bo svet za socialno politiko strnil pred 20. januarjem in jih posredoval šesta vi jalcem. H. Jelovčan Dobitniki zlatega sindikalnega znaka Blizu problemov delavcev Med letošnjimi dobitniki zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije, ki ga podeljujejo za večletno zgledno, učinkovito in napredno politično delovanje v sindikatu, je tudi Kranjčan Slavko ZALOKAR, sicer delegat v zveznem zboru skupščine Jugoslavije. Dolgoletni sindikalni delavec, ki je prešel domala vse institucije in ravni od osnovne organizacije do republiških in zveznih organov, je bil že 1948. leta član mestnega sveta strokovnih sindikatov v Ljubljani. Lep čas je prebil tudi pri občinskem sindikalnem svetu v Tržiču pa pri okrajnih svetih v Kranju in Ljubljani, kjer je prispeval svoj delež k raz-formiranju. Bil je v republiškem odboru sindikata tekstilcev, usnjarjev in gumarjev, sekretar komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu in še ni konca vrsti njegovih zadolžitev. Danes mu sindikat ni več osnovna dolžnost, vendar je njegovo delo pri republiški SIS za železniški in luški promet in pri zvezni skupnosti za železniški in luški promet tesno povezano s sindikatom. Slavko Zalokar si je v dolgoletnem delu v najbolj množični organizaciji delavcev prizadeval ves čas ostati blizu problemov. Prava vsebina dela. trdi, se porazgubi, če sindikat izgubi posluh za delavca. Ves čas je reševal probleme v okviru realnih, možnosti, konkretno in v neposrednem stiku z organizmi sindikata Delo namreč obdrži svojo življenjskost le, če se izogiba papirnatemu reševanju vprašanj delavca in se ne skriva za krilate obrazce. »Problemi se od prvih korakov našega samoupravljanja do danes niso bistveno spremenili. Tudi takrat so bili v ospredju delitev po delu. položaj delavca in samoupravni odnosi. Samoupravljanje je še iskalo svojo vlogo in tedaj je bila vloga sindikata zelo poudarjena. Ukvarjali smo se s samoupravno organiziranostjo ekonomskih enot. razmišljali o delitvi po delu. Kasneje je morda zaradi razvoja družbenoekonomskih odnosov to prizadevanje nekoliko zastalo, saj do danes nismo poiskali ustreznih meril za tisto delo, ki ni merljivo z najpreprostejšimi enotami.« Kjerkoli človek deluje, njegova zveza z delavci, članstvom sindikata ostane. Kritičen vpogled v sindikalno organizacijo, pa je spričo izkušenj že bolj izostren. Slavko Zalokar razmišlja predvsem o osnovni organizaciji. »Osnovna organizacija sindikata z begom v postranske dejavnosti izgublja svojo vitalno vsebino. Izključno zanimanje za socialno področje in ozka usmeritev v vprašanja standarda hromita vlogo sindikata kot organiziranega dejavnika pri zagotavljanju položaja delavca. Slednji se zato obrača na druge institucije, čeprav je mesto za iskanje odgovora v osnovnem okolju. Seveda pa mora osnovna organizacija s čvrstim programom, trdnostjo, povezanostjo in jasno usmerit ritvijo to tudi zagotavljati« Obilica družbenega dela, v katero je Slavko Zalokar trdno vpet, je zajeten zalogaj, ki zahteva »človeka in pol«, da je kos vsem problemom. Prejeti zlati znak sindikata, je dokaz, da je bil Slavko Zalokar kos mnogim problemom pri delu. ki ga je žrtvoval sindikalni organizaciji. S tem pomembnim priznanjem pa ni dobil le zadoščenja, pač pa tudi elan za naloge, ki so še pred njim. I). Zlebir Obveščanje mladih pred kongresom Skofja Loka - Na nedavnem posvetu Centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS so izrazili potrebo po razčlenitvi obveščanja tudi v posameznih regijah Gre namreč za obveščanje mladih pred mladinskih kongresom, ki bo oktobra tega leta in za katerega velja pripraviti celovit program. Z akcijami, ki bodo potekale ves čas pred kongresom, namerava mladina opozoriti na svoje probleme in razgibati predkongresno javnost, naj da nri-pevek mladini problema- svoj tiki. Važno vlogo v pripravah bodo morali odigrati Centri za obveščanje in propagando v občinskih konferencah ZSMS. Nosilec regijskega posvetovanja za Gorenjsko, ki bo v četrtek, 28. januarja, je center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Skofia Loka. sodelovali bodo centri iz Kranja, Tržiča, Jesenic in Škofje Loke, Radovljica pa še nima sistemsko rešenega vprašanja organiziranega obveščanja. * Jezikovno razsodišče (49) Vse za izvoz Začel sem brati Kompasov prospekt »KOMPAS TOURS Zimski program«, toda »generalne kondicije« so mi bile popolnoma nerazumljive. Na srečo sledi besedilo v angleščini (General ronditions). ki mi je omogočilo razumevanje slovenskega naslova. Da bo stvar jasnejša: Kompas je izdal na oko kar prijeten prospekt, na videz v štirih jezikih (slovenščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini), za štiri predvidene izlete (v Lipico in Postojno, v Trst. po Istri, v Videm). Slovenščina je postavljena celo na celo in tako se na vrhe prospekta glasi: »GENERALNE KONDICIJE. Kompas si pridržuje pravico potovanje podražiti, spremeniti program, 3/Jromt odpovedati potovanje v primeru višje sile ali premajhnega števila prijav « Častno mesto slovenščine je torej omadeževano s tako nepremišljeno zapisanimi »generalnimi kondicijami«. Ne veš, ali se pisec prospekta boji besede pogoji, ker je v slovenščini dostikrat pomensko zlorabljena, ali pa je bil v tako slabi kondiciji, da boljšega pač ni spravil iz sebe. Nt >ye namreč tako preprosto prepisovati tujih besed in jeziku iz zasebne nevednosti pripisovati vrzeli in mu s tem manjšati ugled in izrazno moč. Slovenščina jo je v tem Kompasovem prospektu tudi sicer precej slabo odnesla. V nekaterih rubrikah (v naslovu, pri dnevih izletov, pri urah. pri cenah) je sploh ni, marsikje pa preveč šepa: »V ceno izleta je vključeno: avtobusni prevoz, vodič, vstopnice ter postrežnina luneh paket . . Po jugoslovanskih carinskih predpisih je dovoljena višina iznosa din 1500 v bankovcih po 100 din po osebi.« Čudimo se, da se Kompas še ni pozanimal, kako se po naše reče vodiču (vodnik), luneh paketu (malica ali prigrizek ali suha hrana ah kar pač misli ponuditi potnikom,) Istratouru (izlet po Istri), Re-dipuglii (Sredipolje), Kompas toursu (Kompasovi izleti). Namesto da bi nas Kompas vodil, nas zavaja. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predlogi in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! G LAS4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 12 JAAU# Novost iz Save V kranjski Savi so zaceli z redno proizvodnjo najnovejšega izolacijskega materiala 8AVALIT, ki je odličen za izolacijo cevi vodne instalacije, centralnega gretja in cevi hladilne tehnike Kranj — Številnim poskusom in prizadevanjem, da bi ob vse hujši energetski krizi, ki jo že čutimo na vsakem koraku, in se nam Se hujša ■■rta, so se pridružili tudi delavci razvojno tehnološkega instituta kranjske Save. Po nekajletnih študijah in preizkušanjih so razvili in < .ivojili proizvodnjo novega izolacijskega materiala, ki so ga poimenovali Savalit in ki bo s svojo kvaliteto in preprosto uporabo zagotovo izpodrinil marsikateri dosedanji izolacijski material, predvsem pa nadomestil uvoz. Gre za posebne cevi in plošče iz nekakšne |*>naste gume. v kateri pa se ne^rfbre nabirati voda, kajti tu so celice zaprte in zrak v njih je najboljši izolator. Nepropustne so torej za paro in vodo, izredno fleksibilne, lepega videza, negorljive in povrhu vj^ega še zelo enostavne za montažo. Sami, brez mojstra, jih lahko namontiramo na cevi na primer pri centralni kurjavi v kleti ali kje drugje, kjer nočemo, da bi nam cevi, speljane skozi prostor, prostor tudi ogrevale. So okrogle, brez zareze, ki jih na cevi enostavno navlečemo ali pa so pri strani zarezane, da jih še lažje nadenemo na ce^. režo pa potem enostavno zalepimo s posebnim lepilom, ki so ga tudi k temu izolacijskemu materialu posebej pripravili v Savi. »savanolorn« T-R. Ze kakšne tri mesece teče v Savi redna proizvodnja tega izolacijskega materiala in ga v vseh njihovih trgovinah že lahko dobimo za vse standardne cevi. ki pridejo v poštev v stanovanjskih hišah, železne, jeklene ali bakrene. Veliko zanimanja je ta savska novost vzbudila pred Novim letom na beograjskem gradbenem sejmu, kjer so savski strokovnjaki »savalit« predstavljali s predavanji in praktičnimi demonstracijami. Radi bi le še bolj prodrli v hladilno tehniko in pa v termo izolacijo. Izdelujejo namreč tudi izolacijske plošče iz tega materiala, ki bi izredno kvalitetno lahko nadomestile dosedanje izolacijske materiale v hladilni tehniki, kot so stene hladilnih komor, hladilnih skrinj, pri klima napravah in podobno. No. sicer je pa to šele začetek, čeprav je v Savi proizvodnja stekla že serijsko. Tozd Gumeno-tehnični. izdelki proizvaja »savalit« in so zanj postavili popolnoma novo. sodobno in avtomatizirano opremo. Tri vrste »savalita« proizvajajo trenutno v Savi: Savalit T za izolacijo cevi toplovodnega centralnega gretja, ki je uporaben v temperaturnem območju od 5 do 105 stopinj Celzija. Savalit H za hladilno tehniko, za temperature od - 40 do 105 stopinj Celzija ter Savalit S. izolacijski material za klimatske naprave, sanitarne vode in sončne ogrevalne sisteme, ki ohrani izolacijsko sposobnost v temperaturnem razmaku od —25 stopinj Celzija do 105 stopinj Celzija. Prav gotovo pa ne bo ostalo le pri tem, saj ima naša industrija še vrsto zahtev po izolacijskih materialih, ki jih zdaj uvaža za drage devize, v Savi pa strokovnjaki ne mirujejo in zdaj, ko se je osnovna proizvodnja uspešno začela, iščejo novih in novih možnosti za razmah te njihove najmlajše proizvodnje. D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kaj se dogaja z izobraževanjem ob delu? Gorenjske organizacije združenega dela so napovedale, da bodo v razdobju 1981-85 iz notranjih virov pridobile 2700 strokovnjakov ali okroglo 542 letno. Gre torej za zaposlene delavce, ki naj bi z izobraževanjem ob delu oziroma iz dela prišli do ustreznega znanja. Podatki o vpisu" za letošnje šolsko leto pričajo, da se je izobraževanje ob delu skrčilo. Kje so razlogi? Prvič: kadrovski potencial za izobraževanje ob delu se je dokaj izčrpal, saj je velik razmah tega izobraževanja v preteklosti že posrkal veliko kandidatov, starin pretežne* od 20 do 40 let. Priložnosti je bi > dovolj, zato je glavnina tega kadra že sedla v šolska klopi. Ce jih je pometel osip. se večina ne odloča za ponovni vpis v drugo šolo. Drugič: lakota po zaposlovanju je potešena. Prav te potrebe so spodbujale mnoge, da so prek študija ob delt« bežali iz svojega osnovnega (proizvodnega poklica) in prišli do diplome, ki jim je odprla vrata »pisarn* Ta pa so danes močno priprta, če ne celo zapahnjena, zato tovrstna motivacija kopni. Tretjič: institut priznavanja delovne zmožnosti je ifiarsikomu po bližnjici dal tisto, kar bi sicer iskal z izobraževanjem ob delu. Četrtič: v mnogih OZD so novi razvidi del in nalog pospravili s staro in pogosto napako, po kateri so \file zahtevnosti glede strokovne izobrazbe umetno napihnjene zaradi delitve osebnih dohodkov. To jt> bilo pozitivno in je hkrati zdravilno prirezalo interes za izobraževanje, ki je bil zasnovan zgolj na posameznikov« računici in »prirejanju« delovnih mest. Manj spocInudno je. da gre zmanjšan interes za izobraževanj* morda pripisati večji uravnilovki. Petič: izobraževanje ob delu ni zastonj. Po eni strafii se zmanjšuje število študijskih ugodnosti (plačilo šolnin, dopusti itd.), po drugi strani se je izobraževanje podražilo, hkrati pa je nekoliko zdrknil življenjski standard Razmerje med vložkom za izobraževanje in njegovimi ekonomskimi učinki je za posa-mezf1'!18 morda vse bolj skromno, čepravno je zabloda, da vrednote izobraževanja skrčimo zgolj na gmotni vidik. jNatresli smo nekaj domnev, ki bj lahko botrovale bistveno manjšemu zanimanju za izobraževanje ob delu V letošnjem šolskem letu. Podčrtati pa moramo, da seveda nobena od njih ni še empirično preverjena in gašto kar kličejo po podrobnejši osvetlitvi. Ko bodo znan' osnovni razlogi in pretehtani vsi plusi in minusi okleščenega izobraževanja ob delu. tedaj bo potrebno tudi temu izobraževanju in usmerjanju posvetiti mnoiV ve^ družbene pozornosti. Franc Belčič ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA! KOTO Koteks tobui in ibi'alnice kmetijskih zadrug Nagrade Inovator Škofje Loke Skofja Loka — Na slovesnosti ob občinskem prazniku sta predsednica raziskovalne skupnosti Skofja Loka in predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj podelila letošnje nagrade Inovator leta. Enakovredne nagrade so prejele štiri inovacije. Anton Miklavčic iz Rudnika urana 2irovski vrh je naredil priključno vozilo za prevoz manjših kabelskih kolutov. S tem je poenostavljeno in racionalizirano nakladanje in razkladanje kabelskih kolutov, kar olajšuje delo in prihrani na času in s tem pomaga k večji produktivnosti. Janez dolar in Jakofc iz Alplesa Železniki nagrado za inovacijo: lubja za proizvodnjo tc gije. Predlagana izbol bolj celovito posegla v manjkanja energije in i acijo. Razen tega z m ariji čemer v največji meri'., stabilizaciji. Letni prihnw< uporabe lubja je 107 olja. Naslednja nagrada je šla v Tehtnico Železnike. Prejela sta jo Rado Goljevšček in Franc Mi-helič za raziskovalno delo na novem proizvodnem programu Tehtnice. Program bo popolno nadomestil uvoz opreme (avtomatska analitska tehtnica, magnetni mešalec, elektronska precizna tehtnica). Iz Jelovice pa sta Eržen in Vinko TW^ prigradila leseno korito*/ Maweg. S tem sta Ieth *j delovni organizaciji jev. Inovatorja sta delJJJ vodnji in sta pokazala W vsakdo prispeval k izbolS. lovnih pogojev ozirotn,^ lizaciji delovnega procesa 7 Združevanje sredstev i za povečanje izvoza j Z združevanjem dela in sredstev, predvsem pa deviz* k 1 v reprodukcijski verigi, bodo v Alplesu in Heliotvl' boljše delovne pogoje in povečali izvoz na konv^f pogoje in povečali področje Železniki - V Alplesu Železniki že nekaj let pripravljajo obnovo temeljne organizacije Fonsko in garniturno pohištvo. Navedena temeljna organizacija ima v okviru delovne organizacije najslabše delovne pogoje in zastarelo tehnologijo. Kolektiv Alplesa zato meni. da je treba zaposlenim v tej tozd ustvariti enake pogoje kot v ostalih proizvodnih tozdih, kar bodo lahko dosegli z dodatnim investiranjem. Rekonstrukcija bo obsegala rušenje najstarejšega dela proizvodnega obrata na zahodni strani tovarne, kjer bodo pridobili prostor za nadaljnji razvoj in normalno delo tozda Toplarna ter dozidavo objekta na vzhodni strani, kjer naj bi z novogradnjo pridobili 6.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Predvsem ho prostorska preureditev omogočila postavitev nove linije za proizvodnjo masivno-ploskovnega pohištva za izvoz v ZDA, Kanado, zahodno Evropo in arabski svet. Menijo namreč, da je navedena rekonstruk cija nujna, ker je bila tozd Fonsko in garniturno pohištvo zgrajena pred skoraj 20 leti je od takrat dalje doživljala samo manjše spremembe v tehnologiji z nabavo posameznih novih strojev. Celotna rekonstrukcija objekta in naložbe v novo tehnologijo in obratna sredstva so znašala 250 milijonov dinarjev. Glede na izvozno usmerjeno investicijo menijo, da bodo dobili kljub močni omejitveni politiki pri investicijah, nekaj denarja tudi od poslovne banke. Pomemben vir sredstev pa bodo dobili s sovlaganji od Slovenijalesa, ki je pravu } resiran za povečano !>'* pohištva za izvoz. VaetX r nijo, da je najpomembnJJ sovlaganju pridobljen /i njem sredstev s HelioaoJ S to delovno organuacjL sali samoupravni sporai^n" zevanju dela in sredstev^ ^ no tehničnem sodelovat, P< varjanju in razpolaganji;' Ul mi sredstvi in skupnim cU,*' Z navedenim samouk razumom so delavci Alplesa združili skup^ Glavni cilj sporazum« združevanjem sredstev trajnejši vir deviz za potrebuje za uvoz repr. konvertibilnega tržišča/^* meljni pogoj za noi nniLjf njihovi proizvodnji. Ak,?* dobil stalno preskrbo sujf površinskimi materiali, Itf** potrebuje za nemoteno i. Hkrati pa bo sporam^ Heliosu in Alplesu, da t J njem sredstev ustvarijo prihodek iz naslova skuj^f izvoda. Predvsem pa je dr* da bo ta skupni proizvod J** izvoz na konvertibilno tri/*' bo dohodkovno zainterv-^ proizvajalca tudi za suvano manj interesantni f* zapadno tržišče. V* Z združevanjem dela u P* predvsem pa deviznih T. reprodukcijski verigi uspeli ustvariti boljše Vendar ne samo ti, nasploh mora ■ hiti nekaj v tukajšnjih ljudeh, saj je top^1 Prav zanimivo, koliko slikarjev, pisa- to« l teljev je izšlo iz teh krajev.« je po podelitvi nagrade v pogovoru, ki se Združenje umetnikov Skofja Loka je združilo podelitev Groharjeve nagrade z vsakoletno predstavitvijo dela svojih članov. V galeriji loškega gradu so pripravili razstavo likovnih del. N katero se predstavlja deset slikarjev, t nje kiparji in avtorica tapiserij. Razveseljivo je. kakor je dejal ob razstavi Andrej Pavlovec, da so se pomnožile vrste kiparjev, saj sta se doslej osamljenemu Tonetu Logondru pridružila Aljoša in Gorazd Sotler. Silva Bernik pa se s svojimi tapiserijami spretno izogiba zgolj dekorativnim učinkom Glasbeniki z Milošem Mlejnikom dosegajo visok vzpon in čelist Mlejnik je z violinistom Goranom Košuto in violistom Crtom ŠiSkovičem, ki delujejo kot godalni trio. uvedel petkov večer. Ob koncu pa se je s svojim novo ustanovljenim mešanim pevskim zborom Pod-lubnik predstavil Tomaž Tozon. , .J prav tako član Združenja. r*Jj Najbolj skromno je v Združenju t0^ še vedno zastopano literarno snovanje, kar je lahko ne samo 3^ želja, temveč tudi naloga Zdru-j ženja v bodoče. j£ > je nenehno vračal h Groharju, dejal ^ nagrajenec Gabrijel Stupica. Združenje umetnikov Skofja Loka ?je Groharjevo nagrado in štipendijo ^y podelilo na skupni predstavitvi dela svojih članov v galeriji loškega gradu v petek, H. januarja. Nagrade) Vpodeljujejo likovnim umetnikom, ki s*> ustvarjali na Škofjeloškem ali od tukaj izhajajo. Lani. ko so jo podelili prvič, jo je prejel v Virma.Šah pri Skofji Loki rojeni slikar France Mi-helič\ letos so jo namenili v Dražgo-šah rojenemu slikarju Gabrijelu Stupici. Groharjevo štipendijo pa ( f podeljujejo tistemu mlademu ust-V varjalcu. ki mu je denarna pomoč potrebna za nemoteno delo. I^ani jo lv^'jje prejel mladi slikar Jane/. Hafner j yiz Škofje Loke. Letos so jo podelili mlademu, nadarjenemu in v naši j^**! kulturi močno uveljavljenemu sli-i f^rJU Tomažu KržiSniku iz Zirov. lotu,. zaključno prav v trenutku, ko ga je iCj,;pn zadela nesreča. Ognjeni zublji so raju?1" Povsem uničili prostor, v i*v* katerem je delal in živel. Ogenj je ^„'ltovzročil neprecenljivo škodo, saj je ajf uničil tudi dela, ki jih je imel v oW«teljeju. . w *-*8tvarJalni °PUS Groharjevega i (^••grajenca Gabnjela Stupice je na ipt^ •>ov«»ni podelitvi orisal Ive Subic. n« i^jal je. da ga je moč strniti v en »v JJ.™ Htavek: Stupica je umetnik. jj^Pjegovo slikarstvo odlikujejo nepre-t^ienljive dimenzije in žlahtna kvali-«, utet^ Zapisal se je med najpomembnejše slovenske slikarje po osvobo-Ak^5tvi- enako upošteven in spoštovan ^■tudi v jugoslovanskem in evrop-Jk*m slikarstvu. O tem siimiroivu. u tem govore >fcv£?vima v'8°'{a priznanja. Stupica je w»*" »tirikrat odlikovan s Prešernovo a if5*Pado- Pre->el ie nagrado AVNOJ, iak°P'cevo nagrado, jugoslovansko ^W^rCK>nalno na^raražgošah Ko je bil star pet let. so Bl »e preselili v Mošnje na Gorenjskem. lier je obiskoval osnovno šolo i»ft"diral * na Umetniški akademiji ih iZa?rebu' (xJ lHa 1946 do upoko-kjgtve leta 1977 je je bil redni profesor iW»\R Akademiji za likovno umetnost * Ljubljani ■Stupičev slikarski razvoj vodi od lorističntga in psihološko kultivi- ranega realizma do temne ekspresio-nistične faze. do svetlega obdobja razmišljanja v barvi belega v belem ter slikarstva znakov. Njegov motivni svet so lastni portret, lik dekleta ali žene, tihožitje »Grohar je bil izmed vseh impresionistov najbolj navezan na okolje, iz katerega je izšel. Njemu je ta kraj zelo močno označil slikarstvo; s Krompirjem. Koprivnikom . . . je veliko povedal Bil je velik umetnik. Zanimivo pa je. da njegovo življenje, ki je bilo zlasti proti koncu zelo tragično, ni pustilo takšnih sledi na slikah. Njegov slog je prešerno razigran, »raspjevan«, kakor bi rekli naši bratje. Jaz nisem tako liričen, holcar sem. nisem odvisen od pej-saža. nikoli ga nisem slikal. Toda tudi glava, tihožitje je nekakšen pejsaž. majhnost, na katero se lahko osredotočim, da me ne zbega širina Hotel bi biti nekaj takega, kot so bili stari Bergant. umrli Pilor in nesrečni Petkovsek« - ie pripovedoval Gabrijel Stupica in razkril tudi. kaj dela zdaj »Po fazi. ki je šla v širino, se vračam v intimnost, bolje rečeno, k svojim koreninam, preizkušam sam sebe, koliko zdržim. Bil sem veliko bolan, slikarstvo je začelo dobivati zame pomen samoohranitve. Vrnil sem se k temelju svojih slik. ki sem ga negoval, ki mi zdaj pove. koliko sem se sposoben osredotočiti. Imam na pol končana dela tako imenovane bele. mehke faze. ki sem jih začel delati, preden sem zbolel, in dolgo nisem mogel spet priti v stik z njimi. Najprej sem se moral vrniti k svoji zgodovini Slike, ki zdaj nastajajo, so izključno moja intima, lahko jim rečem »talci«, dokazi, da še nisem za odpis. Stopnjevanje samozavesti me bo pripeljalo k na pol končanim »belim« slikam « M.Volčjak 5.STRAN O LAS Združenje umetnikov Skofja Loka je podelitev Groharjeve nagrade združilo s predstavitvijo dela svojih članov. V galeriji na loškem gradu so pripravili likovno razstavo, v glasbenem delu večera pa je nastopi/ novoustanovljeni mešani pevski zbor Podlubnik. ki ga vodi član združenja Tomaž Tozon. Letošnjo Groharjevo štipendijo je prejel nadarjeni in pri nas uveljavljeni slikar Tomaž Kržišnik iz Zirov. Razstava Razvojne poti slovenske fotografije v letih 1945- I9HI. ki jo je pri pravil kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju ob 10. obletnici svojega delovanja, privablja r galerijske prostore Mestne hiše i Kranju številne obiskovalce - Foto: S. Saje Bogatost slovenske fotografije Pred desetimi leti so ustanovili pri Gorenjskem muzeju v Kranju kabinet slovenske fotografije - Spodbujevalec razvoja fotografije in njene popularnosti — Stvaritve fotografov so nepogrešljiv del Človekovega družbenega življenja Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju so se že mnoga leta nazaj zanimali tudi za fotografijo in prirejali razstave del slovenskih fotografov. Da so se ukvarjali s to dejavnostjo, ni zgolj naključje; Kranj namreč vežejo na fotografijo domačin Janez Puhar kot utemeljitelj fotografije na steklo in vrsta poznejših priznanih fotografov. Pred desetimi leti so kranjski in drugi slovenski fotografi — med njimi profesor Marko Aljančič iz Kranja, inženir Stojan Kerbler iz Ptuja, raziskovalec razvoja slovenske fotografije magister Mirko Kambič iz Ljubljane, likovni kritik Aleksander Bassin iz Ljubljane in mojster fotografije inženir Marjan Smerke — dali pobudo za ustanovitev kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Osnovna naloga kabineta, ki se poleg slovenskega arhitekturnega muzeja edini ukvarja s to dejavnostjo, je spremljanje razvoja slovenske fotografije Gre tako za zbiranje zgodovinskega gradiva kot za stalen prikaz stvaritev slovenskih fotografov. »Med desetletnim delovanjem,« ocenjuje kustos kranjskega muzeja Cene Avguštin, »je kabinet z menjavo fotografskega gradiva doma in po svetu pa s prirejanjem razstav in posvetovanj uspel spodbuditi razvoj slovenske fotografije in jo popularizirati. Na začetku nismo niti slutili, da je slovenska fotografija tako bogata in zaradi zgodnosti v svojih likovnih pojavih tudi pomembna. Na to so opozorili odmevi na razstave slovenskih fotografov drugod, številne naše fotografske razstave pa so potrdile, da je bilo doslej skritega veliko gradiva. Fotografija postaja tako enakovredna drugim likovnim strokam, ki jih predatavljamo v muzeju. To je pomembno, saj gre za vejo umetnosti, ki povsem neposredno sledi vsemu dogajanju v družbi in se pri registriranju pojavov odziva na specifičen način. Fotografija je zaradi velike možnosti reproduciranja in lahke nrenosliivosti tudi ena naj- Sveže deske loškega gledališča Uresničena desetletja stara želja loških kulturnikov: škofjeloško mesto je dobilo lepo, sodobno opremljeno gledališko dvorano - Z njo so odprli zadnji objekt iz Škofjeloškega samoprispevka, denar za prenovo dvorane na Spodnjem trgu pa je prispevala še kulturna skupnost leta 1976 do 1980. Rečemo lahko, da Skofja Loka - S prijetnim kulturnim sporedom in s priložnostnimi slavnostnimi besedami so v soboto. 9. januarja, ob škofjeloškem občin skem prazniku odprli prenovljeno loško gledališče na Spodnjem trgu. Prelepo, sodobno opremljeno dvorano so Ločani povsem napolnili in potešili radovednost, kakšna je zdaj gledališčna dvorana. Vedo še. kako je bilo v stari, pusti in ledeno mrzli, ki se je zato vse bolj praznila in tri le.ta nazaj je domača premierna predstava napolnila le dober ducat sedežev. Igralci Loškega odra so tedaj sklenili: v takih razmerah ne moremo več igrati Deske razmaja nega loškega gledališča so utihnile. Odločitev, ki je pospešila prenovo gledališke dvorane na Spodnjem trgu in odložitev gradnje družbenega centra na Mestnem trgu. Prenova gledališča na Spodnjem trgu je bila namreč vključena v program škofje-to«Wpora itarn« , "spevka. ki je tekel od je prav nujnost prenove dvorane krepko spodbudila uvedbo samoprispevka. Ce je bila trdna zavest LoČanov, da s samoprispevkom razrešijo marsikateri problem, pa program samoprispevka ni bil tako trdno določen, je na otvoritveni slovesnosti dejal Milan Osolnikar. predsednik gradbenega odbora za izvedbo samoprispevka pri krajevni skupnosti Skofja Loka. Odbor se je srečal s številnimi težavami, posebej pri pridobivanju zemljišč in načrtih in to je gradnje zavleklo. Vendar so Ločani s samoprispevkom mnogo pridobili: televizijski pretvornik na Lub-niku. manjši v Puštalu že čaka na tehnični prevzem, asfaltno prevleko od Puštala do Sore, pokrito tržnico, športno dvorano na Podnu in prenovljeno gledališče. Uredili bodo še športne terene v Frankovem naselju na Trati. Neuresničena je torej samo obnovitev dvorane TVI) Par- tizan na Mestnem trgu, zamisel o družbenem centru, za kar je denarja zmanjkalo. Prenova gledališča je veljala 26 milijonov dinarjev; 16 milijonov dinarjev so namenili iz samoprispevka, 9 milijonov dinarjev je prispevala kulturna skupnost Slovenije, ostalo krajevna skupnost in kulturna skupnost Skofja Loka. Uresničena je torej desetletja stara želja loških kulturnikov po sodobni gledališki dvorani, temeljnem pogoju za kulturno delo. Zal nekaterimi med njimi, ki so se za to najbolj zavzemali - omeniti velja posebej Janka Kreka — niso dočakali, da so zidarji temeljito spremenili poslopje, ki že osem desetletij ni doživelo preureditve. Škofjeloško mesto je torej vendarle dobilo privlačno dvorano, v katero bodo gledalci radi prihajali. Predsednik Loškega odra Janez Sušnik je na slovesni otvoritvi prevzel ključ dvorane. Gledališniki imajo zdaj v rokah ključ, ki bo polnil dvorano. Želim, da bi sveže deske omamile ljudi, vznemirile publiko, želim, da postanete ogledalo naše družbe, je na slovesnosti dejal Viktor Zakelj. predsednik škofjelo- bolj komunikativnih vej umetnosti. Zato je nepogrešljiv del človekovega družbenega življenja« Kabinet slovenske fotografije je doslej pripravil prek dvajset razstavnih prireditev. S sodelovanjem na individualnih razstavah so mnogi fotografi postali člani kabineta. Predvsem Stojan Kerbler si že več let prizadeva za organizacijo tematskih razstav, ki so doslej predstavile socialno problematiko v naši fotografiji, odkrile likovni značaj fotografije med narodnoosvobodilno borbo in osvetlile razvoj fotografije na Slovenskem do današnjih dni. Stvaritve mnogih naših fotografov si je te dni moč ogledati v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju, kjer Gorenjski muzej iz Kranja prireja razstavo Razvojne poti slovenske fotografije v letih 1945-1981 v počastitev desete obletnice ustanovitve kabineta slovenske fotografije. Prireditev skuša dognati, kako se je naša fotografija odzivala na razvoj fotografije v svetu, pa obenem s prikazom vseh specifičnih pojavov v naši fotografiji predstavlja delež posameznih avtorjev v razvoju slovenske fotografije. Ob razstavah ne kaže prezreti še enega poslanstva, ki ga kabinet slovenske fotografije opravlja z izdajo priložnostnih katalogov. Besedila m reprodukcije v njih namreč pomenijo pomembno zgodovinsko gradivo za nadaljnje preučevanje razvoja naše fotografije. Nič manj pomembno ni zbiranje in katalogiziranje bogatega fotografskega gradiva, ki ga kabinetu odstopajo avtorji razstavljenih del. Čeprav kabinet nima stalnega sodelavca, ki bi se strokovno ukvarjal zgolj s fotografijo, načrtujejo v njem obsežne naloge za bodoče. Pozornost bo posvečal zbiranju gradiva starejših fotografov in skrbel za predstavitev slovenske fotografije po domovini ter v svetu. Ob tem pričakuje sodelovanje arhitekturnega muzeja Slovenije in podporo okolja, v katerem deluje. S. Saje ške občinske skupščine, ko je spregovoril o pomenu trenutka, saj mesto s lii.OOO prebivalci naposled dobiva kulturno središče. škofjeloško mesto ima 250-letno gledališko tradicijo, škofjeloški pasi jon je prvi ohranjeni gledališki tekst na Slovenskem. Člani Loškega odra so za slovesno otvoritev dvorane pripravili odlomke iz pasijona. Svojo loško govorico so spletli s pojočo poljanščino, ki so jo z odlomkom iz dramatizirane Tavčarjeve novele Cvetje v jeseni prinesli na loški oder igralci iz Poljan. Glasbeni del večera pa je mikavno napolnil godalni trio. ki ga sestavljajo čelist Miloš Mlejnik. violinist Goran Košuta in violist Crt Siškovič. M.Volčjak Zgodbe iz bolnišnice Kranj — V lutkovnem gledališču GLG v gradu Kiselštajn bodo v četrtek, 14. januarja, ob 16. in ob 17. uri nastopili lutkarji Osnovne šole Planina pod rnentorstvom Vladimirja Rossa z lutkovno igrico Zgodba iz bolnišnice. O LAS 6.STRAN RADOVLJICA 32. seja zbora združenega • dela skupščine občine Radovliica bo v sredo, 20. januarja ob 16. uri V veliki sejni dvorani v skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 32. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v torek, 19. januarja ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 32. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 20. januarja ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica '. *' DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK 12. JANUARJU na Dnevni red: - potrditev zapisnika zadnje seje - program dela skupftčine občine Ra-doljica za prvo četrtletje letošnjega leta - predlog resolucije n družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica za letošnje leto - osnutek odloka n določitvi delegatskih mest. oblikovanju konference delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občine Radovljica - osnutek dogovora o usklajevanju davčne |x>litike v letu 1982 - predlog odloka ti spremembi membnosti kmetijskega ali gozda - predlog odločbe n ugotovitvi splošnega interesa /a gradnjo hale za vzdrževanje v delovni organizaciji Klan Begunje - predlog dogovora o združevanju sredstev za uresničevanje nalog na področju delovanje koroških |>arti-zanov - predlog akta o ustanovitvi zgodovinskega arhiva Ljubljana - samoupravni s|>orazum o medseboj-nih pravicah in obveznostih ustanoviteljev /gotovinskega arhiva Ljubljana - osnutek zakona u temeljnih prav cah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delegatska vpraAanja Dnevni red: - potrditev zapisnikov zadnjih sej - program dela skupAčine občine Radovljica za prva četrtletje le tošnjega leta - predlog resolucije o družbenoeko nomski politiki in razvoju občine Radovljica za let os - predlog odločbe o ugotovitvi sploš nega interesa za gradnjo hale vzdrževanje v delovni organizacij Klan Begunje - predlog dogovora u združevanji sredstev za uresničevanje nalog na področju delovanja koroških part za nov - predlog akta o ustanovitvi Egodt vinskega arhiva Ljubljana - samoupravni sporazum o med se boj nih pravicah in obveznostih usta noviteljev zgodovinskega arhiva Ljubljana - osnutek zakona o temeljnih pra vicah iz pokojninskega in invalid skega zavarovania Dnevni red: — zapisnik zadnje seje — program dela skupščine občii Radovljica za prvo četrtletje letos njega leta - predlog odloka o spremembi na membnosti kmetijskega zemljišča ali gozda — predlog dogovora o združevanju sredstev za uresničevanje nalog na področju delovanja koroških jMirti zanov — predlog akta o ustanovitvi zgodo vinskega arhiva Ljubljana — samoupravni sporazum o medseboj nih pravicah in obveznostih ustano viteljev Zgodovinskega arhiva Ljub Ijana - predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica za letošnje leto - osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 - osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delegatska vprašanja Politika in razvoj občine V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1982 je opredeljen razvoj na vseh področjih - Več izvažati in manj uvažati — Zaposlovanje do 1 odstotka in ome- jitev dopolnilnega dela Izvrsni svet skupščine občine Radovljica je že obravnaval predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1982. Zato predlaga, da jo sprejmejo tudi delegati vseh treh zborov. V Radovljici predvidevajo, da bo rast nominalnega dohodka iz družbenega proizvoda v gospodarstvu 22 odstotkov ali realno okoli 1,6 odstotka. Fizični obseg poslovanja bo v globalu večji okoli 2,5 odstotka, različno po posameznih dejavnostih. Število zaposlenih bodo povečali do 1 odstotka s tem, da bodo zagotovili le produktivno zaposlovanje, brez štipendistov in pripravnikov. Povečanje izvoza blaga se predvideva za 14 odstotkov, od tega na konvertibilno področje za 17 odstotkov več, medtem ko bo obseg uvoza ostal takšen kot lani. Pri odločitvah o investicijah bodo upoštevali temeljne razvojne kriterije, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za pet let, predvsem pa bodo podprli izvozno usmerjene naložbe. Večjih naložb izven gospodarstva ne bo, razen naložb v stanovanjsko in komunalno dejavnost. Rast sredstev za osebne dohodke bo v globalu zaostajala za 8 odstotkov v primerjavi z rastjo dohodka, pri čemer bo gibanje osebnih dohodkov različno v dejavnostih in v organizacijah združenega dela, odvisno od uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v globalu zaostajala za 15 odstotkov za rastjo dohodka. Skupna poraba brez sredstev za pokojninsko zavarovanje bo rasla hitreje od dohodka. Sredstva za splošno porabo bodo zaostajala za 28 odstotkov za rastjo dohodka. Predvideva se odločno omejevanje stopnje inflacije, ta-ko da rast cen v letu 1982 ne bo presegla stopnje 15 odstotkov. Pri izračunu nominalne rasti posameznih ekonomskih kategorij so upoštevali se 5 odstotkov prenesenih povečanj cen iz Teta 1981. Dogovor o davčni politiki RepubttsVa uprava za družbene prihodke je pred časom poslala izvršnim svetom vseh slovenskih občin prvi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike letos. Na podlagi pripomb, ki so jih predložili izvršni »veti in tudi izvršni svet skupščine občine Radovljica in na podlagi regijskih usklajevanj je uprava pripravila nov osnutek dogovora z nekaterimi dopolnitvami, ki se nanašajo na znižanje davka od kmetijstva, na določitev odstotka izterjave za leto 1982, spremembo skupin dohodkov za določitev stopenj davka po odbitku iz obrtne dejavnosti ter na doslednost pri ugotavljanju količin proizvedenega in prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka. Te dopolnitve so tudi usklajene s stališči izvršnega sveta skupščine Slovenije. Koroškim partizanom Skupščina občine Radovljica je na slavnostni seji avgusta lani podelila domicil koroškim partizanom. Osrednji odbor koroških partizanov je poslal predlog dogovora o namenskem združevanju dela in sredstev za uresničevanje dogovorjenih nalog na področju dela koroških partizanov. Naloge bodo opravljali tako. da se bodo v vsakoletnem planu dogovorili o vseh akcijah. Predlog plana bo sestavil osrednji odbor koroških partizanov in ga poslal vsem udeležencem tega dogovora. Dogovor je veljaven za udeležence, ko ga podpišejo, in velja od dneva podpisa. Z dogovorom so poslali tudi predlog finančnega plana za letos; v letu 1982 bi prispevali sredstva za izvedbo plana koroških partizanov v višini 15.000 dinarjev. Dogovor je obravnavala na svoji seji tudi komisija za zadeve invalidov in borcev NOV in ga sprejela brez pripomb in predlogov, prav tako tudi radovljiški izvršni svet Predlagajo, da ga vsi zbori občinske skupščine obravnavajo in snreimeio. Ključna naloga pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije je povečanje deleža izvoza V celotnem prihodku. To bodo dosegli predvsem s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, z bolj produktivnim delom in z intenzivnejšim dohodkovnim, proizvodnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah. Pogoji za večji izvoz so bolj umirjeno in skladnejše gibanje cen. selektivna oskrba proizvodnje glede na izvozno usmerjenost, izvozno usmerjena kreditno-monetarna in davčna politika ter politika naložb in delitve. Zato bo večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz republika še naprej podpirala z ukrepi ekonomske politike: z oprostitvijo pri davku na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo izvažale na konvertibilno tržišče, s hitrejšim povečevanjem osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, ki so pretežni izvozniki; organizacije združenega dela, ki bodo več izvažale, bodo namenjale manj za razvoj manj razvitih ter za gospodarsko infrastrukturo. Tudi temeljne banke bodo podpirale izvozno usmerjenost in dajale kredite prvenstveno za obratna sredstva v proizvodnji, ki izvaža na konvertibilno tržišče. Prav tako bodo delale tudi pri investicijah. Skupna ocenjena vrednost izvoza blaga in storitev bo znašala po podatkih organizacij združenega dela 63 milijonov dolarjev, kar predstavlja 11-odstotno povečanje v primerjavi z realizacijo izvoza v letu 1981. V industriji bo znašalo povečanje izvoza 14 odstotkov, v ostalih panogah pa 4 odstotke. Strukturna razmerja celotnega izvoza se tudi letos ne bodo bistveno spremenila. Organizacije združenega dela s področja industrije predvidevajo za letos 14-odstotno povečanje izvoza ali za okoli 46 milijonov dolarjev, od tega 70 odstotkov na konvertibilno tržišče. V izvoz se bodo poskušale vključiti FILBO. ELMONT. Jel-plast Kamna gorica, Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas. Organizacije združenega dela bodo na osnovi samoupravnih sporazumov združevale ustvarjene devize za uresničevanje skupnih razvojnih programov in s tem omogočale pogoje za večji devizni priliv. V ta namen bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za izboljšanje in povečanje turistične ponudbe \n s lem povečale možnosti za večji devizni priliv. Uvoz blaga v letošnjem letu bo ostal na ravni lanskega. Surovine in reprodukcijski material bo možno uvažati le skrajno selektivno in racionalno. Organizacije, ki so bile zdaj precej odvisne od uvoza, bodo morale preusmeriti svojo proizvodnjo tako. da bodo manj odvisne od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Organizacije združenega dela bodo tudi v samoupravni interesni skupnosti za odnose s tujino v mesecu januarju uskladile plane ekonomskih odnosov s tujino ter z njimi sprejele svoje izvozne obveznosti in obenem uskladile tudi možnosti za uvoz. Letos naj bi predvsem pripravili dobre investicijske programe za naslednje srednjeročno obdobje. Le-ti bodo izdelani po predpisani bančni metodologiji. V občini Radovljica bodo zaključili naslednje večje naložbe: lupilnica na Rečici, objekti na golf igrišču, galvanika in čistilne naprave. rekonstrukcija vratnih podbojev in kotlovnica. Število zaposlenih se bo letos v globalu povečalo za okoli 1 odstotek ali za 110 delavcev, poleg tega bodo organizacije združenega dela potrebovale še 170 delavcev zaradi naravnega odliva delavcev. Vsi v občini bodo tudi letos nadaljevali s stabilizacijskim obnašanjem tudi na tem področju. Ocenjujejo, da bo priliv kadrov nekoliko večji, kot bodo možnosti zaposlovanja, zato bodo omejevali vse oblike dela po pogodbi, zmanjševali dopolnilno delo in ne bodo podaljševali delovne dobe tistim, ki naj bi se upokojili Razen tega bodo odpravili zaposlovanje upokojencev, zaposlovali bodo svoje kadrovske štipendiste in reševali možnost zaposlovanja tudi z uvajanjem druge ali tretje izmene. Rast cen bodo morali letos omejiti zato, da se zmanjša stopnja inflacije in zaustavi padanje Življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. Delovne organizacije in skupnosti bodo povečale cene le izjemoma, njihovo rast bodo zaustavile z odpravljanjem tieracionalnosti in slabosti v poslovanju, z varčevati jem na vs«*h nodročiih s smotrno udo- duktivnostjo in gospodarjenjem s sredstvi. Izvajanje politike cen v občinski skupnosti za cene bo temeljilo na medsebojni odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v proizvodnem procesu in celotni družbeni reprodukciji. skupnost za cene bo z ustreznimi ukrepi zagotovila, da se bodo od decembra , lani do decembra letos gibale pri storitvah v okvirih 16 odstotkov in pri proizvajalcih industrijskih proizvodov 15 odstotkov Zvišanje posameznih storitev in proizvodov, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, bo natančneje opredeljen«) v programu o uresničevanju politike cen iz občinske pristojnosti v letu 1982. V občini se zavedajo, da pri uresničevanju programa oblikovanja občinskih blagovnih rezerv zaostajajo, zato naj bi ga kar najhitreje in najbolje uresničili s sodelovanjem obeh trgovskih organizacij in Žita Lesce. Za izboljšanje preskrbe občanov bodo učinkoviteje izkoriščene možnosti za pridelavo hrane. Povečana bo tržna proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov, mesa in krompirja za 3 odstotke. Zato bodo morali spodbujati hitrejši razvoj družbenega kmetijstva z. rekonstrukcijo farme na Bledu, hidromelioracijami na Blatih, s čimer bodo dosegli intenzivnejšo izrabo kmetijskih zemljišč in povečavo sadovnjaka na Resju. Prav tako bodo spodbujali zasebno kmetijstvo s povečano pospeševalno službo, ustrezno davčno in zemljiško politiko in tako dalje. Resolucija vsebuje tudi poglavje o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb, uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih. Prav tako bodo letos nadaljevali tudi z izdelavo, usklajevanjem in sprejemanjem urbanističnih dokumentov, med katere spadajo zazidalni načrt za centralno območje naselja mestnega značaja Lesce, zazidalni načrt za gradnjo zasebnih hiš Vrbnje, zazidalni načrt za individualno gradnjo v Zalošah pri Podnartu, programski del zazidalnega načrta za obrtno-poslovno cono Radovljica—Lesce. Prav tako pripravljajo še dopolnitev urbanističnega načrta Radovljica — Lesce - Begunje za območje Begunj, zazidalni načrt za centralno območje mesta Radovljica, zazidalni načrt za Bled, Staro Fužino in za individualno gradnjo v-Radovljici. Nameravajo pa še poskrbeti za zemljišča, tako v Praprotnici v Zgornjih Gorjah, v Zasipu, Poddobravi v Begunjah, v Lescah, v Vrbnjah in v Radovljici. Začeli bodo graditi 184 družbeno najemnih stanovanj in dokončali 162 stanovanj. Na Jaršah bo tako 70 stanovanj, največ v Cankarjevem naselju v Radovljici. Letos naj bi začeli z gradnjo na Jaršah, v Stari Fužini, v Bohinjski Bistrici in v Lescah. Program dela \ skupščinv občine Delegati zbora združene*' ' la. zbora krajevnih skupni \ družbenopolitičnega zbon V na sejah spregovorili tudi 4 1 gramu dela za prvo tVtitl etošnjega leta. Januarja naj bi vsi tn>l R spregovorili o resoluciji o me benoekonomski politiki in «A ju občine Radovljica v letc^A letu. o osnutku proračunaAWi za leto 1982. o predlogu odkfeti spremembi namembnosti Wsef skega in gozdnega zemljišči ik Februarja so na vrsti Hov občine, osnutek poslovniki % d< ščine občine Radovljica. osW odloka o določitvi delephel mest. oblikovanju konfemvad« legacij in skupnih delepve i delegiranje v zbor združiti dela skupščine občine R predlog sprememb in dopdfit^ družbenega dogovora o tw vanju in uresničevanju kadnlot politike v občini, poročilo c\sd ničevanju družbenega dogodi oblikovanju in uresničevani drovske politike v občini ifjdt ljica, problematika varstvLgi jaških vojnih invalidov in bi are osnutek sprememb in dopcL« odloka o davkih občanoTyK< tek sprememb in dopolnil yh o občinskem prometnem flSEi osnutek sprememb in V dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovlj^ i Elan opredeljen kot eden od nosilcev razvoja v občini in sicer ji oe samega razvoja in učinkovitega prodora na tuja tržišča, zlasti na\m vertibilno področje. W Po dogovorih o temeljih plana so na sedanji lokaciji v Begurt2 opredeljene naslednje naložbe za srednjeročno obdobje: rariul k proizvodnje izdelkov iz plastike, razširitev proizvodnje športfi orodja, odprava ozkih grl in modernizacija proizvodnje mutpu razširitev dejavnosti vzdrževanja. Izmed načrtovanih vlaganj », pa manj. Pri usmeritvi na prostorski razširitvi dejavnosti na'se%n lokaciji so upoštevani zlasti racionalnost v pogledu organualfc« proizvodnje, še posebej pa pogoji za racionalno porabo er*4 k racionalnost pri transportnih stroških, stroških uskladiščenja mjml repromaterialov in gotovih izdelkov kakor tudi racionalnost f, vi vlaganju v komunalno in gospodarsko infrastrukturo. Iz progTan%ij je ra;oWi letošnje leto, ki predvideva zametek uresničevanja naložb da so med njimi tudi povečanje in modernizacija vzdržev tudi omenjeni predlog Elana o ugotovitvi splošnega interesa uprav 98 EK 12 JANUARJA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE ■S 7.STRAN G LAS 1 DOGOVORILI SMO SE Kritično o gospodarstvu neg n H »j V radovljiški občini so na minulih sejah skupščine občine temeljito spregovorili o gospodarjenju v devetih mesecih - Stalno spremljati izvoz in povečati kvaliteto - Zgubarjev ni veliko, vendar naj bi vse izgube temeljito preučili nisfA zbora skupščine občine Radovljica temeljito sprego- rijrll Radovljica — Na minuli seji so MViegati DRUŽBENOPOLITIČNE n m trni i>gorili o analizi gospodarjenja v de odMWtih mesecih z oceno do konca lan- i Mlega leta. Poročevalec Stanko Sliv-i$ tk je dejal, da je za lansko poti Rovanje značilna slaha oskrbljenost ikil domačimi in uvoženimi materiali o*W surovinami. Zato so posebej v kffloeh Iskrah prisiljeni nabavljati fWfldaj, k<> so ti materiali na trgu in so tpcm razpolago devize. Tako so nabave IniMsčkrat neracionalne. Radovljiško jdcipapodarstvo je v devetih mesecih opotoatvarilo 9 milijonov 400.000 dinar- dtv celotnega prihodka ali 36 od-;atkov več kot v enakem lanskem o obdobju Planirani celotni prihodek »^gospodarstvo preseglo za 5 odstot-ranjUv. Pretežno plana niso uresničile ii R idustrijske delovne in temeljne •st^tfanizacije, najslabše pa so plan mbjaroza dosegle obrtne delovne orga-opeLzacije. Plana izvoza niso izpolnili v ov.LKO Kropa in v Iskri Lipnica. til i Aoliko boljše pa je bilo v Verigi in n cjbamenu Izvršni svet radovljiške (kučine je redno spremljal vso problematiko: položaj je bil najbolj Wy__ iS d* ilo inh DOGOVORIMO SE Osnutek zakona a"ty pravicah 1| pokojninskega in invalidskega ^zavarovanja aUfevezni zbor skupščine SFRJ je Stavna val in sprejel predlog za iz-, \šo zakona o temeljnih pravicah iz j^jjkojninskega in invalidskega zavarivanja. Predlog vsebuje poglavja o / ii dobit vi in odmeri pravic, o pravi-y\h na podlagi invalidnosti, družin-. ^ pokojnini, o pridobitvi in \eljavijanju pravic borcev NOB, o ^»kojninski doni in tako dalje ^y>anutek zakona prinaša nekaj no-f.irti. tako glede družinske pokojni ko se razširja krog družinskih start nil», a o ji trnov, ki lahko uveljavljajo pravico ^-družinske pokojnine; pri pravicah na nov "\Lfin je rešeno vprašanje varstva ^ijj^vic- delavcev in uživalcev pravic v ^^Utopku uveljavljanja pravic. V no-5 JU osnutku so odpravili kot pogoj u Ijjatotf) z-a varovalne dobe. Ustanovitev fodo vinskega Arhiva Ljubljana Qflekretariat za občo upravo in t\ ifbene dejavnosti skupščine obči-l Radovljica je predložil predlog ta za ustanovitev zgodovinskega rpiiiva Ljubljana. Z njim naj se tudi •jajo odnosi ustanoviteljev, zbira-/Ijjc* in urejanje arhivskega gradiva. rjiOed 20 občin ustanoviteljic pri-n»|?va radovljiška občina sredstva za Wvno dejavnost arhiva v letu egulIB v višini 3,6 odstotkov proraču-iztt kar znaša 25.920 dinarjev. Spre »rtip teh aktov temelji na novem za-imctiu o naravni in kulturni dediščini. Odškodnina zemljišče Ji gozd M K orni te za družbeno planiranje in .Mhpodarstvo skupščine občine Ra-la^JVliica je pripravil nov odlok o od->^bdnini zaradi spremembe na-mnbnosti kmetijskega zemljišča ali *$«da. Novi odlok je treba sprejeti ji*«©, ker se je spremenil člen zakona »^kmetijskih zemljiščih, tako da se nimHkodnine povečajo za 10 dinarjev i*4 kvadratni meter, pri kmetijskih ^lasljiščih prvega, drugega in tretje-o*i fevrednotnega razreda pa morajo "»^■iati najmanj 60 dinarjev za kva-^>ptni meter, kar velja za čas. dokler ^■pAčine ne bodo sprejele novih od- -4; kritičen v Kemični tovarni Podnart. Sukno Zapuže in Iskri Otoče. Kompas Stane Žagar v Bohinju v devetih mesecih izkazuje izgubo, kar je razumljivo, saj je bil hotel v adaptaciji, zaprt za normalno poslovanje Izgubo bodo solidarno pokrile Kom-pasove temeljne organizacije iz rezervnega sklada. Alpetourov hotel na Pokljuki uresničuje sanacijski program, za katerega pa so že ob polletju ugotovili, da ni ustrezen, saj temeljna organizacija ni predvidevala rešitve za izboljšanje stanja. Tudi dogovarjanja z blejskimi hoteli niso bila uspešna. Mladinski dom v Bohinju je imel sanacijski program, vendar realizacija ukrepov ni bila najbolj zadovoljiva. Domenili so se, da morajo problematiko reševati dolgoročneje in tako naj bi bil dom začasno zaprt. Poleg izgube 79 milijonov dinarjev izkazuje organizacija nepokrite obveznosti do dobaviteljev v višini 898.000 dinarjev. V Verigi so v temeljni organizaciji sidrne verige načrtovali v sa nacijskem programu ugodnejši rezultat in odpravo izgube do konca leta. Ker so nili učinki kratkoročnih ukrepov za sanacijo izgube minimalni in ker teče uresničevanje dolgoročnih ukrepov preveč počasi, bosta izvršni svet in delovna organizacija ugotovila vzroke za zaostajanje pri preusmeritvi proizvodnje. V radovljiški občini potekajo naložbe pri LIP, pri GG, na Zavodu za razvoj turizma na Bledu. Na področju stanovanjske in komunalne gradnje so v izgradnji stanovanjski bloki na Jaršah in v Cankarjevem naselju, negospodarskih naložb pa v občini že dalj časa ni bilo. Na seji so sprejeli tudi sklepe izvršnega sveta, da se delovne organizacije, ki imajo predhodno določene rasti sredstev za osebne dohodke, zaradi prenosov osebnih dohodkov iz zalog ne opredelijo kot kršitelji dogovora, delovne skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji Sukno, Špecerija. Murka, HTP in Komunalno gospodarstvo Radovljica pa se opredelijo kot kršitelji dogovora. Podprli so tudi prizadevanja obeh trgovskih delovnih organizacij za zmanjšanje števila delavcev in sprejete sklepe o omejevanju naraščanja osebnih dohodkov. Organizacij združenega dela, ki so dosegle povečanje dohodka nad 50 odstotkov, niso opredelili kot kršiteljev dogovora. Organizacije združenega dela, ki so dosegle rast dohodka nad 50 odstotkov in tiste organizacije združenega dela, ki ocenjujejo, da bodo dosegle tako visoko rast tudi ob koncu leta in bodo takšno rast tudi dosegle, so dolžne rast sredstev za osebne dohodke nad 40 odstotkov posebej dokazati. Na seji so obravnavali tudi sklepe občinskega sveta zveze sindikatov o gospodarjenju v devetih mesecih. Pri občinskem • sindikalnem svetu so ugotovili, da je večja pozitivna razlika v izvozu rezultat povečanih izvoznih prizadevanj delovnih kolektivov, hkrati pa tudi rezultat administrativnega omejevanja izvoza. Zato s tem ne morejo biti zadovoljni, saj planskih obveznosti gospodarstvo ni doseglo. Zaradi takšne zunanjetrgovinske menjave so nastopile motnje v proizvodnem procesu, ki se javljajo v njegovem prekinjanju, večjih zalogah in občasnem pomanjkanju dela. V takšnih okoliščinah je presoja lastnih slabosti in doseganje svojih planskih ciljev preveč površna in premalo samokritična. V pripravi investicijskih programov je zaznati prve učinke spremenjenega odnosa. Investicijski programi so usmerjeni v izvoz, v energetsko varčevanje, večji izkoristek domačih surovin in povečane kmetijske proizvodnje v občini. Navedeni programi morajo aktivirati delavce v vseh drugih delovnih organizacijah, da na temelju strateških opredelitev temeljito preučijo svoje investicijsko obnašanje in ga uskladijo z možnostmi. Pomanjkanje kvalitetnih investicijskih programov na drugih gospodarskih področjih pa lahko tudi pomeni, da še nismo zavestno sprejeli planskih obveznosti in še vedno iščemo stranske poti Stanje investicijske dejavnosti in skoraj nespremenjena struktura zaposlenih ter skromni gospodarski rezultat neka terih nosilcev razvoja kažejo, da proces presnavljanja gospodarstva teče preveč počasi. Med drugimi razlogi je očitno močno prisotna tudi težnja po ohranitvi obstoječe organiziranosti in iz nje izvirajočih Eozicij posameznikov in skupin. Pro-lematika izgub je posebej aktualna v temeljni organizaciji sidrne verige Zato naj bi se povsod zavzeli za samokritično preverjanje izvozno-uvoznih rezultatov, da bi odpravili lastne slabosti, za kritično ocenjevanje in dokazovanje slabosti administrativnega urejanja zunanjetrgovinskega sistema v skupščinah, dodatne napore organov delovnih organizacij in izvršnega sveta pa je treba usmeriti v pripravo kvalitetnih investicijskih programov. Prav tako so se zavzeli za dosledno doseganje izvoznih planov tudi pri občinski konferenci ZKS Radovljica. Menili so. da ima lahko zastoj v proizvodnji negativne posledice, zgubarje pa naj bi pozorno obravnavali. Rezultate devetmesečnega gospodarjenja v občini so obravnavali tudi pri mladinski organizaciji. V nadaljevanju seje so ugotovili, da je vzrok izgub v temeljni organizaciji sidrne verige v prestrukturiranju proizvodnje. Sedanja tehnologija je zastarela in zaostaja za deset let za drugimi evropskimi državami. Poslovanje sidrnih verig predstavlja v vsej proizvodnji Verige 20 odstotkov vseh izvoza. Izguba je nastala predvsem zato, ker je bila nabava domačega materiala dražja za 30 do 40 odstotkov Izgubo sidrnih verig bodo pokrile vse temeljne organizacije v Verigi. Ob koncu so sprejeli analizo gospodarjenja z ugotovitvami izvršnega sveta ter sklenili, da morajo biti prizadevanja za povečan izvoz na konvertibilno tržišče v organizacijah združenega dela stalna, izvršni »vet pa se mora tudi vnaprej aktivno vključevati v reševanje težav pri preskrbi s surovinami in repro-materialom iz uvoza. Ker so bili učinki kratkoročnih ukrepov za sanacijo izgub v temeljni organizaciji sidrne verige minimalni in ker teče uresničevanje dolgoročnih ukrepov prepočasi, naj bi ugotovili vzroke. Investitorji v občini Radovljica pa morajo tudi pospešiti pripravo investicijskih elaboratov za investicije, ki izpolnjujejo prednostne kriterije. Tudi na seji ZBORA ZDRUŽENEGA DELA so temeljito spregovorili o gospodarjenju v občini in o nekaterih največjih problemih izvoza in uvoza. Razen tega so kljub ugovoru delegata iz Verige sprejeli predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo hale za vzdrževanje Elan Begunje. Delegat Verige je dejal, da njihova konferenca zavrača odločbo, ker v njej ni zadovoljivo utemeljen interes Elana. Za omenjeno industrijsko cono ni izdelan zazidalni načrt. Kljub temu in še nekaterim drugim ugovorom so sprejeli sklep, da se v roku meseca dni sporazumno uredi sporno vprašanje z lastnikom parcele ter v sodelovanju s predstavniki krajevne skupnosti in o rezultatih poroča delegatom na seji skupščine občine Radovljica. Ker je za sprejem odločbe o splošnem interesu potrebna absolutna večina, bo ponovno treba obravnavati odločbo na seji skupščine. Delegate je zanimalo ... Delegat Marjan Vrabec je na seji družbenopolitičnega zbora postavil delegatsko vprašanje: »Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov je že v letu 19H0 pozvalo izvršni svet skupščine občine Radovljica, naj spremeni tedenski razpored uradnih ur za občane v upravnih organih. Istočasno je dalo pobudo za uvedbo poznejših oblik delovnega časa Pn pobudi za spremembo uradnih ur je predsedstvo upoštevalo, da je dejansko za vse zaposlene delavce, ki stalno delajo v dopoldanski izmeni, teh pa je že več kot 60 odstotkov zaposlenih, na razpolago samo ena ura. Kljub temu da je izvršni svet skupščine občine to vprašanje večkrat reševal, je bil napravljen le skromen premik Uvedba uradnih ur sprejemne pisarne v petkih popoldne še ne pomeni prilagoditve potrebam občanov. Razprava o delovnih urah na občini v šestih delovnih organizacijah občine je tudi pokazala, da nameščenci tudi dopoldne zaradi osebnih opravkov večkrat prekinjajo delo. Ocenili so. da ima najbolje urejen delovni čas samo Ljubljanska banka v Radovljici. Število opravkov je največje po 14. uri, konico pa doseže ob 16. uri. Neprilagojen čas uradnih ur ne more biti podlaga za trditev, da občani tako ali tako največ opravijo dopoldne. Zato v radovljiški občini predlagajo, naj skupščina zahteva od upravnih organov, naj pripravijo temeljito analizo o smotrni izrabi delovnega časa. ki naj pokaže, kateri postopki se ekspeditivno ne rešujejo in zakaj ne in katera dela in opravila so smotrna. Ta analiza je tudi dobra podlaga za zniževanje števila zaposlenih, saj nekateri ocenjujejo, da se to število lahko zmanjša za več kot odstotek. Se bolj pomembno v upravi pa je. da se zmanjšuje obseg administrativnih del v korist strokovnih* I, ... «..., ■ V/ju "Mr/Mvsssf.- ' >'■ DOGOVORILI SMO SE Odlok o delegatskih mestih Po odloku o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc dele-gacii in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Radovljica se določa število delegatskih mest v temeljnih samoupravnih organizaci jah oziroma skupnostih, ki samostojno delegirajo delegate v ,\ ■ združenega dela. Odlok opredeli.... temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata oziroma delegatov v zbor združenega dela združujejo v konferenco delegacij in delovne skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot orga nizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah, ki oblikujejo skupno delegacijo. Odlok tudi odloča način oblikovanja delegacij delovnih ljudi, kmetov in delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo, in delegacij, ki se uporabljajo v pri meru, če temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, ki oblikujejo konferenco delegacij, ne sklenejo pravočasno sporazumov v oblikovanju konferenc delegacij. GLAS 8 STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOHIK. 12 JANUARJA 1, r BOJI NA JADRANU Csepel je oh 7.30 poslal križarki N ovara radijsko sporočilo o sovražniku in nato sta oba rušilca zaplula z 29 vozli (52 km/h) proti Ulcinju. Ob 8.15 ju je dohitela Aquila in začela streljati, rušilca pa sta odgovorila Razdalja je bila velika - od 9000 do 11000 m. Takrat sta prileteli avstro-ogrski vodni letali K 15.1 in K. 154 in po radiu dajala rušilcema navodila, kako naj streljata Ob 8.82 je dobila križarka Aquila zadetek v kotlovnico. Morala se je ustaviti in pogasiti kotle. Tudi avstro-ogrska ruAilca sta nehala streljati in sta plula naprej proti Draču Italijanski rušila so ju zasledovali. Ob 9. uri sta Csepel in Balaton brez poškodb priplula na območje Drača, sovražnik pa se je moral umakniti zaradi močnega ognja topov na obali Nato sta avstro-ogrska rušilca nadaljevala pot ob obali proti Boki Kotorski: med plovbo je nanju izstrelila torpedo francoska podmornica Bernoulli. a je zgrešila. Acton je medtem s križarkama Dartmouth in Bristol hitel proti severovzhodu z namenom, da rušil-cema Csepel in Balaton onemogoči umik. Ob H.25 je ukazal, naj z Brindisija odplujejo Se tri križarke -Maršala. Liverpool in Racchia - s štirimi rušilci in se usmerijo proti Boki Kotorski, da bi odsekali pot avstro-ogrskim križarkam. ker je od izvidniške križarke Carlo Mirabello po 7. uri dobil obvestilo o njih. Okoli 9. ure je Acton opazil pošk(d najbolj zahodnega drifterja iti začela straljati nanj. Na drifterju je zaradi zadetkov eksplodiral kotel in ladja se je močno nagnila. Nato je križarka preusmerila ogenj na naslednje tri drifterje Ti so začeli takoj goreti; poskušali so odgovoriti iz svojih majhnih topov, toda brez uspeha. Do 5.19 so izbruhnili požari še na štirih drifferjih. Končni rezultat je bil: pet drifterjev potopljenih, trije teže poškodovani. Križarka je rešila 18 ljudi. Med napadom je imela velike težave pri manevru, ker se je morala nenehno izogibati mrežam, ki so jih drifterji odvrgli. Ce bi se takšna mreža zapletla v vijake križarke, bi ji lahko močno zmanjšala hitrost, to pa bi bilo zelo nevarno. Ob 5.47 je dobil poveljnik radijsko sporočilo od križarke No-vara: »Ce pred seboj nimate več objektov za napad, pojdite s polno paro na zborno mesto!« Nato je kri- žarka Helgoland odplula in se okoli 7 ure pridružila križarki N ovara Poveljnik križarke Helgoland je takole opisal napad: »Pluli smo počasi in streljali na desno in levo na drifterje, ki so bili na razdalji 800m. nekateri telo na komaj 200 m Vsak strel je zadel Takoj ko smo na kakšnem drifterju opazili eksplozijo kotla ali požar smo prenesli ogenj na nasledniega. ker ie bil zadeti dnfter zagotovo neuporaben in nismo hoteli brez. potrebe trošiti streliva, ki hi nam bilo morda zelo pomembno pri vrnitvi v Boko Kotorsko « Križarka Saida je že ob .1.45. kmalu potem, ko se je ločila od drugih križark. opazila na obeh straneh večje število drifterjev 1'stavila se je in čakala, da je ne bi prezgodaj opazili Ob 4.20 je zabela streljati na najbližji drifter m ga zažgala. Dnfter se je skušal zaman braniti s svojim topom. Ladja ie kmalu potonila Do 5.20 ie križarka potopila še dva drifterja in rešila 19 brodolomcev. Drugi drifterji so pri napadu odvrgli mreže m zl>ežali proti Santa Maria di Leuca. kot znak alarma pa so nenehno izstreljevali bele in rdeče signalne rakete. Na radijski signal s križarke Novara se ji je tudi Saida pridružila ob 7. uri. S križarke Novara so opazili bliske topov drugih križark in velike požare na drifter jih Sele ob 4.55 so odkrili skupino 12 drifterjev. Ob 5.07 so začeli streljati nanje. V pičle pol ure je bilo pet drifterjev potopljenih, pet pa močno poškodovanih Tudi drifterji so streljali in dosegli dva zadetka, ki pa sta bila brez posledic. Križarka je rešila 3.r> brodolomcev. Na drifterjih so se bojevali izredno hrabro, čeprav so bili v brezupnem položaju. Posadke so sestavljali poklicni ribiči, ki so pripadali rezervi kraljevske vojne mornarice (Roval Navv Reserve). Potopljenih je bilo 14 difterjev. 3 so bili težko poškodovani Izgube so znašale 50 ubitih, veliko število ranjenih in 72 ujetih. Po napadu na drifterje je kapitan bojne ladje Horthv poslal drugim križarkam radijsko povelje za plovbo na zborno mesto. Na poti je njegovo križarko Novara ob o.20 napadlo italijansko vodno letalo, ki je z višine okoli 2000 metrov odvrglo tri bombe. Le malo so zgrešile. Okoli 7, ure so se vse tri avstro-ogrske križarke zbrale in s hitrostjo 24 vozlov (4:1 km/h) zaplule proti severu. Kmalu potem so na jugozahodu opazili zavezniško skupino za zavarovanje baraže — izvidniško križarko Carlo Mirabello s tremi francoskimi rušilci Tudi ta skupina je že ob 4. uri dobila od opazovalne postaje na otoku Saseno radijsko sporočilo o tem, da se je pojavil sovražnik. Zavarovalna skupina je začela iskati sovražnika in ga je opazila ob 6.45. Od 7.10 do 7.17 je sledil topniški dvoboj na razdalji okoli 8000 metrov Nato so se zavezniške ladje umaknile iz dosega topov križark in jim sledile na razdalji 10 milj (18.5 km). Oddelek avstro-ogrskih križark z Novaro na čelu je z veliko hitrostjo nadaljeval pot proti Boki Kotorski, ker je bilo očitno, da sovražnik že natančno ve, kje in koliko je avstro-ogrskih ladij v Otrantski, ožini. Ob 7.20 je Horthv dobil radijsko sporočilo od vodnega letala L. 88 in rušilca Csepel. da vidijo na severovzhodu tri ladje. Med 8. in 9. uro sta napadli križarke dve italijanski vodni letali. Kna bomba je eksplodirala komaj 10 metrov od krme Helgolanda in rahlo poškodovala krmilo. To ladje pri manevru ni oviralo. Tudi druge bombe so padle zelo blizu ladij. SOVRAŽNIK NA VIDIKU! Ob 8.45 so s križark opazili dva stebra dima; verjetno je bila to skupina Csepel-Balaton. Ob 9.05 so zagledali britanski križarki, italijansko izvidniško križarko .in, italijanska rušilca. Horthv je takoj poslal oklepni križarki Sankt Georg v Boki Kotorski naslednje radijsko sporočilo: »8.50. naša pozicija kvadrat 607. smer 20 stopinj, hitrost 25 vozlov. Preti nami za obzorjem sovražnikove križarke. Vaša intervencija bi lahko bila uspešna.« Oddelek avstro-ogrskih križark je prišel v stik s križarkama Dartmouth in Bristol. ko sta mu zapirali umik proti Boki Kotorski. Poleg tega je bilo razmerje v številu in kalibru topov 13 topov 152 mm. 24 topov 102 mm. 6 topov 100 mm in večje število topov manjšega kalibra na zavezniških ladjah proti 27 topovom kalibra l(X)mtn na avstro-ogrskih križarkah n SMrtJAN B0ZMABT TA GLAVNA URŠA »Ko sem prišla včeraj iz šole in kosila, me je nenadoma začela bol glava. Tako hudo me je bolela, da sem morala leči. Mamica mi je j) aspirin. Pa je le malo pomagalo . . .« Hotela sem nadaljevati in iUMwj lovarisici Se nekaj laži, vendar meje ustavila. »Urša, to pa ne bo držalo.« »Vse je resnica, kar pripovedujem, tovarišica profesorica.« Se sak nisem vedela, da sem tako vražje korajžna. Toda korajža mi je takoj, sem zagledala tova riši čine jezne oči, splahnela. Gledala je vame, kot da bi me hotela prebosti, in začela je set besede, drugo za drugo, da so letele proti meni kot polena. »Urša. m' res. To vem zagotovo. Zato, ker sem včeraj srečala tvojo mamo in ta je rekla, da se počutiš prav dobro in da se kotalkaš v Tivoliju. Je res tako Zdaj nisem imela več kaj tajiti in prav jezna sem bila na Glas. ki JC privedel v slepo ulico. Ta pa se ni dal kar tako v koš. Zašepetal mi »Poslušaj, zakaj bi trpela samo ti. Saj naloge tudi drugi nimajo.« Tak" se mi je v glavi prižgal signal. Zapela sem: »Da, da, res sem bila pri ko: kanju. Priznam.« Skoraj jokala sem, tako s spokorniškim glasom, (* da mi je grozovito žal za prejšnjo laž. »Bila sem na kotalkanju in pozah na domačo nalogo. Obljubim, da jo bom naredila do jutri.« In ko sem; izpeljala, ne vem, kaj me je prijelo, ker sem nadaljevala z drugačnim, t ločnim glasom: »Vendar nisem edina, ki nima domače naloge. Tudi dr je nimajo. Nihče je nima ali skoraj nihče! Kar vprašajte, tovarišica p sorica, kar vprašajte!« Takoj ko sem končala, sem vedela, da sem ga krepko polomila. V razredu so se sprva razkropili glasovi kot milni mehurčki, pa je legla mrtva tišina. Tovarišičin obraz je postal nekam bled in čuden. Oči so ji lovile razredu. Besede pa ni zmogla. Potem je vstala Tatjana. Seveda, kdo pa drug. Ona je vedno najh /ažna. Vstala je in rekla tiho: »Res je, tovarišica profesorica. Oprosti kriva je naša brezbrižnost. Morda pa nismo računov tudi dobro razumeli Tovarišica je šla k mizi, sedla in nekaj časa premišljevala. Ko je vi la, se ji je na ustih zarisal droben smehljaj: »Prav,« je rekla z žameti)' glasom, ki je božal. »Napisali jo boste do pojutrišnjem. Zdaj vam h! vse skupaj znova razložila. In če ne bo kdo česa razumel, naj lepo v^1' v! i kupaj ša. Prav?« »Prav,« je dahnil v olajšanju ves razred. In začela je razlagati računske operacije, kot da bi se ne zgodilo nič. V odmoru se je zbral okoli moje klopi ves razred. Se preden utegnila zbežati. Začel je Jaka. Govoril mi je s tujim glasom, kot da bi me ne znal. »Hvala, prav lepa hvala, sošolka Urša.« Ugotovila sem, da je najbolje, če se delam neumno. »Zakaj hvala?« »Zato, ker si nas tako lepo zatožila, izdala. Vsi vemo, da nismo su prav, ker nismo naredili domače naloge. Morda bi bilo res bolje, če bf opravičili že v začetku učne ure. Res, to bi bilo najbolje. Ti pa druc Najprej si lagala, potem pa, ko si uvidela, da to ne pelje nikamor, da t)-tovarišica spregledala, si zašpecala ves razred. Samo da bi zmanjšala sv) krivdo. Da ne bi bila kaznovana samo ti.« »Vse se je dobro končalo. Kaj se hočete. Nihče ni bil kazno Šlo mi je na solze. »Vseeno. To sploh ni važno. Svoje krivde nisi zmanjšala. Mislil & da ši drugačna punca. Zdaj vidim, da si navadna špecarka.« Obrnil $f in s trdimi koraki odšel iz razreda. 1 Zarila sem glavo v dlani in zahlipala. Hotela sem jim razložiti. & kriv moj Glas, pa nisem spravila iz sebe ničesar. Nihče ni nič rekel j V okoli mene je bilo tiho. Bala pa sem se pogledati, kaj se dogaja okoli mf Čutila sem le, da se mi je temena dotaknila dlan m zdrsnila po Urj Ne vem koliko časa sem tako jokala, toda ko sem dvignila glavo, ni f RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR v razredu nikogar. Nenadoma sem se počutila samo, tako samo, kot šeV koli. Vzela sem torbo in odšla iz razreda. Pri vratih sem s skrbjo iskala hodniku kakšnega svojega sošolca. Na srečo ni bilo nikogar. Potem il šla domov. Pa ne po običajni poti, ker sem se bala, da*bom koga srcol Naredila sem velik ovinek. V| Doma sem zamišljena in žalostna stopila na vrt. Počasi sem šla p vhodnim vratom in gledala v pusti pesek pod nogami. »Oho, a, Urška je pa žalostna. Danes ga je polomila, v šoli t dobila.« p Dvignila sem glavo in zagledala dedka, ki je sedel na ležalnem a I in držal v roki časnik. Vrgla sem torbo v grmovje, stekla k njemu, se \ z rokami ovila okoli vratu in se mu prižela na obraz. V očeh pa sem itf spet solze. »Oho, a, Urška je žalostna,« je spet ponovil dedek, me rahlo poti, od sebe in mi pogledal v obraz. »O, danes je pa nekaj resnega. No, jvV staremu morskemu volku. Kaj je?« IVAN JAN Pojav domobranstva in njegove prve postojanke na Gorenjskem r V današnji Številki Glasa začenjamo objavljati odlomke iz knjige Ivana Jana Kokrski odred, ki govorijo o nastanku domobranstva in belogar-dizma na Gorenjskem Korenine domobranstva — Idejni tokovi prihajajo ii izdajalskih vrhov ljubljanske Škofije — Izkoriščanje religioznih čustev -Gorenjski domobranci: pomožna policija nemškega okupatorja — Povezanost gorenj skih organizatorjev domobranstva z ljub Ijanskimi vrhovi — Gorenjskim fantom in možem od poletja 1944 ni več treba v nemško vojsko, če se uvrstijo med domobrance — Vloga Janka Sokliča, Janeza Rrodarja in drugih gorenjskih kolaborantov — Raztrgan ci, slepo orodje okupatorjev — Prve domobranske postojanke od srede marca 1944 dalje — Nagel porast domobranskih postojank severno od Kranja, zlasti pod Krvavcem. V letu 1942 razmere za ustanavljanje belo-gardističnih oddelkov na Gorenjskem še niso dozorele. Nemci so bili namreč 8e premočni, da bi domačim protikomunističnim oziroma protipartižanskim voditeljem dovoljevali kaj podobnega kot italijanski fašisti v Ljubljanski pokrajini. Podobno je bilo tudi še v 1943. letu. Na spomlad in na poletje 1944, ko se je narodnoosvobodilni boj še bolj razmahnil po vsej Jugoslaviji in ko je nemška vojska na vseh drugih bojiščih doživljala le poraze in so se fronte že bližale rajhu, je bilo drugače. Slovenski in posebej gorenjski protikomu-nistični voditelji so menili, da je prišel čas, ko bi z nemško pomočjo lahko osnovali proti-partizanske oddelke tudi na Gorenjskem. Pri tem je imel vplivno besedo tudi del protiljudske duhovščine, ki je računal zlasti na verne kmečke množice na podeželju. Velik del sicer poštenih, delavnih, a vernih ljudi je resnično prišel pod vpliv protipartizanske duhovščine. Kako zastrupljevalno vlogo je pri snovanju slovenskega domobranstva odigrala najvišja cerkvena oblast in kako je izkoriščala verska čustva v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju, nam razkriva že Domobrancev molitvenik. Napisal ga je salezijanec dr. France Knific, ki ga je nato 24. aprila 1944 pregledal škofijski cenzor in glavni domobranski kurat dr. Ignacij Lenček. Generalni vikar Ignacij Nadrah je ta »molitvenik« odobril in mu napisal celo goreč uvod. Vanj je vnesel tudi strupene in zapeljevalne vzklike, s čimer je izdajo in zločin zamenjal z dolžnostjo: »Odlično nalogo sta tebi, domobranec, poverila Bog in narod v teh izredno težkih časihi Boriš se. da se ohrani narodna vera . . . Boj, ki si ga začel proti komunizmu, je torej največja časovna in narodna potreba. Ker gre za najvišje božje in človečanske vrednote, je ta boj tudi sveta stvar . . .« Narodnoosvobodilni boj so poistovetili s komunizmom. Kako potem domobranci ne bi bili z zadoščenjem pobijali partizanov in uničevali drugih pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja, če pa so pod takšnimi vplivi čutili, da opravljajo bogu dopadljivo delo? Kjer ta »molitvenik« govori o »izpraševanju vesti« (str. 31), pa med drugim grozljivo piše: »Ali si brez potrebe požigal. ropal, pretepal, mučil, moril?« Tako je »molitvenik« verne fante — domobrance pravzaprav spodbujal k zločinom. ftkof dr. Gregorij Rozman je bil glede tega še bolj jasen. V partirskem pismu z dne 30. novembra 1943 je zatrjeval, da uničevanje komunizma »ni politika, ampak verska zadeva«. Zelo jasno je povedal, da vsak, ki podpira narodnoosvobodilno gibanje, »smrtno greši, hujše, kakor bi grešil s krivoverstvom«. Ali je potem čudno, da so domobranci počenjali nasilja in zločine nad svojimi brati in s takimi »napotki« snova'i tudi skrivno, morilsko in strah vzbujajočo »črno roko«? Zasledovanje in uničevanje borcev za svobodo je bila za domobrance naloga, ki so jo prejeli od najvišjega cerkvenega mesta, plačeval pa jih je od 1. januarja 1944 general SS Ervvin Rosener; Nemci so jim dajali tudi uniforme ter jim delili odlikovanja. Proti osvobodilnemu gibanju je slovenski cerkveni vrh šel z roko v roki skuuai z okupatorjem in z bogatimi domačimi sloji. Sicer pa je bila tudi Cerkev zelo bogata. I>* 15 največjih cerkvenih fevdalnih posestev je posedovalo kar 37.000 ha gozdov in obdelovalne zemlje. Poleg raznih drugih vrednosti in ogromnih dohodkov je Cerkev tudi od države dobivala letno več denarja kot slovensko kmetijstvo, zdravstvo in sociala skupaj. Cerkvi je namreč padlo kar 14,900.000 din, drugi pa so dobivali 2,100.000 din manj. Tak kapitalistični red je torej T ustrezal in ga je hotela obdržati za V ceno. Del klerikalno usmerjene duhovUt-zato dostikrat pozabljal na svojo m službo. Da je bilo res tako. je ugotovil temeljiti poznavalec- teh krogov dr. \ Mikuž, ki je o razgovorih z G Mubi. 7. Roman Lipar. 8. Matej Rano« 9. Janez Globočnik. 10. Zoran Senk J. Javorni^ Dobre uvrstitve Kranjčanov v Celovcu Celovec — Na tradicionalnem rodnem tekmovanju v smučarskih »j^ so imeli tudi letos največ uspeha Av ci. Na treh skakalnicah je nast-skoraj 100 skakalcev iz Avstrije in goslavije Med člani je zmagal B"-Norčič. pa tudi ostali mladi kranjski kalci »so dosegli nekaj zelo uvrstitev. Rezultati - mlajši pionirji (25-m kalnica) 1. Gradi (Avstrija) 214.0 , 29). 8. Remic, 11 Dobnikar. 15. Z. k 16. Lipar, 17. Mubi. 18. Knific. 21 čigaj, 22. Globočnik, 25. Jagodic: pionirji (45-m skakalnica): i „T" 190,8 A (41, 42,5)... 7. Dolenc. 9 nič, 21. Knific; mladinci (80-m akt ca): 1. VViegele (Avstrija) 239.4 (79 ... 7. Stirn. 15. KeAar. 17. Melin- t 1. Norčič 246,9 (78. 82). . . 4. Šink Triglav). J. Ja\ "mu m«4/ »V sti iz rudnika urana in tako lasluha« osvojili prvo mesto. M. Pilipov* .' . . ., A\* TOREK, 12 JANUARJA 1982 KRONIKA 15.STRAN GLAS Razgovor s predsednikom kranjskega SPV Jankom Košnikom Uspešna prometna vzgoja šolarjev Prometna varnost otrok 8e sicer izboljšuje, vendar pa si bo kranjski svet za preventivo in varnost v cestnem prometu tudi letos prizadeval, da bi bilo prometne vzgoje deležno kar največ mladin — Tudi letos ve* predavanj o novostih prometne zakonodaje - Vozniki brezbrižni do tehničnih hib na vozilih Čeprav prometna varnost na naših cestah nikakor ni taktna, da bi se z njo lahko hvalili, kranjski svet za preventivo in v igo jo v cestnem prometu vendarle meni, da je vse delo opravljeno v minulem letu, vendarle dalo določene rezultate. Taksne- {« mnenja je vsaj predsednik ranjskega sveta Janko Koinik, ki meni, da si je svet lani največ prizadeval za prometno vzgojo odraslih, se posebej pa otrok. »Glede na to, da je bilo v občini lani registriranih več kot 17.000 vozil in da ima vozniško dovoljenje več kot 24.000 prebivalcev, kar je nekaj manj kot vsak tretji, in glede na to. Ha gre skozi Kranj tudi veliko tranzitnega prometa, je seveda razumljivo, zakaj si tako svet kot tudi drugi dejavniki prizadevajo za izboljšanje prometne varnosti. Ze nekaj let si svet prizadeva, da bi kar največ šolskih otrok spoznalo prometne predpise in se s pridobljenim znanjem lahko varneje vključevalo na prometnih cestah. To so predvsem kolesarski izpiti: že nekaj let domala po 1000 šolarjev prejme kolesarsko izkaznico, kar pomeni, da so opravili teoretično in praktično preizkušnjo vožnje s kolesom. Na ta način naj bi bila pot v šolo varnejša, pa tudi počitnice. Lani so mentorji na osnovnih šolah pripravili na izpite 835 učencev, nekaj manj, 578 pa zunanji sodelavci iz AMD in Združenje šoferjev in avtomehani-kov.« Vendar pa vse sole niso primerno opremljene za prometno vzgojo, v Kranju ni niti prometnega poligona, o katerem se že dolgo govori. Promet po zaprti cesti - Čeprav bi moral biti odsek ceste od Planine do regionalne ceste Kranj—Mengeš na Primskovem pri Kranju odprt že /. oktobra lani, torej dva meseca po otvoritvi novega mostu čez Savo, je zdaj sredi januarja še vedno zaprt. Asfaltna prevleka je sicer narejena, vendar pa ni prometne signalizacije pa tudi nekaj gradbenih del bo, kot kaže, moralo počakati na toplejše vreme. Izvajalca del na tem odseku SGP Gradbinec, enota Jesenice, je kot kaže pregnal mraz, kar pa prav gotovo ni opravičljiv razlog za tolikšno zamudo. Tako menijo tudi delegati kranjske občinske skupščine, ki so glede odgovornosti za takšno zamudo postavili tudi delegatsko vprašanje. Nekateri vozniki so si g premikanjem lesene pregrade na zaprtem odseku močno skrajšali pot in ne ovira jih niti to, da je ia marsikdo plačal mandatno kazen za vožnjo po tem uradno še zaprtem odseku ceste. - Foto: L. M. »Kes da ni na vseh šolah primernega prostora, kjer bi se kolesarji lahko ne le praktično pripravljali za kolesarske izpite, pač pa tudi za šolska prometna tekmovanja Prav zato je svet v letošnjem letu namenil 300.000 novih din šolam, ki še nimajo urejenih prometnih poligonov. Pri urejanju primernega prostora bomo naprosili za strokovno pomoč komite za urbanizem. Poligon na Primskovem je sicer v načrtu, tudi gradbena dokumentacija je že pripravljena, toda denarja za gradnjo še ni dovolj. Zato se nam zdi pomembnejše, da se šolarji lahko pripravljajo že zdaj na promet pod strokovnim vodstvom. Pri izpitih seveda morajo mladi kolesarji pokazati znanje na cesti in to je določeno tveganje. Zato se dogovarjamo z zavarovalnico Triglav, ki že vseskozi namenja veliko sredstev za preventivo v prometu, da bi šolarje ob opravljanju kolesarskih izpitov na cesti zavarovala. Starejši šolarji se seveda zanimajo tudi že za izpite za kolo z motorjem. Ze v januarju bo tak tečaj, saj se je prijavilo 96 šolarjev, ki lahko s 14 letom že sedejo na hitrejše vozilo.« Ali smo potemtakem lahko zadovoljni s prometno varnostjo šolske mladine v kranjski občini? »Glede na to, da je vsak dan na poti v šolo in iz nje okoli 8500 otrok do 15. leta in to večinoma po najbolj prometnih cestah, si ob razmeroma nizkem številu nesreč, v katerih so udeleženi otroci, vendar le upam trditi, da je vsa prometna vzgoja od vrtca in šole uspešna. Vendar bi morali starši dajati otroku v prometu več dobrih zgledov. Morda bi tudi želeli, da bi miličniki pogosteje kontrolirali kolesarje tako glede izpitov kot opreme koles. Le na srednjih šolah s prometno vzgojo še ne moremo biti zadovoljni. Čeprav kaže na bolje.« Na kakšen način si svet za preventivo in vzgojo prizadeva vplivati na druge udeležence v prometu? »Vsako leto pripravimo predavanje o novitetah v prometni zakonodaji. Tako bo tudi letos, potem ko bo sprejet republiški zakon o varnosti v cestnem prometu. Razen centralnega predavanja bodo predavanja tudi po krajevnih skupnostih. Več kot prej bo letos tudi predavanj za voznike traktorjev predvsem v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami; prav tako bodo stekla predavanja za voznike tudi v organizacijah združenega dela.« K večji prometni varnosti vsekakor prispeva tudi tehnična brezhibnost vozil, ta pa, kot vemo, ni ravno najboljša. »Res, podatki o pomanjkljivostih pri tehničnih pregledih vozil niso ravno razveseljivi in to velja tako za vozila v zasebni lasti kot tudi za tovornjake in avtobuse v družbeni lasti. Vozniki vse premalo skrbijo za svoje jeklene konjičke; na brezplačne tehnične preglede, ki jih že vrsto let organiziramo, pridejo le najbolj vestni vozniki, praviloma z brezhibnimi vozili. Kljub temu, da na te brezplačne preglede prihaja le malo voznikov, pa jih bomo letos spet organizirali. Na slabšo tehnično opremo vozil pa verjetno vpliva tudi pomanjkanje rezervnih delov na trgu.« Pri prometni ureditvi v mestu Kranj ima svet tudi nekaj besede: katere so sedanje večje pomanjkljivosti? »Lani smo sicer dobili nov most čez Savo. vendar pa je vrsta promet- nih zagat še naprej ostala Kranj nasploh boleha za pomanjkanje parkirnega prostora, avtobusna postajališča niso taka. kot bi morala biti. tudi talna signalizacija ne. še vedno poteka promet skozi mesto, čeprav je v Prešernovi ulici prostora komaj za enosmeren promet. Sicer pa svet lahko le daje pobude, priporočila za urejanje prometa, medtem ko odločitve niso vedno v njegovi pristojnosti.« Katere so najpomembnejše naloge iz letošnjega programa dela? »Na prvem mestu je vsekakor vzgoja v prometu, tako kot lani pa se bo svet tudi letos vključil v akcijo NNNP predvsem glede prometne varnosti. Organizacije združenega dela bo svet opozarjal na brezhibnost vozil in podobno. Program komisij v svetu je obširen, težko bi bilo vse našteti. Tako kot že doslej bo svet sodeloval pri razreševanju prometne problematike tudi z organi za notranje zadeve, zavarovalnico, z društvi, kot so AMD. šole, komisije za prometno varnost v KS in drugi. Vsi bi si pač morali na svojem po-prizadevati za večjo prometno varnost na naših cestah, saj je prometni davek, ki ga plačujemo z življenji, še vedno zelo velik. To pomeni, da vendarle še nismo za varnost naredili dovolj« L. M. Umrl pri reševanju Vogel — V soboto. 9. januarja, se je v Zagarjevem grabnu na Voglu pri opravljanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil miličnik Franc Zupan, star 29 let. iz Stare Fužine. Zupan se je bil namreč skupaj z reševalci odpravil reševat ponesrečenega smučarja Primoža Vuka iz Ljubljane, ki je s tovariši Andrejem in Marjanom Barbo-ričem ter Miranom Capudrom smučal mimo znakov ki prepovedujejo smučanje v Zagarjevem grabnu. Na vrhu grabna je namreč Vuku spodrsnilo, zdrsnil je navzdol po plazu, zadel v drevo in obležal pod previsom. Ko sta se skušala reševalec Janko Rabič, star 33 let, doma iz Stare Fužine, in miličnik Zupan spustiti do ponesrečenca, jima je na istem mestu spodrsnilo. Rabič je bil v nesreči težko ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zupan pa je umrl na mestu nesreče. Reševalna akcija je trajala do jutra. Delovni nezgodi Kokra - Pri podiranju drevja se je v soboto, 9. januarja, v Zajčevem nad Kokro ponesrečil 27-letni Mato Stojčević, delavec Gozdnega gospodarstva. Medtem ko sta delavca, s katerim je delal, podirala smreke, je Stojčevič v neposredni bližini tesal. Debel konec podirajočega se drevesa je padel nanj in ga pokopal pod sabo. Hudo ranjen je bil prepeljan v Klinični center v Ljubljano. Jesenice — V jeseniški Železarni v TOZD Profilarna se je v četrtek. 7. januarja, pripetila delovna nezgoda, ki ji je bila kriva delavčeva neprevidnost. Delavec Slobodan Kne-ževič, star 25 let, je delal pri sti-skalnem stroju za preoblikovanje pločevine. V stroj je vlagal pločevino, z nogo je stroj sprožil, potem Ka iz njega pobral pločevino. Ker je il pri delu nepazljiv, mu je stroj zgrabil roko in jo stisnil. D 7 Brunarica pogorela do tal Bohinjska Bistrica - Fran« Lapajne. doma iz Kamenj pri Bohinjski Bistrici, ki je v nedeljo. 10. januarja zjutraj šel mimo gostišča Danica v Bohinjski Bistrici, je pri brunarici odkril požar. Takoj je poklical gasilce, ki so ogenj omejili. Lesena brunarica, last Podjetja za turizem, transport in gostinstvo Jesenice, je v celoti pogorela. Po nestrokovni oceni je požar povzročil za 1.500.000 dinarjev Škode. Požar je nastal bržkone zaradi visoke temperature termoakumulacijske peči. ki je stala le 2 centimetra od lesene stenske obloge. Domnevajo, da se je leta vnela, od tod pa se je požar hitro razširil. Zimsko »tihožitje« - Nedavna odjuga je spet odkrila kup pozabljc A ?2r2' "le(i nJ'mt tU(il Pr()metnih znakov, ki so jih izvajalci del 1 Križiščih ob novem kranjskem mostu ali pozabili ali pa odvrgli. No. nekateri prometni znaki so vendarle še toliko ohranjeni, da bi jih z majhnimi popravili lahko še uporabljali, drugi pa morda res Hodijo ■ men prometni znaki so vendarle še toliko ohranjeni, da - ajhnimi popravili lahko še uporabljali, drugi pa morda rey ... na pokopališče odpadkov. Bo kdo rekel, da se ne splača popravljati odlomljemh držal na znakih' Morda - sicer pa je treba z prometni znak odšteti okoli 1200din. - Foto I.. M a nov S SODIŠČA Ukradel radiokasetofon Ker si ni mogel od znanca sposoditi radiokasetofon in ga takoj prodal - Obsojen na P«4 mescev zapora, kar mu je sodišče vštelo v kazen, ki jo te presiaja Sredi decembra lani se je pred se- mu je bilo ukradeno ^drugi P« J* natom temeljnega sodišča v Kranju . r presenečeno ugotovil, da je P™ zagovarjal zaradi tatvine Hašim kupil,Zadevo je dobtla v roke milKa Džebič iz Velike Kladuše, star 21 let. Oktobra 1979 je bil Džebič v Tržiču, vendar ni bil zaposlen, zato tudi denarja ni imel. Oglasil se je pri znancu, da bi si pri njem izposodil denar, vendar le-tega ni bilo doma. stanovanje pa je bilo odklenjeno. Džebič je vstopil, in namesto da bi znanca počakal, je iz stanovanja odnesel radiokasetofon znamke gel-ka in pet kaset vse skupaj v vrednosti 7794,85 din. Džebič seveda ni poslušal muzike, pač pa je radiokasetofon in kasete še istega dne prodal za 4(KX) din. Se istega dne pa sta se oškodovani znanec in kupec radiokasetofona slučajno srečala; prvi je potožil, kaj in radiokasetofon se je spet znašel pri lastniku. Sodišče je Džebića obsodilo za to tatvino na pet mesecev zapora. Upoštevalo je. da je imel težko mladost, saj je moral že po končani osemletki sam skrbeti zase, da je dejanje storil še kot mlajši polno-letnik. Kot oteževalno okoliščino pa je upoštevalo, da je okradel znanca, ki mu je nekajkrat nudil zavetje. Ker je bil Džebič junija 1981 obsojen v Bihaču na dve leti in pol zapora^ zaradi ropa in kazen prav sedaj tudi prestaja, je sodišče izreklo enotno kazen dveh let in desetih mesecev zapora. Povrniti mora tudi 4000 din kupcu ukradenega radiokasetofona. Odloka sta zakonita Ustavno sodišče SRS je ugotovilo, da sta odloka, s katerim se namenjajo zemljišča v Gorenji vasi za družbeno usmerjeno ™!i!!^Vani: ° *TadnJo, povsem zakonita in je zato zavrnilo ponudo skupine krajanov Gorenje vasi za postopek ocene ustavnosti in zakonitosti obeh odlokov Zakon 0 kmetijskih zemljiščih določa, da do sprejetja prostorskega dela družbenega plana občine, s katerim se namenjajo zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča, razen izjem, naštetih v 141. členu tega zakona, za katere pa mora dati posebno soglasje kmetijska zemljiška skupnost. Soglasje k zazidalnemu načrtu je dala tudi komisija za sodelovanje pri pripravi in za spremljanje izvajanja prostorskega načrta kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka. V družbenem planu občine Skofja Loka za obdobje 1981-85, sprejetem aprila lani, je obravnavano zemljišče namenjeno za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in ne za kmetijske namene. Tudi drugi odlok - namreč odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — I. faza, kar izpodbija skupina občanov, je po oceni Ustavnega sodišča zakonit. Sprejet je bil po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. 3. člen tega zakona namreč pravi, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine. Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišča v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi z zakonom Ustavno sodišče SR Slovenije je na seji konec decembra lani zavrnilo pobudo skupine krajanov iz Gorenje vasi, da bi sprožili postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine občine Skofja Loka. Skupina krajanov je predložila ustavnemu sodišču presojo odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — I. laza. Krajani Gorenje vasi so namreč naslovili ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti obeh odlokov. Ker se ukvarjajo z živinorejo, jim travniki, na katerih je možna trikratna košnja, mnogo pomenijo, razen tega pa menijo, da pri sprejemanju odlokov niso bile upoštevane določbe zakona o kmetijskih zemljiščih. Ustavno sodišče SR Slovenije je ugotovilo, da je bil odlok o zazidalnem načrtu v Gorenji vasi I. faza, ki ga skupina krajanov izpodbija, sprejet po določbah zakona o urbanističnem planiranju. Osnutek zazidalnega načrta je izdelala pooblaščena organizacija, Urbanistični zavod, Projektivni atelje Ljubljana, osnutek je obravnaval izvršni svet in ga s sklepom, objavljenim v Uradnem vestniku Gorenjske, javno razgrnil od 27. julija do 31. avgusta 1979. Po javni razgrnitvi je izvršni svet tudi obravnaval pripombe in predloge ter nato zazidalni načrt predložil občinski skupščini v sprejem. Zbil neprevidnega ica peš< Naklo - Pešec Anton Pižmont. star 50 let, doma iz H rastja pri Kranju, je v četrtek, 7. januarja, v Naklem zunaj prehoda za pešce neprevidno prečkal cesto. Stopil je tik pred avtomobil Saša Volka, ki je prav tedaj pripeljal iz smeri Ljubljane. Vovk je sicer takoj začel ustavljati, vendar je Pižmont a vse eno zadel. Pešec je omahnil na pokrov avtomobila, od tu pa je padel na cesto. V nesreči je bil težko ranjen, tnko d;i so ga odpeljali na Klinični center v Ljubljano. ,, ^ predpisani pogoji za sprejem tega odloka, saj je za gradnjo v Gorenji vasi skupščina občine sprejela zazidalni načrt, odlok o določitvi naselij, ki se v škofjeloški občini štejejo za mesto ali naselje ali naselje mestnega značaja ter družbeni pian občine za obdobje 1981 — 85, ki opredeljuje zemljišče v Gorenji vasi kot zazidljivo območje: v poglavju Stanovanjsko gospodarstvo je za to območje predvidena družbeno usmer- G HL AS>16. STRAN REPORTAŽA, OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 12 JANUARJA OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. medicinskega tehnika — spremljevalca 2. vodovodnega instalaterja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: pod 1 : dokončana srednja šola medicinske smeri in opravljen strokovni izpit. pod 2: dokončana poklicna šola za vodovodnega instalaterja Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska cesta 10 — kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili \ IS dneh po preteku roka za spre jemanje prijav Obrtno podjetje DOM OPREMA ŽELEZNIKI Po sklepu delovne skupnosti z dne 15. 12. 1»81 in določbah statuta, razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev ie: da ima srednjo strokovno izobrazbo lesne ali ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih ali VK delavec V lesni stroki in pet let prakse na vodilnem delovnem mestu. da je moralno-politično neoporečen. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Dom oprema Železniki, Na Plavžu 77 — za razpisno komisijo. /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR Skofja Loka, Kidričeva 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. dveh KV avtomehanikov v servisu osebnih vozil 2. NK delavca za delo v avto servisu 3. KVstrugarja Pogoji: pod I.: končana poklicna šola za avtomehanike in \ leta delovnih izkušenj, pod 2.: končana osemletka, pod 3.: K V strugar, 1 leto delovnih izkušenj. Za razpisana dela in naloge je poseben pogoj poskusno delo. ki traja dva meseca ter odslužen vojaški rok. Osebni dohodek po Pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Delovna organizacija Avtokovinar Skofja Loka, Kidričeva 51. Tovarna športnega orodja ELA/V Begunje na Gorenjskem Pogoji: pod 1. pod 2. Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepov komisije za delovna razmerja TOZD Inititut in komisije za delovna razmerja DS Skupne službe objavljamo prosta dela in naloge TOZD Institut 1. konstrukterja III — za določen čas DS Skupne službe 2. vratarja srednja tehnična šola strojne smeri, 1 leto prakse, lahko tudi pripravnik, obvladanje tehničnega risanja, samoizobraževanje s področja konstruiranja in poskusno delo 2 meseca, delovno razmerje se sklepa za določen čas; dokončana šolska obveznost, odslužen vojaški rok. pasivno znanje nemškega jezika, poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave. Po zdravje v Istarske toplice Topli izviri Istarskih toplic, bogati z žveplom in radioaktivnostjo, uspešno zdravijo revmatična obolenja, kronične bolezni ženskih or-ganov, bolezni dihal in kože, blagodejno pa delujejo tudi na bolnike po operativnih posegih — Terapija se odvija pod budnim nadzorstvom zdravnikov, fizioterapevtov, medicinskih sester in »kopalcev« — Najučinkovitejša je trikratna 21 -dnevna V zeleni dolini reke Mirne, med osem kilometrov oddaljenima srednjeveškima mestecema Buzetom in Motovunom, le 36 kilometrov stran od Poreča, vre pod kiklopsko previs no steno na dan topla zdravilna voda. Izvir so odkrili stari Rimljani, prvi ohranjeni pisani dokumenti pa pričajo o njem pred štirimi stoletji. Ze davni predniki so namreč spozna. Ii zdravilno moč kopeli, ki je izredn<, bogata z žveplom in radioaktivnost jo, topla od 33 do 36 stopinj Celzija Sodobniki so njihovo prepričan je potrdili. Strokovni preizkusi £j analize so pokazale, da voda uspešno zdravi revmatična obolenja kronične bolezni ženskih organov bolezni dihal in kože. zelo blagodej." no pa deluje na bolnike in njihovo hitrejše okrevanje tudi po različnih operativnih posegih. Zdravilišče Istarske toplice, ki so postavljene ob reko Mirno, v katere dolini se razprostira slikoviti Motovunski gozd / znanimi izletniškimi točkami, kot so, na primer. Motovun. Buzet in Grožnjan. privablja zdravja željne ljudi od blizu in daleč. Približno desetina jih prihaja iz tujine: iz Švice. Italije. Zahodne Nemčije, Avstrije . . . Prostora je vedno premalo. Hotel B-kategorije Mirna, ki so ga delavci hotelskega turističnega podjetja Riviera iz Poreča lansko poletje temeljito prenovili in razširili, je odprt vse leto Tudi v depandansi Štefan vlada običajna živahnost. Kljub moteči gradnji je bilo lani v Istarskih toplicah 96.000 prenočitev, zmogljivosti pa so bile do kraja na- Uspe&nost terapije preverja zdravnik irvvfT hotelsko turističko poduzeće poreč jugoslovip «,./,./ \timn t Istarskih toplicah ponu/d kvalitetne gostinske n/orj/f( »w terapevtski program polnjene celih 340 dni. Zaradi gradnje se je znatno razpotegnila tudi čakalna doba, ki se bo predvidoma februarja ustalila na mesec, mesec in pol. . . Tako veliko zanimanje za obisk Istarskih toplic izvira po eni strani iz izrednih zdravilnih danosti vode. po drugi strani pa so cene, ki so najprivlačnejše od novembra do konca marca, za tovrstno ponudbo v tem delu domovine najnižje. In ponudba res ni skromna. Udobne sobe. okusno hrano. mir. prijetne sprehode v okoliško naravo dopolnjuje skrbno načrtovana zdraviliška terapija. Gosta zaposluje od sedem do štirinajst ur dnevno, za vsakega posebej pa jo že po prvem temeljitem pregledu odredi zdrav nik". Napravi natančen razpored za petnajst ali dvajset dni. kolikor običajno traja zdravljenje v Istarskih toplicah. Vsebuje pa kopanje v kadi in bazenu, obisk v sauni, blatne obloge, elektroterapijo, masaže, razgibavanja, inhalacije ter razne vrste zdravniških pregledov. Gost med zdravljenjem še enkrat ah dvakrat obišče zdravnika, če gre za težjo bolezen, pa zdravnik, podobno kot v bolnišnici, pogosteje prihaja k njemu. TOZD Elektrarna Medvode Medvode, Gorenjska c. objavlja prosta dela 1 in naloge obratnega ključavničarja II Pogoji: KV ključavničar. 3 leta prakse Delo se združuje za nedoU čas s polnim delovnim ča«^ Ponudbe z dokazili o um njevanju pogojev pošlji^ 15 dneh od dneva obi| oglasa na naslov tM Elektrarna, 61215 Med vol Gorenjska 46. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKI KRANJ, JLA 2 TOZD Agromehanika Kranj oglasa na osnovi komisije za delovna merja prosta dela ozi naloge 1 *\ 1 MONTAŽA TRAKTOR8KIH PRIKLJUČKOV (več delavcev brez poklical za določen čas 3 mesece Kandidati naj pošljejo prxA Splošno kadrovskemu sekti KZK Gorenjske. JLA >. KnV v 15 dneh po objavi. V Celoten terapevtski progra teka pod budnim nadio zdravnikov, fizioterapevtov, cinskih sester in izkušenih i cev«. Strokovnjaki so dognah zdravljenje najbolj učinkov^ traja 21 dni, in to tri leta pc Gostov, ki tako priporočil štujejo, ni malo. Blizu 30 oday jih prihaja samih od 9ebe7\y napotijo njihove zdravstvene! ma socialne službe. |L Glede na to. da so s t*\. zaposleni skoraj ves dan, poj* organizatorja rekreacije v 1^ toplicah nimajo. Možnosti |jL ven odmor pa je kljub temu A Hotel ima štiristezno kegljišč*\ golf, namizni tenis, balinišče, |\ spo8ojevalnico koles in ribiške*]) bora za lov v bližnjem ribniku stitev pa ponujajo tudi obcaa. bavni in plesni večeri. Prav ui|\ jetno pa je v restavraciji, skupnih dnevnih prostorih ah |> salonu, bogato ponudbo pa njujeta še samopostrežna tr«\ in frizerski salon. 1 Informacije dajejo: • RO Riviera, 51440 PorW dimira Nazora 9. tel. 0» .< 32-130 • OOUB Istarske toplkr Livade, tel. 053/75-626 • predstavništvo Riviera 1 61000 Ljubljana, Miklošičeva Kompas, tel. 061/320-767 TOREK, 12 JANUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17. STRAN GLAS Za stanovanje je potrebno varčevati Ja . . z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke. Pn reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko Jugoslovanski aerotransport TOZD ZEMELJSKA OPERATIVA POTNIŠKA IN BLAGOVNA OPERATIVA LETALIŠČE LJIHL.IANA BRNIK objavlja prosta dela in naloge treh delavcev v potniški operativi za nedoločen čas Pogoji: dokončana srednja šola z dveletno delovno prakso ali dokončana višja šola brez delovnih izkušeni, aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika, odslužen vojaški rok. uspešno opravljen test delovne sposobnosti in angleškega jezika Rok za dostavo ponudb je 8 dni po objavi. Informacije dobite po tel. 064 21-112. ljubljanska banka SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Kranj, Trg revolucije 1 Koordinacijska komisija za sprejem otrok v VVO občine Kranj razpisuje za september 1982 prosta mesta v jasliikih oddelkih in varstvenih družinah od 6. do 24. meseca starosti in prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti. V vzgojnovarstvene enote se sprejemajo otroci iz občine Kranj, v izjemnih primerih pa tudi otroci iz drugih občin, če je vsaj eden od staršev zaposlen v občini Kranj. Prošnja za sprejem otroka se dobi: - za enote VVZ Kranj (z oddelkoma za razvojno motene otroke). VVE OS Simon Jenko Kranj, nova šola in podružnična šola na Primskovem ter VVE podružnične šole France Prešeren na Kokrici. v vrtcu Najdihojca, Nikole Tesle 4, Kranj, kjer bodo uradne ure v razpisnem roku Tekstilna tovarna ZVEZDA p. o. Kranj, Savska 46 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge: VZDRŽEVANJE STROJEV Pogoji: strojni ključavničar, odslužen vojaški rok. zaželjene so delovne izkušnje na področju vzdrževanja tekstilnih strojev in naprav. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih del oziroma nalog na DO TT Zvezda, Kranj, Savska ceste 46, v 15 dneh po objavi. v ponedeljkih in |**tkih v sredah od 7. do 15, ure od 12. do 18 ure izven razpisnega roka pa: v sredah (>d 12. do 17. ure v petkih <>d 8. do 12. ure — za enote VVZ Golnik. Golnik 54. - za enote pri osnovnih šolah: Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje. na upravi šole: Osnovna šola Stanko in Janko Mlakar Šenčur in enota podružnične šole v Voklem, na upravi šole v Šenčurju: Osnovna šola Marija Valjavec Preddvor, enota na Visokem, v vrtcu pri osnovni šoli in enoti podružnične šole na Jezerskem: Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje in enota v Zalogu, v vrtcu Kurirček Robi v Cerkljah: Osnovna šola France Prešeren. \ enoti podružnične šole Duplje: Osnovna šola Lucijan Seljak, v enotah podružnične šole Besnita. Zabnica, (Mehek in v vrtni \ Mavčičah. Osnovna šola Stane Žagar Kranj, v enoti podružnične šoleTrboje. Prošnje za vpis s priloženimi potrdili je potrebno oddati najkasneje 30 dni po objavi razpisa, osebno ali priporočeno na naslov enote, kjer ste jo prejeli. f :" , ;-r— NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU na Cesti JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez PREGLED VIDA ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure četrtek od 8. do 10. ure. ODPRTO: vsak dan od 7.30do 19. ure. ob sobotah do 12. ure TELEFON: 22-106 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR Trgovsko podjetje Kranj Titov trg 7 je odprla 11. januarja t. 1. v Jenkovi ulici St. 1 (bivši lokal Dojenčka) specializirano prodajalno »PLETENINE« za prodajo ženskih in moških pletenin in trikotaže (tudi blaga z napakami) po IZREDNO NIZKIH CENAH Vabimo val na ogled velike izbire pletenin za vsak okus in vsako priložnost um • ^ t i .»' A' \ v tv G LASI8 STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 12. JANUARJA TOZD TRGOVSKA MREŽA Obveščamo cenjene kupce, da je prodajalna II, Prešernova ul. 3 v Kranju zaprta OBSTOJEČE PROSTORE NAMERAVAMO V TREH MESECIH POPOLNOMA OBNOVITI IN POSODOBITI. Začasno poslujemo na Titovem trgu 12 (nasproti cerkve) ■ STARA • PRODAJALNA PREŠERNOVA ULICA TITOV TRG TNOVA „ PRODAJALNA STARI MAYR Kljub zmanjšanim prodajnim površinam se bomo trudili da vam tudi v teh začasnih prostorih nudimo naš celovit program civilne in adidaš obutve, istočasno vse obveščamo, da imamo v vseh naših trgovinah sezonsko znižanje od 4. 1. 1982 DALJE Ouovna iola SIMON JENKO p. KRANJ O. r Osnovna iola raspisuje prosta dela in naloge m UČITELJA V ODDELKU PB za določen čas od 15. 2. do » g vL 1982 Pogoj: učitelj razrednega pouka ali absolvent pedagoške smeri UČITELJA V ODDELKU PB za določen čas od 21. 2. do 30 8 1982 Pogoj: učitelj razrednega pouka ali absolvent pedagoške smeri UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 15 ' 30. 6. 1982 Pogoj: PR(T ali P telesne vzgoje UČITELJA TELE8NE VZGOJE za nedoločen čas od I. i j dalje Pogoj: - PRI' ali P telesne vzgoje KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas od 15. 2 do 30 | 1982 Pogoj: končana osnovna šola P Razpisni rok je 15 dni po objavi. Kandidati naj posredujejo pit* prijave z dokazili o strokovnosti, komisiji za delovna razmeri! osnovne iole Simon Jenko, Ulica XXXI. divizije 7 a. razmerij p' SGR GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjcva I Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZL ^ Strojno kovinski obrati Kokrica objavljam* proste delovne naloge in opravila vzdrževalca — strojnega ključavničarja 2 delavca ; E Pogoji: končana poklicna Sola kovinske smeri, J U delovnih izkušenj, poskusno delo en mesec; \ * skladiščnika 1 delavec Pogoji: končana poklicna Sola trgovske ali gradben ^ smeri in opravljen tečaj za skladiščnika, 2 M delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec vodje obračunske enote — elektro vzdrževanje 1 delavec Pogoji: končana višja oziroma srednja Sola eleki* smeri, 3 leta delovnih izkuSenj. poskusno dep 2 meseca. \ E Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delov časom. \ Proinje z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu n naslov SGP Gradbinec, kadrovsko socialna služba Kranj, \3 zorieva 1. \ OBLAČILA Tržič Komisija za medsebojna delovna razmerja pri jv objavlja prosta dela in naloge ™ tehničnega vodje Pogoji: višja tekstilna šola konfekcijske smeri ali organizacijska smeri in tri leta delovnih izkuSenj, srednja tekstilna šola konfekcijske smeri in pet let delovnih, izkušenj na odgovornejših mestih moralno politična neoporečnost in pravilen odnos do sani upravljanja Kandidati naj poiljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjev« nju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33, z oznako: Komisiji * delovna razmerja. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ Maistrov trg 12 DS in komisija objavlja prosta dela in naloge računovodje DO Pogoji: poleg zakonitih in splošnih pogojev mora kandidat imeti ^ najmanj srednjo ekonomsko šolo in 3 leta delovnih izkušen v vodenju računovodstva Predpisani poskusni rok je 8 mesece Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi nt naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12. v O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po razpisu. ^ TOREK. 12 JANUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN G LAS MALI telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 IPRODAM Prodam 10 tednov, stare rjave IAH CKE in 3 meneče stare PRASiCKK Sta-nomk. Log 9. Skofja Loka 12 PEC Telefon 75-855 23.1 Prodam temnomoder globok OTROŠKI VOZIČEK Telefon 24-058 234 Ugodno prodam MIKROFON, znamke FBT P53 dinamic. z žirafo stojalom Ogled vsak dan dopoldan Stojičevič Ce-domir. Ul. Tončka Dežmana 2. Kranj 235 Prodam PRAŠIČA za zakol Zg. Otok 4 Radovljica 236 Prodam KRAVO simentalko. po četrtem teletu Medja Franc. Gorjuse 66. Bohinjska Biatnca 237 Prodam vodno TURBINO. CB postajo, kasetni AVTO-RADIO ter pnevmatski ČOLN z motorjem tomos 4 Pohleven. Burtnea 16. Tržič 2.38 Prodam dobro ohranjen JEDILNI KOT MIZO, dva STOLA ter žensko POROČNO OBLEKO in 80-litrski BOJLER Pegan L)ubo. Zupanova 5. Šenčur 239 Prodam 7 tednov staro TELIČKO Sr. Bitnje 28. Zahnica 63 Prodam PRASlCA. težkega 150 kg. Ko-kali Suha«. Kranj 2W ZDRUŽENJE OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 organizira 1 šesti družinski veleslalom na Zatrniku, dne 31. 1. 1982 I pričetkom ob 10. uri Pravico tekmovanja imajo obrtniki, družinski člani obrtnikov in vsi delavci zaposleni v zasebnem sektorju. Prijave sprejemamo do 29. 1. 1982 v tajništvu Likozarjeva L 2. začetni in nadaljevalni tečaj smučanja na Krvavcu v popoldanskem času od 18. 1. 1982 do 23. 1. 1982. Vse podrobne informacije dobite v tajništvu Likozarjeva 1, ali po telefonu na številko 27-470. 8. januarja 1982 je bila objavljena osmrtnica kot da je umrla Alojzija Jekavec iz Pre-doselj. Pravilno je ALOJZIJA TEKAVEC KUPIM Kupim dvoje otroške SMUČI, okovje in palice, velikosti 120 in 130 cm Andre levic Mileva. Dražgoaka 7. tel 22-677 24U Kupim .STANCO.. od 211 ton dalie Ponudbe |mi tel - Kram s«mo |x>|K)ldaii .)4\ VOZILA R-4. letnik 1977. prodani po delih Be-gus Matiaž, Zlato nolte 12/B. Kram 242 Poceni prodam ACSTINA 1300. voznega, neregistriranega Stirn. Piata 18 Cerklie 2*1 Prodani AUDI 75 L. letnik 1970 karamboliran levi prednji blatnik Miloj-čič Miomir. Medetova 1. Kranj 244 Prodam osebni avto FIAT 1500 kara van. letnik 1973 -Jakob Plestenjak. Zg Bitnje 177. tet. 25-633 245 Prodam nov avto HLADILNIK za Z-750 Telefon 25-461 - int 404 dopoldan 246 Prodam FIAT 124. z manjšo okvaro motorja. Tejefon 24-013 247 Prodam AMI 8. tudi |m> delih, neregistriran. Telefon 50-860 248 Prodam osebni avto ZASTAVO 750. letnik 1975. za 2.6 SM ter razne dele za bat 850. Telefon 81-K08 249 Prodam generalno obnovljen motor Z-750, I. bruAenje, menjalnik in razne dele - pločevina, stekla Albinini. Sp. Dobrava 4. Kropa. tel. 79-608 255 Prodani VW 1300. letnik 1967. registri ran do septembra Poklukar. Sp Gorje 124. Gorje 257 STANOVANJA = Opremljeno SOBO in kuhinjo h posebnim vhodom in souporabo kopalnice in stranišča \ Ljubljani, oddamo s I t 1982 /a dobo 4 — "i let enemu ali dvema študentoma i katna i v zameno za gradbeno |»ar celo. staro hiSo ali podoben obiekt. primeren za vikend, v bližini kateregakoli smučarskega centra na Gorenjskem Ponudbe pod Oddih na svežem zraku 250 POSESTI V naietn vzamem GOSTINSKI LOKAL Ponudbe |m> tel 081-552-7«! od 14 ure da I |e _'.">l ZAPOSLITVE Sprejmem K V KOVINOSTRUGAR •JA. za serijska dela Naglic Jože. C na Brdo 26. Kokrica 28 NATAKARICO ali NATAKARJA, ta koj zaposlim za določen čas s 7-urnim delavnikom, nedelje in jirazniki prosti. OD po dogovoru Bife LOŠKI HRAM -Jaklič Jože, Blaževa ul., Skofja Loka 252 GOSTIŠČE POSAVEC - Frelih Jože. takoj zaposli KV ali priučeno NATAKA RICO. OD dobri, stanovanje in hrana zagotovljeno Oglasite se lahko osebno, pismeno ali |H) tel 70-142 253 OSTALO Moška, ki nista plačala izpušno cev za dinamo, oozivam, da jo vrneta, v nasprotnem primeru jih bom prijavil 254 TRIGLAV KONFEKCIJA p. o KRANJ objavlja prosta dela in naloge čiščenje prostorov Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo dokončano osnovno Solo. Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prij2LVe f:ud^kfziH °, izP°lnJevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. ' STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ Kranj, Trg revolucije 1 naToge-e,aVCeV de,°Vne 8kuPno*ti objavlja prosta dela in 1 SIZOBRA2EVANJALAVEC ZA PODROCjE VZGOJE IN Pogoji: visoka izobrazba družboslovne smeri in 2 leti delovnih izkuSenj 2. STROKOVNI SODELAVEC ZA EKONOMSKO-FINANCNO PODROČJE Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ah viSja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkuSenj I ADMINISTRATORJA - 2 delavca Pogoji: administrativna Sola in 1 leto delovnih izkuSenj ali upravno-administrativna Sola. Izbrani kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijave. integral TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK Objavlja prosta dela in naloge vzdrževalca Poleg splošnih pogojev se zahtevajo ie: KV elektrikar ali ključavničar s poznavanjem kurjenja nizkotlačnih peči (zaželjen izpit za kurjača), eno leto delovnih izkuSenj. dvomesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete TONČKE RAJGELJ z Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi. ji pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem Številu spremili k zadnjemu počitku. Sorodniki Za vedno nas je zapustila naša draga teta POLONKA ŽAGAR upokojenka Pogreb drage pokojnice bo danes. 12. januarja 1982, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: nečakinji Nada in Metka in nečak Janez I družinami Kranj, Zagreb, 10. januarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega edinega sinčka FRANCIJA JANKOVIČA starega komaj 2 meseca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivoma Save NS. Iskre TE A in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: mamica, ati in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani, težki in boleči izgubi drage žene. mame. sestre, stare mame in tete SUZANE GLAVATI se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, pevcem, krajevnim organizacijam in vsem, ki ste /. nami sočustvovali ter zasuli njen grob s cvetjem, Se posebej se zahvaljujemo delovnima kolektivoma Ikos in Klavnica ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, posebno pa Cvekovi mami ŽALUJOČI: mož Mirko, hčerka Ivanka z možem in hčerami, sinova Mirko in Franjo z družinama, sestra, brat ter drugo sorodstvo Predoslje, 6. januarja 1982 Sporočamo žalostno vest. da je v 52. letu starosti nenadoma preminil dobri očka. mož in sin MARJAN BIRK električar v Iskri Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 13, januarja, ob 15.45 na pokopališče v Bitn jah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Bitn jah. Žalujoči: žena Justa. sin Sašo in mama Jožefa ter Ostalo sorodstvo Stražisče, Bitnje, Skofja Loka, 12. januarja 1982 V 77. letu je preminila dolgoletna sodelavka POLONCA ŽAGAR upokojena poštna delavka Od nje se bomo poslov 1 i danes, 12. januarja 1982. ob 15 uri izpred mrliške vežice v Kranju. KOLEKTIV TOZD ZA PTT PROMET KRANJ GLASOVA ANKETA LETO 1990 V OBČINI KRANJ! Odpravljen stanovanjski primanjkljaj »Dovoljujem si. da vas obvestim, da bom z 31. decembrom 1981 prenehal opravljati naloge individualnega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela Domplan Kranj . . .* (Ivo Miklavčič) Taksno sporočilo smo dobili v uredništvo pred koncem minulega leta. Z najboljšimi željami ob koncu plodnega in ustvarjalnega dela smo mu tudi Se v prihodnje zaželeli zdravja in uspehov, ki jih tudi med njegovim dosedanjim delom ni bilo malo. Ob tej priliki smo ga zaprosili tudi za pogovor. Tovari* Miklavčič, opišite nam, kakšne so bile razmere na področju stanovanjskega gospodarstva v občini, ko ste v sedanji organizaciji Domplan začeli z delom? »Takrat je bil Se tako imenovani centralistični način zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo. 4-od-stotni prispevek od osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo je bilo treba odvajati v republiški stanovanjski sklad. Stanovanjski sklad občine pa je bil investitor stanovanjske gradnje. Takrat je posebni organ republiškega stanovanjskega sklada (upravni odbor) na podlagi razpisa za posojila namenjal kupcem stanovanj in graditeljem individualnih hiS posojila. Strokovna opravila za organizacijo stanovanjske gradnje so se opravljala v direkciji stanovanjskega sklada, v Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo in tudi v organih občinske skupščine. 1964. leta je bil izdelan predlog nove organizacije opravil in hkrati tudi predlog za združitev določenih služb v enoten Zavod za izgradnjo Kranja. Ker sem delal na predlogu nove organizacije oziroma organiziranosti, sem takrat tudi prevzel naloge direktorja. Moja naloga je bila. da takSna organizacija začne delovati. Naloge Zavoda za izgradnjo Kranja pa so se večale, tako da sedanja organizacija Domplan. ki letos beleži 26. leto delovanja, opravlja vsa strokovna opravila na področju urbanizma, urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč, geodetskih opravil, investitorskih poslov pri stanovanjski gradnji in za druge investitorje ter vsa strokovna opravila za Samoupravno stanovanjsko skupnost in za Skupnost za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Naj povem Se, da je bilo v začetku v Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo devet delavcev, v današnji organizaciji Domplan pa jih je prek sto.« Reševanje stanovanjske problematike v kraniski občini je bilo velikokrat zgledno za reševanje teh problemov drugje. Kako ste zadovoljni z reševanjem teh problemov v vasem 18-letnem delu? »Zadovoljen sem z reševanjem stanovanjske problematike v kranjski občini; seveda pa je lahko takšen odgovor zelo relativen. Mislim, da človek z doseženim ne more biti nikdar zadovoljen, zadovoljstvo je. če so zadovoljni tudi drugi. Izkušnje Kranja so bile večkrat podlaga za posvetovanja o stanovanjski gradnji v jugoslovanskem Ivo Miklavčič. dosedanji direk tor delovne organizacije Domplan Kranj je doma v Cerkljah na Gorenjskem. Ko ie pred 18 leti prevzel nalogo direktorja Zavoda za izgradnjo Kranja, je imel že vrsto izkušenj na najrazličnejših področjih družbenoekonomskega življenja. Bil je na začetku sedlarski pomočnik, sekretar okrožnega odbora OF Kranj, šef biroja za gospodarsko koordinacijo okrajnega ljudskega odbora Kranj, tajnik okrajne obrtne zbornice, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice okraja Kranj in podpredsednik gospodarske zbornice okraja Kranj. Po tem. ko je bil 1964. leta načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj, je postal direktor sedanje organizacije Domplan Kranj. Ob 45-letnem aktivnem delu mu zato želimo, da bi z bogatimi izkušnjami tudi v prihodnje prispeval k uresničevanju skupnih ciljev. merilu. Kranj so obiskale Številne delegacije iz evropskih držav, pa tudi iz Afrike. Azije in Amerike. Dosegali smo rezultate, ki so bili spodbudni. Seveda pa brez prizadevanj delovne skupnosti, zavzetostjo delovnih ljudi in občanov, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij teh uspehov ne bi bilo. Statistika je sicer včasih nehvaležen posel, vendar vseeno nekaj podatkov: po letu 1946 smo v dvajsetih letih zgradili povprečno 136 stanovanj v tako imenovani blokovni padnji. V obodbju od 1966. do 1972. blizu 148, potem pa v obdobju do minulega leta kar 364,7. Stanovanjski primanjkljaj se je zmanjšal za 996 stanovanj, stanovanjska površina na prebivalca pa se je ob 17,28 odstotka povečanem Številu prebivalstva povečala za 17,17 odstotka oziroma za 2,99 kvadratnega metra. Skupaj z individualno gradnjo je bilo v preteklem desetletnem obdobju zgrajenih 10 stanovanj na 1000 prebivalcev v kranjski občini.« Ena od posebnosti stanovanjske gradnje v kranjski občini je bila tudi, da so bili stroški komunalnega opremljanja zemljišča za gradnjo zelo majhni v strukturi cene stanovanj. Kako pa je danes? »Sestavni del stanovanjske gradnje so tudi stroški priprave in komu- nalne opreme zemljišča. Ti stroški znašajo v Sloveniji do 33.8 odstotka, v Kranju pa okrog 21 odstotkov. Vendar pa bodo ti stroški naraščali tudi v prihodnje. Hitrejši porast lahko deloma zaustavijo le delavci v združenem delu ob izločanju sredstev iz tako imenovanega čistega dohodka Pomemben pa je tudi prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Vendar ga moramo namensko uporabljati. Sicer pa se ob stanovanjski gradnji danes srečujemo s številnimi problemi: pitna voda. izgradnja vodovodov oziroma primarnih vodov, čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki, odlagališča odpadkov, da ne omenjam telefona, elektroomrežja itd. Razen tega bodo stroški komunalnega opremljanja tudi v prihodnje naraščali, ker bomo zaradi zaščite kmetijskih površin gradili stanovanja na slabših zemljiščih.« Stroški stanovanjske gradnje so v zadnjem obdobju zelo porasli. Kako pa bo po vasem mnenju v prihodnje? »Gradbeni materiali in goriva se dražijo. Za primer naj povem, da v sestavi cene stanovanj v soseski A9b Planina II znašajo gradbena dela 34,60 odstotka, obrtniško inštalacijska dela 64,59 odstotka, priprava zemljišča in komunalna oprema 17.17, zaklonišča 3,59 ter ostalo (načrti, investitorska opravila) 4.16 odstotka. Najugodnejšo ceno pri gradnji stanovanj smo v kranjski občini dosegli pred tremi. Štirimi leti, ko je bilo za kvadratni meter stanovanjske površine treba nameniti blizu 1,5 povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka. Glede na povprečne osebne dohodke pa je bilo ob koncu pravkar minulega leta treba nameniti že skoraj 2,1 mesečnega osebnega dohodka za kvadratni meter stanovanja. Cilj je jasen. Zniževanje cene v primerjavi z rastjo osebnih dohodkov.« de vprašanje, ki je morda ob takšni ugotovitvi, odveč. Vendar, kaj menite o stanovanjski problematiki v prihodnje? »Uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu nedvomno zagotavlja hitrejše reševanje stanovanjskih problemov. Gotovo pa je, da bodo zaostreni pogoji gospodarjenja vplivali tudi na obseg stanovanjske gradnje. Na področju urbanizacije in priprave zemljišča so dolžni vsi (pobuda mora pa biti v DO Domplan) storiti vse, da bo zagotovljeno nadaljevanje stanovanjske gradnje. Ob koncu stanovanjske gradnje na Planini I zdaj uspešno nadaljujemo z gradnjo na Planini II; čaka pa nas naloga, da pravočasno pripravimo vse za gradnjo na Planini III, kjer naj bi bilo 1500 stanovanj. Ob ugodnejših ekonomskih pogojih bi Planino III lahko gradili do 1988. leta. sporedno pa gradili še v Šenčurju. Preddvoru in Predosljah. Kljub sedanjim pogojem in težavam, ki se pojavljajo na področju stanovanjske gradnje, pa sem vseeno optimist. Menim, da do leta 1990 v kranjski občini lahko odpravimo stanovanjski primanjkljaj.« A. Z. Z vseh strani v Dražgoše Prireditve Po stezah partizanske Jelovice imajo med tovrstnimi našimi manifestacijami prednost pred drugimi; ne zaradi pomena dražgoške bitke, ampak zato. ker jih prirejajo najdalj od vseh in s svojo raznovrstnostjo privabljajo množico obiskovalcev. Tudi letošnjih tekmovanj in slovesnosti se je kljub neugodnemu vremenu udeležilo veliko Število ljudi, po grobih ocenah prek tri tisoč. Pripadniki oboroženih sil in športniki so sodelovali v patrolnih tekmovanjih, tekih na smučeh, množičnem rekreacijskem teku in sankaškem tekmovanju. Planinci in drugi ljubitelji narave so v pohodnih enotah krenili po poteh slavnih prednikov. Med mnogimi, ki so prišli na proslavo v Dražgoše, so bili tudi borci Cankarjevega bataljona. Nekatere od udeležencev prireditev smo popra Sali. kaj jih vodi nanje in kaj tam doživljajo. Tole so povedali! izlete, tokrat pa sem se dnip! zapored udeležila pohoda Po pot Cankarjevega bataljona od Pa* ravni do Dražgoš. Gre za dob) naporen pohod, saj je hoje okni 8 do 9 ur. v glavnem ponoči. Letos smo kar dobro hodili, kr ni preveč snega in pot tudi k ledena. Med pohodom smo * pogovarjali, poseben čar pa s dajale pripovedi našega tovank sina borca Cankarjevega batak na, ki je obujal očetove spomin* Sicer pa tak pohod poro« prijeten stik z ljudmi in nanvr nasploh, zato bom v Dražgoše V prišla. Janko Bernik, 77-letni udeleženec dražgoške bitke iz Škofje Loke: »Kljub svojim letom se bitke Cankarjevega bataljona v Dražgosah živo spominjam; še posebno dogodkov zadnjega dne te bitke, ko je nekajkrat malo manjkalo, da bi padel pod sovražnikovo kroglo. Svoje spomine iz partizanskih let sem tudi zvesto zapisal, da bi jih ohranil za mlajše rodove. V Dražgoše prihajam vsako leto; večkrat tudi peS, če je pot dobra. To je zame nekakšno romanje, ki se ga bom vedno rad udeleževal, dokler bom tako zdrav kot doslej. Tod se dobimo stari znanci, borci, ki se spominjamo preteklosti in z njo seznanjamo mladino. Kaj počnem sicer? Ze dvajset let sem v pokoju, vendar nikoli ne mirujem. Danes resda že bolj poredko poprimem za razna priložnostna dela, še vedno pa rad prebiram knjige, zlasti partizanske.« Anica Kljun, 27-letna udeleženka pohoda Po poti Cankarjevega bataljona iz Ljubljane! »Sem članica Planinskega društva Delo iz Ljubljane, s katerim že vrsto let odhajam na organizirane izlete. Mnogi naši pohodi so namenjeni obisku pomembnih krajev iz narodno-osvobilne borbe. V Dražgoše sem prihajala že prej na enodnevne Milan Kajdiž, 25-letni u