35. DOKLADNI LIST k 47. listu Novic. 1851. Kdor želi, kako oznanilo v dokiadni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako vtrstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr. ,6e oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr ; za vsakkratui natis se še 10 kr. za kolek (^tempel) po novi postavi za plačati. J. Blaznik. (111.) Povabilo (2) k občnimu zboru krajnske kmetijske družbe v Ljubljani 20. dan tega mesca. Zbor bo v magistratni hiši (narotovžu); se bo začel ob devetih dopoldne, in je očiten, to je razun udov, ki imajo pravico besede in glasovanja, zna tudi vsak drug človek poslušat priti. Predlogi tega zbora so: i. Začetni govor družbiniga predsednika. SJ. Razglas važniših opravkov kmetijske družbe od poslednjiga zbora noter do tega. 3. Naznanilo delavnosti podkovijske in živino-zdravniške učilnice preteklo šolsko leto. 4. Naznanilo zastran sadne in murvine reje na družbinim vertu. 5. Predlogi družbinih podružnic ali posamesnih udov po §. 21. družbinih postav. 6 Naznanilo o važnišihrečeh gojzdnih in kmetijskih iz veliga zbora nemških kmetovavcov v Solnogradu. 7. Napoved no vi ga gojzdnarskiga družtva, ki bo obseglo vse gorate dežele Avstrianskiga. 8. Nasvet: naj bi družba bukve za celo kmetijstvo kratko in v domačim slovenskim jeziku pisane, na svitlo dala. 9. Nova mašina, kis (jesih) hitro in dober kup narejati. 10. Djanska razlaga: dobroto krompirja zvediti, to je, koliko močca (štirke) ima v sebi. 11. Spoznanje, kterim sadjo- in murvorejcam naj bi se častna svetinja podelila. 13. Predlog dohodkov in stroškov pretekliga leta, in prerajt dohodkov in stroškov za prihodnje leto. 13. Volitev novih udov. 14. Sklep po govoru predsednika. Pristavk. V tem zboru bojo tudi nektere nove kmetijske mašine in orodja na ogled postavljene. Glavni odbor kmetijske družbe v Ljubljani 1. novembra 1851. (116.) Oznanilo (1) V bukvotiskarnici Jožefa Blaznika v Ljubljani so v lastni založbi ravno zdaj bukvice pod naslovam Svete pesmi na svitlo prišle, in se dobijo pri njem v Ljubljani, kakor tudi v njegovi bukvotiskarnici v Pošto nji, vezane po 12 krajcarjev. Te bukvice obsežejo naslednje pesmi: Pri sv. maši; pri žegnu; Adventna; štiri Božične: sveti post; od pokore; o terpljenji Jezusovim; duša najde Jezusa v terpljenji; od Kristuso-viga terpljenja iz pasjona; Velikonočna, troje za sveto rešnje Telo; k povzdigovanju; priprava k K tim svetim pesmim se tudi dobivajo Napevi, ki jih je za orgle zložil gosp. Ii# Cvekj in kterim je še druga pesem: ISeee sacerdos magiftiis pridjana. Vezane veljajo 36 krajcarjev. (108.) (1) Priporočilo nove štacune, kjer se vse sorte špecarije, materialno blago, barve, vina in sladkarije prodajajo, ki jo je na placu v gosp. Val. Pleiweisovi tP°PreJ Hohnovi) hiši Nr. 262, zraven plave kugle, pred 4 mesci na novo odperl Janez Klebel. S tem oznanilam, s kterim se priporočim vsim bo deželi in mestu, sklenem gotovo obljubo, de si bom vseskozi prizadeval, kar mi bo le moč, vsa-ciga častitiga kupca s posebno vselej dobrim in frišnim blagam in po nar nižji ceni postreči in s tem svoji štacuni dobro ime stanovitno pridobiti. V imenovani štacuni se dobi vse sorte noviga in frišniga blaga, namreč: cukra, kafeta, čokolade, rajža, ješprenja, mnogoverstne dišave, raznih jedil, nar žlahniši olja za mizo, ogeršicnigain laneniga olja, raznih sort sira, morskih rib, jegulj, (A.al- und Thonfische), slanikov, sardelj, holandskiga čaja, gorčice, nar boljših smirniških in drugih smokov (J\g) marunov, grojzdink, (vam-pernov, civeb,^ vinskiga prav hudiga jesiha, ve-roneških in ogerskih salam, gradičkih, in pražkih gnjad; imam tudi lepo zalogo žlahnih vin, kakor: cipro, karlovško vino, grincingar, božjo kapljico, tLacrvma Christi), malago, malvasio, madejro, menešar, mailbergar, muškat, budar tOfner) ve-denburgar, pikolit, rustar, šmicberger, veslaver, bel in čern vajdlinger, pravi Zadranski maraskin in vanilia; veliko sort kvart za razne igre, prižgavno klinčki in sploh vse, kar se v špecarijski štacuni le dobiti zamore, in nič zastaraniga, ampak vse frišno in dobro. svetimu Obhajilu; blagor svetiga Obhajila; duša po sv. Obhajilu; na presveto Devico; počešenje Marije; Marija Lsv. Ligvora); Marija zgodnja Danica; zdrava morska Zvezda; češena si Marija; češenasi Marija, skazi milost mi; čast Marije; ime Marijno; k svetejsimu sercu Marije; od angelov varhov; sveti rožnikranc; ob godu cerkveniga po-svečenja; od vsih svetnikov; tihe misli na pokopa-liši v god vsih svetnikov zvečer; priporočbe po mertvih; pogrebenca; zahvalna nedelja; ženitvanska; od božje ljubezni: sveto rešnje Telo, popotnica v večnost; človeško življenje; pot prot nebe-sam. (113.) (1) Oznanilo službe. Službo šolskega pomočnika (Schulgehiilfen) zamore tisti, kteri je pripravniško šolo zveršil in je saj nekoliko v igranji na orgijah izurjen, v Cerknici precej nastopiti. Kdor želi v to službo stopiti, naj se v frankiranim pismu, ali pa v osebi s potrebnimi spričbami za-njo per meni oglasi. Ant. Krašovic, učitelj. (119.) (1) Nar novejši cerkvene pesmi: Napevi svetih pesem od svetiga obhajila in matere Božje, čveteroglasno postavil Gregor Richar. So naprodaj pri Leopoldu Kremžarju, bukvo-vezu pod Trančo v Malitovi hiši Nr. 168, v Ljubljani po 30 kraje. (108) Na znanje. (2) V Ljubljani v tiskarnici g. Jokefa Blatnika je ravno na svetlo prišel in se dobi tukaj, kakor tudi v sledečih bukvarnicah: v Celji pri g. GetgerjUj v Marburgi pri Lejrerju, v SIo-venjim gradcu pri g. Zavadski, v Radgonu pri g. Weizingerju, v Celovcu pri g. Sigmundu, v Gorici pri g. fšoharju^ v Novim Mestu pri g. Wepuitekuy v Postojni v bukvarnici g. Jo&. Blaznika: Koledarčik slovenski za leto 1852. Na svitlo dal doktor Janez Meiiteis. Cena mehko vezaniga v posebno ličnim zavitku 24 kraje. — Terdo vezaniga s pozlačenim obrez-kam 32 kraje. ^Koledarčik slovenski", natisnjen na lepim belim popirju v osmerki, pri kterim je Blaznikova tis— karnica vnovič umetnost ličniga natisa pokazala, razpade v dva poglavna dela. Per vi ali prav za prav koledarski del zapo-pade vse, kar je za pratiko celiga leta potreba. Vsakimu mescu je ena stran odločena, na kteri so za vsak dan svetniki imenovani, delavniki so s černimi, nedelje in praznike pa so z rudecimi pismenkami natisnjeni; evangelji so za vsako nedeljo posebej zaznamovani. Zraven tega je na ravno tisti strani vsakimu mescu spremin lune, stop sonca v nebno znamnje, dolgost dneva, in (kar že mora v vsaki pratiki bitij tudi vreme nos t po Knauerju in Heršeljnu pridjana. Vsakimu mescu je poleg tega ena stran beliga popirja odločena z nadpisam „dnevnik", da si bo lahko vsakdo vsak mesec potrebne zapomnice va-nj zapisoval. Kar pa še pri nobenim slovenskim kole-derju ali pratki ni bilo, in kar bi utegnilo vsim lastnikam koledarčka posebno všeč biti, je, da vsak mesec je z rudečimi pismenkami v navadnim latinskim jeziku (januar, februar i. t. d.) napisan, okoli tega poglavniga imena pa stoji: kakor se tisti mesec v slovenskim, kako v ilirskim, kako v češkim, kako v poljskim, kako v ruskim, kako v nemškim, kako v laškim, kako v madžarskim, kako v francoskim in kako v angleškim jeziku — tedaj v 11 iezicih imenuje. Pridjane so temu pratičnimu delu še mrak-njenje prihodnjiga leta, zaznamnik pričetja četernih letnih dob, prazniki, ki so le vposa-mesnih austrianskih deželah po deželnim p a-tronu zapovedani, nekteri prestopni prazniki v letu 1853, kolek (štempelj) za denarne zneske po novi postavi, i. t. d. Za tem sledi na družim delu rodoslovje presvitle vladajoče austrianske hiše, to je, rodoslovje cesarja in vse njegove žive žlahte. Za tem pridejo lepoznanske reci v prozi in poezii, namreč: Od kod ime »koledar" ali „kolenda r4i. Od kod ime „pratika". Besedica o imenih meseov. Perva pesem Eoseskiga (Potažba). Poslednja še nikdar natisnjena pesejm Prešernova (»Parizine" tisti odlom, v kterim Azo Parizino in Hugota pred sodbo pokliče). Narodske pesmi slovanskih narodov austrianskiga cesarstva; na eni strani stoji pesem v izvirnim jeziku, na drugi strani nji ravno vštric pa v slovenski jezik prestavljena. Ceska „Sirotek" (Sirotek). Moravska „Wymino\vanift (Pogoji). Slovaška „Barbora" (Barbara). Poljska „Przemianya (Spremini). Rusinska „Krakowiaku (Krakoviak). Serbska „Mladoženi" (Ženin). Horvatska „Vojni novak„ (rekrut). Te pesmice, kterih nektere so za serce, nektere pa za kratek čas, so za pokušnjo dane primerjati različnosti in enakosti naših slovanskih narečij in zvediti, s kterimi je naše slovensko v nar bližniši žlahti. Poslednjič zapoje „koledarček" tudi eno pesmico z imenam „Kdaja, ki je s „posvečenjema soglasna. K prejetnimu nape vu slavno znane viže „Podebradska" za klavir so besede Fr. Cegnar-jeve složene. To je zapopadek »koledarčka", ki bi utegnil po obsežku in po obliki za novoletne darila (kolede) Slovencam in Slovenkam ves pripraven biti. Na čelu ima naslednje posvečenje, s kterim to naznanilo sklenemo: Pervokrat se ,,koledarčik slovenski" približa v ti obliki k Vam, dragi domorodci in mile domo-rodke! Pred malo tedni še celo tega sanjal ni, da bo ušel po svetu. Ali — ko je slišal, da bratec njegov lanski hoče letos doma ostati, se je spravil urno na pot; je nabral, kar je v naglici mogel in spletel si venec — ne brez krasnih cvetlic — ki ga Vam poda za novo, Bog daj! veselo leto. Ali, dragi domorodci! to Vam ^koledarčik'4, brez ovinkov pove (le prosi, da je zavoljo tega pri Vas ne zameri): dane želi le samih Vasob-iskati, ne le samim Vam se prikupiti; njegove iskrene želje so — očitno jih pove — da bi tudi hčerke naše mile matere Slave ga prijazno sprejele. Pokloni se tedaj „koledarčik slovenski" tudi blagim Slovenkam; naj mu dobro voljno odločijo mestice med ličnimi „almanahi" ptujih jezikov — 76 — - 77 - Saj je krotak, kakor ves narod njegov, in ne sovraži nikogar. „Bodimo pravični pravičnimu „ptujimu — je geslo njegovo — ker kdor ptuje spoštuje, zna nar bolje svoje cenit]i in ljubiti." Ker je pa „koIedarčiku skoz in skoz pošten Slovenec, jo pa tudi odkritoserčno pove: zakaj mu je toliko mar, da ga tudi Slovenke prijazno sprejmejo. Niso te želje brez preljubja za naš slovenski narod. Kakor, po starim pregovoru, gospodinja tri vogle hiše podpira, tako tudi našemile domorodke, — oj, da bi jih brez števila veliko bilo ! — znajo biti slovenšini močna podpora. Domača reč — misli „koledarčiku - bo takrat nar krasniši cvetela, ko bomo vidili v rokah iskrenih rojakinj vsaciga stana tudi slavenske knjižice, — ko bojo one prepevale zraven druzih pesem tudi slavenske pesmice. Prepričale se bojo, da tudi jezik častitljive matere Slave je lep, — da tudi slavenske so lepe. To želi domovini iz serca „koledarčik slovenski", ter se prijazno priporoči blagim domorodkam in verlim domorodcam. St. 4658. Oznanilo. (100.) 2 Občinsko svetovavstvo tega glavnega mesta je dozdajno štantnino prenaredil in zanapej sledečo štantnino vstanovil: Štantnina ktero ima v Ljubljani na vsakdanjih tedenskih somnjih proti prejembi Valor-listov vsak prodajavec plačevati. Kar se s tem pristavkam sploh naznani, de ima ta štantnina 1. novembra t. 1. v moč stopiti. Mestno poglavarstvo v Ljubljani 28. septembra 1851. Zaznamovanje reči Plača v' denarju \ od voza z a «e 33 Od od kterihje treba C« 'EP t* o «8 O "S 0» '09 > 09 množine Opomba. eno dvema vpre- vpre-v . cc cc cc M .* >S3 0* trn pod čez štantnino odrajtovat L ženo živino zenima živin-cetama C3 bX 09 a 09 a* 09 s 09 «5 bJD 09 19 C« bJD 09 bt OJ C CD S3 bX 09 s 09 > 09 09 \ petdeset 1 Krajcarji •J h j ca •*•••• I _ 1 1 1 ¦¦ Krompir, repa, kore- nje, pesa itd. zelje 5 — in natreseno sadje Meso vsake sorte . 6 — — 6 — i ----- ------ ----- —i — Lan......, , — — — 1 — i _____________ ------ ----- ------ — — Žito...... 5 10 — — - ------ ----- ------ . . Perutnina .... , — — — — — 2 ------ ------ — — „ skupoma > — 5 10 Med...... 5 10 —. 2 — Reči iz lesa . . . , — . i 1 — i 1 m ----- -_— • 5 10 — . 1 1 ------ n ____ . n Sir...... — ---- , 5 — __„ ------ ----- 31oka....., — ¦ ___ — — ----- ------ 1 Sadje suho . . . 5 10 ¦— — . - ----- —— . . Lončarska roba . . , Vino......, 10 20 — — ----- ------ -— — Brinove jagode . . , 3 6 — — — ____ ------ ------ — — Derva za kurjavo . , 1 3 3 Les za drugo rabo 4 6 — . i' ¦ ¦*¦ _—. ___ _— , Dile....... 4 6 — — — ----- ------ ----- —— — —— Apno...... 4 6 —¦ — — ------ ------ — — Oglje...... 4 6 Seno, slama in stelja, 5 8 Prašički . . . . , , — — / — — % ------ * —_ Odebeljeni prešiči . , Prešiči za rejo . . , • — — — — — ------ 8 6 ----- — — jSe le od prodanih odebeljenih 'prešičev in tistih, ki so za rejo ipobira, nasproti pa za vaganje J presicev nic ni plačati. Vse drugo, ki ni tukej napeljano brez raz- • 1 v) L rv 11 • • . . . . 3 5 _—^_ _ n _ MHM ^mmmm , , ^—— _ , / 1 — 78 — (117.) Fur die hochwurdige Geistlichkeit! (1) Johann Giontini in Laibach Breviarum Romanum etc. 4. Vol. 8 Vienae 1842, ungeb. 10 fl., in Lederband mit Schuber 14 (1. 4. Vol. 8. Mechlinae 1847, in Lederband mit Schuber 14 fl. 50 kr. 4. Vol. 8. Oenipoute. 1848, ungeb. 8 fl. in Lederband mit Schuber 10 fl. 40 kr. — 4 Vol. Campadunie 1849 in Lederband mit Schuber 14 fl. 50 kr. 1 Vol. Campidonae 1844. Lederband mit Goldschnitt 6 fl. Canon-Tafeln, in grosser Auswahl von 8 kr. bis 2 fl. 30 kr. — Prachtauscrabe unter Glas und verzierter Goldrahme 9 fl. Horae Diurnae etc. 18. Mechlinae 1843, in Lederband mit Goldschnitt und Schuber 3 fl. 20 kr. 18. Campidonae 1848, in Lederband mit Schuber 2 fl. dergleichen mit Goldschnitt 3 fl. 18. Venetiis 1824. Lederband 1 fl. 36 kr. Missae Defunctorum etc. (Mit Titelkupfer) Fol. Vienn. 1834, in Halblederband 2 fl. 24 kr., in Lederband 3 fl. Missale Romanum etc. (MitKupfern) Fol. Vienn. 1842 Prachtausgabe in rothen Saiumet gebun-den mit vergoldeten Sehliessen und Beschlage 40 fl.—Prage 1845. Im rothen Leder mit vergoldeten Deckeln und Goldschnitt 26 fl. — Cam-poduni 1846. Im schwarzen Lederband mit Schuber 18 fl. — Venetiis 1845. Im rothen Leder mit Goldschnitt und schon vorgoldeten Deckeln 20 fl. — dasselbe ordinar gebnden 15 fl. — Hatisbonae 1849. Im rothen Leder mit vergoldeten Deckeln 20 fl. NB. Das Proprium Missarum in neuester Auflage ist jedem Missale beigebunden. Officium in navitate Domini, (ad matutinum et laudes) et hebdomadae sanctae d. i. Offizium fiir dieMette in der heil. Christnacht und fiir die Charvvoche, nebst den Choralmelodien und deut-schen Rubriken, bearbeitet von R. Schlecht. gr. hat nachstehende Werke stets vorrathig: 8. XordIingen 1850. Im Lederband mit Schuber 2 fl. 40 kr. dergl. mit Goldschnitt 3 fl. 20 kr. Ferner ist daselbst zu haben: Ack ermann, F. Introductio in libros sacros veteris foederis. Usibus Academicis accomodata. Edih II. Viennae 1839. 3 fl. Allioli, Dr. J. F., Die heilige Schrift des alten und neuen Testamentes. Aus der Vulgata mit kurzen Anmerkungen erlautert. 6. Auflage mit zur Seite stehenden lateinischen Urtext der Vulgata. 10 Bande. gr. 8. Landshut 1845. Laden-preis 9 fl. 45 kr. dasselbe in 7 schonen Halb-franzbanden gebunden 15 fl. Frint, Dr. J., Handbuch der ReIigionswissenschaft 6 Bande 5 fl. Helfert, Dr., Handbuch des Kirchenrechtes aus den gemeinenund osterreichischen QueIIen zusammen gestellt. 3. Auflage 1846. 5 fl. Kohler's Anleitung fiir Seelsorger in dem Beicht- stuhle. 7. bedeutend vermehrte Auflage von F. Brand, Bischof zu Limburg. 2 Theile gr. 8. Frankfurt 1833. Ladenpreis 2 fl. 15 kr. Liebermann, Dr., Institutiones theologicae V. Tomi Editio VI. emendatissima. 8 maj. Moguntiae. 1844. Ladenpreis 8 fl. • Philothea. Ein Sonntagsblatt fiir religiose Beleh- rung und Erbauung. Jahrgang 1848. Steif- band 3 fl. Silbert, J. P., Legenden, fromme Sagen und Er-zahlungen. 2 Bande 8. Wien 1830. 1 fl. 30. Stapf, A., Theologia moralis in compendium ru-dacta. IV. Tomi. Editio VI. 8 maj. Oenipouti 1846. 4 fl. Bei frankirten Geldsendungen werden die hier angezeigten Werke franco zugesendet. (109) Vinoprodaja. (3) 19. in 20. dan listopada tekočiga leta bo na Ptujim v gostivnici „zum Lamm" dopoldne od 9. do 12. ure 600 austrianskih veder O t oš k i ga vina (Insulaner Weine) od let 1839, 1$40, 1841, 1842, 1843, 1844, 1846, in 1848, med kterim je tudi 60 veder černiga ogerskiga vina, prostovoljno po dražbi za gotovo plačilo prodanih, h kteri so vinokupci s tem pristavkam povabljeni, de se bo vino s sodi vred po pol star-tina prodajalo. Ptuje 20. oktobra 1851. Iglič.