Brez naslova
Goad je zelenel,
travndik ovetel je v cvetoči pomladi,
srečala sem te,
bU partizan si mladi;
se spomin j ajoč
najine velike triletne Ijubavi,
fantič predragi
odšel si v tiho noč.
Kolilko noči
s puško v roki prebil si do takrat,
ko v bitki vroči
naravo objel je jesenski hlad;
ranjen obležal na svojih rodnih tleh,
za svobodo zlato
si se žrtvoval.
Klici na pomoč,
klici bolestni so odmevali v tiho noč
dvanajst težkih vir,
smrt ti prinesla je zadnjo moč;
se apominjajoč najine velike triletne Ijubavi
v besedah zadnjih
si še klical me.
Ne pozabim te!
Naj bom edina, ki šla sem za teboj,
nadaljujem naj,
da bo izpolnjen, začetek tvoj.
Ni dovolj solza,
ki bi kropile prerano gomilo.
Sin slovenske zemlje
te bo maščeval.
Pavla Benedik—Tatjana
252