BLIŽNJICE NAŠE VSAKDANJE
Kam to naše Ijubstvo tako hiti?
Ljudje smp vedno delali blitnjice, vedno smo hiteli in pri tem iskali najkrajše poti do svojih ciljev. Bliž-njice so zato povsem naravna po-doba človeka, rekli bi lahko celo ra-cionalna in inovalivna podoba člo-veka, kateri smo pravzaprav lahko hvaležni za ves razvoj.
Vendar je človek ludi organizi-rano bitje s takimi in dmgačnimi normami, v katerih za bližnjice ni več toliko razumevanja. Najprej sta zasebna lastnina in polem še urba-nizacija naredili naše poli vijugaste, daljše in včasih tudi zelo nepraktič-ne. Človek pa kot človek še vedno hoče svoje bliinjice in zasebni lasi-nini kol urbanistom novkljub jo seka v šolo pa kameje v sluibo kar po svoje. Zato so naše zelenice po-gosto prehojene povsem drugače,
kot so to ieleli načnovalcipoti. Tudi kadar je sneg in blato, so Ijudem bližnjice Ijubše kot urejene asfalri-rane daljše poti.
Objavljamo dve fotograflji takš-nih bližnjic; lahko bi jih seseda mnogo več. Na desni je bliinjica od mosiu čez Grubarjev prekop pri go-slilni Pri Briclju proii Šlepanji vasi. Prebivalci Stepanjskega naselja so si uredili svojo btiinjico med vrtički in čez njivo, katcre la^tnik se nam je oglasil v uredništvu. Vse je ie po-skušal, da bi zavaroval svojo njivo, pajenemore. Vsakršne ovire hitro odstranijo. Tudi ko njivo sveže zqorje, je čeznjo hitro utrjena nova steza. Ob deiju je seveda blaio. pa tudi to nikogar ne zaustavi. Kaj sto-riti? se sprašuje lastnik te obdelo-valne zemlje.
Na levem posnetku je kare v so-točju Ljubljanke, ki je sicer fepo kvadratasto urejen z asfaltiranimi potmi. Človek, kije racionalen in se je učil geometrije, je kvadratu uho-dilše diagonalo in to potpolno upo-rablja ludi, če se lepi blato.
Nekje sem bral. da v nekaterih deielah urbanisti inarnitekti pustijo Ijuem, da najprej oni s svojimi blii-njicami uhodijo zelenici in parkom poti terjih šele poiem utrdijo in vri-šejo. Mislim, da so še posebno tako velika urbana naselja, kot je Šie-panjsko, prav po tej strani premalo, kolikor pa so. so pa zelo-tierodno obdelana.
Besedilo in fotografiji S. Gerlica