Pošloma plačana i gotovini
LLTO L.X
V Ljubljani, v sredo 6. aprila 1932
Štev. 78

1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne* deliska i7.()*ija celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je * Kopitarjevi ul.6/III
SLOVENEC
Ček. račun: Ljub« Ijana it. 10.690 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2096. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Pravica
slovanskih vernikov
Na praznik Marijinega oznanenja je poleklo leto, odkar se je v Gorici velika družina katoliških vernikov od Trbiža do Premanture zbrala okoli sivolasega nadpastirja, da bi se z njim veselila 25-letnega delovanja, težkega, a zato tudi žetve polnega, in da bi neustrašeno manifestirala svojo pripravljenost, boriti se ob njegovi strani za resnično svobodo katoliške Cerkve in za naravne pravice človeka, božje stvari, proti predstavnikom „ {.Vn	To je bil praznik katolištva, zmago-
slavje velike ideje vesoljstva rimske Cerkve, matere, ki sprejema pod svoje okrilje vse narode tega sveta, zmagoslavje ideje, katere veličino spoznavamo vprav danes, ko razjeda in razkraja to ubogo človeštvo nestrpni nacionalizem,
. Pretresljiv je bil pogled na sufragane, duhovščino in vernike, ki so ne glede na svojo narodno pripadnost s spoštovanjem in zaupanjem zrli v svojega nadškofa pred božjim žrtvenikom; videli so v njem predstavnika edine organizacije, ki ne kloni v borbi za pravico pred mogotci tega sveta. Goriški nadškof je bil edini jez pred deročimi nalovi voda, ki že desetletje izpodkopavajo temelje osnovnih pravic katoliške Cerkve in človeka kot takšnega. Tedaj je bil nadškof Frančišek Sedej še telesno krepak, in kar je še veliko večje važnosti, njegovega duha je bodrila svečana poslanica sv. očeta, ki je prispela v Gorico tik pred slavjem. Da, to je bil velik praznik, ki je oznanjal vstajenje ponižani duhovščini in vernemu ljudstvu, a na drugi strani viharne dneve zatiralcem verske •vobode.
Kakšno razdejanje po enem samem letu! Nadškof Sedej že mesece počiva na Sv. gori, 7. bojišča ga je Bog poklical med najostrejšo bitko in ostali vodje so pod težo silnih udarcev j>ovesili škofijsko palico. Nobeden izmed njih se ne upa več zakli-cati fašističnim glavarjem: »Do tu, naprej ne več!« Niti s spovednega listka ne morejo več slovenski verniki prositi v svojem jeziku: »Gospod, očisti me mojih grehov!« In nadškofov namestnik je celo mnenja, da je to v smislu konkordata. Slovenske duhovnike silijo v šolo, da bi pomagali zapeljevati nedolžne otročiče k odpadništvu. Na Tržaškem in v Istri zahtevajo oblastniki od duhovnikov, da pridigajo v italijanskem jeziku, in pretijo, da bodo sicer porabili pravico, ki jim je prišla lz Rima, da namreč lahko vsakega duhovnika aretirajo In konfinirajo, ako ne bi hotel izvršiti njihovega ukaza. Cela vrsta duhovnikov je brez plače. Drugi zopet so morali čez mejo. Duhovščina je zbegana in se bori med svojo vestjo in formalno dolžnostjo do spoštovanja cerkvene hierarhije, ko prihajajo od namestnika goriškega metropolita tako čudna povelja, kakor da bi jih diktirali nasprotniki Cerkve same.
Po odslopu nadškofa Frančiška Sedeja je zavladal provizorij, nestalnost in nejasnost ne simo na Goriškem, temveč po vseh podrejenih škofijah. Prav ta položaj hočejo nasprotniki Cerkve in slovanskega življa čim bolj izrabiti. Svojo novo gonjo skušajo zakriti pred svetom s sijajem nedavnih manifestacij ob priliki obletnice lateranskih pogodb. V istem času brezobzirno kršijo kcmkordat, zanašajoč se na oddaljenost Vatikanskega mesta in brezbrižnost kulturnega sveta za krivice, ki se delajo malim narodom. Za goriškim nadškofom zahtevajo danes celo glavo še edinega škofa, ki trpi « svojo duhovščino in s svojimi verniki 7/ivoljo ponižanja Cerkve, a je danes že brez vsake moči, ker se čuti osamljenega.
Brezdvomno bi bilo v interesu blaginje tisočev tn ttsočev duš. da provizorij v Gorici in tudi na Reki, kjer je škofijsko mesto po smrti mons. Izidorja Saina izpraznjeno, čim prej preneha. Upravičeno primorski katoličani pričakujejo, da bodo ti mesti aasedli res za to poklicani možje, do katerih bo imela domača duhovščina polno zaupanje, ki bodo res neustrašeno branili pravice katoliške Cerkve in ki bodo lahko varno vodili duše k večni blnginji. Na ta mesta so poklicani sinovi domačega ljudstva, ki edini morejo razumeti njegovo dušo in njegove potrebi?.. V obeh škofijah je slovanski ži-velj v večini. Statistično je dokazano, da so Slovani v Julijski krajini v večini (cerkvena statistika navaja 650.000 Slovanov proti 950.000 dušam vsega prebivalstva), a danes nimajo niti enega škofa slovanske narodnosti.
Da imamo Slovenci in Hrvati sposobne može tudi za res delikatna mesta, kjer se stikajo katoličani več narodnosti, o tem prif. :o imena kardinala Missie in škofov Dobrile, M,.; niča t • v zadnjem čaau prav ime pokojnega nadškofa Sedeja. Prežet z resničnim katolištvom in z neizmerno vdanostjo do sv. očeta, je bil pokojni nadškof tako skrupulozno nepristranski tudi napram furlanskemu ljudstvu v goriški nadškofiji. da sta ga furlansko ljudstvo in njegova duhovščina prav tako vzljubila kakor slovenska duhovščina in slovenski verniki, ki ga še danes objokujejo.
Katoličani slovenske in hrvatske narodnosti se ne morejo odreči pravici do cerkvenih nadpastir-jev svoje narodnosti. Takšna odpoved bi ne bila samo slabo izpričevalo njihove narodne zavesti, temveč bi bila v prvi vrsti v škodo njihovi dušni blaginji sami. Zalo gledajo s polnim zaupanjem proti Sv. stolici, »ki objema vse katoliške narode ». edinim namenom, da jih pripelje do večne blaginje, ne da bi pri tem dajala kateremu narodno In politično prednost, kakor je lepo zapisal te dni »Osservatore Romano« v odgovor bel grajski »Politiki«. Sv. stolica je to tudi dejansko pokaznln vprav, ko Je šlo za imenovanje briksenškega škofa.
Pred konferenco štirih velesil
London, 55. aprila. Vsa pozornost angleških političnih krogov je obrnjena na konfer nco štVih velesil, to je Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki se sestane jutri v Foreign Officeu. Predsedoval ji bo angleški premier g. MaoDo-nald sam.
Vsak si ie ohranil svobodne roke
■ Kar se tiče obiska francoskega premiera g. Tardieuja, ki je imel 3. in 4. t. m. v Londonu dolgo konferenco z Macdonaldom, v prvi vrsti v zadevi gospodarske zveze Podonavja, se more danes ugotoviti s popolno gotovostjo, da ne pomeni nobenega predsporazuma med Francijo in Anglijo, ki bi količkaj vezal roke bodisi Franciji bodisi Angliji. Razgovori med Tardieu-jem in MacDonaldom so bili v bistvu satmo informativnega značaja in niso imeli nobene; takega rezultata, ki bi postavljal ostale velesile pred dovršeno dejstvo, ko se bodo v sredo posvetovale o gospodarski sanaciji srednje Evrope.
Samo splošen sporazum bo rešil Evropo
Narobe, g. Tardieu se popolnoma strinja z angleškim premierom, da se problem podonavske unije more rešiti samo po generalnem sporazumu vseh štirih evropskih velesil, ki bodo mogle ta problem rešiti samo, če bodo med seboj tesno in odkritosrčno sodelovale za dosego istega cilja. Angleška in francosica vlada sta tudi soglasni v tem, da se bodo inogle velesile zediniti tudi na nagle in nujne ukrepe, ki bi omogočili gospodarsko zbližanje med podonavskimi državami in ki bi upostavili gospodarsko stabiliteto v teh deželah. Konferenca je pomenila primerjanje in tudi zbližanje pogledov Francije in Anglije nn podonavski problem kakor tudi na problem Evrope sploh, načrt g. Tardieuja kot tak pa je ostal slej ko prej predmet svobodne diskusije in svobodne presoje ter ni nanj nihče vezan.
Carinska unija nemogoča
To je tudi čisto naravno. Tako francoska kakor angleška vlada popolnoma uvidevate tež-kočc, ki so se temu načrtu postavile na pot in noben odgovoren državnik teh dveh velesil ne dvomi o tem, da je gospodarska sanacija srednje Evrope brez Italije in Nemčije ali mimo njih absolutno nemogoča. Avstrija in Ogrska kakor tudi tri države male antante (kar jKimeni teritorij, na katerem je naseljenih 60 milijonov ljudii), se ne morejo združiti na podlagi prednostnih carin, ne da bi s tem nastala škoda za druge velesile. Načrt, ki bi slonel na takem principu, je popolnoma nemogoča stvar. Na-sprotstvo med interesi veleindustrije in med interesi pretežno agrarnih držav male antante pa istotako onemogočuje tak načrt. To sta dva momenta, ki neobhodno diktirata potrobo generalnega sporazuma evropskih velesil na . ni in male antante ter Avstrije in Ogrske na drugi strnili, ako naj gospodarska unija srednje Evrope ne ostane gola utopija.
Dunajska vremenska napoved: Zopet bo nastalo hladno vreme, najbrže bo že nocoj prišel mrzel zrak iz zapada. V severnih Alpah bo dež, potem pa bo izpremenljivo vreme z živahnimi severozapadnimi vetrovi.
Ena milijarda za Podonavje
10 odstotno znižanje carin med obdonavshimi državami Bolgarska izključena iz kombinacije
Pariz, 5. aprila, tg. »Petit Parisien« poroča o londonski nedeljski konferenci, da so se tam ze-dinili o šesih točkah donavskega načrta: o besedilu povabila podonavskim državam, o okvirju podonavskega bloka, o načinu združitve, o uvedbi prednostnih tarifov, njihove višine in učinkovanja, o finančni pomoči in s tem v zvezi o finančni kontroli. Kakor piše »Matin«, sta se Francija in Anglija obvezali, da bosta dali finančno pomoč, dočim naj bi dali Nemčija in Italija gospodarsko in industrijalno pomoč. »Echo de Parts« potrjuje, da se bodo na konferenci vpoštevale le one države, ki jih je predlagala Francija, ne pa tudi Bolgarska, ter da bosta Francija in Anglija skupno pozvali ostale države, da se odrečejo pravici največjih ugodnosti nasproti podonavskim državam, da bodo le te mogle skleniti med seboj prefe-renčne pogodbe. Finančna pomoč, ki jo bosta dali Anglija in Francija, se ceni na okoli 1 milijardo frankov. Podrobnosti o tem se bodo uredile na posebni konferenci finančnih strokovnjakov, ki se bo vršila paralelno s konferenco štirih velesil. Rezultati angleškofrancoskih razgovorov so se zapisali v obširnem zapisniku, ki ga bodo predložili konferenci štirih velesil.
London, 5. aprila, tg. Splošno se smatra, da so bili nedeljski razgovori med Tardieujem in MacDonaldom predhodni sličnih sestankov med Nemci in Francozi ter Nemci in Angleži. »Daily Tele-grapli« poroča, da je Francija predlagala kot pomoč podonavskim državam poseben načrt konvertiranja za njihova posojila, ki predvideva zmanj-
šanje dolgov v razmerju padca cen agrarnih proizvodov.
Glede Bolgarske je bila Anglija za to, da naj se nobena podonavska država ne izključi iz pomožne akcije, iz čisto političnih vzrokov, dočim je Francija proti temu, ker bi pritegnitev Bolgarske povečala neugodno razmerje med agrarnimi in industrijskimi interesi, ki že itak obstoja v okvirja petih podonavskih držav, proti temu pa je tudi iz političnih razlogov, ker bi prišla k Avstriji in Ma-djarski v načrt Bolgarska kot tretja taka država, ki je do sedaj prosta francoskega vpliva. Med petimi podonavskimi državami predvideva novi sistem največjih ugodnosti, zmanjšanje carinskih postavk za 10%. »Times« poročajo, da sta Švica in Poljska dala razumeti v Londonu, da se želita udeležiti končnih razprav o donavskem načrtu na istem temelju z Italijo in Nemčijo. V Londonu smatrajo, da bo konferenca štirih velesil končana že t četrtek zvečer.
Tardieu se je vrnil
Pariz, 5. aprila, tg. Tardieu je danes dopoldne ob 10 zopet dospel v Pariz. Na kolodvor so prišli vsi ministri. Tardieu je bil zelo dobre volje in je naglašal: Zelo sem zadovoljen s svojim potovanjem v London. Razgovori so potekali tako dobro, kakor je sploh mogoče. Seveda se še ne more govoriti o obveznih rezultatih, ker nismo storili ▼ Londonu nič deiinitivnega. Finančni minister Flan-din bo dokončal ta dela. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen.
Jugoslavija za pristanek Nemčije in Italije
Belgrad, 5. apr. Vaš dopisnik je povodom objavo uradnega komunikeja, da je prišlo do načelnega sporazuma med Anglijo in Francijo, v kolikor se tiče podonavskega sporazuma, vprašal merodajne kroge v naši zunanji politiki, kakšno je stališče jugoslovanske vlade. Tam so izjavili, da je stališče naše vlade približno sledeče: Naša vlada je t velikim zanimanjem in i velikim zadovoljstvom zasledovala potek pogajanj, ki so se vršila med Francijo in Anglijo v Londonu o usodi podonavskih držav, med katere sc prišteva tudi kraljevina Jugoslavija. Naša vlada je na polju zunanje politiko ie večkrat dala pobudo v tej smeri in je zlasti na kmetijskih konferencah v Sinaji, v Bukarešta, v Varšavi in v Ženevi zastopala stališče, da se mora uvesti v medsebojnih odnošajih teh gosjiodarsko sorodnih držav nov sistem trgovanja.
Dr. Marinkovič je v tej smeri prvi izrekel besedo o preferencialnih trgovskih tarifih. Zato je umevno, da je naša vlada z zadovoljstvom sprejela ne samo vest o sklenjenem načelnem sporazumu med Francijo iu Anglijo, ampak predvsem tudi dejstvo, da se je dosegel sporazum na temelju preferencialnih tarifov. Pri tem pa se seveda ne sine pozabiti, da morajo prizadevanja obeh velikih sil, ki so bila do sedaj čisto gospodarskega značaja, ostali tudi takšna v bodočnosti, kajti gospodarsko zbližanje podonavskih držav
mora izključiti vsako vmešavanje politike in vsako kakršnokoli naglašarije političnih tendenc, bodisi v tem bodisi v onem pravni. Podonavske državo morajo v političnem pogledu ostati gospodarico svoje lastne politične usode. Vsaka tujo roka, ki bi posegla vmes, bi se morala kategorično odbiti, ker niti za trenotne niti za trajno gospodarske olajšavo mi nismo voljni žrtvovati svoje politično svobode.
Drugo, kar se mora pri tej priliki naglasiti, je razveseljivo dejstvo, da sta obe državi, Anglija in Francija, dokazali svoj desinteresement v tem pogledu, ker sta obljubili, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve teb držav. Toda to ni zadosti. Italija in Nemčija sta, kakor smo čuli, ponovno izjavili, da ne bosta nikdar privolili v prelerencialne ugodnosti v prid gospodarskega bloka držav, v katerem se ne bi nahajali. Londonski sporazum, kakor je razveseljiv v svoji vsebini, se vendar ne bo mogel prav izvesti brez pristanka Nemčije in Italije. Zato je stališče naše vlade v tem pogledu takšno, da se naj vršijo sedaj prizadevanja Francije in Anglije, da dosežeta isti načelni sporazum tudi z Italijo in Nemčijo, nadalje, da sc naj vse štiri velesile med seboj sporazumejo tudi glede nakupa živil, katera bodo podonavske države stavile na razpolago svetovnemu trgu, kajti ravno v tej poslednji točki je bistvo novega podonavskega bloka in njegov raison d ctrc.
Ganljiv pogreb zagrebških žrtev
.Split, 5. aprila, ž. Na veličasten način je izkazal danes zjutraj Split svoje iskreno sožnlje žrt-van zagrebške katastrofe na njihovem potu na Su-peter. Trupla so prispela ob 7 zjutraj in ljudstvo se je v velikem številu zbralo pred postajo. Žrtve je pričakoval tudi mestni župan dr. Račič z občinskimi zastopniki. Tudi predstavniki drugih oblasti so bili zastopani obenem z raznimi društvi. Prihod smrtnih oslankov pa so spremljali ludi žalostni glasovi zvonov iz stolne cerkva* kar je globoko vplivalo na razpoloženje množice. Dr. R'č:i je v imenu mestne občine izrazil živemu Ljtiboniirti Randiču in njegovemu zetu dr. Bulatu, ki sta prispela iz Zagreba z žrtvami, iskreno sožalje. Ob 8 se je zbrala ob morski obali velika množca ljudstva in prenos žrtev je bil odrejen za pol 9. Ves proslor od postaje do morja je bil poln ljudi. Tudi ban dr. Tarlaglia, komandant mesta in mnogi drugi predstavniki oblastev in društev so bili prisotni. V prvih vrstah so bili znanci in sorodniki pokojnikov. Ko so prenesli mrtva trupla na ladjo »Jadran«, so se z vseh strani čuli izrazi sočutja in tovarišice umrlih so posipale krste s cvetjem. Prizor je bil ginljiv in ni bilo človeka, ki bi se mu ne orosilo oko. Nato so položili 20 vencev iz Zagreba in 20 iz Splita, Venec je položila tudi splitska mestna občina.
V imenu izseljeniškega odbora je govor predsednik Tadič, ki je v toplih besedah opisal zasluge pokojnih, nakar so prisotni vzkliknili: »Slava jim! Za njim je govoril ing. Jurčevlč, ki je zlasti naglašal zasluge pokojnega Mate Radniča. Nn ladjo se je ukrcalo ve? predstavnikov raznih društev i/. Splita. S črno zastavo se je ladja oddaljila od obale in odpeljala žrtve proti otoku Braču, kjer bodo š>' danes pokopane v družinski grobnici v Supetru. Ljudstvo je še dolgo stalo nn obali in žalostno gledalo za odhajajočo ladjo.
Supeter. 5. aprila, ž Ko je prihajala ladja »Jadran« proti otoku Braču, se je zbralo veliko število ljudstva, da izkaže zadnjo čast nesrečnim žrtvam. Na čelu je bil mestni župan v Supetru, Josip Brkljačič s predstavniki oblasti in šolskimi otroci. Brkljačič se je v ginljivih besedah poslovil od žrtev. V sprevodu so najprej nosili črno zastavo in križ. Pred krstami so šli duhovniki, krste same pa so nosili meščani iz Supetra. Sprevod se je ustavil pred meščansko šolo, kjer se je poslovil od žrtev šolski ravnatelj Lokaš. Trupla nesrečnih žrtev so bila nato prenešena v župno cerkev, kjer je bila darovana žalobna sveta maša. Vseh šest trupel je bilo eno zn drugim položenih v rodbinsko grobnico, nn kateri so zapisane tele besede: »Tukaj je samo bogastvo in mi Vas čaknnio.« Ob spuščanju trupel v grobnico se je Culo z vseh strani tiho ihlenje in ginljiva je bila oprostitev sina od svojih dragih.
Demonstracije katoliških dijakov v Španiji
Madrid, 5. aprila. AA. Iz Valladolida poročajo, da so katoliški študentje protestirali proti privilegijem, ki jih imajo republikanski dijaki in proti ukinitvi univerzitetnih profesur duhovnikov. Dijaki so razbili okna in izjavili, da ne pojdejo na predavanje. Podobni incidenti so se dogodili tudi na tamkajšnji gimnaziji. Ko sla rektor univerze in civilni guverner hotela pomirjevalno vplivati na študente, so jih demonstranti sprejeli s psovkami. Zaradi teh neredov sta univerza in gimnazija do nadaljnjega zaprti,
Barcelona, 5. aprila. AA. Na oknu hiše sredi mesta je eksplodirala bomba. Povzročila je veliko materialno škodo. Človeških žrtev ni bilo.
Jjrezhibna
ji o 11
ako rabiš dnevno
ELI DA
CREME
de chaque heure
Stran 2l>
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1952.
Štev. 78.
Romunsko-bolgarslto prijateljstvo
Italija je zadovoljna
Sofije, 5. aprila. Bolgarsko časopisje zadnji ias vedno bolj zagovarja idcio bolgarsko-romun-ske antante. Kot dober znak zbližanja med podonavskima državama smatrajo tukajšnji krogi med drugim tudi imenovanje dr. Stoica za poslanika Romunije v Sofiji. Naglašajo, du je dr. Stoico velik prijatelj Bolgarije, kar je v prošlosti dokazal z vsein svojim političnim delovanjem in smerjo. Drugi znak takega zbližanja je po mnenju bolgarskih listov dejstvo, da je Romunija privolila v odgodi-lev odplačevanja raznih obveznosti, ki jih ima Bolgarija napram Romuniji. Pravijo, da se pojavljajo že prvi znaki prisrčne antante med obema državama, ki naj pomeni več nego prijateljske odnose, ki so se opazili že pred več časom.
Italijansko časopisje, ki te glasove bolgarskega časopisja registrira, meni, da sc nahajamo pred zgodovinskim preokretom, ki bo oba podonavska
naroda, ki sta od nekdaj bila prijatelja, kojih prijateljstvo pa je bilo v zadnjem desetletju moteno in skaljeno po raznih dogodkih, združil v prisrčno anlanto.
Fašistični listi registrirajo tudi fakt, da se ie pred nekaj dnevi v Sofiji ustanovila bolgarsko-ro-munska liga, koje člani so odlične politične osebe iz obeh držav.
Sofija, 5. aprila. AA. Snoči so se vrnili v Bukarešto romunski politiki, književniki in novinarji, ki so bili dva dni gostje bolgarsko-romunskega društva v Sofiji, Za predsednika tega društva je bil izvoljen bivši minister Gregor Vasiljev. V odboru so med drugimi Hrista Stačev, Vergil, Danev, urednik »Utra«, Panče Dorev, Mihajlo Pundel urednik »Vremena«, Janko Sakazov, Nikola Antonov itd. Društvo je blagoslovil sofijski mitropolit Štefan.
Jeseniški spor - zaradi izmišljotin
Izjava zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze
Popolna amnestija na Bolgarskem
Razbojniki so izpustili enega odbornika
Soiija, 5. aprila. AA. Dnevnik poroča, da bo še la teden predložen sobranju zakonski načrt o popolni amnestiji. Načrt sta izdelala zemljoradni-ška poslanca dr. Dimitrijev in Donča Mačkarev. Načrt obsega politična dejanja od 9. junija 1923 do danes. List napoveduje, da bodo za ta načrt glasovali vsi zemljoradniški poslanci.
Soiija, 5. aprila. AA. Po 10 dnevni odsotnosti se je včeraj vrnil eden izmed trojice nevrokop-skih občinskih odbornikov, ki so jih bili neznani roparji odvedli na planine. Izpuščeni odbornik se je pojavil v Barakovem v okolici gornje Džumaje. Izjavil je, da bosta tudi njegova tovariša izpuščena. Dva odvedena odbornika sta Bolgara, tretji je musliman. Listi sodijo, da so razbojniki zadržali
odbornike tako dolgo, ker so jih potolkli in ker so sc morali zaradi lega zdraviti. Vojaški oddelki so v Petriškem in Čustendilskem okraju obkolili mnoge vasi, ne da bi mogli prijeti zločince. Zanimivo je, da muslimanski odbornik, ki je bil kot prvi izpuščen, noče pripovedovati nikakih podrobnosti.
Soiija, 5. aprila. AA, Proslulega bolgarskega anarhista in zločinca Marmarana, ki je februarja meseca lanskega leta pobegnil iz zapora in se skrival pred oblastmi, so včeraj prijeli v Plovdivu. Policija je obkolila hišo, v kateri je stanoval in pozvala Marmarana, naj se vda. Marmaran je pričel streljati proti policiji, ki je odgovorila z ostrimi naboji. Streljanje je trajalo precej časa. Kasnejs jc policija našla Marmarana mrtvega.
Danes deklaracija Marmkovičeve vlade
Belgrad, 5. aprilu. I. Danes dopoldne je predsednik vlade dr. Mnrinkovič sprejel tudi predsednika narodne skupščine dr. Kostn Ku-manudijn. s katerim je ostal \ intimnem razgovoru skoro celo uro. Pri tej priliki sta sc predsednik vlade in predsednik narodne skupščino dogovorila o programu sejo narodne skup-
ščine. ki je najavljena /a jutri ob tO dopoldne. Sklenila sta, da bo na jutrišnji seji prečitana deklaracija novo vlade. Popoldne je predsednik vlunle tli'. Marinkovič sprejel vse resorne ministre in veliko število diplomatskih zastopnikov, ki so mu prišli čestitat \ imenu svojih vliul.
Delo mesto denari® za gozdne kazni
— Belgrad. apr. 1. V narodni skupščini jo bil predložen nov zakonski predlog, katerega je podpisalo 65 narodnih poslancev in ki se nanaša na razbremenitev oziroma oprostitev denarnih kazni za škodo, povzročeno v zasebnih gozdovih. Zakonski redlog predlaga, da se naj sodne izvršitve /a te kazni, ki so bile predvideno <m> dosedanjih gozdnih zakonih, preložijo za dve leti, počenši od B. maja	Zakonski pred-
log pa dajo onim osebam, ki so obtožene, da so pov/.rooilo škodo \ zasebnih gozdovih, pravico, da škodo odplačajo ne z denarjem, ampak z delom, in sicer bi se računalo 30 Din za en dtin dola. Obtoženci imajo torej priliko, du te kazni
/ dolom odslužijo v roku dveh lei, počenši s 15. majem I. I. Po preteku tega roka zastara vsaka pravica na mulokiuule. Obtoženci, ki želijo, du bi mi gori navedeni način odslužili denarno globo, s katero so bili obsojeni, se morajo javili pri posestniku elotičuega gozda ter mu sporočili željo, tla hočejo namesto denarju odslužiti.svoj dolg z delom, in sicer najmanj tri 11ti preje, prodno nastopijo delo. Posestnik pa nima pravico zahtevati orl obtoženca delo, kadar je preobremenjen s kmetijskim dolom, v slučaju bolezni, rojstva, v smrtnih slučajih ali pa na cerkvene in državne praznike.
Banovinski proračun v veljavi
Ljubljana, o. aprila 1032.
Današnji Službeni list prinaša v celoti proračun dravske banovine za lelo 1032—1033. V naslednjem navajamo najbolj značilno podatke v primeri s prvotnim predlogom proračuna.
Sedanja konSnovel.javna svota proračuna znaša v dohodkih in ravuotoliko v izdatkih 110.3 milj. v primeri s predlogom 111.93 milj. Kar pa jo v veliki meri pripisovati izpremembam v načinu preračunavanju. Nadalje je zmanjšan proračun bano-vinskih podjetij in ustanov v izdatkih od 52.7 na i7.6 milj. in v dohodkih od 52.7 na 18.5 milj. lako je splošni proračun izenačen, nasprotno pa izkazuje proračun presežek dohodkov nad izdatki v znesku <>.9 milj. Din v primeri s 18.209 Din v prvotnem predlogu.
Izdatki se razdele sledeče (vse v milj. Din, v oklepajih prvotni predlog): splošni oddelek in glavna pitama 6.39 (7.30). upravni oddelek 0.20 (0.28), kmetijski 11.687 (18.508), prosvetni 6.1 (9.29). tehnični 51.306 (38.148), socialna politika in narodno zdravje 19.71 (26.13), finančni 10.69 (10.09). trgovina, obrt in industrija 2.20 (2.S), komisija za agrarne operacije 0.81 (1.06), rezervni kredit 1.046 (2.66). Dohodki so znašali: doklade 150.19 (31.44). trošarine 411.3 (4.1,3), banovinske davščine iu takse 9.91 (18.01). prispevek avtobusnih podjetnikov in odkupnina za ljudsko delo 2.5 (tu je prvotni predlog računal samo z davščino avtobusnih podjetnikov v znesku 1.5 milj.), razni dohodki 6.4 (7.768), odpadla je popolnoma državna dotacija, ki je bila prvotno proraeunana na 11.93 milj. Din.
Izdatki.
Med izdatki so bile tele važnejše izpreinembe: V prvem poglavju: splošna uprava je odpndlo nekaj osebnih izdatkov, bolj so zmanjšani stvarni izdatki. Izdatek za reprezentacijo je bil zmanjšan od 0.25 na 0.12 milj. Din, dočim je bil izdatek za zaupne cilje povečan od 0.05 na 0.1 milj. Din. Izdatek za pospeševanje elektrifikacije jo zmanjšan od 1.5 na 1 milj Din. Izdatki za kmetijstvo so bili črtani za kmetijsko izobrazbo od 1.10 na 0.^7 milj., nadalje so bili zmanjšani več ali manj vsi izdatki za neposredno pospeševanje kmetijstva. Prispevek kmetijskim zadrugam je zmanjšan od 1 milj. na 0.6 milj. Zmanjšane so tudi dotacije za razne kmetijsko institucije. Med izdatki za Sumarstvo .je najbolj znižana postavka: nadaljne urejevanje hudournikov od 0.95 na 0.8 milj. V prosvetnem oddelku so bil izmanjšani osebni in materljalni izdatki. Med izrednimi izdatki je biln črtana postavka 0.6 milj. Din za zgradbo poslopja III. realne gimnazije v Ljubljani.
Med socialnimi izdatki je bila podpora bra-tovskim skladnlcam zmanjšana od 1 na 0.5 milj., istotoliko prispevek fondu za zgradbo malih stanovanj. <*'rlan je prispevek fondu za podpiranje 7veslih poslov v /.t|eskti 0.13 milj. Din. Med zdravstvenimi izdatki je bil znižan prispevek za asnna-eijo podeželja od 0.7 na 0.5 milj., prispevek za preskrbo Suhe krajine z vodo pa od 1 na pol milj. Din. Znižani so bili tudi nekateri drugi materialni izdatki.
Podpore obrtnonadaljevalnim šolam so zmanjšane (»I 0.78 na 0.58 milj. Za pospeševanje tujskega prometa je določenih 0.64 (0.77) milj. Komisiji za agrarne oneraclje so bili predvsem zmanjšani
materialni izdatki. Največje znižanje pa je doživel rezervni kredit.
Dohodki.
25% nadomestna cestna doklada bo prinesla 18.75 inilj. Mod banovinskimi davščinami je bil zmanjšan edino donos davščine na šmarnico od 0.4 na 0.3 milj. Ni pa ministrstvo dopustilo uvedbo davščine na nakladanje in razkladanje na železnici, katere donos jo bit proračuna« na 8 milj. nadalje je popolnoma črtana državna dotacija, ki je bila vnesena v proračun v znesku 11.93 milj. Nadalje je bila črtana tudi postavka 2.23 milj. Din. (o je izplačilo zaostanka državne dotacije na prorač. ielo . 5 «30—1981.
Banovinska podjetja.
Proračuni banovinskih podjetij so bili večinoma znižani, pač pa izkazujejo veliko večje presežke.
Splošna slika banovinskega proračuna je nekoliko drugačna, ker je treba vpoštevati, da so izdatki cestnega fonda zapopadeni v splošnem proračunu in da jo torej faktično znižanje proračuna veliko znatnejše, kol bi bilo sklepali na prvi pogled.
Groi O. Czernin umrl
Dunaj, 5. aprila, tg. Nenadno jc umrl preteklo noč na Dunaju grof O toka r (.'/.črnin v starosti 60 let. Zadela ga jo srčna kap. Rojen je bil 20. septembra 1872 v Diniokiirju kot poto- j mec prastaro češike plemenitnške rodbino. Ohi- 1 skoval jc nemško vseučilišče v Pragi in vsio- i pil 1903. v češki deželni zbor. Povod za diplo- ! mutsko karijero je dalo prijateljstvo s Francem Ferdinandom. L. I')I2. je postal dosmrtni član gosposke zbornice, leta l')l". pa je postal poslanik v Bukarcštu. Dne 23. decembru I<>16 je postal naslednik Buriana na Balllumšplut/ii. Februarju 1918. jo kol avstrijski zunanji minister sklonil z Ukrajino mirovno pogodbo v Litovskem Brestu, marca 1918 pa z Rusijo. Dne 14. aprila 1918 je odstopil po senzacionalnem konfliktu s cesarjem Karlom o parmskih intervencija,ll. Po vojni u i mogel opustiti političnega delovanju ter se je dul 1. t')20. izvoliti kot |x>-s lonec \ republikanskem avstrijskem parlamentu na meščansko-eleinokrutičnoin programu. Pozneje pn ni več kandidiral, ker ni našel /veze s krščanskimi socialist i in sploh ni dobil nobenega odziva. Tudi v lieinnvovvhrovskem po-krelu jc (.'zenitu znan kot ustanovitelj nristo-kratične konjiške četo.
Skrajšanje vojaške službe
Praga, 5. aprila. Ig, Ministrski svet je sklenil, da se vojaška službena doba na Češkoslovaškem zniža od 18 na 11 mesecev. Ta zakonski načrt b> jutri predložen parlamentu.
llaiTcIoua, 5. aprila. AA. Katalonski komunisti so sklenili, da se ne bodo pokorili mednarodni disciplini iz Moskve.
Ljubljana, 5. aprila.
Naša javnost je o živi jonskem boju, ki ga bijejo sedaj Jesenice za svoj obstoj, še vedno pomanjkljivo poučena. Naš poročevalec je hotel v mitjem obsegu izpopolniti vrzel in je prosil zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze g. Franceta žužka za pojasnilo o sporih, ki so nastali med jeseniškim delavstvom zadnje dni.
»(«. žužek, govorili sto na shodil v ponedeljek na Jesenicah in Vas najprej prosim za pojasnilo o situaciji na tem shodu!«
Na shodu sam zastopal načelstvo JSZ in sem od njega dobil določeno smernice. S shodom ni bila rečena še zadnja beseda in zato se bom tudi sedaj v svojih izvajanjih držal le smernic načelstva JSZ.
Dovolite, zakaj pa je zastopnik SMRJ zahteval pri elieielnih pogajanjih s podjetjem izključitev zastopnikov krščansku-socialističnega delavstva?«
Do teh stvari je prišlo takole: Na shodu vsega delavstva, ki se je vršil 15. marca na Jesenicah, je bil soglasno sprejet predlog JSZ, naj se osnuje na Jesenicah medstrokovni akcijski odbor, katerega naloga naj bo la, da preuredi vsa nesoglasja med posameznimi skupinami. Na drugi strani pa naj ta odbor skupno predela ves ma-terijal, ki naj služi za temelje skupnim pogajanjem. Do ožlvotvorjenja tega akcijskega odbora — kakor je mogel vsak razsoden človek razvideti na shodu z dnem 4. aprila — ni prišlo! Krščanski socialisti so trdili, da iz razlogov, ki jih sicer niso navajali, večinska organizacija, t. j. socialistična strokovna zveza, nima interesa na tem akcijskem odboru. Dva govornika SMRJ (t. j. strokovna organizacija socialistov) sin poudarila, da odbor zato ni stopil v funkcijo, ker so morali zastopniki SMRJ noč in dan študirati delavsko socialno zakonodajo in zbirati rnaterijal za pogajanja podjetja. Bili so torej, kakor sami trdijo, zaposleni noč in dan!
To jo ena! Druga je pa ta: Od začetka kriza na Jesenicah je bilo že izdano geslo, da naj gre delavstvo skupno na delo le vse, in naj nihče ne bo izvzet, Racionalizacija in drugi važni momenti, ki so prišli podjetju že lani v prid, pa so oslabili položaj delavstva. Razumljivo je, da jo morala večinska organizacija (socialisti) popustiti od tega stališča in je še bolj razumljivo, da je imela pri tem popuščanju težave pri svojem član-slvu. Le na ta način se je zgodilo, da je delovno ljudstvo na Jesenicah začelo govoriti in celo očitati predstavniku SMRJ — »izdajstvo delavskega interesa«. To je očitek, ki so ga sicer navajeni vsi slovenski strokovni tajniki, zlasti ob času delavskih gibanj, kjer mora delavstvo popuščati!
Manjšinske organizacije, t. j. Jugoslovanska strokovna zveza in pa še Narodno strokovna zveza o popuščanju delavstva do podjetja, še posebej v višini, na katero je SMRJ na svojih internih sestankih že pristal, niso bite obveščene. Zato je v njunima skupinama še vedno veljalo geslo: Vsi na delo ali pa nihče! Prav zato sta zastopnika JSZ na ofieielnih pogajanjih dne 31. marca, ki sta se jih s strani podjetja udeležila dr. Obersnel in glavni ravnatelj Noot. izjavila, da za peto točko zapisnika od predsporazumu h kolektivni pogodbi nimata pooblastila.
Ta točka namreč govori o odpustu 500 in še več delavcev. Za kolektivno pogodbo pa pod temi pogoji zastopnika JSZ nikakor še nimata mandata za podpisi Predlagala sta, naj se njima dovoli rok enega dneva, da obvestita zbor zaupnikov JSZ in da dobitn za lo potrebna poobla-
stila. Ta zbor se je vršil še isti dan. Na njem sta tajnik Rozman in obratni zaupnik Gasser stvarno in objektivno poročala in članstvo obvestila, do kam so delavske delegacije v pogajanjih popustile.
Ta pogajanja so se 1. aprila nadaljevala. Pred pogajanji so se sestali vsi delavski delegati. Nihče pa ni črhnll niti besedice o kakšni razžalitvi g. Juriju Jeramu. Ko pa so prišli delavski delegatjo na oficielna pogajanja, je zastopnik SMRJ g. Jurij Jeram izjavil in še celo vpričo generalnega ravnatelja Noota, da ga je ista skupina krščansko socialističnega delavstva strahovito razžalila na ta način, da se je po njeni krivdi raznesla po jeseniških ulicah govorica, češ, da jo on izdat delavstvo-. Zahteval je takoj na licu mesta zadoščenje,v nasprotnem slučaju pa je zahteval, da se zastopniki krščanskih socialistov izključijo iz pogajanj!
Ta izvajanja g. Jurija Jerama so seveda zbudila konsternacijo pri zastopnikih delavstva in pri zastopnikih podjetja. Zastopniki podjetja so se odstranili na kratko posvetovanje. Po tem posvetovanju jo glavni ravnatelj Noot izjavil, da podjetje želi pogajanju z vsemi delavskimi skupinami. te pa seveda predstavniki večinsko skupine vztrajajo na svojem sklepu, potem je pač podjetje prisiljeno pogajati se samo z SMRJ.
Zastopniki JSZ so se nato odstranili, obenem pa so obvestili načelstvo JSZ, ki je na seji 1. aprila premotrila novo nastali položaj na Jesenicah in sklicalo shod, ki se je vršil 4. aprila.«
»Kakšno siališčo pa so zavzeli zastopniki JSZ spričo norega položaja?«
»To stališče js pa pravzaprav razvidno iz mojo resolucije, ki je zelo kratka in obsega tri točke. To resolucijo sem predlagal na Jesenicah in jo je »Slovenec« tudi že objavil. Resolucija zahteva, naj se takoj oživotvori medstrokovni akcijski odbor, ki ni deloval samo zaradi tega, ker je bil briskiran njegov obstoj. Samo zaradi tega se je mogla pripetiti nezaslišanost, da je zastopnik SMRJ —• prosim, podčrtajte to, g. poročevalec — g. Jurij Jeram zahteval od JSZ zadoščenje za neke izmišljene žalitve, ki jih nihče ni mogel konkretno označili, kaj šele dokazati iu ki so bilo citirane celo vpričo zastopnikov velekapitalističnega podjetja. Ne da bi skušal g. Jeram aplanirati vso zadevo interno v medstrokovnem akcijskem odboru ali pa zasebno med seboj in skupino JSZ na Jesenicah, za kar je imel dovolj časa in prilik!
»Kakšen pa je sedaj položaj na Jesenicah?«
Položaj na Jesenicah je naslednji: Za JSZ so zastopniki izjavili, da je pripravljena dati g. Jeramu vsako zadoščenje za vsako dokazano razžalitev. Vprašanje teh razžalitev pa naj reši medstrokovni akcijski odbor.
Zastopnik SMRJ g. Toman pa se je na shodu v ponedeljek skliceval na sklep sveta SMRJ, čoš, da zahteva SMRJ zadoščenje še prej, predno prič-iio pogajanja, nakar bi se mogla pogajanja šele pričeli in pri katerih bi bile udeležene vso delavske organizacije. Za te žaljivke pa ni bilo niti enega dokaza iu je torej na Jesenicah nastal zaradi izmišljotin prelom med organizacijo.
Povsem jasno in krepko sem izjavil v imenu JSZ, da se Jugoslovanska strokovna zveza od,pogajanj ne bo dala izriniti za nobeno ceno iii bo to svojo stališče tudi znala uveljaviti, ne samo v korist svojega članstva, temveč vsega jeseniškega, delavstva.
Dovolj imate g. poročevalec. čitateljem boste lahko pojasnili da je krščansko delavstvo na Jesenicah vedno korektno in da pričakuje z isto pravico korektnosti tudi od drugih.«
Strela uničila dve domačiji
Kranj, 5. aprila. Temperatura so je danes v okolici Kranja /elo močno dv iguila iu v primeri z včerajšnjim d nem jo bilo današnje vreme zelo pusto. Nebo jo bik) skoro ves čas oblačno in vlekel je močan južni veter. Že dopoldne so purkrnt manjši nalivi nekoliko ohladili soparno o/račjo. Znamenje. <la so pripravlja k večji nevihti. In res sc. jo popoldne med 2. in 3. uro zelo /oblačil ves horicont od šmarne gore elo Triglavskega kota. Nenudoina se' je vlila močna plolui s silnim vetrom in med dežjem je padala tudi toča. Vini -je večkrat močno /agrniclo in i/, oblakov so švignilo ognjene strele ter purkrat tudi treščile. Kdo bi mislil in pričakoval, du bo /c tako zgodaj pričela strela u/.iguti in ogrožati imetje revnih ljudi.
V Srednjem Bitnju pri Kranju je nekoliko prod tremi udarila strela v hruško na vrtu posestnika Berčičn Jožeta, vulgo Pintarja. S hruško jo strela oilskočila na s slamo krito, v bližini se nuhajajoeo hišo, ki je mnhomn začela goreti kakor velik kres. Ker jc pihal močan južni veter, je za neslo ogenj na .sosedovo hišo Erženu Jožeta, vulgo Žontarja. Tudi pri tem seje takoj s slamo krita hiša vnela. Pri Berfieu se je nahajalo v sobi 20 letno dekle, ki je že več kot leto dni priklenjeno na bolniško posteljo. Strelu, ki jo šla skozi hišo, je tudi nesrečno dekle oplazila. Vendar pu ji ni prizadejala budili poškodb. Dekle so nato prenesli k sosedu.
Napredovanja in premestitve učiteljev
Belgrad, 5. aprila. 1. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice: v 5. polož. skupino: PlavSak Robert v Trbovljah, Lukman Ivan v Mariboru, fttu-pica Ivan, upravitelj pri sv. Petru, ljubljanska okolica, Grad Janko, Moste, Mrcina Fran, Grahovo, Cvetko Franc, upravitelj v Krčevini, Berger Mitja, Sv. Jurij v Slov. gor., Kožuh Mirko, Maribor, Klanč-iiik Henrik, Maribor, Župančič Franc, upravitelj, Gerlinci, Murska Sobota, Bezalja Frančiška, upravitelj iuu v Šmihelu pri Žužemberku, Vidmar Ani., upravitelj v Čatežu, Kajnih Valentin, učitelj, Ptuj, Kauker Valentina, učiteljica v Ptuju, Kremur Rudolf, upravitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Prajndl Jakob, upravitelj v Vel. Nedelji, Rozina Aelolf, upravitelj v Ormožu, Žolnir Ivan, upravitelj v Ptuju, Duler Emilija, učiteljica v Slovenjgradcu, Šu-mer Ilinko, učitelj v Šmarju pri Jelšah, Gaberca Anton, upravitelj v Ižakovcih, Vrečar Vojko, učitelj v Žalcu, Kmid Alb., učit. na Dobrovi, Klemenčlč Iv., iipravileljira v Galiciji, Glinšek Ivan, upravitelj v Rogaški Slalini. Klemenčlč Karlinu, upraviteljiesa v Novem mestu, K oba I Karel, uprav, v Podčetrtku, Lukman Ivan. učitelj v Mariboru, Barle Konrad, upravitelj v Metliki, Rape Andreja, učiteljica v prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Slapar Jakob, upravitelj v Primskovem pri Kranju. Zore Rudolf, upravitelj osnovne šole v Pre-dosljah. — V 6. položajno skukino: Kovačič Barbara. Seiinig-Želoznik Arlela in Obrokar Rudolf. — V 7 do ložu tno skupino: Auersperg Marija. —
Obe hiši sta bili naenkrat v silnem ognjenem objem u in pričela se jo vnemali /v tudi Irctja hiša, ko so prihiteli sosedje in gasilci i/ vasi I3itnje, Stružiščn in Žabnie-c ter skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tre'.io hišo so obvarovali ognja, pač pa ni bilo mogoče pomagati prvima dvema hišam, ki sta pogoreli elo tal. Obema hišama je pogorelo ostrešje, ki je bilo krito s fcUi-ii'" ' <!-ci:j jc deloma proti.' tudi v jiotranj" prostore hiše. Dalje so pogorela vsa, okrog lil "i ■laljtijnjoča so gospodarska poslopja obon,,; pu-seslnikomn, kakor podi, šupe. elrvnrniro z vsem materi,jnloni. ki jo bil shranjen v njih. živino so pravočasno rešili, škoda oboli posestnikov jo precejšnja in je lo deloma krita z zavarovalnino. En posestnik je bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah, dočim je bil drugi lo pri eni, oba pa za malenkostne zneske. Na pomoč so prihiteli tudi kranjski gasilci, ker so je požar v Kranju jasno videl. Kranjski gasilci imajo sedaj na posodo to vrni avlo (•'. Ostermunu, ker jim jo njihov lastni lansko je'sen pogorel. Vendar kranjskim gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so že gori omenjena gasilska društvu opravila svoje elelo ter odvrnila požarno nevarnost oel vasi. Na sol.išču, kjer so preje prebivali zadovoljni ljudje, pa je ostal le kup ruševin. Pripominjamo še, da v vaseh Bitnje* in Žabnica zelo rado treska in jo vsake) loto kaka smrtna /rtov ali pa požar. Leto« je strela zelo zgodaj začelo svoje uničevalno elelo.
V 9. položajno skupino: Dermota Vladimir, Rebe.n Jožefa, ("'ernič Krmijo, Dogič Ivan, Beranic Ana, Kobivec Rudolf, Kline Justina, Nabligal Marija, Potočnik Marija, Jordan Jože, Bizulin Anka, Ver-bek Alojzija, Trpečnik Ernestina, Ambrož Martin, Sitar Milan, Mlakar Marija, Jamšek Vida, Bobič Nada, Turk-Joeipov Joža, Plavšak Kranju in Ven-ceslav \Vinkler.
Premeščeni so: Goleš Franc za učitelju v Št. Ilju pri Mariboru, Zakrajšek Marija za učiteljico v Blatno Brezovico, Čeme fto/.a za učiteljico v Ljubljano, Vrabl Anton za učitelja v Crepajo (okraj Ko-vačica, donavska banovina), Martcliuic Just <za učitelja v Črnomlju,
Belgrad, 5. aprila. I. V resoru mfnisfrstv« za socialno politiko je postavljen dr. Lunaček Pavel, sekundarni zdravnik v bolnišnici /,;i ženske bolezni v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika v isti bolnišnici v 8. polož, skupini.
Belgrad, 5. aprila. 1. V resoru ministrstva za notranje zadeve je postavljen za pisarja v 8. skupini v železniškem obmejnem komlsarijatii v Koprivnici Ciril Močnik, do sedaj pri železniškem obmejnem komisiirijalu v Subolici.
llclgrad, 5. aprila. AA. Z ukazom Nj. Ve), kralja in na predlog ministrskega sveia jo postavljena za računsko uradnico v 7. skupini prometnega ministrstva Natalija Haeljij, uradnica v 7. skupini na Poštni hranilnici v Dravogradu.
Praga, 5. aprila. AA. V Frielaku v Sleziji so otroci našli na nekem travniku granato. Granata je eksplodirala. Trije otroci so bili ubiti, dva hu-elo ranjena.
Štev. 78.
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Stran !S7.
Ob odhodu ravnatelja B• Remca
iz Ljuht{ane
Ljubljana, 5 aprila.
Te dni odhaja g. Bogumil Remec, ravnatelj II. drž realrve gimnazije v Ljubljani, na svoje novo službeno mesto v Kruševac, kamor je premeščen po službeni potrebi.
Z ravnateljem Remcem odhaja iz Ljubljane mož, ki ga bo pogrešal vsakdo, ki ga je poznal. Imel je vse polno znancev v vseh krogih, ki so cenili njegovo trezno in mirno sodbo o premnogih sodobnih vprašanjih in njegovo neprisiljeno dr 1-žabnost. Ž njim si prav tako lahko govoril o praktičnih potrebah vsakdanjega življenja kakor o socialnih in gospodarskih vprašanjih.
S posebno hvaležnostjo pa omenjamo ob tej priliki, kaj je ravnatelj Remec storil med vojno za jugoslovansko orientacijo naše inteligence. Kot predsednik Slov. kat. akademskega starešinstva, čigar ustanovitelj je bil, je skliceval v prvih mesecih leta 1915 tajne sestanke v srebrni dvorani Uniona, kjer so razni predavatelji obravnavali vsa politična vprašanja, tičoča se svetovne vojne, in sicer z jugoslovanskega stališča. Teh sestankov so se udeleževali tudi starešine vojaki, ki so bili slučajno v Ljubljani, in ko se je bilo treba proti koncu vojne odločiti ali za avstrijsko ali za jugoslovansko smer, ni bilo med starešinami slov. kat. akad. društev skoraj nikogar, ki bi ne bil pravilno orientiran. Bogumil Remec je bil središče, okoli katerega so se zbirali vsi, ki so z dr. Krekom pravilno gledali potek svetovnih dogodkov; bil je med ustanovitelji tednika Jugoslovana, ki je vneto propagiral idejo majske deklaracije. Med tistimi, ki so najbolj neomajno verovali v zmago antante, je bil ravnatelj Remec. Bil je zaradi tega tudi preganjan. Odstavljen je bil kot ravnatelj Slov. trgovske šole, dasi je bil tudi uradno najodličneje kvalificiran, in premeščen je bil kot profesor v Novo mesto. Toda ni minulo dosti časa, pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil ob razpadu Avstrije izmed najvplivnejših, čeprav skritih in malo opa-
ženih organizatorjev svobodne Jugoslavije. Danes tudi lahko povemo, da mu je bilo po odstopu prvega predsednika Narodne vlade Jos. Pogačnika po-nudeno mesto predsednika naše deželne vlade, kar je pa direktor Remec v svoji skromnosti in nesebičnosti odklonil. Pač pa je bil baš ob času, ko je v juniju 1920 Nj. visočanstvo regent Aleksainder prvikrat oficielno obiskal Slovenijo, g. Remec; poverjenik za notranje zadeve in je bil za vzorni red, s katerim se je izvršil svečani obisk, od kralja odlikovan z visokim odlikovanjem.
Ko je pred nekaj leti postal g. Remec ravna-tej II. drž. gimnazije v Ljubljani, so bili vsi, ki ga poznajo, vzradoščeni nad tem, da je prišel na voditeljsko mesto mož, ki — sem spadal
Gosp. Remec je pokazal namreč povsod, kjer se je udejslvoval, odiične voditeljske sposobnosti. Dasi je kot demokrat in socialno misleč mož občeval s člani učiteljskega zbora prav kolegialno, je užival vendar izreden ugled in upoštevanje, tako da lahko govorimo o idealnem razmerju učiteljskega zbora do ravnatelja.
S temi lastnostmi si bo pridobil ravnatelj B. Remec ugled in spoštovanje povsod, kamor bo prišel, in prav nič ne dvomimo o tem, da bo med Srbi prav častno zastopal Slovence. Morebiti se b o čez nekoliko časa učiteljski zbor v Kruševcu prav tako nerad ločil od g. Remca, kakor ga bo sedaj močno pogrešala II. drž. gimnazija.
Upamo pa, da bomo g. Remca kmalu zopet videli kol ravnatelja v Ljubljani; saj pri gimnazijskih ravnateljih pri nas premestitve niso običajne (v dravski banovini je to od prevrata sem edini primer, da je bil premeščen gimnazijski ravnatelj) in je tudi primerno, da mož, ki bo letošnjo jesesn dopolnil že 31 službenih let, preživi tudi poslednja leta, ki mu še manjkajo do upokojitve, med svojo družino in v kraju, ki nosi na toliko poljih znake njegovega smotrnega, premišljenega in nesebičnega dela.
Sklenina je občutljiva
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 4. aprila
Prijatelji zagrebških rojakov so gotovo že mislili, da je že ugasnilo naše veselje za kulturno delovanje zagrebških revežev, ker se nisem javil že precej časa. Res je, da je nastopilo v našem pokretu po novem letu več zaprek, Katere smo vse lahko prebrodli. Prva je bila ta, da so našega požrtvovalnega duhovnika sv. Roka preč. g. dr. Knifica, salezijanca, iznenada prestavili iz Zagreba. Nadomestil ga je takoj nič manj podvzeten preč. g. pater Gabriel Leve, konventualec. Med tem so se začele zakulisne intrige radi sv. Roka, tako da so nekateri neodgovorni elementi ukrepali po društvu »Brača hrvatskoga zmajac, kar se je seveda takoj vse izjalovilo, a k sv. Roku prihajajo še naprej vsako nedeljo in praznik dvakrat nnši ljudje, tam gori molijo, pojo in se vesele...
Dekliško zavetišče prav lepo napreduje, samo premalo prostora ima. Zanimanje zanj je vsestransko, celo kraljica Marija je poklonila zaVetišču lep dar.
'" "" Včeraj na obletnico sv. Roka je bila cerkvica popolnoma polna. Pater Gabriel je z lepimi
besedami govoril o vzvišenem pomenu in božjem blagoslovu enoletnega bogoslužja za zagrebške Slovence.
Po večernicah je bil pri Kopinču ustanovni občni zbor »Zadružne posojilnice« za zagrebške rojake kot manifestacija triletnega požrtvovalnega delovanja zagrebških Slovencev. Po kratkem historijatu o pripravljanju zadruge in čitanju odobrenih pravil ter nekaterih formalnostih je g. Marko Težak, kot predsednik ustanovnega občnega zbora, predlagal volitev ravnateljstva in nadzornega odbora. Navzočih je bilo dvajset delničarjev in pojavile so se tri liste. Izvoljeni so bili gospodje druge liste in sicer, v ravnateljstvo: Marko Težak, trgovec, dr. Klemene, profesor. Čeme Josip, žel. uradnik, Štrukelj A., mizar, Gorenšck Fr„ študent mu-zičke akademije, v nadzorni odbor: Koren J., študent in predsednik »Danice«, Mlakar Štefanija, zobotehničarka, Zorko J., krojač.
Zagrebški Slovenci žele, da se Zadružna posojilnica, ki je vzklila v zgodnji pomladi, v kritičnih socialnih časih, razikošno razcvete, saj ima v svojem vodstvu najsposobnejše in najradikal-nejše katolike zagrebških Slovencev.
Ivan Zupan 75 letnik
Kranj, 4. aprila.
Ko bo v sredo dne 6. aprila g. Ivan Zupan, strojarski in usnjarski podjetnik v Savskem predmestju pogledal v knjigo svojega življenja, bo tam zamogel brati, da mu je 75 dolgih let zatonilo v preteklost. To je prav lepa in zavidanja vredna življenjska doba, ki pa iz našega jubilanta ni napravila betežnega in trudnega starca, marveč ga je ohranila krepkega, zdravega in smehljajočega moža, kateremu vihar življenja ni uklonil in zdrobil življenjske volje, veselja do dela in podjetnega duha. G. Ivan Zupan se je rodil 6. aprila 1857 v Št. Vidu na Dolenjskem. Kot izučen strojarski pomočnik je mnogo potoval, kar je bila to včasih obča navada obrtnih pomočnikov. V Kranj se je priselil pred 40 le>ti in je najprej kupil bivšo Ka-ntnčanovo hišo, pozneje še usnjarno v Podbrezju^ nazadnje pa podjetje g. Antona Rakovca. Vzdolz levega brega Save od mostu naprej je bila svoje čase zelo razvita usnjarska obrt, ki je našla svoj zaključek in višek v moderno urejeni Pollakovj tovarni. Ko pa je stari rod izumiral, mlajši niso več poprijeli za delo svojih prednikov in tako je danes poleg Pollakove tovarne gosp. Zupan edini usnjarski podjetnik, ki je vzdržai krizo v usnjarski stroki sploh in tudi današnjim težkim gospodarskim neprilikam uspešno kljubuje. Obrat vodi vztrajno sam s pomočjo obeli sinov. Po vsej Gorenjski je g. Zupan poznan kot mož poštenjak in soliden trgovec. Je član raznih dobrodelnih društev in podpornik revežev. Imetje si je pridobil z delom svojih pridnih rok.
Jubilantu g. Ivanu Zupanu, ki je že nad 10 let zvest naročnik in bralec »Slovenca«, kličemo: Bog ga živi na mnoga leta!
Izseljenska konferenca
Ljubljana, 5. aprila.
Prejeli smo sledeče obvestilo: Dne 4. L m. se je po naročilu g. ministra Iv. Puclja mudil v Ljubljani šef izseljenskega odseka ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, nam znani najboljši skribitelj za izseljence g. dr. Fedor Aranicki. Po inspiciranju izseljeniške-ga nadzornika je najprvo konferiral z g. banom dr. Marušičem, g. podbanom dr. Pirkmayerjem in je imel na to pri izseljenskem referentu g. Finku daljše posvetovanje s predsednikom Narodnega izseljenskega odbora dr. Bohinjcem in predsednikom družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev g. P. Zukrajškem. Posetil je tmdi mestno načelstvo.
Sklenjeno je bilo, da se bo vršila izselješka konferenca dne 16. t. m. dopoldne v Delavski Zbornici, popoldne pa v palači kralj, banske uprave v Ljubljani.
Na konferenco bodo povabljeni z.astopniki viseli naših organizacij in osebnosti, ki se zanimajo za naše izseljence.
Marsikateri, ki pozna izseljenske razmere, bo tnordn majal z glavo, češ kaj je sedaj potrebna izseljenska konferenca, ko se vendarnih-če ne more izseljevati, ko so v vseh državah naše emigracije, ne samo skrajno neugodne ampak so tudi povsod za izseljence, za naše delavce vrata zaprta, in da konferenca ne more imeti moči izboljšati izseljevanja.
To jc res, da izseljenska konferenca obstoječih neugodnih razmer naših izseljencev ne bo mogla odpraviti. Naša dolžnost pa je, da jih
kolikor mogoče zaščitimo na podlagi reciproci-tetnih pogodb in da skrbimo po možnosti tudi za one nesrečnejše, ki so se vrnili brez sredstev v domovino, da jim pomagamo ob prihodu v našo kraljevino vsaj za nadaljevanje potovanja v svoje pristojne občine. In ker leži Ljubljana v bližini obmejnih postaj Jesenic in Rakeka, je več ko potrebno, da deluje v Ljubljani institucija. ki bo imela na razpolago zu prvo preskrbo dospelih izseljenskih repatriirnncev in removirancev tudi potrebno sredstva.
Verjetno je, da se bo konference udeležil tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Afera Vza emne pomoči izročena sodišču
Ljubljana. 5. aprila.
V soboto je drž. tožilstvo prejelo od policijske uprave kratko ovadbo z daljšim revizijskim poročilom o poslovanju in stanju registrirne blagajne »Vzajemna pomoč«, ki je bila pred dobrimi tremi leti ustanovljena v Ljubljani. Ta blagajna je po svojih agentih razpredla svoj delokrog po vsej Sloveniji in pozneje celo še v druge pokrajine. Nekateri agenti so kar na debelo izvajali posmrtninsko zavarovanje starih ljudi obojega spola. »Vzajemna pomoč« je etablirala svoje urade na Borštnikovem trgu. Zaposlenih je bilo več uradnikov in uradnic. Ravnatelj blagajne je bil Rudolf Šinkovec, ki je celo pri novemberskih skupščinskih volitvah kandidiral v ljubljanski okolici.
Banslta uprava je 5. februarja odredila uradno revizijo »Vzajemne pomoči«. Revizijo je vodil ban. svet. dr. Mencinger, ki je pritegnil k temu poslu še dva stdokovnjaka v zavarovalni tehniki. Pozneje je bil ravnatelj Rudolf Šinkovec aretiran in odveden v policijske zapore. Vse revizijsko postopanje je trajalo do zadnjega časa. Naposled pa se je banska uprava odločila, da na podlagi zbranega materijala poda kazensko ovadbo po policiji, ki je za to pristojna oblast.
Zaradi goljufije po § 334 lt a z. zak. so bili ovadeni državnemu tožilstvu ravnatelj Rudolf Šinkovec in še dva druga vodilna uradnika. Ravnatelja Šinkovca so sedaj prepeljali iz policijskih zaporov v sodne. Preiskava je izročena preiskovalnemu sodniku dr. Kresniku. Gre za vsoto okoli 450.000 Din. Revizija sama navaja, da je »Vzajemna pomoč izkazala inkaso 8 milijonov Din, dočim razpolaga z nepremičnim in premičnini premoženjem za nekaj milijonov. Koliko časa bo preiskava trajala, ni mogoče točno omeniti, gotovo pa je, da se bo zelo zavlekla, kajti zaslišati bo treba mnogo oškodovancev, ki že sedaj s skrbjo izprašujejo, kako bo cela zadeva likvidirana in so vsi pač hudo interesirani. Po nekaterih krajih so ljudje zavarovali stare ljudi kar vprok za visoke vsote in znani so slučaji, da so bile starke zavarovane po 50- in celo 80-krat.
Požigalci na delu
Dva velika požara v Lokah in Kočnah pri Gornji Polskavi. — Letos žc 1B požarov.
Gornja Poiskava, dne 3. aprila 1932.
Ljudstvo je popolnoma zbegnno, ker se požari, od zločinskih rok povzročeni, zmirom bolj množijo; vsaki peti dan gori. Dne 29. marca je pogorelo stanovanjsko poslopje vulgo Erjavc v Lokah, in na belo nedeljo ob y,8 zvečer pa velikansko gospodarsko poslopje Spodnjega Grombežana (Franc
VIM
jo varuje
Z Vašimi lepimi posklenjenimi lonci morate previdno ravnati.Malo Vima na vlažni krpi odstrani hitro in temeljito vso nesnago in daje skle-nini krasen sijaj. Vim je dovršeni, čistilni prašek, kateri nesnage ne ostrga, temveč jo razkroji in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji.
VIM čisti vse
JVi
Grozen roparski umor v Drazgošah
Mater in hčer je ropar umoril, oropal in hišo zažgal
Dražgoše, 3. aprila
Naša 6icer nad vse mirna in tiha župnija živi danes pod strašnim vtisom roparskega umoru, katerega žrtvi sta postali dve ženski, mati in hči. Zločin, kakršnega naš kraj še ni doživel, se je izvršil na belo nedeljo v zgodnjih jutranjih urah, tako d« je postala ta sicer tako lepa bela nedelja za Dražgoše rdeča in krvava nedelja. Pozorišče nezaslišanega zločinskega dc-janja je hiša štev. 72, po domače »pri Gričarju«.
Ta čedna mala hišica stoji bolj na samem ob strmem potu, ki pelje iz Dražgoš proti hišam v Jelenščak. Bila je last dveh skromnih oseib, matere 68 letne vdove Marije Lotrič in njene hčerke Genovefe, stare 32 let. V hiši sta imeli malo trgovino, ki jima jc nudila vsakdanji kruh. Ker sta živeli sami in bili obe bolj slabotni, sta že od nekdaj nosili v duši strah in liojaz.en pred morebitnim vlomom ali napadom. Znani sta bili tudi po tem, ker sta pekli prav posebno okusen in lojni, naravnost umetniško okrašen dražgoški »mali kruhek«. Obe, mati in hči, sta bili pri ljudeh v čislih in priljubljeni. Zato je vsem kar kri zledencla po žila,h, ko sc jc raznesla grozna novica, da so našli možje, ki so šli ob 7. zjutraj iz cerkve, obe, mater in hčer, mrtvi v hiši.
Nič hudega sluteč so se Jelenščnni vračali od sv. maše. Ko so prišli bliže hiše, je vzbudil njih pozornost gost dim, ki se je grozljivo dvigal iz dimnika in razširjal zopern smrad po okolici. Ta smrad so bili nekateri že zaduhali pred službo božjo, pa so mislili, da so kje ženske vrgle na ogenj kake cunje. Sedaj so seveda takoj slutili, da mora v Gričarjcvi hiši biti ogenj. Mati in hči sta šli v cerkev — tako so domnevali — in med tem se je kaj vžgalo. Zato je bilo prvo, udreti v hišo in ogenj pogasiti. Kako pa so se začudili, ko so našli vežna vrata nezaklenjena, vežo pa polno gostega dnšljivega dima, da ni bilo mogoče nitii vstopiti niti razločiti predmete v veži. Ko se je pa dim razkadil, se je nudil navzočim strašen prizor. V veži za vrati je ležala mrtva hči Genovefa, v sobi. ki je služila kot stanovanje in prodajalno, pa ravno tako na tleh v luži krvi uboga mati. mrtva z razbito glavo. Obe mrtvi, obe umorjeni. V čumnnli pa so gorele postelje. V nekem kotu pa je ležal domači psiček, tudi brez življenja.
Nesrečnež, k,i se je polnkomnil skromnega premoženja ubogih revic, je prišel nadosedaj še nepojasnjen način v hišo, pobil z železnim orodjem obe ženski, vzel, kar mu je bilo najbolj priročno, potem pa zažgal postelje, v nadi, da se bo ogenj razširil in hišo in nesrečni žrtvi do jutra vpepelil. To se pn ni zgodilo, ker ni imel ogenj dovolj zraka.
Podrobna pojasnila o tem strašnem dogodku ki grehe v naše duše, da trepetamo, bo prinesla upamo, preiskava v to poklirnnc oblasti.
Roka se nam trese in pero se nam ustavlja. Ljudje božji, kam gremo, kam jadramo!? Ali sc nam bodo seda j ob teh dveh krvavih razmesarjenih truplih odprle oče, da bomo spoz.nali. kam drvi človeštvo brez Boga in brez strahu božjega?!
V	to poklicano oblast pa prosimo, da nas zaščiti. Po naših bregovih in hribih prihajajo dan za dnem številnejši, o katerih ne vemo, kdo in kaj so.
Železniki, 5. aprila.
V	zadnjem času so se različni brezposelni delavci, lahko bi rekli iz najrazličnejših krajev vse države, v posebno veliki meri vrgli na našo kmečko okolico in tako rekoč poplavili Selško in Poljansko dolino. Najhujše je, da ti niso zadovoljni z malim darom, ampak hočejo podpore v denarju, pravtako v mesu in celo žganje zahtevajo nekateri, V nekem župnišču v Poljanski dolini sta se ogla-
Koren) z vsem gospodarskim inventarjem in še 8 svinj. Škoda znaša več 100.000 Din.
Orožniki store svojo dolžnost, toda premalo jih je. Ako ne seže ]>o teh zločincih močna roka,
1 bodo kmalu tukaj same razvaline, ker je od novega leta že 16 Dožarov
sila dva Srba in kot kvalificirana delavca zahtevala celo po 10 Din podpore, češ da manj ni vredno kvalificiranega delavca. Na pripombo tamkajšnjega župnika, da bosta tudi drugod kaj dobila, sta odgovorila, da obiskujeta samo župnišča.
Pod vtisom teh in takih popotnikov so v zadnjem času živeli vsi kmetje širom obeh dolin. Nekateri so se pa tudi celo bali, da se ti ljudje tudi maščujejo. V tem strahu sta dalj časa že živeli tudi 68 letna mati Marija Lotričeva in njena hči 32 letna Genovefa, ki sta se v Dražgošah nad Železniki preživljali v svoji hišici na Griču od male trgovinice. Stalno sta se ob Ave Mariji zaklepali in nista pustili nikogar več v hišo.
Prav tako sta tudi zaklenili hišo v soboto zvečer in odšli kmalu spat. Naenkrat nekdo ponoči potrka na hišna vrata. Ker je bilo slišati znan glas, je hči odšla v srajci odpirat vrata. Toda komaj jih odpre, jo nekdo silovito udari s krampom po glavi, da je takoj padla. Neznanec je vdrl nato v hišo in prav tako ubil mater z udarcem za vrat. To vse se je dalo ugotoviti le na podlagi najdenih znakov.
V	katerem času se je zločin zgodil, se ne da točno ugotoviti. Sosed Primož Ilabjan, ki stanuje kakih 100 korakov od Lotričeve hiše, je slišal proti jutru neki glas: »Odpri, Pavla je tu!« Nato je čul, kakor pripoveduje, dva ženska krika, nakar je vse utihnilo. Prepričan je bil, da je prišla k Lotriče-vim neka sorodnica, katera je vsled strahu pred potepuhi že večkrat spala tam. Trupli žrtev sta bili pa zjutraj še topli, kar je znamenje, da se je zločin moral zgodili v poznih jutranjih urah.
Po umoru obeh žensk je zločinec potipal za denarjem, nato pa hoteč zabrisati sled za seboj, zažgal posteljo, nakar je odšel.
Sledi za morilcem ni bilo tukaj nobene in tudi ne posebnih znakov. Orožništvo je stopilo takoj v akcijo in nad vse požrtvovalno išče zločinca. Ljudje v celi dolini so vsled tega zločina v silnih skrbeh in komaj čakajo, da se orožništvu posreči dobiti zločinca v roke.
Pomlad v Suhi Krajini
Nedolžen pogled za divjim zajcem
Žužemberk, 2. aprila
Dolgotrajna zima bo zapustila mnoge neljube posledice, ki bodo hudo zadele ubogern Kranjčann. Žita so marsikje popolnoma pognila vsled dolgotrajnega snega. Treba bo posejr.ti s pomladno setvijo, kdor ima zn to seme in k jer je živina kljub pičli krmi še toliko pri moči, da bo vlekla brazdo.
Vinogradniki tožijo, da so očesen pri trti črna, torej pozcbla. Sadjarji zopet tožijo, da jim jc dolgouhi zajec oglodal vse mlado drevje. Pa kaj bi ne, ko uživa toliko zaščito.
V	vasi S. je zajec posebno rad glodal dre-| v jc. V največjem snegu je imel pod grinom
blizu vasi kar dom. ki je bil zadelan s snegom. I Na zajtrk in večerjo je hodil v sadovnjak glodat mehko lubje mladega sadju. Bistro oko mladega fanta je opazilo zločinskega dolgouhca. Fant ga je podil nekaj časa po visokem snegu domov v gozd, seve, da brez puške in orožja. Pn je nekdo ubogega fanta naznanil, češ da je zajca poželjivo pogledal, kar je p) mislih ova-ditelja tudi prepovedano. Najbrže bo fant dobil kazen pol ure sedeti v senci in gledati zajca od daleč, kakor višnjegonski kozel, ki je za kazen moral poželjivo gledati zelje čez plnnke.
Šenčur pri Kranju
ViRočani svojo lepo in znamenito podružnico marljivo pripravljajo za župno cerkev. To pomlad so dali napraviti na koru lepo izrezljano ograjo. Pravkar postavljajo lično obhajilno mizo. Ob prvih petkih bo že sedaj prav prišla. Ta dan po trudu in gorečnosti g. škofijskega rnvnatelja Jožefa Jagodica nad slo vernikov prejema ondi sveto obhajilo. Tudi električna razsvetljava ni več daleč. Z boljšimi časi pride še harmonij na kor. Poleni bo Ireba samo še dobrotnika, ki bi volil posestvo za župnišč* — in Visoko bo pripravljeno za novo farol
Stran 4.
»SLOVENEC«, dne 6. april« 1932.
Štev. 78.
Ljubljana Proslava materinskega dne
Ljubljana, 4. aprila.
Praznik Marijinega oznauenja — praznik materinstva!
takole se Te vsako leto enkrat spomnimo, takole se Ti vsako leto enkrat poklonimo, ki Ti je ljubezen neusahljiv vir vsega lepega in dobrega — mati!
Na praznile Marijinega oznanenja, ob vzponu nove pomladi se Ti poklonimo, na stečaj odpremo ta dan duri svojega srea. Vse, kar se je čez leto svetlega in dragocenega na korale naših dus nanizalo. položimo z otroško vdanostjo pred te — pač majhno, premajhno plačilo za ves neizmerni trud, ki si ara z nami imela, za vse tiste grenko skrbi, ki so'kakor črni trni iz naših besed in dejanj rastli vate, za vse tisto tiho trpljenje, ki se mu saniozatajevauje pravi in ki I i prikrito kakor žerjavica tli nekje globoko na dnu ...
Praznik Marijinega oznanenja — praznik mate-
rinstva.	. . ..
Kakor himna je. Posvečena misteriju materinstva.
Kakor lovorjev venec je. Spleten lieroizmu materinske ljubezni in zvestobe.
Kakor prisrčno otroško voščilo je, kakor pobožna molitev, zajeta iz globin hvaležnih src. Za vso požrtvovalnost. Za vso nesebičnost. Za vso plemenitost in neizčrpno dobroto Tvojo, mati!---
Slovesnost v operi
Vse je bilo tako toplo, prisrčno, iskreno. Brez pretiranega sijaja, brez bombastičnih besedi in fraz Krščansko žensko društvo se zaveda svojega poslanstva, ve, kaj hoče. Aranžma te proslave bi pač ne mogli izročiti boljšim rokam. Je to ze sedma prireditev te vrste in ima torej ze majhno tradicijo za seboj. Nič šablonskega, suhoparnega, neužitnega. Vse do jedrn izmerjeno, pretehtano, premišljeno. Vsako leto novo — radostno pričakovanje v srcih mater in otrok, vsako leto — novo svetlo iznenadenje.
Tudi letošnja prireditev se je odlikovala po svoji originalni zamisli in po svojem pestrem sporedu. Vsa opera je bila polna mladega živžava 111 dobrohotnih obrazov mater in očetov.
Nastopilo je okoli 70 otrok. Prvo točko sporeda je izpolnila punčka, majhna kakor miška. V rožnati oblekci in belih čeveljčkih je priskakljala na oder in njen glas je bil kakor žgolenje ptičke, reklamirala je »Otrokovo prošnjo«; Marije G rosi je ve, kakor pač more takale drobna, nebogljena punčka deklamirati. In čeprav je malokdo razumel besedo, je bila punčka nagrajena s takim prisrčnim in radostnim ploskanjem, da se je kar prestrasila in je jadrnih korakov odbrzela za kulise..,
Govor gosp. Ludovika Šavlja
Iz idejno silno globokega in bogatega govora preč g. Ludvika Šavlja. ki je sledil deklama-ciji, nanizamo tu samo nekaj glavnih misli. Tema njegovega govora je bil predvsem: duhovno 111 telesno materinstvo.
Materinstvo jo žrtvovanje samega sebe drugim do popolne pozabo samega sebe. Mati, ki se ne žrtvuje, nima v polni meri pravice do tega svetega naslova — mati. In če se dandanes krči število rojstev, manjša število duhovnih in telesnih mater, je temu v glavnem kriv duh egoizma, ki prevzema Ze mnoga ženska srca. Slovenski narod je na splošnem še zdrav in zaradi tega imajo naše žene Se mnogo pravega, resničnega materinskega duha. Odtod toliko mater, zlasti med preprostim ljudstvom, ki so v požrtvovalnosti in v svojih žrtvah prave lieroinje. prave junakinje. Odtod tudi toliko mladih src, ki se posvete onetnu poklicu, ki zahteva največ duhovnega materinstva, to je strežba
bolnikov.	„	, , .
Dalje .je materinstvo zmoznost ženske duše, uživeti se v dušo svojega bližnjega. In še eno lepo potezo duhovnega materinstva bi lahko omenili. To je neizčrpna zmožnost odpuščanja. S svojo milino in usmiljenostjo trosi mati goreče ogle na glavo padlega otroka. In kar se ne posreči strogosti moza, se posreči njej: premaga in razoroži tudi najza-krknPj^B srce.
V nadaljnjem je govornik razvijal misli o visokem dostojanstvu pravega telesnega ali fizičnega materinstva. Materinstvo je podoba in odsev božjega življenja in jegove božje rodovitnosti. Vsa vzvišenost tega materinstva obstoji v sodelovanju Boga samega z očetom in materjo pri ustvarjanju novega bitja — človeka.
Govornik je zaključil svoj govor 7. mislijo o upravičenosti materinske proslave, ki je obenem proslava otroka — s pozivom, da se radujemo in veselimo z vsemi navzočimi materami in materami vsega sveta, ter z željo, da odjekne ta proslava v dušah vseh in zapusti v njih trajne sledove.
Igriee in koncert
■Po tem zanositem, prekrasnem, iz srca v srce eegajočem govoru, ki je bil sprejet z velikim odo-
Kulturni obzornik
IVANA CANKARJA ZBRANI SPISI XIII zvezek.
(Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. — Izdala in založila Nova založba v Ljubljani. — Str. XX+360. — Cena: broš. 68 Din, polplatno 60 Din, celo platno Din 80, polusnje 110 Din.)
Ni dvoma, da si je naložila Nova založba z izdajo zbranih .spisov Ivana Cankarja eno najvažnejših nalog našega domačega založništva in priznati je treba, da jo kljub težkim gospodarskim prilikam izvršuje s trdoživo vztrajnostjo. Pričujoči trinajsti zvezek obsežnega Cankarjevega zbranega dela je ne le v svojem velikem okviru, marveč tudi sam zase posebno dragocen, saj vsebuje dvoje Cankarjevih glavnih spisov (Za križem in Kurent) iu pa v uvodu toliko pomembnega novega odkritja, kakor skoraj nobeden pred njim. Zares lepo velikonočno darilo smo dobili s to knjigo.
Cankar je bil človek, ki so ni mogel veseliti. Bil je žalosten od rojstva in v toliki meri mu je bila bednost slovenskega ljudstva živa in vsepri-čujočn, da ni mogel niti za hip odtrgati pogleda od tega uboštva. Kakor bi se bil rad potolažil, tolažbe ni našel nikjer. In kpr je bedo neprestano gledal, se je z vsem srcem oklepal tiste struje med človeškimi gibanji, ki je obetala, da bo bedo spravila izpred oči — socializma. Tolažba mu socializem ni bil in tudi ni mogel biti, bil mu je pa edina aktivna ideja, edino sredstvo, a katerim je kdaj mogel omamiti svoje od žalosti utrujeno srce, da je vsaj malo zaupalo. V socializmu je pravilno spoznal edino odrešitev zemlje in človeka na zemlji. Zakaj človek sloji z obema nogama lia zemlji in ko hodi po nji, bi jo rad videl sebi pri-
bravanjem in priznanjem, jc sledila zborovska de-klamacija Anice Čer netove »Mamica išče svoje dete«. Punčke, v slikovitih kostimih — rože, ptički, veter, zvezde, angeli — so odigrale svoje drobne vloge tako srfckauo in lejio, da so mestoma ganile do solz.
Sledil je nastop Ljubljanskega orkestra orglic pod vodstvom g. profesorja J e r a j a. Ta gospod Jeraj, s svojimi dolgimi, valovitimi lasmi in s svojim očetovsko dobrodušnim obrazom! Kakor stric čarodej je: postavil se je pred svoje mlade godbenike — dečke in deklice — zamahnil je z roko — rokus pokus — in nam pričaral tako rekoč iz nič najlepše narodne in umetne pesmi, podane s takšno fino dinamiko in umetniško dovršenostjo, da ni bilo strinenju in začudenju konca ne kraja. Navdušenje za ta njegov miniaturni orkester je bilo nepopisno in kar ni hotelo jeujati. Mnogo pesmi je moral dodati, da se je polegel vihar.
Otroška enodejanka »Dva računa« od P. Za-krajška v celoti sicer ni povsem izvirna, bila pa je odigrana na splošno zadovoljstvo. Tu pa tam kriči vzgojni nauk prevsiljivo na dan. Igrica bi mnogo pridobila, če bi se na koncu otresla katederskega moraliziranja, ki skoraj vedno zgreši svoj cilj. V jedru pa je igrica dobra in zdrava.
»Čudodelna piščal«, olroška igrica P. Krizo-stoma Sekovaniča, se je odlikovaia po svoji bogati sceneriji in spretno zasnovani režiji. Avtor je v tej igri združil pravljično romantiko starodav-nosti s trpkim realizmom našega časa (beda, brezposelnost, glad itd.). Beseda »brezposelnost« pa v pravljični igri zveni preveč trdo in rezko, zato bi jo jaz iz igre brezpogojno črtal in ji dal primernejše nadomestilo. Kljub tem malenkostnim hibam sta obe igrici užgali, in mladi igralci so bili po zaslu-ženju nagrajeni z bogatim aplavzem. Tudi glasbene točke I'. Frančiška Acka so vredne omembe.
Največ zaslug za tako posrečeno prireditev imata nedvomno gdč. Slavica Vencajz, ki je položila vso svojo dobro voljo in ljubezen v to proslavo, ler režišer g. profesor Gsip Šest, ki je s svojo iznajdljivostjo in mojstrsko spretnostjo pri režiji dosegel to, za čimer je stremel: zadovolji! je vse; stare in mlade.
Proslava je bila končana ob pol 11 ponoči.
—č.
Kai bo danes?
Drama: »NEKDO:-. Red 1).
Opera: »VIJOLICA Z MOPJTM ARTRA«. Red. C.
Kino Kodeljevo: Ob 20 »Dobri vojak Buster« (Buster Keaton). Znižane cene.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni lrg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 7S in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
O Pogreb pokojnega Ivana čič-a bo v sredo ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
0 Podružnica Mestne hranilnice. Mestna hranilnica ljubljanska odpre v kratkem svojo podružnico v hiši Zadružne banke (bivše Kristanove banke) na Miklošičevi cesti. Ta hiša je sedaj last Meslne hranilnice. Mestna hranilnica namerava tudi v prihodnjih mesecih povečali svoje uradne prostore v svoji palači v Prešernovi ulici in bo zasedla vse trgovinske lokale v pritličju, ter se bodo morali trgovci, ki jih imajo sedaj v najemu, od tam izseliti.
O Lift za nebotičnik. Zgradba nebotičnika je že toliko dovršena, da je Pokojninski zavod že naročil novi lift za to najvišje poslopje v Ljubljani. Lift jo posebno komplicirano delo in izdeluje take lifte samo neka mednarodna tvrdka, ki ima tovarne v Nemčiji in v Italiji. Novi lift za ljubljanski nebotičnik pride iz Italije in sicer iz Milana. Pokojnin-
Pozor! NOVO! Pozor! ZELO AKTUALNO! Te dni izide: Dr. Mih. Opeka:
OČETOV KLIC
Sedem govorov o Katoliški akciji.
Vsebina: t. Kaj Jc Katotiika akcijo — II. Aposlolat zgleda — III. Apostola! molitve — IV. Apostola! besede — V. Dela ljubezni do. bližnjega — VI, Kako ledaj? — VII. Sola zn izbrane čete.
Cena broš. izvodu Din 10'— po pošti Din 1'50 več.
Naročajte naprej v prodajalni H. Ničmanovi!
Krasne plašče
že od Din 350.. in obleke od Din 90'. naprej dobite pri tvrdki
Fran LukiČ. Stritarjeva ul.9
ski zavod je sklenil tudi, da knvarne, ki jo namerava otvoriti v najvišjem nadstropju nebotičnika, ne bo oddala v najem, temveč jo bo vodil v lastni režiji.
© Blaten dež. Redek meteorološki pojav se je včeraj pripetil v Ljubljani. Okoli % na dve pop. je pričel padati namreč dež, ki je vseboval precej prahu, tako, da so ljudje na dežnikih in in oblekah, ko so se posušile, opazili bela madeže od blata, ki je bilo v dežju. To blato v dežju je prinesel južni veter. Naravoslovci si pojasnujejo ta pojav s tem, da prihaja pesek v dežju iz Sahare, odkoder ga odnašajo tamkajšnji viharji. Redkokdaj se pa pripeli, da vetrovi zanesejo ta prah tudi v Evropo.
O Častniki, častniške družine iu podčastniki ljubljanske garnizije so zbrali med seboj 1.690 dinarjev ter jih izročili kraljevski banski upravi dravske banovine kot svoj prvi prispevek za olajšanje bede brezposelnih siromakov. Velikodušnim darovalcem iskrna hvala!
© Občina Zg. siška v zadregi. Občinska uprava v Zgornji Šiški se nahaja v zadregi, ker nikakor ne bo mogla najti izhoda v prihodnjem letu iz proračunskih težav. Kakor znano, je občina zgradila veliko šolo, katere amortizacijo je preračunala na občinsko trošarino na alkohol. Ta doklada pa se bo v prihodnjem letu znižala na 50 Din na hekto, kar pomenja za Zg. šišlco občutno znižanje dohodkov in zelo težko ji bo v prihodnjem letu izpolnjevati svoje obveznosti. V približno enakem težavnem položaju se nahaja še več drugih slovenskih občin. Saj bo samo ljubljanska občina izgubila na dohodkih 4 milijone dinnrjev samo zaradi znižanju trošarine na alkohol.
O Nesreča otroka. Sedemletna hči premogarja Ljudmila Burkeljca v Novih Jaršah v občini Jezica je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko.
0 Gramoz na perileriji. Ob pričelku pomladi vedno trpe ceste in ulice v predmestjih. Tudi pritožbe občinstva zaradi cest so najbolj pogosto ravno spomladi. Mestna občina je dala zadnje dni nasuti nekaj bolj prometnih cest na periferiji z gramozom. Gramoz pa je precej oster iu šoferji ter vozniki zelo zabavljajo čezenj kljub temu, da je valjar ponekod že potlačil ceste. Hodniki na periferiji pa so še vedno v običajnem stanju — to se pravi: blatni in polni kotanj.
0 Pretep v gostilni. Včeraj je prišla v ljubljansko bolnišnico še ena žrtev običajnih nedeljskih fantovskih pretepov. 20 letnega delavca Alojzija Lebra iz Koblarjev v občini Stara cerkev na Kočevskem je nekdo v Kočevju udaril po levem očesu in mu ga nevarno ranil.
Reducirtme železničarje sprejemajo nazaj
Ljubljana, 5. aprila.
Sedaj je jasno, da je oni mesec izvedena redukcija šla odločno predaleč. Kdo je tako redukcijo zakrivil, o tem ni čas sedaj pisati. Dejstvo je, da so vsi merodajni ugotovili, da je bila redukcija, kakršna je bila izvedena na Slovenskem, zgrešena in v škodo ne le reduciranemu osebju, ampak tudi službi. Zato je železniško ravnateljstvo izvedlo revizijo redukcij in bo sprejelo nazaj v delo 30 reduciranih dnevničarjev in 90 reduciranih delavcev.
Kdo bo pa popravil moralno škodo, ki jo je zagrešila prevelika gorečnost podrejenega organa? Morda bi bilo prav, ko bi se železniška instanca pečala tudi s tem vprašanjem, ki v današnjih razmerah ni postranske važnosti. Kajti te vrste škoda je bila prevelika.
Celje
& Šolska vest. Na državni realni gimnaziji v Celju je nastopila službo suplentka gdč. Boženka Juričevič. Poučuje srbohrvaščino.
& Fingiran samomor. V ponedeljek 4. t. m. je bil pozvan rešilni avto v Ostrožno, češ da je izpil neki invalid steklenico lizola. Rešilni avto je takoj odhitel na lice mesta in našel pod nekim kozolcem v Ostroženem večjo skupino ljudi okoli invalida M. P. iz Brežic, ki je ležal na tleh. Moštvo rešilnega avta je vzelo moža na avlo, seboj je vzelo tudi steklenico, ki so jo bili ljudje izvili invalidu iz rok, da bi zdravnik lažje ugotovil, kaj da je možakar pil. Prepeljali so ga v javno bolnišnico, a zdravnik je kmalu ugotovil, da invalid sploh ni izpil niti kapljice lizola. Kakšne vzroke je imel M. za svoje dejanje, nam ni znano.
•©■ Najdena zlata verižica. V ponedeljek dne 4. t, m. je bila najdena v mestu zlata ženska ovratna verižica, vredna 150 Din. Lastnica jo lahko dvigne pri predstojništvu mestne policije,
Kamnik
Naša delavna sadjarska in vrtnarska podružnica, ki se pod agilnim vodstvom predsednika šol. upravitelja I. Primožiča in tajnika šol. upravitelja Julij Cenčiča krepko udejstvuje, je priredila v nedeljo, dne 3. t, m. v Gasilnem domu lepo uspelo filmsko predavanje. Udeležba je bila rekordna. Mnogo jih je moralo oditi, ker niso mogli v dvorano, nad 400 poslušalcev iz mesta ter iz bližnje in daljne okolice, pa je dobesedno napolnilo dvorano in pozorno ter z zanimanjem sledilo poučnim in zabavnim filmom, ki jih je dal na razpolago ravnatelj gosp. Pučnik iz Zagreba in jih je razlagal tajnik kmetijske družbe gosp. Kafol. Uspeh gotovo ne bo izostal, ker bo gotovo vsakdo doma razmišljal o tem, kar je videl in slišal ter v malem poskušal, kar je videl v velikem.
Elektriiikacija Perovoga in nove stanovanjske kolonije med Mengeško in Domžalsko cesto se bo izvršila po vsej priliki še pred poletjem. Betonski podstavki za drogove so bili postavljeni že lansko jesen, ravno tako tudi drogovi. Treba bo sedaj še napeljati žice in zgraditi transformator, ki bo stal nasproti kolodvora za prenovljeno Rodetovo restavracijo. Vse predpriprave za zgraditev transformatorja so že izvršene.
Največjo postrv, kar jih je bilo ujetih zadnja leta v Bistrici, je ujel znani kamniški športnik g. Valter Stuzzi pod velikim jezom pri Železnem mostu. Postrv je dolga 51 cm in tehta 1.10 kg.
Dež, ki je padel zadnje dni, je prišel ravno o pravem času. Radi pomanjkanja vode v strugi Bistrice bi elektrarna v smodnišnici morala že naslednji dan obstali, s tem pa bi bilo za nekaj časa zopet prekinjeno delo v celi tovarni, pa tudi Kamnik bi bil brez luči,
Ptuj
Nevarnega pustolovca in greinika imajo zaprtega v zaporih ptujske okrajne sodnije. Orožni-ška postaja pri Veliki Nedelji je aretirala Gašparja Pepelnika, brezposelnega natakarja in elektro-monterja iz Otiškega vrha pri Slovenjgradeu, katerega zasledujejo oblasti že dalje časa radi velikega vloma, izvršenega marca meseca v Ljubljani v stanovanje poročnika Dogana, Po tatvini se je Pepelnik umaknil iz Ljubljane v Slovenske gorice, kjer so mu bile razmere že dobro poznane od prejšnjih njegovih pustolovščin. Predkaznovan je bil že šestkrat radi tatvin in drugih pregreh. Preduo je izvršil vlom v Ljubljani, pa je opeharil mnogo ljudi za večje vsote denarja, češ, da je izumil poseben motor za letala, ki ne bo rabil bencina na pogon. Tako je nekega posestnika na ta način popolnoma uničil ter ga spravil na beraško palico. Izdaja! se je za inženerja ter se zaročil na desno in levo, da je lažje skubil svoje žrtve. — Pri hišni preiskavi je našlo orožništvo mnogo obte-žilnega materijala. Preiskavo vodi sedaj ptujsko sodišče ter je pričakovati še zanimivih odkritij iz življenja in delovanja tega pustolovca in grešnika.
Ljubavna tragedija. Celo mesto jc razburila ljubavna tragedija, ki se je odigrala v neki tukajšnji gostilni. Orožniški kaplar Anton Sakovič, ki je dodeljen tukajšnji orožniški postaji, se je zagledal v natakarico Frideriko Knodl. Ker ga pa Friderika menda ni uslišala, je spravilo to zaljubljenca iz ravnotežja, a v nedeljo, dne 3. t. m. je hotel obračunati s svojo izvoljenko. Prišel je čisto besen v gostilno, potegnil službeni samokres ler jel streljati na svojo žrtev. Oddal je 7 strelov zaporedoma in štirje so zadeli natakarico. Ena krogla ji je preluknjala roko, tri pa so jo zadele v nogo. Takoj je bila prepeljana v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki težke poškodbe, ki pa niso smrtno-nevarne, razen, če bi se pridružilo zastrupljenje krvi. Napadalca, katerega je po krvavem dejanju naglo minula besnost, je orožništvo aretiralo ter ga oddalo v zapore. Za njegovo nepremišljeno dejanje ga bo sodilo vojaško sodišče.
Laporje
Postavili so se v nedeljo naši fantje in dekleta. Igrali so štiridejanko »Dekle z rožmarinom«. Pozna se vsem, da so bili v spretnih režiserskih kleščah požrtvovalnega gosp. Logarja. Posebno zgovorna teta Jera (gdč. Mlakerjeva) in simpatični Pavle (g. Joško Štimec) kažeta veliko izvežbanost in sigurnost v nastopu, — Z izgovorjavo je pa pač križ. Eni skoro predomače, drugi — kakor je dobro rekel neki fant — »preelegantno«. Ko bi vsaj ne 1 — kovali (sem prišel!) več! — Le pogumno naprej!
Poizvedovanim
Izgubljena je bila mala drobižna denarnica z
■večjo vsoto, 5. aprila opoldne najbrž v bližini Marijinega trga (Prešernova ulica?). Oddati proti nagradi 100 Din na policijski stražnici.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
merno. Tudi če trdno veruješ v minljivost vsega svetnega in imaš oči uprte v onostranstvo, ne moreš prenašati bede in ponižanja, zlasti ako je krivično in ima ta krivlčnost svoje gnezdo v srcu tvojega bližnjega.
In prav zato, ker je stal Cankar z obema nogama na zemlji, ker se je odprtega duha vanjo pri živem telesu naravnost zaril, zato mu je ta zemlja in ljudstvo, ki na nji živi, hvaležno. Zalo mu je od srca hvaležno ljudstvo, ki ga je pokazal v črticah in povestih, zbranih j»od naslovom Zn križem<. —
A »Kurente? — Cankar piše prvemu, ki mu dejal, da s povestjo ni nič kaj zadovoljen, svojemu založniku L. Schvventnerju, tako-le: Hotel sem v obliki enostavne romantične zgodbe pokazati žalostno simboliko slovenskega veseljastva in slovenskega življenja. In zdi se mi, da se mi je posrečilo.« (Str. 351.)
Cankar ni bil človek, ki bi se znal veseliti; prav to, tako globoko v njem zasidrano svojstvo, je naSio najbolj vidnega in najbolj pretresljivega izraza v »Kurentu«, v katerem podaja »simboliko* slovenskega veseljastva. Iz tega dela šele vidiš, kako jo tenka in usodna razlika med veseljem iu veseljaštvom.
A prav Cankarjev socializem, ki je v vratolomnem nasprotju s historičnim materializmom, je bil edini sposoben, oblikovati v neštetih strogo leposlovnih spisih tudi edini možni politični« program vsega slovenskega ljudstva. Ne delitev med to- in (za mnoge morebitnim) onostranstvom, marveč spojitev obeh svetov je nauk, ki ga propoveduje z vsem svojim velikim delom.
Ta zvezek njegovih zbranih spisov, ki vsebuje v svojem uvodu moTda najpomembnejši dokument Cankarjevega življenja, a še bolj njegovega notranjega prepričanja, ki je podtalno v njem dozorevalo mimo 6atir io fraz, mimo pretresljivih slik
našega življa, nam daje slutiti pravec magnetne igle na njegovem kompasu. Magnetna igla, ki kaže pot vsemu slovenskemu ljudstvu, ki jo tolmači in iskalci Cankarjevega najglobljega dna po sili vlečejo na desno in na levo, obžalovaje eni, da kaže tja, ko je vendar očito da kaže sem drugi da kaže sem, ko pa je vendar jasno ,da kaže tja — ta magnetna igla stoji mirno in kaže pravo smer. Idejno ji moremo ugotoviti pravec, konkretno in praktično, v naše resnične prilike postavljeno, pa ji seveda ne najdemo jasne in konkretne orientacije.
Pred očmi moramo imeti dejstvo, da je Cankarjev duh dolgo iskal, prodno je našel meje in v njih naše zemlje in našega človeka. A čim je izmeril to geografsko enoto v fizikalnem in še bolj v duhovnem pogledu, je spregledal in pribil vso vnebovpijočo krivičnost, ki se pase po nji. Zasndil je rdeči prapor socialne demokracije, okrog katerega naj se zbere neskončna procesija krivic v silno vojsko, da odreši to zemljo in tega človeka. Toda v hipu, ko se je Cankar tako konkretiziral, ko je lako zamenjal liro z mečem, je tudi spoznal vso ostrino tega meča, ki utegne pokončati malikc, a hkrati tudi Boga. In tu se je v jiesniku prelomilo, da je spoznal: »Luč je in Bog je, radost in življenje!«...
Poleg že omenjenih dveh del vsebuje XIII zvezek Cankarjevih zbranih spisov še povest »Sosed Luka , ki je izšla kot prvi Cankarjev spis pri Mohorjevi družbi in sicer v Slovenskih Večer-nicah I. 1900.
V uvodu se bavi Izidor Cankar s tolmačenjem Ivanovega notranjega obraza v zadnji dobi njegovega življenja, to se pravi s kristalizacijo njegove duševnosti. Ta uvod je znamenit in pomemben, ker se dotika prav tistega predmela, ki je bil zmerom in je Se danes najbolj sporen za vse tabore našega javnega življenja. Luč.
s katero osvetljuje Izidor Cankar to skoraj nepro-dirno temo, je mirna in preudarna: dokumenta-rična in nepristranska. Gotovo pa je, da pomeni na straneh XV—XVIII objavljeno pismo Cankarjevega brata Karla o Ivanovem bivanju v Sarajevu poleti 1909, v katerem času je Cankar postal praktičen katolik, izredno pomemben doprinos k njegovemu življenjepisu, zlasti kar tiče prav zgoraj omenjeno problematike njegove duševnosti. To pismo bo pojasnilo marsikatero krivo mnenje iu marsikatero napačno sodbo o Cankarju, zlasti ako vpoštevamo še vsa ostala izvajanja urednika dr. Izidorja Cankarja v tem in v drugih prevodih.
Kako je Cankar za nas danes aktualen in kako bo aktualen tudi v nedogledni bodočnosti, se more prepričati vsak, kdor vzame njegove knjige v roko. Danes nam bo vsem mnogo bolj jasno, kaj nam pomeni njegovo delo, nego je bilo jasno tistim, ki so s strastjo sprejemali njegove spise sproti, ko so nastajali: oblikovatelj slovenske duše, pa tudi oblikovatelj slovenskega življenja je bil Cankar kakor malokateri drugi Slovenec Zato tojilo priporočamo slehernemu, da si omisli lo popolno in predragoeeno izdajo njegovih zbranih spisov.	s. ».
— »Naš glasnik« se imenuje novi strokovni list za policijske organe. Urejuje ga poveljnik mestne policijsko straže g. T. Alagič. Pred kratkim je izšla prva številka, ki prinaša stvarne članke o razvoju mestnih policijskih straž, o važnosti daktiloskopije za uspešno vršenje policijske službo in podaja razna navodila organom javne varnosti. List izhaja v šabcu. Letna naročnina je 60 Din. polletna 30 Din, posamezna številka pa stane 5 Din,
Sle v. 78.
»SLOVENEC., dnu 6. aprilu lc>3,\
širni) J.
Dnevna kronika
Naša vojska in narod
Predavanje g. divizija/tega generala Iliča
	
H^HHk. i	
	
	
	wmwm
Ljubljana, 5. aprila.
tfocoj je v kazinski dvorani predaval divizij-. .vi poveljnik, general Bogoljub llič. K predavanju se je zbralo odlično število častnikov, tako aktivnih kakor tudi rezervnih, ki so niaiodnne napolnili veliko dvorano. Predavatelja je v imenu pododbora Združenja rezervnih častnikov pozdravil predsednik, župan dr. Dinko Pue.
General Ilir, ki se je nocoj prav za prav predstavi! prvič miši širši javnosti kot predavatelj, je
Koledar
Sreda, 6. aprila: Siksl l„ papež; Kresceneija, (levica. Mlaj ob _\_'l. Ilcrsclicl napoveduje lilud-jio in vihamo vreme.
-Voui grobove
+ V kurineličunskein samostanu 1111 Selu pri Ljubljani je včeraj, ">. aprilu umrla č. sestra Tcro/ija l/.ubela (Jo/.clinu Gussiicr). Pokojuica je I > i Ui rojena 31. avgusta 1832 \ Gradcu. Več let je vodilu gospodinjstvo liri kardinalu Mi-siji v f.jubljuni in v Gorici. 1 o smrti prevzvišenegn lirnlpiistir ju se ji je uresničila želja mladih dni: vstopila je v kurmelski samostan na Selu. Kot vzornu zukristanka je skoraj do SO. letu vršila »vojn službo. I'o te/ki bolezni, kateri se je pridružila pljučnica. je včeraj koj po iirejemu za-krainentov za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Maša zudiišnica bo v četrtek. 7. aprila vb.,-Hi Nato pogreb. K. i. p.
Osebne vesti
Češkoslovaški konzul v Ljubljani, g. ing.
Jožef Š e v č i k , se je vrnil z dopusta in zopet prevzel posle.
Izpit so napravili /;t čin akt. peli. kap. II. razr. poročniki I* ranjo-Braniniir Bnuer. Alojzij Peli/on, l.jiilioinir Voj teli in Bajko Vertovšek: zu čin akt. topniškega kap. II. razr. poročniki Ivan llitree. Uogomir 1'iikninjster. Andrej Pire, Josip l.iing, Zvoiiiinir Bolite. Luka IVzelj. Ivan Brujdič, Srečko Rop, Štefan Hegel in Franc Mladič: /a čili akt. konj. kap. II. razr. poročnik Vladimir Hogoz; za čin akt. sanitetnega kap. II. ra/r. poročniki dr. Evgen Ščerbuk, dr. Fruujo ■šverer in dr. Lav Polivec; za čin akt. veterinarskega kap. II. razr. poročnik dr. Ivo Ogorelec; za akt. nižjega voj. uradniku II. razr. inženjer-sko-teliiiične stroke nižji voj. uradnik lil. razr. \iktor Dliisuni; za akt. nižjega voj. tehničnega uradniku II. rn/r. zrakoplov no-teliničlio stroke nižji voj. tehnični uradnik III. razr. Dragutin llirš in za čin akt. iu rez. strokovnega kap. II. razr. strokovna poročniku Franc Oven in Josip Degoricijn.
Ostale vesli
—	Prošnje /,a odpis dolžnih davkov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je objavil davčni razglas o vlaganju prošenj za odpis dolžnih davkov, ki zapadejo 26. junija 1952. Ta razglas se glasi: Davčni obvezanči, ki dolgujejo davek i/, prejšnjih let. pred letom 1929, lahko zaprosijo po čl. 1+ zakona o izpremombah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in v tem členu predvideni višini za odpis teh davkov. Prošnja nuj obsega te-le podatke: Kraj. kjer je prosilec dolžan davek, imovinsko stanje /. navedbo nepremičnin, vrednosti premičnin, prosilcev poklic, s čim se preživlja iu kraj prebivanja. Prošnji je treba priložiti: I. zemljcktijižni izpisek, potrdilo o lastninskem stanju, ki ga izda uu uradnem obrazen občina prosilčevega stanovanja in občina, v kateri je prosilec zadolžen, 3. iliugii pismena dokn/ila o lastninskem stanju. Zadolž.itvciie Izjave se bodo vpo.števolo le, če je liu/.načen znesek dolgu in ime upnika. c"'e je davčni obvezunec zadolžen pri več davčnih upravah, mora pri vsaki vložiti prošnjo.
—	Pravilnik za pomožno osebje v zdravstveni in socijnlni službi. Minister /a socijulno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o delil pomožnega osebja v socijnlni in zdravstveni službi. Po tem pravilniku sc štejejo med pomožno selijo v socijulni in zdrav, službi se-stre-strežniec. babice, zdravstveni pomočniki (laboranti, desinfektorji, nadzorniki nad žive/i itd.), bolničarji in bolničarke. V javno ali privatno službo se sme to osebje vzeti samo tedaj, če ima kvalifikacijo, predpisano /. zakonom o strokovnih šolali zn pomožno osebje v socijulni in zdravstveni službi. V privatni službi zunaj zavoda ali ustanove se sinejo samostojno zaposliti samo sestre-strežnice in babice, drugo osebje pa sine svojo službo opravljati samo v javnih iu zasebnih ustanovah, ustanov ljenih po zakonskih predpisih in pod vodstvom strokov lijakov, ali pa pri ordinaciji v aniibiilulicali in laboratorijih zasebnih zdravnikov ali strokovnjakov kot pomožno osebje. Uprave šol pošljejo konec vsakega šolskega leta seznam ubsolviranih kandidatov /a pomožno osebje kr. bonskim upravam, ministrstvu zn soe. politiko in »ar. zdrav je ali pa upravi mesta lielgrnda. <la jih zapišejo v register. Vse pomožno osebje mora po absolvi-runi šoli prijaviti svoje kvalifikacije pristojnemu banu. na čigar področju žive, odnosno
poslušalce ugodno presenetil, Njegova izvajanja, Ui jih je govoril v zelo lepem slogu, so podrobno izčrpala temo: /Patrioti/,oni in pomen morale naroda za splošne državne Interese« hi »Pomen in vloga vojske in vojašnico pri vzgoji in prosveti naroda«.
Predavatelj se je podrobno bavil s problemom vojske in problemom vojske do naroda. Očrtal je vojsko kot jamstvo za red in mir v državi, za notranjo varnost, pa tudi za zunanjo varnost. Dobra armada nikakor ni vzrok za vojno, nasprotno je dobra armada mnogo prej jamstvo za miren napredek države. Vsak zdrav narod stremi za lastnim obstojem in noben narod no pusti, da bi ga drugi uničili. Tudi naš narod je zdrav. In ker si prav tako želi, da procvita in prosperira, zato mora imeti kot jamstvo za to dobro armado. Ne kakšni drugi interesi, temveč bistveni interesi narodnega obstoja, so zn našo vojsko merodajni.
Predavatelj jo na konkretnih primerih iz zgodovine omenjal slučaje, kako je marsikateri državi in narodu rešila obstoj ravno armada. Predavatelj Je še zelo toplo govoril o pomenu patriotizma in priporočal vsakomur, naj čim bolj širi med narodom ljubezen do kralja in domovine, ki je pogoj za obstoj naroda in države, prav tako tudi pogoj za izvrstnost naše vojske.
Poslušalci so gospoda generala za predavanje, ki je tako po svoji strokovnjaški stvarnosti kakor po toploti čustvovanja napravilo globok vtis, nagradilo z močnim in Iskrenim aplavzom. V Imenu pododbora se je g. generalu zahvalil g. župan dr. Pue, g. general pa je ponovno poudaril pomen globokega domovinskega čustva za narod in vojsko. Mnogoštevilni udeleženci so se razšli z zavestjo, da je večer izvrstno uspel in imel velik uspeh ter še bolj priljubil vojsko, najtrdnejšo garancijo naše sloge in moči, v vseli srcih.
upravi mesta Belgrada. Na podlagi tega bo ban orlu. uprava mesta Belgrada izdala dovoljenje za vršitev strokov nega dela. Na podlagi tega dovoljenju, ki velja za vso kraljevino, sme kandidat prosili za službo v javnih ali privatnih ustanov ali. Pomožno zdravstveno osebje ne sme nikoikih zdravil priporočati in tudi ne dajati, razen tedaj, da ja to zdravnik priporočil. Osebje mora kar najvestnejo paziti na telesno snago. Obleka mora biti tista, ki jo predpisana. Sestre strežnice morajo biti v predpisani uniformi. Občinske oblasti imajo pruvlco posluževati so scster-strežnic in babic za nego občinskih sirot, če imajo za to denarna sredstva. Za vsa dela so občine dolžno plačati osebje po predpisani taksi.
— Avtomobilska nesreča. Preteklo nedeljo popoldne je neki avtoprevoznik obiskal s svojo soprogo njene starše pri Devici Mar, v Polju. Ker je bilo tam to nedeljo tudi cerkveno »žo-gnanje«, se je nabralo precej tujcev. V gostilni
soproginili starfic-v je biJa tudi vesela družba mladih ljudi, ki je želela iti še nn izlet v Beliče,vo in druge obsuvske vasi, ter je zato najela nvtoprevoznika, du jih popelje tja. Nezgoda pa so jo pripetila žo kmalu po odhodu. I/, gruče otrok, ki so sc igrali ob cesti proti št. Jakobu, je nekdo zalučil kamen in ubil šipo pri avtomobilu. Do klanca pred vasjo Beričevo je šlo nato vse po sreči. Nn ovinku pil prifino izletniki klicati šoferju eni na desno, drugi levo, kar je Šoferja. ki je sicer popolnoma zanesljiv iu v svojem poklicu popolnoma izurjen, zmedlo, da je izgubil oblast nad volanom in uvto jc z vso močjo priletel v ob cesti stoječe drevo, k jer je razbit obtičal ter so ga šele drnsi dnn odpeljali v popravilo. Pri nezgodi jc dobil šoTer hude notranje poškodbe ter so ga spravili v bližnjo hišo, nato pa z vozom domov. Sreča v nesreči je, du se drugim izletnikom razen presta-negu strahu ni ničesar zgodilo.
—	Pri utrujenosti, razdružljivosti, tesnobnosti,
pomanjkanju spanja, srčnih ležkočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji /.a bolezni prebavil izjavljajo, da so izborilo obnese »Franz-Josef«, voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz saniootrove kanala debelega črevesa. »Franz-Josete grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
—	Samoumor neznanca. V Šmarjah pri Jelšah so našli na drevesu viseče truplo neznanega moškega, katerega ni mogel nihče spozinuti ter očividno ni iz tegii kraja. Našli niso tudi nobenih dokumentov, i/, zunanjosti pa bi si; dalo sklepati, da jo boljšega stanu. Star mora biti samomorilec 35—40 let, visok je 174 eni, ima sive oči, kostanjeve lase, slabo zobovje, oblečen pa je bil v črno-sivkast plašč, temno liluče ter pokrit s športno čepico. Mordu ga bodo po tem opisu spoznali v kraju, od koder je prišel k nam izvršiti svoje žalostno obupno dejanje. Mordu je kak brezposelni uradnik ali trgovec, ki si ni mogel poiskati drugega izhoda i/ svojih težav.
—	Razstava litijskega Fotokliibn. V dnevih med 5. in 8. majem bo priredil litijski Fotoklub javno razstavo slik svojih članov, obenem pa bo (a razstava tudi važna s tujsko-pronietnega stališča. Sodeloval bo tudi ljubljanski Fotoklub, povabljeni pa so k tej prvi tujsko-proinetni razstavi Zasavja foton mater ji i/, sosednjih krajev: Zagorja, Trbovelj itd. Interesenti naj sc prijavijo zaradi podrobnejših informacij na ki »novega predsedniku, litijskega učitelja g. Zupančiča. Sestanek vseh članov Foto-kluba Litija pa se bo vršil v četrtek, 7. t. m. ob 20 v litijski osnovni šoli. Vsakdo naj prinese s seboj kopije oz. negative, ki pridejo v poštev za razstavo. Sestanek je obvezen!
—	Dve žrtvi nedeljskih pretepov, V včerajšnji številki smo pod tem naslovom poročali, da je delavca Silvestra Humarja v Lasanovi gostilni v Mostah nekdo udaril s steklenico po glavi. Kakor smo zvedeli, se to ni zgodilo pri g, Lasanu (gostilna Šibenik v Pokopališki ulici 14), ampak v neki drugi gostilni, V Lasanovi gostilni ni bilo nobenega pretepa.
—	Velike povodnji pri Karlovcu, v Bosni in Sremu. Iz Karlovca poročajo, dn so Vse vasi ob Kolpi in Korani zaradi povodnji odrezane od me-sla. Najhujše je prizadeta vas Vodostaj, 3 km od Karlovca. Tam je voda vdrla tudi v hiše. Vaški prebivalci so v stalni nevarnosti. V vasi Dolnje Mekuše je voda odnesla otroka, ki je ulonil.
Povodenj v vrbaski banovini je vedno večja. Sava je pri Brodil narastla zn 315 cm. Tudi v se bosanske reke .še vedno naraščajo, ker vslud toplega vremena hitro kopni t.neg, ki ga ja po hribih šc vedno 70 cm na debelo. — V Srcmu so morali več vasi izprazniti. Mnogo hiš se jc že porušilo. Pri Sremski Mitrovlci je Sava 7.24 m nad nor, malo. V Slavoniji je pod vodo 100.000 jutrov zemlje.
Ko gre Tvoj otrok v šolo ali na tzprehod, s čim ga boš bolj razveselila, kakor ako mu deneš v žep zavojček Sadvile ■ sadja v čokoladi. Ta jod ga nasiti, redi iu krepču Vrečice sortjraue Din 5.—.
—	Pogreta se Alojzij Meh iz Šniartna že od 1. t. m. Vzela ga je noč, oziroma najbrž voda. V noči na 1. aprilu je šel domov, toda domov ni prišel. Drugi dan so našli klobuk ob vodi, ki teče skozi Šmartno in je le dni zelo narastla. O njem do zdaj še ni nobenega sledu, dasi ga vsak dan Iščejo,
—	Poceni meso. V Dugi Resi so pretekli ponedeljek doživeli veliko senzacijo. Neki mesar je objavil, da je znižal cene mesu, takoj nato so znižali cene vsi mesarji. Kilogram govedine stane sedaj 6 Din, teleti na je po 8 Din, prašičevo meso po 10 Din. slanina po 10 Din, stilo 10 Din, svinjska mast 14 Din, šunka U Din. suho prašičje meso 12 Din.
—	Arh. L Mesar — Arli. L Spinčič: Stanovanje. — Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena v plai.io vezana Din 100. — Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in greei. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo teda j, kadar mu je lepota prv i in glavni pomen, marveč je še mnogo lepše, kadar nuni je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naše prednost, tu nam ni mogoče prikriti ne svojih napak, ne svojih vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila no samo tistim, ki si namerjiijo postaviti lasten doni, ampak ludi tistim, ki ze stanujejo v lastnem domu ali celo »m luiih ljudeh.
Krstna predstava nove slovenske komedije
Ljudski oder katoliškega prosvetnega društva v Grobljah pri Domžalah je na belo nedeljo prvič vprizoril kmetiško komedijo v treh dejanjih z naslovom »Voda<, katero je napisal Joško Vomber-gar. Krstna predstava njegove komedije je imela uspeh in nedvomno je, da pomeni »Voda« obogatitev slovenske ljudske igre. Z njo se bodo mogli okoristiti zlasti naši podeželski in diletantski odri, a tudi Narodno gledališče v Ljubljani jo bo lahko sprejelo med svoj spored.
Snov za pričujočo komedijo je vzel avtor iz sodobnega kmetiškega življenja, ki ga je prav dobro zadel tako psihološko kakor jezikovno, A razen komike same na sebi je avtor položil v kome-j dijo tudi vzgojno idejo, s katero se bori zoper kmetiški konservatizem. Suhodolski kmetje grade vodovod, že davno so si ga želeli, a ga pač ne bi nikoli dogradili, če jim ne bi bil prišel na pomoč Amerikanec, slikar, ki jc bil rojen v Suhadolu, a ne toliko z denarjem, kot z duhovito potegavščino: kmetje mu nanosijo denarja za spomenik ameriškemu dobrotniku«, on pa jim vstvari vodovod, Razen tega vsebinskega središča prepletajo mrežo dogodkov v igri pa še tudi postranske, zlasti ljubezenske zgodbe. Tu in tam, zlasti v tretjem dejanju, bo sicer treba delo nekoliko črtati in izpremeniti in potem bo gotovo doseglo še večji uspeh na odru.
A tudi prva vprizoritev je bila prav zadovoljiva. Režiserju in igralcem moramo le častitati. V prvi vrsti gre zasluga za uspeh seveda sposobnemu režiserju (Franci Lazar), ki je spretno uredil sceno in igro. Dasi je oder majhen, je bil prostor zelo smotreno razdeljen, zlasti pa moramo pohvalno omeniti kompozicijo skupinskih prizorov, kar je zlasti prišlo do veljave v 2. dejanju. Le na enotnost izgovarjave bi bil moral bolj paziti. Med igravci moram na prvem mestu omeniti Primožka (Iv. Grmek), ki je pokazal, dasi je bil prvič na odru, odličen igravski talent, ki bi imel uspeh tudi v Ljubljani. Žal, da je proti koncu začel koketirati z občinstvom, Nad vse uspel ženski lik je podala Hribarica (M. Borštnar), pohvalno pa je treba omeniti tudi Katrico (P. Povše), Anko (A. Zor) in Franco (A. Jeretina). Zlasti ženski prepir so odigrale, da ga bolje niso mogle. Dobro se je vživel v svojo težko vlogo tudi slikar (C. Škofic), dalje Jakopič (Fr. Kokalj), ki je podal posrečen tip občinskega tajnika in je s svojim pretiravanjem občinstvo zelo zabaval. Tudi župan (Fr. Grbec), Tinče (N. Velkavrh), Tujec (V. Vojska), Ažmanov Martin (J. Školic) in Kne (P. Pir-nat) so bili zelo dobri. Vseh oseb je nastopilo preveč, da bi mogli imenovati vsakega posebej, vendarle so tudi ostali, med katerimi je bilo nekaj zelo posrečenih tipov, pripomogli igri do uspeha.
France Vodnik.
Žel. staroupokojenci in najemnine
Veliko se jc že po časopisih pisulo, v kakšnih razmerah živijo železniški staroupokojenci in železniški invalidi, kalerim še do danes niso prevedene njihove kronske nezgodne rente.
Ko se je hišnim posestnikom dovolilo, da sinejo razpolagati s svojimi stanovanji, so se ta podražila na nečuveno višino. To jc poleg stotin drugih revežev najbolj prizadelo največje reveže — kronske upokojence in invalide, ker njihove pokojnine niso temu primerno preurejene. Marsikdo od teh je bil vržen na cesto, mnogi so morali iskali prostora v barakah, drugi zopet prosili svojo občino, da jih sprejme v ubožno hišo. Ali so si ti nesrečneži, kateri so žrtvovali vse svoje moči v blagor splošnosti, to zaslužili, da na svoja stara visoka leta nimajo niti toliko, da bi imeli primerno stanovanje, eno sobo s kuhinjo?
Moramo priznati, da so častne izjeme med hišnimi posestniki, kuteri so sprevideli ubošlvo teh siromakov in jih niso tirali v obup. Kakor pa so sedaj sklenili hišni posestniki na svojem občnem zboru in v resoluciji, Katero so predložili gospodu banu, moramo reči, da s tem znižanjem ne bo od-pomagano nobenemu srednjemu sloju, kaj .še nam, ki nismo po svoji krivdi zašli v tako bedo. Apeliramo na gospoda bana, dn obrne vso pozornost na predraga stanovanja. Apeliramo pa ludi na hišne posestnike, da pogledajo okoli sebe in bodo videli, v kakšni revščini se nahajajo gori imenovani, kateri niso tako srečni, da bi imeli svojo streho
Potrebno je več socialnega sočutja in ljubezni do bližnjega!
Društvo železniških upokojencev zn dravsko banovino v Ljubljani,
BBM1
Srčnemu oslabljenju
in kratkemu dihanju
ji- Liatg v/rok in.itl. kali-fn i'1 obkoljh ;roe m m.c^ovo mišičevje. I a n.:i-l >■ izruk. du ircu ni ilnu.i moinoit vršili
svoje lunlicijc I'o rcilni yporabi ,1'lnniiika zdravilnega čaju poslane kri tnliko tekoia. srce sc razbremeni in ojnti. !,ir povzroča /o.
petno normalno dihanje. Zahtevajte v lekarnah samo pravi
»Planiiikn; zdravilni čaj.
ki se ne prodaji odprCo, temveč samo v plombiranih paketih po l)in *Jir -z napisom proizvajalca;
Lekarna Mr. L. Bukovec
Ljubljana
Maribor
Slabi izgledi za letošnjo gradbeno sezono
Maribor, 5, niaivit.
Gradbena sezona, ki je bila druga lotu v toni času že v polnem razmahu, ne kaže letos še nobenih znakov, dn bi oživela. Privatna gradbena akcija bo letos skoro čisto počivala, najavljena ni doslej niti eiui stavba večjega slila, ampak samo manjše stanovanjske stavbe na periferiji in v vilski koloniji. Kreditna prilike so čisto zavrle gradbeno podjetnost. — Večjo gradbe ima letos edino mestna občina v načrtu in to so kanalizacijska dolu, tlakovanju cest, zidanje pošl-no carinarnice in stanovanjskih poslopij za carinike ter zgradba delavskega azilu. Je pa šo veliko vprašanje, kedaj so bo s temi deli lahko pričelo. Za tlakovanje cest, knnalizlranje in zgradbo carinskih poslopij so sicer vsa pripravljalna dela, kakor načrti, licitacijo itd. že Izvržena iu od tega načrti tudi že odobreni od pristojnih niini»t(stev, manjka še samo ena stvar —- denar in toga bo pač ; težko dobiti v proničunanlh svotnh, dasi je vso že formalno odobreno lil rešeno. — Zgradba delavskega azilu jo tudi še vprašanje bodočnosti lor najbrže zn letos še ne bo nič z zidanjem. Doslej je samo tu dovoljenje, da sme občina najeti poldrugi milijon brezobrestnega posojila, manjka pa seveda zopet denar; radi tegu se doslej niso uili načrti razpisali, ampak določil so je samo stavbni prostor. Poslopje bo prislonjeno na sedanjo stavbo električnega podjetja v Frančiškanski ulici ter seveda ne bo mogla biti zgradba večjega stila radi prepičlih sredstev. — To mrtvilo v gradbeni podjetnosti bo letos porazno vplivalo na vprašanje brezposelnosti.
□	Prvi državni pravilnik dr. Ivan .laiičie se
jo lo dni povrnil iz Belgrada, kjer jo bil poverjen s častno in važno nalogo, da je organiziral državna pravdnlštva pri okrož. sodiščih v območju belgrajskega višjega državnega pravdništvn. ti. dr. Jančič je svojo misijo dovršil ter jo zopet prevzel vodstvo državnega pravdništvn mariborskega okrožnega sodišča.
□	Drava izroča svojo žrtve. Od Sv. Marka niže Ptuja sporočajo, da je naplavila Drava !ruj>-lo neke ženske, v kateri so spoznali pogrešan d ločeno soprogo mariborskega trgovca Karolino Ihl. V noči na 24. februarja je šla v prostovoljno smrt. Skočila je v reko z dravske brvi ter jo je voda nosila dolgo na površju. Njene obupno klice na pomoč so slišali pasanti Glavnega mosta ter se je podalo rešilno moštvo za njo v čolnu, lortn radi teme je niso mogli odkrili ter je utonila. Truplo pokojne bodo prepeljali v Maribor.
□	Nepojasnjen samomor v policijskem zaporu. Stvar s samomorilcem, ki jo končal v policijskem zaporu ter so baje piše Anion Graear, postaja vedno bolj zagonetna. Raztelesenjo je dognalo, da je izvršil samomor z oetovo kislino, katero jo očividno imel že v la namen pripravljeno pri sobi, ker si je v zaporu no bi mogel preskrbeti. Kakor smo že v nedeljo poročali, je bil Graeer aretiran po noči v bližini kolodvora, ker se jc sumljivo vedel. Izkazalo so jo, da je pijan ler je bil oddan v zapor. Do poldneva, ko so nn-stopili znaki zastrupljen ja, je spal v celici ler je na la način Izključeno znstrupljenje z alkoholom, kakor se je v začetku mislilo. Dokumentov niso dobili pri njeni nikakih, pač pa vozni lisičk za Hrastnik iu večjo vsoto denarja. Izjavil je, da jc gradbeni delavec ter si jo prislužil denar pri zgradbi železniškega mosta na Zidanem moslu. Ko pa je policija vprašala orožnike na Zidanem inostu glede podatkov, je prispelo nazaj poročilo, dn ne poznajo tam nobenega Gracerja, pa tudi v okolici ne živi nihče tega imena. Nadalje jo imel pokojni skrbno negovane nohte in roke, kar bi izključevalo njegovo trditev, da je gradbeni delavec. Skrajno sumljivo je tudi dejstvo, da je imel pri sebi pripravljen sirup, katerega jo izpil, ko je padel v roke policiji. Oblasti sedaj poizvedujejo na vse slrani, da bi so osvetlila la zagonclka.
Kram
Pfcipferjcvn vila prodana. \ dobi živahne stavbne sezone v Kranju je jeseni 1930 na lepem prostoru sev. od Kokrško ceste zgradil prav lepo. komfortno, enonndstropno vilo v renesančnem slogtl g. Pfeipler. ki je do lanskega li ta imel v poslopju tiskarne Sava i trgovino ' žele/nino. V petek, dne I. aprila je bila vila prodana na javni družbi za Din 218.000. Kupil jo jr g. Žilič, trgovce / železnimi v Ljubljani.
Staro obzidje Kranja se podira. Kranj je v dobi srednjega veka predstavljal težko dostopno in osvojljivo trdnjavo kot močno utrjeno mesto na pomolu skale, katero oblivata Sava tu Kokiti. Na /upadni in južni strani, kjer bilo mesto najbolj izpostavijeno sovražnim iinpa doni. je staro zidov je / nekaj stolpi vred še danes lepo ohranjeno. \ petek pa se je na vrtu glavarstva podrj del tega /idil, pokopal mul seboj stopnice in v zidov ju naprav ljen balkon, od koder jo bil zelo lep razgled po vsej Savski dolini. Del tega kamenja se jc valil proti nižje nahajajoči se Ktennerjevi hiši. Povsem ugotovljeno. dasiravno /elo verjetno, ni. ali jo lo v resnici nekduiije mestno obzidje, gotovo pa jo tod staro ol>/i>l jc potekalo. \ zrok razpadali ju obzidju jo znirzlinii. Ilestavriruli nekdanje mestno obzidje s še obstoječimi stolpi, bi bilu naloga občine, ali pa iujsko-promeliiogit društva. Kranj lii na svoji sliki kol staro mestu zelo mnogo pridobil.
Sveži grobovi. V nedeljo, dne 3. aprila pop. ie v visoki starosti umrla posestnicii Frančiška I \ler roj. Hafner. Pokopali so jo včclraj pop. nli 4. \ ponedeljek, na praznik dne 4. aprila, pop ob pol 3 pa je nenadoma nilirl krojaški nio j - ler Ivan Fiigelninn v starosti 58 let. Pogreli bo danes popoldne. Žalujočim naše so/ulje.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Štev. 78.
Iz življenja kitajskega pirata
V kitajskih vodah piratstvo še vedno tako cvete kakor je v drugih morjih v prejšnjih stoletjih. Ti morski razbojniki so zelo drzni in tudi največje ladje niso varne pred njimi. Ameriški reporter Alecko Lilins, ki je več let živel med njimi, opisuje svoje doživljaje med morskimi razbojniki v « German i ji«, iz katere povzemamo opis karijere enega najbolj znanih piratov, ki še dandanes izvršuje svojo »obrt«:
Pred kakimi tridesetimi leti je bil Nim Tai Jeoung še navaden kuli. Mati ga je prodala ribičem, s katerimi je ribaril v reki Kanton in raznih zalivih, dokler se mu ni lepega dne posrečilo v Sanghaju zbežali. Preživljal se je s tem, da je pomagal vleči ladje proti toku reke, dokler se mu ni posrečilo priti v posest džunke, male ribiške ladje. Prodal jo je in z izkupičkom odpotoval v Kanton.
Vsa obširna obal od francoske Indokine do Hongkonga in Makao je več ali manj še vedno neznana dežela. Edino Portugalci pod hrabrim Vasco de Gamo so vozili po vodovju severno od Kantona. Nešteto trgovskih ladij je padlo v roke razbojnikov.
Nim Tai Jeoung se je pridružil četi drznih razbojnikov, ki so imeli svoje skrivališče na ma-
Mali prebrisane«.
Mati: »Kaj te ni sram, da spiš tako dolgo t«
Sinček: »Veš, mamica, sanjalo se mi je, da lem izgubil kapo, pa sem jo tako dolgo iskal.«
Zasluženo povišanje plaie.
Baron slugi: »Novega krojača sem odkril, Frane. Možakar pa je baje precej energičen in odločen, zato vam povišujem plačo za petdeset dinarjev.«
lem otočku Kanton na katerem so odkrili zakopane zaklade, zaboje polne starih španskih zlatnikov. Pokazal mi jih je par. Nosili so letnice od 1685 do začetka devetnajstega stoletja, Nekateri so nosili letnico 1809, kar dokazuje, da so bili ti zakladi zakopani šele pred pičlim stoletjem.
Vprašal sem ga, ali se nahaja še več zakladov na otokih. »Gotovo«, je odgovoril. »Poznam otok v bližini morskega zaliva Šiken. Po starem sporočilu sta se tam potopili dve ladji: holandska in portugalska. Bogate zaklade je posadka zakopala na otoku. Domačini so posadko pobili, ne da bi izvedeli za skrivališče zakladov. Moji ljudje kopljejo in preiskujejo vsako ped zemlje že tri leta in bodo kopali tako dolgo, da te zaklade najdem.« Nato mi je pripovedoval, kako je pričel kot pirat in se dokopal do zakladov.
Na Kitajskem se v dostojni družbi ne sme govoriti o ljubezni. Vendar mi je Nim Tai zaupal, da se je kot kuli zaljubil v dekle, ki je bila iz višjih krogov. Sicer tudi on ni bil več navaden kuli; b' : pomočnik na piratski džunki, katere gospod: na potovanju vedno jemal seboj svojo edino hčerko. Zaljubila sta se in dekle mu je nekega dne zaupala:
»Nim Tai Jeoung, ti si reven, moj oče pa je zelo bogat. Moj oče ve, da se na otoku nahajajo veliki zakladi. Meni je razodel, kje se ti zakladi nahajajo, ki' jih namerava dvigniti v kratkem.«
Nim Tai Jeoung je zbral najbolj drzne ljudi, kolikor jih je mogel dobiti. Marsikak morilec je bil med njimi; bili so morski razbojniki in tatovi. Vsi so bili pripravljeni iti z njim na odkritje zakladov. Kako je prišel do džunke, s katero se je napravil na pot, tega mi ni izdal. Gospodarjeva hčerka je pobegnila z njim. Vršila se je poroka, nato pa je sklical svoje moštvo. Prisegli so in se dogovorili, da pripadata dve tretjini zakladov mlademu možu in njegovi ženi, ostalo tretjino si razdeli moštvo. Podjetje je uspelo. Nim Tai si je nabavil več džimk in z njimi začel lov na trgovske ladje v bližini Kantonskega zaliva. Pet let je stra-hoval po tem vodovju in dobil sloves »zaščitnika« in razbojnika. Potem se je naselil in pričel na videz mirno in pošteno življenje.
»Nim,« sem ga vprašal. »Sama sva, ali ste še pirat?«
Nasmehljal se je. kakor lo zi-ajo samo orijen-talci, poklical služabnika in mu naročil, naj prinese še čaja in sladkiše\ in mi odgovoril:
-Od časa do časa še igram, a samo tako, da vedno dobim!«
Priznal je, da je sedaj samo še delničar »pri večjih podjetjih«, in da se v glavnem bavi z do-bavljanjem orožja in municije. Samo če so potrebne kake prav velike ekspedicije vseh piratov, se jih udeleži in obljubil mi je, da me vzame na I prvo tako večje potovanje seboj.
Starodavna akropola v električni razsvetljavi.
Zgodbe o čudovitih psih
Gaskonjci uživajo med Francozi sloves bistrih in duhovitih ljudi. 0 njih krožijo najrazličnejše anekdote, ki razveseljujejo mlado in staro:
Nedavno se je zbrala večja družba lovcev. Razgovarjali so se o doživljajih s psi in Gaskonjc je pripovedoval:
»Imel sem nenavadnega psa. Vsako jutro sem mu dal dva sousa (dvajset par). Pes je z njimi
sani Ker pa vidim, da mislite, da hi moči najti bolj pametnega psa, smatram za svojo dolžnost, vam o njem povedati. Tudi Hasanu sem dajal vsako jutro po dva sousa in kupil si je zato hlebček kruha. Nekega dne srečam peka. »Kaj pa je z Vašim psom?« me je nagovoril. »Zakaj ne prihaja več po kruh?« — »Kako to?« mu odgovorim. »Moj pes —« — »Da, že pet dni ga ni bilo k meni.« — »To vendar ni mogoče,« sem odgovoril razburjeno. »Saj mu vendar dajem vsak dan po dva sousa.« — »Tako je, kakor sem vam dejal in nič drugače,« je odgovoril pek in odšel. — Zato sem, gospodje lovci, sklenil opazovati svojega psa. In kaj, mislite, sem dognal? Moj Hasan je vzel svoja dva sousa in zletel na vrt. V najbolj skritem kotičku med gostim grmovjem se je skril in tam zakopal denar. Ko ima zbranih dvajset novčičev, jih izkoplje, odhiti z njimi k mesarju in — si kupi klobaso!«
To sta zgodbi o Neronu in Hasanu. Če bi jib ne pripovedovala Gaskonjec in lovec iz Marseillea, bi rekli, da je to lovska latinščina, tako pa moramo pač verjeti.
Koliko stane nemški državljan
Nedavno je izšla že petdesetič »Slati^tische Jahrbuch ftir das Deutsche Reich«, ki s s\»jimi IKKlatki zanimivo osvetljuje vse nemško življenje, predvsem seveda na gospodarskem polju. Primera o tem, koliko je posamezen državljan veljal državo pred in po vojni, dokazuje, da je pred I. 1914 država dajala iz javnih dohodkov sedem mark, po vojni pa dvajset mark. Stroški socialnega zavarovanja so od 500.000 mark pred vojno narastli na 5.5 milijonov mark po vojni. Pri tem je treba upoštevati, da so padli dohodki davkov in drugih dajatev.
Nepravi Lindberghov sinček. Na prijavo nekega ameriškega dijaka so v Berlinu pred dnevi aretirali neko gospo, češ, da ima Lindberghovega sinčka. Pokazalo se je, da je 17 mesecev stari Rolf Bohnen res zelo podoben Lindberghovemu sinčku.
Mater so seveda takoj izpustili.
stekel k peku in si kupil hlebček kruha. Prinesel ga je domov in ga vedno v istem kotu mirno pojedel. To se je dogajalo že skozi par let in se v tem redu ni nič spremenilo niti od moje niti od njegove strani. Nekega dne pa pride pes domov — brez kruha. Prihodnje jutro tudi. Tretje jutro tudi. Čudil sem se in sklenil preiskati vzrok te spremembe. Ko sem mu prihodnje jutro dal zopet dva sousa, sem odšel za njim. Vidim vse lepo: pes gre k peku, položi denar na mizo in dobi svoj hlebček kruha. Zgrabi ga z zobmi in odide. Vendar čudno: ne gre naravnost proti domu, gre v drugo ulico. Kam? Odide v neko dvorišče, jaz za njim. Tam na dvorišču leži star in bolan pes. Moj Nero mu ljubeznivo položi hlebček kruha in se oddalji skromno, kakor je prišel. —« Vsi poslušalci so občudovali plemeniti nagon tega čudovitega psa. Samo eden ni bil prav nič presenečen. Bil je iz Marseilla. Kakor znano, so tudi ljudje iz tega mesta znani po svoji hudomušnosti.
»To ni še nič!« je dejal in si prižgal pipo. »Morali bi videti šele mojega psa! Ime mu je Ha-
Strašne posledice tornada. V Ameriki je nedavno divjal strašen tornado, porušil številna naselja in 300 ljudi je postalo žrtev tega nasilnega viharja. Najbolj je trpelo mesto Nortliport v Alambi. To cvetoče mesto je skoraj popolnoma razrušeno, kakor nam kaže slika.
Honore Fragonard. 5. aprila 1732 je bil rojen znameniti francoski slikar Fragonard. Znamenite so njegove oljnate slike iz galantne dobe rokokoja.
Opravičilo.
Žena: »Nezaslišano, čutil si dobro, kako so ll I v gneči izvlekli iz žepa denarnico in nisi prijel tata!?«
Mož (ponižno): »Oprosti, mislil sem, da si to bila ti.«
Razmišljanje.
»Svojčas je moj mož od svoje plače dal vsak mesec 200 dinarjev na hranilno knjižico! ... Odkar pa je v odboru hranilnice in posojilnice in zahaja na seje — je teh prihrankov konec,«
I spodbuda.
Mlada gospodinja (boječe): Ponudila bi vam od kosila ...«
Berač: »Kar sem z njim, gospa, imam izrcono I dober želodec,«
Neprijeten medklic.
Na slavnostnem sestanku društva »Rodbinska sreča« je med drugimi nastopil kol govornik tudi kanclist Ponižnik. »Spoštovani zborovalcil« je pri čel, njegov sinček pa je za klical: »,Ioj, mama, tudi naš ata se upajo govoriti!«
Pozorni poslušalci.
»Ali ste bila na poslednjem predavanju Društva kulturnih delavcev? Ste slišala mnogo lepega in zanimivega?«
»Seveda, sedela sem poleg gospe svetnikove. ki mi je pripovedovala marsikaj.«
Jan Ktibelik v konkurzn. Znani čeAki virtuoz na violini je svojčas kupil na Gradiščanskem veleposestvo Rotenthurn. Ker vsled najnovejših odredb ne more plačevati zapadlih obrokov, je sodišče proglasilo konkurz nad njegovim po-sestvom
Proti zaži&antu mrličev
Na Madjarskem so pred letom dni ustanovili društvo za zažiganje mrtvecev. Zbrali so dovolj denarja in v Debrečinu postavili prvi krematorij, v katerem so hoteli že ta mesec pričeti zažigati mrtvece. Poskusno zažiganje bi se imelo izvršiti 11. aprila. Notranji minister pa je prepovedal otvoritev krematorija, češ, da madjarska zakonodaja ne dovoljuje zažiganja mrtvecev in da mad-jarske vlada ne misli spremeniti teh odredb in zakonskih predpisov, ker je zažiganje proti cerkvenim predpisom in je sploh protivno dostajan-stvu človeka.
Klavir
Kulturna zgodovina pripisuje izum klavirja, pravzaprav klavirskih tipk Guidu de Arezzo, pri-orju Kamadulenškega samostana v Avelinu. On je Izumil intervale, lestvico tonov, notne črte in kon-trapunkt ter označil šest temeljnih tonov (heks-akord) z do (ut), re, mi, fa, so, la in sicer po prvih zlogih vsakega polstiha himne »Janezu Krstniku«:
»Ut queant laxis re sonare fibris misa gestorum faunai tuorum solve pollute labil reatum.«
Okrog 1. 1200 se je pričel razvoj klavirja na monoehordu, orodju obstoječem iz strune, ki je bila napeta preko resonančnega dua, se dala poljubno deliti in služila matematičnim poizkusom. L. 1503 je iznašel Benečan Spinetus iz treh oktav sestoječe klavirsko orodje, 1. 1520. so poznali že bolj razvit Klavirhord in Klavircembalo, 1. 1711 pa je izumel Bartolomeo Christofori v Padovi kla-dičevje, ki omogoča poljubno udarjanje po strunah.
Tako se je klavirska industrija bolj in bolj ' Izpopolnjevala, dokler ni dosegla današnje visoke stopnje. Razvoj tipkalnih glasbil in z njimi združenih klavirskih kompozicij stavi igranju tolike tehnične težkoče, da popolno dovršenost igre na klavirju pač malokdo obvlada, razen poklicnih glasbenikov.
Nikoli mirujoči človeški duh je sedaj skušal stvoriti instrument, ki bi omogočal vsakomur umetniško igrati na klavir, in sicer brez posebne vaje in znanja. Iznajdenih je bilo mnogo meha- 1 ničnih igralnih aparatov, ki pa niso imeli trajnega uspeha. Različnim zahtevam je zadostila šele phanola, ki je v svojem repertoarju obsegala kmalu okoli 4000 točk in omogočila lajiku kom-ponista-umetnika umevati in tudi samemu podajati njegove umetnine. Nadaljnje izboljšanje klavirske industrije je bil pianola-piano, spojitev klavirja in pianole v en instrument. Novejši čas nam je prinesel še več proizvodov klavirske industrije, ki pa seveda navzlic vsem vrlinam zaostajajo za naravnim igranjem kot senca za lučjo.
Poljub — za odlikovanje. Nedavno so se v Rimu vršile svečanosti obletnice ustanovitve italijanskega letalstva. Pri tej priliki je Mussollini najhrabrejše častnike odlikoval s tem, da je vsakega od njih poljubil
Prohibicija.
V suhi Ameriki. Potnik iz Evrope vpraša začudeno: »Ali je res, da potrebujete v Ameriki zdravniško spričevalo, preden vživate alkohol?«
Američan se nasmeje: »Ne pred, marveč po uživanju alkohola.«
Štev. 78.
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Stran !S7.
Vinarski kongres v Ptuju
VI. redni letni občni zbor Vinarskega društva
za Dravsko banovino, IV. vinarski kongres in II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom bodo 7„ 8., 9., in Ki maju 1932 v Ptuju.
Razpored je naslednji:
dne 7. maja — sobota
ob 18 seja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva v dvorani Narodnega doma v Ptuju.
I.	Dnevni red seje glavnega odbora je tale: J. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo v /•Kmetovalcu«. 3. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in članov Vinarskega društva. 4. Predlogi glavnega odbora za občni /.bor: članarina, kraj in čas prihodnjega občnega zbora. 5. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov. C. Slučajnosti.
II.	Dnevni red občnega zbora: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutlnatorjev. 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 4. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo v
Kmetovalcu . 5. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora. 0. Volitev jjredseduika, podpredsednika, 12 odbornikov
Jugobanka je tretja zagrebška velebanka, ki je objavila svojo bilanco za 1931. Iz nje je razvidno, da so vloge na knjižice padle od 310.7 na 238, tekoči računi pa od 166.0 na 103.4 milj., nadalje so se zmanjšali upniki od 419.7 na 405.2 milj. Žal banka ne objavlja detajlnih podatkov, iz Icaterih bi bila razvidna višina reeskonta. Med aktivi so nazadovalo skoraj vse postavke, posebno pa blagajna in den. zavodi. Čisti dobiček znaša le 4.3 (9.4) milj. in je namenjen s vsoto 3.2 milj. eavarovanju (dividenda za 1980 T/o).
Vpisi v zadružni register: Živinorejska zadruga, r. z. z o. z. v Laškem, Zadružna obločilnica v Mariboru, r. z. z o. z. (načelnik Resnik Franc).
Konkurz je razglašen o imovini Čepona Karla in Vike, trgovcev na Jesenicah, prvi zbor upnikov 9. aprila, prijaviti je terjatve do 1. maja, ugotov. narok 7. maja. — Odpravljeni pa so konkurzl: Kralj Oton (ker ni kritju za stroške postopanja), Lavtar Franc, prot. trgov, v Ljubljani (ni kritja za stroške postopanja), Zabukovec Viljem, mizar v Ložu (vsa masa razdeljena), Schara Arnold, trgovec v Rnzvanju (po sklepu prisilne poravr/tve).
Poravnalna postopanja so uvedena: o imovini Gombec Štefana, kroj. mojstra v Mariboru, narok za sklepanje poravnave 2. maja, oglasiti se je do 27. aprila, o imovini Bonča Ivana, posestnika in mizar, mojstra v Vižmarjlh 48, narok za sklepanje poravnave 7. maja, prijaviti je terjatve do 2. maja, o imovini Orla Huberta, trgovca v Šoštanju iu njegove žene Orel Rozalije, 11. in 6. maja (nudi 40%).
Potrjeni poravnavi: First Asla roj. Tančic, trg. v Ivanjkovcih pri Ormožu, 50% v trimesečnih obrokih, BShmervvald Henrik, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ulica 12.
Občni zbori: Kreditna banka v Murski Soboti 18. aprila ob 11, Tovarna za špirit in ciroze v Itačjem 22. aprila od 11 v Ljublj. kred. banki, podr. Maribor, Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju 27. aprila ob 15 v pisarni g. Zanggerja.
Borza
Denar
Dne 5. aprila.
V današnjem deviznem prometu so ostali v glavnem tečaji neizpremenjeni. Učvrstil se je le Newyork. Promet je minimalen.
Ljubljana. Amsterdam 2270.28—2287.04, Berlin 1333.06—1343.80, Bruselj 787.30—791.33, Curili 1094.35—1099.85, London 212.58—214.18, Ne\vyork 5611.19-5039.45, Pariz 221.82—222.94, Praga 166.65 do 167.51, Trst 290.62—293.02. — Na zagrebški iu belgrajski borzi so bili zabeleženi i si i tečaji kot na ljubljanski borzi, Zagreb beleži še Ne\vyork kabel 5633.19—5661.45. — Na zagrebški borzi jo znašal promet brez kompenzacij 120.898 Din.
Curili. Belgrad 9, Pariz 20.2950, London 19.10, Newyork 515.12, Bruselj 72.05, Milan 26.6250, Madrid 38.75, Amsterdam 208.10, Berlin 122.15, Stock-liolm 104.50, Oslo 101.50, Kopenhagen 106.50, Sofija 3.73, Praga 15.24. Varšava 57.70, Atene 6.50, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.07, Ilelsingfor.s 9.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.20.
Vrednostni papirji
Tendenca jo bila danes neenotna. V primeri * včeraj so bili nižji tečaji 8% Blera, dočim je bil v Zagrebu evrstejši 7% Bler v nasprotju z Bel-gradoni. Vojna škoda je bila tudi zaključena po višjih tečajih. Na zagrebški borzi je bil promet znaten v vojni škodi 1200 kom., nadalje v begi. obv. 50.000, 8% Bler 5000 dol. in 7% ' Bler 5<X>0 dol. Belgrajska borza beleži največ prometa v begi. obveznicah: 287.500 in vojni škodi 600 kom., nadalje v dolarskih papirjih: 7% Bler. 3000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Med delnicami je narasla Priv. agr. banka.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 57.50 bi., 7% Bler. posojilo 54 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 63 bi., agrarji 27—30, vojna škoda kasa 222—228 (221, 224), 4. 219-222 (222), 8% liter. pos. 54.50-55 (57, 50.50, 55, 54.50), 7% Bler. pos. 51.50—52 (51.50, 51.75, 52), 7% pos. Drž. hip. banke 54.50 do 55, 6% begi. obv. 37.50—88 (37, 36).
Bclgnul. Narodna banka zaklj. 4725, Priv. agr. banka zaklj. 240, 7% inv. pos. 61 bi., vojna škoda 224-225 (225, 224.50, 6% begi. obv. zaklj. 39.25, 38, 38.50, 38, 8% Bler. pos. 56 bl„ 7% Bler. pos. zaklj. 52, V/o pos. DHB zaklj. 52.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 85, Wiener Bankverein 11, Esconipteges. 109, Živno 07, Aussiger Chemi-sche 84, Ruše 11.75, " '
Trboveljska 25.50.
Mundus 101.75, Alpine 12,
Žitni trg
Za pšenico je bila danes tendenca neizpreme-fijena, prav tako tudi cene. Pšenica stane danes v Ljubljani 175 boljše vrste proti daljšim plačilnim rokom. Ker je izvoz koruze ponehal, so tudi cene popustile od najvišjega stanja 105, ki so ga dosegle. pod 100 m slane danes koruza franko nakladalna postaja 98.
Novi Had. Pšenica: b!S. okolica Novi Sad 79kg 2% 134—136, bč. okolica Sombor 78 kg 2% 132 do 134, srednjebaška 70 kg 2% 184-136, gbč. 79/80 kg 2% 137—139, bč. potiska 79/80 kg 2% 137-139, gbn. 79 kg 2</0 134—180, ban. par. Vršac 78 kg 2% 134—130. — Koruza: bč.. ban., srem. gar. 93—95, bč. gar. okolica Sombor 94—96, bč. tnuj, junij 95 do 96, srem. gar. okolica Šjd 90—98. — Fižol: bč., srem. beli 2% 210—250 (brez vreč). Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: koruza slaba, oslulo mirnejša. Promet: 126 vagonov,
in dveh preglednikov računov za dobo enega leta.
7. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društv. članov. 8. Slučajnosti.
Dne 8. maja — nedelja:
Ob 8 se začno IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma v Ptuju.
Na dnevnem redu eo tile predmeti:
1.	Današnje stanje vinogradništva v Dravski banovini. Poroča predsednik društva Lovro Peto-var, Ivanjkovci.
2.	TrsnI sortiment. Poroča g. ing. Ivo Zupani?, referent za vinogradništvo pri kr.' banski upravi v Ljubljani.
3.	Skušnjo glede izvoza vina v inozemstvo. Poroča g. Niko Petrifi, direktor vinske sekcije Priv. izvoz, družbe, Belgrad.
4.	Resolucij«.
Ob 11 pa bo otvorjena II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v dvorani Društvenega doina v Ptuju.
Dne 9. maja — ponedeljek:
Na programu so izleti: Čez Ptujsko goro, Jan-ški vrh v Podlehnik, na Vurmberg, ogled Ptuja in okolice.
Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 8., 9. in 10. maja 1932 in bo odprta vsak dan od 8 do 18.
Sedat le Cas gnojenja


sjP

Ruse
Sombor. Menica: bč. okol. Sombor 78/79kg 132-185, gbč. 79/80 kg 135-137 'A, srem., slav. 78 kg I35K-135. bč. potiska 80 kg 135-137)4, ban. potiska 70 kg 185—187)4, — Koruzo: bč. nova 90 do 92. bč. april, maj 90-92. — Moka: bč., ban. Og Ogg 252-260, 2. 280—240, 5. 210—220, 0. 180 do 190, 7. 150—160, 8. 95—100. — Otrobi: bč. pšen. 87.50—90. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: pšenica stalna, ostalo slaba. Promet: 77 'A vagonov.
Budimpešta. Tendenca: negotovu. Promet: negotov. Pšenica: maj 12.75—12.86, zaklj. 12.80 do 12.82; junij 13.11 — 13.21, zaklj. 13.15-13.16 - Rž: maj 15.70—15.90, zaklj. 15.09—15.71. - Koruza: maj 14.75—14.95, zaklj. 14.73—14.75; julij 14.62—14.82.
Chirago (začetek). Pšenica: maj 50.625, julij 53.75, september 61. - Koruza: maj 35.625, julij 39.125, september 41. - Oves: maj 24.125. - Rž: maj 48.125, julij 18.75.
Winnlpeg (začetek). Plenica: maj 62.625, julij 64.75, oktober 66.875.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdkc Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 8526 pršutarjev in 1751 špehnrjev, iz Jugoslavije 2347. Cene: Špeharji najboljši 1.27, I. 1.22—1.25, 1J. 1 15 do 1.20, kmetski 1.25—1.30, najboljši 1.35, pršu-larji 1.35—1.70, najboljši 1.75. Tendenca zelo medla, cene so se znižale za 10 groSev.
Li JBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Sreda, 6. aprila: NEKDO. Red D. Četrtek, 7. aprila: GOSPODA GLEMBAJEVI. Red A.
Opera.
Začetek ob 20.
Sreda, 6. aprila: VIJOLICA Z MONTMARTRA. Red C.
Četrteh, 7. aprila: VEČNI MORNAR. Red B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 6. aprila ob 20; TRAVIATA, Gostovanje
gospe Tinke Wesel-Polla. Ab. B. Četrtek, 7. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. A.
Pridobivajte novih naročnikov!
Trbovlje
Poslovil se je na belo nedeljo od rudniškega uradništva dosedanji ravnatelj g. inž. Julij Pauer. Po 10 letih zapušča Trbovlje. Pod njim se je rudnik razširil in moderniziral. Sploh je iniel posebno veselje do zgradb in se je za njegovega ravnatelje-vanja veliko iu z okusom gradilo in je glavna zasluga g. rav. Pauerja, da so dobile Trbovlje, ceste in hišo lepše lice. Veliko je dal na snago in red tudi v delavskih stanovanjih in .se po pravici imenuje po njem najlepša novopozidana delavska kolonija. Pri TPD je Veljal za »najdražjega ravnatelja:. Tudi delavstvo mu priznava, da jo »dal zaslužiti« in uvidel, da se od samega varčevanja ne da živeli. Bil pa je seveda v službi podjetja, ki mu je glavno dobiček, še krepak odhaja g. ravnatelj v, pokoj na svoje posestvo ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Naj ga dolgo uživa!
Za sporazum med radarskimi organizacijami. Rudarski glavar g. Stergar je sklical sestanek vseh prizadetih organizacij zadnjo soboto v rudniško pisarno z namenom, da doseže sporazum med strokovnimi organizacijami za skupen nastop pri ponovnih volitvah v brat, skladnico, ki se vrše v soboto, 9. t. m. G. glavar je pojasnil pomen ustanove iu potrebo uspešnega delovanja in vodstva, kar garantira le složnost med organizacijami in delavstvom. Posebno sedaj ko je brat. skladnica v tako težkih razmerah. Ne sme biti strankarska institucija, ampak splošna zadeva vseh članov. Sporazum se ni dosegel vsled odpora socijalistov. Volivni red sloni na večinskem načelu, ne pa na proporcu, zato so ni zdelo primerno oz. potrebno socialdemokratom pristali na kompromis. Je tudi verjetno, da bo vložena za ponovne volitve kljub-teinu le ena lista. Na shodu, ki so ga že tudi imeli v soboto NSS je prišlo do prerekanja s soclta listi In hudih medsebojnih očitkov, kakor da bi v teh resnih časih vpitje in psovke mogle rešiti delavstvo. Treba bo šo veliko resnega dela, da bo bolje med nami. — Rudar.
1» Save eo potegnili pri Krškem in tam pokopali tukajšnjo domačinko Laznik Marijo 21. marca 1. 1. Domači so jo pogrešali že od 7. decembra lanskega leta in so sumili, da bi se ji kaj hudega pripetilo, kar se jc izpolnilo.
Zdrav mescc. V marcu jih je umrlo samo 11, rojenih pa je bilo 40. Lani jih je v prvih treh mesecih umrlo 55, letos pa samo 44 tudi rojenih jo letos vsega več, namreč 147, ko jih je bljo lani lc 113.
Njive v najem bo dajala občiua to sredo. Vsi, ki se za to zanimajo, naj se dopoldne zglasijo na občini.
Poostreni pasji kontumac jo proglasilo glavarstvo v Laškem za ves okraj. Prepovedano je pa prosto gibanje tudi mačkam, posebno po poljih in gozdovih, kjer bi lahko bile nevarne mladim zajčkom. Podrobnejše določbe vsebuje razglas na občinski deski.	•
V negotovosti. Praznovalo se jc od sobote do pondeljka. Kaj bo za naprej, šo ni nič znanega, vse odvisi od pogajanj med državo in TPD.
Radio
Programi Radio-Lfubffana i
Sreda, 6. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Fr, Šuklje: Moji sodobniki (Podbevšek). — 19 Dr, N. Preobraženskij: Ruščina.
—	19.30 Literarna ura: Iv. Cankar Zbrani spili XIII. zvezek, prof. Fr. Koblar. — 20 L. M. Šker-janc: Glasbeno predavanje, — 20.30 Samospevi g. Milana Juga. — 21 Samospevi g. Ivice Krmpo-tič. — 21,30 Plošče. — 22 Čas, poročila.
Četrtek, 7. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevno vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet: 18.30 Dr. S. Gogala: Krščanstvo in marksizem. 1».00 Dr. A. Majcc: Italijanščina. 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. 20.1:0 Prenos i/, ljubljanske opere. 22.30 Čas, poročila.
Dragi programi»
Četrtek, 7. aprila: Biulapest: 12.05 Ciganska glasba. 19.00 Poljudne ogrske pesmi. 19.15 Operetni prenos. Prenos koncerta iz Kavama. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.10 Plesna glasba.
—	Praga: 19.30 Traviata , opera. 22.85 Plošče. — Langenberg: 12.00 Zabavna glasba. 13.00 Opoldanski koncert. 20.80 Dunajska glasba. 22.20 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Bolgrad: 12.05 Hadio orkester. 20.00 Violin, koncert. 21.lt) Vokalni koncert. 21.55 Klavirski koncert. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba. 21.10 Koncert. 22.80 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Večerni koncert. 22.35 Plesna glasba. — Tonlousc: 21,00 Večer filmske glasbe. 22.45 Violinski koncert. — Stuttgart: 20.00 Koncert. 21.00 »Griška«, igra; M. Gorki. 22.45 Koncerl. — Milano: 11.15 Izbrana glasba. 19.05 Izbrana glasba. 21.00 Operni prenos. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 20.15 Lahka glasba. 21.00 Operni prenos.
/N
ir ir wr jk \f if\ C m Neurejenost organov — Nabrek-» ^^ * lost £11 pri moSklh in ženskah
G. KLEBER
dipl. specialist, generalni direktor instituta Herninire de Lyon (Francoska)
nadaljujo svojo sedanjo turnejo do 0. aprila. Na svojo novo dvomesečno lurnojo se povrne po 1. maju. — Pri tej priliki naznanjamo vsem našim rojakom, da so uspehi, ki jih jo do-seuel znameniti francoski specialist povsod, priznani od najvišjih osebnosti v državi (predstojnikov, magistratov, časopisov in zdravnikov) ter se tudi samo poslužujejo njegovega znanja in blagodejnega ilptiva njegovih aparatov, ki so večkrat patentirani v Franciji in inozemstvu. Pri bolezni kile, pobešenem želodcu no dopustite, da se Vaš slučaj poslabša,
ZAGREB Hotel Tri gavrana 2. in 3. aprila. CELJE Hotel Union 5. aprila, MARIBOR Hotel Meran 4. aprila.	LJUBLJANA Hotel Union «. aprila.
Vse informacije pri založniku Kleberjevih aparatov, SANITAS, Beograd, Knez Mihajlova 0
Državno prvenstvo
v crosscountry
Že v pondoljskom »Slovencuc smo grajali
Škandalozno organizacijo to prireditve. Slovouci imamo V tej panogi, ki jo po svetu tako popularna, da starta po več sto atletov pri vsakem tekmovanju, prvenstvo. Zato jo bilo tudi edino pravilno, da so prvenstvo organizirali naši klubi, oziroma zbor lahkoatletskih sodnikov. Toda, da bo prvenstvo končalo s takim debaclom, pač nilico ni pričakoval. Enako prireditev, ki jo končala z enakim rezultatom lani v Belgradu, smo ostro grajali. Isto se jo ponovilo letos v Ljubljani, kar je dokaz, da se nismo ničesar naučili od primera v Belgradu. Atleti so tekli preveč ali pa premalo rund. Zato jo edino pravilno stališče, da se prvenstvo razveljavi.
Radi tega moramo vse eno vprašati — tako kot poročevalec »Politike«: Kaj res ni maju fiinkciijonarji, ki take prireditve organizirajo, »d katerih objektivnosti je odvisen uspeli ali neuspeli tako prireditve, nobeno odgovornosti? Ali jp polog moralno žo kaka druga odgovornost, da jo tako važno prvenstveno tekmovanje, ki je poleg tega važno tudi s prestižnega stališča, v redu in skladu s pravili izpeljano? IJverili smo se, da je bilo na razpolago dovolj sodnikov, ki bi lahko pazili, da atleti no tečejo premolo ali preveč rund. In to v času, ko sa zastopniki naše lahke atletiko potegujejo, da bi priredili v Ljubljani tudi ostala tekmovanja za državno prvenstvo. Kilo bo povrnil stroške klubom, ki so poslali zaslonj svoje atlete v Ljubljano?
Ob zaključku rubrike smo zvedeli, da je tekmovanje razveljavljeno in ge rr$i v nedeljo v Zagrebu!
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Visoko alpski tečaj, ki ga je priredil Mariborski smučarski klub na Peci, je v vsakem oziru prav dobro uspel. Letos je bilo precej visoko alpskih tečajev, ki so trajali dalj kot teden dni. Toda mari-borčani so edini poskrbeli, da udeleženci tečaja niso bili brez sv. maše. S to gesto so pokazali, da vedo komu so dolžni hvalo za krasote narave v zimi. Mašo je na Veliko nedeljo čital g. dr. Je-hart. Želeli bi, da bi Mariborčane posnemala tudi naša Zimsko-sportna zveza, ki organizira vsaku leto pomladi tečaje v Triglavskem pogorju.
Na poziv nogometne Zveze naj podzveze javijo svoje najboljše igralce, ki hodo sodelovali na turnirju Vremena, je tudi LNP javila svoje najboljše moči. V Belgrad sta pozvana Uršič in Košak. Ta dva sta torej najboljša nogometaša v Sloveniji. Malo čudu« trditev. Ne vemo kako je prišlo, da so prezrti ostali igralci, ki Ki gotovo več pokazali kot bosta Uršič in Košak. Kje so ostali Jakšlč, ki je najv«č pripomogel k uspehu našega reprezentančnega moštva na svetovnem prvenstvu, Brglez-Svetic kot branilca, Zcmljak kot krilec, Juh, Br-toncelj kot napadalca. Prepričani smo, da imamo takih igralcev, kot jih je nominirata Mačva, v Ljubljani precej. Vkljub temu pošljemo revno zastopstvo dveh igralccv, ki gotovo ne moreta repre-zentirali našega nogometa!
V nedeljo se je vršil v Kranju drugi letni občni zbor Motokolesarske Ilirije odsek Kranj. Občnemu zboru so prisostvovali vsi člani in tudi ; številni prijatelji motociklističnega športa. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Liber, glavni klub je pa zastopal gosp. Kepec. Poleg poročil odseko-vih funkcionarjev, se je največ razpravljalo tudi o novih taksah na motorna kolesa. Odsek si gradi tudi lastno dirkališče. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Holchaker Franc. Klub pričakuje, da bodo člani tudi letos vkljub velikim težavam dogradili dirkališče, ki je za razvoj motociklistikc in tudi kolesarstva velikega pomena.
Vse kapetane srednješolskih slalom moSter,
ki se udeleže slaloma v Planici, dne 10. t. m. sklicuje »Ilirija« na sestanek danes ob 19 v klubsko sobo Ilirije., v kavarni Evropa.
Smučarske slalom tekme za srednješolski prehodni pokal se vrše dne 10. aprila 1932 (pod Jalovcem) s startom ob 10. Slalom za posameznike islotam in istočasno proti prijavnini 10 Din. Prijave se sprejemajo do 9. t. m. do 12 na naslov: Smučarska sekcija SK Ilirija — kavarna Evropa, Naknadne prijave v domu do žrebunja.
Na&nanila
Lfubijana
Šukljetov večer se bo vršil pod okriljem društva »Krke« v pelek 8. t. m. ob pol 9 zvečer v beli dvorani v Unionu, Na sporedu je poleg prikaza Šukljetove osebnosti odlomek iz šukljeto-vega najnovejšega dela »Moji sodobniki — veliki in mali.« Vstop prost.
»Kaj in kako vidi oko foioamaterju.« V četrtek 7. t. m. ob 20 priredi agilni Fotokluh Ljubljana v veliki dvorani Delavske zbornice svojo prvo ski-optično predavanje pod lem naslovom. Priznani fotoamater g. Cveto Švigelj jc zbral 160 krasnih diapozitivov, ki nam pokažejo lepoto naše gorske in dolinske pokrajine, vsakovrstne inleriere, idile, tihožitja, motive iz. življenja itd. Diapozitivi so izdelani po posnetkih iz zadnjega časa, lc na izreč-no željo mnogih amaterjev bo predvajal nekaj najlepših slik iz svojega prejšnjega predavanja »S fo-tokamero v Julijske Alpe«. Vstopnina bo samo 4 Din. Pridite vsi, ki se zanimate za lepo sliko!
Vseueiliški profesor dr. Andrej (iosar bo v sredo (>. t. m. o;b 18 predaval v zbornični dvorani univerze o »Socioloških in ekonomskih osnovali moderne družabne reformo«.
Maribor. — Krščanska žensk« zve z« ima v nedeljo, dne 10. aprila ob šestih zjutraj pri s». Jožefu v Studencih svojo cerkveno pobo/uost s skupnim sv. obhajilom. Po sv. maši darovanje za cerkvene potrebo. Popoldne ob pol 17 pu priredi v dvorani Zadružne gospodarsko banke veseloigro Trojčki«. Vstopnice se dobe pri vseh odlbornicah. v nedeljo pa eno uro pred prireditvijo. pri blagajni. Pridite! — Akademska kongicgucij«. Drovi ob običajni uri cerkveni sestanek. Sestanka naj se udejeze \.si sodni i.
Celje. Koncert pevskega zbora l\PD, V soboto se vrši v Ljudskem domu koncert slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, ki jih izvaja mešani in moški zbor KPD. Vstopnico v pred-I'rodu j i v upravi Slovencu. — Celjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto •>. t. m. v mestni osnovni šoli ob o p red poldne. Na dnevnem rodu predavanje g. dr. Juhartn o mladinskem sodstvu. — Slov. vokalni kvintet priredi v soboto 16. I. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenskih in čeških pesmi.
Moste pri Ljubljani. Fantovska Marijina kon-gregacija Marije Matere dobrega sveta ima danes ob 20 shod v Salezijanskem mladinskem domu.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Štev. 78.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vaalu beseda SO par.
Najmanjši ogla* . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bre« znamke ne odgovarjamo.
Beseda samo 50 par Kuharica
iilada, poštena, išče službo za takoj — najraje na deželi. Ponudbe pod zn. .Krščanska« št. 4786 na upravo »Slovenca«. (a)
Vrtnar
7,a obrezovanje sadnega drevja in drugo, se priporoča. Zaloška cesta 48, Moste.	_(a)
Kot sluga
išče službo pošten mladenič, vojaščine prost — v kaki trgovini ali kaj stičnega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 4760. (a)
Pozor! Strokovnjak
preskrbuje, sadi, obrezuje sadna drevesa in vrtnice najboljših vrst, najlepših oblik. Sv. Petra cesta 81 (dvorišče).	(a)
Žena
perfektna v gospodinjstvu in šivanju, zmožna slov. in nemškega jezika, išče mesta. Dopisi na upravo »Slovenca« pod iTitanik 25« št. 4756.	(a)
I
Vajenci
II
Beseda samo 50 par
Vrtnarskega vajenca
zdravega, 15—16 let starega, s hrano in stanovanjem pri meni, sprejmem takoj. Umetno in trgovsko vrtnarstvo, Ambrožev trg 3, Ljubljana, (v)
ilužbodobe
Beseda samo 50 par Mesto orglavca
je izpraznjeno v Prelogu (Savska banov.). Reflek-tantje naj se 24. aprila osebno zglase v Prelogu s spričevalom o dovršeni orglarski šoli in dosedanji službi. Podrobna pojasnila daje župni urad. b
Provizijski zastopnik
se išče za Slovenijo. -Posebna agilnost in uglajeno občevanje s strankami obeta lepo prihodnost. Ponudbe pod »Provizija« št. 4789 na upravo »Slovenca«.	(b)
Mesarja
samca, mladega, z gotovino iščem. Ponudbe pod »Dom in sreča« poslati na podružnico .Slovenca' Trbovlje.	(b)
Čamernikova
šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt it. 16 zastonj. Pišite ponjl Sprejem učencev vsaki čas.
Poučujem klavir
po najnižji ceni in po najboljši metodi. — Naslov v upravi Slovenca- pod št. 4783.	(u)

Beseda samo 50 par
Iščem družabnika
za vpeljano trgovino na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod »Družabnik — 200.000« 4804 na upravo »Slovenca«, (d
Stanovanja
Beseda samo 50 par ODDAJO: Stanovanje
dveh lepih sob, kabineta, kuhinje, shrambe, predsobe in pritiklin, se odda. Verovškova 62, podaljšana čez progo. (č)
Prazna soba
s posebnim vhodom se odda eni osebi takoj ali 1. maja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1509. (s)
Prazno sobo
letoviško, elektrika, separatni vhod, takoj oddam v Spodnji Šiški. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4782.	(s)
BH3MB*
MJejSSII
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Iščem trgovino
v najem na prometnem I kraju iaven mesta. - Pis-i mene ponudbe na Marijo Romč, Lipoglav — pošta Šmarje.	(m)
ODDAJO:
Trgovski lokal
z dvema skladiščema in i en lokal za pisarno ali stanovanje, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4363.	(n)
cs
Beseda samo 50 par Oglejte si
izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila točna in poceni.	(o)
Beseda samo 50 par Pošljite
2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto-meyer, Maribor.	(r)
II
Radio
ii
Beseda samo 50 par
Kupim radio-aparat
»Weltempfanger« - malo rabljen, dobro ohranjen. -Ponudbe z natančnim popisom pod »B. B.« 4802 na upravo »Slovenca«, (g
Posestva
Beseda samo 50 par
Stavbna parcela
600 m' naprodaj v Linhartovi ulici pri Dunajski cesti. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 4641. (p)
20 stavbnih parcel
prvovrstna tla, v izmeri od 400 m" navzgor, tik mestne meje, poceni naprodaj. Povprašati: Janko Uhler, Pobrežje, Nasipna ulica 55,	(p)
Kupim
stavbno parcelo ca. 1000 m' ali pa tudi enostano-vanjsko hišico v bližini Jesenic ali Javornika. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice, (p)
Posestvo
v Stangi, solnčna lega (87 johov), lep sadni vrt, njive, travniki, redi se lahko 15 glav živine, dobro zaraščeni gozdovi, smrekovi, kostanjevi in bukovi, v skupni legi - proda Jožef Vozelj, p. Litija, (p)
Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo.
TONE MALGA3
stavbeni pohištveni ples' ar in ličar, sobo in črkoslikar
Ljubljana, Kolodvorska ul.6
Talne trgovskega uspeha.
Kdo jih ne bi hotel spoznati? Toliko trgovcev, obrtnikov in industrijcev je, ki jim ni prizanesel sedanji težki časi
Vse preveč res je, da se dogaja z njimi kakor z ljudmi ob povodnji: iščejo si najvišje ležeče kraje in so veseli, če so še našli prostorček. Potem pa gledajo v smrtnem strahu navzdol, kako narašča vodovje in vzklikajo: Zdaj smo pa mi na vrsti!
Pameten mož — iz svetega pisma prav gotovo poznate Noeta — ni držal križem rok. Pogumno je šel na delo, zgradil si je ladjo in je — kakor veste — jadral z njo lepo brez skrbi.
Kako pa delamo v gospodarstvu in posebej še v trgovini? Žal, mi nismo Noeti, mi skoraj ne mislimo na obrambo. Zadovoljujemo se s kaj preprosto formulo: Ni denarja, torej ga ne moremo izdati, torej moramo vse izdatke črtati!
Ta formula je preveč preprosta, — da bi biLa resnična Tako nekomplic.iran pa sedanji družabni organizem vendarle ni! Posebno gospodarstvo je preveč različno, preveč prepleteno, da bi mogla biti zadovoljiva tako preprosta rešitev!
Naša glavna skrb mora biti, trgovini, obrti in industriji pripomoči do obstoja in napredka! Dve poti sta. ki vodita k temu cilju — prva pot, ki poskuša z dosedanjimi odjemalci napraviti večji promet, — druga pot pa, ki stremi za tem, da najde novih odjemalcev.
Ta zadnja pot je boljša pot, kajti ni pametno, preobložiti svoje odjemalce z blagom! Kako ubrati to drugo pot, pa bo razvidno iz sestavkov, ki bodo gotovo dobrodošli našemu poslovnemu svetu. S priobče-vanjem pričnemo v petek, 8. aprila tu med malimi oglasi.
Trboveljski cement
betonsko želozo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnine, Dunajska cesta 9 (poleg nebotičnika).	(1)
II
Pohištvo
i
Beseda samo 50 par Spalnice
9 delne, smrekove, ples-kane, a 2200 Din, nudi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar, Glince II-I.
(t)
»V trenutku jc občinstvo na nogah, če in-serirate v ,Slotcncu'!<
Kupimo
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIB KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Srečke, delnice, obligacije
kupuie Uprava -Merkur«. Liubltana — Selenburgovs ulica 6. 11. oadstr.
K&U
llLU
Beseda samo 50 par Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana.	(1)
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega — Cankarjevo nabrežje
št. 5/1.	(t)
Naprodaj
lahki tovorni avto Chevrolet z odprtim in zaprtim zabojem za tovor (500 kg), takse prost, v brezhibnem stanju. - Poraben za potnika in prevoz blaga. Ogled v garaži Stu-pica, Slomškova ul. 6. (1)
Čevlji
n« obroke
TEMPO«. Gledališka uL
št. 4 (nasproti opere).
Prvovrstna bukova drva in premog
— vsako količino — dobite pri tvrdki Franc S 1 o v š a , Ljubljana — Trnovo, Kolezijska ulica.
Črno prst
humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38, telefon 33-82. (1)
Ugodna prilika!
Damske nogavice od 8 Din dalje, moške nogavice od 3.50 Din dalje. Modno blago! M. Sušnik, Krekov trg 10. nasproti Mestnega doma.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, Illca 82. Kemična čistilnica peria
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(1)
Beseda samo 50 par
Njivsko seno
stisnjeno v bale, proda Ivan Steh, Videm, Dobre-polje,	(1)
Fotoamaterji!
PnoornitP VaSih npf"»<ivnT Vam
s	i0p0 („ pOt.0„i naplavi
folooddetek Ju gostov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte ccnikl
Postellne žične vloge
v lesenih ali železnih okvirjih, ler zložljive železne postelje izdeluje solidno ločno po naročilu Ivrdka
Pavel Strgulec
Ljubljana, Oosposvetska cesi alS Zahtevajte brezplačni ceniki
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Llubliana Stari trg št 32
I
Beseda samo 50 par Šivalne stroje
speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano Priporoča se: Emil Klobčaver, specijalni mehanik, Sv. Petra c. 47.
Egidij šušteršič
sobni slikar. Ljubljana, Križevniška ulica 6, telef. št. 31-01, izvršuje vsa v soboslikarsko stroko spadajoča dela v mestu in na deželi po najmodernejših vzorcih.	(t)
I DRVA
Trgovina s kurivom
Iv.Schumi
Do'enjska cesta Telefon 2951
PREMOG
najpreglednejša kartoteka Soklič. Maribor.
Telefon 2059

Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Nogavice
rokavice, robce, perdo. torbice. kravate nizke cene. samo pri
PETGLINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
■ni
i »i...........
aRE,iTEimo«°
slovenca
........n/.llllflllllltlllHIll
r rsha dela
vt.	\ solidno in ugo-
dno . m'ji stavbno podjetje
IVAN VIŽINT1N
Ljubljana Močnikova ul (zadaj za vo jaško bolnico)
Alo.jz Grebene
nakup in prodaja vreč
LJUBLJANA Dunajska cesta št. 36.
Tvrdka A. VOLK
I ia hI ta na. Keslfeva cetfa 24, nudi natccoeie vae vrste crtem^no moko »n 'iruee mlevske izdelke
Zahtevajte cenik!
VALLET
EXPRES
Smartinska cesta 24, kavarna »Viadukt«. Likanje obleke 16 Din, kemično čiščenje 55 Din, obračanje 280 Din. Garderoba se tudi pošije. Na dopis pošljemo iskat. - Obleke sprejemata tudi trafikan-tinji v Florijanski ulici 12 in Židovski ulici 1.
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski nrt. 7 Din, stenski prti. rdeče ali modro obrobljeni 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine milje rte. Novi vzorci, Cist lisk. dobro blago.
Malek & Miheš, Ljubljana
pnloc botola Štrukelj. Vezenje zave«, perila, monogramov etc. Entlanle, ažu-liranje. — 'Breda« žepni robci komad i Din
Kdo hoče
poceni z dati
nai zida v lastni režiji.
Delo prevzema stavbena družba
..GRADID0M" - Sredina 15, tel. 2426
V zalogi ima vsakovrstni stavbeni materijal. Prevzema napravo vsakovrstnih načrtov, preskrbuje tudi stavbišča.
Mm nun Mil hrst v DravsHi banovini
Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge Din 550'— do 1.050 —. kovinaste krste za odri.sle: 200 cm dolee. Din 1.400 do 2.200'-, iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih Najmanj 50°/0 prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR. MARMOR
Gregorčičeva ulica 17
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes 5. aprila ob 8 zjutraj umrl naš dobri oče, gospod
Martin Deželak
v 79. letu starosti.
Pogreb bo v četrtek 7. aprila ob 10 dopoldne na pokopališče Sv. Miklavža nad Laškim.
Sv. Miklavž-Laško, dne 5. aprila 1932. Justina, žena; Matevž, Ivan in Martin, sinovi; Marija, Frančiška in Amalija, hčere; in ostalo sorodstvo.
"S"*
rr	-O
m —: —. -r
® ^ ^c
-.:	o
—	N	5R
= .H co	E,<jC .S
3.i?	J«
a aa a ce
Sjo
3 i Š iS 5
.£?' g S « s H S ® S™!* S >■ | «
O X IM I"" >nClti) O
£ , a i g I a Ca
x ° o £ ~	ca
9 vN N S imt rfl a; ..
«5 N »
•*s .IN , U
—	M > O) — N
•N ~ 5 > .a D - - .C > a — a ^
m;,0«
-e I -
" S a ^ 1 * ^ —__^
S -O a s &5 a c/3 ,r ^O - - -J
li gi^SŽ
g NŽ » "fO a
«Q a a <5 o. 3?C gCO
iaal i
s
Roland Dorgel&s:
f	• f • v*	3
Leseni nrtzt
Sulphart se je držal novinca kakor klop; obsipal ga je z nepotrebnimi nasveti in abotnim gobezdanjem, nekaj iz resnične uslužnosti, nekaj zaradi vina, predvsem pa zato, da bi se pokazal veljavnega. Vsi so bili dobre volje, kakor da bi bili že kaj pili.
Vairon je v srajci in hlačah glumil semanjega rokoborca; z mastnim, prostaškim predmestnim glasom je hvalil svoje umetnije.
Gnetli smo se okrog njega in predstavljali sej-marje. Nevoščljiv zaradi tega uspeha, je potegnil Sulphart Lemoinea za rokav.
>Pojdi z menoj!«
>Čemu, hudiča naj hodim s teboj...?« je vprašal Lemoine, ki je rdečelascu vedno najprej ugovarjal, predno mu je sledil.
s>Tak pojdi no in ne onegavik
Mrmrajoč in psujoč je šel Lemoine za njim, po stopnicah navzgor. Notarjeva hiša, v kateri smo lepo skromno stanovali v hlevu, je bila čeden podeželski dvorec z visoko, skrilnato streho, škarnicami iz sa-drene malte in naslikano solnčno uro, ki je kazala poldne natančno ob desetih.
Široke in visoke stopnice so čakale na obiskovalce. Sveže prepleskane oknice so bile zelene kakor mlado listje. Od začetka vojne so ostale ves čas zaprte. Prebivalci so ob nemškem prodiranju zbežali, ne da bi bili imeli časa karkoli vzeti s seboj; vrnili se niso nikdar več. Vojna pošta je bila imela tam kratek čas svojo pisarnico, ko pa je lepega dne skozi zid udrla
granata, se je ljudem zdelo pametneje, da se preselijo na drugi konec vasi.
Bili so nam izrečno prepovedali, stopiti v hišo, ki je imela vsa vrata zapahnjena. Narednik Morache, ki nas je rad pital s takimi obeti, je bil takoj izjavil, j da bo dal vsakemu, ki bi prekršil prepoved, pognati v telo dvanajst svinčenk, ne vštevši smrtnega strela. To je bilo podkurilo Sulpharta, da si je ogledal hišo. Sedaj je poznal že vse kote v njej in je znal posebno dobro odpirati vrata — namreč s krepko brco, če ni pomagal spreten dvig z zlomljenim bajonetom.
Vedel je Lemoine-a v prvo nadstropje, v veliko sobo s svetlimi tapetami.
»Tukaj je vse, kar potrebujeva,'" je rekel in odprl visoko omaro.
S polnimi rokami je metal na preprogo perilo in obleko, ril po predalih in izpraznil vse police. Pri tem je izbral, kar mu je bilo na misli.
»Jaz se preoblečem v žensko, ti mi boš pa za par, razumeš, ti rilec oslovski?«
Pri pomerjevanju je šel na kose še nekateri steznik, nazadnje sta se pa le mogla občudovati v zrcalu, izpremenjena v pustni parček. Ko sta se prikazala na dvorišču, držeč se pod pazduho, je za trenotek od začudenja vse onemelo; potem pa jima je zaorilo v pozdrav:
Živela ženin in nevesta!« je prvi zarjovel Fouil-
lard.
Drugi so se drli še glasneje, in cela desetnija je ponorela od veselja ter rjovela in plesala okrog obeh prismojenih prikazni. Sulphart je bil čez svoje rdeče hlače oblekel mične, s čipkami okrašene ženske hlače in skozi razporek je žarela njegova zajetna, brončasto-
rdeča zadnjica. Povrhu je oblekel belo jutranjo jopico, na kuštravih ogljarskih laseh pa je nosil narobe obrnjen, že precej porumenel mirtin venec: poročni venec notarjeve gospe, ki je bil ležal pod steklenim poklopcem. Lemoine, ki se ni smejal, marveč se držal strogo kakor vojak v službi, se je zadovoljil s škotskim krilcem, a je to brezoblično, pomanjkljivo oblačilo izpopolnil z vsednjo suknjo, ki je imela svilen ovratnik, na glavo pa si je posadil Visok cilinder, katerega je preje narobe skrtačil.
Mali Broucke je bil od veselja ves iz sebe ter je plesal za njima kakor na žegnanju.
»Na svatovščino grem!« je kričal.
Vsi so se, pojoč in rjoveč, vrteli in cepetali, a spremljal jih je Fouillard, ki je z bajonetovim ročajem bunkal ob sajasto dno svojega kotla in menil, da »gode.«
»Živela nevesta!« so vedno znova peli v zboru.
Bre valov suhi obraz se je razlezel v prisrčnem smehu. Vendar nas je skušal pomiriti.
»Ne lako glasno, za božji čas, če bi vas slišal ka« častnik ...«
Vairon je pograbil Sulpharta okrog pasu in plešo ž njim »Javo«, dražestno kakor semanjski diplaš; Lemoine pa skakuta okrog, maha z rokami kakor golob s perotmi ter nabija s svojimi okovanimi petami.
Svatovščina se nadaljuje, živel starešina! je krulil kuhač in si vedno zopet brisal pot s čela, kakor da bi si hotel s tem umiti svoje umazane parklje.
Tako smo skakali drug za drugim v krogu in se smejali kakor paglavci. Novak je šepal na koncu in se držal pri tem Lagnyja za oglavnico.
Za Jugoslovansko tlakama t Ljubljani: Karel Cefc
Izdujatelj Ivan K&kovee,
Urednik: Frane Kremžar.
Štev. 78.
»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Stran !S7.
Ob odhodu ravnatelja B. Remca
iz Ljubtiane
Ljubljana, 5 aprila.
Te dni odhaja r. Bogumil Remec, ravnatelj II. drž realr<e gimnazije v Ljubljani, na svoje novo službeno mesto v Kruševac, kamor je premeščen i>o službeni potrebi.
Z ravnateljem Remcem odhaja iz Ljubljane mož, ki ga bo pogrešal vsakdo, ki ga je poznal. Imel je vse polno znancev v vseh krogih, ki so cenili njegovo trezno in mirno sodbo o premnogih sodobnih vprašanjih in njegovo neprisiljeno dri-žabnost. Ž njim si prav tako lahko govoril o praktičnih potrebah vsakdanjega življenja kakor o socialnih in gospodarskih vprašanjih.
S posebno hvaležnostjo pa omenjamo ob tej priliki, kaj je ravnatelj Remec storil med vojno za jugoslovansko orientacijo naše inteligence Kot predsednik Slov. kat. akademskega starešinstva, čigar ustanovitelj je bil, je skliceval v prvih mesecih leta 1915 tajne sestanke v srebrni dvorani Uniona, kjer so razni predavatelji obravnavali vsa politična vprašanja, tičoča se svetovne vojne, in sicer z jugoslovanskega stališča. Teh seslankov so se udeleževali tudi starešine vojaki, ki so bili slučajno v Ljubljani, in ko se je bilo treba proti koncu vojne odločiti alj za avstrijsko ali za jugoslovansko smer, ni bilo med starešinami slov. kat. akad. društev skoraj nikogar, ki bi ne bil pravilno orientiran. Bogumil jtemec je bil središče, okoli katerega so se zbirali vsi, ki so z dr. Krekom pravilno gledali potek svetovnih dogodkov; bil je med ustanovitelji tednika Jugoslovana, ki je vneto propagiral idejo majske deklaracije. Med tistimi, iti so najbolj neomajno verovali v zmago antante, je bil ravnatelj Remec. Bil je zaradi tega tudi preganjan. Odstavljen je bil kot ravnatelj Slov. trgovske šole, dasi je bil tudi uradno najodličneje kvalificiran, in premeščen je bil kot profesor v Novo mesto. Toda ni minulo dosti časa, pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil ob razpadu Avstrije izmed najvplivnejših, čeprav skritih in malo opa-
ženih organizatorjev svobodne Jugoslavije. Danes tudi lahko povemo, da mu je bilo po odstopu prvega predsednika Narodne vlade Jos. Pogačnika po-nudeno mesto predsednika naše deželne vlade, kar je pa direktor Remec v svoji skromnosti in nesebičnosti odklonil. Pač pa je bil baš ob času, ko je v juniju 1920 Nj. visočanstvo regent Aleksander prvikrat oficielno obiskal Slovenijo, g. Remec poverjenik za notranje zadeve in je bil za vzorni red, s katerim se je izvršil svečani obisk, od kralja odlikovan z visokim odlikovanjem.
Ko je pred nekaj leti postal g. Remec ravna-tej II. dri. gimnazije v Ljubljani, so bili vsi, ki ga poznajo, vzradoščeni nad tem, da je prišel na voditeljsko mesto mož, ki — sem spadal
Gosp. Remec je pokazal namreč povsod, kjer se je udejstvoval, odiične voditeljske sposobnosti. Dasi je kot demokrat in socialno misleč mož občeval s člani učiteljskega zbora prav kolegialno, je užival vendar izreden ugled in upoštevanje, tako da lahko govorimo o idealnem razmerju učiteljskega zbora do ravnatelja.
S temi lastnostmi si bo pridobil ravnatelj B. Remec ugled in spoštovanje povsod, kamor bo prišel, in prav nič ne dvomimo o tem, da bo med Srbi prav častno zastopal Slovence. Morebiti se b o čez nekoliko časa učiteljski zbor v Kruševcu prav tako nerad ločil od g. Remca, kakor ga bo sedaj močno pogrešala II. drž, gimnazija.
Upamo pa, da bomo g. Remca kmalu zopet videli kot ravnatelja v Ljubljani; saj pri gimnazijskih ravnateljih pri nas premestitve niso običajne (v dravski banovini je to od prevrata sem edini primer, da je bil premeščen gimnazijski ravnatelj) in je tudi primerno, da mož, ki bo letošnjo jesen dopolnil že 31 službenih let, preživi tudi poslednja leta, ki mu še manjkajo do upokojitve, med svojo družino in v kraju, ki nosi na toliko poljih znake njegovega smotrnega, premišljenega in nesebičnega dela.
Sklenina je občutljiva-
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 4. aprila
Prijatelji zagrebških rojakov so gotovo že mislili, da je že ugasnilo naše veselje za kulturno delovanje zagrebških revežev, ker se nisem javil že precej časa. Res j>e, da je nastopilo v našem pokretu po novem letu več zaprek, l<atere smo vse lahko prebredli. Prva je bila ta, da so našega požrtvovalnega duhovnika sv. Roka preč. g. dr. Knifica, salezijanca, i/.nenada prestavili iz Zagreba. Nadomestil ga je takoj nič manj podvzeten preč. g. pater G<vbriel Cevc, konventuulec. Med tem so se začele zakulisne intrige radi sv. Roka. tako da so nekateri neodgovorni elementi ukrepali po društvu »Braca hrvatskoga zmaja«, kar se je seveda takoj vse izjalovilo, n k sv. Roku prihajajo Se naprej vsako nedeljo in praznik dvakrat naši ljudje, tam gori molijo, |>ojo in se vesele...
Dekliško zavetišče prav lepo napreduje, samo premalo prostora ima. Zanimanje zanj ie vsestransko, celo kraljica Marija je poklonila zavetišču lep dar.
"""' Včeraj na obletnico sv. Roka je bila cerkvica popolnoma polna. Pater Gabriel je z lepimi
Ivan Zupan 75 letnik
Kranj, 4. ;iprila.
Ko bo v sredo dne 6. aprila g. Ivan Zupan, strojarski in usnjarski podjetnik v Savskem predmestju pogledal v knjigo svojega življenja, bo tam zA'mogel brati, da mu je 75 dolgih let zalomilo v preteklost. To je prav lepa in zavidanja vredna življenjska doba, ki pa iz našega jubilanta mi napravila betežnega in trudnega starca, marveč ga je ohranila krepkega, zdravega in smehljajočega moža, kateremu vihar življenja ni uklonil in zdrobil življenjske volje, veselja do dela in podjet nega duha. G. Ivan Zupan se je rodil 6. aprila 18LV7 v Št. Vidu na Dolenjskem. Kot izučen strojarski pomočnik je mnogo potoval, kar je bila to včsisih obča navada obrtnih pomočnikov. V Kranj se je priselil pred 40 leli in je najprej kupil bivšo Ka-mnčanovo hišo, pozneje še usnjarno v PodbrezjUj nazadnje pa podjetje g. Antona Rakovca. Vzdolž levega brega Save od mostu naprej je bila svoje čase zelo razvita usnjarska obrt, ki je našla svoj zaključek in višek v moderno urejeni Pollakovi tovarni. Ko pa je stari rod izumiraj, mlajši niso več poprijeli za delo svojih prednikov in tako je danes poleg Pollakove tovarne gosp. Zupan edini usnjarski podjetnik, ki je vzdržal krizo v usnjarski stroki sploh in tudi današnjim težkim gospodarskim neprilikam uspešno kljubuje. Obrat vodi vztrajno sam s pomočjo obeh sinov. Po vsej Gorenjski je g. Zupan poznan kot mož poštenjak in soliden trgovec. Je član raznih dobrodelnih društev in podpornik revežev. Imetje si je pridobil z delom svojih pridnih rok.
Jubilantu g. Ivanu Zupanu, ki je že nad 10 lel zvest naročnik in bralec »Slovenca«, kličemo: Bog ga živi na mnoga leta!
Izseljenska konferenca
Ljubljana, 5. aprila.
Prejeli smo sledeče obvestilo: Dne 4. t. m. sc je po naročilu g. ministra Iv. Puclja mudil v Ljubljani šef izseljenskega odseka ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, nam znani najboljši skrbitelj za izseljence g. dr. Fedor Aranicki. Po inspiciranju izscljeniške-ga nadzornika je najprvo konferiral z g. banom dr. Marušičcin, g. podbanom dr. Pirkmaverjein in jc imel na to pri izseljenskem referentu g. Finkri daljše posvetovanje s predsednikom Narodnega izseljenskega odboru dr. Bohinjcem in predsednikom družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev g. P. Zakrajškem. Posctil je tudi mestno načelstvo.
Sklenjeno je bilo, da se bo vršila izselješka konferenca dne 16. t. m. dopoldne v Delavski Zbornici, popoldne pu v palači kralj, banske uprave v Ljubljani.
Na konferenco bodo povabljeni zastopniki vseh naših organizacij in osebnosti, ki se zanimajo za naše izseljence.
Marsikateri, ki pozna izseljenske razmere, bo morda majal z glavo, češ kaj je sedaj potrebna i/.seljonska konferenca, ko se vendarnih-če ne more izseljevati, ko so v vseh državah naše emigracije, ne samo skrajno neugodne ntnpak so tudi povsod za izseljence, za naše delavce vratu zaprta, iu da konferenca ne more imeti moči izboljšati izseljevanja.
To je res, da izseljenska konferenco obstoječih neugodnih razmer naših izseljencev ne bo mogla odpraviti. Naša dolžnost pu je, da jih
besedami govoril o vzvišenem pomenu in božjem blagoslovu enoletnega bogoslužja za zagrebške Slovence.
Po večernicah je bil pri Kopinču ustanovni občni zbor »Zadružne posojilnice« za zagrebške rojake kot manifestacija triletnega požrtvovalnega delovanja zagrebških Slovencev. Po kratkem historijatu o pripravljanju zadruge in čitanju odobrenih pravil ter nekaterih formalnostih je g. Marko Težak, kot predsednik ustanovnega občnega zbora, predlagal volitev ravnateljstva in nadzornega odbora. Navzočih je bilo dvajset delničarjev in pojavile so se tri liste. Izvoljeni so bili gospodje druge liste in sicer, v ravnateljstvo: Marko Težak, trgovec, dr. Klemene, profesor, Čeme Josip, žel. uradnik, Štrukelj A„ mizar, Gorenšek Fr„ študent mu-zičke akademije, v nadzorni odbor: Koren J.. študent in predsednik »Danice«, Mlakar Štefanija, zobotehničarka. Zorko J., krojač.
Zagrebški Slovenci žele, da se Zadružna po- j sojilnica. ki je vzklila v zgodnji pomladi, v kri- i tičnili socialnih časih, ra/ikošno razcvete, sa j ima 1 v svojem vodstvu najsposobnejše in najradikal-nejše katolike zagrebških Slovencev.
kolikor mogoče zaščitimo na podlagi reciproci-tetnih pogodb in da skrbimo po možnosti tudi za one nesrečnejše. ki so se vrnili brez sredstev v domovino, da jim pomagamo ob prihodu v našo kraljevino vsaj za nadaljevanje potovanja v svoje pristojne občine. In ker leži Ljubljana v bližini obmejnih postaj Jesenic in Rakeka, je več ko potrebno, da deluje v Ljubljani institucija. ki bo imelo na razpolago za prvo preskrbo dospelih izseljenskih repatriirancev in removirancev tudi potrebno sredstva.
Verjetno je. da se bo konference udeležil tudi minister za socialno politiko in narodno zd rovje.
Afera Vzaemne pomoči izročena sodišču
Ljubljana. 5. aprila.
V soboto je drž. tožilstvo prejelo od policijske uprave kratko ovadbo z daljšim revizijskim poročilom o poslovanju in stanju registrirne blagajne »Vzajemna pomoč«, ki je bila pred dobrimi tremi leti ustanovljena v Ljubljani. Ta blagajna je po svojih agentih razpredla svoj delokrog po vsej Sloveniji in pozneje celo še v druge pokrajine. Nekateri agenti so kar na debelo izvajali posmrtninsko zavarovanje starih ljudi obojega spola. »Vzajemna pomoč« je etablirala svoje urade na Borštnikovem trgu. Zaposlenih je bilo več uradnikov in uradnic. Ravnatelj blagajne je bil Rudolf Šinkovec, ki je celo pri novemberskih skupščinskih volitvah kandidiral v ljubljanski okolici.
Banska uprava je 5. februarja odredila uradno revizijo »Vzajemne pomoči«. Revizijo je vodil ban. svet. dr. Mencinger, ki je pritegnil k temu poslu še dva stdokovnjaka v zavarovalni tehniki. Pozneje je bil ravnatelj Rudolf Šinkovec aretiran in odveden v policijsko zapore. Vse revizijsko postopanje je trajalo do zadnjega časa. Naposled pa se je banska uprava odločila, da na podlagi zbranega materijala poda kazensko ovadbo po policiji, ki je 1» to pristojna oblast.
Zaradi goljufije po § 334 kaz. zak so bili ovadeni državnemu tožilstvu ravnatelj Rudolf Sinit ,ovec in še dva druga vodilna uradnika. Ravnatelja Šinkovca so sedaj prepeljali iz policijskih zaporov v sodne. Preiskava je izročena preiskovalnemu sodniku dr. Kresniku. Gre za vsoto okoli 450.000 Din. Revizija sama navala, da je »Vzajemna pomoč izkazala inkaso 8 milijonov Din, dočim razpolaga z nepremičnim in premičnim premoženjem za nekaj milijonov. Koliko Časa bo preiskava trajala, ni mogoče točno omeniti, gotovo pa je, da se bo zelo zavlekla, kajti zaslišali bo treba mnogo oškodovancev, ki že sedaj s skrbjo izprašujejo, kako bo cela zadeva likvidirana in so vsi pač hudo interesirani. Po nekaterih krajih so ljudje zavarovali stare ljudi kar vprek za visoke vsote in znani so slučayi, da so bile starke zavarovane po 50- in celo 80-hrat.
Pozigalci na delu
Dva velika požara v Lokah in Kočnah pri Gornji 1'olskavi. — Lotos že 16 požarov.
Gornja Polskava, dne 3. aprila 1932.
Ljudstvo je jjopolnoma zbegano, ker se požari, od zločinskih rok povzročeni, zmirom bolj množijo; vsaki peti dnin gori. Dne 29. marca je pogorelo stanovanjsko poslopje vulgo Erjavc v Lokah, in na belo nedeljo ob V,S zvečer pa velikansko gospodarsko poslopje Spodnjega Grombežana (Franc
VIM
jo varuje
Z Vašimi lepimi posklenjenimi lonci morate previdno ravnati. Malo Vima na vlažni krpi odstrani hitro in temeljito vso nesnago in daje skle-nini krasen sijaj. Vim je dovršeni,čistilni prašek,kateri nesnage ne ostrga, temveč jo razkroji in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji.
VIM čisti vse
J v J
Grozen roparski umor v Drazgošah
Mater in hčer je ropar umoril, oropal in hišo zažgal
Dražgoše, 3. aprila
Naša sicer nad vse mirna iu tiha župnija živi danes pod strašnim vtisom roparskega umora, katerega žrtvi sta postali dve ženski, mati in hči. Zločin, kakršnega naš kraj še ni doživel, se je izvršil na belo nedeljo v zgodnjih jutranjih urah. tako da je postala ta sicer tako lepa bela nedelja za Dražgoše rdeča in krvava nedelja. Pozorišče nezaslišanega zločinskega dejanja je hiša štev. 72, po domače »pri Gričarju«.
Ta čedna mala hišica stoji liolj na samem ob strmem potu. ki pel je iz Dražgoš proti hišam v Jelenščak. Bila je last dveh skromnih oseb, matere 68 letne vdove Marije Lotrič in njene hčerke Genovefe. stare 32 let. V hiši sta imeli malo trgovino, ki jima je nudila vsakdanji kruli. Ker stn živeli sami in bili obe bolj slabotni, sta že od nekda j nosili v duši strah in bojazen pred morebitnim vlomom ali napadom. Znani sla bili tudi po tem, ker sta pekli prav posebno okusen in le|xi. naravnost umetniško okrašen dražgoški »mali kruhek«. Obe. mati in hči. sta bili pri ljudeh v čislili in priljubljeni. Zato je vsem kar kri /ledeneln po žilah, ko se je raznesla grozna novica, da so našli možje, ki so šli ob 7. zjutraj iz cerkve, obe, mater in hčer. mrtvi v hiši.
Nič hudega sluteč so se Jelenščnni vračali od sv. maše. Ko so prišli bliže hiše. jc vzbudil njih pozornost gost dim, ki se je grozljivo dvigal iz dimnika in razširjal zopern smrad po okolici. Ta smrad so bili nekateri že zaduhali pred službo božjo, na so mislili, da so k je ženske vrgle na ogenj kake cunje. Sedaj so seveda takoj slutiti, da mora v Gričarjevi hiši biti ogen j. Mati in hči sta šli v cerkev — tako so domnevali — in med temi se je kaj vžgalo. Zato je bilo prvo, udreti v hišo in ogen j pogasiti. Kako pa <o se začudili, ko so našli vežna vrata nezaklenjena, vežo pn polno gostega dušljivegu dima, da ni bilo mogoče niti vstopiti niti razločiti predmete v veži. Ko se je pn dim razkadil, sc je nudil navzočim strašen prizor. V veži za vrati je ležala mrtva hči Genovefa. v sobi. ki je služila kot stanovanje in prodajalno, pa ravno tako na tleh v luži krvi tibogu mati, mrtva z razbito glavo. Obe mrtvi, obe umorjeni. V čumnati pa so gorele postelje. V nekem kotu pa je ležal domači psiček, tudi brez življenja.
Nesrečnež, ki se jc |H>lakomnil skromnega premoženja ubogih revic, je prišel na dosedaj še nepojasnjen način v hišo, pobil z železnim orodjem obe ženski, vzel. kar mu je bilo najbolj priročno, |x)teni pa zažgal postelje, v nadi, da se bo ogenj razširil in hišo in nesrečni žrtvi do jutra vpepelil. To se pa ni zgodilo, ker ni imel ogenj dovolj zraka.
Podrobna i>ojusnila o tem strašnem dogodku ki grebe v naše duše. da trepetamo, bo prinesla upamo, preiskava v to poklicane oblasti.
Roka se nam trese in pero sc nam ustavlja. Ljudje božji, kam gremo, kain jadramo!? Ali se nam bodo sedaj ob teh dveh krvavih razmesarjenih truplih odprle oče, da bomo spoznali, kam drvi človeštvo brez Boga in brez strahu božjega?!
V	to poklicano oblast pa prosimo, d« nas zaščiti. Pn naših bregovih in hribih prihajajo dan za dnem številnejši, o katerih ne vemo, kdo in kuj so.
Železniki, 5. aprila.
V	zadnjem času so se različni brezposelni delavci, lahko bi rekli iz najrazličnejših krajev vse države, v posebno veliki meri vrgli na našo kmečko okolico in tako rekoč poplavili Selško in Poljansko dolino. Najhujše je, da ti niso zadovoljni z malim darom, ampak hočejo podpore v denarju, pravtako v mesu in celo žganje zahtevajo nekateri. V nekem župnišču v Poljanski dolini sta se ogla-
Koren) z vsem gospodarskim inventarjem in Se 8 svinj. Škoda znaša več 100.000 Din.
Orožniki store svojo dolžnost, loda premalo jih je. Ako ne seže po teh zločincih močna roka, bodo kmalu tukaj same razvaline, ker je od novega lota že 16 požarov
sila dva Srba in kot kvalificirana delavca zahtevala celo po 10 Din podpore, češ da manj ni vredno kvalificiranega delavca. Na pripombo tamkajšnjega župnika, da bosta tudi drugod kaj dobila, sta odgovorila, da obiskujeta samo župnišča.
Pod vtisom teh in takih popotnikov so v zadnjem času živeli vsi kmetje širom obeh dolin. Nekateri so se pa tudi celo bali, da se ti ljudje tudi maščujejo. V tem strahu sta dalj časa že živeli tudi 68 letna mati Marija Lotričeva in njena hči 32 letna Genovefa, ki sta se v Dražgošah nad Železniki preživljali v svoji hišici na Griču od male trgovinice. Stalno sta se ob Ave Mariji zaklepali in nista pustili nikogar več v hišo.
Prav tako sta tudi zaklenili hišo v soboto zve-| čer in odšli kmalu spat. Naenkrat nekdo ponoči j potrka na hišna vrata. Ker je bilo slišati znan glas, je hči odšla v srajci odpirat vrata. Toda komaj jih odpre, jo nekdo silovito udari s krampom po glavi, da je takoj padla. Neznanec je vdrl nato v hišo in prav tako ubil mater z udarcem za vrat. To vse se je dalo ugotoviti le na podlagi najdenih znakov.
i V katerem času se je zločin zgodil, se ne da točno ugotoviti. Sosed Primož llabjan, ki stanuje kaliih 100 korakov od Lotričeve hiše, je slišal proti j jutru neki glas: -.Odpri, Pavla je tu!« Nato je čul, kakor pripoveduje, dva ženska krika, nakar je vse utihnilo. Prepričan je bil, da je prišla k Lotriče-vim neka sorodnica, katera je vsled strahu pred potepuhi že večkrat spala tam. Trupli žrtev sta bili pa zjutraj še topli, kar je znamenje, da se je zločin moral zgoditi v poznih jutranjih urah.
Po umoru obeh žensk je zločinec potipal za ! denarjem, nato pa hoteč zabrisati sled za seboj, zažgal posteljo, nakar je odšel.
Sledi za morilcem ni bilo tukaj nobene in tudi ne posebnih znakov. Orožništvo je stopilo takoj v akcijo in nad vse požrtvovalno išče zločinca. Ljudje v celi dolini so vsled tega zločina v silnih skrbeh in komaj čakajo, da se orožništvu posreči dobiti zločinca v roke.
Pomlad v Suhi Krafini
Nedolžen pogled zn divjim zajcem
Žužemberk, 2. aprila
Dolgotrajna zima bo zapustila mnoge neljube posledice, ki bodo hudo zadele ubogeja Kranjčana. Žita so marsikje poi>olnoma pogpila vsled dolgotrajnega snega. Treba bo p oso jr. ti s ; pomladno setvijo, kdor ima za to seme in kjer j jc živina kljub pičli krmi še toliko pri moči. I da l>o vlekla brazdo.
Vinogradniki tožijo, da so očcuca pri trti črna, torej pozobla. Sadjarji zopet tožijo, da jim je dolgouhi zajec oglodal vse mlado drevje. ; Pa kaj bi ne, ko uživa toliko zaščito.
V vasi S. jc zajec posebno rad glodal dre-v je. V največjem snegu je imel |>od grmom blizu vasi kar dom, ki je bi! zadelan s snegom. ; Na zajtrk in večerjo je hodil v sadovnjak glodat mehko lubje mladega sadja. Bistro oko niia-doga fanta je opazilo zločinskega dolgouhcn. Fant ga je podil nekaj časa po visokem »»negii domov v gozd, sove, du brez puške jn orožja. I Pa je nekdo ubogega fanta naznanil, češ da jc zajca poželjivo pogledal, kar je |n> mislih ©vaditelja tudi prepovedano. Najforže bo fant dobil kazen pol ure sedeti v senci in gledati zajca od daleč, kakor višnjegonski kozel, ki je zn kužen moral |x>željivo gledati zelje čez planke.
Šenčur pri Kranju
Visočani svojo lepo in znamenito podružnico marljivo pripravljajo za žttpno cerkev. To pomlad so dali napraviti na koru lepo izrezljano ograjo. Pravkar postavljajo lično obhajilno mizo. Ob prvih petkih bo že sedaj prav prišla. Ta dan po trudu in gorečnosti g. škofijskega ravnatelja Jožefa Jagodica nad sto vernikov prejema ondi sveto obhajilo. Tudi električna razsvetljava ni več daleč. Z boljšimi časi pride še harmonij na kor. Potem bo treba samo še dobrotnika, ki bi volil posesrtvo za župnišče — in Visoko bo pripravljeno za novo fnro!
Siran 4.
»SLOVENEC«, dne 6. uprilu J03J.
Štev. r«.
Ljubljana Proslava materinskega dne
Ljubljana. 4. aprila.
Praznik Marijinega oznanenja — praznik materinstva!
Takole se Te vsako leto enkrat spomnimo, takole se Ti vsako loto enkrat poklonimo, ki '11 je ljubezen neusahljiv vir vsega lepega in dobrega —
mati!	,
Na praznik .Marijinega oznanenja. ob vzponu nove pomladi se Ti poklonimo, na stežaj odpremo ta dan duri svojega srca. Vse, kar se j.- čez leto svetlega in dragocenega na korale nusili dus nanizalo. položimo z otroško vdanostjo pred to — pač maihno, premajhno plačilo za vos neizmerni trud ki* si ga z nami imela, za vse tiste grenke skrbi, ki so kakor črni trni i/, našiti besed in dejanj rasti i vate, za vse tisto tiho trpljenje, ki se mu samozatajevauje pravi in ki li prikrito kakor žerjavica tli nekje globoko na dnu ...
' Praznik Marijinega oznanenja — pruzuik materinstva.	.... ,
Kakor himna je. Posvečena nusteriju materinstva.	, .
Kakor lovorjev venec jc. Spleten heroiznui materinske ljubezni in zvestobe.
Kakor prisrčno otroško voščilo je, kakor pobožna molitev, zajeta iz globin hvaležnih src. /a vso požrtvovalnost. Za vso nesebičnost. Za vso plemenitost in neizčrpno dobroto Tvojo, mati! — —
Slovesnost v operi
Vse je bilo tako toplo, prisrčno, iskreno. Brez pretiranega sijaja, brez bombastičnih besedi in fraz Krščansko žensko društvo se zaveda svojega poslanstva, ve, kaj hoče. Aranžma te proslave bi pač ne mogli izročiti boljšim rokam. Je to ze sedma prireditev te vrste in ima torej že majhno tradicijo za seboj. Nič šublonskega, suhoparnega, neužitnega Vse do jodra izmerjeno, pretehtano, premišljeno. Vsako leto novo — radoslno pričakovanje v srcih mater in otrok, vsako leto — novo
•svetlo iznenadenje.	.
Tudi letošnja prireditev se je odlikovala po svoji originalni zamisli in po svojem pestrem sporedu. Vsa opera je bila polna mladega zivzavn in dobrohotnih obrazov mater in očetov.
Nastopilo je okoli 70 otrok. Prvo točko sporeda je izpolnila punčka, majhna kakor miška. V rožnati oblekci in belili čeveljčkih je priskakljala na oder in njen glas je bil kakor žgolenje ptičke. Deklam i-rala jc s Otrokovo prošnjo« Marije Grosljeve, kakor pač more takale drobna, nebogljena punčka deklami roti. In čeprav je malokdo razumel besedo, je bila punčka nagrajena s takim prisrčnim in radostnim ploskanjem, da se je kar prestrastla m je jadrnih korakov odbrzela za kulise...
Govor gosp. Ludovika Šavlja
Iz idejno silno globokega in bogatega govora preč «. Ludvika šavlja, ki je sledil Reklamaciji. nanizamo Iu samo nekaj glavnih misli. Tema njegovega govora je bil predvsem: duhovno in telesno materinstvo.
Materinstvo je žrtvovanje samega sebe družni do po|K)lne pozabe samega sebe. Mati, ki se ne žrtvuje, nima v polni meri pravice do tega sve-leza naslova — mati. In če se dandanes krči število rojstev, manjša število duhovnih in telesnih mater, je temu v glavnem kriv duh egoizma, ki prevzema že mnoga ženska srca. Slovenski narod e na splošnem še zdrav in zaradi tega imajo nase žene še mnogo pravega, resničnega materinskega duha Odtod toliko mater, zlasti med preprostim ljudstvom, ki so v požrtvovalnosti in v svojih žrtvah prave heroinje, prave junakinje. Odtod tudi toliko mladih src. ki se posvete onemu poklicu, ki zahteva največ duhovnega materinstva, to .ie strežba
bolnikov.	, » , . .
Dalje je materinstvo zmoznost ženske <iui-e, uživeti se v dušo svojega bližnjega. In še eno lepo potezo duhovnega materinstva bi lahko omenili. I o ,e neizčrpna zmožnost odpuščanju. S svojo milino in u-iniljenostjo trosi mati goreče ogle na glavo padlega otroka, ln kar se ne posreči strogosti moža, se posreči njej: premaga in razoroži tudi najza-
krknejše srce.
V nadaljnjem je uovomiU razvijal misli o visokem dostojanstvu pravega telesnega ali fizičnega materinstva. Materinstvo je podoba in odsev bozje-<'.i življenja in jegove božje rodovitnosti. Vsa \zvi-Jenost tega materinstva obstoji v sodelovanju Boga samega s očetom in materjo pri ustvarjanju novega
bitja — človeka.
Govornik je zaključil svoj govor v, mislijo o upravičenosti materinske proslave, ki je obenem proslava otroka — s pozivom, da se radujemo m veselimo z vsemi navzočimi materami in materami vsega sveta, ter z željo, da odjekne ta proslava v dušah vseh in zapusti v njih trajne sledove.
Igricc in koncert
Po leni zanositem. prekrasnem, iz, srca v srce sega jočem govoru, ki je bil sprejet 7. velikim odo-
bravanjem in priznanjem, je sledila zborovska de-klamacija Anice C e r n e t o v o »Mamica išče svoje dote*. Punčke, v slikovitih kostimih — rože, ptički, veter, zvezde, angeli — so odigrale svoje drobne vloge tako srčkuno iu lepo, tla so mestoma ganile tlo solz.
Sledil je nastop Ljubljanskega orkestra orglic, poti vodstvom g. profesorja J o r a j a. Ta gospod Jernj, s svojimi dolgimi, valovitimi lasmi in s svojim očetovsko dobrodušnim obrazom! Kakor stric čarodej je: postavil so je preti svoje mlade godbenike — dečke in deklice — zamahnil je -z roko — rokus pokus — in nam pričaral tako rekoč iz nič najlepše narodne in umetne pesmi, podane s takšno fino dinamiko in umetniško dovršenostjo, da ni bilo strmenju in začudenju konca ne kraja. Navdušenje za ta njegov miniaturni orkester je bilo nepopisno in kar ni hotelo jenjati. Mnogo pesmi jo moral dodali, tla se je polegel vihar.
Otroška enodejanka »Dva računa« od P. Za-krajska v celoti sicer ni povsem izvirna, bila pa je odigrana lia splošno zadovoljstvo. Tu pa tam kriči vzgojili nauk prevsiljivo na dan. Igrica bi mnogo pridobila, če bi se na koncu otresla katederskega moraliziranja, ki skoraj vedno zgreši svoj cilj. V jedru pa je igrica dobra in zdrava.
»Čudodelna pišoak, ol roška igrica P. Krizo-stoma Sckovaulfa, so je odlikovala po svoji bogati sceneriji in spretno zasnovani režiji. Avtor je v tej igri združil pravljično romantiko starodav-nosti s trpkim realizmom našega časa (beda, brezposelnost, glad itd.). Beseda »brezposelnost« pa v pravljični igri zveni preveč trdo in rezko, zato bi jo jaz iz igre brezpogojno Črtal in ji tlal primernejše nadomestilo. Kljub tem malenkostnim hibam sta obe igrici užgali, in mladi igralci so bili po zaslu-ženju nagrajeni z bogatim aplavzem. Tudi glasbene točke P. Frančiška Ačka so vredne omembe.
Največ zaslug za tako posrečeno prireditev imata nedvomno gdč. Slavica Vencajz, ki je položila vso svojo tlobro voljo in ljubezen v lo proslavo. ter režiser g. profesor Gsip Šest, ki je s svojo iznajdljivostjo in mojstrsko spretnostjo pri režiji dosegel to, za čimer je stremel: zadovoljil je vse; stare in mlade.
Proslava je bila končana ob pol 11 ponoči.
Kni bo danes ?
Drama: >NEKDO'. Red D.
Opera: VIJOLICA Z MONTMARTRAc. Red. C.
Kino Kodeljevo: Ob 20 »Dobri vojak Buster« (Buster Keaton). Znižane cene.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra e. 78 in in r. Hočevar, Celovška c. 84.
0 Pogreb pokojnega Ivana Ciž-a bo v sredo ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
O Podružnic« Mestne hranilnice. Mestna hranilnica ljubljanska odpre v kratkem svojo podružnico v hiši Zadružne banki1 (bivše Kristanove banke) na Miklošičevi cesti. Ta hiša je sedaj last Mestne hranilnice. Mestna hranilnica namerava ludi v prihodnjih mesecih povečati svoje uradne' prostore v svoji palači v Prešernovi ulici in bo zasedla vse trgovinske lokalo v pritličju, ter se bodo morali trgovci, ki jih imajo sedaj v najemu, od tam izseliti.
0 Lift za nebotičnik. Zgradba nebotičnika je že toliko dovršena, tla jo Pokojninski zavod že naročil novi lifl za lo najvišje |>oslopje v Ljubljani. Lift je jiosebno komplicirano tlelo in izdeluje take lifte samo neka mednarodna tvrdka, ki ima tovarne v Nemčiji in v Italiji. Novi lift za ljubljanski nebotičnik pride iz Italije in sicer iz Milana. Pokojnin-
Pozor! NOVO! Pozor! ZELO AKTUALNO! Te dni izide: Dr. Mih. Opeka:
OČETOV KLIC
Sedem govorov o Katoliški akciji.
Vsebina: I. Kaj jc Kalotiika akcija — II. Apnalolal ■/gleda — III. Apostolal molitve — IV. Apostola! besede — V. Lltlo ljubezni do bližnjega — VI. Kako tedaj? — VII. bola xu izbrane čete.
Cena broš. izvodu Din 10"— po pošti Din 1*50 več.
Naročajte naprej v prodajalni H. Ničmanovi!
Krasne plaSče
žc od Din '350,- in obleke od Din 90". naprej dobite pri tvrdki
Fran LllkiČ, Stritarjeva ul. 9
ski zavod je sklenil ludi, da kavarne, ki jo namerava otvorili v najvišjem nadstropju nebotičnika, no bo oddala v najeui, temveč jo bo vodil v lastni režiji.
© Blaten dež. Redek meteorološki pojav se je včeraj pripetil v Ljubljani. Okoli % na dve po|>. je pričel padali namreč dež, ki je vseboval precej prahu, tako, tla so ljudje na dežnikih in in oblekah, 'ko so se posušile, ojiazili bele madeže od blata, ki je bilo v dežju. To blato v dežju je prinesel južni veter. Naravoslovci si pojasnujejo ta pojav s tem, tla prihaja pesok v dežju iz Sahare, odkoder ga odnašajo tamkajšnji viharji. Redkokdaj se pa pripeti, tla vetrovi zanesejo ta prah tudi v Evropo.
0 Častniki, častniške družine iu podčastniki ljubljanske garnizije so zbrali med seboj 1.090 dinarjev ter jih izročili kraljevski banski upravi dravske banovine kot svoj prvi prispevek za olajšanje bede brezposelnih siromakov. Velikodušnim darovalcem iski ua hvala!
O Občina Z;.', siška v zadregi. Občinska uprava v Zgornji Šiški se nahaja v zadregi, ker nikakor ne bo mogla najti izhoda v prihodnjem letu iz proračunskih težav. Kakor znano, je občina zgradila veliko šolo, katere amortizacijo je preračunala na občinsko trošarino na alkohol. Ta dokladu pa se bo v prihodnjem letu znižala na 50 Din na hekto, kar pomenja za Zg. Šiško občutno znižanje dohodkov in zelo težko ji bo v prihodnjem lelu izpolnjevali svoje obveznosti. V približno enakem težavnem položaju se nahaja še več drugih slovenskih občili. Saj bo samo ljubljanska občina izgubila na dohodkih 4 milijone dinarjev samo zaradi znižanja trošarine na alkohol.
0 Nesreča otroka. Sedemletna hči premogarja Ljudmila Burkeljca v Novih Jaršah v občini Jožica je padla tako nesrečno, tla si je zlomila levo roko.
O Gramoz na periferiji. Ob jiričetku pomladi vedno Irpe ceste in ulice v predmestjih. Tudi pri-tožbe občinstva zaradi cest so najbolj pogoste ravno spomladi. Mestna občina je dala zadnje dni nasuti nekaj bolj prometnih cest na periferiji z gramozom. Gramoz pa je precej oster in šoferji ter vozniki zelo zabavljajo čezenj kljub temu, da je valjar ponekod že potlačil ceste. Hodniki na periferiji jia so še vedno v običajnem stanju — to se pravi: blatni in polni kotanj.
0 Pretep v gostilni. Včeraj je prišla v ljubljansko bolnišnico še ena žrtev običajnih nedeljskih fantovskih pretepov. 20 letnega delavca Alojzija Lebra iz Koblarjev v občini Stara cerkev na Kočevskem je nekdo v Kočevju udaril j>o levem očesu in mu ga nevarno ranil.
Reducirane železničarje sprejemajo nazaj
Ljubljana, 5, aprila.
Sedaj je jasno, da je oni mesec izvedena redukcija šla odločno predaleč. Kdo je tako redukcijo zakrivil, o tem ni čas sedaj pisali. Dejstvo je, da so vsi merodajni ugotovili, da je bila redukcija, kakršna je bila izvedena na Slovenskem, zgrešena in v škodo ne le reduciranemu osebju, ampak tudi službi. Zato je železniško ravnateljstvo izvedlo revizijo redukcij in bo sprejelo »lazaj v delo 30 reduciranih dnevničarjev in 90 reduciranih delavcev.
Kdo bo pa popravil moralno škodo, ki jo je zagrešila prevelika gorečnost podrejenega organa? Morda bi bilo prav, ko bi se železniška instanca pečala tudi s tem vprašanjem, ki v današnjih razmerah ni postranske važnosti, Kajti te vrste škoda je bila prevelika.
Celje
j& Šolska vest. Na državni realni gimnaziji v Celju je nastopila službo suplentka gdč. Boženka Juričevič. Poučuje srbohrvaščino.
Fingiran samomor. V ponedeljek 4. t. m. je bil pozvan rešilni avto v Ostrožno, češ da je izpil neki invalid steklenico lizola. Rešilni avto je takoj odhitel na lice mesta in našel pod nekim kozolcem v Ostroženem večjo skupino ljudi okoli invalida M. P, iz Brežic, ki je ležal na tleh. Moštvo rešilnega avla je vzelo moža na avto, seboj je vzelo tudi steklenico, ki so jo bili ljudje izvili invalidu iz rok, da bi zdravnik lažje ugotovil, kaj da je možakar pil. Prepeljali so ga v javno bolnišnico, a zdravnik je kmalu ugotovil, da invalid sploh ni izpil niti kapljice lizola. Kakšne vzroke je imel M. za svoje dejanje, nam ni znano.
& Najdena zlata verižica. V ponedeljek dne 4. t. m. je bila najdena v mestu zlata ženska ovratna verižica, vredna 150 Din. Lastnica jo lahko dvigne pri predstojništvu mestne policije.
Kamnik
Naša delavna sadjarska in vrtnarska podružnica, ki se pod agilnim vodstvom predsednika šol. upravitelja I. Primožiča in tajnika šol. upravitelja Julij Cenčiča krepko udejstvuje, je priredila v nedeljo, dne 3. t. m. v Gasilnem domu lepo uspelo filmsko predavanje. Udeležba je bila rekordna. Mn ogo jih je moralo oditi, ker niso mogli v dvorano, nad 400 poslušalcev iz mesta ter iz bližnje in daljne okolice, pa je dobesedno napolnilo dvorano in pozorno ter z zanimanjem sledilo poučnim in zabavnim filmom, ki jih je dal na razpolago ravnatelj gosp. Pučnik iz Zagreba in jih je razlagal tajnik kmetijske družbe gosp. Kafol. Uspeh gotovo ne bo izostal, ker bo gotovo vsakdo doma razmišljal o tem, kar je videl in slišal ter v malem poskušal, kar je videl v velikem.
Elektrifikacija Perovega in nove stanovanjske kolonije med Mengeško in Domžalsko cesto se bo izvršila po vsej priliki še pred poletjem. Betonski podstavki za drogove so bili postavljeni že lansko jesen, ravno tako tudi drogovi. Treba bo sedaj še napeljati žice in zgraditi transformator, ki bo stal nasproti kolodvora za prenovljeno Rodelovo restavracijo. Vse predpriprave za zgraditev transformatorja so že izvršene.
Največjo postrv, kar jih je bilo ujetih zadnja leta v Bistrici, je ujel znani kamniški športnik g, Valter Stuzzi pod velikim jezom pri Železnem mostu. Postrv je dolga 51 cm i.n tehta 1.10 kg.
Dež, ki je padel zadnje dni, je prišel ravno o pravem času. Radi pomanjkanja vode v strugi Bistrice bi elektrarna v srnodnišnici morala že naslednji dan obstati, s 'tem pa bi bilo za nekaj časa zopet prekinjeno delo v celi tovarni, pa tudi Kamnik bi bil brez luči,
Ptuj
Nevarnega pustolovca in grešnika imajo zaprtega v zaporih ptujske okrajne sodnije. Orožni-ška postaja pri Veliki Nedelji je aretirala Gašparja Pepelnika, brezposelnega natakarja in clektro-monterja iz Otiškega vrha pri Slovenjgradcu, katerega zasledujejo oblasti že dalje časa radi velikega vloma, izvršenega marca meseca v Ljubljani v stanovanje poročnika Dogana. Po tatvini se je Pepelnik umaknil iz Ljubljane v Slovenske gorice, kjer so mu bile razmere že dobro poznane od prejšnjih njegovih pustolovščin. Predkaznovan je bil že šestkrat radi tatvin in drugih pregreh. Predno je izvršil vlom v Ljubljani, pa je opeharil mnogo ljudi za večje vsote denarja, češ, da je izumil poseben mo'tor za letala, ki ne bo rabil bencina na pogon. Tako je nekega posestnika na ta način popolnonva uničil ter ga spravil na beraško palico. Izdajal ne je za inženerja ter se zaročil na desno in levo, da je lažje skubil svoje žrtve. — Pri hišni preishavi je našlo orožništvo mnogo obte-žilnega materijala. Preiskavo vodi sedaj ptujsko sodišče ter jo pričakovali še zanimivih odkritij iz življenja in delovanja tega pustolovca in grešnika.
Ljubavna tragedija. Celo mesto je razburila ljubavna tragedija, ki se je odigrala v neki tukajšnji gostilni. Orožniški kaplar Anton Sakovič, ki je dodeljei.i tukajšnji orožniški postaji, se je zagledal v matakarico Frideriko Knodl. Ker ga pa Friderika menda ni uslišala, je spravilo to zaljubljenca iz ravnotežja, a v nedeljo, dne 3. t. m, je hotel obračunati s svojo izvoljenko. Prišel je čisto besen v gostilno, potegnil službeni samokres ter jel streljati na svojo žrtev. Oddal je 7 strelov zaporedoma in štirje so zadeli natakarico. Ena krogla ji je preluknjala roko, tri pa so jo zadele v noga. 1 akoj je bila prepeljana v bolnišnico, kjer so ugt)L' tovili zdravniki težke poškodbe, ki pa niso smrlno-nevavne, razen, če bi se pridružilo zastrupljenje krvi. Napadalca, katerega je po krvavem dejanju naglo minula besnost, je orožništvo aretiralo ter ga oddalo v zapore. Za njegovo nepremišljeno dejanje, ga bo sodilo vojaško sodišče.
Laporje
Postavili so se v nedeljo naši fantje in deklig-ta, Igirali so štiridejanko Dekle z rožmarinom«-Pozn;» se vsem, da so bili v spretnih režiserskih kleščah požrtvovalnega gosp, Logarja. Posebno zgovorna teta Jera (gdč. Mlakerjeva) in simpatični Pav'.e (g. Joško Štimec) kažeta veliko izvežbanost in sigurnost v nastopu. — Z izgovorjavo je pa pač krili, Eni skoro predomače, drugi — kakor je dobre/ rekel neki fant — > preelegantno«. Ko bi vsaj ne 1 -— kovali (sem prišel!) več! — Le pogumno naprej!
Poizvedovanju
Izgubljena jc bila inala drobižna denarnica z večjo vsolo, 5. aprila opoldne najbrž v bližini Marijinega trga (Prešernova ulica?). Oddati proti nagradi 100 Din na policijski stražnici.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
foloodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Kulturni obzornik
IVANA CANKARJA ZBRANI SPIS! Nil! zrezek.
(Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. — Izdala in založila Nova založba v Ljubljani. — Str. XX-f90O. — Cena: broš. 08 Din, polplatuo 00 Din, celo platno Din 80, polu-nje 110 Din.)
Ni dvoma, da si je naložila Nova založba 7. izdajo zbranih spisov Ivana Cankarja eno najvažnejših nalog našega domačega založništva in priznati je treba, tla jo kljub težkim gospodarskim prilikam izvršuje s trdoživo vztrajnostjo. Pričujoči trinajsti zvezek obsežnega Cankarjevega zbranega tleli je ne le v svojem velikem okviru, marveč tudi sam zase posebno dragocen, saj vsebuje dvoje Cankarjevih glavnih spisov (Za križem in Kurent) iu pa v uvodu toliko pomembnega novega odkritja, kakor skoraj nobeden pred njim. Zares lepo velikonočno darilo smo dobili s lo kn.iigo.
Cankar je bil človek, ki se ni mogel veselili. Bil ie žalosten od rojstva in v toliki meri mu je bila bednost slovenskega ljudstva živa in vsepri-čujoča. tla ni mogel niti za hip odtrgati pogleda od tega uboštva. Kakor bi se bil rad potolažil, tolažbe' ni našel nikjer. In ker je belo neprestano gledal, se je z vsem srcem oklepal tiste stroje med človeškimi gibanji, ki je obetala, tla lit) bedo spravila izpred oči — socializma. Tolažba mu socializem ni bil in tudi ni mogel biti, bil mu je pa mlinu aktivna ideja, edino sredstvo, s katerim je kdaj mogel omamiti svoje od žalosti utrujeno srce, da je vsaj malo zaupalo. V socializmu Je pravilno »poznal edino odrešitev zemlje in človeka na zemlji. Zakaj človek stoji z obema nogama na zemlji in ko hodi po nji, bi jo rad videl sebi pri-
merno. Tudi če trdno veruješ v minljivost vsega svetnega in imaš oči uprte v onostranstvo, ne moreš prenašali bede in ponižanja, zlasti nko je krivično in ima tu krivičnost svoje gnezdo v srcu tvojega bližnjega.
In prav zato, ker je stal Cankar z obema nogama nn zemlji, ker se je odprtega duha vanjo pri živem telesu naravnost zaril, zato mu je ta zemlja in ljudstvo, ki na nji živi, hvaležno. Zalo mu je od srca hvaležno ljudstvo, ki ga jo pokazal v črticah in povestih, zbranih pod naslovom Za križem . —
A Kurent- V — Cankar piše prvemu, ki mu je dejal, <la s povestjo nI nič kaj zadovoljen, svojemu založniku L. Sclnventnerju, tako-le: Hotel sem v obliki enostavne romantične zgodbe pokazati žalostno simboliko slovenskega vesel,jaštva In slovenskega življenja. In zdi se mi, tla se mi je posrečilo. (Str. 351.)
Cankar ni bil človek, ki hi se znal veseliti; prav to. tako globoko v njem zasidrano svojstvo, jo našlo najbolj vidnega in najbolj pretresljivega izraza v Kurentu , v katerem podaja simboliko slovenskega veseljašlvn. J z lega tlela šele vidiš, kako jo tenka in usodna razlika meti veseljem iu vcseljaštvom.
A prav Cankarjev socializem, ki je v vratolomnem nasprotju s historičnim matonnlizinom, jo bil edini sposoben, oblikovati v neštetih strogo leposlovnih spisih ludi edini možni politični program vsega slovenskega ljudstva. No delitev med to- in (za mnoge morebitnim) onostranstvom. marveč spojitev obeh svetov je nauk, ki ga proptivedujo z vsem svojim velikim delom.
Ta zvezek njegovih zbranih spisov, ki vsebuje v svojem uvodu morda najpomembnejši dokument Cankarjevega življenja, a še bolj njegovega no-J I ni u je ga prepričanja, ki je podtalno v njem dozorevalo mimo (satir in fraz, mimo pretresljivih slik
našega Zivlja, nam daje slutili pravec magnetne igle na njegovem kompasu. Magnetna igla, ki ha že pot vsemu slovenskemu ljudstvu, ki jo tolmači in iskalci Cankarjevega najglobljega dna po sili vlečejo na desno in na levo, obžalovaje eni, div kaže tja, ko jo vendar očito tla kaže sem drugi da kaže sem, ko pa jo vendar jasno ,da kaže tja — ta magnetna igla sloji mirno in kaže pravo smer. Idejno ji moremo ugotoviti pravec, konkretno in praktično, v naše resnične jirilike postavljeno, pa ji seveda ne najdemo jasne in konkretne orientacije.
Pred očmi moramo imeti dejstvo, da je Cankarjev duh dolgo iskal, predno je našel moje In v njih naše zemlje in našega človeka. A čiih je izmeril to geografsko enoto v fizikalnem l'n še bolj v duhovnem pogledu, je spregledal in /pribil vso vnebovpijočo krivičnost, ki se jiase p'j nji. Zasadil je rdeči prapor socialne demokracije, okrog katerega naj se zbore neskončna procesija krivic v silno vojsko, tla odreši lo zemljo in tega človeka. Toda v hipu, ko se je Cankar tako konkretiziral, ko jo tako zamenjal liro '/. mf-čeui, jo tudi spoznal vso ostrino tega meča, ki utegne pokončati inalike, a hkrati tudi Boga. In W so je v pesniku jirelomllo, da jo spoznal: Luč ,je in Bog je, radost in življenje!«...
Poleg že omenjenih dveh del vsebuje XIIf zvezek Cankarjevih zbranih spisov še povest ^Sosed Luka , ki je izšla kot prvi Cankarjev spis pri Mohorjevi družbi in "sicer v Slovenskih Vočcr-nicah 1. 1000.
V uvodu se bavi Izidor Cankar s tolmačenjem Ivanovega notranjega obraza v zadnji dobi njegovega življenja, to se pravi s kristalizivcijo njegove, duševnosti. Ta uvod je znamenit in pomemben, ker so dotika prav tistega pmlfnetn, ki je bil zmerom in je še danes najbolj sporen za vse tabore ua&egii javnega ž/vljenja. Luč.
s katero osvetljuje Izidor Cankar lo skoraj nepredirno temo, je mirna iu preudarna: dokumenta-rična iu nepristranska. Gotovo |>a je, da pomeni na straneh XV—XVIII objavljeno jiismo Cankarjevega brata Karla o Ivanovem bivanju v Sarajevu poleti 1909, v katerem času je Cankar postal praktičen katolik, izredno pomemben doprinos k njegovemu življenjepisu, zlasti kar tiče prav zgoraj omenjeno problematiko njegove duševnosti. To pismo bo pojasnilo marsikatero krivo mnenji: in marsikatero napačno sodbo o Cankarju, zlasti ako vpoštevnmo še vsa ostala izvajanja urednika dr. Izidorja Cankarja v tein in v drugih prevodih.
Kako je Cankar za nas danes aktualen iu kako bo aktualen tudi v netlogledni bodočnosti, se more prepričati vsak, kdor vzame njegovo knjige v roko. Danes nam bo vsem ninof/o bolj jasno, kaj nam potneni njegovo delo, nego je bilo jasno tistim, ki so s strastjo sprejemali njegove spise sproti, ko so naslajali: oblikovatelj, slovenske dušo, pa tudi oblikovatelj slovenskega življenja jo bil Cankar kakor malokateri drugi Slo-venec Zato toplo priporočamo slehernemu, tla si omisli to popolno in predragoceno izdajo njegovih zbran ih spisov,	s. ».
— »Naš glasnik« se imenuje novi strokovni list zn policijsko organe. Urejuje ga poveljnik mestne policijske straže g. T. Alagič. Pred kratkim je izšla prva številka, ki prinaša stvarne članke o razvoju mestnih policijskih straž, o važnosti tlakiilosko|)ije zti uspešno vršenje policijske službe in potlaja razun navodila organom javne varnosti, l ist izlnijo v šoben. Letna naročnina je OO Din. polletna "H) Din. posamezna številka pa stane 5 Din.

Ste v. 78.
■»SLOVLNLC, dne 0. aprilu llJ3J.
Stuui o.
Dnevna kronika
Koledar
Sreda, 0. aprilu: Sikst I.. papež: k rescenciju. devica. Mlaj ob 2.21. Ilersclu'1 napoveduje hladno in \iharno vreme.
Novi grobovi
+ V Karmeličanskem samostanu na Selu pri Ljubljani je včeraj, i. aprila umrla č. sestra Terezija Izabela (Jo/.efinu Ciassner). Pokojniea jo bila rojena 31. avgustu 1832 v Gradcu.-Več let 'ju vodila gospodinjstvo pri kardinalu Missiji v Ljubljani in v Gorici. Po smrti prevzvišencga nadpastirju se ji jo uresničila želja mladih dni: vstopila je v karmelski samostan na Selu. Kot vzorna zakristanka je skoraj do 80. leta vršila svojo službo. Po težki bolezni, kateri so je pri-družilu pljučnica, je včeraj koj po prejemu zu-kruinentov za umirajoče, mimo v Gospodu zaspala. Maša zadušnica bo v četrtek, .. aprila ob 8. Nuto pogrel). It. i. p.
Osebne vesli
— češkoslovaški konzul v Ljubljani, g. ing. Jožef Š e v č i k , se je vrnil z dopusta in zopet prevzel posle.	..
= Izpit so napravili za cin akt. peli. Kup. n. razr. poročniki Franjo-Brunimir Buuer, Alojzij Peli zon, Ljubomir Voj teli in Bajko \ ertovsek: /a čin akt. topniškega kap. II. razr. poročniki Ivan Mitrcc, Bogomir Pukniujster, Andrej l ire, losip Lang, /vonimir Bolite, Luka Pezedj. Ivan Brajdič, Srečko Kop. Štefan Hegel in Franc Mladič: za čin akt. konj. kap. II. razr. poročnik Vladimir Rogoz; za čin akt. sanitetnega kup. II. razr. poročniki dr. K v gen sčerbak, dr 1'ranjo Švercr in dr. Lav Polivec; za čin akt. veterinarskega kap. II. razr. poročnik dr. Ivo Ogoretec; /a akt. nižjega voj. uradnika II. razr riizenjer-Kiko-teliuične stroke nižji voj. uradnik HI. razr. Viktor Drusani; za akt. nižjega voj. tehničnega uradnika II. razr. zrukophn uo-telinicne stroke nižji \oj. tehnični uradnik IU. razr. Dragu t Hi Tlirš in za čin akt. in rez. strokovnega kap. II. razr. strokovna poročnika Franc Oven in Josip
Degoricija.
Ostale uesfi
ii razglas o vlaganju prošenj za odpis dolžnih luvkov, ki zapadejo 26. junija 1932. I a razglas ic j;lasi: Davčni obvezanci, ki dolgujejo davek
—	Prošnje za odpis dolžnih davkov. Davčni oddelek finančnega ministrstva jc objavil davč-ui
davkov
i"! prednjih let.' pred letom 1929, lahko zaprosijo po čl. 14 za ikona o izprcniciubuh in dopol-iiitvah zakona o neposrednih davkih in v tem členu predvideni višini za odpis teli davkov. Prošnja naj obsega te-le podu tke: Kraj, kjer je prosilec dolžan davek, imovinsko stanje z navedbo nepremičnin, vrednosti premičnin, prosilcev poklic, s čini se preživlja in kraj prebivanja. Prošnji je trebil priložiti: I. zeinljeiknjižni izpisek. 2. potrdilo o lastninskem stanju, ki ga izda na uradnem obrazcu občina prosilčevegn stanovanja in občina, v kateri je prosilec zadol-žeiv-ij?- druga pismena dokazila o lastninskem stajiju. Zudolžitvene izjave se bodo vpoštevnlc le, če je naznačen znesek dolga iu ime upniku, l e je davčni obvezanec zadolžen pri več davčnih u|travuli. mora pri vsaki vložiti prošnjo.
—	Pravilnik za pomožno osebje v zdravstveni in socijalni službi. Minister zn socijalno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o delu pomožnega osebja \ socijalni in zdravstveni službi. Po tem pravilniku se štejejo med pomožno sebje v socijalni in zdrav, .službi se-stre-strežnice. babice, zdravstveni pomočniki (laboranti, desinfektorji. nadzorniki nad živeži itd.), bolničarji iu bolničarke. V javno ali privatno službo se sme to osebje vzeti samo tedaj, če ima kvulifikacijo, predpisano /. zakonom o strokovnih šolali za pomožno osebje v socijalni in zdravstveni službi. V privutni službi zunaj zavodu uli ustanove se sinejo samostojno zaposliti samo scstre-strcžnico in babice, drugo osebje pa sme svojo službo opravljati siimo v javnih iti zasebni h ustanovah, ustanovljenih po zakonskih predpisih iu pod vodstvom strokov lijakov. ali pa pri ordinaciji \ umbulancoli in laboratorijih zasebnih zdravnikov ali strokovnjakov kot pomožno osebje. Uprave šol pošljejo konec vsakega šolskega leta seznani ubsolviranili kandidatov za pomožno josebje kr. banskim upru-\ ii m. ministrstvu /a soc. politiko in luir. zdravje ali pa upravi mesta Belgrudu, da jih zapišejo v register. Vse pomožno osebje molu po uibsolvi-rani šoli prijaviti svoje kvalifikacije pristojnemu banu, na čigar področju žive, odnosno upravi mesta Belgrudu. Na podlagi tega bo ban <nlii. uprava mestu Belgrudu izdalo dovoljenje za vršitev strokov iiegu delu. Nu podlagi tega dovoljenja. ki velja za vso kraljevino, sme kandidat prositi zu službo v javnih ali privatnih ustanovah. Pomožno zdravstveno osebje ne sme nikakih zdravil priporočali iu tuili ne dajati, razen teda j, da je to zdravnik priporočil. Osebji' mora kar nnjvoslnejc paziti na telesno snago. Obleka inoru biti tista, ki ji' predpisana. Sestre strežnice morajo biti v predpisani uniformi. Občinske oblasti imajo pravico posluževati so sester-strežnie iu babic za nego občinskih sirot, če imajo zu to denarno sredstva, /a v su delu so občine dolžne plačati oseb je po predpisani taksi.
• — \vtomobilska nesreča. Preteklo nedeljo popoldne je neki avtoprevo/.nik obiskal s svojo soprogo njene slurše pri Devici Mar. v Polju. Ker jo bilo tam to nedeljo tudi cerkveno že-gnnllje«, se je nabralo precej tujcev. V gostilni soproginih staršev je bila tudi vesela družba mladih ljudi, ki je želela iti še na izlet v Be-ričevo in druge obsuvske v asi. ler je zalo najela uvtoprevoznika, da jih popelje tja. Nezgoda pu se je pripetila že kmalu po odhodu. I/ gruče otrok, ki so se igruli ob cesti proti .št. Jakobu, je nekdo zalučil kamen in ubil sipo pri avtomobilu. Do klancu pred vasjo Bcričevo je šlo nuto vse po sreči. Na ovinku pa prično izletniki klicati šole r j u eni na desno, drugi levo, kar je šoferja, ki je sicer popolnemu zanesljiv in v svojem poklicu popolnoma izurjen, zmedlo, tla je izgubil oblast iumI volumnu iu avlo je /. vso močjo priletel v ob cesti stoječe drevo, kjer je razbil obtičal ler so gu šele dr mri dati ..dpe-ličili v popravilo. Pri nezgodi je dobil šofer hude notranje poškodbe ter so ga spravili v bližnjo hišo. nato pa z vozom domov. Sreča v nesreči jo, da se drugim izletnikom razen presta-nega strahu ni ničesar zgodilo.
—	Samoumor neznanca. V Šmarjah pri Jel-Sali so našli na drevesu viseče truplo neznanega moškega, katerega ni mogel nihče spozinati ter očividno lii iz tega kraja. Našli niso luili nobenih dokumentov, iz zunanjosti pa bi so dalo
sklepati, da je boljšega stanu. Star inoru biti samomorilec 33—40 let, visok je 174 cm, ima sivo oči, kostanjeve lase, slabo zobovje, oblečen pa je bil v črno-si\kast plašč, temne hlače ter pokrit s športno čepico. Morda ga bodo po tem opisu spoznali v kraju, od koder je prišel k nam izvršiti .svoje žalostno obupno dejanje. Morda je kak brezposelni uradnik ali trgovec, ki sii ni mogel poiskati drugega izhoda iz svojih težav.
—	Razstava litijskega Fotokluba. V dnevih med 5. in 8. majem bo priredil litijski Fotoklub javno razstavo slik svojih članov, obenem pu bo ta razstava tudi važna« tujsko-prometnega stališča. Sodeloval bo tudi ljubljanski Fotoklub. povabljeni pa so k tej prvi tujsko-proiuetili razstavi Zasavja fotoamaterji iz. sosednjih krajev: Zagorja, Trbovelj itd. Interesenti naj so prijavijo zaradi podrobnejših informucij nu klubo-vegu predsednika, litijskega učitelja g. Zupančiča. Sestanek vseh članov Foto-klubu Litija pu se bo vršil v četrtek, 7. t. ni. ob 20 v litijski osnovni šoli. Vsakdo nuj prinese s seboj kopije oz. negative, ki pridejo v poštev za razstavo. Sestanek je obvezen!
Ko gre Tvoj otrok v šolo ali na izprehod, s
čini ga boš bolj razveselila, kakor ako mu
deneš v žep zavojček »Sadvite« sadja v čokoladi. Ta jed ga nasiti, redi in krepča Vrečice
sortirane Din 5.—.
—	Dve žrtvi nedeljskih pretepov. V včerajšnji številki smo pod tem naslovom poročali, da je delavca Silvestra Humarja v Lasanovi gostilni v Mostah nekdo udaril s steklenico po glavi. Kakor smo zvedeli, se to ni zgodilo pri g. Lasanu (gostilna Šibenik v Pokopališki ulici 14), ampak v neki drugi gostilni. V Lasanovi gostilni ni bilo nobenega pretepa.
—	Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti,
pomanjkanju spanja, srčnih težkočali, tiščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josek grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Kranz-Josef«, voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki Izhajajo iz sumootrove kanala debelega črevesa. Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
—	Velike povodnji pri Karlovcu, v Bosni in Sremu. Iz Karlovca poročajo, da so vse vasi ob Kolpi in Korani zaradi povodnji odrezane od mesta. Najhujše je prizadeta vas Vodostaj, 3 km od Karlovca. Tam je voda vdrla tudi v hiše. Vaški prebivalci so v stalni nevarnosti. V vasi Dolnje Mekuše je voda odnesla otroka, ki je utonil. — Povodenj v vrbaski banovini je vedno večja. Sava je pri Brodu narastla za 315 cm. Tudi vse bosanske reke še vedno naraščajo, ker vsled toplega vremena hitro kopni sneg, ki ga je po hribih še vedno 70 cm na debelo. — v Sremu so morali več vasi izprazniti. Mnogo hiš se je že porušilo. Pri Sremski Mitrovici je Sava 7.24 m nad nor-malo. V Slavoniji je pod vodo 100.000 jutrov zemlje.
—	Pogreša se Alojzij Meh iz Šmartna že od 1. t. m. Vzela ga je noč, oziroma najbrž voda. V noči na 1. aprila je šel domov, toda domov ni prišel. Drugi dan so našli klobuk ob vodi, ki teče skozi Šmartno in je te dni zelo narastla. 0 njem do zdaj še ni nobenega sledu, dasi ga vsak dan iščejo.
—	Poceni meso. V Dugi Besi so pretekli ponedeljek doživeli veliko senzucijo. Neki mesar je objavil, da je znižal cene mesu, takoj nato so znižali cene vsi mesarji. Kilogram govedine stane sedaj 6 Din. teletina je po 8 Din, prašičevo meso po tO Din. slanina po K) Din. salo 10 Din, svinjska mast 14 Din, šunka 14 Din, suho prašičje meso 12 Din.
—	Arh. L Mesar —Arh. I. Spinčič: Stanovanje. — Ljubljana 1931. Založil« jugoslovanska knjigarna. Cena v platno vezana Din 100. — L dolino stanovanje člov eku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepi) samo tedaj, kadar niti je lepota prvi iu glavni pomen, marveč je še mnogo lepše, kudar nuni je udobno, doniuče, praktično. \ .stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake iu naše prednost, tu nam ni mogoče prikriti ne svojih napak, ne svojih vrlin. Knjiga Ik> nedvomno mnogo koristila ne samo listini, ki si numerjujo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali celo pri tujih ljudeh.
Kranj
Pleipicrjeva vila prodana. V dobi živahne stavbne sezone v Kranju je jeseni 1930 nu lepem prostoru sev. od Kokr.škc ceste zgradil prav lepo, komfortno, enonadstropno vilo v renesančnem slogu g. Pfeipfer, ki je do lanskega letu imel v poslopju tiskarne >Suva< trgovino z j železni no. V petek, dne I. aprilu je bila vila prodana na javili dražbi za Din 218.000. Kujiil jo je g. Žilič, trgovec z železnino v Ljubljani.
Sluro obzidje Kranja se podira. Kranj je v dobi srednjega veka predstavljal težko dostopno in osvojl.jivo trdnjavo kot močilo utrjeno mesto nu pomolu skuic, katero oblivata Sava nt j Kokra. Na za padu i in južni «t rani, kjer ji bilo mesto najbolj izpostavljeno sovražnim napadom, je sturo zidov jc z nekaj stolpi vred še danes lepo ohranjeno. V petek pa se je nu vrtu glavarstvu podrl del tega zidu, pokopal nod seboj stopnice iu v zidovju napravljen balkon, od koder je bil zelo lep razgled po vsej Savski dolini. Del tega kamenju se je valil proti nižje nahajajoči se Krennerjevi hiši. Povsem ugotovljeno, dusiravno zelo verjetno, ni, ali jo to v resnici nekdanje mestno obzidje, gotovo pu je tod staro obzidje potekalo. Vzrok razpadanju obzidja je znirzlinu. Kestnvrirnti nekdanje mestno obzidje s še obstoječimi stolpi, bi bila nalogu občine, uli pu tu jsko-proiuetnegu društva. Krunj bi na svoji sliki kot staro mesto zelo mnogo pridobil.
Sveži grobovi. V nedeljo, dne 3. aprilu pop. jo v visoki starosti umrl« poscstnicu Frančišku Lslcr, roj. Hafner. Pokopali so jo včeraj pop. ob 4. V ponedeljek, uu praznik dne 4. aprila, poji. ob no! 3 pa je nenadoma umrl krojaški mojster Ivan Engclman v starosti 38 let. Pogreb bo danes popoldne. Žalujočim naše sožulje.
Ali ste že poravnali naročnino?
Maribor
Slabi izgledi za letošnjo gradbeno sezono
Maribor, 5. niurca.
Gradbena sezona, ki je bila druga leta v leni času že v polnem razmahu, ne kaže letos še nobenih znakov, da bi oživela. Privatna gradbena akcija bo letos skoro čisto počivala, najavljena ni doslej uiti ena stavba večjega stila, ampak samo manjše stanovanjske stavbe na periferiji iu v vilski koloniji. Kreditne prilike so čisto zavrle gradbeno podjetnost. — Večje gradbe inm letos edino mestna občina v načrtu in to so kanalizacijska dela, tlakovanje cest, zidanje poštne carinarnice iu stanovanjskih poslopij za carinike ter zgradba delavskega azila. Je pa še veliko vprašanje, kedaj se bo s temi deli lahko pričelo. Za tlakovanje cest, kanaliziranje iu zgradbo carinskih poslopij so sicer vsa pripravljalna dela, kakor načrti, licitacije itd. že izvršena iu od tega načrti tudi že odobreni od pristojnih ministrstev, manjka še samo ena stvar — denar in tega bo jiač težko dobili v proračunanib svotali, dasi je vse že formalno odobreno in rešeno. — Zgradba delavskega azila je tudi še vprašanje bodočnosti ter najbrže za letos še ne bo nič z zidanjem. Doslej je samo tu dovoljenje, da sme občina -najeti poldrugi milijon brezobrestnega posojila, manjka pa seveda zopet denar; radi tega se doslej niso nili načrti razpisali, ampak določil se je samo stavbni prostor. Poslopje bo prislonjeno na sedanjo stavbo električnega podjetja v Frančiškanski ulici ter seveda ne bo mogla biti zgradba večjega stila radi prepičllh sredstev. — To mrtvilo v gradbeni podjetnosti bo letos porazno vplivalo na vprašanje brezposelnosti.
O Prvi državni pravilnik dr. Ivan Jančič se
je te dni povrnil iz Belgrada, kjer je bil poverjen s častno in važno nalogo, da je organiziral državna pravdništva pri okrož. sodiščih v območju belgrajskega višjega državnega pravdništva. G. dr. Jančič je svojo misijo dovršil ler je zopet juevzel vodstvo državnega pravdništva mariborskega okrožnega sodišča.
□	Drava izroča svojo žrtve. Od Sv. Marka niže Ptuja sporočajo, da je naplavila Drava Irup-lo neko ženske, v kateri so spoznali pogrešano ločeno soprogo mariborskega trgovca Karolino llil. V noči na 24. februarja je šla v prostovoljno smrt. Skočila je v reko z dravske brvi ter jo je voda nosila dolgo na površju. Njeno obupno klice na pomoč so slišali pnsanti Glavnega mosta ter se je jiodalo rešilno moštvo za njo v čolnu, toda radi teme je niso mogli odkriti ter je utonila. Truplo pokojne bodo prepeljali v Maribor.
□	Mariborski šport v nedeljo. V nedeljo se bodo nadaljevale prvenstvene tekme v prvi kakor drugi Ligi. ISSK Maribor bo imel v gosteli Atletike iz Celja, s katerimi odigra na svojem prostoru prvenstveno tekmo, ki bo za ISSK Maribor odločilnega pomena. V prvenstveni tabeli zavzema Maribor odslej sicer tretje, Atletiki pa zadnje mesto, vendar ne odgovarja ta vrstni red momentani kondiciji obeh moštev. Maribor sicer nastopa kot favorit, toda Atletiki so v zadnjem času svoje moštvo izpopolnili z novimi svežimi močmi ter imajo za seboj oster trening, tako da predstavlja danes izrazito borbeno moštvo, ki je tudi tehnično na znatni višini. Moštvo Maribora ne more priti letos do onega elana, ki bi bil potreben, da bi zmagovito rešilo težko nalogo, katero mu zadaja prvenstveno tekmovanje. Radi tega bi bilo vsako podcenjevanje Celjanov pri nedeljski tekmi opasno. — Igra se vrši ob 16. uri na prostoru ISSK Maribora. — Železničar I. ima v nedeljo prosto, nastopila pa bo rezerva Železničarjev z prvim moštvom SK Rapida v prvenstveni tekmi. Pričakovati je. zmage SK Rapida. — Svoboda I. se bo podala na težko pot v Mursko Soboto, kjer mora absolvirati proti SK Muri svoječasno preloženo prvenstveno tekino. Od izida tekme bo odvisno, če si pribori Svoboda naslov prvaka II. razreda.
□	Zet ntul tasta. Včeraj se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru Jakob Gorčenko, jiosestnik iz Juršincev, radi napada in poškodbo svojega tasta. Kakor zatrjuje obtožnica, jo osumljenec napadel svojega tasta Franca Gruškovnjaka v njegovi kjeti, ko je pretakal vino. Prišel je k tastu vinjen ter se pričel prepirati, nato se ga je pa dejansko lotil. Ko se je vračal Gruškovnjak s svojim delavcem iz vinogradu, je čakal Gorčenko v zasedi ter navalil na oba. Vrgel je najprej delavca na tla, nato pa je z nožem planil proti tastu, ki Jo delavca hotel braniti ter ga ranil na treh mestih. Zabodel mu je nož v trebuh ter zadal zelo nevarno poškodbo. Obloženec je svoje dejanje priznaval, zatrjeval pa je, da ga je izvršil v silobranu in popolni pijanosti. Vendar so priče njegovo trditve deloma ovrgle, tako da je bil spozna« za krivega ter obsojen na 6 mesecev strogega zapora.
□	Za. revne študente je daroval blagi podpornik mariborskega dijašlva g. ravnatelj Josip Ajdišek 100 Din. V imenu dijakov iskrena hvala!
□	Pes mu je odgriznil ustnice, llud« nesreča se je pripetila v noči na torek v neki mariborski tovarni. Tovarniškega čuvaja, 59 letnega Franca Ussarja, je napadel drugi tovarniški čuvaj —• hud pes ter ga nevarno obgrizel na obrazu. Huda žival čuvaja očividno ni spoznala ter se ,je tako bliskovito zaletela v njega, da se ni mogel napada obraniti. Pes se je zagrizel lls-sarju v ustnice ter mu spodnjo čisto odtrgal. Nagel beg je rešil napadenega še večjih poškodb. Poklicana jo bila rešilna postaja, ki je od psa obgrizrmega spravila v bolnišnico.
C) Hlapci imajo vročo kri. Bolnišnica je na oba praznika in tudi včeraj dobila veliko število novih gostov, ki so postali žrtve raznih pretepov in pobojev. Med poškodovanimi so po večini sami Klopci ali pa posestniški sinovi, ki so se s hlapca spoprijeli ter dobili ali z noži ali pa s planinami, — Franca Medveda iz Cirkove so obdela/i nasprotniki z nekim železjem ter mu prebili glavo. — Hlapec Vinko Vedliu ludl iz Cirkove pa io ie izkupil /, ročico. Tudi on ima razbiti) glavo. S planko so obdelali jareninski hlapci 14 letnega Franca Straussa, Lešnika Avgusta iz Sp, Dupleka pa so napadli nasprotniki z nožem. Poškodbo vseh omenjenih so precej nevarne.
□	Nepojasnjen samomor v policijskem zaporu. Stvar s samomorilcem, ki je končal v policijskem zaporu ter se baje piše Anton Gratar, postaja vedno bolj zagonetna. Riiztelesenje jc dognalo. da je izvršil samomor z oetovo kislino, katero je očividno imel že v la namen pripravljeno |>t'i sebi, ker si je v zaporu ne bi motjol preskrbeti. Kakor smo že v nedeljo poročali, je bil Gracer aretiran po noči v bližini kolodvora, ker se jo sumljivo vedel. Izkazalo se je, da je pijan ler jc bil oddan v zapor. Do poldnevi, ko sa nastopili znaki zastrupljenja, jo -pni v eeliei ter je na ta način izključeno zastrupljenje z nlko-


Srčnemu oslabljenju in kratkemu dihanju
jo čcato vzrok »i mm t. katera jtt obkoli! i .>rcv ni HAjiovg iihmUcvji'. Ta nui-l f vzrok. Jn srcu ni rimia »no*itc»Vt \ rsili t.vuje luukcije l'u ifdni uporabi
>I*Ianii)ka< zdravilnega čaja
postane kri lahko tekoča, trce so razbremeni iu ojači, kar oov/ro.':i /o
petno normalno dihanje. Zahtevajte v lekarnah samo pravi
>l'laniiika< zdravilni raj.
ki se ne prodaji oilprto. tenivcc sanu> v plombiranih paketih po Din 'JO'— r napisom proizvajalca;
Lekarna Mr. L. Uahovec
Ljubljana
Iiolom, kakor se jo v /.ačetku mislilo. Dokumentov niso dobili pri njem nikakih, pač pa vozili lisleU za Hrastnik in ve? j o vsoto denarja. Izjavil je, da je gradbeni delavec ter si j<* prislužil denar pri zgradbi železniškega mosta na Zidanem mostu. Ko pa je policija vprašala orožnike na Zidanem mostu glede podatkov, je prispelo nazaj poročilo, da ne poznajo tam nobenega Gracer ju, pit tudi v okolici ne živi nihče tega imena. Nadalje je imel pokojni skrbno negovane nohte in roke, kar bi izključevalo njegovo trdit.ev, da je gradbeni delavec. Skrajno sumljivo je tudi dejstvo, da je imel pri sebi pripravljen strup, katerega jo izpil, ko je padel v roke policiji. Oblasti sedaj poizvedujejo na vse strani, da bi se osvetlila la zagonetka.
□ Tatvina v mestni st-dni cerkvi. \ ponedeljek na praznik je prišel proti večeru v .stolnico mlad nepoznan moški ler vpričo nekaterih ljudi, ki so se takrat nahajali v cerkvi pograbil leseno pu-čico, ki je bila pritrjena ob vhodu ter izginil z njo. Puščico so našli kasneje na starem mestnem pokopališču razbito. Plen, katerega je napravil drzni tat, je bil le malenkosten, ker je bilo v puščici le nekaj malega drobiža. — Storilec je približno 20 Jet star ler visoke, Šibke postave.
Krstna predstava nove slovenske komedije
Ljudski oder katoliškega prosvetnega društva v Grobljah pri Domžalah je na belo nedeljo prvič vprizoril kmetiško komedijo v treh dejanjih z naslovom »Voda«, katero je napisal Joško Vomber-gar. Krstna predstava njegove komedije je imela uspeh in nedvomno je, da pomeni »Voda obogatitev slovenske ljudske igre. Z njo se bodo mogli okoristili zlasti naši podeželski in diletantski odri, a tudi Narodno gledališče v Ljubljani jo bo lahko sprejelo med svoj spored.
Snov za pričujočo komedijo je vzel avtor iz sodobnega kmetiškega življenja, ki ga je prav dobro zadel tako psihološko kakor jezikovno. A razen komike same na sebi je avtor položil v komedijo tudi vzgojno idejo, s katero se bori zoper kmeliški konservatizem. Suhodolski kmetje grade vodovod, že davno so si ga želeli, a ga pač ne bi nikoli dogradili, če jim ne bi bil prišel na pomoč Amerikanec, slikar, ki je bil rojen v Suhadolu, a ne toliko z denarjem, kot z duhovito potegav ščino: kmetje mu nanosijo denarja za spomenik
ameriškemu dobrotniku«, on pa jim vstvari vodovod. Razen tega vsebinskega središča prepletajo mrežo dogodkov v igri pa še tudi postranske, zlasti ljubezenske zgodbe. Tu in tam, zlasti v tretjem dejanju, bo sicer treba delo nekoliko črtati in izpremeniti in potem bo gotovo doseglo še večji uspeh na odru.
A tudi prva vprizoritev jc bila prav zadovoljiva. Režiserju in igralcem moramo le častita ti. V prvi vrsti gre zasluga za uspeh seveda sposobnemu režiserju (Franci Lazar), ki je spretno uredil sceno in igro. Dasi je oder majhen, je bil prostor zelo smgtreno razdeljen, zlasti pa moramo pohvalno omeniti kompozicijo skupinskih prizorov, kar je zlasti prišlo do veljave v 2. dejanju. Le na enotnost izgovarjave bi bil moral bolj paziti. Med igravci moram na prvem mestu omenili Priinožka (Iv. Grmek), ki je pokazal, dasi je bil prvič na odru, odličen igravski talent, ki bi imel uspeh tudi v Ljubljani. Žal, da je proti koncu začel koketirali z. občinstvom. Nad vse uspel žea-ski lik je podala llriborica (M. Borštnar), pohvalno pa je treba omeniti tudi Kalrico (P. Povie), Anko (A. Zor) in Franco (A. Jeretina). Zlasti ženski prepir so odigrale, da ga bolje niso mogle. Dobro se je vživel v svojo težko vlogo tudi slikar (C. Škofic), dalje Jakopič (Fr. Kokalj), ki jc podal posrečen tip občinskega tajnika in je s svojim pretiravanjem občinstvo zelo zabaval. Tudi župan (Fr. Grbec), Tinče (N. Velkavrh), Tujec (V. Vojska), Ažmanov Martin (.1. Školic) in Kne (P. Pir-nat) so bili zelo dobri. Vseh oseh je nastopilo preveč, da bi mogli imenovati vsakega posebej, vendarle so tudi ostali, med katerimi jc bilo nekaj zelo posrečenih tipov, pripomogli igri do uspeha.
Franc« Vodnik.
Žel, staroupokojenci in najemnine
Veliko se je že po časopisih pir.alo, v kak•nia razmerah živijo železniški Slaroupokojtnci in železniški invalidi, katerim še do danes niso prevedene njihove kronske nezgodne rente.
Ko se je hišnim posestnikom dovolilo, da smejo razpolagali s svojimi stanovanji, so se la podražila na nečuveno viiino. To je poleg stotin drugih revežev najbolj prizadelo največje reve e — kronske upokojence in invalide, ker njihove pokojnine niso temu primerno preurejene. Marsikdo od teh je bil vržen na cesto, mnogi so morali iskali prostora v barakah, drugi zopet prositi svojo občino, da jih sprejme v ubo/.no hišo. Ali so si ti nesrečneži, kateri so žrtvovali vse svoje moči v blagor splošnosti, lo zaslužili, du na svoja stara visoka leta nimajo nili toliko, da bi imeli primerno stanovanje, eno sobo s kuhinjo?
Moramo priznati, da so častne izjeme med hišnimi posestniki, kateri so sprevideli uboštvo teh siromakov in jih niso tirali v obup. Kakor pa so sedaj sklenili hišni posestniki na svojem občnem zboru in v resoluciji, katero so predložili gospodu banu, moramo reči, da s tem znižanjem ne bo od-pomagano nobenemu srednjemu sloju, kaj še nam, ki nismo po svoji krivdi zašli v tako bedo. Apeliramo na gospoda banu, dn obrne vso pozornost na predraga stanovanja. Apeliramo pa tudi na hišne posestnike, da pogledajo okoli sobe in bodo videli, v kakšni revščini se nahajajo gori imenovani, kateri niso tako srečni, da bi imeli svojo streho.
Potrebno je več socialnega sočutja in ljubezni do bližnjega!
Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Stran 6._____»SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932.
Štev. 78.
Iz življenja kitajskega pirata
""asluieno povišanje plaže. Baron slugi: »Novega krojača sem odkril, Frane. Možakar pa je baje precej energičen in odločen, zato vam povišujem plačo za petdeset dinarjev.«
V kitajskih vodah piratstvo še vedno tako cvete kakor je v drugih morjih v prejšnjih stoletjih. Ti morski razbojniki so zelo drzni in tudi največje ladje niso varne pred njimi. Ameriški reporter Alecko Lilins, ki je več let živel med njimi, opisuje svoje doživljaje med morskimi razbojniki v «Germaniji«, iz katere povzemamo opis karijere enega najbolj znanih piratov, ki še dandanes izvršuje svojo »obrt«:
Pred kakimi tridesetimi leti je bil Nim Tai Jeoung še navaden kuli. Mati ga je prodala ribičem, s katerimi je ribaril v reki Kanton in raznih zalivih, dokler se mu ni lepega dne posrečilo v Šanghaju zbežati. Preživljal se je s tem, da je pomagal vleči ladje proti toku reke, dokler se mu ni posrečilo priti v posest džunke, male ribiško ladje. Prodal jo je in z izkupičkom odpotoval v Kanton.
Vsa obširna obal od francoske Indokine do Hongkonga in Makao je več ali manj še vedno neznana dežela. Edino Portugalci pod hrabrim Vasco de Gamo so vozili po vodovju severno od Kantona. Nešteto trgovskih ladij je padlo v roke razbojnikov.
Nim Tai Jeoung se je pridružil četi drznih razbojnikov, ki so imeli svoje skrivališče na ma-
lem otočku Kanton na katerem so odkrili zakopane zaklade, zaboje polne starih španskih zlatnikov. Pokazal mi jih je par. Nosili so letnice od 1685 do začetka devetnajstega stoletja. Nekateri so nosili letnico 1809, kar dokazuje, da so bili ti zakladi zakopani šele pred pičlim stoletjem.
Vprašal sem ga, ali se nahaja še več zakladov na otokih. »Gotovo«, je odgovoril. »Poznam otok v bližini morskega zaliva Šiken. Po starem sporočilu sta se tam potopili dve ladji: holandska in portugalska. Bogate zaklade je posadka zakopala na otoku. Domačini so posadko pobili, ne da bi izvedeli za skrivališče zakladov. Moji ljudje kopljejo in preiskujejo vsako ped zemlje že tri leta in bodo kopali tako dolgo, da te zaklade najdem.« Nato mi je pripovedoval, kako je pričel kot pirat in se dokopal do zakladov.
Na Kitajskem se v dostojni družbi ne sme govoriti o ljubezni. Vendar mi je Nim Tai zaupal, da se je kot kuli zaljubil v dekle, ki je bila iz višjih krogov. Sicer tudi on ni bil več navaden kuli; bil je pomočnik na piratski džunki, katere gospodar je na potovanju vedno jemal seboj svojo : edino hčerko. Zaljubila sta se in dekle mu je nekega dne zaupala:
»Nim Tai Jeoung, ti si reven, moj oče pa je zelo bogat. Moj oče ve, da se na otoku nahajajo veliki zakladi. Meni je razodel, kje se ti zakladi nahajajo, ki jih namerava dvigniti v kratkem.«
Nim Tai Jeoung je zbral najbolj drzne ljudi, kolikor jih je mogel dobiti. Marsikak morilec je bil med njimi; bili so morski razbojniki in tatovi. Vsi so bili pripravljeni iti z njim na Odkritje zakladov. Kako je prišel do džunke, s katero se je napravil na pot, tega mi ni izdal. Gospodarjeva hčerka je pobegnila z njim. Vršila se je poroka, nato pa je sklical svoje moštvo. Prisegli so in se dogovorili, da pripadata dve tretjini zakladov mh-demu možu in njegovi ženi, ostalo tretjino s: razdeli moštvo. Podjetje je uspelo. Nim Tai si je nabavil več džunk iu z njimi začel lov na trgovske ladje v bližini Kantonskega zaliva. Pet let je stra-hoval po tem vodovju in dobil sloves »zaščitnika in razbojnika. Potem se je naselil in pričel na videz mirno in pošteno življenje.
»Nim,« sem ga vprašal. »Sama sva, ali ste še pirat?«
Nasmehljal se je, kakor to znajo samo orijen-talci, poklical služabnika in mu naročil, naj prinese še čaja in sladkišev in mi odgovoril:
»Od časa do časa še igram, a samo tako, da vedno dobim!«
Priznal je. da je sedaj samo še delničar »pri ; večjih podjetjih«, in da se v glavnem bavi z do-bavljanjem orožja in municije. Samo če so potrebne kake prav velike ekspedicije vseh piratov, I se jih udeleži in obljubil mi je, da me vzame na I prvo tako večje potovanje seboj.
Starodavna akropola v električni razsvetljavi.
Zgodbe o čudovitih psih
Gaskonjci uživajo med Francozi sloves bistrih in duhovitih ljudi. 0 njih krožijo najrazličnejše anekdote, ki razveseljujejo mlado in staro:
Nedavno se je zbrala večja družba lovcev. Razgovarjali so se o doživljajih s psi in Gaskonjc ie pripovedoval:
»Imel sem nemivadnega psa. Vsako jutro sem mu dal dva sousa (dvajset par). Pes je z njimi
Nepravi Lindberghov sinček. Na prijavo nekega ameriškega dijaka so v Berlinu pred' dnevi aretirali neko gospo, češ, da ima Lindberghovega sinčka. Pokazalo se je, da je 17 mesecev stari Rolf Bohnen res zelo podoben Lindberghovemu sinčku.
Mater so seveda takoj izpustili.
sani Ker pa vidim, da mislite, da ni moči najti bolj pametnega psa, smatram za svojo dolžnost, vam o njem povedati. Tudi Hasanu sem dajal vsako jutro po dva sousa in kupil si je zato hlebček kruha. Nekega dne srečam peka. »Kaj pa je z Vašim psom?« me je nagovoril. »Zakaj ne prihaja več po kruh?« — »Kako to?« mu odgovorim. »Moj pes —« — »Da, že pet dni ga ni bilo k meni.« — »To vendar ni mogoče,« sem odgovoril razburjeno. »Saj mu vendar dajem vsak dan po dva sousa.« — »Tako je, kakor sem vam dejal in nič drugače,« je odgovoril pek in odšel. — Zato sem, gospodje lovci, sklenil opazovati svojega psa. In kaj, mislite, sem dognal? Moj Hasan je vzel svoja dva sousa in zletel na vrt. V najbolj skritem kotičku med gostim grmovjem se je skril in tam zakopal denar. Ko ima zbranih dvajset novčičev, jih izkoplje, odhiti z njimi k mesarju in — si kupi klobaso!«
To sta zgodbi o Neronu in Hasanu. Če bi jih ne pripovedovala Gaskonjec in lovec iz Marseillea, bi rekli, da je to lovska latinščina, tako pa moramo pač verjeti.
Koliko stane nemški državljan
Nedavno je izSla že petdesetič »Slatig^sche Jahrbuch fur das Deutsche Reich , ki s dvcfjimi podatki zanimivo osvetljuje vse nemško življenje, predvsem seveda na gospodarskem polju. Primera o tem, koliko je posamezen državljan veljal državo pred in po vojni, dokazuje, da je pred 1. 1914 država dajala iz javnih dohodkov sedem mark, po vojni pa dvajset mark. Stroški socialnega zavarovanja so od 500.000 mark pred vojno narastli na 5.5 milijonov mark po vojni. Pri tem je treba upoštevati, da so padli dohodki davkov in drugih dajatev.
stekel k peku in si kupil hlebček kruha. Prinesel ga je domov in ga vedno v istem kolu mirno pojedel. To se je dogajalo že skozi par let in se v tem redu ni nič spremenilo niti od moje niti od njegove strani. Nekega dne pa pride pes domov — brez kruha. Prihodnje jutro tudi. Tretje jutro tudi. Čudil sem se in sklenil preiskati vzrok te spremembe. Ko sem mu prihodnje jutro dal zopet dva sousa, sem odšel za njim. Vidim vse lepo: pes gre k peku, položi denar na' mizo in dobi svoj hlebček kruha. Zgrabi ga z zobmi in odide. Vendar čudno: ne gre naravnost proti domu, gre v drugo ulico. Kam? Odide v neko dvorišče, jaz za njim. Tam na dvorišču leži star in bolan pes. Moj Nero mu ljubeznivo položi hlebček kruha in se oddalji skromno, kakor je prišel. —« Vsi poslušalci so občudovali plemeniti nagon tega čudovitega psa. Samo eden ni bil prav nič presenečen. Bil je iz Marseilla. Kakor znano, so tudi ljudje iz tega mesta znani po svoji hudomušnosti.
»To ni še nič!« je dejal in si prižgal pipo. »Morali bi videti šele mojega psa I Ime mu je Ila-
Honore Fragonard. 5. aprila 1732 je bil rojen znameniti francoski slikar Fragonard. Znamenite so njegove oljnate slike iz galantne dobe rokokoja.
Opravičilo.
Žena: »Nezaslišano, čutil si dobro, kako so ti v gneči izvlekli iz žepa denarnico in nisi prijel tata I?«
Mož (ponižno): »Oprosti, mislil sem, da si to bila ti.«
Razmišljanje.
»Svojčas je moj mož od svoje plače dal vsak i mesec 200 dinarjev na hranilno knjižico!... Odkar pa je v odboru hranilnice in posojilnice in zahaja na seje — je teh prihrankov konec,«
Izpodbuda.
Mlada gospodinja (boječe): »Ponudila bi vam od kosila...«
Berač: »Kar sem z njim, gospa, imam izredno ' dober želodec.«
Neprijeten medklic.
Na slavnostnem sestanku društva »Rodbinska j sreča« je med drugimi nastopil kot govornik tudi kanclist Ponižnik. »Spoštovani zborovalcil« je pri-| čel, njegov sinček pa je zakl ical: ,Ioj, mama, I udi naš ata se upajo govoriti I-
Strašne posledice tornada. V Ameriki je neda-rno divjal strašen tornado, porušil številna naselja in 300 hudi je postalo žrtev tega nasilnega viharja. Najbolj je trpelo mesto Northport v Alambi. To cvetoče mesto je skoiaj popolnoma razrušeno, kakor nam kaže slika.
Pozorni poslušalci.
»Ali ste bila na poslednjem predavanju Društva kulturnih delavcev? Ste slišala mnogo lepega in zanimivega?«
»Seveda, sedela sem poleg gospe svetnikove, ki mi je pripovedovala marsikaj..
Jan Kubelik v konkurzu. Znani češki virtuoz na violini je svojčas kupil na Grudiščanskeim veleposestvo Rotenthurn. Ker vsled najnovejših odredb ne more plačevati zapadlih obrokov, je sodišče proglasilo konkurz nad njegovim posestvom
Proti zažiganlu mrliče v
Na M idjarskem so pred letom dni ustanovili društvo za zažiganje mrtvecev. Zbrali so dovolj denarja in v Debrečinu postavili prvi krematorij, v katerem so hoteli že ta mesec pričeti zažigati mrtvece. Poskusno zažiganje bi se imelo izvršiti 11. aprila. Notranji minister pa je prepovedal otvoritev krematorija, češ, da madjarska zakonodaja ne dovoljuje zažiganja mrtvecev in da mad-jarske vlada ne misli spremeniti teh odredb in zakonskih predpisov, ker je zažiganje proti cerkvenim predpisom in je sploh protivno dostajan-stvu človeka.
Klavir
Mali prebrisaner.
Mati: »Kaj te ni sram, da spiš tako dolgo!« Sinček: »Veš. mamica, sanjalo se mi je. da sem izgubil kapo, pa sem jo tako dolgo iskal.«
Kulturna zgodovina pripisuje izum klavirja, pravzaprav klavirskih tipk Guidu de Arezzo. pri-orju Kaniadulenškega samostana v Avelinu. On je izumil intervale, lestvico tonov, notne črte in kou-trapunkt ter označil šest temeljnih tonov (heks-akord) z do (ut), re, mi, fa, so, la in sicer po prvih zleih vsakega polstiha himne »Janezu Krstnikiu:
»Ut queant laxis re sonare fibris misa gestorum faunai tuorum solve pollute labil reatum.«.-
Okrog 1. 1200 se je pričel razvoj klavirja na ! monoehordu, orodju obstoječem iz strune, ki je bila napeta preko resonančnega dua, se dala poljubno deliti in služila matematičnim poizkusom. L. 1503 je iznašel Benečan Spinetus iz treh oktav sestoječe klavirsko orodje, 1. 1520. so poznali že bolj razvit Klavirhord in Klavircembalo, 1. 1711 pa je izumel Bartolomeo Christofori v Padovi kla-dičevje, ki omogoča poljubno udarjanje po strunah.
Tako se je klavirska industrija bolj in bolj izpopolnjevala, dokler ni dosegla današnje visoke stopnje. Razvoj tipkalnih glasbil in z njimi združenih klavirskih kompozicij stavi igranju tolike tehnične težkoče, da popolno dovršenost igre na klavirju pač malokdo obvlada, razen poklicnih glasbenikov.
Nikoli mirujoči človeški duh je sedaj skušal stvoriti instrument, ki bi omogočal vsakomur umetniško igrati na klavir, in sicer brez posebne vaje in znanja. Iznajdenih je bilo mnogo mehaničnih igralnih aparatov, ki pa niso imeli trajnega uspeha. Različnim zahtevam je zadostila šele phanola, ki je v svojem repertoarju obsegala kmalu okoli 4000 točk in omogočila lajiku kom-oonista-umetnika umevati in tudi samemu podajati njegove umetnine. Nadaljnje izboljšanje klavirske industrije je bil pianola-piano, spojitev klavirja in pianole v en instrument. Novejši čas nam je prinesel še več proizvodov klavirske industrije, ki pa seveda navzlic vsem vrlinam zaostajajo za naravnim igranjem kot senca za J lučjo.
Poljub — za odlikovanje. Nedavno so se v Rimu vršile svečanosti obletnice ustanovitve italijanskega letalstva. Pri tej priliki je Mussollini najnrabrejše častnike odlikoval s tem, da je vsakega od njih poljubil
Prohibicija.
V suhi Ameriki. Potnik iz Evrope vpraša začudeno: »Ali je res, da potrebujete v Ameriki zdravniško spričevalo, preden vživate alkohol?
Američan se nasmeje: »Ne pred, marveč po uživanju alkohola.«