Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 9. februarja 1938. Cena Din 1"- Leto III. Odgovor na Mussolinijevo potovanje lani v Berlin Angleški kraljevi par uradno Pariz, 9. febr. o. Uradno poročajo, da bosta angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta uradno obiskala francosko prestolnico. Na ta državni obisk je angleško kraljevo dvojico ovabil predsednik republike Lebrun, za od-ritje spomenika avstralskih vojakov, ki so padli med svetovno vojno na francoskih bojiščih. London, 9, febr. o. Iz dvorne pisarne angleškega kralja sporočajo, da sta kralj Jurij VI. in kraljica z velikim zadovoljstvom sprejela povabilo predsednika francoske republike, naj uradno obiščeta Francijo v dneh od 28. junija do 1. julija. V tem času se bo angleška kraljeva dvojica udeležila odkritja spomenika pa- Belgrad, 9. februarja. Po dolgih razgovorih na arhierejskem zboru srbskih pravoslavnih škofov je včeraj v glasniku srbske patriarhije izšla posebna deklaracija. Deklaracija navaja izjavo predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter razpis in izjavo notranjega ministra konec lanskega leta, da konkordat s katoliško Cerkvijo ne bo več prišel v razpravo, ne v senatu, ne nikjer. Kljub temu je arhierejski zbor zahteval od vlade se enkrat uradno izjavo, da je zakonski načrt o konkordatu s katoliško Cerkvijo končnoveljavno vzet iz razpravljanja in da bo vlada pri bodočem urejanju položaja katoliške Cerkve v naši državi se ravnala po načelu o enakopravnosti vseh zakonito priznanih ver. To izjavo je 28. januarja t. 1. dobil. Arhierejski zbor izjavlja, da te uradne zatrditve nudijo dovolj jamstva, da je konkordat padel v vodo in da to sporoča svoji duhovščini in pravoslavnim vernikom. Včeraj je izšel naslednji odlok o amnestiji: »V imenu Nj. vel. kralja Petra II- po milosti božji in volji naroda, kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega mini-fiira in na osnovi 51. 30 ustave kraljevine Jugosla- Bukarešta, 9. februarja, m. Predsednik ro »nunske vlade Goga je dal dopisniku berlinskega »Volkischer Beobachterc izjavo, v kateri poudarja, da njegovo vlado izključno vodi načelo narodnega dostojanstva. Romunija mora uživati popolno svobodo v vseli stremljenjih. Družabni preporod, ki je zajel Romunijo, je čisto romunskega porekla, čeprav ima mnogo podobnosti z ostalimi narodnostnimi gibanji, ki so zmagala v drugih evropskih državah Sedanja vlada je zastopnica močnega romunskega nacionalnega stremljenja in zato tudi zahteva, da vsi spoštujejo sedanjo neodvisnost romunskega naroda in da se ne mešajo v romunske zadeve. Naša judovska politika — je nadaljeval predsednik Goga _ ni nič drugega kot boj romunskega naroda, da sc ostrese judovskih zajedalcev, ki so stremeli za tem, da potlačijo romunski narod. Mi se zavedamo, da bodo Judje skušali preprečiti naš i namen z vsemi svojimi močnimi finančnimi sred- I Grški knez Nikolaj. Atene, 9. februarja, o. Včeraj zjutraj je v Atenah umrl grški knez Nikolaj, oče naše kneginje Olge, Marine, vojvodinje Kentske ter kneginje Elizabete. Umrl je po daljši bolezni v navzočnosti najbližjih sorodnikov. Pokojni knez je bil eden največji grških vojaških strokovnjakov za topništvo. Za ženo je imel rusko veliko kneginjo Jeleno. Poleg vojaških znanosti se je knez Nikolaj veliko bavil s slikarstvom in je na razstavah v Parizu ter drugod s svojimi pokrajinami in portreti dosegel velike uspehe. Kot slikar je izredno ljubil Slovenijo in prebil veliko časa na Gorenjskem ter slikal najlepše planinske prizore ob Blejskem in Bohinjskem jezeru ter drugod. Naši kraji so z njim izgubili enega ovojih najvišjih prijateliev in ljubiteljev. Ob smrti kneza Nikolaja, očeta jugoslovanske Strašne številke iz Zaragoza, 9. februarja. AA. Ob reki Alframbri se je razvnela bitka, ki jo smatrajo za najhujšo in najbolj krvavo v vsej španski državljanski vojni. Nacionalisti trde, da so zavzeli 800 km2 ozemlja, na katerem leži 30 vasi in 145 utrdb, da so pognali V beg pet republikanskih divizij in zaplenili ogromne množine vojnih potrebščin, ki so pripadale trem armijskim zborom. Skupne izgube rdečih na teru-elski fronti cenijo sedaj na 50 do 70 tisoč ljudi. Izgube nacionalistov pa ne dosegajo niti dvajsetega dela omenjene številke. Letošnje irtve v Barceloni Barcelona, 9. februarja. AA. Od 13. februarja 1937, ko so nacionalistična letala prvikrat bombardirala mesto, je Barcelona doživela že 23 bombardiranj. V tem času so nacionalistična letala vrgla ®a Barcelono 528 bomb, ki so zahtevale skupno ?477 žrtev (998 mrtvih in 2469 ranjenih). Porušenih je bilp 863 hiš, nekatere popolnoma, druge pa dc- dliin avstralskim vojakom pri Villersu Breton-neouxu. Obisk angleške kraljeve dvojice v Franciji naj, kakor pravijo v londonskih krogih, uradno potrdi staro prijateljstvo med Anglijo in Francijo. Uradno poročilo o tem obisku je učinkovalo presenetljivo, saj ni za razgovore o tem obisku, ki so zadnje tedne potekali med angleškim zunanjim ministrstvom in francoskim poslaništvom v Londonu, vedel nihče. Temu obisku pripisujejo največji politični pomen, češ da bo dokazal skupnost francoskih in angleških političnih stremljenj za-obrambo demokratičnega reda v Evropi in za ohranitev miru na svetu. Obisk angleškega kralja v Franciji naj bi po vije izdali tale ukaz: Daje se splošna amnestija za kazenska dela, storjena od duhovnih in posvetnih oseb od 1. januarja 1937, do dneva tega ukaza in ki je bilo storjeno ob zakonskem predlogu o konkordatu od 25. julija 1935 narodnemu predstavni- Bukarešla, 9. februarja. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti Teodor Butenko je nenadno izginil na poti do svojega stanovanja. Menijo, da je žrte" skrivnostnega napada, v katerega je skoraj gotovo zapletena sovjetska skrivna policija. Butenko je bil imenovan za odpravnika poslov potem, ko je bil nenadno odpoklican sovjetski poslanik Ostrovski, ki ga lovi sovjetska skrivna po- stvi, čeprav je po našem mnenju v korist vseh Judov, da se judovsko vprašanje v svetu že reši. Na vprašnje, kako se bo romunska vlada borila proti lx>jkotu, ki ga Judje pripravljajo, je predsednik Goga odgovoril, da bo to storil s romunsko delovno silo in slogo vseh Romunov, pa tudi s pomočjo romunskih naravnih bogastev. Glede odnošajev z Madžarsko je predsednik Goga poudaril, da je Romunija bila vedno pripravljena in razpoložena za to, da živi v miru z madžarsko manjšino v Romuniji. Nikdar ni izvajala agresivne politike nasproti Madžarom, ki so po mirovno pogodbi pripadli Romuniji. Romunija je bila vedno razpoložena, da sprejme prijateljsko roko in da z razumevanjem prouči vse možnosti, ki obstojajo glede manjšinskega vprašanja. Vse to je romunska vlada delala v popolnem sporazumu in slogi z Jugoslavijo, ker se le na ta način more okrepiti svetovni mir. oče kneginje Olge, kneginje Olge, je grški dvor odredil 30 dnevno žalovanje. Za 15 dni je predpisal globoko žalost. Na vseh ministrstvih in po mnogih drugih poslopjih so v znak izobešene državne zastave na pol droga. Zaprta so vsa gledališča. Poleg kneza-namestnika Pavla, vojvode in vojvodinje Kentske ter vojvodinje od Teringa, pričakujejo v Atenah tudi prihod grških princev Andreja in Kristiforija. Dan pogreba bo določil grški kralj Jurij v sporazumu s člani kraljevske družine. Verjetno je, da bo pogreb v soboto ali pa v nedeljo zjutraj. Truplo pokojnega princa Nikolaja so balzamirali ter ga pripeljali v stolnico. Pri pogrebu bodo umrlemu princu izka-kazali vse vojaške časti. Udeležila se ga bo tudi vsa atenska vojaška garnizija. Truplo princa Nikolaja bodo prepeljali v Tatoi in ga tam položili k večnemu počitku v kraljevsko grobnico poleg grških kraljev Jurija in Konstantina. zmag pri Tcruelu loma. Te podatke je dal predsednik občine v Barceloni v izjavi, ki jo je dal časopisom. Sfovo generala de Liana Sevilla, 9. februarja, AA. V Sevilli so bile da-des velike manifestacije za generala Queipa de Liana, ki z današnjim dnem preneha dajati svoje običajne vesti po radiu. Queipo de Liano je ob tej svečanosti v odgovor na pozdrav sevilskega župana izjavil, da bo lahko tudi na drugem področju podal dokaze svoje za svojo zvestobo in spoštovanje nasproti generalu Francu. Voditelj jugoslovanskih levičarjev dr. Drago-ljub Jovanovič, ki baje z Jevtičem in JNS pripravlja ustanovitev ljudske fronte v Jugoslaviji, je v Barceloni imel govor pred prostovoljci iz jugoslovanske komunistične brigade. Japonski cesar je precej obolel in mora po naročilu zdravnikov ostati v postelji. obišče Francijo nekaterih razlagah pomenil odgovor na Mussolinijevo potovanje v Berlin v preteklem septembru. Uradno pa pravijo o tem potovanju le, da imajo angleški kralji po kronanju navado, da obiščejo državne poglavarje prijateljskih držav. Vendar je zanimivo, da si je kralj Jurij VI. za obisk izbral najprej Pariz in ne morda Belgije ali kake druge države. V Belgijo bosta kralj in kraljica odšla kmalu po obisku v Parizu, ni pa govora o tem, da bi obiskala letos tudi Berlin in Rim. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta zadnjič bila v Parizu 1931, ko sta bila še samo vojvoda in vojvodinja Yorška. Tedaj sta obiskala veliko kolo-nijalno razstavo. Kralj in kraljica dovršeno govorita francosko. štvu brez ozira na to, če se je postopanje začelo ali je bilo v teku ter postopek ni bil končan in brez ozira na to, ali je bila razsodba, ki je bila izrečena pravomočna ali ne. Pravosodni minister bo rešil vsa sporna vprašanja, če nastanejo, in bo razložil, kako je treba ta ukaz v tem primeru tolmačiti. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz. Belgrad, 8. februarja 1938. Milan Simonovič s. r. licija in ga mora živega ali mrtvega spraviti v Moskvo. Butenko je odšel s sovjetskega poslaništva v nedeljo ob 20 zvečer in se s svojim avtomobilom odpeljal na stanovanje. Šofer poslaništva, ki je Rus, trdi, da je Butenka pripeljal pred hišo in da se ni odstranil, dokler Butenko ni zaklenil vrat za seboj. Od tedaj pa manjka vsaka sled za odpravnikom. Služkinja, ki je Romunka, pravi, da je šla spat ob 21.. toda Butenko se do tedaj še ni vrnil v stanovanje. V ponedeljek zjutraj je bila zelo presenečena, ker se Butenko ni vrnil domov. V njegovi postelji tisto noč ni nihče spal. V sovjetskem poslaništvu so postali nemirni snoči in so poslali tajnika poslaništva na stanovanje odpravnika poslov. V stanovanju je bilo vse v redu, vendar je pa nekaj znamenj bilo sumljivih. Na stopnjicah so odkril) sledove krvi, ki jih je nekdo zbrisal Tajnik je takoj poklical policijo, vendar pa je preiskava dosedaj ostala brez uspeha. Butenko je prišel v Bukarešto iz Moskve pred dvema mesecema in si je vzel stanovanje štirih sob v mirni ulici, ki ni daleč od sovjetskega poslaništva. Butenko je bil star 37 let, njegova žena in otrok pa sta v Moskvi in bi te dni morala priti v Bukarešto Domnevajo, da je Butenko postal žrtev sovjetske politične policije, ker je baje on opozoril bivšega poslanika Ostrovskega, da ga čaka v Moskvi aretacija in smrt, nakar Ostrovski ni hotel na odgovor v Moskvo, marveč je pobegnil na Dunaj, od tam pa pred agenti GPU, ki ga lovi, v Švico. Tudi Butenko ie nameraval najbrž z družino vred ostati izven sovjetskega raja. Romunska policija je vso noč vneto delala, da bi pojasnila, kako je mogel ruski'odpravnik poslov Teodor Butenko tako skrivnostno in nenadno izginiti iz Bukarešte. Policijski organi so zaslišali šoferja sovjetskega poslaništva, služkinjo in vratarja vile, v kateri so predvčerajšnjim še videli odpravnika poslov, niso mogli pa dognati nič novega. Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi, da romunska vlada ne. more vzeti nikake odgovornosti za ta dogodek, ki je nastal očitno zaradi sovjetskega domačega obračunavanja. Nevesta albanskega kralfa o verski plati poroke Dubrovnik, 9. februarja, m. V Dubrovnik se je vrnil dopisnik londonskega lista »Daily Maik Atterton, ki je bil navzoč pri zaročnih slavnostih kralja Zogua. V Tirani je govoril tudi z zaročenko grofico Apponyijevo, ki mu je dala krajšo izjavo, v kateri pravi, da ni nikdar mislila na London, 9. februarja, o. V London je prispel iz Francije japonski grof Ishii, posebni pooblaščenec japonske vlade, da začne z angleško vlado razgovore za morebitno angleško posredovanje v kitajsko-japonski vojni. Ti razgovori so že bili preteklega decembra, a so jih ustavile sovražnosti na bojiščih. Ishii je tedaj odpotoval v Francijo. Napovedi o tem ali bodo ti razgovori imeli kak uspeh, bi bile prezgodnje, ker otežuje nalogo grofa Ishiija dejstvo, da japonski zastopniki v Rimu in Berlinu z vsemi silami skušajo okrepiti takozvano protikomunistično zvezo z Japonsko, ki je v resnici naperjena proti angleškim koristim na Daljnem vzhodu. Kljub temu pa bi bila angleška vlada rade-volje pripravljena za posredovanje v sporazumu z Združenimi državami, pod naslednjima pogojema: 1. Japonci morajo pritrditi pogojem, ki bi pospešili konec vojne. 2. Posredovanje ne sme imeti takega značaja, da bi koristili Japonccm in jim pomagalo, da uresničijo svojo uamene na Kitajskem. Dokler ta dva pogoja no bosta izpolnjena, bodo razgovori med japonskim zastopnikom in Vesti 9. februarfa Sv. oče Pij XI. je lyonskemu nadškofu kardinalu Oerlieru poslal dve umetniško izdelani sveči s prošnjo, naj jih na obletnico njegovega kronanja prižge v lurški votlini. Nov svetovni rekord za motorne tole je dosegla motornica italijanske vojne mornarice, ki ima stroje močne 1000 konjskih sil. Za zlato podlago denarnica v Evropi in na svetu se je izrekel predsednik holandske osrednje banke Trip v govoru, ki ga je imel pred holandsko trgovsko in industrijsko zbornico. Brezposelnost v Ani/liji je v dveh mesecih narasla za 162.000. Celotno število brezposelnih znaša nad 1,800.000 oseb. Avstrijskega socialnega ministra Rescha so morali nenadno operirati zaradi slepiča. 'Železnico iz Kitajske v francosko Indijo gradi kitajska vlada z vso naglico. Končana bo v treh mesecih. Po njej bodo vozili Kitajcem orožje in strelivo s francoskega ozemlja. Ruski raziskovalci na ledeni plošči do zdaj redno pošiljajo po radiu poročila o svojem položaju in znanstvenem delu, ki ga nadaljujejo. Samo 51% vlakov je vozilo na sovjetskih^ železnicah preteklo leto, kar dovolj nazorno priča o tem, kakšen red vlada v prvi in edini komunistični državi na svetu. Urad za zunanjepolitično propagando je ustanovila angleška vlada. Za predsednika so imenovali »drugega zunanjega ministra* Vansittarda. Finančne zveze med Anglijo in Italijo so bile. kljub vsem političnim sporom vedno dobre in angleške banke samo čakajo, kdaj bo nastopil spet trenutek, da bodo lahko dajale Italiji posojila. Tako piše glasilo angleških denarnikov »Financial News«. Velika ruska zračna ladja »SSSR-6e je pri Kantalaku trčila ob vrh nekega hriba in padla na tla. IH znanstvenikov, ki so se vozili z njo, je mrUvih. Ladja je letela iz Moskve v pristanišče Murmansk ob severnem ledenem morju, od tam je hotela na pomoč raziskovalcem na ledeni plošči. 31 divjih prašičev so ustrelili na lovu v poljskih Bjalowicah, k' so ga priredili na čast madžarskemu kraljevemu namestniku Horthyju. Turški zunanji minister Ru&di A ra s se je na poti v Ankaro ustavil v Sofiji in imel daljši razgovor s piedsednikom vlade Kjoseivanovim. V turško poslaništvo v Madridu je vdrla vladna policija in s silo odvedla iz poslaništva nekaj beguncev« ki so se. skrivali tam. Turčija bo^zaradi tega napada vložila ugovor pri vladi v Barceloni. Japonci širijo vesti, da je Kitajska prosila angleško vlado, naj posreduje pri Japoncih za ureditev spora, ki ga je ustvarila vojna na Dalj-ned vzhodu. Veliko razstavo francoske umetnosti je odprl egiptovski kralj Faruk v Kairu, Volivni sporazum s madžarsko manjšinsko stranko je sklenila včeraj romunska vlada. Abesinski mohamedanci so pod italijansko oblastjo zadovoljni in lahko svobodno izvršujejo verske dolžnosti ter hočejo ostati pod italijanskim varstvom, saj so bili pod vlado bivšega ueguša sužnji. Tako je izjavil vrhovni voditelj mohame-dancev v Abesiniji Aba-Džobir-Dula. Več zakonov za obnovitev državnega gospodarstva in denarstva pripravlja francoska vlada. Uvedla bo tudi nove davčne olajšave, da pospeši industrijsko in obrtno proizvodnjo, kar je^ potrebno za ozdravitev socialnega življenja v državi. Proti modelnim plesom je začelo ostro pisati litvansko časopisje. Iz radijskih programov bodo morali odslej odstraniti vso plesno godbo. 437 km na uro je dosegel z letalom »Amiot 370« francoski letalski mojster Rossi, ko je preizkušal to novo vrsto bornih letal. S tem je postavil nod vodstvom njihovega dirigenta komponista Lorenca so prisostvovali kosilu tajnik angleškega poslaništva Garan z gospo, angleški konzul v Belgradu Stanhojie, predsednik mestne občine Vlada Ilič, rektor glasbene akademije Kosta Manojlovič, predsednik združenja inozem. časopisja Mrzlak, predsednik jugoslovanskega novinarskega združenja Andra Milosavljevič, referent za tisk pri angleškem poslaništvu Pepic, predstavniki zagrebškega in ljubljanskega časopisja, dopisniki večjih listov iz notranjosti države, dopisniki angleških listov v Belgradu in šefa odsekov osrednjega tiskovnega urada Stanislav Vinaver in Dušan Stojanovič. Prva kuharska razstava v Celju V nedeljo se je zaključila prva kuharska razstava v Celju. Razstava v začetku ni našla zadostnega razumevanja, to pa predvsem zato, ker je pač vsak začetek težak. Razstava je bila zelo okusno urejena, pestra, poučna in zanimiva ter je rodila med našimi gospodinjami pobudo, da bi jo morali v Celju vsaj vsako drugo leto prirediti. Razstavnemu odboru in vsem razstavljalcem k njihovemu požrtvovalnemu delu čestitamo. Poleg izdelkov kuharske umetnosti in aranžrnanov pogrnjenih miz, kjer je pokazal svojo umetnost poseb no g. Berložnik Ivo, so bili razstavljeni servisi, žgani likerji, gorčični izdelki itd. Posebno je ugajala ljudem krasno izdelana toria za zlato poroko, delo slaščičarja g. Mantela. Pri tej prvi prireditvi je sodelovalo več gostilničarjev, vendar prva razstava ni zajela širšega kroga. Predvsem so se izkazali hotel Union. Evropa, restavracija Beli vol in Brauibor. Tvrdka Weioer nasl. je nudila odboru krasno posodo, ki je dala razstavi še posebno viden izraz. Ko sc bo priredila v Celju še kaka prireditev, smo prepričani, da bodo sodelovali pri tej vsi celjski hoteli in restavracije, vse gostilne, slaščičarne in pekarne. Razstavni odbor je priredil v nedeljo zvečer v hotelu Union banket, katerega se je udeležilo lepo število gostov. Požar v Ciglenškem vrhu Sv. Martin pri Vurbergu, 7. febr. V Ciglenškem vrhu pri Vurbergu je 4. febr. ponoči pogorela hiša in zraven stoječe gospodarsko poslopje mali posestnici Rozi Šisežko. Sosedom in gasilcem od Sv. Martina se je posrečilo obvarovati nekaj metrov oddaljeno sosedno poslopje. Hiša z gospodarskim poslopjem je pogorela do tal. Gospodarsko poslopje je bilo leseno in s slamo krito Zgoreli so tudi vsi pridelki in premičnine. Škoda znaša 15.000 din, zavarovana pa je bila za 5000 dinarjev. Sumijo, da je požar podtaknila zločinska roka. Filmi »Paglavček« (Union). To delo je po bistvu bridko resna stvar, po okoliščinah jia nadvse smešna, duhovita in prisrčna komedija. Razvija se okrog dogodivščin enoletnega najdenčka, ki ga prevarana mati pusti pred vrati nemarnega očeia. Ta ga pa na enak način odda svojemu sosedu. Ta sosed je strašno nerodna dobričina, šofer nekje, a ima dve diplomi, kar mu pomore do profesorskega mesta v dekliškem vzgajališču, kamor tovori seveda tudi svojo jokajočo najdbo. Kaj se ob tem otročičku razvije v penzionatu, je nekaj tako svojevrstnega, napol razposajeno norega, napol do solz ginljivega, da »Paglavček« ob vsem tem postane najboljša filmska komedija, kar smo jih letos in morda že v več zadnjih letih videli na ljubljanskih platnih. Francoski humor, ki ga v taki obilici še nismo ob nobenem delu uživali, je ne samo duhovit, presenetljiv, v drob segajoč, marveč prepričljiv, pri vseh nemežnostih verjeten in življenjski, kar daje temu izrednemu delu ne samo trenutni, marveč globlji in trajnejši človeški smisel, zlasti še spričo jedra, ki ga tvori ljubezen dobrega, nerodnega človeka do otroka. V filmskem oziru je ob svojevrstni režiji »Paglavček« docela nova vrsta, ki kaže, iz kakšne vsebine more sposobna, vestna režiserska roka narediti mojstrovino, ki je ni mogoče vtakniti v to ali to vrsto, ker sega čez vsak tak označevalni okvir. Ne le posamični prizori, marveč celota je režirana zlasti v drugi polovici mojstrsko. Lucien Baroux, ki smo ga poznali le kot slučajnega komika iz zabavišč, razvija v tem filmu igralske sposobnosti v velikem, prepričujočem obsegu, ob njem pa vsi drugi do malega nebogljenčka, ki še ne zna igrati in zato še bolj osvaja. Film, za katerega naj bo žal vsakomur, če ga ne bo videl! Ob njem se razvežejo najbolj zagrenjena in stisnjena usta. — Humor, ki smo ga iz tega filma deležni, je prav tako dragocen iu redek, kakor resna umetnost ob drugih prilikah. »Racija v ekspresu« (Kino Sloga). Že sam naslov pove vse. Kriminalen film, gangsterska zgodba, odnosno lov na nje. V tehnični izvedbi takih filmov so Amerikanci brez dvoma vodilni, edini Francozi stopajo sem pa tja v isto vrsto. Režiserska rutina se uveljavlja najprej v smiselnem postavljanju situacij, v naglem tempu in v poudarjeni tipizaciji igralcev glavnih vlog. Zločinski svet se ne predstavlja v pretirani grozotnosti ali v divjem prasketanju avtomatičnega strelnega orožja, temveč v jmdtalni borbi med gangsterji in detektivi, ne na barikadah, pač pa na vlaku. Le dve ženski igrata vmes, pa ne za goli slučaj. Situacije si slede druga drugi s prepričljivo nujnostjo, z razvojem dejanja pa se stopnuje tudi napetost. V tem film dosega lastnosti, ki so za dober kriminalen film potrebne. Le za konec zaropočejo streli. Večji del filma pa izpolnijo izvirne domislice, ki dajejo filmu tudi neko vrednost. Akademska sekcija SPD priredi jutri, v četrtek 10. t. m., pod vodstvom g. ing. Avčina svoje drugo predavanje v elektrotehnični predavalnici na tehniki. Predaval bo g. Rajko Rakovec o temi »Živalstvo v Alpah«. Boljševiiem, fašizem in krščanska zamisel družbe Nekaj misli iz predavanja prof. dr. Gosarja v okvirju Kat. akad. društev Danice, Zarje, Savice ijubljana, 8. februarja. V beli dvorani Uniona je snoči pri kat. akad. društvih Danica, Zarja in Savica predaval prof. dr. Andrej Gosar o boljševizmu, fašizmu in krščanski zamisli družbe. Sorodnost fašizma in boljševizma Predavatelj je v uvodnih izvajanjih poudarjal, da^ je vprašanje o razmerju med boljševizmom, fašizmom in narodnim socializmom na eni strani in krščanstvom na drugi zanimivo iz več razlogov. Predvsem se ob tem poraja vprašanje o izberi, ali naj krščanstvo z idejnim ali praktičnim delom podpre eno ali drugo zamisel družbe, ali pa naj gredo kristjani vase iu uresničijo svojo, krščansko zamisei. Najprej si je treba biti na jasnem, kakšen je in kakšen bi moral biti odnos med fašizmom in boljševizmom ter družbo. Pri vprašanju, kaj je bistvo fašizma in boljševizma, se nam najprej kaže njuna sorodnost in podobnost. Pri nadaljnjem raziskavanju o obeh pa moremo ugotoviti tudi njuno praktično, ne zgolj teoretično socialno pomembnost. Osnove boljševizma Po besedah papeža Pija XI. v okrožnici »Divini redemptoris« ima nauk boljševizma za osnovo zmotno idejo. Svetovnonazorsko stoji na načelu historičnega in dialektičnega materializma, ki smatra vse življenje za snov, ki jo gibljejo znane in neznane sile. Enako misli o družbi, iz katere hoče narediti brezrazredno skupnost. Boljševizem jemlje človeku osebno svobodo, dostojanstvo in nravno umerjenost, sociološko pa smatra človeka le za kolesce v celokupnem družbenem stroju. Oznanja popolno enakost in zanika vsako avtoriteto; predvsem seveda avtoriteto Boga in staršev. Zakon mu je le zunanja ustanova in zato zanikuje stalnost zakona ter sili ženo v nemirno javno življenje. ^Sociološka označba boljševizma je v tem, da skuša družabni razvoj .n boj z organizmom pospešiti. S tem skuša dati razrednemu boju videz svete vojske za napredek človeštva. Gospodarsko komunisti ne priznavajo posamezniku pravice do zemlje in proizvujalnih sredstev ter odpravljajo vsako zasebno lastnino. Vsa boljševistična zamisel družbe je tostranska, kolektivistična in se opira na moč družabne organizacije. Pij XI. pravi, da je ta novi nauk v temeljnem nasprotju z božjim razodetjem, ker razdira družbo iu družino ter zanikuje pravico človeka do lastnine in svobode. Zanimivo pa je, da je imel boljševizem že davno prej izdelan svoj program, preden je poskusil s praktičnim uresničevanjem. Danes je boljševizem gospodarsko in družabno zavrgel skoraj vse svoje prvotne nazore in docela odstopil od prvotnega programa. Osnove fašizma Fašizem ni imel enotno izdelane ideologije. Italijanski fašizem in nacionalni socializem sta si sorodno gibanje, ki je nastalo po vojni. Svetovnonazorsko se ločita od boljševizma po.tem, da odklanjata materialistično pojmovanje življenja in sta usmerjena idenlističuo, duhovno. — Ideje vladajo svet — je dejal Mussolini. Narodni socializem vidi le rast in veličino nemške nacije. Etičuo pa je vrednost človeku iz enačil z biološkim materializmom. In vprav v tej nedoslednosti je klica njegove smrti. Fašizem in socialni nacionalizem sta oba tostransko usmerjena in se ne dasta nikakor spraviti v sklad s krščanskimi načeli. Mussolini pravi, da je »fašizem največja vrednota države in ničesar drugega, kar bi bilo proti njej ali kar bi bilo izven nje.« Zato fašizem vrednoti vse edino le s stališča, kolikor ustreza fašistični državi in velja to enako za vero in Cerkev, kolikor ti dve ustrezati ciljem fašistične države. Nemški narodni socializem je že zaradi nacionalistične zamisli tostranski in totalitaren, pri čemer se je oprl na rasno teorijo, ki mu pravi, da pripadajo Nemci najvišji rasi, kateri se mora po »večni zamisli, ki vlada v vsemirju«, podrediti vse, kar je slabše in slabotno. Posledica tega so bili razni zakoni, prikrojeni za varstvo nemške časti in krvi. Kot tak je nacionalni socializem krščanstvu nasproten. Pij XI, ga zavrača v okrožnici »Mit brennender Sorge«. Oba režima se torej ločita od krščanskega nazora, ki enako uvažuje poedinea, družino, narod in državo ter vse povezuje v edino pravo občestvo. Od boljševizma pa se ločita po tem, da ne podr-žavljata vseh proizvajalnih sredstev iu skušata ohraniti zasebno podjetnost. Krščanska zamisel družbe Po krščanski zamisli družbe avtoriteta ne more biti neomejena in je vezana na krščanska načela in zapovedi, fašizem in nac^ socializem pa gazita moralna načela ljudskega življenja. Posledica je bila, da se Je tako razpaslo oboževanje sile. Kakšen naj bo torej odnos krščanstva do boljševizma in fašizma? Jasno je po vsem tem, da boljševizma ni mogoče spraviti v sklad s krščanskim nazorom. Kot katoličani ne moremo nikdar sodelovati s komunizmom kot idejo, kvečjemu s posamezniki kot ljudmi, ki bi jih morali katoličani iskati, da bi jih pridobili za Kristusov nauk. Pri tem pa je zelo težko reči, kdaj more sodelovanje blažilno vplivati in zavisi vse od okolnosti. Dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega je ena naj-večjib nalog in eden najtežjih krščanskih problemov. Vedeti je treba tudi, da je glavna razlika med boljševizmom in fašizmom ta, da je prvi odkrit sovražnik vere. v drugem pa nasprotje ni tako očitno in jasno. Boljševizem s preganjanjem cerkve bolj odbija kot privlači, fašizem in nac. socializem pa glodala prav pri korenini vere v Boga. Medtem, ko je ueverjetno, da bi množice postale brezbožne, je prej mogoče, da se odtuje v smeri panteizma in paganizma ter je v tem oziru fašizem nevarnejši kot odkrit boj brezbožnišlva. Razumljivo je. da ni mogoče sodelovanje niti s fašizmom niti z narodnim socializmom, vendar je mogoče sodelovanje v raznih ustanovah, kjer se da storiti kaj pozitivnega. Često se poudarja, da nosita fašizem in nac. socializem v sebi kal, iz katere se utegne razvili reakcija. Kajti zgodovinska resnica je, da si je delavstvo pridobilo svobodo s pomočjo strokovnih organizacij in zato je tudi jasno, da se danes delavstvo odklanja od teh dveh struj ter se nagiba k boljševizmu, ki je vsaj navidez zagovornik delavstva. Pravilno je zato, da se moramo skrbno varovati fašistične miselnosti in iti med delavstvo s čistim krščanskim naukom, kujli le tako bomo izpolnili svojo krščansko socialno dolžnost. Predavanju g prof. Gosarja je sledilo toplo odobravanje. tu in ta Novi zakonski osnutek o ustanovitvi okrožnih in okrajnih sodišč je bil snoči sprejet s 125 :6 glasovom. Po tem osnutku se ustanovi eno okrožno sodišče tudi v Sloveniji in sicer v Murski Soboti. Prihodnja seja je bila napovedana za danes dopoldne. Na njej se bo pričela proračunska razprava, ki jo bo v imenu vlade začel finančni minisler dr. Dušan Letica. O delu finančnega odbora sta za plenum narodne skupščine pripravili svoja poročila manjšina in večina teh odborov. Razprava v načelu in v podrobnostih bo v narodni skupščini trajala verjetno mesec dni. Za prvega govornika v načelni razpravi je od strani poslanskega kluba JUZ določen dr. Oton Gavrilovič. Sanatorij za železničarje, bolne na pljučih, so zgradili v Kasindolu pri Sarajevu. Tam je že en tak zavod Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, sedaj pa je zgradil še novega bolniški sklad železničarjev. Sanatorij je veljal 1.8 milj. din. Vanj bodo sprejemali le take bolnike, ki še nimajo odprte jetike. Dva jugoslovanska mornariška častnika sta se potopila z ladjo »Alba« vred pri vhodu v angleško pristanišče St. Ives. Ladja, ki je imela 2500 registerskih ton, se je potopila 31 januarja. Med drugimi sta našla smrt v valovih tudi Trboveljčan Mirko Ročak in Ernest Stipanovič iz Sušaka. Prve železniške tračnice so izdelale pri nas železarne v Zenici. Dvajset vagonov jih je bilo izdelanih po naročilu državnih železnic, katere so doslej tračnice naročevale izključno v tujini. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Ku-jundžič je za to priliko odredil, da se delavstvu izplača kot nagrada ena dnevna mezda več Že 4. februarja so se začela na Dunaju tr"o vinska pogajanja med našo državo in Avstrijo. Taikoj v začetku so se pojavile številne težkoče, zaradi česar so napredovala pogajanja silno po čaisi. Avstrija zahteva, da naša država zniža carine na avstrijske industrijske izdelke ali pa zniža tečaj avstrijskega šilinga za toliko, da avstrijsko blago ne bo več tako drago ali pa dražje kakor nemško. Naša delegacija pa je zahtevala nove ugodnosti pri razdeljevanju kontingentov za izvoz svinj v Avstrijo. Kakor se zdi, bodo pogajanja trajala še nekaj tednov. Družbo petih vlomilcev so dobili v roke v okolici Virovitice. Načeloval ji je bivši Carugov pajdaš Krm potic, njegov glavni pomagač pa je bil Mato Botkovič. Ti roparji so bili nekoliko bolj »humani«, ker so svoje žrtve običajno z raznimi mamilnimi sredstvi spravljali v nezavest in jih nato okradli. Krmpotič pa ima na vesti vlom v okoliško cerkev, iz katere je od nesel monštranco in nekaj kelihov. Vlomilec, ki ima na vesti dolgo vrsto vlomov, stoji pred sarajevskim sodiščem. Halid Rurčil je bil že obsojen in nato zaprt v kaznilnici, iz katere je pa takoj pobegnil. Ko ga je orožnik privedel iz Splita v sarajevsko kaznilnico, je Turčil izrabil trenutek, ko je orožnik zvonil, in pobegnil. Orožnik je sicer za njim streljal in ga dvakrat lažje ranil, toda vlomilec je pobegnil in se skril v neki kanal. Tam je prebil 30 ur, nato jo pa potegnil v Dubrovnik. Iz Dubrovnika je prišel v Split, kjer se je našel še z nekim pobeglim kaznjencem, in z njim v nekaj dneh izvršil v mestu sedemnajst vlomov. Mož si je hotel nagrabiti nekaj denarja, nakar bi pobegnil v rdečo Španijo. Čim je oblast v Novem Sadu odkrila nekaj tajnih legel nemorale, so se policijske oblasti tudi drugod po Srbiji podvizale v tej smeri. Uspeh so imeli v Kraljevu in v Paračinu. V Kraljevu so prijeli zvodmco Natalijo Markovič, pri kateri so na stanovanju našli dve kmečki dekleti, ki ju je Natalija izvohala na trgu, ko sta prišli prodajat jagode, ju potem pod obljubo službe zmamila v hišo in potem nič več ne izpustila. Prisilila ju je, da sta bili na razpolago »gostom«-, za kar sta dobivali po 300 dinarjev mesečno. Bolj slučajno pa je bita prijeta zvodnica Živka Mančič v Paračinu. Policija je polovila večjo tatinsko in vlomilsko družbo, nakar je pri preiskavi prišlo na dan, da so tatovi vse nakradene stvari shranjevali pri Živki Mančič. Ko je policija pri tej ženski izvršila preiskavo, je našla veliko količino zdravil za zdravljenje spolnih bolezni. S tem je bila odkrita tudi tajna te hiše. Živka je imela stalno najete vlačuge in »gosteč, ki so hodili k njim. Lokomotivo iz lesa je izdelal brezposelni delavec Milivojej Perkajič iz Kraljeva. Pol leta se je trudil, da mu je uspelo izrezljati lokomotivo, ki je funkcionirala kakor prava železna. Ker je bil pa Milivoje v stiski za denar, je stroj prodal za 400 dinarjejv. Predrzen trik so si izmislili dijaki banjalnške trgovske akademije. Nekaj takih, ki jim je grozila izključitev iz šole zaradi slabih uspehov, je pripeljalo v šolo dijake iz gimnazij, da so ti odgovarjali mesto njih v francoščini. Goljufija je kratek čas uspevala, nazadnje pa so jim le prišli na sled. Vsi goljufi so morali kajpak iz šole. Prevara pa jim je uspela samo zato, ker so tisti čas dobili novega profesorja, ki dijakov še ni poznal. Epidemija vnetja možganov se je pojavila v Podgorici n okolici. Do sedaj je zbolelo več kot 15 oseb. Oblasti so bile prisiljene bolnike izolirati in prepovedati vsake obiske v bolnišnici. Prav tako so dale zapreti vse hiše, v katerih so bili bolniki. Senatorji, ki so bili v nedeljo izvoljejni v savski in primorski banovini na listali b. KDK koalicije, se ne bodo udeleževali dela v senatu. V ponedeljek so se vsi ti senatorji zbrali pri dr. Vladku Mačku ter eoglaeaio sklenili, da v senat ne pojdejo. Izdali eo tudi za javnost v lem smislu obvestilo, katerega so podpisali vsi izvoljeni senatorji izvzemši dr. Krnjeviea, bivšega glavnega tajnika IISS, ki se mudi že dolga leta v Ženevi. Tri vasi blizu Niša se z zemljo vred pomikajo izpod hriba v dolino. To so vasi Malošiti, Perutnici in Gornja Vlas. Drsenje gornje zemeljske plasti se Je začelo že pred tedni, vendar so še prebivalci zavedli svoje nesreče šele v noči med 28. in 20. januarjem, ko so se hiše zazibale ter so ljudje vsi v strahu pobegnili na prosto. Podzemne vode eo Opravile svoje. Številne hiše so se že porušile, ostale pa so v takem stanju, da je nevarno v njih prebivati. Dalmatinska otoka Brač in Hvar bodo elektrificirali. V la namen se je v Splitu ustanovila posebna zadruga, v katero so vstopili zastopniki prizadetih občin in nekateri narodni poslanci. Elektriko bodo napeljali iz Dugega Rata s podmorskim kablom in vodom visoke napetosti. Računajo, da bodo z elektrifikacijo dvignili gospo aarsko moč in delavnost ua teli dveh otokih. Veleslepar 9n klativitez Teibt pred sodniki Vagonske sleparije s sladkorjem in moko Ljubljana, 9. februarja. V veliki razpravni dvorani št. 79 se gotovo še nikdar po vojni niso obravnavale tako velike sleparije s sladkorjem in moko ter goljufija z laži-kokainom, kakor danes. V Ljubljani in po Gorenj skem se je pojavljal neki namišljeni zastopnik sladkorne tovarne Belje, ki je trgovcem ponujal sladkor mnogo ceneje pod dnevno tržno ceno. Ljub ljanski veletrgovci s sladkorjem so od jeseni 1936 do spomladi 1937 dobivali poročila, da se je pojavil na Gorenjskem mnogo cenejši sladkor. Cene na deblo so bile nižje za 3 do 5 din. V začetku leta 1937 je bila cena sladkorju na debelo takale: kocke 14.60 din, drobna sipa 12.90 in debela sipa 13 din za kg Na Gorenjske pa je prihajal sladkor, ki so ga trgocvi kupovali po 7 do 11 din kg na debelo. Ni čudno, da ljubljanski veletrgovci niso mogli na Gorenjskem skleniti niti ene vagonske kupčije. Ta sladkor je bil iz Belja vtihotapljen in nezatrošarinjen. Na Belja so lani odkrili velikanske malverzacije pri trošarinjenju sladkorja. Vagoni in vagoni so odhajali iz tovarne, ne da bi bil na pošiljke pritisnjen pravilen žig o plačani državni trošarini. Mali senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Fran Kovač, danes sodi o velikih sleparijah s sladkorjem in moko, kakor tudi o goljufiji z laži-kokainom. Burno življenje TeibSovo Jetniški paznik je ob 8.30 privedel v dvorano št. 79 Josipa Teibla, velesleparja in klativiteza, kakor ga označuje državni tožilec dr. Julij Fella-her v obtožnici. Josip Teibl ima burno življenje za seboj. Teibl je visoke, vitke postave, prav elegantne zunanjosti, močno krivega nosa, pa že malce belih las, kar kaže, da ima Teibl že prav burno življenje za seboj. Josip Teibl je bil rojen 21. maja 1901 v Žabolju pri Novem Sadu kot sin premožnih staršev. Ljudsko šolo je končal v rojstnem kraju, nato pa dva razreda gimnazije v Novem Sadu Šolo pa je obesil na klin. Začel se je potepati. Pozneje pa je vstopil v neki samostan. Pobegnil je iz samostana. Nekaj časa je ostalina domu, nato pa je vstopil v službo pri neki žitni _veletvrdki v Novem Sadu Med vojno je baje verižil z moko in žitom. Po vojni pa je začel svojo novo kariero V Novem Sadu je bil obsojen 1. 1923 zaradi raznih sleparij na dve leti težke, leta 1927 pa v Slavonski Požegi na štiri leta težke ječe. Pozneje je bil izgnan iz Zagreba za pet let. Leta 1936 se je pojavil najprej v Mariboru, kjer je najel primerno stanovanje. V Ljubljani se je pojavil jeseni 1936. Mirno je danes sedel na zatožno klop. Poleg njega pa se je vsedla debelušna ženska prav majhne postave. Je to Vincencija Blatnikova, rojena 11. julija 1900 v Trbovljah, tja pristojna, ločena šivilja-kuharica, že kaznovana, sedaj na svobodi. Sleparile za 127.000 din Obtožnica očita Teiblu, da je pet trgovcev osleparil skupno za 127.000 din. Trgovcem je ponujal kar na vagone cenen sladkor po 7 do 11 din kg. Pri sklepnih kupčijah pa je zahteval predplačila in je tako dobil od trgovca Kopčaverja 20.000, od Ivanke Kušlanove po posredovanju Ljudmile Potočnikove 10.000, od Dragotina Pirca 40.000 in od Lombar Mihaele kar 57.000 din. Pri vseh kupčijah mu je pomagala Blatnikova, ki se je izdajala za njegovo soprogo odnosno za soprogo direktorja sladkorne tovarne Vebra iz Belja. Blatnikova sama je od Josipa Lovšina izvabila 4800 din. Od pri-sleparjenih zneskov je Teibl izročil Blatnikovi najmanj 50.000 din. Josip Teibl skupno z Blatnikovo pa je skušal svojo srečo še pri osmih drugih trgovcih, ko jim je ponujal ceneni sladkor odnosno moko. Če bi se mu bilo posrečilo, bi mu padlo takole okrog 220.000 dinarjev v žep Pa so bili ti trgovci mnogo previdnejši! Teibl se je namreč pri nekaterih trgovcih izdajal za dvornega upravnika na Bledu odnosno oskrbnika graščine Brdo. Pri svojih poslih pa je tudi ponarejal razne listine. Državni tožilec je oba obtoženca obtožil večkratnega zločinstva obrtoma izvrševane prevare in zločinstva napravljanja lažnih listin. Obtožnica je športne vesti Kako trenira Szabo? Svetovni in madžarski prvak na srednjih in dolgih progah Szabo si je sestavil za svoj trening poseben program in uredil način svojega življenja takole: Dnevna jutranja gimnastika tudi pozimi je sestaven del njegovega treninga. V času tekem absolvira tedensko trikrat štiri do šest kilometrske pešizlete, kombinirane z lahkim in ne hitrim tekom. Telesno prožnost mu dajejo predvsem telesne vaje. Trening ne sme biti dolg in sme biti samo enkrat v tednu napornejši. Trening ne sme biti nikdar daljši kot dve uri in mora biti preračunan vedno na daljše proge kot pa na tekmah. Pred vsakim tekom smatra Szabo za potrebno nekaj minut dihalnih vaj, češ, da tek sam ne razvije pljuč dovolj močno. Mesno hrano je treba po njegovem mišljenju čim bolj omejiti, zlasti pa priporoča vzdržnost v pijači Njegova hrana, ki jo uživa dnevno trikrat, je sestavljena predvsem iz sadja, jajc, riža. meda, zelenjave in mleka. Kdo bo driavni prvak? Drugi del državnega nogometnega prvenstva se začne že 3. marca. Kot prvega gosta imamo v Ljubljani Concordio. Danes prinašamo tri prognoze znanih igralcev glede letošnjega prvaka in vrstnega reda klubov, ki jih objavlja belgrajsko »Vremec. Hajdukovec Matošič meni, da Hašk v drugem delu ne bo imel toliko uspeha kot v prvem delu, da pa ima že dovolj točk za drugo mesto. Po njegovem je najboljši klub v državi BSK, Gradjanski pa da je izgubil v prvem delu preveč točk, da bi mogel konkurirati resno za prvo mesto. Vrstni red pa bi bil tak: BSK, Hašk, Gradjanski, Jugoslavija ali Hajduk. BASK, Slavija, Jedinstvo, Concordia in Ljubljana. Član Jugoslavije Zečevič prerokuje prvenstvo BSK in misli, da je imel Hašk lani le preveč sreče. Končni vrstni red pa bo: BSK, HašK, Gradjanski, Jugoslavija, Hajduk, BASK, Slavija, Jedinstvo, Concord'a in Ljubljana. Vse bolj pa je naklonjen Ljubljani tretji prerok — član sarajevske Slavije Zagorac. Tudi on sumi, da bi Hašk ostal na čelu tabele, ker je jeseni prišel na vrh le s tem, da je znal dobro izkoristiti slabo formo drugih liginih klubov. Glavno besedo bosta spomladi imela BSK in Gradjanski, ker sta tudi dejansko najboljša kluba. Vrstni red bo po njegovem naslednji: BSK, Gradjanski, Hašk. Jugoslavija, BASK, Slavija, Hajduk, Ljubljana, Jedinstvo in Concordia. flaročajte Slovenski dom! Teiblu in njegovi kompanjonki naprtila kar 20 primerov prevare in falzificiranja dokumentov. Tešbfove metode Teibl je proti trgovcem nastopal zelo samozavestno, drzno in s svojo zgovornostjo jih je skušal premamiti, da bi naročali sladkor odnosno moko. Oba pa sla pri svojih poslih bila zelo lažnjiva in sta natvezavala ljudem prav fantastične podatke. Strankam je Teibl zatrjeval, da je zastopnik direktorja beljske sladkorne tovarne ali pa zastopnik sladkorne tovarne v Osijeku. Radi dobave cenenega sladkorja jim je garantiral, da ne bodo imeli ni-kakih neprijetnosti, ker je to vse njegova stvar in stvar g. direktorja, da nosi sam ves riziko in da je vse v najlepšem redu Zaradi dobave tega sladkorja ne bo imel nikdo pri finančnih oblasteh ni-kakih težav in sitnosti, da pa more dobaviti ta sladkor, je potrebno predplačilo 15.000 do 20.000 dinarjev. Nekateri so mu nasedli, drugi so bili previdnejši, kakor smo že omenili. Ko je prišel termin za dobavo, ko bi moral vagon prispeti v Ljubljano, pa je Teibl ponaredil razna pisma, v katerih mu direktor sporoča, da se je pošiljka nekoliko zakasnila. Ponaredil je celo etikete in štampiljke sladkorne tovarne v Belju, v enem primeru pa celo tovorni list, ga opremil z železniškimi žigi postaj v Osijeku in v Podnartu. Govoril je strankam, da je trošarina popolnoma v redu plačana. Neki stranki je celo pripovedoval, kako velike vagonske kupčije je že sklenil na Gorenjskem in da je neki trgovec v, Kranju z njegovim sladkorjem celo obogatel. Izmislil si je tudi zgodbo, da bi g. Verlič v Ljubljani prav rad od njega vzel ta sladkor, pa mu ga noče dobaviti, ker je to konkurenca. Dobava moke Kot namišljeni dvorni dobavitelj je skušal oci-ganiti v prvi vrsti trgovca Frana Gorjanca v Kranju. Natvezel mu je, da rabi tri vagone moke za dvor. Njegova ponudba je bila sprejeta. Trgovec Gorjanc se je spustil v kupičjo, ko mu je Teibl še zatrdil, da bo dvorni blagajnik račun za dobavljeno moko takoj izplačal. Pred njegovo trgovino je Teibl pripeljal tri tovorne avtomobile, da bi moko naložili Odpeljali so iz Kranja že en tovorni avto moke. Previdni Gorjanc pa je telefoniral ra Bled in vprašal, kako je s temi naročili moke in da je že odposlal en avto moke. Iz dvorne pisarne na Bledu pa je dobil negativen odgovor. Tako je Gorjane ustavil dobavo in odkril sleparijo. Kokain v diplomatskem kovčku Teiblu in Blatnikovi pa še niso zadostovale sleparije s sladkorjem in moko. Spravila sta se na sleparije s kokainom. Teibl je kupil od nekega krošnjarja en gram pravega kokaina. V Ljubljani je naročil pri tvrdki Bonač posebne zavojčke iz močnega kartona, na katerega je dal vtisniti znamko »Merk«. Naročilo pri Bonaču je promptno poravnal. V zavojčke sta nasula sodo-bikarbono, zgoraj pa potresla nekoliko pravega kokaina. Mihaelo Lombarjevo sta prevarila s kokainom za 44.000 din. Zatrjevala sta, da imata dobre zveze z Belgradom, da Teibl večkrat potuje z diplomatskim kovčkom v Italijo in lahko prenese kokain. Pismo iz Rima^ Žrtev brezvestnega Teibla je postala tudi neka učiteljica v Kropi. Tako jo je premamil, da je postala vsa zaverovana v njega. Slovesno ji je zatrjeval, da jo bo takoj poročil, kakor hitro bo vatikansko sodišče popolnoma razveljavilo prvi zakon z Evo Offenbachovo, od katere se je ločil. Pokazal ji je celo ponarejeno pismo nekega kardinala iz Rima, v katerem zahteva duhovno sodišče, da pošlje še nekatere podatke o svojem vojaškem službovanju. Trdil ji je, da je bil v zakon pod pritiskom očeta prisiljen, ko je bil star Sele 14 let. K njej se je vozil vedno z avtotaksijem. Kupil si je celo motorno kolo. V Kropi eo smatrali vsi velesleparja za »čistega, stoodstotnega poštenjaka«. Zato so mu tam ljudje popolnoma zaupali. Uradnik s tremi plačami Mnogim ljudem je- Teibl pravil, da je visok uradnik v zunanjem ministrstvu, ki dostikrat potuje v inozemstvo po važnih misijah. Mesečno dobiva^ tri plače. Predstavljal se je, da je sin bogatih staršev in da tudi sam ima znatno premoženje v bankah naloženo. Splošno pa Teibl mora vedeti za mnoge velike sleparije, ki jih iz diskretnosti noče pojasniti in objaviti. Obtožnica navaja, da je Teibl res večkrat potoval v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Enkrat je celo iz Berlina telefoniral v Kropo in vprašal po zdravju svoje zaročenke. Beg in aretacija Teibl in Blatnikova sta najela udobno stanovanje pri Vilharjevih na Ježici. Ko sta obtoženca uvidela, da so njima postala tla prevroča, sta pobegnila, ne da bi povedala Vilharjevi, kam da odpotujeta. Pobegnila sta iz Stožie 18. maja lani. Odšla sta v Zagreb, kjer se je Blatnikova prijavila pod imenom Intihar Ivanka. Pozneje se je Blatnikova hotela preseliti v Maribor, pa je bila na Zidanem mostu aretirana. Pri njej so policijski organi zaplenili še 37.300 din gotovine. Blatnikova je bila aretirana 1. junija Teibl nekoliko poprej. Zanimiva je dalje okolnost, da sta še poprej znala belgrajsko policijo preslepiti, da je izdala za Blatnikovo potrdilo, da je resnično žena Josipa Teibla ter sta nato v Ljubljani dobila nanjo potni list. Sleparile s kavcijami Teibl je skušal priti do denarja še na drug način. Iskal je po »Jutru« skladiščnika s kavcijo 10.000 din. Sprejel je ponudbo Ignacija Šebenika, ki mu je obljubil, da mu izroči zahtevano kavcijo! Šebenik kot čevljarski pomočnik je odpovedai zato službo pri svojem gospodarju. Bil pa je tako previden, da je Teiblu kot kavcijo ponudil hranilno vlogo 10.000 din podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Teibl je tako kavcijo odklonil, Šebenik pa je bil obvarovan pred goljufijo. Teibt priznava, Blatnikova zanika Po eno uro trajajočem čitanju 15 strani obse-gajoče obtožnice se je pričelo zasliševanje Teibla. V preiskavi je Teibl odkrito in prostodušno pri-znal vse svoje sleparske podvige. Nasprotno pa je Blatnikova odločno zanikala vsako sodelovanje pri 1 eiblovih sleparijah, zatrjujoč, da je vsem pogovorom prisostvovala le kot Teiblova znanka. Razprava se bo zavlekla pozno v noč, ker je treba osebno zaslišati do 20 k razpravi vabljenih £rič. Razprava ob sklepu lista še traja, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- II sko stanje || Tempe- ratura „ pi- * c t-!* ^ Is I £ s — Veter •»mer. i 4 koet) fada vine ce , «Sj 3 GJ 3 5 g vrsta Ljubljana /74 4 -1-2 5-4 83 10 ene, Maribor 775-6 -5'0 53 90 0 . Zagreb 775-4 8-0 7-0 80 10 ssw, — , Belgrad 774 3 1-0 5-0 .-)5 •2 W N W ; Sarajevo 775'f 6-0 7-0 HO 7 Sušak 770-8 4-0 11-0 60 2 NE. i Split 770 f> 5-0 12-0 50 4 NE0 __ Kumbor 768-7 5-1) 110 4(1 0 NE, Rab 772-4 40 18-d 70 0 NNEf - — nnt>, . *on/U nu/ji/utu. uLioma oDlocna, v splošnem pa stanovitno vreme. IPrfP°mbe 0 Poteku vremena v Liub-Ijam od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 7 10 £ b LIP" 8e je P°lag°ma jasnilo, ob lolio je bito popolnoma jasno. Proti poldnevu se ie nri celn zopet oblačiti, tako da je bilo ob 18.povaem obmVmštna r. 8e Je zopet zjasnilo. Ponoči se je <■ *• «— *>“-S Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 9. februarja: Apolonija. Jutri, Četrtek. 10. februarja: Školastika, d. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet Tvr seva 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 j’n /L Ustar, Šelenburgova 7. g ’ nlr’ Tel. 27-30 KINO SLOGA MIMI Samo še danes velenapet kriminalni film- RACIJA v ekspresu v glavnih vlogah: Brian Donlevy, Oloria Stuart, Douglas Fowley. Najnovejši žurnal! - Krasen dodatni spored. __^^F*redstave ob 16, 19.15 i„ 21.15. sestanek°Tekmn6 f4' Dri;vi ob 1830 bo tvezen izostane! ul(;ev' nato treninS- NaJ nihče ne davatiUDdrSa/r»i?ra T, Li"bl *“<• »revi bo pre-cnnioi Franc Gnezda o psihologiji Ln teoriji sanjskih pojavov. Predavanje bo v mali dvorani Vsiopp“e8a drUŠ‘Va (Kln° ob 20 ~ •$?? MSS"g 2S3 po svoje^^M1 'j^^SblSnfznino preSm po svojem prosvetnem delovanju, ker prireja že leta Cvniakov dVTi? "aj. na socialnem polju Kakor nam je znano, posreduje društvo svo- nHh HrerP°e Illln c,anom «lužbe ter siromašne od ie Klnh'nhoJvi ° z razpisom teh štipendij ™ ab,S0'VIranil,! trgovskih akademikov nonov- g mo I no apod'poro in* pri znan je" vse favno™*1'10 Jsrsns: jvu iz šole ljubljanskega državnega konservatorija in naše opere, študij je nadaljeval na Dunaj Dr gospe Rado n bil takoj polem angažiran C držav no opero kjer sedaj že drugo leto prav uspešno nastopa. Dunajski kritiki hvalijo njegov tenor dh nnnnf °Vst '^r° ,e v glasbenem življenju Dunaju upoštevan, dokazuje tudi to, da ga noaosto nncol0 °ratorijskega pevca in tu ima Se prav posebne uspehe. Svoj ljubljanski koncert, ki ga bo mel v ponedeljek, dne 14. t. m. zveče^ v velik filharmonični dvorani, začne tudi s tremi oratorii- V ™- ‘vi n*’ ki,80 ,-iih zložil' Bach, Hande) i„ erdi. Na Dermotov koncert opozarjamo vse Ste-vilne njegove prijatelje. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. V času od 25. do 30. maja priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopništvo Pulrtika v sporazumu z wf«hm odborom za evharistične kon-s* v J,“"oljske inozemske ekspedicije, ki jih Poljaki sami nazivajo »eksotične«. Pomudil se je pri ekspedicijah v pogorjih Visokega Atlasa in Kavkaza, nato pa je v daljših izvajanjih prikazal dve ekspediciji v argentinske Ande ter na koncu omenil, da poljski alpinistični program nikakor še ni izčrpan, ampak postaja, ponosen na dosežene uspehe, vedno podjetnejši. Letos bo prenesel svojo delavnost na jx>gorje Hindukuša, kjer si je zastavil prav lepe naloge. Visoke Tatre Poljska alpinistika ni mlada. Pesnik Malčevski je leta 1818. stopil kot šesti človek na vrh Mont-blanca. Poljski turisti so v tuji službi prvi premagali avstralsko gorovje, ki so mu dali ime »Ko-sciuszkoc. Tudi v Tatrah je alpinistika že od nekdaj doma. Že v 18. stoletju srečamo tod prve turiste. V 19. stoletju pa je sledil nagel razvoj. Stena je padala za steno, alpinisti so osvajali vrh za vrhom v najtežavnejših stenskih in grebenskih smereh. Tatre so iz granita, zato je tovrsten teren bil najprikladnejša šola za plezanje v visokogorski skali, ki je izvečine povsod eruptivnega porekla. Skioptične slike so nam pokazale, da so Tatre predvsem idilične, dasi jim ne manjkajo ostri stolpi, razkosani grebeni in dokaj strme stene. Začuda je ta gorska f>okrajina podobna našemu Durmitorju: izredno razsežne krnice, mnogo grušča in kratke stene. Tudi oblike vrhov 60 podobne, inozemske odprave Ko so se Poljaki dovolj izvežbali v domačem ferenu, so začeli misliti na ekspedicije v tuja gorovja. Ekpedicije so zi zamislili kot znanstveno-alpinistične. Vrhovni forum poljskih alpinističnih društev, »Poljsko tatransko društvo«, je takoj stopilo v stike z merodajnimi činitelji za podpore. Iz privatnega razgovora /, g. Stolarskim smo izvedeli, da so podpore za inozemske ekskurzije dali predvsem vojno ministrstvo, prosvetno ministrstvo, ministrstvo za telesno vzgojo in zunanje ministrstvo. Kje smo v tem pogledu še pri nas! Saj še za kratke tekme naših športnikov v bližnjem inozemstvu komaj, komaj dobivamo zasilne podpore! Dolgo bo še trajalo, preden bomo v Jugoslaviji v tem oziru dozoreli. Odprava na Atlas in na Kavkaz Leta 193-1. in 1935. srečamo prvi ekspediciji alpinskega značaja. Pred tem 60 se leta 1933. mudili Poljaki na Spitzbergih, kjer so odkrili novo gorovje, ki 60 ga imenovali jx> maršalu Pilsudskem. Nato pa so šli na Kavkaz in na Atlas. Na Visokem Atlasu so kot prvi zasedli lepo vreto vrhov, na katere še ni bil 6topil človek. Pokrajino okrog Ma-rakeša so tik pred njimi šele očistile nazbojnikov tujske legije. Poljaki so se mudili v Ait Mizanu, zavzeli Tubkal ter Uenkrim. V Kavkazu so v glavnem delali okrog Šare in Dychtava, kjer so izvedli nekaj novih vzponov. Nato so se odločili za daljšo ekspedicijo v Ande. Prva odprava v*Ande I. 1936 Prva ekspedicija je bila sestavljena iz šestih ljudi, ki so imeli med seboj porazdeljene tudi znanstvene funkcije. Odšli so 6 poljsko ladjo iz Gdy-nije, se izkrcali v Buenos Airesu v Argentini ter naskočili, ko so opravili 1500 km poti, še nepremagani vrh Mercedario, kjer sta prejšnje leto obrnila malo znana nemška alpinista Kiilin in Maass. Naskok se jim je jx>srečil. Ostrovski in Karpinski sta vrh zavzela v direktni smeri z velikega ledenika, Sziepanski in Paryski pa sta ga premagala po grebenu. Nato so se obrnili na nekaj drugih vrhov v skupini La Ramadi. Zavzeli so vrh Aconcagua po novi poti preko »Ledenika Poljakov«. Argentinska vlada in Touring klub sta jim šla v vsem na roko, saj so imeli prosta prevozna sredstva. Z važnimi znanstvenimi dognanji so se nato vrnili v domovino ter se pričeli pripravljati za drugo ekspedicijo v Ande. Druga . . . Za to ekspedicijo so se pripravili še boljše kot za prvo. Napravili so čevlje, pri katerih je bila vrhnja plast iz šotorovine, tej je sledila klobučevi-nasta plast in nato še plast iz mehkega, toplega blaga. G. Stolarski nam je govoril o »hakobutilK in »zakobutihc. Prvi so naši kvedrovci, drugi pa naj bi bili jx>sebni čevlji z vdelanimi železnimi konicami, ki naj bi nadomeščali navezavanje in odve-zavanje derez. Ta posebna obutev 6e seveda obnese le v tehnično lahkem, dolgo časa enotnem terenu ali boljše v potovalnem rajonu, ne pa pri plezanju. Pri tej stvari kakor tudi pozneje pri posnetkih iz ekspedicijskih torišč, smo spoznali, da so v športni alpinistild Poljaki še za lep razred za nami in za resno evropsko alpinistiko. Doseženi uspehi alpinistično niso veliki, so pa dokaz, da merodajni krogi oziroma njih uvidevnost oziroma denar lahko poskrbe v svetu, da se o kakem narodu tudi v alpinistiki, kjer niso preveč doma, lahko govori. Evropsko orientirani nemški in italijanski alpinisti, ki so se v Centralnih Alpah in seveda pred tem doma, naučili, kaj so težke plezarije in vzponi, seveda takih uspehov ne cenijo posebno. Poljska druga ekspedicija je šla iz Buenos Airesa v La Aracamo, odtod na sedlo Portillo ter se vzpela na Nevado Pissis. Nato je krenila v skupino Tres Prusses ter v skupino El Nacimento. Zmagala je nekaj nad 6000 metrov visokih vrhov. Pot jo je vodila skozi puste predele, kjer so bila slana jezera (salar) ter v višjih legah čudne oblike snega in ledu, ki jih je izoblikoval veter (penitentes). Ostrovski, Paryski, Oszievski in Narkiewicz so se po zanimivih znanstvenih dognanjih vrnili spet v Buenos Aires in odpotovali domov. i Rdeče, rumene in rožnate ceste ludi v tako jx>polni Angliji zelo zabavljajo čez ceste in se sprašujejo, kam gredo vsi tisti milijoni, ki so določeni za jx>pravilo, razširitev in gradnjo cest. Zaradi ozkih in ovinkastih cest se vsako leto zgodi na tisoče smrtnih nesreč. Končno je sedaj prometno ministrstvo sklenilo storiti vsaj nekaj: glavne ceste bodo zaradi večje vidljivosti pobarvali z raznimi barvami, ki se menda ponoči najbolje vidijo, namreč z rdečo, rožnato in rumeno, cementne ceste pa bodo obrobili s črnimi lisami namesto z belimi. Mark Twain: Kraljevič m siromak Sklep Slovenci smo pomaknjeni tako daleč v srednjo Evropo, tako nejx*sredni mejaši smo z vodilnimi alpinističnimi narodi, da se ne moremo oprijeti poljske alpinistične ideologje. Ti vodilni narodi smatrajo za uspehe v inozemstvu le tiste, ki so jih izvedli ljudje, kateri so na »zlatem preizkuševalnem kamenu« v Centralnih Alpah izvedli velike internacionalno jiomenibne uspehe. Tam pa se dandanašnji dosegajo uspehi le po skrbni šoli v kopni skali doma. Tehnično superiorni so Nemci vsa leta po vojni stalno pri reševanju velikih alpinskih problemov v Švici tolkli domačine, Švicarje same, ki jim je teren poznan. V pičlih dneh so zmagovali stene, za katere so imeli Švicarji časa skozi vse leto. Po trdi, resni alpinistični šoli ter po uspehih v klasičnih evropskih pleziščih cenijo vodilni alpinistični narodi uspehe v eksotičnih terenih. In če hočemo kdaj veljati med vodilnimi narodi za resne, enakovredne alpiniste, bomo morali korakati jx> njihovi poti, ne pa po poti perifernih ideologij, po kateri so krenili od Alp oddaljeni Poljaki. Snočnje predavanje, zanimivo in poučno, nam je nazorno prikazalo, da smo v alpinističnem oziru Slovenci še daleč pred ostalimi Slovani, v alpinistični Evropi, ki je »arbiter alpinisticns«. Vsa prizadevanja, da bi našo napredno in smotrno pot ter naše lepo alpinistično stanje prilagodili na račun ostale slovanske, poljske, bolgarske, češke in balkanske ideologije, da bi se torej prilagodili na slabše, so seveda zgrešeni. Pot slovenske alpinisti-ke je jasna. Naročajte Slovenski dom! Cii/O' 16. Po uboju redovnika Andrewa so zločinci opozorili Johna Cantya, da mu preti nevarnost. Caniy je obenem z Edwardom, o katerem je mislil, da je to njegov sin Tom, zbežal v skrivališče razbojnikov v okolici Londona. Tu so uganjali ti razbojniki svoje burke, 6i razdeljevali ukradeni plen ter ob priliki neke velike pojedine tudi kronali Toma za »kralja norcev«, ne da bi niti malo slutili, da je to pravi kralj. »Slovenski dom« »zbaja v«ak delavnik ob 12 M«’*«*«« naročnina 15 Oin tn tnn»em«tvo »s oin Hredni«tvr»: Kopitarjeva nlire 6/111 Telefon 4001 do *005. Uprava; Kopitarjeva olica 6. L a Jugosluvuusko tiskarno i Ljubljani; K Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakovec, lircdnik; lože Košidek.