5 Jezik in slovstvo, 70(1–2), 5–7 DOI: 10.4312/jis.70.1-2.5-7 1.20 Uvodnik i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; jana.snytova@ff.uni-lj.si; https://orcid.org/0009-0009-9884-0457 Jana Šnytovái, urednica tematske številke Uvodnik: Zahodnoslovanski jeziki, književnosti in kulture – izhodišča in izzivi za 21. stoletje Tokratna tematska številka revije Jezik in slovstvo je posvečena zahod- noslovanskim jezikom, književnostim in kulturam, posebej njihovi vlogi in perspektivam v 21. stoletju. Zahodna slavistika je že dolgo prisotna v slovenskem raziskovalnem prostoru, vzajemni vplivi in stiki so se razvijali več stoletij. Eden pomembnih mejnikov v razvoju je bila ustanovitev sa- mostojnih študijskih programov za češki jezik in književnost, polonistiko ter slovakistiko na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2004/2005, katerih dvajseto obletnico obeležu- jemo letos. Tematska številka tako nadaljuje tradicijo, ki jo je začrtala po- dobna izdaja iz leta 2017, nastala kot rezultat simpozija ob deseti obletnici. Osrednji cilj je prikaz najnovejših znanstvenih dosežkov na področju za- hodne slavistike, s poudarkom na interdisciplinarnem in kontrastivnem vi- diku v povezavi s slovenskim jezikom in književnostjo. V objavljenih pri- spevkih želimo predstaviti primere inovativnih metodologij, kontrastivnih študij in aktualnih raziskovalnih izzivov na področju zahodne slavistike, obenem pa spodbujamo vključevanje zahodnoslovanskih vsebin v izobra- ževalni proces v Sloveniji. V številki sodelujejo ugledni domači in mednarodni raziskovalci, ki s svoji- mi prispevki prispevajo k širši razpravi o specifikah in perspektivah razvoja zahodne slavistike. V uvodnih razpravah se avtorja odzivata na sodobne izzive filoloških in humanističnih študijev. Przemysław Czapliński prikaže spremembe v polonistiki v zadnjih tridesetih letih, zlasti na univerzitetni ravni. Za slovenske bralce predstavlja vpogled v razvoj te filologije, obe- nem pa omogoča primerjavo in razmislek o razvoju slovenistike na sloven- skih univerzah ter o razvoju polonistike in drugih slavističnih študijskih JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 5 8. 05. 2025 14:58:42 6 Jana Šnytová | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 5–7 programov. Alicja Wang predstavi razvoj poljskih študij hendikepa od ak- tivizma do akademske discipline, pri čemer jih postavi v širši evropski in globalni okvir ter osvetli aktualne razprave in težnje na tem področju. V kontrastivno-jezikoslovno usmerjenem razdelku avtorji raziskujejo vza- jemne vplive zahodnoslovanskih jezikov in slovenščine ter jih obravnava- jo z glasoslovnega, leksikalnega, skladenjskega in frazeološkega vidika. Osredotočajo se na skladnjo čeških stavkov v primerjavi s slovenskimi ekvivalenti, izgovorne posebnosti prevzetih lastnih imen ter jezikovne konvergence med slovaščino in češčino. Raziskujejo tudi pregovorno in frazeološko izrazje, kulturno zaznamovano leksiko ter vpliv češko-sloven- skih stikov na nastanek in razvoj jezikovnih priročnikov. Literarnovedni prispevki v tej številki izstopajo po interdisciplinarnem pristopu in metodološki inovativnosti, saj združujejo komparativistiko, ekokritiko, digitalno humanistiko in kulturno antropologijo. Avtorji preu- čujejo meje literarne analize v kontekstu srednjeevropskega prostora, razis- kujejo vpliv umetne inteligence na pojmovanje kreativnosti ter osvetljujejo nove pristope k modernizmu v slovaški književnosti. Posebna pozornost je namenjena reinterpretaciji mitskih in religioznih motivov v češki in zahod- noslovanski tradiciji ter ritualnim in pripovednim strategijam v sodobni slovaški prozi. Razprave o dramatiki pa ponujajo vpogled v utopične teme v slovaški gledališki umetnosti prve polovice 20. stoletja. Prispevki s področja didaktike tujega jezika osvetljujejo inovativne pris- tope k poučevanju zahodnoslovanskih jezikov kot tujih in drugih jezikov. Avtorice obravnavajo uporabo digitalnih virov in spletnih orodij kot didak- tičnih pripomočkov, raziskujejo vlogo jezikovnih inovacij in neologizmov pri usvajanju jezika ter preučujejo pomen avtentičnih besedil pri približe- vanju kulture in zgodovine ciljnojezičnega okolja. Poudarek je na mož- nostih vključevanja sodobnih jezikovnih in kulturnih vsebin v pouk tujih jezikov, s čimer prispevki ponujajo izhodišča za nadgradnjo metodologij poučevanja ter spodbujajo bolj poglobljeno razumevanje jezikovnega in kulturnega konteksta. Tematsko številko zaključuje anketa, ki se navezuje na izhodiščno misel o dolgoletni prisotnosti zahodne slavistike v slovenskem prostoru, hkrati pa odpira prostor za razmislek o sodobnih izzivih, spremembah in preobrazbah JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 6 8. 05. 2025 14:58:42 7 Uvodnik: Zahodnoslovanski jeziki, književnosti in kulture – izhodišča in izzivi za 21. stoletje tega področja. Na vprašanje o vlogah in perspektivah (zahodne) slavistike v 21. stoletju svoja stališča z bralci delijo ugledni domači in tuji strokov- njaki, slavisti in slovenisti. Verjamemo, da bo anketa spodbudila nadaljnje razprave ter prispevala k smiselni umestitvi zahodne slavistike v slovenski univerzitetni in širši kulturni prostor. Poleg znanstvenih člankov in ankete številka vključuje tudi recenzije aktualnih publikacij s tega področja. Avtorjem, prevajalcem, recenzentom, tehničnemu uredniku in lektorici se zahvaljujem za odlično sodelovanje, ki je omogočilo nastanek tematske številke. Njihova predanost in strokovnost sta bistveno prispevali k njeni vsebinski in oblikovni kakovosti. Verjamem, da bo številka bralcem in bralkam v navdih za poglobljeno razmišljanje o zahodnoslovanskih temah ter jim bo ponudila nove vpoglede, ki bodo obogatili njihovo znanje in raziskovalno delo. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 7 8. 05. 2025 14:58:42