List slovenskih delavcev v Ameriki.
Baten« m ScmbA-OIms Matter, In»t«Ui U, IMS, al tki FmI Oftot al *tw Tozk, V. Tn n*t ttt Art tf Qomgnm «f MM l llTU
NEW YORK, FRIDAY, JULY 8, 1910. — PETEK, 8. MAI*. SRPANA, 1910.
Thconly gnmmirariigEF'
in thr TT^'^^hMr InKdAjayd^cBn^ SnndaysaQdfflUBA^^
KHJFOX niAsn: otr COITUUT®*. TILVU AVULL — umx ITIII
TELEFON PISARNE: 4M7 OORTLANDT.
NO. 168. — ŠTEV. 158.-
«dtol slovenski dnevnik ▼
Zjcdinjcnih driaTth, Kshajft vnk dan IzrzmM acdelj in praznikov.
Velikanski štrajk j newyorskih krojače*.
.....O......
Včeraj J« pričelo nad 50.000 izdelovalcev sukenj v raznih tovarnah a etra j kom. Pozivu so se vsi odzvali.
STRAJARJI SO VEČINOMA ČI-FUTL
i
—o—
Delo počiva skoraj v vseh tovarnah
in manjših delavnicah. Prirejanje •hodov in tajno čifutsko skabanje.
o ■
Včriaj -o nekteri krojači pričeli jm> me»ia KVnjim tovarišem deliti rudeče I«!akf ini kakor hitro >o se ti letaki med krojači razširili, so vsi prenehali z delom. Na tin©č* iti tisoče knojačev, j ki ixdeluj*'jo •*«' laj zimske sukn je, .je pričeto s št raj ko m in njim se je pridružilo tudi na t i><H*'e žensk, ki so *»|fM*]ene v vel i U i h tovaruafh oMek na
Hi.....lira v u in v okolici. Nadalje
it ra jkajo t tuli delavci takozvanili pogodbenikov, kteri sprejemajo delo od tovarn it. tako se skoraj lahko trdi, • ta je štrajk quojtoleti. kajti le malo je tovarn, v kterih se dela.
Štrajkov odbor je včeraj zjutraj <*h <5. uri prijel s |h<i!>iui sejo, ki je trajala do 10. ure. Potem -e j«' oklenilo napovedal i štrajk in takoj na to so se na ulica h pojavili ljudje, ki so delili , in nosili |h) tovarnah rudeče letake.
V so!m»Io se bodo na raznih krajih našega rne>ta \r-ila velika /l>o rov an ja št mjkarjev, Tem povodom >e ImmIc člane ii unij«', kteri -o se uniji i^i-druvili mIc sedaj, ko <o vedeli, da ]>i'i>< 1«' do štrajku, zabičalo. naj na tArivaj ne opravljajo skaibska dela. kakor je to med čifuti vedno običaj, kajti na ta način štrajkarji sami sebi škodujejo. Običajno pa čifuti svoj štrajk tako urede. da, medtem, ko možje, ali štrajkarji marljivo hodijo kot piketi |m» mi«<tu ali [>a obiskujejo zborovanja, pri kterih jrroase skabom, do<"irii opra\lja,jo njihove /.one in o-troei na stanovanijih vsa potrebna dola za tovarnarje. — Tako se jr<*li med Hfutskimi krojači v našem mestu vsako leto, ko prieite piipekali soluee, kajti vnako leto \ juliju, prično krojači št raj ka ti. da se nekoliko nvz-vedre, d«n im se pote-m v septembru, ko postane hladneje vrnejo na delo in se dbieajno zadovoljijo z ono plačo, ktero »o dobivali pre 1 št raj km.
-o-
POSLEDICA POLJUBA.
Parnik Campania od Canard Line ni zamogel pravočasno odpluti.
Predvčerajšnjim, ko l»i moral Cu-! nar lov parnik <'am|»ama ob določeni uri odjtluti v Liv i'!|kmiI, je moral kapitan n svojinri tioveljcm jrletle odplutja parnika, fiočakati, in sieer vsied je-(ioejra — poljuba,
/" imenovanim paruikom je oIpoto-v«!a i t. N'ftt" Yorka v Liverp^nd tudi u'''itelji«*a Mis> <^uiik in -ieer zajed no z l!> drugimi učiteljicami, ki so napravile *ku»|H*n izlet v Evro}»o. ITčUeljica je stala še ua paruiškera mostu, ki vodi i/, pomola ua krov, ko >o most pričeli odstranjevati. Tam je stal tudi "oi-e" neke druife učiteljice, in v tre-notku, ko so pričeii most dvigati, je teira "očeta" objela ter tia strastno poljubila "just for I nek". Sele ko je to ilelo opravila, sp je obrnila in oilvla na parnik. Vsa mno/.iea na pomolu jo je naravno srlasno pozdravila, nakar je pari-'k takoj odplul. 4<Oče" je odšel ialofftet) domov v llrooklyn.
Krasni novi In brzl parnik:
MARTHA WASHINGTON
(Avstro-American proge)
odpljnje v sredo dne 13. julija
vožnji do Trsts ssmo 14 dni.
do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena veznih lutkov: do Ljubljane - - - $38.60
do Zagreba .... $39.20
Boljša naturalizacija. Odprava neprilik.
V New Yorku se bode storilo vse, kar je mogoče, da se naturalizacija ino-zemcev olajša in da se bode pri sodiščih hitrejše delalo.
IMENOVANJE POSEBNIH KOMISARJEV.
Tudi število klerkov se bode pomnožilo in v slučaju potrebe bodo morali naturalizacijo opravljati tudi
sodniki višjega sodišča.
-—
Te dni se je vršilo v tukajšnjem i County Court House posvetovanje članov kongresa William S. Bennett i in Henry M. Gohlfogle v svrho olaj- ■ Save naturalizacije inozetneev, oziroma onih naseljencev, kteri hočejo po- j stati državljani naše republike. Zajedno se je vršilo tudi javno zasliše-: vanje nekterih prič, oziroma ljudi. | kteri -o se pritožili proti naturaliza-l cijskim oblastim v našem mestu, (i-! stalili članov preiskovalne komisije, ! ki m) tii«li člani kongresa, za sedaj še: ni bilo k posvetovanju, kajti ti ne ži-| ve v New Vorku.
K jo t prvejja svedoka so zaslišali eounty - court - klerka Schneiderja. Slednjemu je zastopnik (ioldfogle de-; jal, da je razvidno iz časniških j>oro-| čil, da morajo ljudje, ki hočejo i>o- j stati naši državljani, čakati v dol- j •jih vrstah pred sodišči in da se jih pošilja t hI dneva do dneva domov a obljubo, da bodo prišli kak dru«i dan j na vrsto. Tako se ravna i inozemei ; toliko časa, da se slednji naveličajo j prihajati k sodišču in da sploh ne marajo postati državljani. — Ivlerk! je dejal, da, v kolikor je njemu znano, takih razmer pri sodiščih sploh ni, oziroma, da jih ni opazil, odkar ^ je s 1. januarjem nastopil svojo služIjo. Dejal je tudi, da je število o-nih, ki hočejo dobiti takozvani "prvi! papir", zelo veliko. Takih ljudi sej je naštelo večkrat tekom jednejja sa- j rnejra dneva po 200, Te ljudi se od- i pravi, kakor hitro je mogoče. Ako se pa kakemu prosilcu ne more prvi papir dati takoj prvi dan, potem se mu vedno naznani gotovi dan in uro. ob kteri naj pride po svojo prvo listino.
troldfogle je potem vprašal, se li takim prosilcem da kak začasni papir. s kterim se zamorejo potem pri drugem prihodu izkazati. Klerk je odgovoril, da misli, da je temu tako, da pa za gotovo o temu ne ve. Natu-ralizaeijski urad je odprt vsaki dan, izimši nedelj in zakonitih praznikov. Vsekako je pa potrebno, da se najame večje število novih klerkov, da bo šlo delo hitrejše izpod rok. Počet-kom tecra leta sta bila le dva klerka na razpolago, takoj nato je pa ape-lacijski oddelek nadsodišča i>oslal v urad še tri nadaljne klerke. Sedaj imajo v naturalizaeijskem uradu devet klerkov.
Vendar se pa s j>ovečaiijem števila klerkov Se ne bode j>omagalo, da bi šlo delo hitrejše izpod rok. kajti nad-sodnik ne more na dan odpravili več prosilcev, kakor po 50. Ako prihaja toraj po več prosilcev, bode končno število izredno narahlo in posledica temu je. da mora mnogo prosilcev po več mesecev čakati, predno pridejo do končnega izpraševanja.
KJerk je potem prij>oročil. da se ustanovi posebna naturalizacijska komisija. ktere člani bodo imeli tudi pravico izdajati državljanske listine, ravno tako, kakor sodniki višjega .sodišča.
i
Slovanski in skandinavski socialisti v Chicagu.
3hicaški slovanski in skandinavski socijalisti so se te dni posvetovali glede boljše socijalisfcične propagande med Slovani in Skandinavci v Z j edin jenih državah.
Chicago, 111., 8. julija. Tekom zad-ljih dni sta se vršila tukaj dva t ako-^vana socijalistična kongresa, ktera so -klicali inozemei. Skandinavski socijalisti so zborovali v Danish Brother-iood Hali. dočim so Hrvatje, Slovenci, -5rbi in B<jluari, oziroma Jugoslovani zborovali- v National Hali. Pri Jugo-dovanskem socijalist ilčnem konqresn ie {Kisvetovalo v prvi vrsti glede po-rečanja socijalistične propairande meil Jugoslovani ki žive v Zjedinjenih državah.
I>eUirat,je so prišli h kongresu iz 'hicaga, Allegheny, Pen.; Conne-maugh. Pa.; Clairton, Pa.: Milwaukee. Wis.; Kenosha, Wis.; Pullman, Ml.; La Salle. 111.; Glencoe, O.; Cle-reland O. in St. Louis. Mo. Ti dele-ratje so zastopali socijalistične kluR>e n drnžtva ''bnencev. Hrvatov in Sr->ov, ktere organizacije so se ustanovile tekom zadnjih let v Zjedinjenih Iržavah.
Med drugimi je nek slovenski de-«<gat iz West Allis. poročal, da se K>de tamkaj veliko število Slovencev i n dru'^ih Slovanov organi®ovalo ▼ xiscIk'm socijalističen klub, ki bode ; ^tel najmanj HMM> člano\. (Končno so Slovenci. Srbi in Hrvatje udi »Penili, da se izda za jHWWH) bon-kiv, kteri denar se bode porabil v to. la se ustanovi i »osebna tiskarna, v vteri se bodo tiskali jugoslovanski socialistični listi "Radnička Straža", * PToletareeM in ^Radničlca Zaštita". —Uradniki ta-kozvane " Jmroslovan-;ke socijalistK-ne federacije* so dobili u li nalog, naj proučujejo naselniško vprašanje, da se izamore tako vse po-rebno urediti za sprejem jugoslovanskih naseljencev.
To poročilo se lei>o čita — jeli? Še lepše se botle pa potem čitala poročila , > onih	ktera bodo dobili so- j
Irugi....
-—o--
Položaj na Španskem. Država in cerkev.
V obeh zbornicah španskega parlamenta se vrše debate o razmerju med državo in cerkvijo.
Madrid, 7. julija. V obeh zbornicah španskih kortezov ali parlamenta se sedaj vrše živahne debate o razmerju med državo in katoliško cerkvijo. V senatu je govoril mad-riljenski nadškof kot vodja klerikalcev, — da mora cerkveno pravo veljati tudi kot državno p.ravo, ker je katoliška vera po določilih ustave na Španskem takozvana državna vera.
Omenjenemu škofu je potem odgovoril miuisterski predsednik Canale-jas, da država ne more več trpeti in gledati, da bi si katoliška cerkev pri-laščevala pravice, ktere ima Ie država. Minister je tudi dejal, da mu je dobro znano, da ga skušajo klerikalci z raznimi trditvami jeziti, toda za uadaljni razvoj položaja na Španskem je prav vse jedno, ako ostane on še v nadalje na krmilu španske vlade ali ne, kajti prišel je sedaj oni čas. v kterem se bode Španska ravno tako oprostila varuštva klerika-lizma, kakor so se oprostile druge kulturne države.
Ministerski predsednik je govoril iz srca skoraj vsega španskega naroda in vse časopisje navdušeno pozdravlja besede ministerskega predsednika Canalejasa.
-o-
Mlado dete starega očeta.
Franklin, Pa., 7. julija. Mrs. in M»\ He»tlglon, ki živita v bližini tukajšnjega mesta, 9ta postala srečna roditelja sina, ki je prišel včeraj na svet. Oče mladega deteta, je star 78 let in sedanje dete je njegov 28. otrok. Dete to v a mati je Hedglonova druga žena in je mlada, vsled česar pravijo, sosedje, da starček pri tej aferi igra vlogo znanega zgradi tel j a Sueškega prekopa — iLessepsa.
Podpisanje pogodb po Bertijlonovem sistemu.
Indijanci v Kansasu, ki so podedovali zemljišča po nekem glavarju, so po tem načinu podpisali potrebne pre-jemne listine.
—o—
Kansas City, Kans., 7. julija. Mesto starega križa, s kterim so se preje podpisovali ljudje, kteri niso znali pisati, so tukajšnje oblasti pričele rabiti oiltise palcev in sicer natančno tako., kakor rabi te odtise policija, kadar se poshržuje za identifikacijo zločencev Bertillonovega sistema.
Pred petnajstimi leti je v tudeatj-snjem mestu umrl glavar Pottawatomie Indijancev, Peter Veliki, ki je Ostavil svojim naslednikom večja posestva. To zapuščino so sedaj razdelili njegovim pravnim potomcem, in ker slednji ne znajo pisati, so jedno-stavno odtisnili svoje palce po imenovanem sistemu na potrebne listine in pobotnice. Poleg odtisov so potem u-radniki zapuščinskega sodišča napisali ime dotičnega Indijanca.
-—o-
Razne novosti
iz inozemstva.
V Franciji je pričakovati, da pride do generalnega štrajka pri vseh državnih železnicah. Delavci zahtevajo povišanje plače.
ANGLEŠKI KRALJ DOBI POVIŠANJE PLAČE.
Španska vlada in vse tamočnje prebivalstvo se je docela naveličalo verskih redov.
-o-
Pariz, 8. julija. V Franciji je pričakovati, da pride do splošnega š-traj-ka železničarjev vseh državra!h železnic. kajti delavci so že glasovali o tej zadevi in pri tem se je ixka'zalo, da se je večina odločila za prenehanje z delom. Med zastopniki delavstva in vodstvom državnih železnic se vrše sedaj še pogajam j a in od izida teh posvetovanj je sedaj vse odvisno. Železničarji zahtevajo, da se jim poviša plača.
London, 8. julija. Parlamentni odsek za pregledanje civilne liste angleškega kralja je parlamentu priporočil, da se kralju George V. poviša njegova letna plača $3.170.000. Ta zme-sek je tolmačiti kot povišanje za vse člane kraljeve rodbine.
Madrid, 8. julija. Organizacije tr-govrev i.n podjetnikov po vsej Španski so poslale vladi skupno prošnjo, s ktero se od vlade zahteva, naj, stori vse, kar je v njeni moči, da se onemogoči nadaljno na(rafščanje katoliških verskih redov, kajti slednji tvorijo največjo nadlogo vsega španskega naroda, kteremu s svojimi podjjetji in drugim izkoriščanjem onemogočijo razvoj na politiČinem in gospodarskem polju. V prošnji se povdarja, da skušajo sedaj verski redovi monopoliai-rnti razne obrti in trgovino, da tako onemogočijo
ljudstvu napredek in da ga pripravijo v še večjo bedo. Tudi republikanske politične organizacije so sedaj naznanile vladi, da jo bodo v vsakem oziru podpirale, v kolikor se bode šlo proti verskim redovom.
Kralj Alfonso je včeraj podpisal zakonski predlog ministersikega predsednika Canalejasa, s kterim- je naseljevanje nadaljnih katoliških redov na Španskem zaibranjeno in sicer za toliko časa, dokler se vrš« med vlado in Vatikanom obravnave glede konkor-data. Ministerski predsednik bode tozadevni izakon predložil tekqm današnjega dneva parlamentu.
Madrid, 6. julija. V četrtek bode ministerski predsednik Canaleja* predložil španskemu kralju v pod(pb odredbo, vsled ktere bode v nadaljt prepovedano na Španskem naseliti s< onim katoliškim verskim redovom kteri niso domači* Ta prepoved na. bode veljavna, dokler se vrše sedanji obravnave med šfpamteo vlado in Vati kanom g-lede kookordata.
Proti kinematografom o boju Johnson-Jeffries.
3erkve in policija so pričeli z energično. agitacijo proti reprodukciji rokoborbe v Reno, Nev., potom kinematografov.
0	f m
PREPOVEDI V RAZNIH MESTIH.
Ifayor Gaynor v New Torku ne bode zabranil te reprodukcije, ker ni nikomur nevarna.
-o—i—
Pod vodstvom takozvane United Societies of Christian Endeavorers, ktera organizacija šteje 4,000.000 članov po vseh Zjedinjenih državah, kakor tudi organizacija policijskih šefov ameriških mest, pričela se je sedaj splošna agitacija proti kinema-tografičnim reprodukcijam Johnson-Jeffriesove rokoborbe, ki se je v ponedeljek vršila v Reno, Nev. Iz glavnega stanu imenovanih krščanskih šnofačev, oziroma iz Bostona, Mass., io razposlali posebna pisma gover-[jerjem vseh držav, kakor tudi predsedniku Taftu. V teh pismih izjavljajo, da so prireditve reprodukcije imenovane rokoborbe protipostavne.
Naš mayor Gaynor pa postopa v tem oziru povsem hladnokrvno. Tekom zadnjih dnij je dobil veliko število pisem, ktera se nanašajo na to sadevo, vendar je pa takoj izjavil, da tsled reprodukcije rokoborbe v Reno ni v nikakih skrbeh, kajti on je prepričan. da vsled teh predstav ne bode prišlo pri nas do plemenskih bojev. Zamorsko prebivalstvo našega mesta je primeroma maloštevilno in večina naših zamorcev je zelo miroljubna. Mogoče je, da pride do kakih pretepov med nižjimi sloji ljudstva, da pa ilo splošnih bojev ne more priti. V ostalem se objavljajo take slike tudi vsaki dan v vseh časopisih, toda vsled tega dosedaj še nikdar ni prišlo do plemenskih bojev.
Jednakega mnenja so tudi mayorji v Jersey City, N. J., in v Newarku, J. Policijski šef v Hobokenu, N. J., pa naznanja, da je že dobil nalog te predstave zabraniti.
Mesta Washington, Boston, Baltimore, Cincinnati, St. Louis, Ailanta in razna manjša mesta so že izdala tozadevno prepoved lastnikom gledališč. New York, Pittsburg in Philadelphia pa nimajo ničesar proti takim prireditvam. Danes se tudi naznanja, da bodo agitatorji naprosili Roosevelta, naj porabi svoj vpliv v to, da se zabranijo take predstave.
American Vitagraph Co., ki dala napraviti kinematografične filme za take predstave, je izdala za to stvar nad četrt milijona dolarjev, kajti ona je sedaj jedina lastnica teh slik. Vsled propagande proti takim prireditvam pa sedaj pri imenovani bogati družbi ne vlada pravo veselje. Družba je mislila, da bode tekom jedne-ga mesca dobila za prodajo filmov najmanj milijon dolarjev, toda sedaj se bode morala zadovoljiti z izdatno manjšo svoto, tako bode agitacija proti prireditvam še dalj časa trajala.
Lastniki vseh 100 gledišč v Wash-ingtonu, D. C., so dobili že pismene prepovedi glede takih prireditev, kajti v imenovanem mestu bi prišlo lahko do takih ali še večjih plemenskih bojev, kakor so se pripetili takoj po rokoborbi v Reno.
Governer države Missouri izjavlja, da bode šele potem nastopil proti glediščem, ako bode prišlo vsled reprodukcije rokoborbe do kakih plemenskih bojev.
-o--—
Ogenj na parniku.
Na parniku Grand Republic, ki j« največji izletniški parnik v New Yor ku, je včeraj zjutraj, ko je dospel dc (Narrows, pričelo goreti. Parnik j« žvižgal, kajti ogenj v notranjih pro štorih se je hitro razširjal. Od vset krajev so hiteli vlačili parniki na pomoč, kajti na velikem parniku je bik nekoliko potnikov,' Mere je bilo trelbi rešiti. Parnik je kljub požaru srečtn dospel s svojo paro na svoje mest« ob vznoiju 86. ulice Bay Ridge. Ti so se potniki vsi srečno izkrcali in p< jedno uro trajajočem gašenju so ogen na parniku pogasili,	J
Ameriška "poročila" v ljubljanskih listih.
n
—o—
Starokrajsko slovensko časopisje če-stokrat objavlja uprav grozno smešne vesti iz Amerike.
—o—
V	inozemskili vesteh naši ljubljanski "so-kuliji", ki pišejo v uredništvih tamošnjih listov, niso mojstri, kajti kadarkoli objavijo kojo vest iz Amerike, pokažejo predvsem, da se v evropskih šolah ljudje v zcmljcpisju podučujejo skrajno površno. Toda tuili v drugih ozirih je poročevanje tamošnjih listov zelo površno. O tem-se lahko naši čitatelji prepričajo, ako čitajo naslednjo "brzojavko", ktero je ljubljanski * 'Slovenec" objavil dne 21. junija, t. 1-, in s ktero poroča svojim brumnim "bravcem" o prihodu Teddv Roosevelta v našo mesto.
**Brzojavka" se glasi: Vrnitev Roosevelta nesrečen dan. New York, 21. junija. Ko je linosc-velt pri svojem povratku v newyor-ški luki omenjal, da je lepo v domovini, nastal je, kakor smo včeraj kratko poročali, silen vihar. Ladja jk>-veljstva luke se je potopila. Utonilo je 14 osob. Strela je ubila 20 osob. Vihar je luko silno opustnšil- razkrival strehe, podiral dimnike in kame-nitne stebre. Vlomilci so porabili zmešnjavo in izvršili več vlomov."
O kakem* opustošenju naše Inke, razkrivanju strHi, podiranju dimnikov in kamenitih stebrov, — kar vse se jc vršilo baje onega dne, pri nas ničesaT ne vemo in tudi 4<vlomivci" niso te prilike porabili za izvrševanja svojega ■poklica. — Pač pa je potem, kb se je slavnost završila nekoliko deževalo, toda "ladija poveljstva luke" bi se v dežju ne zamogla potopiti, tudi ako bi bila tako majhna, kakor so tako-•zvani Plankarjevi čolni v Ljubljani,
-0-
SLOVENSKE NOVICE.
Včeraj je umrl v svojem stanovanju 18. Montrose Ave, Brooklyn, rojak John Kobe, star 42 let.
Pokojnik je doma iz Vinice pri Črnomlju. V Ameriko je prišel pred 23 leti. Prve dve leti je delal v Pittsburg, Pa., pozneje je pa bival neprestano v Brooklynu. Za njimi žaluje soproga in 0 otrok v starosti od 5 j mesecev do 18 leta. Pokojnik je spa-' dal k slov. podp. d rušit v u sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, K. S. K. J. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti oziroma cerfcve sv. Trojice (Montrose Ave.) na pokopališče. Naj v miru počiva!
V	zadnjem času so pričeli newyor-ški Slovenci kaj pridno kupovati in zidati lastne, lepe hiše v Ridgewood, L. I., to je ob Myrtle Ave. železnici s ktero se za 5 ct. pripeljejo v New York. Omeniti nam je te Slovence: Mr. Anton Burgar sL je postavil prav lepo hišo za dve družini, a k tej še prikupildva loti; poleg te^a si je zgradil jednalco hišo Mr. Alois C<yšarek, (imenovani ima v Ridgewood še drugo hišo); Mr. Anton Vaupotie je kupil lepo dvonadstropno hišo isto tam; Mr. Bauer tudi jed'nako bi so; min oh: scAboto je kupil istotam hišo za dve družini Mr. .Josip Rems. Prvo hisc je v Ridgewood kupila Miss. F, Lovšin.
Ridgewood je prav zlrav kraj n® Long Islandu, vedno pihlja hladen ve-ter, voda je tam dobra, užitna. Zveza z New Yorkom izvrstna, velja le 5 ct in vlaki zelo pogosto vozijo. V Rid gewood je pa sedaj že tudi več družil Slovencev naseljencev, med njimi tudi Mike Cigarete. Poudarjati mora mo, da so ti rojaki zelo modro ukre nili, kajti cena posestev gre vedni kviško in bodo hiše, ktere sedaj ve ljajo $5500, v dveh ali tre*h letili ve ljale $6000. Vožnja do newyorske Ci ty Hali traja le 30 minut. Kar je pj najlepše v Ridgewood Hights. je to da tam ni umaizanih Židov in Degatov V Ridgewood se nudi prilika Sloven cem, kteri majo kak tisočak prihra njen in stalno službo, kupiti hišo, se veda zidano za dve družini in to poi 1 zelo*ugodnimi pogoji.
-o--
Razstrelba plina.
V Brookportu, N. Y., se je razlete! i tamošnja plinarna in pri tem je bil , pet delavcev nevarno poškodovani! > Nekteri ranjenci bodo vsled zadablje i nib poškodb umrli. Skoda znaša 2 tisoč dolarjerv,
d ■ / " „ s;	- X' - - . . J. . .
Rusija in Japonska. Na Daljnem Iztoku.
Obe nekdanji medsebojni sovražnici sta baje sklenili medsebojno zvezo, ki pa ostane tajna, ker služi le njima v korist.
PODPIS MANDŽURSKE POGODBE.
Sedaj je nastalo vprašanje, bode li Rusija v slučaju vojne med Zjedi-njimi državami in Japonsko pripo-znala Status quo na Iztoku.
i -o--<j ^
Pariz. 7. julija. V tukajšnjih vla-dinih, kakwr tudi v političnih krogih so se s skrajno pozornostjo pričeli zanimati za politiko, ktero sta pričeli gojili Rusija in Japonska na Daljnem Iztoku. Tukaj so vsi politiki popolnoma prepričani, da sta Rusija in Japonska sklenili neko tajno pogodbo. Poročilo o takozvani man-džurski pogodbi, ktera se glasom prejšnjih poročil podpiše šele v avgustu, najbrže ni nič druzega. nego le poskus ostale države varati, da tako m-izvedo o tajni pogodbi nie-l prejšnjima sovražnicama. Seda j je vsled tega nastalo vprašanje, bode li Rusija v slučaju, ift pride d<> vojne med .Japonsko in Zjedinjcnimi državami, vztrajala pri svojem status quo na Daljnem Iztoku.
Petrograd. 7. julija. Vlada je objavila besedilo takozvane mandžurske pogodbe, ktero je sklenila z .Japonsko in ktero sta v ponedeljek podpisala ruski minister inostranih del Iz-voljskij ter tukajšnji japonski poslanik Montono. Mamlžursku pogodba se suče krog onih točk, ktere je določila rusko-japonska konvencija dne 30. julija 1!)07. Japonska in Rusija se medsebojno zavežeta, da bodeta vzdrževali sedanje pravne in upravne razmere v Mandžuriji ter da se bodeta ozirali na pogodbo, ki obstoji med Rusijo, Japonsko in Kitajsko, oziroma med dvema izmed treh navedenih držav. Ako bi prišlo do dogodkov, kteri bi se nanašali na status quo, potem se morala Rusija iu Japonska o teh vprašanjih posvetovati glede potrebnih skupnih korakov, ktere morata ukreniti, ( leni pogodbe, ki se nanašajo na iztočno trgovino ter na železnice, se kasneje objavijo.
-o-
IMENITNA STAVA.
V Blumfield, N. J., sta nek zamorec
stavila na izid rtitoborbe v Reno,
in sedaj sta stavo izvršila.
V Blumfieldu, NT. d., j«- prišlo <«• dni do malega izgreda, kterega je pn»izročila zadnja rokoborba med zamorewm' .Tobnsonora in belini .Jeflriesom v Reno, Nevada.
Zamorski šofer George G rav. in njegov prijatelj, beli ^»fer Arthur Springfield, sta namreč slavila vsak na svojega rojaka, kajti beli je bil prepričan, da bode v rokoborbi zmagal beli. dočim je zamorec trdil, dn ■bode zmagal njegov rojak. Stavila sta pa tako, da, ako bode rzm:fgal zamorec, bode moral 1 k?1 i svojega zamorskega tovariša pe l jati v n aletn vozičku ]w) ulicah mesta lilumlield, ako bi zmagal beli. potem bode moral pe-Ijeati zamorec belega.
Ker je zmagal zamorec Johnson, se je te dni zamore«* Gray use«lcl v mali voziček in njegov beli tovariš ga je pričel voziti |>o mestu. Ko je beli zamorca pripeljal v sredo mesla, je Gray pričel piskati na avtomobilski rog in pričel v vozičku prepevati pesem: "I've Got a White Man Working for mc!"
Tej procesiji je sledila naravno velika množica, ktera se je pričela vsled pesmi jezitj na zamorca in končno so pričeli nekteri možki nanj metati razne predmete, med kterim i so bila gnila jajica v množin L Poleg tega je. . nastal na.ulicah tudi boj med zamor-
>	ci in belimi, tako, da je imela policija . obilo dela, predno je ulice izpraznila. ■ Gray in njegov prijatelj sta srečno
>	ipribelala domov in seboj pripeljala z jajci obmetan voziček.
i ' - - i---- - 1 --------- ■'
"GLAS NARODA"
(glovnlo Daliy.) -
0Ov«nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAJtfiEIL President. ▼KTTOR VAUAVEC, Secretary. LOU 18 H EN EDI K, Treasurer.
plač« of Btyrin—i of the corporation and arfdraNMa of »bo*« officer* : 83 Cortlandt •^sat,^Boro«gh of Manhattan, New York
■a ealo lato valja liat ca Ameriko in
Canado.........$3.00
" poll«*«.........1.60
«* mto »a mrnto New York . . .	4.00
- p>l laUiamaato New York . .	3.00
m Evropo u T«a leto . , • .	4.50
| • " " pol let«.....2 60
• " četrt lete ... .	1.7»
"GLAW NARODA" Uhaja mk dan ia-l viemfii nedelj in praznikov.
•K1UA8 NARODA"
("Voice of the People") Maed every da^^exi-ppt Sondaya and
Ikibacription yearly |3i0ll advertt«*m«ntaon •gr««iiieiit1
Dopisi bras podpiaa in osobnosti ae mm ■otiTiijn
Daoar naj se blagovoli pošiljati po — tfomj Order*
Prt iprcaeabi kraja naročnikov
K into, da sa nam taoi prajAnja rallACa ■■mani, da hitreje najdw-ao naslovnika.
EV>pieom in počiljatvsaa navadita te u-
KJUA8 NARODA" ttlOortlsndt Sc,	New York City.
" Talafon IW Oortlsndt.
* i i\ >■ y ■ ■ ■ Plemenski boji.
TaMMft aa<lJ»Tki dni. oziroma po
prazniku imjfliMmjt neod vidnosti, ko *>»• je v tirno, New, vršila brutalno rok■ >bdratf ijMvi zamorcem Jack JiihiiKiinuti] in Ixdim Jim JeffrieMMn. |>rilitii%lii =|0 iff- 'V>rh krajev 5£ jedi njenih	^'jtt<k-i!u o bojih med belini i nt zamorci.
Na iztoku itt na zapadli, na juga iti severu, so »<? hoteli beli osvetiti zamorcem, ker imajo $le<^iji za roja-ka J a«'k Johnxona, kteri ima krepkejše mišičevje in hoLjše roke za rokobor-b«», kakor aj«'jjttv beli nasprotnik Jim J citric*. In eelo pri nan v New Yor-ku, oziroma v metr^wdi najboljše plačanih opernih poveev in najboljše plačanih Tamaaanyjevili odvetnikov, v i*?*ei 11šen najvišje kulture, — je na večer praznika le malo manjkalo, da niso iz odvetoivljMfti naši beli so-mr ("ani obelili nekega povsem ne-dolžncgta zamorca.
\ ostalem bi pa teh dogodkov sploh ne bito |x>( reba, ako bi že hoteli svetu (Hikazati, na kako nizki stopinji naei jona I ne<ra življenja se nahaja še naše ljudstvo. Ako so že lake rokoborbe, pri kterih tniloča le braaoteeima brutalnost in moč, sploh tf»»!yfoee, in ako se za nje celo ljudstvo kake dežele do skrajnosti zanima in varuja, | ki tew nam gotovo ni |wtrrf>t še kakega drugega sredstva za podivja nje prebivalstva, kakor baš par takih prireditev. Oblasti na tako v/.rujanosr med plemeni niti pripravljene niso bile, kajti vzrnja-no«t 'Vadi kake rokoborbe je sploh neopravičena.
\sak le nekoliko razsoden Človek moCtt vedeti, da (»omenja prireditev rokoborbe med Ifelim in zamorcem že
gyi sent nekako pnpoznanje Fwftttd fefife!javnosti in ravnopravnosti jt«'1^ ¥% jPW'^fc*	ka*Ur člo-
ijifOMthC^f m„|o HefHTrJa rrrt izid
Irskega jjje^myanja*	f« ozi-
na jed na kost, in ako (totem izgubi, js< skuša narav tu* osvetiti nad onimi, |4 kterih misli, da so sokjdvi njego-jt**?1	In' HM h tjnitt je brl o
fJfi*'J^"	brtitoi sedaj zelo mnujro,
kajti vsi so stavili večje in manjše zneske na belega rokoborca. To je vzrok, da je prišlo v raznih mestih potem do napadov na zamorske ao-m^M'a ne.
Toda pri nas imamo še drujre ljudi. 1 ako je pri nas na primer mnogo belih moikth in žensk, kteri mislijo, da morajo prvenstvo belega ]>lemena nad zamorci dokazati s tem. da slednje dejanski napadajo in more. S svojimi izgredi skušajo svetu dokazati, da so kljub tepenemu Jeffriesu vendarle l»oljši ljudje, kakor zamorci, k t ere za morejo poljubno streljati in obetati.
Teddy Roosevelt naj f?re zopet v Krmpo in tam naj pripoveduje o — "ameriški kulturi"....
POZOR!
V«i člani društva "Zaveznik" in »v. Barbare na Franklin-Conemaugb, Pa., ste vabljeni ua skupno izvan-
redoo sejo, koja bode v nedeljo dne
JO. julija v društvenih prostorih ob
5 nr! pofwdudne. Ker imata skupna
društva veliko važnih točk za rešiti
v prilog bodoče slavr.osti razvitja
svoje zastave, v sled tejra sta društva
em*rla»no sklenila, da kdor se te seji? ne udeleži, plača 25 centov v dru-
štveno blagajno; izvzeti so le bolniki tiati, k o ji imajo nočno delo. Pridite pol nosi evil no!
Pripravljalni odbor. . ^ » * * *
Povečanje izdatkov.
Izdatki naše zverine vlade rastejo ne|>opisno hitro, kar je pred vsem raz videt i iz dovolitev, ktere so bile potrjene pri zadnjem zasedanju zve-zinejra kongresa.
Medtem, ko se politične stranke prepirajo, je li naš zvezini proračun prekoračil bil i jonsko mejo. oziroma je li kongres zjt tekoče poslovno leto dovolil več, kakor tisoč milijonov dolarjev, je za ljudsko maso izdatno | v ažnejše razpravljati. čemu so se zvezini izdatki pomnožili, oziroma za ktere naprave se bodo izdale tako |velikanske svote ljudskega denarja.
Da zamoremo sedanje številke postavili v pravo luč, je vsekako potrebno, da jih primerjamo s številkami iz prejšnjih let, kajti le na ta način zamoremo opaziti velikansko razliko med prejšnjimi in sedanjimi izdatki.
.Leta 180."», oziroma pred jedva pet-Miajstimi leti, znašale so letne dovolile kongresa $391,156,005, v kteri Isvoti izvauredne dovolitve niso vpo--tete. Kongres, ki je nedavno zaključil svoje sedanje zasedanje, je pa za i>te stvari, za ktere se je pred 15 leti dovolila zgoraj navedena svo-,ta, se«laj dovolil svoto $884,305,774. \ |H>Idrugt»m desetletju so se to^aj naši zvezini izdatki več nego (»odvo-jilL
, Xajljtdj so se pomnožili "lzd£(TET za vojaštvo iu vojno moraarieo. Medtem. ko so znašali pred p#tuagstimi 'leti izdatki za vojaške namene, ozi-u-ooia za. vojsko, "mornarico in utrdlie, $51,753,549, znašajo letos 248 milijo-(nov 832 tisoč 714 dolarjev. Iz tega sleili, da so se izdatki za vojaštvo pojietorili. Vojaške pokojnine, kte-i-e so se poaittoiile tudi za par milijonov, v tej svoti sploh niso vpo-: štete.
Za vsako pojedino napravo so se jtoraj dovolile večje svote, le za re-j forme, ktere bi v resnici koristile našemu ljudstvu, se ni dovolilo ničesar in to velja tudi glede dovolitev, ktere bi koristile delavstvu.
Prometni red za zračne višave.
Mednarodna konferenca za zrako-plavstvo, ki se je sestala v Parizu, da pripravi mednarodno zakonodajo,
I je. pričela svoje delovanje. Posebno zanimivo je stališče, ki je je na posvetovanjih zavzela francoska vlada, in predlogi, ki jih je stavila zbranim I zastopnikom inozemskih držav. Fran-; roška vlada razločuje dve vrsti zra-koplavov; prvič one, ki služijo policijskim in vojaškim svrham in privatne zrakoplave. Ysak zrakoplav v spre j me narodnost svojega lastnika. Noben zrakoplav ne sme v zrak brez , pismenega dovoljenja, ki vsebuje na-i rodnost in važneje posebnosti zrako-; plava. O pogojih, pod kterir^i se podili dovoljenje, izdajo posamične države odredbe, ki bodo imele veljavo tudi v drugih državah.
Krajevne • oblastnije bodo obveza-j ne sodelovati na izvrševanju teh določb; iste bodo imele tudi pravico nadzorovati tudi zrakoplave in delati i na to, da se odvzame dovoljenje,-ako ni zrakoplav v redu. Vsi zrakoplavci !x»do vpisani ,v ^^sebnih imenikih, ki si jih bodo države med seboj izmenjavale. Vsak zrakoplav mora imeti razločen znak, no kteuam bode takoj s|KH&n»ei narodnost; JfftjNur 'tega za-^obi Številko. Dovojjtenja, ki ao jih zefteni piloti dobili v svoji državi, naj veljajo tudi v drugih državah.
Zrakoplavci bodo obvezani, da s posebnimi signali napovedo, da se hočejo >pustiti na zemljo; določitev teh signalov se še le uredi. Vsaka država ima praVico, da nad gotovimi deli svojega ozemlja prepove zrakoplav-stvo, seveda pod pogojem, da bodo ta mesta previdena z znaki, vidnimi zrakoplpvcem.
Zrakoplavci, ki na svojih poletih prekoračijo ,mejo in prihajajo v drugo deželo, bodo obvezani, da takoj, ko se spuste na zemljo, obvestijo bližnjo krajevno oblastnijo, ki pregleda listine in previdi po'a-'IIliste s podpisom.
VABILO K IZLETU,
kterega priredi slovensko kat. podp. društvo sv. Frančiška štejr. 40 KI S. K. J. na nedeljo ta* 10- julijo 1910 KUMP BROS. HOTEL (Zeleni gozd), Columbia Avenue & Elm Street, Maspetb, L. I. 0 Pričetek ob 10. uri dopoldan.
Kegljanje sa dobitka. Vstopnina loc. Rojaki Slovenci in rojakinje Slovenke, kakor tudi vsa domača društva! Udeležite se tega izleta v obilnem številu, ker za vsestransko zabavo bode dobro preskrbljeno. (7-8—7)	- - ODBOR.
Dogadlri na Balkana.
Na Balkanu zopet hado vre. Turška oficijozna poročila zatrjujejo sicer, da vstaši polagajo orožje in se udajajo. To je sicer tudi verjetno glede posamičnih rodov, nahajajočih se v bližini železnic in v bolj pristopnih krajih. V notranjosti pa je ostalo vse pri starem ia Albanci gotovo ne mislijo niti od daleč na to, da bi se pokorili. Da bi pa Turčija razorožila Albanijo, na to pa že celo ni misliti, ker bi v ta namen morala mobilizirati večji del svoje armade, pa bi še ne šlo lahko. Ako toraj prihajajo poročila, da se Turčija pogaja z vstaši, je treba to smatrati v tem smislu, da Albanci tudi v bodoče ostanejo svobodni davkov in vojaščine. da bodo tudi zanaprej uživali privilegije, ki so jih uživali dosedaj. Mir pa bode trajal, dokler bode kak vali ali mutaserif hotel zopet uvesti kake novotarije, ki naj bi tudi Albance spominjale na t^^da so sultanovi podaniki. Glede Albanije bi bila toraj stvar v redu, a to vsekako le do prihodnje pomladi. Prihodnjo pomlad pa lahko z vso gotovostjo priča kujemo poročil o novih nemirih Iv Albaniji.
Nevarnost pa je. da radi Krete pride do vojne med Grško in Turčijo. ; Krščanski člani narodne skupščine na Kreti, ki pripada za sedaj vsaj še po imeuu Turčiji, so prisegli zvestobo grškemu kralju ter s tem proglasili 'aneksijo Krete z Gijiko. Mohame-i danske čtane pa £o, ker niso hoteli priseči, jednostavno izgnali iz zbornice.
Umevne je, da je to izzvalo vihar ogorčenja v Turčiji. Zaščitne oblasti — Francija, Anglija. Rnsija in Ilalija —•, ki so lansko leto svoje čete, ki naj bi tam čuvale turško suve-reniteto, odpoklicale, se zdaj že ne morejo več složiti za skupno postopanje, za energičen in odločilen korak, ki n&j bi storil enkrat za vselej konec tem večnim zmešnjavam. Kakor kažejo najnovejša poročila, je zbog Krete že celo dosedanje prijateljsko razmerje med Anglijo in Franeijo preeej omajano. Zato se misli baje — kakor je to že storila Avstrija leta 1904 — sedaj tudi Francija odtegniti, ne hoteča imeti nikakega posla več radi Krete. Razlog temu je menda v čudnem postopanju Anglije, ki (kakor povsodi) tudi tukaj zasleduje svoje enostranske, sebične namene. Anglija da huj-ska po strani Grško, ki dobiva na ta način tem večjega poguma. Ofieijel-no stališče Grške je sicer popolnoma korektno, zato pa gotovo časopisje tem odločneje zahteva združenje Krete z Grško.
Kako ra-zburj^tio je javno mnenje v Grški, dokazujejo najbolj besede, ki jih je izrekel grški kralj Jurij proti dopisniku nekega lista, namreč, | da ni misliti na mir, dokler ne bode j izvršena aneksija.
Te besede grškega kralja so vzbudile seveda vihar ogorčenja v Turčiji, a ravno tako navdušenje v Grški. V Turčiji se vrši velika agitacija za 11 sveto vojno" radi Krete in prijavilo se je že na tisoče dobrovolj-cev. Vlada si sicer prizadeva, da bi vplivala pomirjevalno. a vprašanje je, če se jej posreči, da bi vse to gibanje udašila kar tako. Ko bi prišlo do vojne z "Grško, je sicer gotovo, <Jii bi bil^a ta poslednja tepena, kakor j» bila tepena v zadnji vojni }. 1807. Ali Tnrčija.bi od tega vseeifo ne imela ničesar., ker bi velesile jik dopustile, da bi se okdrišti4a od zmt-tfe nad	ve prav dobro fciir
turška vlada in zato -se je te dni tudi voj^ji minister v seji minister-skega^svetži izrazil proti vojni.
Zato je pa že začela gospodarska vojna z bojkotom proti Grški. Kako škodo lahko provzroča taka gospodarska vojna, znano je iz bojkota, ki je bil proglašen proti Avstriji radi aneksije Bosne in Hercegovine. Ker so pa trgovske zveze med Grško in Turčijo, osobito v Egejskem in Mar-marskem morju, "radi neposrednega sosedstva posebno živahne, je samo ob sebi umevno, da bi moral biti vspeh takega, le par meseeev dosledno izvajanega bojkota, naravnost katastrofalnega pomena za gospodarsko življenje Grške. K temu se pa pridružuje še namen turške vlade, da vse grške podanike izžene iz Turčije. Teh je pa v Tureiji okoli milijon!!
Kaj naj bi storila Grška s temi ljudmi, ako* bi jih res Turčija izgnala?!
Sicer je malo verjetno, da bi se vlada odločila za tak korak, ki bi mu bila vojna v neizogibno posledico.
Vendar že dejstvo samo, da se sploh resno razpravlja o možnosti takega koraka, kaše, da so razmere med Grško in Turčijo skrajno napete. Sieer je skoro nedvomno, da iz razlogov, ki smo jih že gori navedli, za takrat ne pride' do prelivanja krvi, ali prej ali slej morajo sploh eto^odlroti vse one eksplozivne sno-v|tTso nabrani tam doli.
Sieer je glasom najnovejših poročil Francija storila predlog, naj bi sklicali v Londonu konferenco, na kteri bi se definitivno sklepalo o rešitvi kretskega vprašanja. Ali tudi če pride do te konference, je dvomljivo, da bi ta dosegla kak vspeh, ker so velesile preveč ljubosumne ena na drugo. Brez ozira na druga odprta balkanska vprašanja je toraj že v vprašanju Krete same toliko nevarnih ge>-rilnih snovi, da bi že prva iskra utegnila provzročiti nevaren požar, ki bi zamogel izzvati svetovno vojno.
Vpliv Rima in Berolina na avstrijske razmere.
Trst, 14. junija 1910.
Toraj ne samo Rim. tudi Berolin je pričel pritiskati na avstrijsko vlado, naj bi ugodila vseučiliškim željam Italijanov in postavila njihovo pravno fakulteto v Trst. Pravzaprav se temu prav nič ne čudimo, saj je Avstrija samo filijalka Nemčije. Samo tej patronanci se imajo avstrijski Nemci zahvaliti, da uživajo v Avstriji še vedno privilegije in nadvlado nad drugimi narodi. A vsi avstrijski davkoplačevalci se imajo tudi Nemčiji zahvaliti za to, da se jim nalaga toliko davčno breme in da se jim' obetaio še novi davki. Nemčija hoče.
!	.	r i
da je njena zaveznica " močna".
Zato si mora Avstrija nabaviti toliko dread noitghtov, da more vspešno varovati — berfiške interese na jugu, To pa stane denarja, ki ga seveda morajo plačevati davkoplačevalci. To bi bil toraj oni 4'blagodejni" vpliv zveze z Nemčijo v narodnem in gospodarskem oziru. Sedaj se je jela Nemčija vtikati tudi v avstrijske notranje kulturno-politične razmere in zahteva od avstrijske vlade, naj ustreže italijanskim željam. — Kakšen krik so pred leti zagnali Nemci po vsem vesoljnem svetu, ko je v državnem zboru uekda svetoval vladi, naj bi skušala vplivati na Nem-jČijo, da bi ne postopala tako kruto Is Poljaki! To je kar deževalo protestov proti takemu nedovoljenemu vmešavanju v notranje razmere av-istrijske zveste zaveznice. In ko se je pred leti — ako se ne motimo — grof Thun skušal potegniti za av-istrijske delavce v Nemčiji, se je vzdignil proti njemu silen vihar. Zato smo zelo. zelo radovedni, bode-li imela avstrijska vlada toliko poguma, da z indignacijo zavrne to vmešavanje Nemčije v avstrijske notranje razmere ?!
Kar se pa Italije tiče, smo njenega večnega vmešavanja že vajeni.
Škandal je samo ta, da ni imela avstrijska vlada nikdar dovolj poguma. da bi raznim kričačem a la Bar-zilai stopila na prste. Zdi se, da je ,imel pritisk Nemčije in Italije v stvari italijanskega vseučiliškega vprašanja vendarle nekaj vspelia. List "Der Morgen" javlja, da je nastal med ministerskim predsednikom Bienerthom in med ministrom zunanjih stvari Aelirenthalom oster konflikt zaradi italijanske pravne fakultete. Aehrenthal hoče na vsak način doseči, da se z ozirom na Italijo in zunanjo politiko ugodi Italijanom glede sedeža italijanske fakultete. Bienerth. ki stoji pod vplivom vojaških krogovt se protivi ^\.eh-renthalovi želji in išče še vedno-'formulo, ki naj bi zoc]o?»lj^^yše^'Tudi v včerajšnji^ seji dnevnega zbora je Bienerth povdarjal, "<Ia bo3e-V«eučili-ško vprašanje rešeno' v-tftO* »nn>du. da bodo zadovoljni vsi zainteresirani einitelji. V, Avstriji se navadno rešujejo taka vprašanja na način, da iii nihče zadovjpljeii. Bojimo se, da bode tudi v tfe'm slučaju tako, ako ne hujše, in bodemo morali zopet mi Slovani plačati račun. Bienerthova usta so bila vedno polna sladkih obljub, kterim po sedanjih žalostnih izkušnjah ne smemo več verovati.
Aehrenthal bi bil toraj na strani Italijanov in to z ozirom na "zaveznico" Italijo. V političnem svetu vzbuja splošno začudenje dejstvo, da sedanji italijanski minister zunanjih stvari San Giuliano ni še obiskal Aehrenthala, medtem ko se je ta nedavno mudil v Berolinu pri nemškem kancelarju Bethmann-Hollwegu.
Da se Aehrenthal in San Giuliano še nista doslej sešla, dokazuje le, da razmere med Italijo in Avstrijo niso nič kaj prisrčne. Zato bi bilo um-Ijivo, da se Aehrenthal zavzemlje za Italijane, ker bi rešitev vseučiliškega vprašanja v njihovem smislu — vsaj za nekaj časa — vspostavila "prisrčne" razmere z Italijo. Vsekako morajo prihodnji dnevi prinesti pojasnila v položaj.	Ed.
POZDRAV.
Pred odhodom v stari kraj pozdravljam še enkrat iz New Yorka vse prijatelje in znance v Conons-burgu. Pa., posebno Josipa Krulea, ter kličem vsem skupaj: Na srečno in zdravo svidenje I
New York? 7. julija, 1910.
/atob čffneti?.- I
Ml niCHTBlfcS
r	S steklenico	X
PAIN-EXPELLERJA
. od podite bolečine. r» sredstvo nima para. Nič ne »lajia tako hitro in Snjno rov-natisem, nevralgi jo, ffvinfeoj«
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in SOr.
F. Ad. Ricbter & Co.,
215 Peart St,	New York.
Jv_ Pazite m -varstveno	A,
znamko a liiimm	S.
Nejednaka brata.
V Gerazi sta živela brata, po mišljenju in ravnanju sebi nepodobna: Trdin in Meličin.
Trdin je bil bogat človA. Obedoval je obilno in oslastno. Prebival je v lepi palači. Oblačil se je v svi- j lo in bager. • Vozil se je četveroprež- ( no. Kjer je videl siromaka, obrnil se je od njega.
Mehčin, brat njegov, je bil revež. Stradal je vsaki dan trikrat. Prebival je v borni koči. Svojo goloto jej pokrival s krpinami. Hodil je peš iti! bos do l^rvavega. Kar je imel. dajal ! je drugim, ki so bili še večji ubožcu -
Gospod in sveti Peter, obadva uboga, hodita nekoč po Gerazi, kakor bi; iskala ljudi, poštenih. MehčTn ju vi-; di; v srce se mu smilita siromaka, j ker se mu je zdelo, da sta potrebnej- ' Sa od njega. Gospodu bi rad dal ! obutvi, Petru pa suknjo.
Tujca se bližata Mehčičevi * hiši. Res potrkata. Mehčin jima hitro odpre, pa dene: "Dobro došla! Drugega vama nimam dati, kakor če hočeta pod mojo streho prenočiti."
"Prav .tega sva menila prositi", povzame sv. Peter. "Trudna sva od ved ne hoje in zunaj tudi hudo brije."
Mehčin odgovarja: "Le počijta si od truda in pogrejta se od mraza. Ti — reče Petru — lezi za peč, tvoj tovariš pa ostani na klopi, a jaz lahko prebijem za mizo nocoj."
Drugega jutra odideta Gospod in sv. Peter, ne da bi se poslovila, ali pa rekla: "Bog plati in z Bogom." Dobri Mehčin je menil: "Siromaka imata še dolgo pot, pa nista utegnila oglasiti se, in mene nista hotela bu-jditi; jaz nisem imel tako dolgo spa-iti. Solnce že vzhaja."
Solnce ni še vzhajalo. Bliščoba je prihajala s klopi, na kteri je počival Gospod, kajti vsa klop se je izpre-! menila v čisto zlato.
Mehčin se čudi in dene: "To je bil mogočni siromak, ki je mogel to storiti. Hvala Bogu. ki daje takih Iju-dij na svet. Uboštvo me je res hudo j trlo. da dostikrat sam nisem vedel, kaj bi storil. Sedaj bodem imel pa lepo življenje."
Res je imel Mehčin lepo življenje, pa tako, da siromakov ni čakal, ampak jih je sam iskal po hišah ter jim pomagal.
To je slišal Trdin, namreč, kako je ubožca prenočil in kako sta mu klop uzlatila. Trdin si govori: "Moj brat je lisjak, a jaz tudi nisem na glavo padel. Če so taki berači, potem se izplača, da jih jemlješ v hišo."
Trdin da postaviti veliko hišo, valijo pa veliko postelj, a zunaj naredi veliki napis: "Gostilna za berače." Vse zastonj.*' Modroval pa je Trdin : "Čel udi mi posteljino poleži nekaj nepravih, enkrat vendar ptička dobim in potem mi ima ležati' v vseli posteljah" in 'potem imam dosti,' in brat bode -zopet bei*ač pr6ti mehi."
V hiši je bilo v kratkem vse živo, ker gostilna je bila ob veliki cesti. Siromaki so se navračali v gostilno "vse zastonj". Tu so jedli zastonj, pili zastonj, v mehkih posteljah ležali zastonj.
Trdinu pa je jel denar pohajati. Delati je moral dolgove. Upniki so ga pritiskali.
Nekega dne sedi pred vratmi, čakajoč zlatega ptička. V tem prideta GospocK in sv. Peter. Ko ju Trdin zagleda, hitro vstane ter jiq?a hiti naproti.
"O. dobra prijatelja! kako srečen sem, da vaju vidim. Le noter, ^e noter! Kar hočeta, dobita, vse zastonj."
Peter pogleda napis, zmaje Z glavo, pa reče Trdinu: "Vse zastouj", ter gresta naprej.
V	-T .
Tisočletno lipa zgprela.
Daleč okolu znan spomenik priro-de, tisočletna lipa pri Hoheulindeuu v gornji Bavarski, je te dni zgorela vsled neopreznosti otrok, ki so se igrali z ognjem.
Kitajski dijaki na Dunaju.
Iz Petrograda poročajo: Petnajst kitajskih dijakov, ki jih je kitajska vlada poslala na nauke na Dunaj, je n» svojem potovanju dospelo v Petro-grad, odkoder so odpotovali na Du-
podp.društvo
sveteBarbaP
Za Zjediiyene države Severno AmerSko
Sedež: Foreot City, Pau	T
.Okorportrano doe 3 L januarja 1902 v driot l PeoacyDv«^
ODBORNIKI:	1
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. T Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Mineral, f. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Po. H. tojnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60tb Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Foreat City, Po,
■	■ ■ o . ■■
NADZORNIKI:	\
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. - . KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa,
■	■ ■ o ■ ■	u i
POROTNI IN PRIZTVNT ODBOR:
PAVEL O BREG AR, predsednik porotnego odbora, Weir, Kana, JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa.
O	i
, • , £ - . - , j
Dopisi naj se poiiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAB NARODA."
Pozor slovenski far mer ji!
Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje Število
pravih domačih ^ kranjskih kos ^
V	zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose »o izdelane
iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
Gena 1 kose je $1.25.
F*rl večje] naročltbl znaten popust. ^
V	aalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in
pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.)
Cona l garniture klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna 30c. Rojake opozarjamo da se z naročili
požurijo dokler zaloga n* poide.
Naročilu pritožit! je denar ali Postal Money Order.
Slovenic Publishing Co.
S3 Cortlandt St.,	New York, IV. Y,
-A? V71risk.a poskušnja. gv-
V soboto dne 9. julija zvečer v Union Halle
1891 B. med 82. in 83. ulica na 2. Ave.
Točil se bode izvrsten importiran
^ ČVIČEK ^
in izvrstno importirano slovensko
^^— belo vino. —
Slovenci pridite v obilnem številu!
IGNAC NEUMAYER.
liscem brata ANTONA KKLVIŠAK. Doma je iz vasi Gnmberg pri Novem Mostn na Dolen jskem. V Ameriki biva že približno 11 let. Krlor izine«! rojakov Ve za njegov naslov, prosim, tin mi Lra narnani, za kar t>e že v naprej zahvalim, ali pa naj se mi sam javi. ker pofo-eal bi inti rad nekaj važneua. — Frank Kt-lvišar, 74(5 Haugh -St1., Indianajxxlis, Ind.
Kje je moj prijalelj GRE(J-OR NOVAK? Mitlva sva bila svojeeasno skupaj v West fallen na Nemškem in sedaj sem zvedel, da se nahaja nekje v Rock Springs, Wyo. Prosim cenjene rojake, re kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John Štuein. P. O. Box 10, Dodson, Md. (8-12—7) _
NA PRODAJ.
Pet let obstoječa dobro obiskana trgovina s hišo in vsem blagom se
proda.
Vet* se poizve pri lastniku omenjene prodajalne, bodisi osobno ali pa pismeno.
Frank Ive be, 139 Haydenvilie. Grecnsburg, Pa. (3-19—7)
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa štev. 41 J. S. K. J. v East Palestine, Ohio, naznanja vsem eenj. društvam Jugoslovanske Katoliške Jednote. ktera so kupila srečke zlate ure. fla smo primo-rani žrebanje preložiti na ]>ozneje; to pa zato, ker še nismo dobili vseh srečk, vrnjenih od nekterih društev. Prosi se društvene tajnike, da to store prej ko mogoče.
J. Istenie, tajnik, T. 0. Box 304 ,East Palestine, Ohlio.
Judje in svinjina.
Gadara je bilo mesto onstran Jordana v Palestini. Tu so prebivali največ -iGvki ali pogani. ' Naseljenih je bilo,; tiuli precej j udov,. . C iadsrja-ni so redili svinje in z njimi trgovali. ZnaUjP, je, da je svinjina judom pre- i ^povedana. Pa"se.je našlo tudi takih judov, ki se niso menili za to prepoved. V tem mestu je tudi bilo, da je mnogo svinj v vodo skočilo, ko je) Gospod to dopustil.
Ko se je Gospod dragi pot tu mudil, posmehovali so se mu judje, češ. sedaj bodemo videli, kaj zna. kaj more, kaj ve, ki tako uči in prorokuje. Postavili so juda pod sod. Gospod pride blizu, judje pa ga vprašajo:' "Učenik, ki vse veš in zuas, ki si ve-| liki v Izraelu, povej nam, kdo je pod tem sodom?"
"Tega vi ne veste^"
"Vemo, pa hočemo znati, če ti veš, ako si prorok."
Gospod odgovori: "Pod sodom je prasee."	. » _
Vsi judje zakrohotajo.
"Zdaj vemo, da si slepar in čemu se družiš z očitnimi grešniki." • }
Judje odvale sod, da bi Gospodu pokazali njegovo zmoto. Ali kako se prestrašijo, ko vidijo svojega sobrata — izpremenjenega v prasea, ki divje skoči izpod soda ter se pomeša med druge svinje.
Judje so hiteli za njim, da bi vzeli svojega tovariša; ali kakor so ga iskali med prašiči, najti ga vendar niso mogli, ker je bil drugi drugemu podoben.
Od tistega časa judje ne j/edo svi-, njine, ker menijo in se boje, da bi ko- ; ga svojili ne umorili in pojedli.
K atol, Jednota.
Jugoslovanska
f klimpriririni dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota !	Sedež v ELY. MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. f Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽlSNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mina. L	VADZOR1HKX:
ALGJZTJ VIR ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.
Coram, Ohio.	'
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadsornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadsornik, 115 — 7th	Calnmet
Michigan.
*	POROTHI ODBOR:
IVAN KERŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. Box 138, I Bordine, Pa
IVAN MERHAB, drugi porotnik, Bx 05, Ely, Minn. STEFAN PAVLB3IČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn.
■ ■ o ■ ■
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,
» " o i . ii
^^^^^^ Droit veno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti
KJtANJSKE NOVICE
Ofenj Ihie 1<>. jmiija po 11, uri je m vaj na Gradu \ Ljubljani s strelom naznanil na Ilovici oirerj. Vnela se Je OM^edaj »e na nepojasnjen način : iu-.a |KMsevfntka Pavla MrzKkarja, ki j j > * hlevom vred pogorela do tal. Družina je mogla mirti le golo življenje, "ii«"ku, pidtiš^vo in iiekaj denarja je
Uboj v Sp Škrilju. iMie .">. junija | t. I. -O prišli št nje K oče va rji iz Ro-m sner A-vg»sl Semič. Alojzij
u	Alo|./i j Wolf in Ivan
Svhrinic-k * Yartjanovo yostiluo. kj. e w> t ikoj pri -eli razgrajati in napadali lawke ovlarje tako. da jih je guMiliiitar Vardjan zapodil. Odšli s<» naro v Ihrlterjevo gostilno, |*a so lako.i pričel rabifejfc Ko jih je po-j Mavil tudi liutter pr.><+ vrata, *o Sli I 4« enkrat v Vantymmvo gostilno, pred katero so začeli rajfoijati po mizi, da je bilo strah, ker iiirno dobili pijače. Princi jih je -pogovarjat okoli 50 let stari pomožni natakar Jakobi
- * "a	Uapli s palico po glavi in
ko je botri vstati, mu je vrgel Lojze, VVolr debel kamen v senee. da se je Moviin agrudi I in na meslu umrl,
Radi uhana je hudo poškodoval
čevljar f^taršič Jože v Romanji-vasi Terezijo Zaletel. Le-1 a je izgubila pr»-tl ča-o-m par ulutnov, tnl kojih je na^el ene<jra Sisaiaršič, ki gm pa ni liotrl vrniti la»!ni«i, da>i -ra je ta sabtevaia inf nje-ga in irm |»onujala j najdeuiiio. I* je/.e jra j«- začela z mer- ; jali. t m pa jo je pretepel s |w*t,f.> in 1 jo araif.il tako, da ji je zlomil nekaj
Ljubeznivi sosedje. so. Kočevci.
ti. fun. »o i|MK*«'Wali Ivan, France in	ij iMiui Schmidt is. Po-orelca
pri Tt^»lu-ah nekaj l»t»ikoviili dreves v rUlu Kr*»ma MSari**. K*tartidtovi in MiMdwtovi jmj hoteli te bukve izbijati m Ml M Narcti med *el*>j pretepati. Kratke S*-ihn*i.tt je v tU ril F.razma MiwIm* % *tHtno vavfo pa ^-lavi tako.
mu je jiniinl č repi njo in .ira *mrt-m»nr\srno jNKŠkodoval.
Z vi lana kazen. -— Pevec, trgovec u Kočevja je dobil pri novomeškem okro/,. s.hIi;/u radi krivde 14 dni ža-porii. \ Uje deželno sodi '-e mu je , kmš«|o („ k »zrn na 3 mesece zapera. • 'fliti p« hodi *l<>vetwki trgovec Ko-čc srje«! konkurenco deda t?
Izginil je Janes Jsvornik, mesaT v Novem mrsiii. Pred leti, ko je /i»,-rl t«\ rs«*vat i v N m «-m men tu me-s a link o dbrt, je sekal meso ».iLno poceni, No, ker o«I izgube ni mogel živeti, je zabredel tako v dolgove, da ni mo-srcl nikamor več. V začetku teya me-»►cea »e je (mmIhI, kakor je re4tel, na •MMHij v St. Ji va* j, pa sra ni bilo več naar.aj. Zdaj »e je pa izvedelo, da )« v liowni nekje kot mesarski j>o-
Kasreča — Iz Sežane, liJ. jimija. I ta ti mkoli 10. ure zjutraj je panlla • « rt -nje JOžefa Mrak, doma s At. Vi-akciTiMVi zlmrtila s« jej je veja in parila je tak<» ne* reč no, da je na licu meni >j obležala mrtva.
V Rakitni J dne lft. junija tre-Mčilo v cerkveni «tolp in sicer med velikim hm 11 v om. Nt<dp ni dc^ti [>o-fikodovan, tnale pOMk&cnbc so tudiSv rfieki bliinji buli in v knihiiji. Naliv bi' pa tako bm^hi. da je	na
vV" krajih poplavila travnike in »Jive.
PRIMORSKE NOVICE.
Dr. Stanislav vitez Madeyaki umrl.
Dima j, 20. junija. Z Lošinja Velikega brzoja vljajo: Tu je danes po daljši bolezni umrl na učni minister v kabinetu Windiscbs?raetz dr. Kta-nisla\ vitez Madevski. Pokojnik je bil star ti!) let. Minister je postal 1. 18!K?. in je opravljal to služžbo do L ( 18!»"). L. 1809. je bil imenovan za člana gosposke zbornice.
Huda mati	V Trstu so are- i
tirali ,>>letnega Antona Gustinčiča in | njeyovo 48letno ženo Frančrsko Gu- | stinčič, ki sta svojega dveletnega otroka tako zverinsko pretepa vala, da je I doiV-k vsled poškodb v bolnici unurl. Posebno divje je z otrokoma ravnala i njegova mati.
Kdo bo škof v Trstu? — V za d- 1
njem času stopa povest v ospredje j kandidatura goriškega kateheta na ženskem učiteljišču in vodje central-, nejra semenišča, Fr. Castlliza. Mož je zagrizan Italijan, ki je pokazal po- j polno nesposobnost za vodstvo centralnega semenišča, kjer je ustvaril čudne razmere s protežiranjem laških | •esseniii-nikov.
V Sočo je hotela skočiti neka Štajerski 181etna <leklica Ivana Zonšak, ki je služila kaka dna meseca v Gorici. Hodila j<- ob Soči blizu železniškega mosta in videti je bilo iz njene razburjenosti, da zdaj»pazdaj skoči v vodo. Prihiteli so nekateri, ki so jo videli ter jo pridržali. Prišel je tudi mestni redar Pelicon, ki je odpeljal s ' fijakarjem deklico v žensko bolnišni- !
v (iorici. kjer jej menda preženejo' iz glave samomorilne -misli.
Bolgar z dvema dežnikoma. — Po- j lieija v Gorici je prijela nekega okoli "►<» let starega človeka, ki je hodil o-! koli ter prodajal 2 detžmika. Klatil se je }*o Gorici kakih 14 dni. Pri aretaciji rekel, da se imenuje Otton PoS ! ter <la je iz Bolgarske doma.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Pred mariborskimi porotniki se je
vršila v petek, dne 17. junija zanimiva sodna razprava. Na zatožni klopi sta sedela .'ttiletni Simon Mali in njegova žena Ana Mali, aha posestnika v Brez-! ju pri Studenieah. Obtožena sta bita. j da sta oba sporazumno zažgala dne i 20. julija 1009 lastno hišo v Brezju in ] s tem oškodovala banko "Plavijo" za 17r>0 K in "Nord British" ^a a">3 j kron zavarseine. Obtožena sta tudi bila goljufije, da sta v .škodo upnikov I dala .sekati ie« in sta tiho odstranila | več stvari. Oba sta tajila, da bi ju , zadevala kaka krivda. Porotni ob-! rsfvnarvi je predsedoval vi-šjesodni svetnik dr. Voušek. votanta sta bila dr. Reiser in Canjkar, zagovarjal je oba ubtoižeuca odnetuik dr. Jos. Leskova r. in sicer zelo spretno. Obravnava je trajala cel dan in še čez polnoč. Zanimivo je bilo in žalostno obenem, da je obtoiženčev oče in ž njim vsi sorodniki z neko strastjo pričevali f»rotj obtoižeivcu. Porotnici so prvo in dntaro glavno vprašanje zanikali z 8 proti 4 glasom, tretje in četrto pa potrdili z 9 proti 3 glasom. Sodni dvor je nato kro-r 1. ure ponoči 18. junija obsodil Simona Mali na šest-j ens k o poostreno ječo z vsa k tedenskim postom ter morata plačati sodne stroške.
Prevarani ienitve željni možje. —
V tJraidcu -o zaprli agenta K- Viel-mHii rja, ki se je preživljal s tem. da je izvabil denar od onih moškib, ki so si potem inseratov iskali nevest. < )fx lwiril jih je za več kot 80 tisoč kron. Da se izognr* posledicam, se je , \ ielmaier v zaporu obesil.
S9BHHMBB
8lW* inj»l'|e. Dečka Tanizer in
Borovnik sta ajela v tezenskem gozdu mlado srno, jo s kamenjem uibila In postila ležati. Obiskujeta mestno nemško ljudsko šolo. Naznanjena sta m&riborsk. okr. glavarstvu, da ju kaznuje.
Kaj vse najfravi pijača! — Nek
posestnilez Dravskega po'ja je peljal 14. junija neko pohištvo na Vinico. Ko se je vračal, se je silno napil in došel domu brez voiza in konjev, ne da bi vedel kako. Konji so zašli z vozom v Drarvo in utonili. — Utopljenka. — Dne 12. junija sq potegnili pri Sv. Marka iz Drave soprogo revidenta J. ž. Brno Novak, ki je že ]o. aprila skočila v Mariboru v Dravo in utonila. Utopljenko so najprej pokopali, pozneje pa, ko so dognali, kdo je, so jo izkopali in prepeljali v Maribor.
HRVATSKE NOVICE.
Izseljevanje na Hrvatskem namerava vlada tako urediti, da hrvaške in snbske kmečke zadruge prevzame za- 1 stopstvo prekomorskih parobrodnih. družb. Upati je, da bodo te zadruge v nasprotst^u z agenti gledale pred vsem na pridobit ljudstva in ne bodo J izseljevanja umetno pospeševale vsled j lastnega zaslužka. Raznim agentom i pa to seveda ne bo všeč.
BALKANSKE NOVICE.
Grof Tolstoj na slovanskem kongresu. Sofija, 20. junija. Pripravljalni rdbor v Sofiiji je povabil na vseslo-v an ski kongres, tudi grofa Leva Ni-kolajeviča Tolstega. Odbor je dobil id grofa odgovor, da pride na kongres v Sofijo, če bo mm to Ie količkaj dopuščalo zdravje. Ta vest je napravila v Sofiji velik vtisk. Grof Tolstoj se na potu v Sofijo ustavi tudi v Bel-srradu, kjer ga nameravajo sprejeti z velikimi častmi.
RAZNOTEROSTI.
Solna kislina ▼ masnem vinu. V
Miineheau je bil obsojen 14-Ietni Jožef Bercbtold in 13 letni Ksav. Herr-! maun, ki sta oba gojenca poboljševalnega zahoda, prvi na 7 let in drugi na i leta teške ječe, ker sta namešala za- , »odovemu duhovniku solne kisline v | mašno vino. Na srečo je duhovnik še j strup pravi čas okusil in ni iz pil vina.
P o skušan roparski umor.. 16-letni VVoelfinger je napadel na samem na Dunaju svojega prijatelja Dombo->cba, mu hot«1! pobrati denar, s ka-»erim bi si kupil novo obleko, da bi se ž njo pokazal svoji ljubici Težko ranjen se je Dombosch vendarle ubra-iil prijateljskih naskokov in napada-ec je bil pozneje aretiran.
Narod <— šiv organi—m. Narod je siv organizem in potrebuje za svoje življenje hrane, t. j. idej, katere so zmožne narod k čilejšemu življenju vzpodbuditi, ga krepiti in jačiti. Zdi se, da se daje slovenskem a narodu le i tnorfium kakor jetičnemu človeku, ! mesto tečne hrane, da bi rastel in postajal močen; kajti narod, kat?ri raste. ima bodočnost, ne pa narod, ki se umika pred narodnimi nasprotniki kekor tf etičen člo^ei pred os i rej so sapico. Takšen narod čaka gotovo sramotna narodna smrt. Bolje je za larod v boju za svobodo junaško u-nreti, nego v suženjstvu sramotno živeti.
Nekaj številk o belgijskih samosta- j
nh. Odkar se je na Francoskem lo-
'ili* draava od cerkve, je prišlo v Belijo vse polno menihov in nun iz 'rancoskih samostanov. Črna armada šteje danes nad 50.000 glav v nad j i0<>0 samostanih. "Siromaštvo'* teh ; ;a most a nov dokazujejo sledeče številke : nepremičnine znašajo 615 milijo- 1 jov. premičnine 310 milijonov, pose-1 dva 1:30 milijonov frankov; skupaj' 1 milijarda 55 milijonov frankov. Ti1 •eveži so dobili od klerikalne belgij-! -ke vlade lansko leto za 4 milijone; I ran kov podpor, in državni zbor jim ' je dovolil nad en milijon. Do sedaj j jim je nakazala vlada podpor v i,ue-j »ku 185 mil. frankov. Toda ravno delovanje klerikalcev pospešuje razvoj proti klerikalnih strank in ne bo dol-£o, ko se bo lahko Irdilo: V Belgiji je! t>i! klerikalizem.
Kje jet Tokmj nas je pet bratov in itimmo ieetega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je n Prim čevasi štev. 0, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in oedaj ne nu» nič, kje m nahaja. Kdor ioMd rojakov nam naxuaui njegov na-alov, dobi flO.OO nagrad«. Naalov pošljite na: Mike Novak, 612 Watt Chestnut St, Leadville, Cola. (14-4—14-7) _
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVKVOAI
Vsak potnik, kteri potuje akoai New YorL v atari kraj ali pa iz ata-rega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HKVAS8K0 GOSTXLHO 8 PRENOČIŠČEM August Back, 137 Waahiagtoa m, Hew York Oitj, kjer bode dobro postrešen in na raa-polago so vtdno tista soba za pra-nočenje. Dobra domala brana.
Vablh na^narodbo.
Z 1. julijem je minola I. polovica XVI1L letnika GLASA NARODA. Tem povodom naj aa vsem mašim naročnikom, kakor tudi vsem čitateljem našega lista zahvalimo za njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi v minoli polovici osemnajstega leta izdajanja lista, se je krog naših naročnikov t vseh krajih Zjedinjenih držav izredno povečal.
GLAS NARODA bode tudi v nadalje, kakor dosedaj, izhajal a dvema prilogama na teden in donašal najzanimivejše čtivo in ako nas bodo naročniki v dosedanji meri podpirali, oziroma, ako se bode njihovo število množilo po dosedanji mori, potem bo-demo v kratkem zamogli izdajati list z prilogo po trikrat na teden.
GLAS NARODA ostane tudi v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, držeč se svojega neodvisnega načela, ki veli: "vsakemu svoj e".
One naročnike pa, ki so z naročnino nekoliko zaostali, poživljamo, naj ^ zaostalo naročnino v kratkem porav- i najo, ker jim moramo inače glasom1 predpisov zvezine pošte dopošiljanje! lista ustaviti, kar mam da naravno obilo dela pri vknjižavanju — in to sedaj, ▼ poletni vročini nikakor ni preveč prijetno. — Vsakdo naj tudi skrbi, da nam pridobi po možnosti veliko število novih naročnikov. Uredništvo in upravništo:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Str., New York, N. Y. ——_____
KRETANJE PARNIKOV.
POTSDAM odpluje 12. julija v Rotterdam. KAISER WILHELM DER GROSSE i odpluje 12. julija v Bremen. MARTHA WASHINGTON 9dpluje 13. julija v Trst.
OCEANIC odpluje 13. julija v Southampton.
PRESIDENT GRANT odpluje 13. julija v Hamburg.
LA BRETAGNE odpluje 14. julija v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 14. julija v Bremen.
CINCINNATI odpluje 16. julija v Hamburg.
- LAPLAND odpluje 16. julija v Antwerpen. NEW YORK odpluje 16. julija v Southampton. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 19. julija v Bremen, NIEUW AMSTERDAM odpluje 19. julija v Rotterdam. ;
MAJESTIC odpluje 20. julija v Southampton.
LA LORRAINE odpluje 21. julija v Havre. CLEVELAND odpluje 23. julija v Hamburg.
ST. PAUL odpluje 23. julija v Southampton.
KROONLAND odpluje 23. julija v Antwerpen.
I
Za vsebino tujih oglasov ni odgo-107&0 ni upravništvo ai uredništvo
pozor rojaku
S Po dolfrem č&su se mt je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pom »do proti Upadanju in ivutlu. kakoršne ie dosedaj na svetu ni bilo. od katere moškim in ženskim ■meti in doltri lažje • /ca nično popolnoma z rute jo in ne bodo v«e izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako motkira v 6. tednih . „	krasni biki popol-
P«?* *nwtejo. Reornatize a v rokah nocah in J«w«J v 8 dneh popoinom oadnmfan. kurja o^esa -*W*daviM. potne non in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim a $600. PUUe po cenik katerega pofttjem zastoju.
JAKOB VAMČIČ, P. O. Bas SS.	CLEVELAND. O
s	^
A1L hočete dobiti nekaj pojma« O ANGLEŠČINI
in
AMERIŠKI PISAVI?
Pižte na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in [epopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 3119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. ..
NAZNANILO.
Izgubil sem konja sive barve; ima ?rno grivo ter črn rep, star okoli pet et; nahaja se na železnem okraju (Messaba Range). Kdor ga prime,; lobi nagrade $10.00 in stroške ter! laj obvesti:
Paul Levstik-a, P. O. Box 493, Chisholm, Minn.
(22-6 v d)_
Kje je JOSIP ERBEŽNIK? Doma je iz Ljubljane. Pred dvema leto-: ma je bival v Pittsburgu, Pa., in j potem je odšel nekam v Chicago. ; Za njegov naslov bi rad zvedel nje-jrov dober prijatelj: Frank Volk, 5639 Carnegie St., Pittsburg, Pa. [6-3—7)	;
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. '
Rojakom na zapadu naznanjamo, f la je g. MILAN KRUŠIČ ' poobla- j sčen pobirati naročnino za "Glas Naroda'' in ga rojakom priporočamo.
TJpravništvo "Glasa Naroda". -:--i
POZOR!
^^^^	Rojakom pri po- |
roča«n svojo trgo- j vino s urami, veri-^mQBHa žicami in s drugo , ^BBtBB^H^^L zlatnino. Imam tn-fiPHCgKBggK di vsakovrstne p rs-, IH^^K^^^B tane z jednotinim ^EhS^^^K znakom, pri vez ke in
Sedaj potajem z ; blagom po državah Ohiho, W. Va. in Pa. |
JOHN RBBOL
box 68 GLENCOE. OHIO.
kopaj« i
^SHHP^jdr	aro aH draat
zlatnino, naj p|Sa po lopo iH*
kam slovenski eanik. Osno so m*lm nlake. ortrsV «e
u biaeo. Mi pošiljamo boiISna in novoletna dari-a direktno v stari kraj ln iamHmo sa aprojsn* Pttite danes po ceaik.
DERGANCE, WIDETICH St CO, i IWS Arapahoa St, D«mr, Colorado
"HARMONIKE
bodisi kak or š neko 1 i vrste izdelujem in popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem ie nad 16 . let tukaj v tem posla in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakonbo kdo zahteva brc* nadaljnih vprašanj.
JOHN'tWENZEL, 1017 E. 62dd Str„ CUyclamd. O
k£	NARAVNA	iS
tf KALIFORNIJSKA VMA u
S SA PBOBAJ. jj
Sr Dobro črmm rim* po 50 do 60 ct.	A
8	galea s posodo vred*	tj
Oehre N» vtoe od «0 do 70 cL	fjk
galon s posodo vred.	Jn ■
Isvrstaa trepavlca od #2.60 <k> $S	Vi
—.	galon s posodo wed.	fl
K| MaaJ nego lO galon naj	fm
M nibče ne itwi, ker maaje ko-	(5
ličino ne moram raspoHljaSL	M
W Zajedno s naročilom naj gg. na-	'/f
V	«
mL Spoštovanjem	—
Pf Nik. Radovich, f&
U §H Y«f»t S*.,Sea PraacfCmi M
Naznanilo !
Rojakom in rojakinjam priporočam svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov m sploh vsakovrstnih draguljev. Jaz potujem sedaj po Pennsylvaniji in bom obiskal vse večje slovenske naselbine. Vsakdo bode »bral kar bo hotel in za zelo nizko ceno.
Se priporočam	,
FRANK BAMBIC.
Phono 340.
FRANK PET K 0 VSE K,
IitiiI nitar - Mirj Pufellc,
711-72 • Market Stt WAUKMAN, ILL.
PRODATA fina vim, najbolje tganje«*-imrac sasotke — patentov anasdra
vila.
PRODAJA rofne listke vseh prekomor-sklh trt.
POŠlLjAdenar v stari kraj saassljivo UPRAVLJA vso v notarski pešal Spada*
,kMN|k "GftAS NARODA", ft r sfsmiif r, twmYUk.
•--.,, •—i-I---
Spominjajte se stare domovine in drožto SV. CIRILA IN METOM O.---
Zahtevajte in kupujte Ciril-Metodove smodke in vžigalic« Ako storite tako, spoin ujete Vašo o are dno dolžnost
Po alovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodi nega blaga, se prosijo slavna slovenaka druitva, da ai ga 'nabavijo v avrho nadaljne razprodaje. Na ta na^in ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vaako leto napravili lep dobiček za svoja druitva.
Ciril-Metodove smodke ratpoliljamo tudi posameznikom Sirom Amerike in sicer 60 komadov sa $2.00,100 kom. za S3.SO, fine ha* • vaaske pa 60 komadov za $3.SO, 100 kom. za $7.00 pofitnine prosto.
Pojasnila dajejo In naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
, Ao AUSENIK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. N. Y.
Josip Russ^
THOMAS, W. VA.
trgovina
L z mešanim blagom^ I Saloon in Grocerjja.
m Pri meni vsakdo dobi kar želi in ■ to po najnižji ceni. Pridite in i	prepričali se bodete.
Notary Public.
pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM«. : za vse posle in ga rojakom toplo. — "Glas Naroda".	€
Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik z\ priporočamo ! — I__:-
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
CIcspreA parnik 1 sot
"LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAH4E"
na dva vijaka	na dva vijak«	na dva vijaka	na dva vijaka
I
Poštni parnllcl so: "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča Itev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
La Bretagne	14. julija 1910. * LA TOURAINE 4. avgusta, 1910.
*LA LORRAINE 21. julija 1910. *LA BRETAG-NE 11. avgusta 1910. •LA SAVOIE	28. julija 1910. * LA PROVENCE 18. avgusta, 1910.
POBXBKA PLOVITBA. V HAVRE:
'Krasni parnik '1CALIFORNIE'' odpluje lfi. julija ob 3. uri popoldne. Krasni parnik "FLORIDE" odpluje dne 23. julija ob 3. uri popolndna. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan; Parnik nd ava vijaka "CAROLINE''odpluje avgusta ob 3. uri popoldne. Paralki z zvezda zszssmoveai imajo pe dva vijaka.
Is the Best Tobaccc
Za kajenje in čikanje. Tekom zadnjih 40 let je bil ta drobno izrezani tobak najbolj priljubljen. Zavit ▼ skrbno izdelanih zavojih, v ktere ne more priti prab. Dober za cigarete. V VSAKEM ZAVOJU JE TUDI PAPIR ZK CIGARETE, KI SE DAJE BREZPLAČNO. Pazite na znamko "Gail C& o4x".
POPOLNA TEŽA ,
5c-j
Prodala se poisodi ^v^
/flK
The American Tobacco Co.
Soccesssrs to EJUl & i
Ystaaovljeaa uat It. tvpaU IMft. Inkorporlrana aprila I90Q v drftavl Panna.
^ | !	• sedežem v Conemaugh, Pa. _
GLAVNI URADNIKI: ~ *	~
r Predsednik: MIHAEL ROYANSEK, R. F. D. No 1, Conemaogh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 624 Broad St, Johnstown, P«, Glarm tajnik: IVAN PAJK, L. Box 928, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY "VTDRICH, P. O. Box 529, Conamaagli, Pa. Blagajnik: FRANK 6EGA, L. Box 298, Conemangh, Pa. Poaoini blagajnik: IVAN BREZO VEC, P. 0. Box 6. Conamaagk, Pa
L. .
NADZORNIKI:
tš •
1 JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 608, Coaemangb, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadxoraik, Bx 611 Cooemangh. Pa.
Jfa-	' POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Ps. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 924, Prim aro, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 929, Conemanfh, Pa.
wr.-T^
VRH6VNI ZDRAVNIK: S. X. E. BRA T J.TER, Grsars St., Conemangh, Pa.
■ ■ o ■ ■
Cenjena d ml t v a, oziroma njib uradniki bo nljudno prolan! poiiljati ianar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, raa druge dopis« ps aa (lavnega tajnika.
V »In&ajn da opazijo drnitrjoi tajniki pri msesteih poroiilii, ali' sploh kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjklirostl, naj se' Is aamndoma naznani na nrad glavnega tajnika, da as ▼ prihodnja popravi.■
DrnfttvaM glasila |a "SLAB WABOD* "
SREČANJE.
o
Francoski »pisal GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI.
Zbudil m' je šele ob zori ter takoj pog]x»dalt kuj dt'W> njegov sopotnik. (Kividno >e ni bil premaknil vso noč in je ** trdno »pat.
■Baron d'Etraille je porabil ta hip, da bi -i uredil nekoliko svojo toaleto, pores-al fi brado iti lase ler si osnažil obraz, ki jra noč (jiko izpremeni, o, taku fcg>rettieni. ko človek ni več mlad.
Veliki pesnik je rekel:
* 'Ko »i ^.e mlad, zmagoslavje je tvoje abujen.je!'' Ko .je <-lovek še mla«! — o, kako	se zbudi, kako
je -ve/.a njegova koža. kako svetlo »vjeif vo oko, kako blesteči njegovi lavjef Totln kako klavrno, ko se je fK>~taraI! Oko je motno, liee rdeee in zabuhlo, usta uspela, lasje razku&tra-ni, brada raxmrsena: in vse to dajn obrazu ubit, truden razrušen izraz.
Baron je odiprl svojo torbico t»i si je pa;»ravil v hltrici tt/.ionomijo. In nato je /-akal.
Vlak je aažvhž^al in se ustavil. So-potnik se je premaknil. Očividno ;ra je bil ta pisk zhu.lil. Vlak se je pričel zo|M"t premikati. Povešen solnčni zank je prilezel v vagon ter padel ravno če7 s,j><eeesra, ki -e je zdaj zopet preimknit, privz«K-rnil dvakrat, trikrat kilavo, kakor pisče, ki hoče iz lupine, tor pokaral nato mirno svoj ohia/„ — obraz mlade, pikantno zalite plavoluske, ki se je počasi vzdignila.
Baron je o«trmel.... Sam svojim očeg^an ni verjel. Zakaj v resnici, človek bi hit rekel, da je.... da je to njegova žena.... toda njegova žena. čudovito rrpre«vpM,j«na. ... i« izp**-menjena zelo, zel# np Svoje fcorter.. . r j In <»bredila se je bila. o, kako lopo i ohreVTFTii.'"n, kiikor on, le c^gi je jjr^-j stojalo njej vse di^aPitt5! T *"
THrrftO •>* je ^♦rN^titm 1*0»! četa",«.1 krfttePj d« trn	ne pozna m nstVf
je |n»«"a-M o^lofeila svoje ojrrtnjalo.
Videlo ne ji je, da se zaveda «Voje leptite svoje s^e/f^ti, ki niti zdaj jmj dolgem spanju ni nič manjša.
Karon ni vedel, n li sanja ali "bedi. ,
Ali je to njejrova žena ali ni? Ali pa je morda kskn drti^a in. njegovi ■ženi podobna, kakor sestra sestri... T čve-l let j» ni videl, lahko bi se res motil.
Zazehala je. In on je poznal to ze-hanje. Toda v tem hipu se je obrnila zupet *nn in je *la •zopet z mirnim, bi	»m tujim js^b-dom eezenj.
Nato se je zagledala skozi okno.
§ Zdaj baron pa že ni vedel več, kaj n«j si misli. Bolil je nepremično tja in čakal, kaj bo.
Ampak da, seveda je lo njegova žena, za vraga! Kako more dvomiti t Na svetu vendar ni dveh žennk s takimi«' n<mkom! Spomnil se je vse>ra mogočega, vseh njenih poljubov in objemov, vsake podrobnosti njeneira telesa. malega obraxtka na ste^mu, dru-gnira zadaj, ravno na^protn^ prvega., ui lotevala »e ara je čudna ipijanowt, IMjauomt istib dni.... Zopet ga je omamljal vonj njene polti, zopet je zvenel pred njwn njen *meh, kadar mu j* vrjrfa uvoje roke okrog vratu, zopet j« a<U«l sladko drhtenj« njenega glass ....
Moj Bog, in vendar, kako m je iz-| pre menila, koHko je bila danes lepfta! Ne redno ona in vseeno ne več ona. .. fcdela se mit je v*e bolj žemdta, vse xrela, bog zsfwljiva in raziražlji-
-
va, o, tako čudovito razdražljiva, da je za hrepenel naenkrat z silo po
njej----
Ali.... pravzaprav.. .. če premisli natanko: ta-tuja neznanska ženska, s katero »e je x reč al zdaj čisto slučajno \ temle vozn, ta ženska je vendar njegova žena in zato po vseh postavah njegova. Saj mu vendar ni bilo treba reči dnige-ga, nego: "Jaz te hočem!" Sn j je vendar nekoč počival v njenih rokah, živel v njeni ljubezni.
In zdaj jo je našel tako izpieme-njeno. da jo je komaj spoznal. Bita je neka druga jn vendar še vedno ona: bila je druga, ker se je bila vnovič rodila in ker je v novie rastla in do-raslla, odlkar jo je bil ptmtil; in obenem je bila ona, ki jo je nekdaj ljubil ; samo. da so bile danes mičnejše njene kretnje, bolj izrazito njeno lice, resnejši njen nasmeh in varnejši njen nastop. Bili sta se združili dve ženski v eno snimo, in v tej eni je bilo zdaj pol novega, še nepoznanega in pol onega starega, kar je poznal in ljubil že nekoč — vse akupaj pa nekaj čudno tajinstvenega, kar ga je begalo, razburjalo in dražilo. Bila je njegova žena v novem telesu, ki se ga njegove ustnice še niso dotaknile....
In premišljeval je, kako se v šestih letih v nas res vse izpremeni. ... Same obrise še spoznaš in včasih še teh ne več....
Kri, lasje, polt, v*e ae izpremeni,i vse se obnovi. In če se dva človeka dolgo nista videla, pa najdeta drug v drugem nekaj popolnoma novega, čeprav sta <*ba še vedng isto in nosita Še_ redno isto ling.
In jrrce! Tudi *rce se waprcmen: Tn misli se ugnmOo~novTm, drugačnim. T&^o "yfostirterriV f štiridesetih letih življenja: k tem«?>dčasMi+n; -fi tiifn prena\ijan.fem Sti^ikWftiT'pWflrlf d(»eela nova in^rlntga-Mt.fa.* ? IT'1
To je premišljeval in duša mu je bila zfoegana do dna.
Tn zopet je stal oni večer pred njim, ko jo je bil zasačil, to žensko, tam v prkueezini so,bi. Toila — nobene jeze ni bilo več v njem. Saj ta, ki je sedela tu pred njim. ni več tisti nemirni, 1 lahkomiselni metulj.
Ali kaj bo zdaj? Kaj naj ji reče? I S či m naj prične T Kaj ga ona res ni j*d>oznala ?
Vlak se je zopet ustavil. Baro.i se je dvignil, je pozdravil in je vprašal: j "Berta, ali bi Vam ne mogel s čim post reči T t*e želite. .. .
Pogledala ga je počasi od nog do glave, brez zač-udenja. brez dbegano--ti. brez jeze; in potem je rekla z mirno brezbrižnostjo: "Ne — hvala!"
izstopit je ter šel nekajkrat po peronu gorindol, kakor človek, ki je kam padel jn hoče priti zopet k sefci.
Re#, za vraga! — Kaj naj zdaj stori? Ali naj gre v drug voz? Toda videti je bilo, kakor da je zbežal. Ali naj se kaže galantnega, zaljubljenegaf .Nazadnje bi mislila še, da se keaa! Ali če bi jo trdo prijel in ji povodal, kar ji gre? Ne, samo osmešili bi se in bi r« pokaaml neotesanega glupca; in slednjič, zdaj nima niti več prawiee kričati in ji očitatL
Tako ne je vrnil zopet k njej in je sedel na svoj prostor.
Medtem, ko je bil on zunaj, je bila v bitrici napravila toaleto hsU
■
le feiala ns svojem prostora, krasna i
in nepremična.
"Drags Berta!" je pričel iznova. "Povejte mi, čemu naj se gledava drug drugega kakor dva divja sovražnika, ko je naju spravil čuden slučaj po šestih letih ločitve, namreč mirne ločitve, v isti voz? In kaj bi tudi po-aaagalo — zaprta sva drug pri drugem in ne moreva uiti. Toliko bolje, ali pa toliko slabše, kakor se vzame! Jaz že ne botn tisti, ki bi radi tega odšel. AH bi torej ne bilo pametnejše, da se raj-ša kaj pomeniva, dokler se voziva skupaj.... kot.... kot.... kot----stara prijatelja....?*'
"Kakor Vam drago!" je rekla mirno. Obmolknil je zopet, ker ni vedel, kaj bi rekel.
Čez nefcaj časa pa je začutil zopet nov pogum in je prisedel celo bliže nje ter se ljubeznivo nasmehnil. "Ka»-kor vidim, moram pričeti jaz in Vas jaz zabavati. Pravzaprav ni to niti bogvekako neprijetno, ker moram reči, da ste postali res krasni, Berta! Najbrže niti ne veste, koliko ste pridobili v teh šeMih letih. Mislim, da je ni ženske, ki bi jo bil pogledal s tolikim veseljem, kakor sem Vas, ko ste se preje istvili iz svojih ogrinjal. V resnici, da bi na tako izpre-membo niti verjel ne bil."
4'Jaz Vam žalibog ne morem reči istega, ker ste nasprotno eelo jako veliko izgubili!" je odgovorila ona, ne da bi ga pogledala.
Zardel je, zbegan in presenečen. Ali naio je rekel s pohlevnim nasmehom: " Vi. ste. jako kruti, draga racija."	,. :„ .
Zdaj -se je obrnila pa naravnost proti, njemu: "Zakaj kruta? Kon-štatira« samo« nič več. 6aj vendar nimate na<metia. da bi se potegovali zopet za mojo ljuibezen, kaj ne? No, vidite. — potem je pa popolnoma vseeno, ali se mi zdite grdi ali lepi. Ampak kakor vidim, so Vam bile moje besede vseeno neprijetne. No, govoriva pa o čem drugem: kaj ste počeli v tem času. odkar Vas nisem več videla?"
'Izgulbi! je zopet ravnotežje ter je zajeeljal: "Jaz? Potoval sem, streljal divjačino in se staral, kakor vidite. In Vi?"
"Ja'z? Pazila sem. da nisem prestopila Vašega povelja, naj se spominjam vsaj na zunaj vedno in povsod, da no*im še vedno Vaše ime."
Strupena beseda mu je hctela na ustnice, toda ukrotil se je takoj- Prijel jo je za roko in ji je poljubil: "Hvala Vam zato!" je rekel hitro.
Presenečena ga je pogledala. Bil je v resnici močan človek.
f'ez nekaj časa zopet on: "Ker ste bili že zadovoljni z mojim prvim predlogom, da se pogovarjava, upam, da nimate tudi proti temu ničesar, če Vam predlagam. da govoriva brez strupenosti drug z drugim?"
"Brez strupenosti? S kako strupenostjo hočete, da naj govorim z Vami, ko ste mi vendar -popolnoma tuj človek? Meni je kvečemu na tem, da nekoliko oživim te neprijetne trenutke"
Gledal jo je neprestano. Celo kljub njeni osornosti ga je grabilo vedno bolj divje, nepremagljivo, brutalno poželenje po njej.
Videla je, da ga je zopet ranila s svojimi besedami in to jo je razdra-žilo še bolj.
"''Koliko let pa imate pravzaprav zdaj? V resnici sem mislila, da niste Še tako stari!"
Ves je prebledel. "Petinštirideset jib. imam I " In potem je pristavil: "Po«abil sem Vos vprašati, kaj . je s prtncezinjo de Rayives? Ali sta še v*»lno prijateljici vedive?"
Ozrla se, je s. pogledom, polnim sovraštva vanj- "Da še .vedno. Njej se godi. j zborno, hvaf a ! "
In nato sta umolknila, sedeča drug ob dragem, z razburjenim srcem in s sovraštvom v duši.
Naenkrat se je oglasil zopet on: "Draga moja Berta! Povedati Vam moram, da raishm. danes drugače, nego takrat. Vi ste še vedno moja žena in tako zahtevam, da se vrnete še danes v mojo hišo. Prepričal sem se, da ste postali lcplši in boljši od tedaj, in zato Vas vzamem zopet k sebi, -kakor je moja pravica, ker sem Vaš mož."
(Konec prihodnjič.)
Samo
valjajo trije srstfkl
"VINNETOU"
Rdeči tientleaan
in tat i*Mk0T
V PADISAHOVEJ SENCI.
2TMU W oMUrai Mg otm vwk aai 100 strast Mara* MU sa
AtUlt flii
roUSDM0ft.| VS BPHM OT* mwm aflggf W- MS
—---
I	Vili UROPKZB
k teg! so posMattsni pobirati narot-nino sa "Glas Nsroda" in knjige kakor tudi sa vaa drags t nsio stroko ipadajočs pools.
Boa Frsneiseo, CaL: Ivan Btariha. Za Dsnvsr, Colo, in okolioo: John Debeve, 4723 Vins St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianspolis, Ind.: Alojsij Bad-man.
Dspns, HL: Dan. Bsdovinas.
Za Chicago, 111. Frank Jnrjovee, 381 202nd St., in Frank Cherne, 7162! Vineennss R'd. La Sails, 111: liat Kodih ' ; Sonth Chicsffo, HL: Josip Ko»-pars.
Wsnksgan, HL: Frank Pstkorflok. I
Gary, lad.: Jovsn Milit. Calumet, Ifiah. in okoliša: Ivan Sntej.
Iron Konntain, Miek. in okoliša: Marko Badovinae. Chiaholm, Minn.: K. Zgons. Ely, Minn.: Ivan Goniš. Maniatiqne, Midi. in okolica: John B. Kotzian.
Ely, Minn, in okoliea: J. Skerjane. Eveleth, Minn.: Jurij Kotzs in Nick Mileti£. Za Duluth, Minn.: Josip Šarabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povia. Nssbwauk, Minn: Geo Maaria. Tairsc^ Minn,: John Msjsrls. - Kansas City, Mo.: Ivsn Kovsli« in.- Ivan Eaiija, St. Looia, Mo. in okoliso: tank
Aldridgs, J(ont.: Gregor Zobse. Za Butte, Mont. L Knezevieh. Brooklyn, N. Y.; Alojsij Csiarsk. | Ldttla Falls, N. t.s Frank. Gregor ka.
Bridgeport, O., in okoliea: Andrej ' Hočevar.
Clsvslsnd O.: Frank Saksar Co., William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin.
Zs Allegheny, Ps. in okolico: M. Klaricb, 1013 Ohio St. Braddock, Ps.: Ivan Germ. Herminie, Ps.: Geo. M. Schultz. Frontenac, Kansas, in okoliea: Fr. Erznožnik.
Zs Bnrdine, Pa. in okolioo: Frank Petro viiJS.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridgs, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa: Karl Zalsr. West Newton, Pa, in okolico: A-lojzij Jakoi.
| Johnstown, Pa.: Frank Gabrsnja.
Za Pittaburg, Pa., in okolico: Jakob Zabukovec, Ignae Podvaanik in Matija Skender.
Steelton, Ps.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Suteraville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavlovi ch.
West Jordsn, Utah: Anton Pslčift. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.
Benwood, W. Vs.: B. Hoffman. Thomas, W. Vs.: Josip Rus.' Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Ivan Koiak, 927 Illinois Ave.
; Rock Springs, Wyo : A. Justin in Val. Stalieh.
• • •
Vai naii sastopniki so a nami is 'days igsa ▼ poslovni sresi,,riled ie-ssr jih rojakom aajtoplsjs priporočamo.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-BQCAJT* i 6?.- NA "0LAfl N£*0, DA", NAJVBČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI 5
Ne posabits, da etflaa Jn igsn BBOTJBVBO is importiraas«s brinja.
BBZMJtfVBO saboj od U sUkls-nis (0 stsklsnis 1 galona) «10.00. Manj kakor sa saboj as raspoftfc-
ljsm.
DBOtVZS, galona 18,71, g—poli Ijsm ▼ sodih od 4% Jo 10 sH M
jslofi,
TBOFZKJBTBO,; galona Q000. BaspoWjam w sodih kakor dzoftnfk.
OOVOOiO DOMAAI VIVO, pila aa 60#; t sodih od 50 «sL CATAWBA DOMAOl VHO, ga-
^ • v soouDb ona
Novi parni k na dva vijaka "Mastha Washington". Regulerna vožnja med New Yorkom, Trstom in RoIbOl
Ceno voznih Bitov b New Yorlui sa IIL rasroč to Št*
Vsi spadaj aavoAani noviparobro-	TBflTA........................................... #35cx;
41 na 4va imajobrea-	LJUBLJAJTB...................................... 3^60
iitelbrsojavc	BSKB.............................................. 33'*)
AUOl,	LAUSA,	. .
ZAGBBBA........................................ 30 20
MABTHHA WABHOTGTOV
"	-	KARLOVO A..................................... 3« 25
AMlITIVl.
^^	IL RAZBBD do.
OCEANIA.
TRSTA nil BUB...................... 050.00, ft V on 1 GO. 0
rtam jm^ k C0.9 Gen. Agenih 1 Washington St, New York
AysIpo - Amerikanska erta
[pr©J© bratje CoiiuHch]
Hci^rii iMrumel&i to na|cai»)Sa parobrodna crta 7.a Slnence in Hrvate.
MB. JANKO FLBftKO
•e nradi v Minn, in Wis., kjer bode ro-jm£9 obisksL — Kakor v prsJftnjXh letih. tako Je tndi ssdaj pooblatten nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski 0vijst'Y Uvsrjsnl *mo, da ga bodo roj ski radi sprejeli in da an bodo ill rsvno tako na roko, kakor v prsj&njih lotih. Onim pa, kteca obii£e morda v prvi£, ga ksr najtoplejis priporočamo.
TJpravniitvo "Glasa Naroda".
Ba vssbino tajik sglissv nI odgo-forno aa npravnlitva as aredaiAtva
Rojakom v Ultaois u znasja.
Nsi stslni in rojakom v Ameriki deloma dobro posnani potnik in sa-■to^iknailkilstov,
wm> mrnimm»r mnmM.\ > :vv^TT— ----
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denaije v staro domovino
1	.'{' ?	• i
oe je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli ^Jpvencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St,	New York, N. Y.,
■li na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E, Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in zn avoje novce dobil tudi,
kar mu je ilo.
RED STAR .LINE.
Plovltba mod New Yorkom In Antwsrpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	X	M KROONLAND
18,694 ton' ^12,185 toni
FINLAND	VADERLAND
i 12,185 ton	lJr~ ] " 12,018 ton
Kratka in ndobna pot sa potnika v Avstrijo, na Ogniko, Blovenuko, Hrvaiako, in Oslicijo, kajti msd Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ?»• lezniSka zveza.
Posebno se če skrbi sa ndobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji 1« malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je ns
RED STAR LINE.
N*. S Broadway*	130S "T" Str.at. N. W..	208 McD.rmol A*..,
NEW YORK	WASH1NOTON, D. C.	WINNIPEG. M VN
S4 Stal* StrMt.	21S St. Charla. Str«.t,	31» G.arv Slrerl.
BOSTON, MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO, CAL.
70S 2nd A v*..	SO-*« Daarborn Strast.	121 S«. 3rd Str.at,
SEATTLE, WASH.	CHICAGO, ILL.	MINNEAPOLIS. MINN.
ISIS Walaut Straat.	900 Locutt Straat. Z j	31 HotpUil Straat,
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS, MO.	MONTHFAL. QUE
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA BOCAJTE SE NA "GLAB H ABO-DA", NAJVEČJI IN NAJCKNftJ- dl SLOVENSKI DNEVNIKI