STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA jibUm (Mi ORBticnli itft * Trato« v petek, S. dfcemora 1926. Posamezna številka 30 sto t Letnik U celo leto L 75.—, v 90 atot — Ojamina x« trgovske In etatne vabila L 1.20, eglaae itiatiilli 90 atoL aa besed* n«jma«J L & UrcdniUTO 1» apranuitvo: Trat (3), ulica S. Franccsco d'AuU* 20. T«* tefoa 11-57. D opi« naj te poiilfaio izključno uredniktru, oglasi, rekla* Mcik to denar pa optaraiitvu. Rokopisi m a« vnćajo. Ncirankirasa pisma se se spie emajo. — Last, založba ln tisk Tiskarne „Edinost* Fcrtufeđništvo ▼ Gorici: ulica Gtosue Carducd 5t. 7, L n. — Telet št Glavni ta odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Novinar in obrt V zadnjem času se razpravlja v Italiji o položaju novinarjev ali žurnal l-Stov z ozirom na splošno uvrstitev proizvajalcev v sindikate. Priznava se, da1 Luđi žurnalisti — kot ostali delojemalci -- spadajo v sindikate teh poslednjih. Prigovarja pa se proti temu, da se je za ta stan izbrala formula, po kateri so žurnalisti uvrščeni med delavce industrijskih podjetij in sicer v deželnih sindikatih, in ne, kakor bi bilo pričakovati, v občedržavnem sindikatu, ki bi se potem delil na sekcije. Na ta način je novinarskema stanu onemogočeno vsako zastopstvo v osrednjih sindikalnih zvezah. V zvezi s tem naglaša-jo listi, da tak položaj žumalistov m v skladu z dostojanstvom novinarskega poklica. Vprašanje nas zanima kot zurnali-ste že iz stanovskih ozirov. Važno pa je nai drugi strani tudi za vso javnost sploh, zakaj žurnalisti so oni ljudje, s katerimi so vsak dan tisoči in tisoči v rednih duševnih stikih. Ne da bi ga videli niti poznali, govorijo vsak dan tisoči in milijoni z novinarjem. Zato jr* izključeno, da bi bilo za ja.vnost brez važnosti in pomena, če spregovorijo ti njeni skriti, a vendar stalni sobesed-riLki in prijatelji enkrat tudi o sebi. Mnogo pozornosti posvečajo vprašanju posebno rimski listi «11 Tevere», «La Tribuna», «11 Giomale d'Jtalia» itd. Nasprotujejo formuli, po kateri naj bi se smatrali tudi delojemalci, t. j. žurnalisti za pripadnike industrije ali obrti. Proti takemu naziranju se je pojavil med italijanskimi žurnalisti sedaj odločen odpor, ki se očituje v obliki omenjene agitacije največjih rimskih listov. Novinar, njegov položaj, njegovo delo, .njegov trud in njegova. odgovornost se imajo smatrati ne samo in predvsem ne v prvi vrsti kot nekaka materialna obrt, temveč kot ena izmed oblik duševne proizvodnje, ki ima neprecenljivo važnost že radi tega, ker je dandanes najbolj razširjena, ker je vsakdanja duševna hrana tisoče v in milijonov, kakor je kruh nvsakdanja telesna hrana. 2e radi tega mora) odklanjati vsak ; žurnalist, ki se količkaj zaveda svojega. položaja in poklica, naziranje, po katerem bi ne bil nič drugega nego navaden obrtnik. «Ne sme se pozabiti — .pravi upravičeno „II Tevere" — da mi (Žurnalisti) ne proizvajamo Čevljev». Kljub temu pa se žumalist ne more nekako izluščiti iz sestava podjetja, kjer je nameščen, in s tega stališča je tudi obrtnik. Tn sicer Jdober obrtnik, zakaj njegovi duševni proizvodi, njegovo tehnično delo, njegovi spisi ustvarjajo ekonomske dobrine, po katerih je stalno povpraševanje. To je povsem v skladu z organizacijo žurnalizma kot takega. Toda to, kar zahteva žurnalist in kar mu gre po vsej pravici, je priznanje, da je to le en d "i njegovega delovanja, in sicer oni del, ki tvori materialno podlago, na katero se oslanja, da more izvrševati ono pravo žurnalistovško delo, ki je popolnoma duševnega značaja in ima kot tako služiti javnosti kot vsakdanja duševna- hrana, kot smo že zgoraj rekli. Žurnalist je torej «obrtnik» in obenem duševni delavec in le če promatramo njegovo delo z obeh teh strani, si moremo ustvariti pravi pojem o žur-liali zmu in žurnalistu sploh. Bistvo njeg ovega poklica in poslanstva pa je \ njegovi lastnosti duševnega delavca, j.-.-oizvajalca duševnih dobrin, katere i »ijo neobhoden element vsakdanjega duševnega življenja. V tem pogledu se nahaja žurnalist v enakem položaju kakor katerikoli drugi duševni delavec: pisatelj, glasbenik itd. Kakor pri teh, tako je tudi pri žurnalistu obrtna ali materialna stran njegovega delovanja le sredstvo za dosego njegovega pravega cilja, ki je čisto duševne uara-ve, čisto duševno delo. - ^ Gre torej zato — kakor pravi umestno «Giomale d'Italia» — da se določi, kaj je pravzaprav žurnalizem. «Žur-naJizem — piše omenjeni list — ne proizvaja samo tiskanega papirja kakor kaka firma za nalepljanje plakatov ali za tiskanje vizitnic, temveč proizvaja ideje, ki se razširjajo s pomočjo .tiskanega papirja. Zakon smatra to za bistveno, tako da se je uvedla posebno Č t roga politika nadzorovanja... Novi tiskovni zakon dela odgovornega za. to, kar piše list, predvsem ravnatelja in enega prvih urednikov, to se pravi proizvajalca idej in ne gospodarja tiskarne in strojev ali proizvajalca tiskanega papirja, kateri je odgovoren v prvi vrsti v pogledu povračila škode... Novi zakon razlikuje torej natančno uredniško delo v žurnalizmu od proizvodnje -tiskanega papirja in postavlja prvo n.id drugo toliko glede odgovornosti kolikor glede funkcije. Vsaka uvrstitev — zaključuje „Giomale d'Italia" — ki se ne ozira na te definicije in lastnosti, je s tem v nasprotju z besedo in duhom zakona». Decembersko Nasedanje ministrskega svata N bo RIM, 2. (I**\)*«tokor smo že večkrat poročali, se sMPtaiie v pondeljek zjutraj ministrski svet nai svoje decembersko zasedanje. Potrjuje se, da bo na predstoje čem zasedanju ministrskega sveta sklenjeno obširno premeščen je pre-fektov. Mnogi prefekti bodo premeščeni, mnogi odstavljeni in namesto teh .poslednjih bodo najbrž imenovane nekatere uglednejše fašistovske osebnosti. Razven mnogih drugih točk, o katerih bo razpravljal ministrski svet na tem svojem zasedanju, o katerih smo že poročali, bo ministrski svet razpravljal tudi o preuredbi javno-varnostne službe. Politično-policijska služba bo povečana in zboljšana. Zbor policijskih agentov in ^uradnikov bo reorganiziran, pri čemur bo za gotove službe poklicana, razven orožnikov, tudi narodna milica. V tem pogledu se vršijo pogosti razgovori med on. Mussoiinijem, on. Suardom in INOST» V Tistu, dne 3. decembra 1926. Določbe o Javnih manifestacijah Tukajšnja kr. prefektura sporoča: *Vsi, ki utegnejo biti prizadeti, se opo-(Eitrjajo na določbe kr. odloka od 6. avgusta £92G, št. 1480 (ki je bil objavljen v urad-paem listu «Gazzetta Ufficiale» od 7. septembra 1926). Po teh določbah se javne manifestacije znanstvene, kulturne, dobrodelne, športne, spominske in počastitvene narave ne smejo vršiti brez predhodnega dovoljenja prefekta, danega po seslišanju tozadevne pokrajinske komisije. Ce gre za manifestacije državnega značaja, da dovoljenje načelnik vlade. To dovoljenje odgovarja posebnim svr-ham, ki jih zasleduje narodna vlada, in je torej neodvisno od dovoljenj, ki jdh daje oblastvo javne varnosti v smislu čl. 67 in naslednjih zakona javne varnosti od 6. novembra 1926, št. 1848. Določbe prej omenjenega odloka od 6. avgusta 192G, št. 1486 veljajo v vseh slučajih, kjer se organizirajo javne manifestacije, naj bo njih konkretna oblika kakr: šnakoli če se z njimi zasleduje namen manifestacije v znanstvene, duševne, športne, dobrodelne, spominske in počastitvene svrhe. Radi tega spadajo tudi plesi in običajne čajanke kakor tudi takoimenovane dobrodelne «izkaznice» v prid enega ali drugega dobrodelnega zavoda med manifestacije, ki jih predvideva odlok od 6. avgusta, in morajo biti izrecno dovoljene v smislu istega odloka. Tozadevne prošnje, naslovljene na prefekta oziroma na načelnika vlade v skladu s kompetenco, kakor je bila zgoraj označena, morajo biti pisane na kolkovnem papirju in biti predložene prefekturi najmanj en mesec pred dnevom, ko se ima vršiti manifestacija. Prošnji je treba priložiti kolkovano polo za dovoljenje. OTVORITEV POSEBNIH TEČAJEV NA TRGOVINSKI UNIVERZI Za akademsko leto 1926.-27. se otvori jo na tukajšnji trgovinski univerzi dopolnilni tečaji iz zavarovanja in bančne znanosti. V te tečaje se lahko vpišejo kot redni slušatelji doktorji gospodarskih in trgovinskih ved, absolventi in dijaki, ki so vpisani v IV. obveznem tečaju trgovinske u-niverze. Kot navadni slušatelji se lahko vpišejo osebe, pri katerih se lahko pričakuje, da bodo mogle z uspehom slediti predavanjem1. Prošnjo za vpis je treba vložiti pritajni-5tvu univerze do 18. t. m. PROMOCIJA Na univerzi v Padovi je bil.včeraj promoviran doktorjem prava g. Viktor Bizjak. Čestitamo! Iz tržaškega življenja Izjalovljeno tatinsko podjetje. Pod tem naslovom smo pred par dnevi poročali, da so v noči od nedelje na pon-deljek Štirje zlikovci skušali vlomiti v trgovino z manufakturnim blagom T. Kezich pa Corso Garibaldi št. 24, pa jih je v zadnjem hipu, ko so že skoro prevrtali zid, prepodil nočni čuvaj Mihael Ottolino, ki je tedaj prišel ondot mimo. V to poročilo pa se nam je vrinila neljuba pomota. Kadi točnosti moramo omeniti, da gre v navedenem slučaju za znano trgovino g. Frana Knezica in ne Kezicha, kakor je bilo pomotoma. javljeno. Končno naj še omenimo, da je g. Knezic bogato obdaroval dotičnega čuvaja. S tramvaja je padla. 26-letna Sofija Brainitzer, stanujoča na Greti št. 4, se je sinoči peljala z rojanskim tramvajem po ulici Carducci. Ko je tramvaj privozil pred hotel Moncenisio. se je Brainitzer jeva pripravila da bi izstopila. Toda predno se je tramvaj ustavil, je ženska radi nenadnega sunka izgubila ravnotežje ter padla na cesto; padla je pa tako nesrečno, da se je hudo poškodovala na obeh nogah. NavzoČni so priskočili na pomoč nesrečni ženski in jo, ker ni mogla hoditi, posaditi v neki javni avto, s katerim je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer bo morala par tedno čuvati posteljo. Kolesar proti avtomobila. Ko je končal svoje delo v prosti luki V. E. III., je 29-letni težak Josip Morel, stanujoč na Greti - Serbatoio št. 113, včeraj popoldne zasedel svoje kolo ter jo ubral proti domu. Prišedši v bližino tehtnice kr. Javnih skladišč, je mladenič hotel prehiteti peki tovorni voz, a nesreča je hotela, da je baš v tistem hipu privozil v nasprotni smeri neki javni avto, ki ga koledar ni mogel pravočasno zapaziti, ker mu je voz oviral razgled. V zadnjem trenotku je Morel sicer skušal naglo ustaviti svojega jeklenega konja, pa se je kljub temu zaletel z njim oh avtomobil in se radi silnega sunka prevrnil. Pri tem je zadobil precej hudo rano na desnem licu. Nesrečni kolesar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil na lastno željo prepuščen domači oskrbi. Žrtev avtomobila Sinoči okoli 20. ure *se je dogodila na trgu M. H. Imbriani huda nezgoda. Okoli 20. ure je šel ondot 14-letni pekovski vajenec Karel Jenko, stanujoč v ulici Lavoratori št. 202. Prišedši do vogala ulice Torri, je hotel naglo čez cesto, pa baš tedaj je privozil izza vogala neki javni avtomobil, ki ga deček ni zapazil. Čeprav je šofer, 32-letni Fr. Mugorovich, stanujoč v ulici Petronio št. •19, naglo ustavil, je avto, ki sicer ni vozil prenaglo, zadel Jenkota in ga podrl, tako da je siromak prišel s prsmi pod sprednje kolo. Šofer je takoj priskočil na pomoč nesrečnemu dečku, ga položil v avto in ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da je Jenko zadobil hude poškodbe; poleg Številnih prask je imel tudi zlomljeni dve rebri na desni strani prs. Nesrečni vajenec je bil sprejet v kirur-gični oddelek. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije, kar se prav lahko cgodi — v mesecu dni. . Šofer je bil odveden na kvesturo, kjer so G& zaslišali. Ker pa mož, kakor so izjavili .-očividci, med njimi neki mestni stražnik, ni bil kriv nesreče, je bil po zaslišanju izpuščen. Nezgode pri dela. V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj zjutraj ponesrečil 41-letni mehanik Humbert Fontanot, stanujoč v ulici Padui-na'Št. 13. Ko j3 delal na lesenem odru, visokem približno 2 metra, je radi neoprezne kretnje izgubil ravnotežje ter padel na ne* ki stroj. Pri tem je zadobil Številne in precej hude poškodbe po obrazu, radi katerih se bo moral zdraviti kakih 14 dni v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. — Pri delu v čistilnici mineralnih olj pri Sv. Soboti je klepar Vladimir 2erjal, stanujoč v Skednju si. 248, včeraj popoldne prišel z levo roko pod stiskalnico za izdelovanje pločevinastih posod, ki mu je hudo razmesarila dva prsta. Nesrečni delavec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 3 tednih. — Tretja žrtev dela je 26-letni težak Josip Hervatin, stanujoč v Hervatinih pri Miljah št. 64. Ko je Hervatin včeraj popoldne razkladal razno blago v skladiščil tvrdike M. Truden v prosti luki V. E. III. se je spotaknil, padel in si pri tem zlomil nogo v stopalu. Po prvi pomoči ,ki mu jo je podal zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je bTI Hervatin prepeljan v mestno bolnišnico. Ležati bo moral kake 4 tedne. Iz tatinskega dnevnika. Zasebndca Marija Pribauc iz Komna je predvčerajšnjim prišla po opravkih v naše mesto, kjer je med drugimi stvarmi nakupila tudi nekaj blaga za obleke, 2 dežnika in nočno torbico. Toda bolje bi bila storila, da ni kupila ničesar, kajti prišla je domov praznih rok in brez denarja. Ko je namreč na postaji stopila k blagajni, da bi kupila vozni listek, ji je neki zlikovec ukradel zavoj z nakupljenimi predmeti, ki «ga je ta čas pustila par korakov od blagajne. Pribraučevi je ostala le skromna tolažba, da je javila tatvino policiji. Ukradeni predmeti so bili vredni 400 lir. Tržaško sodišče Proces blagajničarke tvrdke Truden gre h koncu Včeraj se je nadaljeval že započeti proces proti Bradaschia Viktoriji, o katerem smo že obširno poročali. Po konstataciji poskušenega samomora priče Josipa Pich-ler je sodni dvor ko j prešel na zasliševanje prisotnih prič. Kot prvi je bil zaslišan prokurist Anton Kovacs. Ta je izjavil, da je imel ta dan dovršiti tri bančne operacije, zadnjo v u-kradeni svoti, ter dal za to navodila bla-gajničarki. Ta ga je vprašala, ali more zadnjo operacijo pri Lj. kred. banki dovršiti popoldne. Vprašal jo je zakaj, nakar je ona navedla pozno uro in slabo vreme. Drugega o slučaju samem ne ve. Denarja ni on nikoli puščal v blagajni — kar pa ob-toženka odločno zanika in se sklicuje na druge priče. Tvrdka ima okrog 60,001.000 letnega prometa. Državni pravdnik vpraša pričo, kako se je ugotavljalo stanje blagajne. Kovacs: številčno stanje je ugotavijal "prokurist Massanti — gotovina se pa ni nikdar kontrolirala«. Branitelj odv. Zennaro vpraša pričo, ali je'dobila kdaj kaj predujma. Priča odgovori izogibaje se, a naposled prizna, da je dobila večkrat in po precej — do več tisoč lir predujma. Priča Germek Boris pove le, da je videl Bana prinesti denar — ko se je vrnil iz pisarne Kovacsa, je bila blagajna že zaprta, ker je bilo že krog poldne. Tretji je Josip Ban, ki pove, da je tisti dan prinesel denar, katerega je blagajni-Čarka, med tem ko je on telefoniral, dela v blagajno in isto zaprla. On je tudi zaprl pisarno. Odv. Zennaro: «Koliko je ključev od vhoda?» Ban: « Trije posnetki.« Odvetnik Zennaro: «Kje je drugi par ključev? Ban: «V neki miznici!« Odvetnik Melone: «More vsak uradnik priti do teh ključev?« Ban: «Seveda — so v odprti miznici!« Tudi tu zanima branitelja, ali je priča dobila kdaj kaj predujma. Ban potrdi — rabil je denar nujno. Ker ima zelo majhno plačo. Preds.: Koliko znaša vaša plača?« Priča Ban: «350 lir.» Prihaja na vrsto prokurist Debeuz Karlo. Ima pojasniti, da li je že prej vedel o dolgu Bradaschijeve napram blagajni. Sprva taji — toda stisnjen v vprašanja pove, da je to vedei — ne pa za svoto. Zasliši se naposled brigadir Cogli, ki je vodil preiskovanja v tej zadevi. Riše plod teg. preiskovanja. V blagajni ni našel nereda. Ko je izvedel za duplikate ključev, je koj telefoniral Trudnu in tako zvedel, da nemudoma po zločinu ključev ni bilo v privatni blagajni istega. Pač pa so se isti našli iv njej ob1 osmi uri. Sumi! je na .Pichlerja, ker se je koj zanimal za njegov način življenja in zvedel, da živi zelo razkošno. Imel je tudi dolgove. Zato je Pichlerja tudi aretiral. Odvetnik Melone: «In ste ga seveda izpustili, ker se je izkazala njegova nedolžnost.« Priča Cogli: «Ne, ker v času od treh in pol do šestih nisem mogel tega ugotoviti. Tekom zasliševanja Pichlerja sta se pripeljala v avtomobilu gospod Truden in soproga in izposlovala njegovo izpustitev, ne da bi kaj doprinesla k dokazom nedolžnosti gospoda Pichlerja!« Odvetnik Zennaro: «Kje so bili ključi blagajne tekom odsotnosti gospođa Trudna v Comu.» Truden: «Imel sem jih pri sebi!« Branitelj želi tudi vedeti, ali je priči Cogli kaj znanega o dogodku, ki se je odigral leta 1921, v hiši gospoda Pichlerja. Odvetnik Melone: Protestiram proti temu vprašanju. Zakaj alarmirati vojaško oblast (Pichler je namreč rezervni častnik) radi dogodkov, ki ne spadajo v obravnavo.« Incident. Nato je zaslišan kapetan Mazzi Kari, svak Pichlerja. On o stvari ne ve ničesar. Preiskali so njegovo stanovanje. Gherbitz Josipina ve le o dolgu Bradaschijeve napram blagajni. Ve tudi o dolgu nekdanjega prokurista Vidmerja o svoti 80.000 lir, katere je ta vzel iz blagajne Tržaške pekarne in je potem gospod Truden stvar poravnal. Branitelj Zennaro vpraša še, ali ve gospod Truden, da je bila avstralska novča- | niča v blagajni zavita v omot. Truden o tem ne ve ničesar. — Državni pravdnik mora odpotovati. Ker J odvetnik. Zennaro naznani, da bo njegov brambni govor precej obsežen, smatra sodišče za potrebno, da prenese govore obeh odvetnikov na današnji dan ob deveti uri. Prvo zasedanje tržnike porote Morilka zapeljiva - Mada MoateraMaoesl mi fonto Včeraj se je otvorilo jesensko zasedanje tržaške porote z obravnavo proti Nadi Monterubianesi, poročeni Cataldi, iz Rima, ki je glasom obtožnice dne 5. februarja 1. 1925 ob 10.45 zvečer v svoji sobi v Zadru v hotelu