184. številka. Trst v četrtek dne 14. avgusta 1902. Tečaj XX$)i. ..EDINOST" izhaja piikrat na dan. mn nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : za pol leta....... za čel rt leta....... za en me*ec . ...... Naročnino je plačevati naj i*»čl«e l»rez priložene naroćni ne ozira. Po tohakarnah r Trata *e paniezne številke po 6 izven Tr«tn pa [ "" 8 st Trle fon štv. fiajo p<>- 3 nvc.): lik i4 nvr i (Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd . se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj -e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se naha jala v ulici Carintia ^tv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. .'J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovenskim učiteljem Po več letih prišli ste *oj»et m* <1 nas, na brecore sinje Adrije, na skrajno mejo našega naroda, na ono točko naše domovine, kjer se I ie obupen boj za obstanek, kjer se že desetletja na tisoče slovenskih starišev zastonj trudi za dosego slovenskega šolstva . . . .! Ta obupni, žilavi boj našega življa za šolo — kaj nam dokazuje?! Dokazuje, kako timejo tržaški Slovenci pomen sole za življenje in napredovanje narodov! Da, naš živelj v Trstu utneje važnost sole morda tembolj ravno zato, ker je nima ! Ker občuti najintenzivneje na lastni kcži silno škodo, ki jo trpi radi tega, da je njegovim otrokom cdtegnena nenado-mestna dobiota šolskega pouka na pametni j>edagogični podlag ! To vemo in občutimo najbolje mi, tržaški Slovenci, ker se nam krati to, kar ima že vsaki najpriprostejši slovenski kmet v zadnji gorski vasi : šolo na podlagi pouka v materinščini ! Nekdaj Be je moč in ugled narodov merdo po številu vojakov ! Danes živimo sicer — žal — še v dobi militarizma, ali ono merilo se je vendar že davno opustilo in je sedaj moč in veljava |>osamičnega naroda odvisna od kvalitete in kvantitete njegovega šolstva! Narod, ki ne u meje, ali je nespodoben za umevanje pomena šolstva za vse njegovo življenje in snovanje, tak narod je narod brez bodočnosti. Kdor ne napreduje, nazaduje in umira ! Napredek naroda pa ni možen brez sredstev splošne naoLrazbe, brez sredstev za njega povzdigo na gotov kulturen nivo ! Šo 1 a pa je tisti vir, iz katerega mu vzhajajo taka sredstva. Cim pa narod ne more vspevati brez šole in častno živeti ob strani družil) narodov, in ker šole ne more biti brez — učitelja : le ignorant ali pa ne prijatelj naroda more zmanjševati ali celo tajiti neizrecno važnost učiteljskega poklica za sedanjost in bodočnost naroda! Ljudski učitelji so oni, ki pripravljajo narode za mejsebojno tekmovanje, oni imajo takorekoč osodo \sega naroda v svojih rokah. Pokrajine, kjer je dobro in urejeno ljudsko šolstvo, spoznavati je na prvi mah. Oglejmo si n. pr. le bližnji sežanski okraj, kjer je šolstvo uprav uzorno razvito in takoj zapa-žamo blagodejni vpliv istega! Ljudstvo je bistro in tazumno, stanovanja, da-si priprosta, vendar okusna in snažna, polje skrbno obdelovano in kar je po posamičnih vaseh roko- POD LISTEK TI MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Kvg-en Tom le ; prevedel Radi. Drugi del. I. Za drugi dan je bil že zvečer sestavljen program. Zjutraj ne ravno rano so se Bra-nimirovi gosti peljali v njegovo goro k ve Jikej žagi, kjer so izdelovali doge, prage za železnice in drugo hrastovo blago. Tu v bližini je bil tudi novo urejen ribnik za postrvi, katerega je Branimir dal prirediti po nagovoru grofa Slavomira pred letom dni. Ta posel je vodil vtšS ribogojec iz Dolnje Avstrije, katerega je Branimir namestil le za ta posel. Žiga je bila celo uro daleč v gori, obraščena s hrastovim gozdom. Do žage je vodila še precej široka pot, v dobrem redu, da-si je bil velik izvoz lesi iz gore. delcev, so po večini taki, da se lahko merijo se je že neštevilnokrat popolnoma upravi- in celo prekašajo rokodelce po mest.h. Za- ceno zatrjevalo. V veselje in ponos nam je sluge na vsem tem pa imajo v prvi vrsti torej, da moremo zopet v naši sredini po- učitelji, ki so si svesti svojega težavnega in zdraviti širitelje in pijonirje pro?vete in na- z veliko odgovornostjo spojenega po&lica, ka- predka, te stebre slovenskega naroda ! Iz terega izvršujejo — kljubtt slabim gmotnim srca jih pozdravljamo z željo, da bi tudi le- razmeram — s pravim ognjem idejalnega tošnje učiteljsko zborovanje v Trstu prineslo navdušenja. A tako požrtvovalno delovanje našemu narodu obilo koristi, učiteljstvu pa pričakovati je le od onih učiteljev, ki so da bi povspešilo toli zasluženo zboljšanje prešinjeni ljubeznijo do svojega trpečega na- gmotnih razmer in zasluženo povišanje ugleda roda! Ali, ako je kateremu učitelju potrebno med narodom. Cim bolj bo znal narod pri- narodno navdušenje v izvrševanju svojega merno cen ti plodonosno delovanje sloven- težavnega poklica, potrebno je gotovo v prvi ekega učiteljstva, tem bolj bo učiteljstvo, vrsti slovenskemu učitelju, učitelju onega hvaležuo na tem priznanju, napenjalo vse naroda, ki je na vseh straneh zatiran od svoje moči, da dovede narod do sreče in svojih sovražnikov. Slovenskemu učitelju ni blagostanja, kar slovensko učiteljstvo slo- dovolj, da izvršuje svoj poklic le v šolski sobi vesno obljubuje v svoji »zavezni« pesmi, ki in med šolsko mladino, marveč mora on biti se glasi : tudi voditelj in učitelj vsemu prebivalstvu tudi izven šjle za usposobljanje za boj za narodni obstanek. Z ozirom na vse to je slovenski učitelj še premalo čislan in upoštevan in po krivici zapostavljan za drugimi stanovi, ki niso tolikega pomena za napredek in blaginjo naroda. Slovenski narod mogel bo še le takrat smatrati svoj obstaneK popolnoma zagotovlje-j nim, ko l>o na vseh koncih in krajih naše domovine dovolj apostolov omike in prosvete, dovolj slovenskih učiteljev, ki bodo mladini poleg potrebnih znanostij ucepljali v srca tudi ljubezen do svojega jez ka in svojega naroda. Ker pa je mater jalno blagostanje naroda v tesni zavisnosti od njega splošne kulturne stopinje, sta za naš narod uredba šole in oni, kateremu je )»overjena ista, tudi in naravnost usodnega gospodarskega pomena. ' Mladina se v slovenski šoli ne uči samo čitat; ; in pisati, se ne navzema samo idealne ljubezni : do svojega naroda, marveč se vsposoblja tudi j - za konkurenčni boj z drugimi narodi. Kako ' ^ ^L Cnklfn Vn^^HlA naj bi Be naš narod vspešno boril n. pr. 1 I oUIdllU V [JI dodllJC. proti gospodarski konkurenciji, ako bi slo- . Nekdaj je bilo to vse drugače. V službo vensko mladino poučevali v nemških šolah na tržaškem magistratu niso veprejemali nikogar, in po nemških učiteljih ! Tisti čas, ki ga iz- ki ni znal slovenski. Slovenci in Lahi bili so gublja slovenski učenec v nemški Soli, da se si največi prijatelji. V tem prijateljstvu so priučuje tujemu jeziku, porablja nemški uče- se bili tudi dogovorili med sabo gledč šol: nec v to, da si pridobiva znanosti, katere Lahi so ponujali slovenske šole v Trstu, a mu služijo v poznejšem življenju. Na ta način, Slovenci so jim rekli v svoji ponižni in ako nima slovenskih šal in narodnih sloven- krotki naravi : Le imejte Lahi svoje laške skih učiteljev, bi moral naš slovenski narod šole v sredini mesta, mi bomo imeli pa slo- vedno zaostajati za drugimi narodi. i venske v okolici. Pomisliti treba, da takrat Odveč bi bilo še nadalje dokazovati ve- mesto ni bilo še tako razširjeno in da je seli ko važnost šolstva sploh in slovenske šole zala takrat okolica skoro do Novega sv. ter naloge slovenskih učiteljev še posebe. Antone. Združeni prijatelji, Lihi in Slovenci, Toliko se je že govorilo in pisalo o pomenu borili so S3 takrat proti ©kupnemu sovražniku slovenskega učitelja za slovenski narod, da Nemcu in tako so z združenimi močmi izpo-bi bila vsaka beseda le ponavljanje tega, kar dili nemški jezik iz tržaških šol. Od tam kjer Drave se deroče Pode valovi sred hribov, Od Save bistre, bodre Soče, Od sinje Adrije bregov Tovariši smo se združil', Da čvrsti, delavni bi bili, Da srečna bode nam mladina, Po njej slovenska domovina. Na noge torej čas je dela, Fčitelji slovenski vsi, Zaveza naša da bo cvela Podajmo roke zvesto si, A Bog se Brečo jo porosi, Da zlatega sadu nam nosi, Da srečna bode nam mladina, Po njej slovenska domovina. Nevstrašeno se potegnimo Za ugled naš, svobodo in čast, Požrtvovalno se trudimo Za naših šol procvit in rast. Tako bo krepko in veselo In plodonosno naše delo Ter srečna mila nam mladina, Po njej slovenska domovina. Ob cesti je drvil gorski potok črez kamenje in brvi. Ta potok je gonil kolesa velike žage brez prestanka. Bilo je v njem vedno obilo vode, ki se je zlivala v njegovo strugo iz brezštevilnih vrelcev onega goratega predela in iz manjših gorskih j>otokov. Vožnja v tem divjem gorskem predelu, s čistim, ozonskim zrakom, je okrepila živce odlične družbe, ki so bili nekoliko opešali radi včerajšnje animirane zabave, osobito radi izvrstnega clitjuota ! V gozdarjevej koči, sezidanej t švicarskem zlogu, je bil prirejen kratek, ali ukusen zajutrk, a zatem so odšli vsi, da bi pregledali delo v pili, kjer je bilo v delu okoli sto stalnih delavcev. Take pile ni bilo v vsem okraju, a s tem se je Branimir ne malo bahal. Z veliko zgovornostjo i u izkušenostjo strokovnjaka je razkazoval svojim gostom, kako se izdelujejo p< jedi ne vrste tehničnega lesa, kakšen materijal se zbira za kako vrsto, kakšen se pa skartira in drugače porablja. Povedal jim je, koliko od vsake vrste se izdela na dan, koliko se vsake robe na voze h izvaža in odpravlja do prve železniške tovorne j ostaje. Povedal je tudi velikost prometa, svoje trgovske zveze in dohodek, ki ga ima poprečno od podjetja. Njegovi gosti so poslušali z velikim interesom to razlaganje. Videlo se je, da je to veliko industrijalno podjetje v sigurnih in veščih rokah, v katerih mora vspevati. »Kolosalno podjetje!« se je divil ve-liki župan, kateri je bil danes prvikrat v tej pili. »Za katero treba velikega kapitala, katerega pa nima vsakdo«, je nadaljeval grof Slavomir, stopivši z ostalimi iz pile. »Sam kapital ne more napraviti ničesar«, je rekel Branimir. »Jaz imam v svojem po sestfu okoli deset tisoč oralov lepega gozda z raznovrstnim lesom : imam, hvala Bogu, od očeta tudi kapitala za veča podjetja, ali vse to bi mi malo hasnilo, da ne bi imel poslovne opreznosti. Jaz in moj brat Bva Be začela že oi mladih nog pri očetu navajati v posle gozdne trgovine. Mi smo tukaj v svojem elementu. Šs nihče ni doživel, da bi Zal, da ni ostalo to prijateljstvo. Nasprotnik je znal zelo spretno zanesti strast narodnega sovraštva med obe tu bivajoči avtohtonni narodnosti. Tržaški Lah ni več ljubil Slovenca ; marveč ga je hotel zatreti, a Slovenec se je moral Lranit', ako ni hotel umreti nasilne smrti. Nasprotnik je podpiral Laha, bil je istemu na toko povsod tam. kjer je šlo za to, da bi škodoval Slovencu. Iz vseh uradov so podili slovenščino, in gorjt1 onemu na magistratu, ki bi se drznil črhniti slovensko besedico ! Slovenci zahtevajo, kjer je potrebno, slovenske šole, a mesto slovenskih, ustanovljajo gosj oda povsodi, tudi po slovenski okolici, laške. Nasprotnik je računal: »Najprej uničim Slovence, kakor hitro pa bodo uničeni ti, pridejo na vrsto Lahi in — zgrajen bo most od Baltiškega pa do Jadranskega morja !« Res, mnogo so izgubili Slovenci v Trstu, vse pravice tržaških Slovencev so le na papirju — a v tej samoobrambi prišli so do one narodne zavesti, s kakoršnje se morejo ponašati pred slovenskim svetom. Tudi je res, da so Lahi v Trstu dosegli navidezno velikanskih vspehov. Vsi oslepljeni od zmag nad mirnimi Slovenci, pa niso videli, kako se dviga nemštvo v našem mestu! Trgovina v TrBtu je že skoro vsa v nemških rokah, nemške šole, ljudske in srednje, stojč že na najvažnejših pozicijah, »Deutsches Ileim« že zidajo z denarjem, ki so ga nabrali na Pruskem in tržaški cesarjev namestnik gleda že ves blažen v Trstu cvetočo nemško kolonijo... ! Take sadove je prinesla tukajšnjim Lahom politika slepega sovraštva do Slovencev! In kaj dela vlada ? Koga podpira ? Namestniku tržaškemu je bila še nedolgo temu zelo ljuba družba — Mauronerja, — kako je da nes, ne vemo. Ako je kje 40 otrok godnih za šolo in ako jo njih etariši zahtevajo, nalaga zakon oblasti, vla se jo ustanovi. Ker pa je v Trstu tisoče slovenskih starišev (in ne samo 40 otrok !) prosilo slovensko šolo v Trstu, rešuje naša slavna vlada to prošnjo že celih 18 let ! Kaj čuda potem, da moremo iz takega postopanja si. vlade sklepati, da je staroznani vladni zistem tisti, da je on tista skrivna roka, ki je zauetila najhujši narodni boj med tukajšnjimi Lahi in Slovenci i o da ona, vedč ali nevedč, hotć ali nehotč, podpira tudi v Trstu Nemštvo, kakor to dela po drugih slovenskih krajih ! ! Ali, Slovenci se moramo postaviti v bran ! Slovenski narod ne sme nikdar dopustiti, da bi mu šiloma odvzeli, kar mu je dal Bog — delež na mestu Tržaškem z zalivom ob Jadranskem morju. Vsi narodi ttžč proti se lotili podjetja, katero ni vspelo. A to je j ravno glavna stvar, da se že v naprej ve, je-li more to ali ono podjetje vspevati ? ! V tem oziru imam siguren pogled. Nisem se prevaril še nikdar .... Diletantizem v takih stvareh, kjer se meče na kocko mnogo denarja, je jako opasen. Taki deletantizem je upropastil že mnoge, ki so se spustili z najboljšo voljo, ali brez potrebne poslovne spretnosti, na velika industrijalna ali trgovska podjetja. Takih diletantov je največ v vrstah visoke aristokracije.« »Na primer moj papa'!« je segla Melita svojemu možu v besedo, a njena opomba je izzvala splošen smeh. »Zato ostanem jaz pri svoji grudi, pri svojem gospodarstvu«, je rekel grof Slavomir, »v katerem se prilično razumem in katero mi nosi, kolikor potrebujem, da živim svojemu stanu primerno,« Gospod Grabarić in nečak velikega župana, ki je istotako že dve leti samostalno gospodaril, sta bila istega mnenja kakor grof Šlavomir. (Pride še.) morju, ker morje j;m odpira pot po vsem svetu. Kakega nasilstva ao se poslužili Madžari, da so prišli do Keke! Zakaj hočejo Nemci sitoma v Trst? — V odrešenje slovenskega naroda v Trstu iz pesti ptujstva so nam prvo in glavno sredstvo — šol« ID zopet sole — slovenske ljudske in slovenske srednje šole! To je temeljni kamen, na katerem bomo v Trstu zidali še le vspešno! Dokler pa t> »do vzgajali po tržaških šolah otroke tako. da bodo isti črtili nas jezik in se ogrevali za laške, ali nemške idejale, ne sme pričakovati nihče od tržaških Slovencev. da l> odo delali čudeže! Pač pa se bo struieeemu svetu zdelo, da gleda čudeže, Čim bo ugodno rešena naša prošnja za slovenske šole ! ! Zato pa Vi, slovenski pog'aaci, Vi, katere je poslalo ljudstvo, slovenski narod, v državni zl>or, da branite pravice slovenskega naroda, lorej tudi slovenskih TržaČanov, Vi, ki s'e tako složno nastopili za Celje in Pazin: Vi izvojujte nam. kar nam gre po človeškem in Božjem zakonu, pa tudi po za- da se Korber temeljito prevari. Nasprotetev na jugu da ni mogoče ogladiti mimo Hrvatov in Slovencev, ker jih je možno ugladit z zadovoljenjem Hrvatov in Slovencev, katerih zahteve so v soglasju s pravico. Za Korbeija niso glasovi Italijanov nič nujneji nego oni Hrvatov in Slovencev! Tudi »Obzor« zaključuje z apostrofo do Cehov in Poljakov. O položaju. Neki člen visoke aristokracije češke piše v »Slav. Correspondenz« jako pikro o situvaciji, kakoršnjo je ustvaril gospod Koerber se svojo taktiko lepih besed in — nemških dejanj. O pomirjenju niti govora ni, Avstrija stoji slej ko prej na vulkaničnih tleh. Eksekutivi pa je dolžnost, da dovede do pomirjenja, ona naj zamaši luknjo, ki jo je odprla z odpravo jezikovnih naredeb. Ker že Nemci zahtevajo kompenzacijo za zopetno u vedenje Češkega notranjega jezika, pravi pisec, da tako kompenzacijo so Nemci že dobili z 'JI mandati, ki jih je češko konservativno veleposestvo odstopilo nemškemu. Olen če^ke aristokracije pa priznava tudi, da se je s to koncesijo napravila po- la vci, |K>gumno in možato za slovensko tro-bojnsco po tržaških ulicah, v svesti si, da s tem vrše, kar jim nalaga narodna dolžnost, tako pogumno postavite se Vi, odlični slovenski s novi tam, kamor Vas je poslal slovenski narod : —ar. konib — avstrijskih ! — Kakor so stopali v greška, kajti niso se uresničile nade, ki jih nedeljo tržaški največi trpini, slovenski de- je konservativno plemstvo stavilo v to žrtev — (nade, da bodo liberalni veleposestniki vplivali potoni posredovalno). »Varali smo se — vBklika — in bili smo prevarjeni. Koerber bi hotel še vedno igrati ulogo nepristranskega, ali zanasje on le stran-kar in f r a z e r levice!« Dalje izvaja, da nam sleherni dan donaša dokaze, da imamo posla z zistemom, Čegar firma je var- Poiitični Dreg'leđ V8e P°8toPanje j® Pr(>računjeno na 1 r e» • škodo desnice in dobiček levice. V interesu V Trstu. 14. avgusta lif02. vseh bi bilo, ako bi dr. Koerber enkrat na-Namestnik v Trstu. Včeraj smo se ravnost povedal, da je nositelj nemško-levica uvodnem mestu bavili z izvajanji zagrtb- barske 9meri- Nadoni 86 na tist«- za ške »Hrvatske«, ki je z oziram na govor ce katere opravlja kupčije. Izlasti na Moravskem o predstojeći spremembi na namestništvu <1a Je S€ kakor je bilo v nekdanjih ča-tržaškem pozivala zastopnike Hrvatov in Slo- sih, ko je gospodarila ustavoverna stranka žalost-vencev, naj vendar zakličejr Korbeiju svoj nega spomina. Češki aristokrat nasvetuje, naj aut—ant : ali pravico tudi nam, ali skrajni, 9e Vimeni ne snide poprej, nego bodo parlamentarni lx»j proti njemu. dane g'^ancije, da ne bodo narodni in poli-Danes pa čitamo zopet v glasilu drugega ti6ni m«menti motili razprav. Ce pa tega ni krila hrvatske opozicije, v »Obzoru«, tudi možno do8e6i> bo 2a ušled države na9Proti uvoden č'anek, ki se strinja z onim v Ogerski bolji, ako se obnemoglost ne pokaže »Hrvatski« v očitanju na adreso gospoda v odprtem državnem zboru. Po govorih Ep- Korbeija, da na račun Slovanov favorizira pingerja in Schiickerja ni pričakovati nobe- nekega srbskega samostana, ko se je šel v Ipe pritoževat radi neke albanske tolpe, ki je oblegla samostan in zahtevala 200.000 turških frankov odškodnine. Albanski tolpi se ni ničesar zgodilo, pač pa so načelnika srbskega samostana v Ipeku zaprli v ječo. Turški sultan pa, mesto da bi skrbel za varnost svojih kršč. podanikov, izdal je proglas, v katerem zahteva, naj kristijani izroČe orožje ter zaupajo v sultanovo naklonjenost. Sultan da je že zaukazal, naj se z macedonskimi kristijani ravna pravično. Res, dosti morejo pomagati kristijanom sultanova naklonjenost in njegovi ukazi, ko jih Turki uničujejo kljub tej naklonjenosti in ukazom. Sultan hoče sedaj odvzeti kristijanom orožje, da jih bodo mogli potem Turki brez skrbi klati kakor živino v klavnici. Italijane ! Kakor da g< spodu K<">rberju — pravi »Obzor« — ne zadoščajo simpatije, ki jih gref Gte« goji do Italijanov. Sedanjega na- nega vs|>eha od eventuvelnih spravnih konferenc ! In ta svoj od konservativne strani toli ljuto obsojeni zisteru hoče Koerber sedaj mestnika hoče nadomestiti z novo silo, a ta izraziteje uveljaviti tudi na našem jugu. sprememb* naj bo zopet v dokaz o dobro- Celje zopet razburja politično javnost. hotno«ti njegovi do Italijanov ! O g. Kf>r- Živahno razpravo je provzročila vest, da se berju se govori, da želi imeti na \ažnih je našel nekako arrangement tako, da se slo- mesu h Ijudij, ki se ne bodo ponašali samo venaki razredi preneso v okolico, a Slovenci s plemiškim naslovom, ampak Ijudij, navda- dobe za to popolno gimnazijo. Sedaj pa javlja nih mode ra m duhom ter vzgojenih v istem »SudsteieriEche Presse«, da je ta vest povsem resortu mini^rerstva za notranje SLvari. Prvemu neosnovana. Sploh da Be v zadnji čas niso delu te zahteve se pridružuje tudi »Obzor«, vršile nikake transakcije v tej stvari. Slo- Visoki d< siojaostveniki naj bodo navdani venski poslanci sploh niso dobili nobenega m< dernim duhom ! Drugemu delu zahteve pa obvestila od vlade; nemožno je torej, da bi ne pritrja zagrebški list: taki sposobni, mo- se bilo kaj določilo. Štajerski Slovenci se ne dernim duhom navdani možje bi se jemali kažejo trmaste v tem vprašanju, oni so za lahko tudi iz vret parlamentarcev in ne treba, Celje, ker je to najpripravneji kraj. Voditelji da s<> ravno prišli iz min sterstva zavzeti za štajerskih Slovencev presojajo to vprašanje le — zisttm. s kulturnega stališča. Ćim manje torej slo- Ravoo v frst bi morala priti mlada venski listi uganjajo politiko s ( sijem, tem sila modernega duh«, ki bi skušala ublažiti laže dovedejo voditelji — pravi mariborski nasprotstva ter ubrat pot pravičnosti. P r a- list — to vprašanje do ugodne rešitve, vičnost je najmodreja poli- Oni slovenski krogi pa, ki so menili, da tika! Zadovoljevanje legitimnim aspiraci- popoln slovenski gimnazij je že toliko vreden, jam — to bi bil moderen duh ! da bi mogli privoliti v premeščenje istega Dr. Korber pa hoče jemati v pošte v le kam drugam, :n ki so torej priporočali po- službene večine Trsta in Istre, a noče pomi- botanje z Nemci o tem vprašanju, naj čujejo, sliti, da so le večine plotl korupcije, nasilja kaj pravi celjska Deutsche Wacht! Pravi, da in — vladnega zistema. To ravno bi bila o govorjenju o popolnem gimnaziju je želja naloga namestnika v Trstu, da ukrene vse porodila misel. Će bi vlada hotela sploh le trebn , da bodo razmere v de- misliti na kaj tacega, jej nemške stranke za- želnih zasto p ih izražale voljo kličejo svoj »<}uod non!« in nobena av- naroda! Gospod dr. Korber pa ima ko- atrijska vlada ne zlomi združene nemške sile. I i kor toliko dobre teorije, a v praktičnem J To je tako jasno povedano, da more izvajanju skače od pogreške do pogreške. On umeti tudi sleherni — Slovenec! Nemci so je v nebih točkah celo bolj na uslugo Itali- najprej proti slovenskemu gimoaz ju v Celju; janom, nego zahtevajo oni sami, ker jih lioče in če se isti odpravi iz Celja zahtevajo dalje, pomiriti in pridobiti njihove glasove za na- godl>e. On si domišlja, da s pomirjenjem da tudi država ne t me dovoliti nikake kompenzacije ! Bog blagoslovi optimizem onih, Italijanov uniči irredetizem. Pride pa ravno ■ ki še verujejo v možnost takega sporazum- nasprotno. Oni so nenasitni, ker imajo pred sel>oj svoj zadnji cilj. V politiki Kor-berjevi J>odo videli le znamenje njegove sla-botnosti in poetajali bodo še brezobzirneji, Hrvatje in Slovenci pa še cgorČeneji. Ali naj je to v interesu države ? ! Dr. Korber se podaje na jako opolzlo pot. Morda ima dobre namene, ali sredstva so zgrešena. Utegne doseči ravno nasproten cilj, nego ga hoče. On misli, da more raču-natr na Slovenee za vsaki slučaj. Kakor ljenja z Neme', ki bi bilo častno za nas ! Na Balkanu. Albanci se pritožujejo pred vso Evropa, da so od Turkov zatirani, oni sami pa so najhujši zatiratelji-preganjalci Slovanov v Turčiji. Vse pritožbe macedon-skih Slovanov radi preganjanja o l strani Albancev so brezvspešne. Albanci so turške vere in radi tega jim turška oblastva seveda dovoljujejo, da po svoji volji preganjajo krščanske Slovane. Večinoma so še slednji kaznovani, ako se pritožujejo nad postopanjem »Hrvatska«, tako se nadeja tudi »Obzor«, Albancev. Tako se je zgjdilo tudi načelniku Tržaške vesti. Nov tržaški Škof Ur. Nagi. Tržaški vladni liBti prinašajo vest, da novi tržiški škof m?gr. dr. Nagi ne pride dne 21. t. m. v Trst in da ne bo introniziran dne 24. t. : m., ker ne bodo končani do takrat popravki v škofijski palači. Prihod novega škcfa je torej preložen za dan 28. ali 20. t. m. zvečer, intronizacija pa bo dne 31. t. m. Slavnost intronizacije se bo vršila takole : V nedeljo, dne 31. t. m. zjutraj bo tiha sv. maša v cerkvi Starega sv. Antona, katero bo sluša 1 novi škof. Po maši se obleče v škofovski ornat ter poj de v slavnostnem Bprevodu v baziliko sv. -Justa, kjer bo pon-tifikalna m^ša. Popoludne pripravi novi škof tržaškemu kapitelu in javnim oblastim v svoji palači banket. ZasramoTalcem sr. Cirila in Metodi ja. Najlepši zvezdi na slovanskam nebu, najlepši rt ži na slovanskem polju sta pae naša blagovestnika sv. Ciril in Metodj. Prinesla sta našim dedom Kristovo vero, svobodno Kristovo cerkev na slovenskem jeziku in obredu, slovansko prosveto in omiko — pa tudi politično svobodo in rešitev iz krutega nemškega jarma ! Ali je torej težko umeti, zakaj Nemci, Italijani, Framasoni, Zidje in njih hlapci — tudi v svečeniški obleki — tako sovražijo spomin in češčenie na sv. bratov ? ! Tržaški »katoliški« (?) listi, kjer se zbirajo naši mladi reformatorji pod vodstvom onega »r u s e g a« mladiča in onega sladko-zavitega kanonika, so zasramovali zakrament sv. zakona in svete masne obrede v Kristovi katoliški C ril-Metodijevi cerkvi. Posvetni liberalni in framasonski listi, v njih družbi glasilo madžarskega čifuta, mečejo vse blato na slovenske svečenike in škofe posebno na jedinega slovenskega škofa, dr.a Mahniea. V to »častno« družbo so zašli tudi nekateri goriški in ljubljanski slovenski svečeniki, cerkveni dostojanstveniki, doktorji sv. Pisma, profesorji bogoslovja. Obrekovali so katoliške Ciril-Metodijeve obrede sv. Maše, da so krivoverski ; zasmehovali eo sv. Poat in sv. Zakon v Kristovi katoliški unijatski cerkvi ; zasramovali so onega katoliškega škofa - mučenika, milostlj. g. Julija Drohobeckega, ki nevtrudno deluje -za zjedinjenje med našimi vs točni mi pravoslavnimi brati, in ko smo mi branili slovenskega sina, škofa Mahniča proti napadom Židov iz »Piccolovega« ta borja, nastopili sb proti nam na obrambo čifuta. Naše primorske in tržaške svečenike, ki se nečejo upogniti pod jarem mladih rf formatorjev, zraslih v jaslih »Lfge nazionale« napadajo in jih psujejo, da so popi, nadpopi.... Mi smo pazili in se vprašali : zakaj tako postopajo sinovi slovenskega naroda ? A vselej smo zapazili, da stoji za njimi nemški gospodar. Pa oni tega ne taje, ampak so ne nekako s ponosom hvalili, da so pravi n e m-š k i hlapci. V »Slovencu« od 9. avgusta t. 1. stav-ljajo svojo e. kr. nemško-latinsko s!ranko v boj proti svetnikoma Cirilu in Metodiju t?r bi hoteli, da bi njih bogoskrunjeno delo nase vzeta slovenska katoliško-narodna stranka, ki ima v svoji Btedi vrlih in navdušenih kmetov, trgovcev, delavcev in svečenikov, navdušenih če&tilcev sv. Cirila in Metodija ter gorečih pristašev Ciril-Metodijeve cerkve. Mi smo čuli na svoje ušesa, kako je obsojal slovenski svečenik — pristaš katoliško - na rodne stranke — vaše grešno zasramovanje naših verskih in cerkven h svetio"! ! Vam, ki ste c. kr. nemško latinski hlapci, so »Sveta Ciril- Metodijeva cerkev«, »Sveta Cuija«, »Sveta Unijatska Katoliška Cerkev« — vse to so vam fiivolni »šlagerji« Le tako naprej ! A mi bomo nevstrašeno branili naši naj- lepši verski svetinji: Kristovo katoliško slovensko cerkev in čast slovenskih apostolov sv. Cirila in Metodija. Tudi na Kranjskem je začelo svitati. Med vašimi pristaši vstajajo taki, ki hočejo pahniti iz Kranjskih cerkv:t slovenske cerkvene pesnice, slovenske litanije, slovenske »Zdrave Marije« in molitve po sv. maši. Ali zastonj, s tem dregnete v sršenovo gnjezdo. Tudi na Kranjskem bodo častili sv. Cirila in Metodija ter vstanejo na boj za sv. Ciril - Metodijevo Cerkev ! Slovenci niso — stanovitni! Iz delavskih krogov nam pišejo : Ko smo te rini govorili z nekim tovarišem iz socijalno-demokratiČnega tabora, nara je isti tožil, da Slovenca v obče je težko obdržati v socijalističnem društvu, ker slovenski delavec sploh da ni — stalen ! Neki zoani prvak in vodja tržaških so-cijalistov — imena ne treba navajati — je menil te dni : »Naj le gredo, saj so malo vredni!« S temi besedami je menil kakih 150 do 200 slovenskih delavcev, ki so izstopili iz njih'»ve organizacije radi — morda nam pove »Rdeči Prapor« : zakaj ? ! Ali pa naj povemo mi ? Dotični gospod je menil : da to so zidarji, zidarji pa da so večinoma malovredni, ker niso stanovitni! Tako je menil, v re^n ci pa je tako, da so dotični delavci užaljeni radi večnih napadov na vsako prizadevanje tržaških Slovencev v sedanjih težkih časih, ko bijejo isti toli težaven boj za svojo ek-zietenco in v povspeševanje ne le svojih narodnih, ampak tudi gospodarskih, kulturnih in humannitarn h stremljenj ! Mi trdimo ravno nasprotno, uego je menil dotični vodja socijalistov : mi trdimo, da so ravno tisti delavci, ki se čutijo užaljene v svojem narodnem čutu radi neprestanega slepega mahanja v socijalističnem glasilu ne le po narodni stranki in po osebah nje voditeljev, ampak po vsem, po čemer stremi ta stranka, pa bodi tudi, da proti temu tudi s socialističnega stališča ne more biti prigovora — da so ravno ti&ti delavci, ki se užaljeni um kajo iz socij. organizacije, najstalneji, naj-značajneji možje ! Tudi pieec teh-le vrstic je bil svojedobno v taboru socijalistov. Bil je socijalist iz prepričanja, kakoršenje tudi »Jane s še! Prekinil pa je vsako formalno zvezo s tržaškimi socijalisti, ko se je po dolgem opazovanju uveril, da to — niso socijalisti ! ! Umaknil se je, ker je hotel ostati zveBt svojemu rodu, ne da bi se odpovedal svojim stcijalnim nazorem ! In pisec je uver-jeo, da iz sličnih vzrokov odleti mnogokateri, ki bi bil morda sicer najzvesteji Člen soci-jalno-demokratične organizacije. Osrednje vodstvo socijalistične stranke — zavedeno bržkone po jako slabih informacijah — se je urezalo in se tudi sedaj ne more izviti iz te temeljne zmote, ker išče tu analogije z razmerami v Nemčiji, ali z drugo besedo: ker noče upoštevati razmer, pogojenih od tukajšnjih narodnih odnošajev. Naš živelj je tu preganjan, tlačen in to čutijo na vse zadnje — ker kri ni voda — tudi taki delavci, ki so morda sicer jako socijalistično nadahnjeni ! In ravno tisti delavci, ki ne Čutijo tega, so najneznačajneji in torej tudi — najnestalneji ! Ali umeje sedaj dotični socialistični voditelj, zakaj so mnogi naši delavci — »nestalni« '? ! Mi se hočemo boriti za korist svojega delavskega stanu, mi hočemo biti zavedni delavci, ali radi tega nočem > postati nezvesti svojemu lastnemu roiu,! Zakaj pa na3 slovenski voditelji socijalne demokracije hočej » Biliti ravno v to ? ! To se nam zdi tem čud-neje, ker italijanski voditelji socijalne demokracije ne delajo tega ! Njihova glasila sicer ! polemizujejo tudi z italijanskimi glasili drugih ^ barv, ali nikdar ne pišejo tako nasprotno, tako strupeno proti nacijonalnim stremljenjem Italijanov, kakor se to dela od slov. strani proti vsem stremljenjem Slovencev, narodnem in kulturnim ! Italijanski socijalist spoštuje svojo narodnost in zahteva, tla jo špoštujejo tudi drugi ! To nas uče vsakdanje skušnje in to je izpovedal sam pokojni Ucekar na javnem shodu v gledal š5u »Politeama«. Slovensko glasilo socijalne demokraeije pa kriči vedno kakor da je na vsem zlu na tem božjem svetu kriv jrdino le tiovenski nacijonalizem in kakor da je naša narodna stranka, ki se bori 3 težavami in žrtvami proti izrastkom italijanskega naeijonalizma, sestavljena iz samih hijen, pijavk — be-tij ! Teh napadov smo siti dj grla mi narodni — socijalisti ! Zato pa bo odslej vse naše m šlje- aje obrneao v to, da zasnujemo med delav- spomniti, kaj je počenjal iz nas o zadnjih stvom v Trstu narodno socijalno organizacijo, ol>činakih volitvah, ker smo izgubili mandat ki bo imela vsa prava in ki bo vršila vse I. okraja za borih 1T» glasov ob kakih f>00 dolžnosti mednarodne socijalne organizacije — J volilcih ! Izvoli naj se spomniti, kako je iz ki pa l»o gojila ljubezen do svojega jezika in te okolnosti sklepal na nesposobnost vodstva roda, ki bo učila P|»o8tovanje do drugih, a l>o tržaških Slovencev in koval najhuje obdol-ob enem možkim, značajnim nastopanjem silila žitve ! tudi dru»e v spoštovanje do naše narodnosti ! i Mari je storil to zato, ker ie — preveč Izlet krških pevcev na slovanski jnir- V">al razmere?! Iz Prage nam pišejo: Povodom 40-letnice! Kavarne »Tedeseo« ni več, imena hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Za- namreč, ker dosedanji lastnik, g. Šorli, jo je grebu udeleži se slavnostij 15.. 1«;. in 17. prodal. Novi lastnik jej da ime »Uniooec. avgusta kakor zastopništvo praškega >Hla- Vsled zadnje stavke kavarniških uslužbencev hola« korporativno »Kroužek j <• .-cu Hlahola« nadomestilo je mnogo gospodarjev prejšnje ter «i ogleda na svojem izletu tudi Reko 1*., uslužbence z laškimi podaniki »regnicoli«, ki Trst 1<*. in 1>M., Postojno in Ljubljano 80 menda, iz zgolj »laške solidarnosti«, pri- 11. in Bled 13. avgusta. Pozivu »podpor- š,i v dneh stavke v Trst, delat domačim nega dništva za slov. visokošolce v Pragi«, Ij^em konkurenco in jim kratiti kruh iz pred da o tej priliki zapoje na večerih, prirejenih U8t- Ker J« tako več kavarniških uslužben- drnštvu v prid, odzvali so se pevci se zago- ccv Pri«10 ob (kruh» družili 80 9e dofci&liki tov i lom. da v prid društva radi sodelujejo in "kupili zgoraj imenovano kavarno. Ka- popolnrma brezplačno. Pogajanja radi zabav- kor nam poročajo, naraerjajo ukupiti še neko □ih večerov v Trst u in v Ljubljani se drugo. vr^č: vrtna veselica na Bledu, — Tatovi kož Že delj časa je neka ta- v slučaju neugodnega vremena — koncert v tinska družba krala cele bale kož v svobodni »Blejskem domu« je že zagotovljena luki. Dotični oškodovani trgovci so stvar ter bo v s o b o t o dne a v g. na naznanili policiji, ki je organizirala posebno vrtu pri P e t r n e 1 u, oziroma v Blej- pažnjo za izvažanje kož iz svobodne luke. s ke m tlo m u. — Prrgram te veselice se Tatovi so bili namreč jako dobro organizi- objavi pozneje. rani. Preskrbljeni so bili s falsificirani m i Mesto venca na krsto blagopokojne finančnimi certifikati in so ukradene kože kar sospe Leopold i ne Ples iz Davi na je daro- javno na vozovih izvažali in svobodne luke. vala eo-pa Marija Dekleva 10 kron ženski Predvčerajšnjim popoludne pa je podinšpek- podružnici sv. Cirila *in Metodija. Pre^rčna tor Jazbinšek ustavil jeden tak voz in po hvala ! natančnih poizvedovanjih se je izkazalo, da koncert o priliki učiteljskega /bo- PO bile kože ukradene in finančni certifikat rovanja. Kakor -mo že naznanili v tem listu, ponarejen. Dotične tatove, med katerimi sta priredi »Slovansko pevsko društvo« o priliki tudi dva uslužbenca hangarjev, s> odvedli v XVI. glavne skupščine »Zaveze a vat. j ugoelov- zapor. Ukradene kože pre Istavljaj-j vrednost učiteljsk h društev« koncert v prostorih bar- »>00 kron. kovijan^kega »Narodnega doma«. Nadejamo VroMenaki vestnlk. Včeraj . toplo nrr -e gotovo, da se tega koncerta mnogoštevilno 0b 7. uri sjutraj 18 0° ob 2. ur: popeludn' udeleži na*e narodno občinstvo ter da tako u° C.° —Ti ako mer ob 7. uri zjutraj 753 5 dokaže gospodom učiteljem, di -lim semkaj iz _ Oanes plimi ob 7.33 predp. in oi 5.3«» vseh krajev naše slovenske domovine, da živi ^ . ogeka oi 0 55 pradpoluda« in ob 0 15 tukaj krepek in zaveden del slo ženskega na- popiiudns roda, ki goji najtoplejša simpatije do sloven- j Dražbe premičnin. V sobot>, dne 16. -kega učiteljstva in zna cen ti njegovo vspešno avg ob 10. Un predpoludne se bodo valed delovanje za kulturni napredek našega na- i ^^be tak. c. kr. okrajnega sodišča za oi- rcK*a- vilne stvari vrčiie sledeče draibe premičnin : Mnogoštevilna udeležba na tem koncertu ulica Nuoya hišoa opra-a ; Roool 34—35, je p..tre .na toliko bolj, ker na kolodvoru ni bicjkl; Skedenj 17l>, aparati na plin, stolice, bilo nikakega oficjelne^a vsprejema in bo to mize> pohištv0) vino> porcelane, ura in razno ; glavna prilika, da bodo mogli tržaški Slo- ulica Piccar(1i 794> hiŠQa D{)rava ; Kjadin venci pozdraviti združene učitelje iz vseh 794> hišoa oprava ; u|ica Gelsi a a, ulica slo ven« k h pokrajin. Slovensko učiteljstvo RJborgo H in ulica Sette Fontane 35, oprema prirej uje vsako leto na drugem kraju naše y aveti,jlWf pe5 jo razao. Roeol U8j domovine svoja zborovanja, da dobiva tako prešigi jn krflve; trg g Giovanni ti, hišna polagoma skupno sliko vse Slovenije. Mi pa oprava. u|ica Rirriera 20, hišna oprava; m ram - skrbeti >a to, da slovenski učitelji „i- r—..^ •» ________ ♦ J ulica lreneo •>, ivsna oprava. dol>e resnično *liko tržaških Slovencev, da se ' na lastne oči prepričajo o njih značaju in toplem narodnem Čutstvovanju. To pa dosežem,) ssmo z mnogoštevilna ude-ežbo na ju-trajšnjem koncertu v Barkovljah. Slovenski učitelji morajo tukaj meti zavest, da so do- j-m členom, da b;» jutri, ob 3. uri popoludne brodcšli gostje med svojimi brati, da so svoji vaja mešanega zbora. Ob tej priliki se name! svojimi ! znanja tudi občinstvu, da se ob sredah in Zato poživljamo še enkrat naše rodo'juboo petkih od 8. ure zvečer naprej vsprejemajo obein«tvo, naj re mnogoštevilno udeleži jutr- novi udje v prostorih »Del. podp. društva«, »njega koncerta v Barkovljah. Posebno svo- (Ulica Molin pioeolo št. 1.) Vxlna zabava, ki U> po dovršenem programu, Zalivala. Prejeli smo: Ne morete si < beta mnogo prijetnega razvedrila. misliti, gospod urednik, kako vzradoščena Zadetek koncerta bo ob tf. uri [»opo- ' 9enjj ko vidim, da so se naše gospe začele !u Ine. Vstopnina stot., sedeži pa 60 oziroma zanimati za korist zavoda sv. Nikolaja. Lep 4«« fct tink. izgled za to je dala gospa Loj, ki je poda- Slnčajne iliiktlirarije. V članku, ki riia zavodu lepo banjo za kopanje in eno ga je eiacSnji »S'ov. Narod« napetil proti namt izvaja, da izguiie mandatov — izlasti mogli duhovniki ravnati, opozarjamo, da je čas za priglašenje do dne 20. avgusta. Odbor. X Konkurenčna razprava. Dne 19. t. m. ob 10. uri predpoludne bof na c. kr. bivšem finančnem inzpektoratu v Kopru konkurenčna razprava radi oddaje prrejeval-nih del v eraričnih zalogah soli št. IV. v Fižini pn Piranu v zmanjšanje vzklicne cene 2«»00 K. Prevdarek troškov in dražbeni pogoji bo razvidni na rečeni oblasti. X Iz Kanala nam pišejo, da se javna tombola veteranskega društva ne bo vršila dne 15., ampak 1 <. avgusta, to je, prihodnjo nedeljo. X Pevsko-bralno društvo »Svoboda« pri sv. Antonu (nad Koprom) bo imelo dne 31. avgusta t. 1. javen ples pri g. Delavavia. Začetek ob 4. uri popoludne in bo ples trajal do 10. ure zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Razne vesti. Šesttisoč let star jezik. V 3. desetletju minolega veka je izumrl koptski jezik, zadaja panoga egipčanskega jezika. Amerikanski misijonar David Strang je pred 30 leti v okraju Beni Suef, kakih 120 kilometrov od Kajire proM jugu, še našel ljudi, ki so se spominjali, da se je v njih mladosti tam še govorilo koptski jezik. Ta jezik sc da zasledovati skozi okolo 00 stoletij ter je dosegel največo, učenjakom znano starost. Na svečanost 40-letnice pevsk. društva »Kolo« pride dne 15. t. m. v Zagreb po tamošnjih računih najmanj 10.000 zunanjih gostov. Iz Ljubljane pojde na slavnosti poleg »Slavca« tudi pevsko društvo »Ljubljana«. »Glasbena matica« odpošlje večo deputacijo. Kralj špniijskf. SANTANDER 14. (B.) Kralj Spanj-kt j<* dospel včeraj semk j. Prebivalstvo mu je prirejalo navdušeno ovacije. Zapiranje redov niš k i h sol na Francoskem. LYON 14. (B.) Oiin je prefekt doznal o sklepu sodišča, ki odreja odstranjenje pečatov na šolskem poslopju sester v Saint Charles, apeliral je radi kompetenčnega konflikta na višje sodišče ter je odredil, da pečati morajo ostati na šolskem poslopju, dokler višje sodišče ne izda svoje odločbe. Društvene vesti. Pevsko dru>tvo »Kolo« naznanja svo- postelj za mladenke. Binja je nova in je za naš zavod dragocena, kajti potrebovali smo d v< »J« d strani kake stranke so le jo nujno. slučajne tl-iktuvacije in iz takih okolnosti da ni «>m<-ti sklepati, da kaka stranka propada. In če vendar sklepi kdo tabo, kaže le n< • j>oznanje razmer. Ce je temu tako, pottm pa že smemo preiti ljubljanskega tovariša, naj nam dovoli, da osvežimo malo reminisceneo. le kje, je ravno v našem prvem okol čanskem okraju Huktuvacija na volitvah najneravneja stvar ! Tu butijo politiČua in nar< dni nasprotstva najsilneje ena ob drugo, tu se burita s skrajno vehemenc« slovenski in talijats^i vpliv in najbolji dokaz te srditosti je, da je mandat tega okraja že vtčkrat pre šel iz rok ene v roke druge stranke. A najdrzst'čneji dokaz smo doživeli o zadnji drž« vnozborski volitvi za V. kurijo. Ista "»lovennka stranka, ki je malo popred podlegla na občinski volitvi, je naravnost častno vspela na državnozborski volitv' ! Tam so razmere res take, da je Huktuvacija — rekli bi — v {»ermanenei. — A sedaj prosimo »Slov. Narode, naj se izvoli Pudi torej dobrotni gospej izrečena prisrčna zahvala ! Rodoljubna gtspa Ružička je podarila zavodu 6 K. Prisrčna hvala tudi njej ! Bog povrni! Marija Skrinja r. »Gospodarsko društvo« na Konto-veljit bo imelo v nedeljo dne 24. t. m. sv^j redni občni zbor z običajnim vsporedom. Zborovanje prične ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Odbor. Za moško podružnico s t. Cirila *n Metodija v Trsta se je nabralo o priliki nove maše g. Antona Coka v Lonjerju 58 kron H4 stot. — Srčna hvala ! Blagajništvo. Književnost in umetnost. Slika »Bclopeskega jezera«. Naš rojak akad. slikar Josip G e r m v Pragi je izdal pred kratkim v lastni založbi sliko po svoji krasoti zoanega »Belopeškega jezera«. Re produkcija je izvišena v treh barvi h v prvem češkem zavodu Husnik A' Haasler ter se ista, radi umetniške dovršenosti in velikosti ter nizke cene gotovo v Kratkem pojavi v mnogi šlo\easki hiši kakor izvrstna reprodukcija po originalu domačega umetnika. Praški listi : »Nar. listve, »Politik«, »Nar. politika«, »Čas«, so priredili nedavno laskavo oceno; tako piše »Politik« med drugim: »Prijateljem prirodnih krasot bo ta publikacija gotovo enako ljuba kakor ljub:-teljem dovršenih del umetniških. Vso poezijo te divne krajine je umetnik izvrstno pogodil. Briljantna lestvica barv v popoludanski svit-lobi lesketa se na strmih vrhovih v ozadju dvigajočega se Mangarta, na bujnem zelenji gozdov, ter umira v globoki modrini tihega belopeškega jezera. Radi tega pozdravljamo radostno vest, da s tem poskusom pričenja veča serija panoram iz slovenskih alp, tembolj, ker volitev Bcenerije, izvršitev in repro-duke ja sama zagPovijajo v resnici umetniško delo trajne vrednosti, ki bo gotovo vsakemu lokalu v okrašenje. Sliko moramo priporačati kakor primerno dekoracijo naših salonov, stanovanj, javn h in društvenih prostorov, posebno pa nsšim turistom in zavodom«. Komisijonalno prodajo je doBedaj prevzel L. Schwetner v Ljubljani. Velikost slike : 50X^2 na kartonu t>7X51 cm. Cena : na kartonu <> K, v gladkem jelsovem okvirju se steklom 12 K, v vzorkovem okvirju 15 K. Založnik : Jos. Germ, akad. slikar v Pragi, VaclavsVe ra'm. 10. Vesti iz ostale Primorske. X Prvi hrvatsko slovenski euhari- stiski shod se pri rej uje za dan 3. septembra na Trsatu. Da bi se pa na ta sestanek moglo prijaviti čim več udeležencev in da se bodo VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn i » i ul. Barriera recchia 13. Velik izbor: perila, perkalja. cetira, satena. Specijaliteta podlag; (Mre) in drobnarij za krojače. i Naročbe za moške obleke po meri ^ " se izvrše po zelo ugodnih cenah * v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. w ! Proti kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, frepovećni- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v PrendinijeTi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane G O stoti nk. elikansba rastava pohištva in ■ tapecarij. Izvenredno ugodne ■ U U U cene. K M V t VILJEM DALLA TORKE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) * MoJe pohištvo donesesrečo. ■ ■ * *KXKKKXXKKKKKXX* X X X X X X X X X X X Brzojavna poročila. Dr. Koerber. DUNAJ 14. M'irsteraki preisedn k *lr. K<»erl»er je odpotoval danes predpoludne na cesarski dvor v Iechl. Nesreča na železnlei. ČEŠKA LIPA 14. (B.) Na železnici Oeška L,: pa Se nov Kamenickv je včeraj zasulo tri italijanske dtlavce. Drusa železniška zveza s Trstom. BAD GAS TE IN 14. (B ) Železniškimi nister dr. \Vittek si je ogledal včeraj priprav-ljavna dela gasteinske črte železnice črez Ture. O po'udoe je dospel v Gastein in je popoludne nadaljeval z ogledovanjem. Vojaške vaje na Ogerskem. PETROGRAD 14. (B.) Glasom vesti v »Ruskem Invalidu* prično carske vojaške vaje blizu Kurskega dne 4. in ne 11. septembra. MIZARSKA ZADRUGA V SOBICI z omejenim jamstvom naznanja slovenek^mu občinstvu, da je prevzela po slo?, zalop nMn iz odlikovenlH in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černiyoj-a Katera ha nahaja ▼ Trsta, Via Piazza vecchia (Bosario) it. 1. tna desni strast eerkr* sv. Petra). Ko i k areno a nsmogoda, ker Js blago trn prve roke. 50 Msander Levi Viizif Prva la a^jveija tevaraa pohlltra vsek rrst. -»t TRST t*—- oljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo tli temno p« 1. tira no, kakor za spalne, jedilne in vizitne s«.be. Sprejema tudi naročbe za \sakovretne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem Času in v poluo zadovoljnust naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroCbe se top!o pripnro?« pvojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : STOji k STojim ! Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. 30SIZI0V 1891. Marko Biri je preselil svojo eevljarnico in zalogo oblivala iz t r g a Z on t a n a Polite del la Kalibra št. 2, (uh »d v ulici Torrente) Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča za obilen obisk, kajti v zalogi ima obuvala vsike vr*te in po najnižji ceni. Tudi popravlja staro obuvalo. •••••••••••••••• Glavni zastop /a Trst. Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai it. 1 a lastni lilši). P. polno vplačana glavnica 2 OOO.OOO K. ustanovljena od duDajskfga bančnega društva »n bavarske hipotekame in menične banke v Monako v n. »Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k< mbinacijjib in pn ti nizkim premijam. Sptcijalno zavarovanje otrok bre/ idravniske^ra rgleda, izplačavši v B'uČaju že nitve ali j rr-hods v rojake zavarovani zne-fek proti malemu odbitku pied pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Riva dei Fescatori st. 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in agenti. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvili nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljak t Solkanu uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z dragimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovaira TfzpolEga z mizniji, ve&iini cd najnavadnej^ih do najfinejših del vseh »logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mehliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. •= Za miiaije. , Velika zbirka obllr.dkov (rrmeša), »trugarfkih in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrfzanega in pcoblanega lepa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in va*-h drugih mizarskih potrebščin. "Vsaka Irilinrfr tolJjičn a, Icr fe ćfla Ftito iz lrea. posu?enega v nalašč z to nnpra pij enih pečeh. ter se tvrdka" drži ges!a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se ji niči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST iiia Gioliaci li — BARKOVLJE -zraven pokopališča Izvršuje vsakovrstna iti najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela \/ mramorja, cementa in efibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič lclesa rak i m o j ste r. G os]). ? lekarnar piccoli Ljubljana. Zaloga vrvij, maArobe za vozove, »lržala in usnje za biče. jermeni, natezaei, predmeti za tapeta rje Em. Morpurg-o Trst. — ulica ValdirfTo — Trst. Stavbinsko podjetje StarMnsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsio orodje in parkete, stavMnsko in ometno kljočarstro. Del&lnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in izložim okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drugega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatoornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. i Vaše železna to vino ''DuO^3 pem uporabljal z izvrstnim vspehom pri moji soprogi, katera je dolgo ea=a nervozna. Prosim Vas, da mi dopošljete po poHi še še?>t steklenic zgoraj imenovanega vina. Dr. L farber e. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne IG. junija 1901. Razprodaja se v lekarnah v Trstu. Istri. Dalmaciji, Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K :?.4»» steklenica. hišica s 4 prostori in malo zemljišču v okoliei Trsta blizu kake glavne ceste, j Ponudbe je pošiljati pismeno f B. Lavrič. j poste testante. piazza Giuseppina. Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli < < < < < < < < < < < ulica Canale 5 n sproti cerkve sv. Antona novega. Etini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna špecijali-deta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. ^ ne tntji nikake konkurence glede zmernih cen kakor t odi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Giril-Jtfeto&ijevo cikorijo. Najboljše stiskalnice » grozdje In OLJKE so naše stiskalnice >u - najnovejšejra in najboljšega sestava z dvojno in ncpreti gano priliskalno močjo: zajam-tono najboljše delovanje, ki prekaša vse drutre stiskalnice. Najboljše iUltOlliatičlH ])ilt To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja. posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živijenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1S!»:>.....gM. 58.07l.i>73-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30^tl.700'G4 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 18J»'l......l«».i»2i>.(;>5l)3 Plačana povračila: a) v letu 18IH......... I).737.«14*4S b) od začetka društva 4........2i>2,401.70601 Letni računi, i/.haz dosedaj plačnuih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh -vsa natančna pojasnilu se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazi one -t. SS 81 v lastnej hiši. FILM ALKA J BANKE UNION . V T H S T C e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči nu-m; oSrestuje: Vrednostne papirje: po proti 5 dnevni odpovedi 27 l S1 , dnevni odpovedi . 2*;t% - -»o - - 23 4", n 3 mesečni - s \ .. - Tako obrestovanje pisem o uplačilili velja od e oziroma 2. avgusta naprej. b» Za giro-couto daje 2n4"1> do vsakega zneska^ izplačuje se do gld. a cheqne; za veče zne-k treba avizo pred opoldansko lx>rzo. Potrdila se dajijo v pos« bni uložni knjižici. cl^aračuna se za vsako uplačiio obresti od dne uplačiif ,in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. .Spieje^iu za svoje conto-correntiste, inkase in račune n? tukajšnjem trgu. menjice za Trst. Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostue papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa. pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot primerni proviziji. oooooooooooooooo