Leto XXII., št. 153
U pravili Jtvoi L|u01|aoa, Kucanijera
Tdefoo k. J1-22. J1-2J. Jl-24 liueranu oddelek 1 L|ub liana. fncdnOev* ali.
a t - lelefoo k. »-23. 51-26 Podružnica Novo mesto' Lmbljatuka cesta 42 Računi: a Lhibltansko pokrajine po pokno-čekoTnroi zavodu »t. 17.749. ca ostale kraj« Italije Servtno Cono. Con Po«. No 11-511*-
LdKlIUCrsCj ČAVIOPVIVO za oglase a Kj.
Italiie to *noz«nstvs tma Ooinn* "uhblirttJ ttalian* S. MILANO
Llubllana. sreda 8. lulila 1442
Boji v Egiptu
Uspešne akcije letalstva osi — 27 angleških letal
sestreljenih
NEMCI ZAVZELI VORONEŽ
biti sovjetski napadi severno od Orla - Nemško prodiranje \ Rževu - 83 sovjetskih tankov uničenih, 96 letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. julija naslednje 770. vojno poročilo:
Na področju pri E1 Alameinu spopadi krajevnega značaja, v katerih je bilo uničenih nekaj sovražnih tankov.
Letalstvo osi, ki je delovalo nad sovražnimi zbirališči oklopnih vozil in čet, je uspešno nasprotovalo delovanju britanskega letalstva. Devet britanskih letal je treščilo na tla, sedem v dvobojih z nemškimi lovci, dve pa je sestrelila protiletalska obramba.
Meti napadi na Tobruk in Bengazi, ki niso povzročili večje škode, je britansko letalstvo izgubilo dve letali. V Bengazi ju beležijo dva mrtva in nekaj ranjencev med prebivalstvom.
Naši letalski oddelki so ponovno bombardirali letališče pri Mikabi in ponovno zadeli njegove naprave.
Italijanski in nemški lovci v spremstvu so v neštetih spopadih sestrelili 14 angleških letal, dve drugi letali pa neki naš bombnik, ki se je odlično rešil napada številnih Spitfireov.
Z vseh operacij včerajšnjega dne se tri n;tša letala niso vrnila na oporišče.
V Egiptu ni ameriških čet
Lizbona, 7. jul. d. V Angliji in Zedinje-nih državah so se razširile govorice, da
Tokio, 7. julija d. Vsa Japonska proslav-3ja danes z mnogoštevilnimi propagandnimi prireditvami in svečanostmi peto obletnico izbruha kitajsiko-japionsikega konflikta. V govorih bo japonskemu narodu doma in v inozemstvu obrazložen ogromni pomen misije, ki si jo je nadela Japonska na Kitajskem v prid organizaciji skupnega napredka velikega vz hcdnoi-a-zi jsk.ega prostora. Vojaške parade v velikih mestih so dale tem manifestacijam še prav poseben poudarek.
Tokio 7. julija s. Predsednik japonske vlade Tojo je ob 5-obletnici japonsko-ki-tajske vojne izjavili, da bi bilo sedaj, ko je odstranjen anglosaški vpliv na Kitajskem, mogoče prijateljsko rešiti kitajsko vprašanje. Pripomnil je, da je japonska vlada trdno odiločena dokončno odstraniti sleherni vplav čungkinškega režima, med tem ko bo z vsemi sredstvi podprla razvoj nacionalne Kitajske, s katero želi sodelovati.
Nanking. 7. julija s. Ob peti obletnici izbruha sovražno«ti med Kitajsko in Japonsko je predsednik nacionalne Kitajske Vangčingvej naslovil na kitajski narod posebno poslanico, v kateri ga poziva, naj pravilno razume pomen vseazijske politike Japonske in naj duhovno in gmotno doprinese svoj delež za uspešno nadaljevanje vojne. Kitajci lahko mnogo store za dosego miru in splošnega napredka in sicer s tem, da pomagajo Japonski k zmagi in tako pripomorejo k osvoboditvi velikega števila nedolžnih izpod jarma čungkinškega režima. Vsi Azijci so se že odločili za sodelovanje z Japonci, da bi se dokončno rešili anglosaškega vpliva in gospodstva. Zato je tem bolj žalostno, ako se čungkinški voditelji še vedno upirajo sporazumu in miru med Kitajsko in Japonsko.
Manila, 7. julija (Domei). O priliki pete obletnice izbruha kitaj sik o-j a pensk ega konflikta je predsednik filipinske eksekutivne komisije Jorge Vargais v posebni poslanici izrazil svoje nade. da bodo narodi vzhodne Azije v vzajemnem delu z Japonsko uspeš-n» izvedli program o skupnem napredku dežel vzhodne Azije. Pod japonskim vodstvom bodo naTodi vzhodne Azije v skupnem delu zajamčili blagostanje, mir in srečo velikega vzhodnoazijskega prostora.
Šanghaj, 7. julija (Domei). 100.000 v Šanghaju živečih japonskih državljanov bo skupaj s člani japonske ekspedioijske armade na Kitajskem danes slovesno proslavilo peto obletnico pričetka kitajskega konflikta. Proslava bo združena z vojaško parado. pri kateri bo sodelovalo japonsko letalstvo. Člani organizacije japonske mladine bodo v paradi korakali po glavnih šang-hajskih ulicah, ki so bogato okrašene z zastavami vzhajajočega solnca.
Tokio, 7. julija s. Rikuro Takagi objavlja v diplomatski reviji članek, v katerem ugotavlja, da se je moral »kitajski incident« nujno razviti v vojno zaradi ustvaritve večje Azije Ako upoštevamo vojne, ki jih je doslej vodila Japonska, moramo priznati, da je bil japonski cilj vedno samo osvoboditev Azijcev in da so Japonci stremeli samo po zagotovitvi trajnega miru in blagodejnega napredka na vsem azijskem kontinentu. Sedanja vojna je samo zgodovin sik o nadaljevanje kitajskega incidenta in iz nje ho izšila dokončna ureditev kitajskega vprašanja.
Japonski uspehi v petih letih vojne
Tokio, 7. julija s. V petih letih japonsko-kitajske vojne je japonsko letalstvo uničilo na tleh ali sestrelilo 5050 kitajskih letal ter izvršilo neštete letalske napade v notranjosti Kitajske. V istem času je letalstvo japonske mornarice sestrelilo ali uničilo na tleh 2164 kitajskih letal Japonsko brodovje
so med ostalimi rezervami, ki jih je britansko vojno poveljništvo vrglo v obrambo pri E1 Alameinu na egiptskem bojišču, vstopile v borbo tudi ameriške čete. Kakor javljajo iz Washingtona, je ameriško vojno ministrstvo izdalo v zvezi s temi govoricami pojasnilo, ki zavrača vesti o borbah ameriških čet na egiptskem bojišču. Poročilo ameriškega vojnega ministrstva pravi, da gre zgolj za posamezne člane ameriške tehnične komisije, ki je bila že pred več tedni poslana v Egipt, da bi proučila sposobnost tankov ameriškega izdelka. Člani te ameriške misije so se udeležili borb, ki so se bile še pred padcem Tobruka. Pri tej priliki so posamezni člani ameriške misije sedli v ameriške tanke, da bi lahko lažje opazovali njih učinkovitost. Nadalje so člani te komisije sodelovali na tak način tudi v borbah, ki so se razvijale med umikom britanskih sil iz Libije v Egipt.
Stavkovno gibanje v Egiptu
Carigrad, 7. jul. s. Po poročilu iz Kaira je stavka velikega obsega povsem parali-zirala egiptsko industrijo. Spričo resnosti položaja je minister za delo pozval delavce, 'naj v dveh dneh zopet prično delati, ker bo V nasprotnem primeru vlada prisiljena poslužiti se najstrožjih ukrepov.
je prevozilo v tem razdobju nad milijon
japonskih vojakov na azijsko celino. Razen tega je že takoj po prvih spopadih s kitajskim bredovjom, ki je obsegalo 7 križark, potopilo vse te kitajske edanice in t^ko zagospodovalo na kitajskih morjih. Japonsko rečno brodovje, ki so ga Japonci zgradili ^ v času vojne s Kitajsko, pa je prav tako izpodrinilo kitajsko rečno brodovje s številnih rek na azijski celini.
Siamsko priznanje
nankinške vlade
Tokio, 7. julija. (Domei.) Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je za pet letnice kitajsko-japonske vojne siamska vlada formalno priznala nacionalno kitajsko vlado v Nankingu.
čiščenje v Kiangsiju
Tokio, 7. julija (Domei). Z nekega Japonskega oporišča v kitajski pokrajini Ki-angsi javljajo, da so v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah japonske čete pričele obširne očiščevalne operacije na terenu, na kac terem so se na posameznih postojankah utrdile edinice 5. kitajske armade pod poveljstvom generala Suntuna. Teren, preko katerega se širijo te japonske očiščevalne operacije, se razprostira v obliki trikotnika, med čangšučenom in reko Kan. Kakor javljajo zadnja poročila z vojnega jjpdročja, so japonske čete, ki prodirajo v južni sime-ri, včeraj zjutraj že dosegle točko, ki leži 35 km severnovzhodno oc^ ČJangšučena. Mesto čangšučen predstavlja strateško žeto važno sovražnikovo oporišče na reki Kan v centralnem delu pokrajine KiangsL Drugi japonski oddelki, ki prodirajo od Tsungjena v zapadni smeri, so po prodoru v obliki klina že razbili glavni del čungkinške 5. armade, vstevši nedavno organizirano čung-kinško 11. divizijo.
Letalski napadi na čaitgka jškova oporišča
Tokio, 7. julija (Domei). Iz Kantona javljajo, da so močne skupine japonskih letal 4 in 5. julija silovito napadle oporišča čung-kinško-ameriškega letalstva pri mestih Hem-gijang in Lingling. Obe mesti, odkoder je čungkinško in ameriško letalstvo poskušalo motiti japonske ofenzivne operacije, ležita v dolini Siang v južnem delu pakiraj ino Honan.
Zamenjava čungklnških dolarjev
Kanton, 7. julija s. Japonske ofcuipacijisfce oblasti sio prepovedale obtok čungjkinških dolarjev v južni Kitajci od 13. t. m. dalje. Ta denar bo zamenjan z vrednotreicami centralne rezervne banke nankinške vlado in sicer v skladu s predpisi, ki že veljajo za osrednjo Kitajsko.
Napad na Port Moresby
Šanghaj, 7. julija d. Japonsko letalstvo j« včeraj izvršilo nov napad na Port More®by na Novi Gvineji. V Melbournu objavljeno poročilo pravi o tem napadu, da so japonsika letala merila predvsem, na letališče in druge vojaške objekte, ne navaja pa nika-kih podrobnosti o povzročeni škodi.
Odgeditev madžarskega parlamenta
Budimpešta, 7. julija d. S službene strani se je zvedelo, da bo madžarska parlament ' sredi julija odgoden, ker odidejo poslanci na polletne počitnice. Bržkone se bo madžarski parlament čez 6 tednov ob koncu avgusta zopet sestal k rednemu zasedanj^.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na napadalnih operacijah na vzhodni fronti je bil prekoračen Don in zavzeto važno industrijsko mesto Voronež. število ujetnikov in vojnega plena stalno narašča. Vsi protinapadi sovražnika so bili odbiti. Pri tem je uničila samo ena nemška tan-kovska divizija 61 sojetskih tankov. Močni letalski oddelki so uspešno posegali v borbo ter prizadeli uničujoče udarce sovražnikovim oskrbovalnim zvezam.
Na morju pri Krimu so bojna letala potopila sovjetsko podmornico. •
Severno od Orla je sovražnik ponovil brezuspešne napade z uporabo številnih tankov. Hude borbe še trajajo.
Na področju Kževa je bil sovražnik vržen na široki fronti s svojih postojank.
V	Finskem zalivu je nemški mlnolovec potopil sovjetsko podmornico.
Včeraj je sovjetska vojska izgubila 96 letal. Pogrešamo dve lastni letali.
V	Egiptu šo se izjalovili v borbi za E1 Alamein večji od tankov podpirani sovražnikovi protinapadi. Uničenih je bilo 27 sovražnikovih tankov. Bojna letala so bombardirala sovražne čete in zbirališča motornih vozil. Sestreljenih je bilo 9 sovražnikovih letal.
Na vzhodnem Sredozemskem morju je potopila nemška podmornica v zavarovanem konvoju trgovsko ladjo s 1500 br. reg. tonami.
Na Malti so dosegli oddelki nemškega In Italijanskega letalstva pri podnevnih in nočnih napadih bombne zadetke na letališča in druge vojaške naprave. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 16 angleških letal.
Ob angleški vzhodni obali so bombardirali močni letalski oddelki pri dobri vidnosti luko in industrijsko ozemlje Middles-borougha. Opaženi so bili veliki požari.
Izgube v bojih
za Sevastopolj
Berlin, 7. ju. d. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo zaključno poročilo o bojih za Sevastopolj. Boji, ki so trajali od 7. junija do 4. julija so bil; izredno ostri.
Zajetih je bilo 97.000 ujetnikov, med njimi poveljuje« armijHki general Norikov.
464 topov, 26 tankov, 824 strojnic, 758 možnarjev, 85 protitankovskih topov in 69 protiletalskih topov je bilo uničenih ali zaplenjenih. Plen lažjega orožja Se ni pregledan.
Sovražnik je imel ogromne izgube, ki se računajo na 30.000 do 40.000 mož. Zavzetih je bilo 3794 bunkarjev in utrdb, med njimi največja »Maksim Gorki«, Id ima Štiri topove kalibra 30.5 cm. Uničenih je bilo 137.000 min. Ušli so samo nekateri višji oficirji in komisarji ter v prvih dneh nekateri transporti ranjencev.
Nemške izgube v bojih za Sevastopolj znašajo 872 oficirjev ter 23.239 podoficirjev in vojakov. Izmed teh je padlo 190 oficirjev in 4144 mož, pogrešanih pa je 11 oficirjev in 1580 mož. Ostali so bili ranjeni.
Letalstvo je odlično podpiralo operacije na kopnem in na morjn ter je izvršilo 23 tisoč 741 napadalnih poletov. Sestreljenih je bilo 123 sovražnikovih letal, 18 pa jih je bilo uničenih na tleh. Lastne izgube zna-šanjo 31 letal.
Nemška vojska v ofenzivi od Rževa do črnega morja
Berlin, 7. juL d. Nove* velike ofenzivne operacije nemških in zavezniških čet na vzhodnem bojišču označujejo v berlinskih vojaških krogih kot ofenzivni sunek, ki po koncentrični sili uporabljenega najmodernejšega orožja kakor tudi po svoji sil-nosti in razsežnosti ne dopušča nobene primere s prejšnjimi ofenzivnimi veleope-racijami. V berlinskih vojaških krogih izjavljajo, da se te nove nemške ofenzivne operacije največjega obsega raztegajo na dolgi črti, ki poteka od Rževa na severu preko Orla in Kurska vse do obale Črnega morja na jugu- K sedanjemu vojaškemu položaju na operacijskem področju za-padno od Dona pripominjajo v berlinskih vojaških krogih, da se sovražni oddelki, porazdeljeni med Doncem in Donom, ki se niso mogli pravočasno umakniti železnemu prijemu nemških klešč, nahajajo pred končnim uničenjem. V berlinskih vojaških krogih tudi naglašajo, da se sovjetsko oklopno orožje v sedanjih vele-operacijah niti približno ni moglo uveljaviti v onem obsegu, kakor je bilo v načrtu sovjetskega vrhovnega vojnega poveljni-štva. Znaten del sovjetskega oklopnega orožja, tankov in oklopnih avtomobilov, ki so bili zbrani v ofenzivne svrhe na prostoru pri^Kursku, je bil uničen že v dosedanjem poteku nemških ofenzivnih operacij. Prostor, na katerem je bilo osredotočeno to sovražnikovo oklopno orožje, ]e prodirajoča nemška pehota pustila že za seboj in spada to koncentracijsko področje, s katerega naj bi izšel sovjetski napad, danes že v zaledje nemške fronte. Ostali del sovjetskih tankov je bil, kakor izredno naglašajo v berlinskih vojaških krogih, v dosedanjem poteku borb uničen v doslej nesluteno velikem obsegu, računati pa je treba še z nadaljnjimi spopadi med nemškimi in sovjetskimi tanki Nemške tankovske rezerve so izredno velike. Močni oddelki docela novih in nerabljenih nemških tankov so razmeščeni v drugi črti ofenzivnega področja in kakor javljajo s sedežev poveljništev nemških rezervnih tankovskih divizij, ogromno število tankov sploh še ni poseglo v borbe. Iz poveljništev teh rezervnih nemških tankov-
skih divizij javljajo razen tega, da so bile dosedanje izgube nemških tankovskih oddelkov tako majhne, da še ni bilo treba poseči po rezervnih tankovskih oddelkih. V dosedanjih borbah so se posebno dobro obnesli tanki povsem nove konstrukcije, o kateri naravno sedaj ni mogoče navesti še nikakih podrobnosti.
Don na več mestih prekoračen
Berlin, 7. jul. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da so nemške čete na več mestih prekoračile reko Don. Na levi obali reke so bila ustvarjena primerna mostišča. Vzdolž vsega bojišča se ofenzivne operacije zadovoljivo razvijajo. Na nekaterih področjih so nemške in zavezniške čete strle sleherni sovražni odpor in zasledujejo sedaj sovražnika, ki se v neredu umika proti vzhodu. Doslej so propadli vsi sovražni poizkusi, da bi ustavili prodiranje nemških čet. Prav tako je propadel tudi poizkus sovjetskega napada pri Orlu, kakor javlja včerajšnje uradno poročilo, čigar edini namen je bil, olajšati nemški pritisk na področju pri Donu.
Sovjetsko priznanje poraza
Ankara, 7. jul. d., Oficiozna sovjetska vest, ki je bila v ponedeljek ponoči objavljena preko sovjetskega radia, priznava, da so na vzhodnem bojišču nemške čete vdrle preko sovjetskih obrambnih črt in da so sovjetske čete na umiku. Poročilo sovjetskega radia ne navaja frontnega odseka, kjer so nemške sile zlomile bolj-ševiški obrambni sistem.
Nepopravljiv poraz
Timošenkove vojske
Budimpešta, 7. juL & Znani madžarski vojaški pisec Mierka podaja v listu »Pester Lloyd« sliko o trenutnem položaju na vzhodnem bojišču in piše med drugim:
Bliskoviti uspeh nagle razvrstitve nemških in zavezniških čet na bojišču ob Don-cu je zares ogromen. Nemška ofenziva je presenetila vrhovno poveljništvo in mu preprečila, da bi moglo pravočasno ukreniti vse potrebno za uspešen odpor. Položaj sovjetskih čet ob Doncu je od ure do ure bolj kritičen. Naglo nemško prodiranje je presekalo sovjetskim četam vse zveze v smeri proti Vorošilovgradu in proti Voronežu. Prihod nemških čet na Don odpira izredno važno in najbrže odločilno poglavje vse vojne na vzhodu. Timošenkove čete so bile z rezervami, ki so bile vržene v borbo, popolnoma in nepopravljivo poražene.
Madžarske čete, pripominja general Mierka, so ponosne, da lahko ob strani nemških in italjanskih čet doprinašajo svoj delež k zmagovitemu uspehu ofenzive. Ni še mogoče presoditi ciljev, ki jih zasleduje nemško vrhovno poveljništvo pri sedanjih operacijah, vendar je izven vsakega dvoma, da se na obzorju vzhodnega bojišča kažejo novi, pomembnejši degodki.
Napadi na sovjetska letališča
Berlin, 7. juL s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja, da so nemška bojna letala v noči na 6. junij ponovno napadla letališča južnozapadno od Moskve. Povzročena je bila ogromna škoda na vzletiščih in v hangerjih. Drugi napadi so bili usmerjeni na letališče v Kalininu, se-vernozapadno od Moskve, kjer so bile hudo poškodovane letališke naprave. Letala so napadla tudi železniške naprave zapa-dno od Moskve. V teku tega zadnjega napada je bilo uničenih več vozečih vlakov, ki so prevažali vojne potrebščine na fronto. Mnogo vagonov je bilo zažganih in proga je bila hudo poškodovana.
Turška sodba o položaju v Rusiji
Carigrad, 7. jul. s. List »Tašviri Efkar« piše o posledicah padca Sevastopola in poudarja. da bo nedvomno vplival na ves potek vojne na vzhodnem bojišču, pri čemer izraža dvome, da se bodo mogli Rusi upirati napadom nemških in zavezniških oboroženih siL
Italijanski motorni čolni na črnem morju
Monakovo, 7. juL s. List »Miinchner Neueste Nachrichten« objavlja poseben dopis, posvečen delovanju italijanskih motornih čolnov na Črnem morju. Najprej omenja težave pri prevozu teh pomorskih sredstev, češ, da ni bilo druge možnosti, kakor prevoz po kopnem do neke dunav-ske luke. V ta namen je bila potrebna zgraditev posebnih vozil na treh oseh, kajti prevoz se je moral izvršiti preko Alp, pri čemer Je v premikanju navzdol služil tovorni voz, priključen na vozilo, kot zavora. Ti motorni čolni so bili odposlani iz Italije proti' koncu meseca marca, ko je bil na Alpah še sneg in je na 8e-meringu poledica povečala težave. Večkrat je bilo treba motorne čolne razto-voriti in jih pomikati naprej na kolesih, pri čemer je bilo treba marsikatero hišo. k je delala napotje, a tudi marsikateri balkon podreti, da je lahko prevoz šel mimo. Navzlic temu je transport v štirih dneh premagal razdaljo 700 km. Na Dunavu so bili motorni čolni natovorjeni na velike vlačilce, ki so jih odpeljali do pristanišča v Galacu. Vsi ti napori pa so se bogato izplačali, kajti italijanski motorni čolni so takoj uspešno nastopili, kakor kažejo številke potopljenih bojnih trgovskih ladij. Prav ti motorni čolni so tudi preprečili boljševikom, da bi ponoči izkrcali svoje čete na krimski obali in jih pognali v borbo za hrbtom nemške vojske.
Cena cent. 80
Ur*daiit*o:	
Ltabliua. Poccmijrva ulica ke».	i. tdehte
(K*. 31*22. $1-23. il-M	
	Bio
CONCESSIONARLA ESCLUŠIVA pa «» P«b.
bliciti dj provenienza italiana ed tften i _ Uoiooe Pubblidtl Italiana S. A. MILANO
Odlikovanje
črnih srajc
Rim, 7. jul. S. Prapor 63. legije Črnih srajc »Tagliamento«, ki operira na rnsld fronti, je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost.
Napad sovjetske podmornice na švedsko ladjo
Stockholm, 7. julija, d. Švedska brzojavna agencija objavlja z uradnega švedskega mesta vest v ponovnem poizkusu neke po vsej priliki sovjetske podmornice, napasti švedski ladijski konvoj, švedsko uradno poročilo pravi, da so spremljevalne ladje opazile tujo podmornico v trenutku, ko se je pričela potapljati. Spremljevalne ladje so proti podmornici odvrgle večje število globinskih bomb. Tuja podmornica je bila opažena v ponedeljek opoldne v švedski teritorialnih vodah vzhodno od Oelanda. Ko so spremljevalne ladje podmornico napadle z globinskimi bombami, je konvoj nadaljeval pot proti svojemu cilju. V Stockholmu nihče ne dvomi, da je napad poizkušala sovjetska podmornica potem, ko je bilo že prej nesporno dognano, da so sovjetske podmornice napadle tudi švedska tovorna parnika s>Ada Gorthon« in »Galeon«.
Luksemburški prostovoljci
Luksemburg, 7. jul. s. Civilni komisar Luksemburga, okrožni vodja Simon, je pregledal oddelek 1500 Luksemburžanov, ki so se prostovoljno javili, da bi se skupno z nemškjm tovariši borili v Rusiji m v Afriki.
Nemška letala nad Anglijo
Stockholm, 7. julija, d. Nemška letala so v torek v zgodnjih jutranjih urah napadla neko meto v severnovzhodni Angliji Kakor javljajo iz Londona, so tamkaj o tem nemškem napadu objavili davi posebno poročilo, ki poudarja, da so nemški bombniki navzlic hudemu zapornemu ognju britanskega protiletalskega topništva vrgla na dotično mesto več sto zažigalnih bomb, ki so zanetile mnogoštevilne požare. V poročilu je še rečeno, da so nekaj teh požarov gasilci zjutraj že omejili.
Vojna na morju
Buenos Aires. 7., julija s. Severnoameriško« mornariško ministrstvo objavlja, da je neka podmornica ob bolivijski obali toirpedr-raila in potopila 8400-tonski severnoameriški parnik.
Buenos Aires, 7. julija d. Argentinski zunanji minister dr. Ruiz Guinazu je v ponedeljek na tiskovni konferenci napovedal, da bo argentinska vlada v posebnem komunikeju objavila rezultat preiskave o usodi argentinskega parnika »Rio Tercero«. ki ga je napadla neznana podmornica. Po izjavi argentinskega zunanjega ministra bo komunike objavljen najkasneje do torka zvečer. Guinazu je še pripomnil, da je bil zaslišan kapitan parnika »Rio Tercero« in da so bile njegove protokoflirane izjave dane na razpolago argentinskemu momainško-mu ministrstvu.
Državni podtajnik za promet vMonakovu
Monakovo, 7. jul. s. Italijanski državni podtajnik za promet Eksc. Marinelli Je prispel semkaj z Dunaja v spremstvu nemškega državnega tajnika za pošte dr. Nagla. Včeraj si je Eksc. Marinelli ogledal okrevališče poštnih uradnikov v Bachu ob jezeru Ammen v bližini Monakova, kjer se sedaj zdr**'j 50 italijan&h Ballil, ki so izgubile svoje očete v tej vojni.
Finski poslanik v Vatikanu
Helsinki, 7. jul. s. Vlada finske repuSli-ke je prvič imenovala svojega diplomatskega predstavnika pri Sv. stolici in sicer dr. Giorga Achatesa Grippenberga, ki bo v kratkem dospel na svoje mesto. Novi finski poslanik pri Vatikanu pripada stari finski plemiški rodbini, ki se je proslavila na vseh področjih od vojnega, do umetniškega, industrijskega in poljedelskega.
Spodnja zbornica proti metodam angleške propagande
Rim, 7. julija s. Angleška spodnja zbornica bo te dni začela veliko razpravo o metodah britanske propagande. Spodnja zbornica ni namreč zadovoljna z vodstvom te propagande. Poslanec Brendan Brackem, ki pripada konservativni stranki, je skupno z mnogimi drugimi poslanci podpisal interpe-facijo proti lažnivosti britanskih uradnih poročil v Kairu in Londonu o dogodkih v Libiji in Egiptu. Na drugi strani pa zahteva laburistična stranka popotno jasinost o pomorski vojni. Parlament ie baje pripravljen sprijazniti se s tem, da bi bila razprava o potopitvah britanskih ladij za zaprtimi vrati in da bi poslanci verovali popolno molčečnost v tem pogledu. Vsekakor so poslanci soglasnega mnenja, da ni mogoče zmagati v tej vojni s potvorbami dogodkov in s prikrivanjem izgub. To je v glavnem tudi smisel obeh interpelacij, ki sta Ijili vloženi glede metod britanske propagande. Obe dokazujeta. da v Angliji nihče več ne verjame vladnim poročilom in da zahteva vsa angleška javnost radikalno spremembo dosedanjih propagandnih metod.
INSEMBAJTE V »JUTRU?4:
Ob petletnici vojne
m®d fJctp® nsko in Kitajsko
Velike manifestacije sodelovanja azijskih narodov za
skupni napredek
Pomen fašističnega in kor-poracijskega gospodarstva
Minister Eksc. Riccardi o nalogah gospodarstva za dosego končne zmage
Visoki komisar okrajnim
Perugia, 5. julija.
Otvarjajoč akademsko leto na vseučilišču aa tujce v Perugiji je minister za denar-stvo in valute Eksc. Riccardi govoril o pomenu fašističnega gospodarstva in o veliki važnosti korporacijskega gospodarstva. Korporativizem je način, kako se nierar-htčno prirejajo in podrejajo proiuktivne sile popolnoma v korist narodu in posamezniku. Posameznik je dejstvo, je dejal minister, toda narod je neizmerno višje dejstvo, ki daje svoj idealni pečat vsakršni drugi realnosti.
Korporacijsko gospodarstvo izhaja iz potrebe, da se prilagodi resničnosti Ln se postavi v tem času hude borbe v eno vrsto ter tvori »tretjo fronto«, fronto gospodarstva, ki naj ima za svoj temelj ne togo dolžnost, marveč ljubezen do dela in skupnega cilja. Tretja fronta deluje z navodili in je tesno zvezana z etično-političnim delom fašfstične države, z odločnim stremljenjem predvsem v socialno smer.
Ako se gospodarstvo v splošnem lahko smatra kot sistem sredstev, ga lahko v današnjem času označimo kot potrošnjo sredstev za dosego končne zmage za vsako ceno.
Vojno stanje ustvarja bolj kakor kdaj koli hierarhijo potreb, ali bolje, lestvico potreb in korporacijsko gospodarstvo ima nalogo, da upravlja s sredstvi, ki so bistveno drugačna od onih, ki se uporabljajo v normalnem in mirnem času ter izhajajo iz samega procesa vojne. Iz tega izhaja potreba, da država odloča v gospodarskih zadevah. To odločanje fašističnega režima se kaže v urejevanju in upravljanju celotnega kompleksa gospodarskih zadev, vendar pa se gospodarstvo s tem ne monopolizira, kajti monopol onemogoča zasebno pobudo, zato pa si fašizem prizadeva izkoristiti, kolikor mogoče in kolikor je v korist države, zasebno pobudo.
Odločevanje države v tem pogledu je bliskovito, bodisi na polju proizvodnje, kredita, zunanje trgovine in izmenjave dobrin v notranjosti, bodisi v potrošjni blaga m pri cenah blaga ter pri stroških proizvodnje. V zvezi s tem je minister navedel, koliko se je že uresničilo v fašistični državi na polju denarstva, industrije in poljedelstva, poudarjajoč učinkovitost in koristnost bančne reforme, ojačenje industrije z izvršeno koncentracijo preko skupin in kartelov na osnovi načel in zahtev korpo-rativizma. Isto velja tudi za razvoj poljedelstva. Povsod se je izločila vsaka oblika monopolizacije. Danes je italijansko polje-
delstvo uvrščeno v državno gospodarstvo
ter je dalo dokaz svoje tradicijonalne požrtvovalnosti in delavnosti. Jutri bo poljedelstvo dalo neizčrpne falange, ki bodo odložile zmagoviti meč ter prinesle zemljam novega imperija omiko in rodovitno delo italijanskega plemena.
Govornik se nato v osnovnih točkah dotika vojnega gospodarstva Italije in novega reda. V poljedelstvu in industriji se je pokazala najvišja proizvodnja, ki jo zahtevajo vojne in prehranjevalne potrebe države. Da se doseže ta cilj, so izdelani načrti za proizvodnjo, ki usmerjajo tako poljedelstvo kakor inlustrijo proti najvišjim državnim interesom. V režimu vojnega gospodarstva niso bila utesnjena ali zavržena načela in sistemi, ki na temelju korporativizma veljajo v vseh časih pri ureditvi italijanskega gospodarstva. Celo države z liberalističnim gospodarstvom so morale preurediti svoje gospodarstvo in socialno strukturo ter si usvojiti način gospodarstva, ki je v veljavi v tako zvanih avtoritarnih državah.
Minister v nadaljnjem poudarja daljnovidno delo Duceja, ki uravnava državo proti Čim večji gospodarski neodvisnosti, šestnajst let vztrajnega dela, žilavosti in žrtev je bilo treba za uresničenje Mussolinijevega programa, ki se je izvrševal v njegovem jasnem slogu dosledno in ustvarjal vzvišena dela. Omembe vredno je vprašanje cen, ki so nadzorovane od izvora skozi do poslednje faze, ko blago prihaja v potrošnjo. Vsak drug način je negospodarski in proti-korporacijski ter sili gospodarstvo na stara izhojena pota demokratičnega liberalizma. Blokiranje cen zahteva kolikor mogoče stalne neokrnjenosti elementov pri stroških proizvodnje, zato drživa stalno posveča vso skrb temu vprašanju. Osnovne važnosti je cena žitu, ki ga minister označuje kot osnovni proizvod. S to ceno je popolnoma zvezan potencial za nakup lire, zato nameravamo zasidrati našo valuto na žitu in ne na zlatu.
Glede novega reda, ki se začrtava in uresničuje na evropskih tleh, je treba povedati, da bo ta spravil v sklad vse socialne razlike v gospodarskem sodelovanju na evropskih tleh. Govornik je zaključil svoj strnjeni in vsebine polni govor z naslednjimi besedami:
»Dočim pod udarci oboroženih sil anglosaški svet izgublja ozemlje, surovine, bro-dovje, divizije, utvare in nade, je naša vera v zmago že prekoračila vse meje gotovosti.«
Visskf komisar in koroški gauleiter
zunanjemu ministru grofu Članu
Ob zaključku sestanka, ki sta ga imela v Celovcu Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in koroškj župni vodja, sta oba predstavnika obmejnih pokrajin poslala zunanjemu ministru Eksc. grofu Cia-nu naslednjo brzojavko:
V soglasju s smernicami osovinske politike sva poučevala in rešila razne probleme v duhu popolnega tovarištva in
vzajemnega koristnega razumevanja. Ob koncu najinega sestanka vas prosiva, da sprejmete naše vdane pozdrave, obenem z zagotovilom odločne voije za delo.
Na to brzojavko je grof Ciano odgovoril Eksc. Grazioliju:
»Prejel Tvojo brzojavko iz Celovca, se Ti zahvaljujem in Te prisrčno pozdravljam, Ciano.«
Frofiangleško razpoloženje v Siriji
Samovoljnost! avstralskega vojaštva izzivafo med prebivalstvom vedno večji odpor
Rim, 7. jul. s. Agencija »Le Colonle« poroča iz Carigrada, da potrjujejo vesti iz Sirije, da so avstralske čete skoro po-gplnoma zapustile deželo, ker so jih morali premestiti zaradi zlorab, ki so se jim predale. Avstralci so namreč v Siriji ropali z nepojmljivo krvoločnostjo in pohlepom tako, da so se ljudje vpraševali, kje je ostala njihova civilizacija. Dejstvo je, da so po teh avstralskih samovoljnostih mnogi odlični prebivalci Sirije, ki so bili doslej naklonjeni Angležem in njihovim vladnim sistemom, spremenili svoje mnenje. Ve se, da so Avstralci, čim so Japonci začeli ograž^t= Avstraliio. podvojili svoj terorizem v Siriji do tolikšne mere, da vrhovno poveljništvo ni moglo izvajati nad njimi nikakega nadzorstva več.
Zločini Avstralcev v Siriji so bili tako številni in tako strahotni, da je to končno porazno vplivalo na samega generala, ki je bil njihov poveljnik. Ko je bil prisiljen priznati gotova dejstva, ie naslovil na prebivalstvo poziv približno te-le vsebine: Prihajajo iz zelo oddaljenih pokrajin, da bi branili imperij. Potrudite se zato, da bi bili do njih strpni in ne jemljite preveč hudo, ako se pokažejo kdaj nekoliko divje.
Beseda »divji« je pomenila tatvine v skladiščih, vlome v stanovanja, nasilja nad ženskami in vse mogoče druge nizkotno-sti. Ob pomanjkanju drugega človeškega materijala, so se Angleži obmilj na črnce, toda ti so se v zadnjem času v Homsu in Damasku uprli in pobili kakih 15 belih oficirjev. Črncem in Avstralcem, ki se še nahajajo v Siriji, je treba dodati Novo-zelandce, Grke, Poljake in degaulliste, torej pravi Babilon brodolomcev brez domovine in zločincev, ki so ustvarili kaos in teror.
Prometne zveze med Turčijo in Sirijo so skoro onemogočene, toda oni redki potniki, ki prekoračijo mejo, poročajo o neverjetnih prizorih surovosti in rafinira-nega sadizma, ki se mu predaja angleška degaullistična policija. Življenje se je v deželi silno podražilo. Kilogram kruha velja sedaj 90 sirijskih pjastrov, kar ustreza približno 50 francoskim frankom. Lakota sili prebivalstvo k vsem nemogočim dejanjem. Da bi pobijali to stanje, zamenjajo Angleži velika, povsem nekoristna strateška dela. ki naj bi zaposlila delavsko prebivalstvo. Tako torej izgleda ta sirijski pekel, kakor ga je opisal neki Arabec, ki je skrivaj prešel na turško ozemlje. (Ulti-me notizie.)
Ankara, 7. jul. d. Iz Sirije Se vse bolj množe poročila o sabotažnih akcijah, ki predstavljajo resno nevarnost za britanske vojaške transporte, katerih nagla odprema v Egipt je bolj kakor kdajkoli prej nujno potrebna britanskemu vojnemu poveljni-
štvu na Srednjem vzhodu. Vse moštvo britanske in degaullistične okupacijske posadke v Siriji je bilo poslano na stražo ob cestah in železniških progah, ker je bila zadnje čase izvršena vrsta sabotažnih dejanj. Domače prebivalstvo na tem nek- ■ danjem francoskem mandatnem ozemlju kaže odkrito nerazpoloženje proti britanskim in degaullističnim okupatorjem.
Japonsko svarilo indijskim voditeljem
Tokio, 7. julija, s. List »Asahi« objavlja v uvodniku, posvečenem Indiji, svarilo indijskim voditeljem, opozarjajoč jih na nevarnost, ki preti .državi, če bi voditelji ugodili angleškim zahtevam po mobilizaciji Indije proti Japonski in Novi Aziji V tem primeru, piše list. bi bila Indija izpostavljena vsem nevarnostim vojne.
Angleški protievropski načrti
Rim, 7. julija s. Sotrudnik švedske revije »Wecko Journal« je imel razgovor s Staf-fordom Crippsom, ki mu je ob tej pridi ki v glavnih obrisih naslikal sliko bodoče Evrope po zamisli britanskih vodiihrh krogov ter Washingtona in Moskve. Po mnenju Crippsa bi morala Evropa prenehati obstojati kot duhovna in materijailna siila modernega sveta. Cripps sti zamišlja Evropo razdeljeno na rusko, severnoameriško in angleško vplivno področje.
Sklica, ki jo je o bodoči Evropi podal sir Stafford Cripps sotrudniku švedske revije, ponovno potrjuje cinično namero Velike Britanijo, da uniči evropsko celino Anglija vidi v tem uničenju nekakšno zgodovinsko opravičilo svojega lastnega propada. — Da ne bi preveč zadel švedskih čusrtev zaradi svojega znanega fiilobofljsevizma, je Cripps skušaj dokazati svojemu sobesedniku, da Stalinova Rusija ni več Rusija Trockega rn da so ruski imperialistični interesi postali za Sovjetsko zvezo odloči l ne j ši kakor pa revolucijonarni interesi tretje imternaciona-le.
Skratka, Anglija računa s tem, da bo Evropa plačala stroške tega konflikta. London se misflii rešiti iz splošne tragedije s tem. da se bo postavil med boljševizem in amerikanizem kot ravnovesna sila med obema ogromnima svetovnima silama, ki sta usodno določeni kot tekmovaiki, med tem ko naj bi Anglija med njima tvorila rovppvesje ogromne važnosti. Z evropskega vidika 9o ta Crippsova pojasnili a strahovita. toda Cripps je Anglež, ki mu je samo za to, da bi Anglija prišla iz konflikta čim bolj zdrava. Vse ostalo angleškega egoizma ne zanima.
Ljubljana, 7. julija.
Včeraj ob 11. je imel Visoki komisar v vladni palači predavanje kom sarjem okrajnih poglavarstev pokrajine. Pri sestanku so bili navzoči viceprefekt comm. David, predsednik Pokrajinskega podpornega zavoia cav. uff. Gatti, načelnik Prevoda polkovnik Strada, rag. načelnik jJu'-lo, nadzornik za javno službo ing. Farma, odposlanec nadzornika za kmetijstvo dr. Inghirani, senior Giuliareli, poveljnik ko-horte gozdne milice in Diamonti iz kabineta Visokega komisarja.
Komisarji okrajnih poglavarstev so podali obširna poročila o političnem, gospodarskem, upravnem in socialnem položaju v pokrajini.
Visoki komisar je proučil razna vprašanja, ki so zlasti v zadnjem času važna za življenje v pokrajini ter je dal točna navodila glede dela, ki naj se izvrši na raznih polročjih.
Gospodarstvo
Zedinjenih državah se bodo odpovedati konzervam
Zaključek tečaja za domače gospodinjstvo
Ob navzočnosti Zveznega podtajnika dr. Capursa in Zveznega podpoveljnika se je včeraj zaključil tečaj domačega gospodinjstva. Zanimiva je bila razstava, trezna, enostavna, ženskih domačih del, vezenja, letenja, šivanja, ki so jo priredile same učenke pod vodstvom Izkušenih učiteljic.
Ena izmed gojenk je v imenu svojih to-varišic naslovila Zveznemu podpoveljniku nekoliko kratkih besed zahvale, nakar je slednji pohvalil mlade učenke za veliko zanimanje, ki so ga pokazale v tečaju, ter za doženi uspeh.
Rooseveltova pretiravanja v nemški luči
Berlin, 7. julija, s. List >Z\volfuhrblatt< ironiza v posebnem članku propagand'stič-no ozadje novega fantastičnega pomorskega programa, ki ga je napovedal predsednik Roosevelt in ki se nanaša na zgraditev tako zvanega brodovja sedmih morij. Rooseveltova iznajdba, piše nemški list, je tako bahava, da so smatrali celo ugledni ameriški državljani za potrebno nastopit! proti takemu načinu propagande, ki žali nacionalni ponos. Senator Ellender Je bil sedaj od Roosevelta naprošen, naj bi nekoliko omilil slabi vtis navedenega programa tako doma kakor v inozemstvu in sicer s tem, da bi dal videz realnosti zamišljenemu programu vsaj s približno navedbo roka, do katerega naj bi se to brodovje zgradilo. Po prvotni zamisli bi moralo biti to brodovje gotovo 1. 1946, po trditvi senatorja Ellenderja pa naj bi bilo končano že 1. 1944 in naj bi ga sestavljale pretežno nosilke letal. Na vso to bahavo propagando je najboljše odgovorila japonska vlada, ki je takoj odredila zgraditev novih nosilk letal v skupni tonaži pol milijona ton, k čemur so v Tokiju uradno pripomnili, da pacifiško dno lahko požere neprimerno večje število ladij, kakor jih morejo v kakršnemkoli času zgraditi ameriške ladjedelnice.
Stiska v ameriški
proizvodnji
Lizbona, 7. julija d. Ameriški minister za kontrolo industrijske proizvodnje Claude \Vickard je včeraj na seji delegatov med-ameriške poljedelske konference nujno pozval zbrane predstavnike ameriških republik, naj poskrbe, da se bo v vseh državah, čeprav niso v vojni, do skrajne mere povečala proizvodnja. \Yickard je delegatom tudi svetoval, naj se industrija ameriških držav postavi dcccla na vojno osnovo, da se namreč preuredi na izdelovanje takih predmetov ki so v vojnem času nujno potrebni Kakor javljajo iz >ltx;ca. ie Wi-ckard naglasnl, da se Zedmjcr.e države že danes zanašajo na pomoč posestrskih ameriških republik. Naglasi! je velike žrtve, ki jih državljani Zedinjenih držav že dopri-našajo v sedanji vojni, in je zaključil svoj poziv po pomoči s poudarkom, da se bo nedvomno že do konca leta položaj tako poslabšal, da noben Američan ne bo mogel kupiti ničesar, kar ni najnujneje potrebno za vsakdanje življenje.
Buenos Aires 7. julija s. Doznava se iz Washingtona. da i« bilo v Zedinjenih državah prepovedano nadaljnje delovanje 507 trgovskim in industrijskim družbam, ki so last državljanov osi. Razen tega je b-Ho ukinjenih nad 2000 patentov in zaplenjeni kapi t al i mnogih družb, ki so jih ustanovili državljani držav osi.
Ostavka policijskega pr efekta v Rio de Janeiru
Buenos Aires, 7. juihja d. Dolgoletni policijski prefekt v Rio de Janeiru Felinto Miiller je v ponedeljek podal ostavko. Kakor se je zvedelo iz Rio de Janeira, je Miiller odstopil, ker so ga njegovi nasprotniki že dalje časa napadali zaradi njegovih odkritih simpatij do držav osi.
Intemiranje francoskih mornarjev v Južni Afriki
Lizbona, 7. julija s. Po poročilih iz Južne Afrike je poiložaj v tej državi slej ko prej moten in negotov. Nad 100 francoskih mornarjev, ki so jih britanske oblasti po zaplembi francoskih trgovskih pamikov zadržale v Južni Afriki, je bilo interniranih v koncentracijskih taboriščih zanad obtožbe, da so razširjali za Anglosaae neugodne kritike. Najbolj značiilen dogodek pa predstavlja upor domačih čet v Transvalu in Germistonu proti katerim so bile poslane angleške čete. V spopadih je biilo doslej že nekaj smrtnih žrtev in več ranjenih.
Velik protikomunistični proces v Sofiji
Sofija, 7. julija, d. Včeraj se je tu pričel veliki proces proti 62 članom komunistične stranke, ki je v Bolgariji prepovedana. Obtoženci so bili izsledeni v zvezi z aretacijo sovjetskih agentov, ki so se z letali izkrcali na bolgarskem ozemlju, da bi organizirali sabotažno delovanje. V teku procesa proti obtoženim komunistom, med katerimi je tudi več osebnosti, ki so igrale vidno vlogo v bolgarskem javnem življenju, bo zaslišanih okrog 300 prič. Za vseh 62 obtožencev zahteva državni tožilec smrtno kazen.
Po zasedbi Malaje, Nizozemske Indije in Birme so prišle Zedinjene države v velike težkoče glede oskrbe s kositrom saj od-i pade na vzhodnoazijsko področje ki je se-! daj pod japonsko kontrolo daleč pretežna ' večina svetovne proizvodnje kositra in so bile na drugi strani Zedinjene države od nekdaj največji potroflnik kositra. Ogromna potrošnja te kovine v Zedinjenih državah je v zvezi z razširjeno uporabo konzervnih škatel, ki se izdelujejo iz bele pločevine (železne pločevine, prevlečene s kositrom). V kakšnem obsegu se v Zedinjenih državah uporabljajo konzerve, si v Evropi sploh predstavljati ne moremo. V Zedinjenih drža vah ni nobene rastlinske aH živalske hrane, ki se ne bi mogla dobiti v konzervnih škatlah. Celo tam,, kjer lahko ameriška gospodinja dobi brez težav sveža živila, raje seže po konzervni škatli, ker Je to enostavnejše. Zato se ne smemo čuditi, če se dobi v Ameriki tudi kompletno kosilo, pripravljeno v konzervni škatli.
Leta 1925 je washingtonka vlada priredila anketo o proizvodnji konzerv in je pri tem ugotovila, da je znašala v tem letu vrednost konzerv sočivja ln zelenjave 277 milijonov dolarjev, vrednost sadnih konzerv 102 milijona dolarjev, vrednost mlečnih konzerv pa 142 milijonov dolarjev, medtem ko je celotna vrednost proizvedenih konzerv dosegla 716 milijonov dolarjev. Po novejših ugotovitvah potroši ameriška živilska industrija na leto okrog 32 milijard konzervnih škatel. Ce se upošteva, da je v Zedinjenih državah okrog 30 milijonov rodbin, odpade povprečno na vsako rodbino v letu 1000 konzervnih škatel. To je rekordno število, kakršnega zdaleka ne doseže nobena druga država na svetu. Konzerve predstavljajo približno eno četrtino celotne prehrane Zedinjenih držav, pri čemer je upoštevati Se znaten uvoz konzerv, zlasti ribjih.	*
Tega svojevrstnega rekorda pa zdravstvena oblastva v Zedinjenih državah niso nič kaj vesela. Znano je, da vsebujejo konzervirana živila razmeroma malo vitaminov in je bolj zdravo uživati sveže pripravljena jedila. Ameriški zdravniki so zadnja leta brez uspeha opozarjali prebivalstvo,
da nudi ameriški način prehrane telesa mnogo premalo vitaminov, zlasti Se zaradi tega, ker zauživajo Američani vrhu tega skoro izključno le čisto bel kruh (iz kemično beljene moke). Zato so zdravniki vedno podpirali prizadevanje Američana Grahama, ki je propagiral uživanje kruha iz otrobove moke. tako zvanega »Graham kruha«. Toda tehnično-industrijska usmerjenost ameriške proizvednje je preprečila povratek k naravnemu načinu prehrane in so tvornice raje pričele izdelovati konzervirana živila z umetno dodanimi vitamini. Tako so pričeli izdelovati tudi belo moko z raznimi kemičnimi in vitaminskimi dodatki, maslo in margarino z določeno vsebino vitamina A in B in zelenjadne ter mesne konzerve z umetno povečano vsebino vitaminov. Le tako je razumeti, da se je navzlic svarilom ohranila in celo še razširila navada zauživanja konzervirane hrane.
Seciaj pa so Zedinjene države na mah postavljene pred nujno potrebo, odreči se konzervam zaradi odpadlega dovoza kositra. Samo v letu 1940 so Zedinjene države uvozile 75.000 ton kositra v vrednosti 128 milijonov dolarjev, kar predstavlja okrog 50% svetovne proizvodnje kositra. Pred sedanjo vojno pa je od celotne svetovne proizvodnje kositra v višini okrog 165.000 ton odpadlo na področje Malaje, Nizozemske Indije in Siama., ki je sedaj pod japonsko kontrolo, 104.000 ton,, tako da vsa predvojna proizvodnja kositra izven tega področja zdaleka ne zadostuje niti za kritje potreb samih Zed:njenih držav, kaj šele potreb ostalega sveta.
Ker so Zedinjene države doslej potrošile več nega polovico uvoženega kositra za potrebe konzervne industrije, je naravno, da je moral ameriški vojni produkcijski urad s svojimi ukrepi za štednjo s kositrom najprej prizadeti industrijo konzerv. Tudi obstoječe zaloge bele pločevine za Izdelovanje konzerv je rezerviral za vojsko. Tako se bo moralo ameriško prebivalstvo po sili razmer cdpovedati konzervirani hrani, kar spravlja v ospredje nujno vprašanje spremembe načina prehrane in vprašanje nadomestka za konzervne škatle.
Gospodarske vesti
—	Začasno podaljšanje italijansko-švi-carske trgovinske pogodbe. Med Italijo in Švico so v teku trgovinska pogajanja, ker je s 30." junijem potekla dosedanja trgovinska pogodba. Kakor poročajo iz Rima je bil med italijansko in švicarsko delegacijo dosešeh sporazum, da se sedanja pogodba začasno podaljša.
= Svetovni trg za živo srebro. Znana italijanska rudarska družba Monte Amiata, ki ima v zakupu tudi idrijski rudnik, poroča v svojem letnem poročilu, da je bil podaljšan italijansko-španski kartel za živo srebro. Pred sedanjo vojno je bil London središče mednarodne trgovine z živim srebrom. V času španske državljanske vojne se je vpliv Londona na mednarodnem trgu z živim srebrom še povečal. Ob izbruhu sedanje vojne pa je bil obnovljen italijansko-španski kartel in London izgubil svojo vodilno pozicijo na mednarodnem trgu. Velika Britanija je prišla celo v težkoče glede lastne oskrbe. Velike zaloge, ki si jih je Anglija nabavila v času državljanske vojne iz Španije, so izčrpane, kar je imelo za posledico, da se je cena živemu srebru v Londonu potrojila. Ob izbruhu vojne je znašala cena v Londonu 16.75 funta za steklenico, sedaj pa se je dvignila cena za 48 funtov. V Zedinjenih državah je izredno visoka cena omogočila obnovo manj rentabilnih rudnikov. Navzlic povečanju pa ameriSka proizvodnja ne zadošča za potrebe Zedinjenih držav ln Anglije.
= Družba Montecatini v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da bo družba Amonal za eksplozivne snovi ln kemično industrijo v Sofiji, ki obstoja z glavnico 3 milijone le-jev že od leta 1928, znatno povečala svojo glavnico s sodelovanjem italijanskega kemičnega koncema Montecatmi, ki bo pri tej družbi v bodoče odločilno udeležen. Družba bo tudi spremenila ime v Monte-catini-Amonal d. d. za inlustrijo in trgovino.
= Uvoz filmov. Leta 1938 je Italija uvedla monopol za uvoz filmov, kar je znatno pripomoglo, da se je dvignila dmača filmska in lustrija, medtem ko se je občutno zmanjšal uvoz, zlasti uvoz ameriških filmov. Leta 1941 je Italija uvozila 150 inozemskih filmov (prejšnje leto 181), od tega 74 nemških (76), 21 madžarskih (8), 15 francoskih (31), 9 švedskih itd.
= Nadomestne začimbe in dišave. Nemška vlada je izdala naredbo o nadomestnih začimbah in dišavah, ki določa, da mora vsak proizvajalec nadomestnih začmb in di_ šav svoj proizvod predložiti v analizo državnemu zdravstvenemu uradu, ki lahko predpiše spremembo posameznih sestavin. V tej zvszi poročajo nemški listi, da se je v zadnjih letih znatno povečala nemška površina za pridelovanje domačih začimb in dišav, in sicer od 2500 ha v letu 1936. na 9000 ha v letu 1940, pri čemer odpade ena tretjina površine na predelovanje gorčice in druga tretjina na kumno. Za razne tropske dišave in začimbe pa so deloma našli polnovredne nadomestke, tako je n. pr. uspelo docela sintetično pridobivati vani-lijo in se novi sintetični proizvod imenuje vanilin. Tudi je že prišel na trg umetni poper, sestavljen iz pribilžno dvajset različnih kemičnih snovi. Poleg tega je na nemškem trgu v prometu nadomestni poper, ki pa ne ustreza docela zahtevam, kar je v glavnem tudi dalo povod za omenjeno naredbo. Ta nadomestni poper so večinoma Izdelovali iz majhne količine naravnega popra in poprovih luščin z dodatkom krompirjeve moke in eteričnih olj in paprike.
—	Povišana maksimalna teža za va-gonske tovore v Nemčiji. Da se razpoložljivi železniški vozni park čim bolj izkoristi je nemški prometni minister z odlokom z dne 30. junija dovolil, da se vagoni v notranjem prometu do nadaljnjega lahko naložijo tako, da tovor presega 2000 kg tovorno fcežino dotičnega vagona (doslej 1000 kg). Francoski in belgijski vagoni pa se lahko obtežijo 1000 kg preko tovorne te-žine.
— Struktura prebivalstva Francije.
Izdaja živilskih izkaznic v preteklem ietu je prvikrat dovolila vpogled v strukturo prebivalstva po vojni. Na podlagi izdanih živilskih izkaznic je bilo ugotovljeno, da živi v Franciji 39 milijonov prebivalcev, od tega 25 milijonov v zasedenem delu Francije in le 14 milijonov v enako velikem nezasednem delu. Gostota prebivalstva je v zasedenem delu večja, ne samo zaradi tega, ker leži v tem delu Pariz, temveč tudi zaradi tega ker je industrija po večini na severu Francije. Delež mlajših letnikov prebivalstva je še bolj nazadoval kakor pred vo"'no, .medtem ko se delež prebivalstva v visoki starosti dviga. V nezasedeni Franciji je n. pr. več starčkov In stark preko 70 let, kakor otrok, ki so stari manj kakor tri leta. Izgube v sedanji vojni so povzročile nadaljnje povečanje presežka ženskega prebivalstva in odpade sedaj na 1000 moških 1075 žensk.
— Naselitev nove bolgarske pokrajine Belomorje. Bolgarska vlada je na področju bivše grške Tracije ustanovila novo upravno področje, ki se sedaj imenuje Belomorje. Ko so bolgarske čete zasedle Tracijo je celo področje štelo okrog 600.000 prebivalcev, med katerimi je bilo le še malo Bolgarov (poleg 300.000 Grkov in 200.000 Turkov). Od naseljenih Bolgarov pa je velik del odpadel na takozvane Pomake, to je Bolgare muslimanske vere. To stanje pa je nastalo šele po svetovni vojni, ko so pod pritiskom mednarodne komisije, pozneje pa grške vlade tisoči Bolgarov zapustili deželo, istočasno pa so se naselili številni Grki, zlasti oni ki so bili priseljeni iz turške Male Azije, na podlagi preselitvene pogodbe med Grčijo in Turčijo. Bolgarska vlada je takoj po zasedbi dežele napravila potrebne korake, da se vrnejo oni Bolgari, ki so se po svetovni vojni izselili. Tako so doslej naselili v Traciji že okrog 50.000 Bolgarov, med njimi okrog 7000 v mestih.
= Krojači, šivilje in modistke naj dvignejo nove cenike pri odseku za obrtništvo, Čopova ulica 1.
General Juin pri Petainu
Vichy, 7. julija d. Francoski državni šef maršal Petain je včeraj sprejel vrhovnega poveljnika francoske vojske v Afriki generala Pierrea Juina, ki se ta čas mudi na obisku v Vichyju.
Nova portugalska ojačenja na Azorih
Lizbona,, 7. julija, d. V Lizboni je bil zbran nov kontingent portugalskih rezervnih čet, ki so se davi vkrcale na parnik »Lima«, s katerim so odpotovale proti ozorskim otokom, da ojačijo tamkajšnje posadke.
Vojna sodišča na Hrvatskem
Zagreb, 7. julija s. Objavljeno je besedilo odredbe ministra za narodno obrambo, ki odloča ustanovitev vojnih sodišč. Ta sodišča bodo poslovala v dobi mobilizacije, v vojnem času, v dobi revolucije in neredov ki jih je treba s silo udušiti
Salazar deset let
predsednik vlade

f
-»m
\


Dne 5. julija je poteklo 10 let, ko je predsednik portugalske republike general Car-rnona poveril OLiveiru Salazar ju vodstvo portugalske vlade. Desetletno dobo njegovega dela na čelu portugalske vlade označuje preosnova Portugalske iz prejšnje strankarske v avtoritativno državo. Nova ustava, ki jo je izdelali Salazar. je biLa v naslednjem letu potrjena z ljudskim glasovanjem. Čeprav Sailazar ne izpoveduje fašističnih ali narodno-socialisitičnih idej, je vendar stremel v svoji zunanji politiki, predvsem v času španske državljanske vojne, po zbližan ju z avtoritativnimi državama, ki ga je tudi dosegel. Njegovo izredno stališče med portugalskim narodom, ki v polni meri zauna vanj, je našlo harmonično izpopolnitev v portugalski zunanji politiki, katere obrise je podal Salazar v svojem zadnjem govoru po radiu.
KULTURNI PREGLED
Odkritje prvotne Charte caritatis v Ljubljani
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala med publikacijami historične sekcije Filozofsko-filološko-historič-nega razreda 60 str. 40 obsegajočo razpravo rednega univ. prof. dr. J osipa Turka ^Prvotna Cliarta caritatis«. Kaj je Charta caritatis? Tako se imenuje osnovni statut cistercijanskega reda, ki so ga ustanovili benediktinci iz samostana Molesme, ker so hoteli dobesedno natančno izpolnjevati meniška pravila sv. Benedikta. Charta caritatis je nastala v času, ko se je ci-slercijanski red že nekoliko razširil in so posamezni samostani čutili potrebo, da se kljub siceršnji samostojnosti povežejo med sieboj v kongregacijo, ki je morala dobiti svoja pravila. Prav to je Charta caritatis. Gre torej za dokument srednjeveške zgodovine, za zadevo, ki zanima predvsem zgodovinarje cerkvenih redov in posebej še cistercijance.
čemu je slovenska Akademija občutila potrebo, da izda ta, le aa ožji krog cerkvenih zgodovinarjev omejeni dokument in ga opremi z vsem znanstvenim komentarjem? Prvotna Charta caratatis se je v te-icu stoletij izgubila in sami cistercijanci so poznali važni dokument svojega reda samo v izvlečku. Cerkveni zgodovinarji srednjega veka so dolgo iskali prvotno Charto caritatis, a niso nikjer našli celotnega besedila; proučevanje posameznih tekstov je pričevalo, da se je utegnila prvotna Charta caritatis precej razločevati od dosedaj znane.
Profesor ljubljanske teološke fakultete dr. Josip Tur k je odkril dolgo iskani prvotni tekst tega srednjeveškega dokumenta v Ljubljani. Ima ga univerzitetna lmjižica v svoji zbirki srednjeveških rokopisov. Opisal ga je že M. Kos v svoji knjigi »Srednjeveški rokopis v Sloveniji«. Naknadno je prof. Turk odkril prvotno Charto cartatis tudi v nekem ziirichškem rokopisu iz 13. stoletja. Ljubljansko besedilo pa je starejše, poteka namreč iz druge polo. vice 12. stoletja. Rokopis je nastal pred 1. 1191 in je bil po domnevi zgodovinarja M. Kosa last druge cistercijanske opatije na bivšem Kranjskem, namreč samostana v Kostanjevici, ker so rokopisi iz stiškega samostana opremljeni z zunanjimi znaki, ki kažejo njih provenienco.
Prof. dr. J. Turk je ljubljanski rokopis prvotne Charte caritatis skrbno proučil in na njegovi podlagi prispeval nekatera nova dognanja k zgodovini cistercijanskega reda. Kritična izdaja tega srednjeveškega rokopisa je prirejena z vsem znanstvenim aparatom in vsebuje tekst prvotne Charte (»ritatis, dalje besedilo poznejše in faksi-mHe 10. lista ljubljanskega rokopisa. Pisec razpravlja v svojem traktatu o temeljnem pomenu Charte caritatis in o svojem odkritju prvotnega teksta, nato pa prehaja k podrobni znanstveni analizi prvotne CC, kaže, kakšna je bila in kako se je spremenila, zakaj in kdaj se je spremenila, kdaj je nastala in kdo je njen avtor, dalje, kakšen je pomen prvotne CC za zgodovino cistercijanskega reda. Ob koncu podaja pisec jjvoje zaključke, ki pričajo, da so z odkritjem prvotnega teksta odstranjene razne nejasnosti in napačna tolmačenja. Latinski resume ob koncu knjige bo olajšal tudi tujim cerkvenim zgodovinarjem srednjega veka uporabo poglavitnih izsledkov slovenskega odkritelja in komentatorja prvotne Charte caritatis.
Tako bo poslej eden izmed značilnih statutov srednjeveškega samostanskega življenja, dokument, ki ni nezanimiv tudi za splošno kulturno zgodovino srednjega veka, združen z Ljubljano, kjer je bil odkrit dolgo iskani rokopis. Po izdaji prve knjige >Enchologium Sinaiticum« je Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani sedaj že z izdajo drugega mednarodno zanimivega zgodovinskega teksa opozorila znanstveni svet na svoje mlado, vendar že sedaj zadosti uspešno življenje.
ZAPISKI
*Ente Teatrale italiano« je nova ustanova, ki je pravkar začela delovati in Id si je zastavila nalogo, da uredi postopoma v vseh, tudi novih pokrajinah Italije gledališko vprašanje v povsem načrtnem smislu. Posebej bo prevzela skrb za organizacijo občinskih gledališč, ki naj bi se obnovila ali preuredila po zahtevah in potrebah moderne dramatike in dramsko-gledališke umetnosti.
Kronika
•	Ne devajte šivank v usta! V Mod eni
se je krojaču Giordanu Sgarbiju pripetila čudna nevšečnost. Med šivanjem obleke Je dal v usta iglo, ki mu je neopazno ušla v grlo. Na vso srečo je bila nit vdeta in Sgar-bi je obdržal nit med zobmi, vendar se je igla v grlu zataknila in je ni mogel izvleči sam. Hitel je k zdravniku, ki pa je dognal, da je medtem šivanka ušla z niti in se pomaknila nekoliko proti desnim plju-čam. Operacija je neizogibna, dasi je preteklo že nekoliko dni od dogodka in dasi krojač zagotavlja, da ne čuti nikjer nikakršne bolečine.
♦	Razbojnika sta umorila celo rodbino. Iz Buenos Airesa poročajo, da sta v okolici mesta dva oborožena neznanca vlomila v pristavo, katere lastnik je bil italijanski državljan Franc Tomatis.. Razbojnika sta ubila gospodarja in njegovo sestro Angelo ter smrtno ranila soprogo Tomatisovo. Nato sta oropala hišo in odnesla vse vrednostne predmete. Na begu proti mestu sta hotela z revolverji prisiliti šoferja, da bi ju prepeljal na varno. Ker pa se je mož branil, sta ga težko ranila z nekoliko streli in ga pustila, na cesti. Policija pridno zasleduje zločinca in je obkrožila vse bližnje gozdove, kajti zločinca sta se po vsej priliki skrila v gošči.
*	Učite se strojepisja! Novi eno, dvo in trimesečni tečaji prično v torek 7. julija. Največja moderna strojepismca. Informacije, prospekti brezplačno: Trgovsko učill-šče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82).
u— Dr. Pavel Avramovič je umrl. Včeraj zjutraj je umrl eden izmed najbolj poznanih ljubljanskih zdravnikov gosp. dr. Pavel Avramovič, šef odseka za ljudsko zdravje na Visokem Komisarijatu. Po rodu je bil iz Hrvatskih Karlovcev, kjer se je rodil 4. septembra 1883. Ko je dovršil medicinske študije v Gradcu in v Pragi, je prišel v prakso k slovečemu kirurgu dr. šlajmerju v Leonišče. Nato je bil zaposlen dve leti v splošni bolnišnici, v svetovni vojni pa je služboval v raznih vojnih bolnišnicah. Po prevratu se je takoj spet vrnil v Ljubljano, kjer se je popolnoma udomačil. Lepo vrsto let, in sicer od 1921 do 1935, je bil policijski zdravnik in zdravstveni inšpektor. Nabral je obilo izkušenj in je bil med zdravniki in prebivalstvom splošno cenjen kot zelo razgledan zdravnik. Leta 1935. je prevzel odgovorno službo šefa odseka za ljudsko zdravje na bivši banski upravi. Zadnje leto je bolehal in mu je bila smrt rešiteljica v trpljenju. Poročen je bil z gospo Vido, roj. Verbičevo z Borovnice. V vsej naši javnosti je užival zaslužen ugled ter mu bo trajno ohranjen časten spomin, žalujoči družini naše odkritosrčno sožalje!
u—- Smrt uglednega Ljubljančana. Včeraj dopoldne je umrl g. Emil M o r č, so-davičar in hišni posestnik. Ime podjetnega Ljubljančana je znano ne samo v domačem mestu, marveč tudi daleč po deželi. Z marljivostjo in solidnostjo je g. Emil Mor ž ustvaril lep obrat. Kot človek je bil zna-čajen mož, skrben družinski oče in ljubezniv prijatelj. Zapustil je vdovo gospo Ivanko, tri sine in dve hčerki. Pogreb bo danes ob 14.30 iz kapelice sv. Nikolaja na ža'ah. Emilu Moretu lep spomin, žalujočim naše toplo sožalje!
u— Diploma. Diplomirani so bili na Glasbeni akademiji v Ljubljani: Bresnikar s. Ines — klavir (ped. odd.), Gregorc Jurij — violina, Kruljc Štefanija — solopetje (ped. odd.) in štefančič p. Fran jo — orgle (ped. odd.). Na Srednji glasbeni šoli: Capuder Peregrin — orgle in Stritar Nada — solopetje.
u— Od nedelje dalje se spet vrstijo lepi sončni dnevi. V ponedeljek je temperatura v dosedanjem juliju dosegla najvišjo mero, in sicer 29.6» C. Včerajšnja jutrnja temperatura je bila 14.8° C. Dan je bil spet jasen, sončen, znosno vroč. Večer za večerom so naši mali in veliki vrtnarji spet pridno na delu. Zalivajo zelenjavo, preganjajo zajedalce in po malem pospravljajo, kar je zrelega. Hladilne pijače, zlasti pivo. imajo zdaj najboljši odjem, mladina pa se sladka s sladoledom.
u— Podpornemu skladu za zdravniške vdove in sirote so nakazali 300 lir namesto venca na grob blagopokojnemu prijatelju dr. Avramoviču kolegi dr. Tičar, dr. Kane, in dr. Dereani. Iskrena hvala!
u— O krstni predstavi opere »»Krišpin in njegova botra«, ki je sinoči šla prvič čez ljubljanski oder, moramo popraviti navedbo v včerajšnjem članku. Krstna predstava ni bila v Parizu, marveč 28. februarja 1850 v teatru Galle San Benedetto v Veneziji.
Iz Novega mesta
n—• Novomeški silos preide v last mesu ne občine. Velika zgradba silosa, ki jo je zgradil pred sedanjo vojno »Prizad« na Ločenski cesti, bo prešla zdaj končnoveljav-no v roke novomeške mestne občine. Na stavbi je ostalo še okoli 40.000 lir dolga in na zadnji seji je mestni svet sklenil, da prevzame ta dolg, ki se bo kril iz presežka proračuna v letu 1641.
n— Amortizacije hranilnih knjižic. Novomeško okrožno sodišče objavlja, da je na prošnjo lastnikov uvedeno postopanje za amortizacijo naslednjih hranilnih knjižic Mestne hranilnice v Novem mestu: knjižica št. 34.697, glaseča se na ime Ignaca De-žana iz Mačkovca in na znesek 2972 lir, knjižica št. 29.786, glaseča se na ime Bla-žič Marija iz Mačkovca in na vsoto 1595.15 lire, knjižica štev. 37.701, glaseča se na ime Marije Bučar iz Mačkovca in na znesek 1190.40 lire in knjižica štev. 33.810, glaseča se na ime Marije Blažič in na znesek 4043 lir. Sodišče poziva vse trenutne imetnike teh knjižic, da v roku šestih mesecev predložijo te knjižice in uveljavijo svoje pravice, ker bodo v nasprotnem primeru oglašene za neveljavne.
n— Z lipe je padel. Lipovo cvetje je doseglo letos izredno ceno, zato se po Dolenjskem mlado in staro posveča trganju lipovega cvetja. Vendar je med nabiralci še vedno premajhna pazljivost, kar potrjujejo razne nesreče. Tako je splezal tudi v Gaberjah pri Brusnicah 23-letni Franc Bru-men na visoko lipo in nabiral cvetje. Ko je bil prav na vrhu lipe, se je pod njim od-
lomila trhla veja in Brumeo Je padel deset metrov globoko. Obležal je nezavesten. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer se zdravniki prizadevajo, da mu rešijo življenje. Brumen al je zlomil obe nogi ln več reber ter ima hude notranje poškodbe.
n— Mesečna prijava zalog lesa. Glede na naredbo Visokega komisarijata morajo vsi proizvajalci in preprodajalci gradbenega lesa vlagati mesečne prijave brezpogojno do 5. vsakega meseca po stanju zalog zadnjega dne predhodnega meseca. Mnogi proizvajalci in preprodajalci še vedno ne upoštevajo jasnih določil te naredbe in ne vlagajo prijav, ali pa pošiljajo netočne ali nepravilno sestavljene. Ker utegnejo slediti občutne kazenske posledice, se vsi opozarjajo, da predlože prijave v predpisanem roku in jih pravilno sestavijo v smislu izdanih navodil. Potrebne prijavne obrazce naj si interesenti pravočasno nabavijo pri Združenju Industrijcev in obrtnikov v Ljubljani.
Z Gorenjskega
Na Bledu je bilo zborovanje vseh voditeljic pomožnih uradov radovljiškega okraja. Govorniki in govornice so jim razlagali narodni socializem in nemško narodno socialno skrbstvo. Vse voditeljice po. možnih uradov so položile prisego, nakar je sledil kratek pevski spored.
V	Smledniku so priredili v nedeljo popoldanski koncert, združen s srečolovom. Igrala je melvodska godba. Koncert j« vrgel 992 mark za nemški Rdeči križ.
V	Naklem pri Kranju je ženska skupina priredila prvi družabni večer. Voditeljica šolanja je govorila o nemški ž&oski organizaciji. Prepevala je mladinska skupina, ki je tudi izvajala nekatere ljudske plese.
Višja šola (bivša realna gimnazija) v Kranju bo imela sprejemne izpite za prvi razred v sredo 26. avgusta dopoldne, za višje razrede pa v četrtek 27. avgusta. Prijave se morajo vložiti pismeno do 8. avgusta in je poleg drugega treba priložiti dokaz o arijskem pokolenju. Sprejemni pogoji so: telesno in duševno zlravje, osnovno znanje nemščine in osnovno znanje računstva. Ravnateljstvo sprejema od 4. do 21. julija vsak ponedeljek in torek od 10. do 11.30.
Na vzhodni fronti so padli koroški rojaki: 35 letni Simen Ratz, 42 letni Franc Knobl, 24 letni Bruno Sartori, 28 letni pionirski narednik Rihard Mijsslacher in poročnik Hans Mosser, ki je padel na čel i svoje čete.
Vitamin C za matere in otroke. Nemški državni zdravstveni urad je tudi letos uvedel obširno akcijo, da s tabletami cebion okrepi matere in otroke. Na Koroškem je bil zlasti upoštevan beljaški okraj, kjer bo letos razdelili 280.000 tablet, i* sicer jih je prejelo 3000 oseb: dojenčki, nedorasli otroci ter doječe in blagoslovljene matsre.
Daluege na Gorenjskem. Kakor smo poročali je vrhovni poveljnik oddelkov Srf ir. policijski generalni polkovnik Daluege prispel pretekli četrtek zvečer v Celovec. Od tod je naslednje dni potoval na Gorenjsko, katero si je prvič ogledal. Na celovškem kolodvoru je bil slavnostno sprejet. Postavljeni sta bili dve častni četi. Na čelu raznih predstavnikov ga je pozdravil župni vodja dr. Rainer.
S SpMnfe štaierske
Smrten padec s kolesa. 321etni gostilničar Nikolaj Skelin iz Svečine pri Mariboru je kupoval vino v Slovenskih goricah. Ko se je vračal domov, je v Svečim padel s kolesa. Počila mu je lobanja. Poklicali so reševalce iz Maribora, ki so pa ugotovili, da je nesrečni Skelin izdihnil takoj po padcu.
Novi grobovi. V Celju so umrli: Janez Jelen in Terezija Gajškova, oba iz Celja, Ludvik Merner iz Monakovega, Alojz Ir-šič iz Pake pri Vitanju, Franc Podkriž-nik z Rečice, Alojz Kovač s Podlešja, Neža Gorjančeva iz Belih vod in Jožof Ver-delj iz Latkove vasi.
Poroke. V Celju so se poročili Matija Turk in Kristina Pestevškova, Franc Trop in Terezija Hojanova, Ludvik Bavdek in Marija Založnikova, Karel Pavčnik in Terezija Feldinova, Janez Skok in Gusti Pre-volnikova. vsi iz Celja, dalje Rok Ašič z Dunaja in Pepca Gorjupova iz Celja ter Anton Lovnikar iz Celja in Roza Kovači-čeva iz Kozjega. — V Rušah so se poročili: Jožef Mulej in Marija Nekrepova, Srečko Robič in Marija Trinkhausova, Franc Heudecker in Julijana Schieflerje-va, Hubert Herček in Kristina Justnikova, Emil Vogel in Štefanija Bajerjeva, Anton Tancer in Antonija Vešnerjeva, Franc Triler in Ljudmila Juršetova, Ivan Cuček in Magdalena Škrbinkova. Ernest Nežmah in Marija Kosarjeva ter Janez Ferbežar m Hedvika Zlendrova.
Ghnnazistke pomagajo pri žetvi. Šolska vrata so se v glavnem zaprla in mladina se je odpravila na počitnice ter bo pomagala pri žetvi. Te dm se odpelje večja skupina spodnještajerskih deklet na Srednje in na Gornje Štajersko, kjer bodo v skupinah po 8 do 10 deklet pomagale pri žetvi. Marsikatera izmed njih je meščanka, ki bo tokrat šele prvič stopila v stik s kmetskim prebivalstvom.
V	državno gospodarsko (trgovsko) šolo je bilo vpisovanje v ponedeljek v Celju, v torek pa v Trbovljah. V prvi razred sprejmejo dijake in dijakinje, ki so uspešno dovršili štiri razrede višje šole (gimnazije) ali meščanske šole Bit; morajo člani nemške mladinske organizacije, starši pa člani Heimatbunda. Opraviti morajo pismeni in ustmeni izpit iz nemščine.
Naloge obratovodU. V Gotzovi dvorani v Mariboru je predavaj na povabilo Heimatbunda prof. dr. Arnhold od vodstva nemške delavske fronte v Berlinu. Naloge obratovodij je strnil v naslednja gesla: »Postavi vsakega sodelavca na tisto mesto, za katero je sposoben! Nauči vsakega sodelavca, da bo svojemu stroju ali orožju ne samo kos, marveč da bo z njim cel mojster. Daj vsakemu sodelavcu vedeti, kak je namen in pomen njegovega dela.' Pri vsakem delu poišči tudi priliko za razvoj duševnih sil. Nauči se pravilno ravnati z ljudmi in jih pravilno voditi!«
Jubilej. V torek je praznoval uradni 21-vinozdravnik v Radgoni, višji vladni svetnik Edvard Rezač 401etnico svoje službe. Med ljudstvom vživa spložno spoštovanje.
GRS0GEN0
P L IN S KI GENERATORJI
LRMPRDE
PODVODNE ELEKTRIČNE

A LIGNITE PER
LR MOTOPESCR
ZA RIB04.0V Z
<	V.;.-rVf^gl .
MOTORNIMI ČOLNI
■. . IX :
ELETTRICHE
->•	>.'*•' .".A/V
' • . -	V.*"'.• /.* . ■-'/'' *
&	€ THatu^^
<de£3x, pMca> /
P«r incr«m«ntar* lo produzion« ittieo A N C H E IN TEMPO DI GUERRA. II CCMftilSSARfATO GENERALE PER LA PESU hO realizzato fefo Vdv LA LAMPADA ELET-TRIGA SUBACCUEA e il GASOGENO a LIGNITE
Vonlaggiote focilitaiio"! »ono cone««« o quonti di voi porranno in ujo I pr«detti ImpiaMi.
Un largo čredi t o ptschereceio, effettuolo do II a
BAHCA JIAZIONALE DEL LAVORO e dal BANCO 01 NAPOL!
vi lociliterd l'ocq«mto dl qu«»tl nuovl
td o u t o ic h i c i mczzl dl lovot«. •
D« se poveča ribiška produkcija
tudi v vojnem času je GLAVNI KOMISAR)JAT lA RIBOLOV ustvaril sa Vas PODVODNO ELEKTRIČNO SVETSLIKG in PLINSKI GENERATOR na LIGNIT
Zelo ugodne olajšave so dovoljene onim od Vas, ki se bodo posluževali omenjenih naprav.
Dolgoročen kredit za ribice izdan od banca NAZI0NALE KI LAVORO in BANC0 DI NAP0LI
vam bo omogočil nakup »eh novih in avlarkičnih pripomočkov pri delu.
Tcn>akncOul /Con
m nufmahfi
ifMkA iacLfi!
Iz Hrvatske
Zagrebški tovorni kolodvor v Heinzlovi ulici bo zelo razširjen, kakor to velevajo potreb^ današnjega prometa. Ministrstvo za promet in javne zgradbe je razlastilo primerno področje in bo za zemljišče plačalo 13,212.970 kun.
Smrt ravnatelja električnih podjetij.
Po nesrečnem naključju je umrl prezgodnje smrti inž. Petar B j e 1 o v u č i č, ravnatelj električnih podjetij hrvatske države. Bil je star šele 44 let in je zapustil vdovo in dva otroka.
Sodčki za soljene ribe so zaseženi. Trgovinsko ministrstvo je zaseglo vse doge, obroče in izdelane sodčke za soljene ribe. Izdelovalci in lastniki jih ne smejo več prodajati. Izključna pravica odkupa pripada državi odnosno ustanovi ali poverjeniku, ki ga k temu pooblasti ministr-
stvo za kmetsko gospodarstvo. Cene bo določil državni urad na predlog ministrstva, ki bo tudi razdelilo nakupljene sode. Prekršitelji bodo kaznovani z zaporom do 3 mesecev ali z globo do 100.000 kun, sodčki pa bodo zaplenjeni.
Teden srednješolske mladine traja od pretekle do prihodnje nedelje. Sodeluje vsa srednješolska mladež v Zagrebu s različnimi sporedi s področja glasbe, petja, športa itd Poleg številnih tekmovanj v lepi umetnosti je ves teden od 5. do . 12. t. m. prirejena v Zagrebškem Zboru (velesejmu) razstava risb, kiparskih, robnih in keramičnih del. Razstavo so svečan® odprli v nedeljo dopoldne. Ves teden se vrstijo športna tekmovanja; v soboto zvečer pa bo velika slavnostna akademija, na kateri nastopijo vse zagrebške šole z raz-nimj umetniškimi točkami. V nedeljo popoldne bo teden zaključen s športnim tekmovanjem na igrišču Concordije.
ŠPORT
Prvi pripis k isedelj!
Po prvih tiskanih virih posnemamo od nedeljskih športnih dogodkov po Italiji še naslednje podrobnosti, ki jih v včerajšnji številki še nismo utegnili zabeležiti:
Deveta prvenstvena tekma v diviziji B, — ostalih 8 rezultatov ste čitali včeraj in sicer med Fiumano in Novaro na fiumskih tleh, se je končala z nadvse častnim uspehom za domačine. Fiumana je v tej pre-zadnji tekmi v tej diviziji še enkrat dokazala. da je samo po nesrečnem naključju izgubila to dolgotrajno borbo za obstoj v tej diviziji, bi pa lahko tudi prihodnjo sezono z dostojnimi silami sodelovala v njej. Rezultat je bil 3:0 (3:0) za Fiumano.
Z nedeljsko zmago si je Fiumana pomagala na 15. mesto v tabeli, žal samo prvo izmed onih, ki bo na jesen zasedeno z drugim moštvom iz dosedanje divizije C. medtem ko je Novara ki je bila tu in tam v sezoni v zelo dobrih konbinacijah, zdrsnila po tem porazu še na osmo mesto v tabeli.
O prvi izbirni tekmi, ki jo je morala enajstorica Pro Gorizie v nedeljo igrati za vstop v divizijo B z močnim moštvom Ma-
Naše Gledališče
Drama
Sreda, 8. julija: ob 17.: Romeo in Julija. Red B
Četrtek, 9. julija: ob 17.30: Kralj na Be-tajnovi. Red Četrtek
Opera
Sreda, 8. julija: ob 16.30: Carmen. Red
Sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve četrtek, 9. julija: ob 17.: Krišpin in njegova botra. Red A
Mali oglas
Beseda L—.60. taksa —.60. 24 daianje naslova ali za __šifro L j.—.
Postrežnico
ja dopoldanske ure sprejmem. Vrhovčeva 14-1.
9077-1
Gospodinjsko
pomočnico
pridno, pošteno in čisto, emožno kuhe in vseh liišnih del, iščemo k šti-ličlanski družini. Dolgan, Ulica 3. maja 11 od pol 9. do 11. ure. 9082-1
Natakarico
čedne zunanjosti, kavcije zmožno, sprejmem. — Vodnikova 17, šiška.
S073-1
Klep. pomočnika
sprejme Josip Otorepec, Za Gradom 9. 90C8-1
Postrežnico
za dvakrat na teden sprejmem. Zglasiti se od. 12. do 16. ure: Podjun-ska 17, šiška. 9063-1
Več dobrih delavcev
sprejme gradb. podjetje ing. Živec Franc, Cesta 29. okt. 17.	9052-1
Postrežnico
Iščem za popoldne od pol 3. do pol 5. ure. Naslov v vseh nosiovalni-cah Jutra.	9059-1
Vajenci (»ke)
Vajenca
Eprejme špecerijska trgovina. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »loleten«.	9039-44
Službe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L }.—.
Dve deklici
iščeta za časa počitnic zaposlitve, najraje k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9053-2
Akademik
zmožen vseh pisarniških del, išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 9055-2
Mlad fant
išče kakršnokoli zaposlitev, najraje v tovarni. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	9056-2
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L i.—.
Inštruirati želim
matematiko in druge predmete do sedrae gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno potreben«.
9075-4
Beseda L —.30. taksa —.60. za datante oasiova ali za _šifro L 2.—.__
Hladilno omaro
skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9074-6
Isiserirafte v »Jutru«
ter na rimskem terenu, s katerega se je vrnila hudo poražena s 4:0 (1:0), čitamo v splošni oceni moštev, da so bili Goriziam kot celota še dovolj dobri, trpeli pa so največ zaradi hude soparice, ki je vladala med igro, ,in pa igrišča, ki je bilo vse v
prahu, kakršnega oni niso vajeni. •
V Triestu je bila v nedeljo ženska atletska prireditev v organizaciji tamkajšnjega GIL-a, na kateri je bilo doseženih nekaj prav razveseljivih izidov. Največ pozornosti je vzbudila tekmovalka Luciana Dui-movich, ki je poleg zmage v teku na 80 m zasedla prvo mesto tudi v skoku v daljino z izredno dobrim rezultatom 5.07 m.
Dvajset let na dirkalnem vezu
Kot' 211etni mladenič je meseca junija leta 1922 daleč preko meja Nemčije znani avtomobilski dirkač Rudolf Caracciola prvič vstopil v dirkalni avtomobil in z njim prvič prevozil znano dirkalno progo na Avusu. Takrat mu je pripadlo četrto mesto v zastopstvu tovarne Fafnir iz Aachena. To podjetje je bilo za ono dirko prijavilo 6 avtomobilov, ni pa imelo zanje dovolj dirkačev in je zaradi tega eno izmed vozil poverilo mlademu volonterju Caraccioli, ki je imel to srečo, da je on edini rešil tovarni
častno mesto na tej dirki. Se isto leto je Caracciola na dirkalni progi Opelov dosegel prvo zmago v svojem dirkalnem razredu. Mož si je tako polagoma pomagal do imena in ni bilo dolgo, ko so ga povabila Daimler-Benzove tovarne v svoje prostore v Unterturkheim. Sedaj se je začela zanj sijajna kariera samih zmag in uspehov, v teku katere je trikotna zvezda, kakršno nosijo kot zaščitni znak vsi izdelki Mer-cedesovih tovarn, zmagovito prodirala po vseh dirkalnih progah na svetu in si osvojila ne samo nemška, temveč tudi evropska in svetovna prvenstva. V najmodernejšem dirkalnem vozilu, ki je bilo kdaj zgrajeno na svetu, je Caracciola leta 1939. dosegel rekordno brzino z nič manj kakor 432.7 km na uro.
Ta dirkač svetovnega slovesa, ki je med avtomobilskimi športniki najmanj tako popularen kakor Nurmi med atleti ah Zamo-ra med nogometaši, se je rodil v Remage-nu ob Renu kot sin hotelirja, že od rane mladosti je kazal posebno veselje za motorje. Preden so ga kot volonterfa vzeli v avtomobilsko tovarno in postavili k primežu, se je že nekoč udeležil večje dirkalne prireditve in je tudi že doživel svojo prvo nezgodo med dirko na motornem kolesu. Toda ta nezgoda ni bila edina v vsej dolgi dobi njegovega nevarnega udejstvo-vanja. Spomladi leta 1933. se je Caracciola
ponesrečil na dirki v Monte Carlu tako hudo, da je moral 9 mesecev ležati v postelji in je vse ono leto sploh počival, leta 1934. pa se je spet lahko posvetil svoji priljubljeni panogi. Čeprav Caracciola po vseh doseženih uspehih ne namerava bižkone več upravljati dirkalnih avtomobilov — ne glede na to, da jih zaenkrat tudi nikjer ni na dirkališčih — vendar lahko s posebnim ponosom trdi o sebi, da je dosedaj edini, ki se mu je posrečilo, da je bil v dveh generacijah najboljši avtomobilski dirkač na svetu.
V NEKAJ VRSTAH
Po daljšem odmoru je svetovna rekorderka Ragnhild Hvegger spet enkrat star-tala in spet prišla do dveh lepih zmag, čeprav dosežena izida nekoliko zaostajata za njenimi najboljšimi. Na 100 m prosto je potrebovala 1:07.3, na 200 m prosto pa 2:35.8.
Met kladiva spada med športno panogo, ki med madžarskimi atleti ne uživa posebne priljubljenosti in so doseženi izidi v njej zmerom zaostajali za onimi v ostalih panogah. Sedaj pa je dolgotrajni trening madžarskega metalca Imrea Nemetha prinesel prve uspehe. Mož je pred kratkim zalučal orodje do 51.63 m daleč in s tem postavil nov madžarski rekord te vrste.
Na velikem teniškem turnirju v Ankail
sodelujejo tudi nekateri Nemci, ki so v prvih nastopih. spravili dva lepa uspeha. Oba najvidnejša predstavnika nemškega tenisa v Turčiji Koch in dr. Egert sta brez posebnih težav zmagala nad obema domačima partnerjema, ki so ju gotovo izbrali izmed najmočnejših turških igralcev teni-. sa.
Bolgarski nogometaši, ki bodo dne 19. t. m. igrali mednarodno tekmo z Nemčijo v. Sofiji, se z vnemo priravljajo zata nastop. Te dni so se zbrali na skupni trening pod enotnim vodstvom in bodo prihodnjo nedeljo imeli generalno skušnjo ob gostovanju zagrebške Concordije.
LOVSKA
Čudil se je lovec začetnik, ki ga Je vzel prijatelj s seboj na lov:
»Zakaj zapiraš eno oko, kadar streljaš?« »Prismoda! Mar misliš, da bi kaj zadel, ako bi zaprl obe oči?«
NESPORAZUM
Gospod Luka je prišel v gostilno z namenom, da si bo naročil kaj prav posebnega. Vprašal je natakarja:
»Ali imate žabje krake?« »Ne, gospod,« je odgovoril natakar, »rev-matizem imam, zato tako nerodno hodim, i
Zimo za modroce
vseh Kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima«, Ja-ger Milan. Prva ljubljanska mehanična predilnica žime. trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42. predilnica Fužine telef 20-45.	J-102-6
35hterski lonec
emajliran, prodam. Novi trg 1-1.	9070-6
Zložljivo posteljo
železno, čisto, ln mo-droc, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9069-6
Prodam
železno blagajno »National«. Drogerija Emona, Iv. Kane, Nebotičnik.
9060-6
3 pare otroških
čevljev za deklico 5 let, še dobro ohranjenih, št. 25, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9051-6
Beseda L —.30. taksa —.60. za daianie naslova tli za _šifro L 2.—.
Seno
več vozov za konje kupi Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova 16.
8960-7
Stoječo Wertheim-
fclagajno kupim. Drogerija Ivan Kane, Nebotičnik.	9080-7
Prešo za seno
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«.	9072-7
Kupim
mizo za ping-pong. — čekada, Sv. Petra c. 16.
9062-7
Športni voziček
dobro ohranjen, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8903-7
Kupim
preklje za fižol 50 komadov, če možno smrekove. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preklje« ali pa telefon 40-53.
9058-7
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L }.—.
Pontiac
osebni avtomobil. Izvrsten z novim generatorjem Tailero, prima gume in dovoljenje, prodam. Adler-Service, Ken-da, Kersnikova ulica 2.
9038-10
Kolesa || V najem
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro t 3.—.
Dovoljenje
za triciklje
lahko dobite, zato si takoj nabavite tricikelj prvovrstnega izdelka po skoro polovičnih cenah ob priliki razprodaje zaloge v Generator delavnici, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče), tel. 29-27.	9076-11
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se jih!
Lokali
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova tli ta šifro L J.—.
Pisarno
v strogem centru s telefonom oddam odkupni-ku pisarniškega inventarja. Najemnina nizka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«.
9065-19
Beseda L —.60, taksa —.60, ti daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Zidano garažo
v sredini mesta oddam v najem. Informacije: tajništvo Avto - kluba, Beethovnova ul. 9078-17
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli u šifro L 3.—.
Oddam
več opremljenih sob. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9071-23
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro L 3.—.
Mansardno sobo
event. dve, s kuhinjo, oddam pod Rožnikom eni ali dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Sončno«.
9079-21
Opremljeno sobo
z dvema posteljama oddam zakonskemu paru ali dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9067-23
Prazno sobo
lepo, sončno, v novi hiši blizu kolodvora, oddam s 15. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9064-23
Veliko opremljeno
sončno sobo z dvema posteljama oddam. Mar-montova ul. 41, vis. pritličje.	9057-23
Sobe išče
Lepo opremljeno
sobo Išče mlad gospod, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	9066-23a
Živali'
Beseda L —.60. taksa —.60. a daianie naslova tli za šifro L J.—.
Zelenorumena
papiga s plavim repom se je zatekla. Dobi se jo: Celovška c. 28 pri Škerjanc.	9061-27
+
Izgubljeno
Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova tU u šifro L 3.—.
V nedeljo 5. t. m.
se je Izgubila pred jet-nišnico na Miklošičevi c. železn. legitimacija. Prosim poštenega najditelja, da jo odda pri vratarju Jetnišnice.	9048-28
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za šifro I 3.—.
Umrla nam je naša ljubljena žena, dobra mama, stara mama in tašča, gospa
MARIJA AHČIN
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 8. julija 1942, ob pol 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 9. t. m., ob 8. uri v cerkvi sv. Petra.
Vence se hvaležno odklanja.
LJUBLJANA, dne 6. julija 1942.
ŽALUJOČI OSTALI.
Seno zamenjam
za ajdo alf kakršenkoli živež. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živež«.
9083-33
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli za Šifro l 3.—.
t
Prošnje za triciklje
za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvo-fakova) 13, tel. 36-96.
8966-37
Beseca L —.61). esksa —,6C za daianie oasiova ili zt šifro t 3.—.
Vlogo
tukajšnjega Kmetskega hran. in pos. doma Lir 19.000.— kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 9050-16
Po dolgem trpljenju je preminil moj ljubljeni soprog, najdobrotljivejši in najplemenitejši očim in dedek, sin, brat in svak, gospod
dr. Pavel Avramavič
zdravstveni inšpektor, šef za ljudsko zdravje pri Kr. Visokem Komisarijatu
Pogreb blagega nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija 1942,
ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Beethovnova ul. 4, na pokopališče Vič.
/
LJUBLJANA, dne 7. julija 1942.
ŽALUJOČA SOPROGA VIDA AVRAMOVIC in ostalo sorodstvo.

Alimenlozion« elet- EleStricna ostrba trica con botteria i baterijami
TUDOR DELLA S.G.I.A.E. Dl MELZO
ProTettore subocqoeo per ta psscfl noiturna con braccio elosties brcvellaio UNDA FIEX
Altissimo gettito delta pešca Rendimento ed efficenza masslmi Robustezza e
sicurezza d'uso * — t, Tip« tampeseo da 2500 . 10000 himen
9r«i*1tu»«n. ed Glavnaga Kajnilirijal« z« riboJojr in "Kr. Mornaric*
' Podvodni reflektor ta notni ribolov i potemnim elastičnim »modom UNDA flEX
r
Največji donos
ribolova Največje obresta vanjemdejstvenost Maka in sigurna uporaba
*
Vrst* lompeiea Od 2500 do10000lumenov
S. A. FABBRICA APPARECCHI ILLUMINAZIONE GIA GREC0
UHi ci • Pisarn*: Milana via Corducci I« . 1*1. 152.523. 152.524 Stabilimenti - Tavara a: Milan o via S. V i Mor* 39' t ml. 47.909
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostni javljamo, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, skrbni oče, brat, stric, tast in svak, gospod
mil Nore
sodavlčar in hišni posestnik
K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 9. julija 1942 ob % 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 10. t. m. ob 7,. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, Novo mesto, dne 7. julija 1942.
IVANKA — žena; STANKO, MIRKO, MILAN — sinovi;
ELKA vdova Ham, IVICA, poroč. PFEIFER — hčerki; prof. LEON PFEIFER — zet in ostalo sorodstvo
	,Vj . "v. ".		v. j, ,v - •	••-v -'.* f .•■>• .	
		... ■ ■ -	. .. ' :•>•;• •	v" •' V* •'-	■ ' --i
19
In vse to je bilo zato, ker se je pretakala po Mikijevih žilah rdeča kri dolge vrste bojevitih prednikov, ki so sami izvirali iz volkov... Nivovo modrovanje se je razvijalo v povsem drugačnem pravcu. Njegovo pleme ni bilo napadljivo, razen proti sebi enakim. On ni imel navade, da bi si jemal druge živali v plen. Ta sorazmerna miroljubnost ni bila samo posledica naključja pri rojstvu, ampak vse bolj tega, da ni nobeno drugo bitje v širnem gozdnem kraljestvu, bodi zase, bodi v tolpi, dovolj močno, da bi moglo tvsgati boj z odraslim črnim medvedom. Zato se ni bil Niva iz žaloigre med Mahiguno in sovami nič naučil o umetnosti bojevanja. Edini dobiček, ki ga je nemara imel od tega prizora, je bila podvojena previdnost. In tisto, kar ga je pri vsej stvari najbolj zanimalo, je bilo to, da volkulja in ptici niso požrle mladega jelena. Njegovo kosilo je bilo nedotaknjeno. Ostal je skrit, toda v pričakovanju novih nevarnosti je z drobnimi, bistro odprtimi okroglimi očmi spremljal Mikija, ki je ogledoval bojišče.
Pes je šel od sovinega trupla k Ahtikovemu, nato pa počasi ovohal Mahigunino sled proti goljavi. Mis-puna je našel na robu gozda. Namesto da bi predrzno krenil dalje, se je vrnil k Nivi, ki je bil ta čas vendar že stopil na piano.
Tisti dan je moral Miki kakih petdesetkrat braniti
svojo in tovariševo jed. Neke ptice z velikimi očmi so bile najbolj nadležne, drugo nagrado za vztrajnost pa so si zaslužile kanadske srake. Dvakrat je prišel vohat kri majhen sobolj v sivem plaščku, z očmi rdečimi kakor dva granata; a Miki se je tako besno zapodil proti njemu, da ga v tretje ni bilo več nazaj. Okrog poldne so krokarji iz soseščine zaduhali ali zagledali mrhovino ter jeli krožiti nad njo, čaka-je, da Miki in Niva odideta. Potem so sedeli na vrhovih bližnjih dreves in krakali s hripavimi, očita-jočimi glasovi. Tisto noč se volkovi niso vrnili v breg. Divjačine je bilo povsod še preveč, in tisti, kar jih je bilo nad sotesko, so daleč na vzhodu gonili novo žrtev. Enkrat ali dvakrat sta Niva in Miki slišala tuljenje.
Tisto svetlo, zvezdnato noč sta nekaj bedela in vlekla na uho, nekaj spala, vsakega pol, ob sivem jutrnjem svitu pa sta se vrnila na gostijo. Makobi, stari indijanski sel iz rodu Krijcev, bi bil prav v tem spet našel prepričevalen dokaz višjega varstva. Dnevi so se vrstili z nočmi, in Ahtikovo meso in kri sta bili mladima živalima čudovito krepčilo. Ob koncu četrtega dne je bila Nive sama mast in tolšča; za polovico je bil zrasel od tistega dne, ko je padel s kanuja. Tudi Miki se je začenjal rediti. Zdaj mu nisi mogel več že od daleč prešteti reber; oprsje se mu je širilo, noge so izgubljale svojo oglato nerodnost, čeljusti so jeklenele ob nenehni vaji na Ahtikovih kosteh. Psičkova vnema za igro se je tem bolj pole-gala, čim bolj je stopala v ospredje nestrpnost lovskega psa. Četrto noč mu je klic tolpe znova udaril na uho ter ga navdal z divjim nemirom. Za Nivo je
pomenilo dobro kosilo isto kakor dobra volja in zadovoljnost; dokler je bilo kaj mesa, ga ni prav :iie vleklo čez hrib. Po dvakrat ali trikrat na dan jo je mahnil k potoku, najrajši zjutraj in opoldne; zvečer, preden je šlo solnce za goro, pa se je zabaval s tem, da se je kotalil po bregu. Razen tega se je navadil, da je hodil dremat v rogovile mladega drevesa.
Mikiju se ni zdelo sankanje ne pametno ne zabavno, in tudi po drevju plezati ni znal; svoj čas je porabljal za vsak dan daljše potepe ob znožju hriba.
Zelo rad bi bil imel medvedka za spremljevalca na teh odpravah. Nikoli se ni vzdignil na pot, ne da bi ga z dobrikanjem povabil, naj spleza s svojega počivališča, in ne da bi ga skušal zvabiti z edine steze, ki jo je bil utrl za svoja romanja k vodi.
Vendar pa Nivova trmoglavost ni i_.ogla povzročiti pravega razdora med njima. Miki ga je imel preveč v časteh. Ko bi se stvari ne bile same razvile v dokončno preskušnjo in ko bi bil Niva pomislil, da Mikija lepega dne morda ne bo več nazaj, bi se mu bil nedvomno pridružil.
Tisto, kar je postavilo med njima prvo resno pregrado, je bilo nekaj večjega in pomembnejšega kot navaden prepir. .Miki je bil potomec plemena, ki mu gre presno meso v slast, med tem ko je Niva rajši žrl »uležano« pečenko. Toda od četrtega dne naprej so jeli ostanki Ahtikovega trupla naglo zapadati trohnobi. Peti dan je šlo to meso Mikiju že težko po goltancu; šesti dan ga ni mogel več jesti. Ahtik je okuževal ozračje. Smrad, ki ga je raznašala junijska sapa, je bil privabil krokarje iz vse okolice. Mikija je kar vrglo nazaj, pobegnil je kakor tepen
pes in se ustavil šele ob potoku. Ko je prišel Niva po kosilu pit, ga je Miki za hipec poduhal, nato pa hitro odskočil od njega. V resnici ni bilo med Ahti-kom in Nivo nobene razlike več mimo te, da je prvi negibno ležal, ta pa se je gibal. Oba sta smrdela po mrhovini, oba sta bila do dobrega gnila. Celo krokarji so že krožili nad Nivo; najbrže so se mu čudili, vobče še lahko hodi, kakor hodijo žive stvari.
Tisto noč je stal Miki sam v nekem gostem grmu onkraj potoka.
Lačen je bil in zapuščen; prvič po tolikih dneh je živo čutil ogromnost in praznoto sveta. Manjkalo mu je Nive. Njegovo žalostno cviljenje se je večkrat oglasilo v tihoti zvezdnate noči.
Solnce je bilo že visoko na nebu, ko je Niva krenil s hriba nizdol. Pozajtrkal je bil, opravil jutrnje sanjkanje in smrdel je, da nikoli tega. Miki ga je spet skušal odvleči kam proč, a Niva v svoji trmi je bil očitno sklenil, da se za nič ne odpove temu blaženemu položaju. Danes se mu je še bolj mudilo nazaj: ves včerajšnji dan je moral odganjati krokarje, ki so zdaj spet s podvojeno trdovratnostjo kazali, da mu hočejo pokrasti vse meso. Ko se je napil in prijateljsko revknil Mikiju, jo je medved ubral nazaj v breg. Njegova pot je šla preko skalovja, izza katerega sta pred dnevi z Mikijem gledala boj med Mahiguno in sovama; za temi skalami se je iz previdnosti vselej za trenutek ustavil, da vidi, ali je na planem vse v redu. To pot ga je kar izpre-letelo. Mrhovina je bila dobesedno pokrita s krokarji.
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«, Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi * Ljubljani.