Glas zaveznikov
TRST, ponedeljek 28. januarja 1946
UREDNIŠTVO: Via S. FelUco 12 • Telefon at 93854 In 94443
Leto II . St. 188
AN6LEŠKA ZUNANJA POLITIKA
V kratkem razdobju po zahtevi perzijskih zastopnikov, ki so pred. lotili glavni skupSHni Združenih narodov v razpravljanje perzijsko-sovjetske odnoSaje, so sovjetski in ukrajinski	zastopniki	pokrenili
vpraianje britanske prisotnosti v Grčiji in	Indoneziji. Ustanova
Zdrutenih narodov je za to poklicana in London je najprimernejše mesto za razpravljanje o taksnih problemih. Britanska vlada sprejema radevolje odkrito, jasno, nepristransko in z dokazi podkrepljeno razpravo o svojem delovanju in o svoji politiki pred zborom, kakršen je ustanova Združenih narodov. Kot so različni govorniki poudarili, so ustanovo Združenih narodov ustanovili prav iz tega razloga. Britanski vladi se ni treba bati taktnega javnega razpravljanja. V obeh pri-merih, v Indoneziji in na Grikem, je britanska politika bila izraz načrtov, katere so sklenili na "skupnih. posvetovanjih vsi zavezniki ali P« izraz tistega boja, katerega Velika Britanija že tako dolgo vodi proti faSizmu v vseh njegovih oblikah.
Pozneje je sovjetski delegat Vilinski zahteval, naj Varnostni odbor Združenih narodov dovoli Sovjetski zvezi, da razpravlja neposredno z Perzijo, o vprašanju so-vjetsko-perzijskih odnoSajev naj bi Varnostni svet ne razpravljal. Odgovor zunanjega ministra Bena je bil enostaven in izčrpen; odgovoril je, aa vsaktera država, majhna ali velika, ki ma razloge, ki v, v7Wra uvelidvljati, ali pritožbe, jih želela predložiti, more in mora priti pred ustanovo Združenih narodov.
nJrenutno se vPliv Velike Bnta-”f'e. * ozirom na velike obvezno-stl in njene najrazličnejle naloge razteza na ves svet. Ni samo britanska skupnost narodov, znana Pod nazivom britanski Common-^tetth, ki prinaša s seboj najrazličnejše obveznosti. Na svetu so ra-&n tega tudi Številne točke, kjer le rnorald Velika Britanija kot posledico vojnega razvoja hote ali nehote prevzeti na sebe izvrševanje tevestnih nalog. Gre predvsem za upravljanje in za zaSčlto zakonitosti in reda. To so naloge, ki so vedno nehvaležne in dajejo prav rade P°vod za nepravilna tolmačenja. Ta,ko je britanska delavnost v Gr-22« Indoneziji v Indiji in Pdlestl-n,-'*'***’1" p“xtin£t napadov ne sani0 v Angliji, temveč po vsem svetu.
Velika Britanija je zaradi pretek-iosti in zaradi svojih vojnih podvi-B°v priSla na to zavidljivo mesto, ‘ma namreč tisto lastnost, katero is Clemenceau označil kot »posebno sposobnost britanskega naroda la vzdrževanje reda v palačah in k°libah». Gotovo je nekaj v znača-iu angleškega človeka, kar mu omo-Soča, da se vpelje z večjo lahlcoto, uspehom in hitrostjo v določene "Otoffe kot drugi ljudje. Kolonialna t0.»l??€rialna zgodovina Velike Bri-ni»nie«?*?bu1e mnoga poglavja, k: ki *-ana> *°da britanski vojak, v Stevc*,vzdriu1e red in zakonitost tovo deželah na svetu, je go-doberoi°sen na svojo nalogo, na litiko SV01ega naroda in na po-način, kav vlade. Najenostavnejši tarukih st raztolmačiti nalogo bri-v tem & L® teh ltirih deželah, je dllo, če bi£wfnimo' ui bi se z°°-1* teh dežel tanske iete umaknill
v »PloSnem
llmjorm&ciijskii dneonik A. L S.
Cena 3 lire
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Soc leti per la Pubbllclti la Italla, Trst vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Varnostni svet
Negotova usoda perzijskega spora
Britanija vztraja
»Vzgledno staliS«e“ pravi „Daiiy Herald“
LONDON, 28. januarja. — Perzijsko odposlanstvo je v soboto zvečer proti pričakovanju podalo v Londonu izjavo, v ka-teri naznanja, da ne bo umaknilo zahteve, naj bi varnostni svet Združenih narodov preučil sovjetsko-perzijski spor.
Perzijsko odposlanstvo je potrdilo obtožbo, da se sovjetske vojaške in civilne oblasti vmeiavajo v notranje zadeve Perzije in dodalo, da bo predložilo varnostnemu sveta poročilo s potrebnimi dokazi o dejstvih, ki dokazujejo to vmešavanje.
Gornja izjava, ki so jo predsedniku varnostnega sveta podali v obliki pisma, je odgovor na petkovo stališče sovjetskega odposlanstva, ki se je »odločno uprlo», da bi predložili perzijski spor svetu. V izjavi je vodja sovjetske delegacije Andrej Višinski zavrgel perzijsko zahtevo kot neosnovano in vztrajal prt zahtevi, da pride do neposrednih pogajanj med Perzijo in Sovjetsko zvezo, kar bi bila edina možna rešitev tega spora.
Novi perzijski ministrski predsednik Sultaneh Ghavam Je v razgovoru, ki ga Je Imel z »Reuterjevim, dopisnikom takoj pe svojem Imenovanju, Izjavil: »Korak prejšnje perzijske vlade pri organizacij! Zdtruženih narodov imam za dovršeno dejstvo. Ker Jo zahteva perzijskega odposlanstva dosegla sedanjo stopnjo, nimam namena, da bi perzijsko vprašanje odtegnil preučevanju organizacije Združenih narodov.
JOIIN FOSTER DULLES
član ameriškega zastopstva na skupščini irganlzaclje ZN, ki Je V petek govoril o zaupni upravi
vojvoda toidsobski
London, 28. januarja Ministrski predsednik Attlee Je v plamenom odgovoru na Interpelacij« laburističnega zastopnika zanikoval da bi bili Wtadsorskemu vojvodi ponudili mesto v vladi. Attlee Je nadalje Izjavil, da niso ponudili kraljevemu starejšemu bratu nobenega diplomatskega ali urad nega mesta. Vojvoda (bivši bahaim-skl guverner) biva zdaj v Franciji.
Razen tega pa želim pričeti tudi neposredna pogajanja s sovjetsko vlado, kar predvideva listina Združenih narodov. Po mojem mnenju mora perzijska vlada poizkušati, da pride do neposdednega sporazuma, s Sovjetsko zvezo, da ne bo nadalje otežkoča^ dela mlade organizacije Združenih narodov.
Na vprašanje, če se misli pogajati s Sovjetsko zvezo neposredno, ali pa po perzijskih zastopnikih v Londonu, je Ghavam pojasnil: »V soglasju z mojo odločitvijo, da pričnem z neposrednimi pogajanji sovjetsko vlado, bom dal navodila voditelju perzijskega odposlanstva v Londonu, naj nadaljuje svoje delo pri organizaciji Združenih narodov, Istočasno pa naj stopi v stike s sovjetskim delegatom Višinskim ln naveže neposredne stike preko Londona z Moskvo.
Upam, da bom lahko v kratkem navezal prijateljske stike z predstavniki treh velesil, posebno s našimi sosedi, enako pa tudi z vsemi drugimi člani organizacije Združenih narodov..
šgpSlsi
non!ifc glavni stan za primer ja. drunAs^a P°raza. Ce bi biU izdelali *migačen operacijski načrt, bi mo. nžSttKak,na druga velesila morala bi J, PPrdlanje Indonezije. Tako mdanes ta velesila, katero bi rair ,	Kakor je minister Bevln
rod Pred skupSčino Združenih na. je m ’Ae ni*ozemska vlada tista, ki °°y zainteresirana v indone-vlaZTt* vpraianju. Za britansko ne Mil« vprašanje drugorazred-
^kolZ tnfTrei “ ® tollko’
«ets	siflnr?* ravno britanske
?* vojaškimi rnočZ^ I
važno nalogo. NajbUžie ral tete so bile britanske, za-tega so jih poslali tja. nčr se d,.^Petilo v Indoneziji, se je ,00_ osladi v drugih delih sveta po Nurodni demokrati, ra-
rahiuiki in dobronamerniki so upo-in,*,!; Priliko, katero jim je nudil telen!fcl zlom, da so postavili zah-bi odnhl^s je mogoče same po se-
9°teuo	in 1ih ie iavno mnenie
vsem w 4 simpatijami sprejelo po ti Vod.mokratičnem svetu. Toaa nadzole s° ^li nesposobni voditi in Pe skrHVati vedno naraščajoče tol-uP°rahun?iev’ hi kljub temu, da so vodu 1 oesla in načela svojih ... » «ij0 imen njihove izkušeno-
sti mn * la. ‘"ine njih duševnega obzor-
*ledni»*' Plenttve in umori so po-stvom mine z zakesnelim dej-teive i-Jf tem Primeru politične na-PustuTere Premagani sovražnik ' prav teko kot Nemci in , ,”a mnogih krajih. Ni mo-zahtevati od mlade vladne kakršna je vodij v
Skr
‘Učnih lcaKrlina je vlada nacionali-hosti, wdil v Indoneziji,. izkuSe-vkdnin P°teebne sposobnosti za ob-Vesti ,e !VOl?1 Pristašev. Nedavne ‘tvn ,° ,tta,Vkl kitajskega preblvat-Pknite,?Ii<la?U’ ^ postalo, žrtev kak- V3 ekstremistlčnih čet, kaže, in . ‘e zelo pogostoma patriotizem -demokracija samo pretveza za n ede, ki povzročijo očividno nuj. *% *° °b°rožen poseg v Indanz-
Novi perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je bil v soboto izvoljen z večino samo dveh glasov:	53 poslancev je
glasovalo zanj, 51 za bivScga predsednika Skupščine Hossein Pirnia, 1 glas pa je dobil odsto-pivSi ministrski predsednik Ibrahim Haklmi.
Novi predsednik je star 65 let. Svojo kariero je začel v finančnem ministrstvu. Leta 1910 je bil vojni minister. Resneje je bil notranji in finančni minister ter guverner Khorassana. Leta 1922 je postal zunanji minister, leto kesneje pa so ga iz države izgnali, ker so ga obdolžili zarote proti bivlemu Šahu Rezi Pah-leviju. Do vrnitve (leta 192S) v Teheran je živel v Evropi. Po Pahlevijevem padcu (1942) je postal ministrski predsednik. Februarja 1943 je podal ostavko. Ima obširna in bogata posestva v severni Perziji. Prijatelji ga imajo za pogumnega moža.
Po Izjavi Ghavam Sultaneh-a, Jo zavladalo v krogih organizacije Združenih narodov v Londonu mišljenje, da bodo ta spor skoraj gotovo zbrisali z dnevnega reda ponedeljkove seje varnostnega sveta.
Grčija in Indonezija
Diplomatski opazovalci poročajo, da Je britanska delegacija trdno odločena, da bo predložila varno-atnemu svetu vprašanji, ki sta ju stavili sovjetska in f ukrajinska delegacija o Grčiji ln Indoneziji. Londonsko glasilo laburistične stran. k'- <Dally Herald. omenja v soboto, da se je britanska vlada postavila na vzgiedno stališče. Izjavila je da Je pripravljena z ostalimi narodi iszpravljati o svojih namerah ln je zagotovila, da »e bo podvrgla odločitvam nove svetovne organizacije.
Skupščina organizacije Združenih narodov je v soboto odobrila predlog glavnega odbora za ustanovitev odbora, ki bi preučil vprašanje prenosa imovlne bivše zveze narodov na organizacijo Združenih narodov, ln drugega odbora, ki bi imel nalogo izbrati kraj v Združenih državah, kjer bt bil sedež organizacije Združenih narodov.
Skupščina Je nato odobrila vlogo libanonskega odposlanstva o Imenovanju uradnikov pri organizaciji Združenih narodov. Pravni odbor Je sprejel libanonski predlog ln predlagal, naj bi urednike izvolili s tajnim glasovanjem, ne pa da bt Jih Imenovali na Javni seji skupščino. Libanonskemu predl-gu so se upirali delegati Združ.nih drža/.
‘ • 4“tlrp
Gouin je uspel
20 novih ministrov
»Težka politika - potrebne bodo velik© žrtve,,
Pariz, 28. januarja
Folbc Gouin Jo sestavil vlado. Poleg ministrskega predsedstva Je prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo, kot Je storil tudi general De Gaulle. V novi vladi J« 20 ministrov in 5 državnih podtajnikov (De Gaullova vlada je bila sestavljena iz 22 ministrov). Po strankarski opredeljenosti Je 6 komunistov, 7 socialistov, « članov ljudskega republikanskega gibanja ln en minister, ki ne pripada nobeni stranki.
Uradni seznam nove vlade Je naslednji: podpredsednik — Thorez (kom.); državni minister — Gay (lj. rep. gib.); zunanji — Bldault OJ. rep. gib.); finančni — Philip (soc.); vojni — Michelet Oj. rep. gib.); oborolevanje — Tillon (kom.); notranji — Le Troquer (soc.); industrija — Paul (kom.); delo — Oroizat (kom.); poljedelstvo — Tanguy-Priguet (soc.); prav-da — Teltgon (1J. rep. gib.); kolonije — Moutet (soc.); vzgoja — Naegelen (soc.); transport — Mooh (soc.); hlgijena — Prtgont (1J. rep. gib.); obnova — BlUoux (kom.); preskrba — Longchambon (ne-strankar); požrta — Lctoumeau (1J. rep. gib.); Informacije — Defferre (soc.); bivši bojevniki — Casanova (kom.).
Državni podtajniki: delo — Ma-dus Batlnaud (kom.); narodno gospodarstvo — Albert Gasi er (soc.); industrija — Augu«te Le-coeur (kom.); ostala dva podtajnika bodo imenovali kesneje.
Predsednikov program
V pismu, ki ga je Gouin poslal v soboto trem glavnim francoskim strankam ln katerega vsebino so v Jutranjih urah objavili, jih je pozval, naj do dvanajste ure odgovorijo na njegov poziv »Rešimo Francijo*. V pismu, ki zahteva strog gospodarski načrt, ki nima primera v francoski zgodovini, piše‘Gouin:
»Popolnoma se zavedam, da Je ta politika te"ka in da bodo potreb, ne zelo velike žrtve*. Pristavlja pa, da nove vlade ne bo mogel sestaviti, ako vse tri stranke ne sprejmejo »vseh točk, ki jih navaja v pismu*. Ukrepi, ki jih zahteva, so sledeči: 1. Tovarne orožja je treba za eno leto zapreti in Jih predelati za civilno proizvodnjo; 2. mobilizacijo nabornikov lz leta 1943 ln, če bo potrebno, odgoditev vpoklica pod orožje nabornikov leta 1946; 3. štednjo ministrstev ter podelitev polnomočja predsedniku vlade, da lahko zniza lzčiatke z odobritvijo finančn^a ministra ln ministra za narodno gospodarstvo, ne da bi se posvetoval z vso vlado. 4. začasno ukinitev napredovanj v civilnih službah in podižavljenl industriji, ukinitev sprejemanja v služ-
bo novega civilnega osebja ter »obsežno znižanje* Izrednih Izdatkov v podržavljenih podjetjih. 6. morebitno podržavljanje zavarovalnih družb. 6) povišanje prevoznih tarif in cen. za premog. 7, strogo zadržanje cen in plač na določeni višini; 8) stroge ukrepe m zatrtje črne borze. 9) zaplemba nekaterih tujih podjetij ter prodajo dela poslopij in naložb podržavljene Industrije v korist države.
POTRES V ŠVICI
M SUNKOV
Milan, 28. januarja
V	petek okoli 18.30 so zabeležili potresomeml observatoriji v Italiji ln drugod silen potres. Posebno močna ata bila dva sunka, ki sta trajala skupaj 16 sekund. Kasneje so sledili še nadaljnji sunki, ki p* niso bili tako močni kot prva dva.
V	Milanu je potres povzročil , zbeganost zlasti v vtaokoležečl
četrti Porta Magenta, Geofizlčni zavod pavijske univerze poroča, da je jakost sunkov zlomila po-treeomeme igle. Observatorij' v Moncallerl javlja, da ae je potres pričel točno ob 18,32 in ae končal ob 18.42. Istočasno so zabeležili potres tudi v Rimu. Po preračunu je bilo središče potresa okrog 640 km severozahodno od Rima (na 46.o ln 20' asveme širine ter 7.0 ln 37’ vzhodno dolžine) v kraju, ki leži jugozahodno od gorovja Jungfrau v Švici.
Iz Berna poročajo, da je petkov potres mesto zelo močno prizadel.
Iz Frelburga poročajo, da so zaznali novi sunek ob 03.06 url. Žrtev ni bilo.
Iz Berna poročajo, da. se je zaradi potresa porušil del simplon-ake proge med Rodansko dolino ln Domodossolo. Precej težka je škoda v raznih krajih kantona San Gallo. V glavnem mestu kantona Slon »o poškodovana skoraj vsa poslopja, med njimi tudi vladna palača.
»Reuter* poroča, da Je potres v kantonu Vallea zahteval številne žrve; zrušili ao se trije zvoniki. Skoda je velika. Vse telefonski zveze so prekinjene. V glavnem mestu kantona so poškodovane skoraj vse stavbe. Potres je poškodoval tudi seizmografe v Neuf Ch&tehi. Igle so se premaknile za 23 cm. Potreans sunke je spremljalo votlo podzemsko bobnenje.
Švicarski radio poroča, da eo »tlzmografsk! aparati zabeležili od petka od 20.30 do sobote zjutraj ob 7. url 41 sunkov. V teku sobote so se pojavljali v kantonu San Galio še nadaljnji sunki.
SOVJETSKI PREHODNI HODNIKI
Poljska daje v najem
MikoiajcZY^ in volitve
LONDON, 28. januarja. — Nedeljnik »Observer* je vCeraj objavil brzojavko svojega dopisnika iz Varšave, ki poroča, da vodijo predhodna pogajanja za skrčenje sovjetskih čet v določenih področjih Poljske.
Dopisnik piše: »Področja, ki jih bodo imenovali «sovjerteikl prehodni hodniki*, bodo lahko začasno dali V najem Sovjetski zvezi po določeni najemnini m dobo 10 lot.
Taksni hodniki naj bi bili trije:
1.	) iz Konigsberga v Berlin preko poljske Vzhodne Prusije in Pomorjanske;
2.	) iz Lvowa v Berlin preko Katovic in poljske »ledje;
8.) železniška proga Moskva-Berlln preko Visle v bližini Varšave.
Širino hodnikov morajo še dolo-
čiti. Val vojaki Rdeče armade bodo nato, kot predvidevajo, ostali v mejah tako določenih hodnikov. V primleru, če bi čete zasačili izven meja, Jih bo poljska policija aretirala ln predala sovjetskim vojaškim oblastem.*
Stališče Jcmctskc atranke
Pretekli teden Je bil kongres poljske kmetJke stranke, ki JI načeluje namestnik ministrskega predsrdnika Stanislav Mlkolajczyk.
Bei/in čestita Grkom
Britanske čete na zahtevo vlade
LONDON, 28. januarja. — Grški ministrski predsednik Sophoulis je
Na rijem so določili smernice stran- sporočil, da Je prejel osebno sporočilo britanskega zunanjega ministra
Bevina, v katerem mu prisrčno čestita k modri politiki, ki jo vodi grška vlada pod njegovim vodstvom.
Sophoulis je dejal, da je Bevin osebno posredoval pri rešitvi neke težkoče, ki se je pojavila med anglo-grškimi finančnimi razgovori, ki so jih zaključili v petek. Grški odbor za zunanje zadeve, ki je sestavljen Jz bivših ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, je v petek soglasno odobril stališče, ki ga je grška vlada zavzela do vprašanja prisotnosti britanskih čet v Grčiji. Odbor se je pol predsedstvom ministrskega predsedniki Sophoulis-a sestal z na-
ke za prihodnje volitve.
Kmetska stranka želi, da bi se vršile volitve čimprej, in sloer v popolnoma dtemoknatlčnl obl Ud ln s sorazmernimi zastopstvi.
MikolaJczyk Je naklonjen koalicijski vladi, nima pa za potrebno, da bi bile v njej zastopane vse dosedanje stranke. Vsekakor pa zagovarja potrebo, da ttl kmetska stranka še nadalje sodelovala s komunistično, delavsko ln socialistično stranko. Odločno izključuje, da bi bile brez volivnega bloka ln z enotno listo volltva neizvedljive, ali da bi moglo pripeljati do glasovanja za ali proti Sovjetski zvezi. Mltool'ajczyk ne izključuje možnosti volivnega bloka, Če bt kmetska stranka lahko dosegla zastopstvo, ki bi bilo primerno njem politični moči
Politični program kmetske stranke, ki so ga sprejeli na kongresu, vztraja na vestnem tolmačenju demokratičnih načet ln podčrtava pravico do osebne svobode ter zavrača metode totalitarne politike. Istočasno naglasa program skupno sfeulče vseh strank vladne koalicije do dodeljevanja zemlje, podržavljen Ja Industrije, do prijateljskih odnoSajev s Sovjetsko zvezo ln nove zahodne meje.
KONEC KRIŽARKE „PRINZ EUGEN"
Boston, 28. januarja Prva velika vojna ladja, ki je pripadala osnim državam in so je predali Združenih državam kot vojni plen druge svetovne vojne, je prispela iz Portsmoutha v Boston z ameriško in nemlko posadko.
Gre za vemlko križarko ePrinc E:gcn» z 18.460 tonami. Prihodnji teden jo bodo peljali na odo Jo mrrje in jo pognali v zrak.
Uradne poročilo ministrstva mornarice pojasnjuje, da bodo krilat ko uporabili za poizkus, ki bo stal deset milijonov dolarjev. Predstavnik mornariškega ministrstva je odklonil odgovor na vpraianje, če bodo pri tem poskusu uporabili tudi atomsko bombo.
Razni v lomuniii
po moskovskih sklepih
Obljube in dejstva
BUKAREŠTA, 28. januarja, piaiuk poroča:
Posebni »Reuterjev* do-
«Ceprav je preteklo že dvajset dni, odkar je Grozova vlada obljubila Članom zavezniške komisije, da bo v soglasju z določbami moskovske konference vzpostavila svoboščine, ki so bistvene za demokratični režim, še vedno ni nobenega vidnega znaka sprememb.
\ pogledu svobode tiska je komunistični propagandni minister obljubil, da bo narodna kmetska stranka, ki je bila svojčas v državi najmočnejša, smela izdajati svoj dnevnik v glavnem mestu, drugega na deželi, poleg tega pa še dva tednika.
Pravtako je obljubil liberalni'
menom, da bi razpravljal o zahtevi sovjetske vlade, naj varnostni svet ustanove Združenih narodov preuči predolgo zadrfavanje britanskih čet v Grčiji.
Ministrski predsednik je Izjavil, de je Komisija soglasno mn in ja, da ao britanske čete zdaj v Grčiji na zahtevo grške vlad:. Njihova prisotnost ne pomeni poseganja v notranje zadeve Grčije.
Računajo da bo komisija nemudoma poslala varnostnemu svetu ustanove Združenih narodov zadevno poslanico, ki jo bodo verjetno podpisali zastopniki vseh političnih strank razen organizacije KAM, komunistične stranke ln ljudske republikanske zveze,
Sophoulis, ki je v petek Izjavil, da bodo sovjetsko zahtevo predlo. 1111 varnostnemu svetu, je dejal, da si bo Grčija pri omenjenem svetu prizadevala, da bi britanske čete ostale v državi.
Ameriški zunanji minister je dal včeraj sledečo Izjavo:
»Ko ao 12. Januarja objavili odobritev posojila 16 milijonov dolarjev, ki ga je dala Grjlji »Ezport-Import banka*, je poslala vlada Združenih držav grški vladi noto, v kateri je Izrazila svoje simpatije in zanimanje za finančna vprašanja obnovitve grškega gospodarstva ter prepričanje, da bo načrt, ki ga je določila grška vlada, premagal težave pri gospodarski obnovi.
Grški narod lahko upa, da bo pri tej težki nalogi deležen trajne zu-nanje pomoči, kakršno v 'polni mori zasluži narod, kateremu so zasedbene sile osi popolnoma uničile gospodarstvo, narod, ki je proti okupatorju nudil tako veličasten odpor.
Pri grško-brltansklh pogajanjih v Londonu so bili prisotni tudi predstavniki ameriško vlade.
Zasedanje ao preložili na pone. deljek.
Poročevalska agencija Iz Osla je Javila, da se bo norveški zunanji minister ln voditelj norveškega odposlanstva Trydge Lie, na kratek Čas vrnil V Oslo,' kjer bo imel razgovore z norveškim ministrskim predsednikom Gerhardsenom.
Britanski veleposlanik v Moskvi s'r Archlbald Clark Kerr je prl-ki mu tre ‘r r"'-
redil za odhodnlco v Kremlju sovjetski komisar za zunanje zadevo Molotov. Navzoč je bil tudi
SJalln.
V razgovoru, je poslanik Izjavil, da ata Stalin ln Molotov pokazala globoko zanimanje za položaj v Indoneziji.
Sir Archlbald Kerr bo najprej odpotoval v pošebnl misiji na Java Nato bo odšel v Wa*hington, kjer bo kot britanski poslanik ’	Hr.lifasa.
narodni strank!, ki je tudi pomembna, da, bo lahko izdajala po en dnevnik v prestolnici in enega na deželi.
Dejstvo pa Je, da nebeden izmed teh dnevnikov še ni izšel. To morda zaradi tega, ker niso uredili vprašanja pomanjkanja papirja to morda zaradi tega, ker vidijo težave s sindikatom tiskarskih delavoev.
V	pogledu svobode združevanja »o zdi, da stoji vlada na stališču, da Je Romunija formalno Se pod zasedbo to da bi zaradi tega morali narodna kmetska in narodna liberalna stranka pred zborovanji zaprositi za uradno dovoljenje. Videti Je, dla to traja ie naprej, Čeprav je res, da so bili pred kratkim nekateri politični sestanki ln oblasti niso neposredno posredovale.
V	pogledu političnih pripornikov je položaj nejasen. Pravijo, da Js Groza obljubil, da bo opustil procese proti članom narodne kmetske stranke, ki so še v zaporih, dejstvo pa je, da je glavni tajnik ln nadaljnjih 12 članov imenovane stranke moralo v soboto pred vojaško sodišče, ker ao obtoženi, da ao brez predhodnega vladnega dovoljenja organizirali zborovanje.
Kar se končno tiče obljube Vlade, da bo Čim prej razpisala svobodne volitve, ao opozicijski krogi zaskrbljeni zaradi tega, ker so na odločilna mesta podeželskega orc-žnlstva postavili približno 200 moi lz dveh divizij, ki so jih sestavili izključno izmed bivših ujetolkov v Sovjetski zvezi. Zaskrbljenoat Izvira iz domneve, da no jih v teku ujetništva v Sovjetski zvezi popolnoma prepojili a komunistično ideologija*
100 TALCEV ZA VSAKEGA NEMCA
Niirnberg, 2i januarja
Francoski državni tožilec Dubost je opisal nasllnl&ko delovanje Nemcev na Norveškem.
O talcih v Franciji je dal sledeče številke: Lyon 3674, Marseille 1513, Lille 1143, Leon, 222, Rouen 658, Angera, 863, Orlčan* 501, Reims 35, Dljon 1691, Poltlers 82, Stras-burg 211, Rennes 974, Limoges 2863, Clermont-Ferrand 441, Montpellier 785, Bordf ruz 806, Nancy 571, Metz 22 ta N Izza 324; skupaj 29.660 talcev.
Po ukazu generala Stlilpnagela eo sestavili liste oseb, ki bi jih u-strelili, če bi se pripetila dejanja sabotaže ali napadov na nemško vojsko ali pomožne oddelke. Tak-ar.e liste so dostavljali članom rodbin označenih talcev z opozorilom na posledice proti nemški sili naperjenih dejanj. Tako ao upali, da bodo rodbine sodelovale z oblastmi ter prijavljale priprave za sabotaže to napade, da bi tako rešili svoje sorodnike pred ustrelitvijo, Dubost je izjavil, da je to stari nemški običaj »streljanja talcev*, ki so ga uporabljali že teku prve avetovue vojne. Prečital je besedilo ukaza maršala Kettela, ki pravi med drugim, da »morajo za vsakega (ubitega nemškega vojaka, ustreliti 100 talcev*.
»Nemci — je nadaljeval Dubost — so upali pridobiti si naklonjenost nacionalistov, pri katerih so hoteli o sovražiti komuniste. Upali so, da jim bo uspelo razdeliti Francijo v dva tabora in vpreči protikomuniste v svoj voz.*
ZAPISKI
Slovenci
In politični realizem
Iz navedenih pogojev ta političnih danosti p« slede nekatere nujne posledice:
1.	Zastopniki, ki jih je slovensko ljudstvo s svojimi glasovi izbralo v deželni zbor, kakor tudi strankina vodstva, v kolikor so v danih okoliščinah bila deležna ljudskega zaupanja, imajo moralno dolžnost, vršiti zaupano Jim nalogo tako, kakor je to v resnično korist slo. venskega ljudstva. Koroškim Slovencem je po stoletjih neizpolnjenih obljub, nasilja to trpljenja treba omogočiti takoj ie danes popolnoma enakopravno sožitje v deželi. Doba Mayer-Kajbiča, njegovin prednikov in nasilnikov se mora enkrat za vselej končati. Slovencem je treba v vsej javni upravi, kjer se končno v najvišji meri pokaže v dejanju ta enakopravnost, dati tisto zastopstvo, kakršno odgovarja številu njihovih zastopnikov v deželnem zboru, po posameznih občinah ter uradih, pri katerih J» to ljudstvo šo v posebni meri interesi rano, pa seveda več, v skladu ■ ljudskimi težnjami in potrebami Prenehati mora za vselej oblast renegatov, narodnih odpadnikov ter drugih nesocialnih elementov. Gospodarske koristi naj bo to ljudstvo deležno v enaki meri, kakor neihški deli pokrajine, ceste in pro. metna pota, industrijske naprave, pa tudi kulturne ln vzgojne zavode, naj grade tu v enaki meri kot drugod v deželi. Vse pa naj postavijo v resnično službo ljudstva. To so popolnoma konkretne In hvaležne naloge, pred katere so po. stavljeni novoizvoljeni ljudski za stopnikl ln katerim ae ne morejo odtegniti, če hočejo v amlalu demokratičnih načel opravičiti zaupanj« naroda. Pri tem je posebno treba poudariti dejstvo, da se mora vsak tak zastopnik držati predvsem na. tel — ln to j« bila najširša avtonomija za Slovence — katere je propagiral v volivnem boju In za katera Je pridobil glasove ljudstva. Njegova osebna usmeritev mora pri tem stopiti močno v ozadje.
2.	Slovensko ljudstvo na Koroškem mora pri Izgradnji svoje avtonomije aktivno pomagati. Čeprav mnogih nalog zaradi nasilno ohromitve narodnega organizma po nacizmu zadnjih 20 let še ne bo mo. glo prvi dan v polnem obsegu prevzeti na svoja ramena, mora vendar vedno in oh vsaki priliki biti pripravljeno, dati za blaginjo vse narodne skupnosti na razpolago vse svoje ustvarjajoče sile. Pred težavnostjo rešitve konkretnih vprašanj vsakdanjega življenja naj stopi popolnoma v ozadje demagogija volivnih dni, stvarni raslogi to politima razsodnost naj namesto zanese nesti vodita bodoče delo. S stvarnim delom se nihče ne mora kompromitirati v očeh poštenih ljudi, pač pa politična nerazsodnost lahko ogromno škoduje narodu in to še prav posebno v času, ko veliki svet zre in opazuje vsak njegov gib. Po kvalifikaciji takih političnih prizadevanj se bodo vzela merila za bodoče mednarodnopravne odločitve. Zato, narod slovenski, zavedaj ae, da je tudi tvoj« bodočnost v tvojih rokah!
3.	Treuga Del, politično premirje z ozirom na debato o obmejnih vprašanjih, ki je bilo sklenjeno za dobo volivnega boja, je prav, če traja šo kaj časa, dokler stvari ne dozore za rešitev, ki naj bi bila vsem narodom v največjo korist Od propagande razpaljena atrr. ni pravi svetovalec pri reševanj težavnih vprašanj življenja poedlr. cev niti narodov. Čeprav Je razumljivo, da je prehod v vsakdanjost težak posebno pri narodu, kjer je bil vso vojno dobo sleherni utrir našega srca to sleherna misel posvečena pričakovanju svobode, katere glas se je tako zapeljive širil tudi preko londonskega radija. Toda čo Je to težko ta če vsi naši upi to pričakovanja niso izpolnjena, potem nam mirnost prev-darka lahko mnogo Več koristi ka kor razvnetost are*.
Mislimo, da s tem nismo nič povedali, kar bi moglo komu kraj. Sati kake pravice. Ce pa bo ob izpolnitvi gornjih pogojev olajšana obnova razdejane dežele, njenegv gospodarstva, njene kulture in končno vsega našega mišljenja in čustvovanja, potem bo s ten
___	________________ ustvarjena le trdnejša podlaga za
nilsko, sladkor, moko, maščo-; vsako dokončno rešitev političneg; be, konservirnne ribe in pole- j vprašanja koroških Slovencev. Da novke, jajca v prahu ln d nuja j so U samo en del kulturne enote živila. Z nakazilom novih de- , slovenskega naroda, je danes jasno
Amerika dobavlja
Predsednik Truman jo v soboto zahteval od pristojnih vladnih uradov, da omogočijo pospeSltev živilskih dobav evropskim državam. Pozval ie Kanado, Avstralijo in Argentino, naj se močneje zavzamem za pobijanje draginje v Evropi. Predsednik je izjavil, da bodo prve poliljke 6e vedno vsaj za . m*';Ionov ton manjše od skupnih potreb prizadetih
:«y ®vroPo Je prispela ame-f komisija, ld bo razpravljala o dobavi ostankov ame-riske-ga vojnega materiala raznim evropskim državam. Predsednik ameriškega sveta društev za pror.tovoi jno po- j moc tujini Karl Martin jel. izjavil, da bo največji delež preostalega materiala dobila Franclja. Pomoči pa bodo deležne tudi Belgija, Nizozemska, Češkoslovaška, Grčija, Poljska, Italija in države Bližnjega Vzhoda.
VNUKA dobavlja Italiji
namlh sredstev ustanovi VNUKA narašča število oseb,
in spada med aksijome, med osnovne predpostavke vsaka bodoče u re-
ki prejemajo enodnevni obrok d'tve siovonskcga »življenjskega*
juhe in drugih živil. Ob pri četku leta je bila število oseb l.lOO.ftOO, do konca februarja pa je poskočile na 2.tH)O.OOb. Pomožna akcija v Italiji obsega 88 pokrajin. Julijska krahne j« izvzeta. Koncem 1045 so znašalo dobave živil
prostora, če hočemo rabiti ta pojem iz nacističnega izrazoslovja.
(Konec)
Aretacij« v Nemčiji
Es-on, 28. januarja Britanska preiskovalna služb« je Hftrvrc-e TTNJtUA 970.900 stv i aretirala sedem voditeljev poirur-tmr. t-j—	-* -	•-(, petrolejske Industrija.
TRŽAŠKA KRONIKA
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Mimohod novih policijskih oddelkov
pred”generalom Hardingomi
Odhod generala Rltchieja
V kratkem bo odšel 5« Trsta general W. B. D. Ritchie, ki je namenjen v Kairo, kjer bo prevzel novo službeno mesto. General Ritchie, višji lastnik' pri poveljstvu 13. armadnega zbora, je bil uslužben kot častnik za dobave 4n upravo in je sodeloval tudi pri delih komisije za vojni plen.
Načrti za nporabo bivšega poslopja G.I.L. * Gradež zahteva dovoljenje za otvoritev igralnice
V soboto popoldne ob 15.20 url Je bila redna seja Pokrajinskega sveta pod predsedstvom inž. Gandusia. Besedo Je prevzel predsednik okrožja odvetnik Puechcr, ki je ponovil Izjave podpolkovnika Armstronga, ln »icer: glede sol bo Zavezniška vojaška uprava ukrenila vse potrebno za njihovo redno delovanje; nadalje bodo UBtanovtll urad, ki bo skrbel za južlne po šolah; vsd šolski prostori bodo zakurjeni
Vprašanje odstranitve mm v vodah Gradeža preučujejo, toda zadeve ne bodo mogli rešiti v kratkem Oa-su. Ukrenili so že vse potrebno za nastanitev policijskega oddelka v Gradežu. V kratkem bodo vzpostavili pomorsko zvezo s Trstom. Odvetnik Puecher je nato prečita! dopis občine Gradež, v katerem prosijo dovoljenje za otvoritev igralnice. Omenjeni dopis navaja, da je Gradež edino kopališče v Julijski krajini, kot kraj, ki je oddaljen od mest z nad 200.000 prebivalci in e-dini kraj, ki ima primerne predpogoje za otvoritev take igralnice.
Na predlog tržaške mestne hranilnice so izvolili za člana njenega upravnega sveta Giovannija Paro-vela kot zastopnika za poljedstvo.
Predsednik okrožja je naznanil, da bo v kratkem prenehal delovati ameriški Rdeči križ in da bo prevzel to mesto italijanski Rdeči križ, ki bo imenoval svoj lastni upravni svet.
Nato Je govoril o načrtih, ki Jih zdaj preučujejo, za uporabo bivše, ga poslopja italijanske mladinske organizacije G.I.L. na trgu Ober. dan. Neka družba iz Turina in Milana, ki Je v zvezi s podjetjem «Fiat», misli dokončati blok hiš in zgraditi na strani proti trgu Ober-dan velik sodobno opremljen hotel, v središču pa veliko garažo za 5000 avtomobilov ter na zadnji strani proti, Justični palači kino-gledali-Sče s 4000 sedeži. Zadevo .še preu-čujejo, ker so mnenja* da bi lahko uporabili omenjeni blok hiš za javne urade in za dijaški dom.
Predsednik okrožja je za tem sporočil, da bo prve dni februarja sestanek vseh vvomisij za čiščenje.
Po zaslišanju zdravstvene komisije so odobrili zahtevo zdravstvenega in higijenskega urada za 100 od-
stotno zvišanje zasebnih prejemkov \ sanitetnih uradnikov.
Dr. Plccoli je poročal o mnenju pravno upravne komisije v zvezi s predlogom svetovalca dr. Pincherla o Izpremembi proglasa št. 5 maršala Alexandra za ustanovitev Izrednih porotnih sodišč. Komisija misli, da če bi Pokrajinski »vet posredoval pri Zavezniški vojaški upravi zaradi iz premembe proglasa št. 5 maršala Alezandra, Zavezniška vojaška uprava ne bi mogla o tem odločati ■ pravnega stališča. Dr. Pineherle Je vztrajal pri zahtevi posredovanja za Izpremembo proglasa ter predlagal, naj odklonijo vlogo komisije. Vlogo dr. Pincherla so nato izglasovali ln odobrili z 8 prot! 7 glasovi. Sejo ao zaključili ob 18. uri.
General sir John Harding, poveljnik 13. armadnega zbora, je v soboto, v spremstvu brigadnega generala T. S. Alrejra, obiskal policijsko šolo Julijske krajine. Pri vstopu v šolo so ga pozdravili polkovnik H. Thorne, vodja policijske šole, podpolkovnik G. Richardson ter stotnik A. Hanbury, član Zavezniške vojaške uprave pri odseku za Javno varnost.
Ko je general pregledal častno stražo, je stopil na prostor, kjer je bilo postroj enih 255 gojencev za mimohod, pregledal Jih je in kratko nagovoril. Po mimohodu Je general poklical k sebi angleške vojaške inštruktorje in častnike in Jim čestitel k doseženemu uspcfnu.
Mimohoda so se udeležili vsi gojenci, ki »o pravkar končali po-
Radljska naročnina
Zavezniška vojaška uprava je za leto 1946 odredila povišanje radijske naročnine; naročnina pol leta znaša 215 lir, celoletna pa 420 lir. Kdor ni pripravljen plačati povišane naročnine, lahko do konca januarja naročnino odpove. Novo naročnino Je treba plačati do' 81. januarja tega leta istočasno s predložitvijo radijske knjižice. Urad za naročnike v ulici Torreblanca 19, telefon 3606 J6 odprt od 8 do 16.30 ure.
Major Davle je odpotoval
Včeraj zjutraj je odpotoval is Trsta major John Davie, ki se vrača po odpustu iz vojaške službe v rojstno mesto Lanark na Škotskem.
John Davie je bil dodeljen tiskovnemu uradu AlSa za Julijsko krajino in je izvrševal Številne naloge, ki so v zvezi s tiskom.
Omejil ve električnega toka
Industrijski oddelek in oddelek za javna dela Zavezniške vojaške uprave poročata, da bodo omejili v različnih predelih mesta Trsta od 15. do 21. ure električno razsvetljavo po naslednjem vrstnem redu:
Ponedeljek
Severni del mesta s ulicama Gha. go ln Romagno;
Torek
Predel, ki ga obkrožajo ulice: Romagna, F. Severa, Nizza, Pale-strina, S. Francesco in Carducci; predel, ^ci ga obkrožajo ulice: kor-zo Cavour, Ghega, Trsnto, Galat-ti, trg Vlttorio Veneto, Roma, Machiavelli, Filzl, S. Spiridlone, Mazzini, Dante, Genova, Korzo ln Borzni' trg, Canalpiccolo, trg N. Tommaseo, obala 3. novembra, predel, ki ga obkrožajo ulice: Bo-sco, Guardla spodnji del, Madon-nlna, Pondares, bivši trg Impero, korzo Garibaldi, Androna Zudcc-ohe; ulice: cesta XX Settembre, Ireneo dclla Croce do Volti, Gluha do Ricci, Battlstl liha števila in prečne ulice, bi so v to vštete.
Sreda
Predel, Jtl ga omejujejo ulice: Geppa, lihe številke Carducci, Im-brlani, P. S. Glovanni, Galllna, trg Goldoni, Korzo, Imbrlanl, Mazzini, S. Lazznro, PonchlelU, Dante, Genova* S: Spiridlone, Milano; trg V. Veneto, Roma; predel, ki ga omejujejo ulice F. Severo, Castagneto, Vili* Giulia, F. Severo, Seoglietto, Cologna, Volta, Merconi, F. Severo; predel, ki ga omejujejo ulice: S. Francesco, Rismondo, soda števila Batisti, Palestrlna; ulice:	S.
Glacomo in Monte, Pascoll, Largo NJccolinl, Foecolo, trg Plccardl, Gamblnl, Rossetti, Mameli, Eremo,
Doboii javnih nameščencev
Splošni ukaz Zavezniške vojaške oprave St. 33
Danes objavljamo zadnji del Splošnega ukaza št. 33.;
Izvajanje tega
Člen XIII.
ukaza
Odst. 1. Določbe tega ukaza veljajo za okrožne in občinske tajnike ter za vse okrožne in občinske uslužbence.
Odst. 2. a) Naslednje ustanove ter zavodi imajo s tem pravico, da po odloku pjystojnih oblasti ter ustanov in zavodov raztegnejo vse v tem ukazu navedene ugodnosti ln povišice po spodaj omenjenih določilih in pogojih na svoje o-sebje; ustanove za javno pomoč in blaginjo; poldržavnl zavodi in v splošnem vsa telesa ter zavodi Javnega značaja, vštevšl avtonomne zavode, ki so pod državnim nadzorom ali upravo, ali pa dobivajo stalne podpore ah prispevke od države; vsi zavodi, ki so dodeljeni ali pa neposredno odvisni od okrožij ln občin na ozemlju ali državnih zavodov, naštetih zgoraj, čigar o-sebje ni podvrženo pravnemu nadzoru kolektivnih delavskih pogodb.
b) Ti zavodi in ustanove imajo pravico, da dajejo nižje vsote od ugodnosti in povišlc, naštetih in predvidenih v členih IV, VI ter IX tega ukaza.
Člen XIV. — Omejitev celotnih
prejemkov.
Odst. 1. Celotni prejemki osebja upoštevanega v odst. 2 prejšnjega člena, seatojajo iz: a) plače, do katere Je imel kdo pravico na dan 8. septembra 1943, zvišane po doplačilu za aktivno službo in po začasni vojni dokladi istega datuma; b) doklade za družinske člane ali podobne družinske doklade, ki so bile v veljavi 8. septembra 1943, zvišane za 100% na osnovne in dodatne zneske za prve tri otroke, a nespremenjene glede na zneske, Izplačljive za četrtega ln naslednje otroke; c) začasne dopolnilne doklade, izračunane v smislu odst. 1, člena VII tega ukaza na podlagi celotnega zneska vseh doklad, o-menjenih v prejšnjih pododstavkih a) ter b), a v nobenem primeru višja od 1900 Ur mesečno (skupno); c) povišice dopolnilne doklade, navedene v odstavkih 2, 3 in 4 člena VlH tega ukaza, ne bodo v nobenem primeru mogle biti zvišane za več kot 3000 Ur mesečno (skupno) kot skupni rezultat izvajanja členov IV ki VI ter vseh odstavkov člena IX razen odst. 1.
Odst 2. Gornja omejitev bo naj-
prej veljala za mezde in nato za družinske doklade.
Oen XV. — Odtegljaji predujmov
Predujme, ki jih je dala tako i-menovana faSlstično-republikanska vlada ali nemške sile pod nemško zasedbeno vlado, bodo odtegovali v višini 100 Ur mesečno.
Člen XVI. — Izračunavanje prejšnjih povišic, predujmov itd.
a)	Pri izračunavanju zneskov, ki jih je treba osebju izplačati po določbah tega ukaza, Je treba sešteti vse, zneske izplačane, odkar Je ta ukaz stopil v veljavo (1. julija 1945), ter vključiti izredno podporo in doklado bombardlrancem, ki sta z odst. 1, člen IX tega ukaza odpravljeni in vse povišice in predujme, ki jih je »daj dovolila Zavezniška vojaška uprava.
b)	Oe bi se po takem izračunavanju Izkazalo, da Imajo uslužbenci še kake zakonite zahteve, jim bodo dolg izplačali v enkratnem znesku.
Člen XVII. — Kazen za prekršek tega ukaza Kdor bi namerno prekršil kako določbo tega ukaza, bo kriv prestopka ter bo, če ga bo 2iaveznl-3ko vojaško sodisče spoznalo za krivega, kaznovan z globo ali zaporom ali obojim, kakor bo sodišče pač odločilo; namesto take kazni ali poleg nje, lahko sodisče odredi, da mora krivec plačati vse vsote, do katerih po tem ukazu nima zakonite pravice.
Člen XVIII. — Veljavnost tega ukaza
a) Vse povišice, doklade ln ugodnosti, naštete v tem uklazu, ter uredbe, pogoji ln omejitve, nanje se nanašajoče, bodo veljal« od dne 1. Julija 1945. b) Časovna oznaka »veljavnost tega ukaza* rabljena, v tem ukazu, bo pomenila dan 1, julija 1945. c) Z izjemo gornjih določb bo ta ukaz stopil v veljavo na ozemlju ter v njegovih okrožjih na dan njegov« prve ondotne objave.
Ugotovitev tatu
Po dolgih podrobnih preiskavah j« • civilna policija ugotovila storilca, ki j« prod časom z orožjem v roki vdrl v trgovino z živili v ulici Malcanton. Ropar j« neki Fe-lice Ostrowska,
SULulgl, Crlspi, Tljneua, trg Ospe. dale, Parini, Gambini.
Četrtek
Predel, ki Je med ulicami:	Bo-
nomo, I. Pindemonite, Strada per Longera, S. Giovanni, F. Severo, Seoglietto, Scoglio, Cologna, Kan-dler, trg Volontari Giuliani; po. d roč je mod ulicami: Bamblni, Ptc-cardi, Petronlo, Sonnlno, Raffine. ria; ulice okrog Largo Festalozzi, vstevši Molln« a Vento, Rlgutti in Guardla; področje med ulicani: Pasaeggio S. Andrea, G. R. Carli, Combi, J. Muzlo, Aliče, Ciamician, cesta Terza Armata, Šalita Monta-nelll, UniversitA, Promontorio, obala Ottaviano Augusto, obrežje Fra-telll Bandlcra In področje Skednja.
Petek
Področje onstran ulic: Valmaura, Istrla, Marenzi, Molino a Vento, P. P. Vergerio, Veltro, Settefonta-ne, Fasquale Revoltella, Bartoletti, Nanian, Mameli proti Rocolu, Pog-gl, Sv. Ana do Katinare in Longera proti Zavijam; področje, ki je med: obalo Grumula, obalo Naza-rio Sauro, ulico Boccardi, s, Seba-stiano, Galerijo Prottl, Korzu, Galeriji Sandrinem, trgoma G. B. VI-co, Rramante, ulico Scuole Nuove, Ponziana, ulico Don Bosco, Pas-seggio S. Andrea, G. R. Carli, Com. bi, Muzlo, Aliče, Ciamician, cesto Terza Armata, Montanelli, Univer-»ItA, Promontorio in Rlva Grumula; področje Opčine.
Lokali za zavezniške sile spadajo v svojih prlzedetih področjih istim omejitvam; izjema so samo bolnišnice« in vojaške naprave, ki so bistvene važnosti.
Za olajšanje del v pristaniškem področju bodo uporabili kot pomožna sredstva za Razsvetljavo reflektorje v tistih ulicah, ki so v zatemnjenih predelih in ki še delujejo z lastnimi generatorji In niso predmet omenjenih omejitev. .
llcljski tečaj. Ta teden bodo stopili v službo* in tako povečali število policijskega zbora, ki bo Štel zdaj okoli 2400 mož; to število bodo po načrtu povečali na 2500 mož. Kasneje se bodo gojenci vrnili spet v šolo, kjer bodo obiskali točaje za izpopolnitev ter druge tečaje, katerih namen je, da ohranijo spretnosti, ki so sl jih pridobili. Trenotno obsegajo specialni tečaji študij o metodah kriminalnega raz-skovanja ter študij o uporabi radijskega aparata, ki Je dragoceno orodje pri zatiranju zloččinstev.
Policija Julijske krajini, ki so jo osnovali na demokratski podlagi ter po vzorcu londonske mestne policije, je sestavljena lz mož, ki so sodelovali pri raznih odporniških gibanjih ter so znani zaradi svoje, ga antifašističnega čustvovanja. V novo policijo so vključili večji del bivših policistov, pri tem so oblasti vedno upoštevale njihovo politično preteklost,
PREHRANA
Razdelevanje tobaka in papirčkov
Za teden od 28. Jan. do 2. febr. bodo potroškl dobili Po 20 gr cigaret Macedonia in dve cigari To-scana. Za prvo polovico februarja pa bodo razdeljevali potrošnikom po 4 zavojčke papirčkov ali po dve škatli stročnic.
Novo cene papirčkom in stročnicam
Novo tarifo za prodajo papirčkov ln stročnic, ki jo je odredila italijanska monopolska upra,va 1. jan. 1916, so razširili tudi na področje «A» Julijske krajin« ta velja od 28 jan, naprej. Monopolski tip: škatlja s ato zavojčki po 100 negu-mlranlh papirčkov 1000 ’ir; enaka škatla gumiranih papirčkov 1100 lir; 20 škatel po 50 stročnic 340 Ur; nemonopolske vrste: 100 knjižic po 40 gumiranih ali negumiranlh papirčkov 1200 lir; 10 škatel po 100 stročnic navadnih ali z ustnikom 500 lir; paket 10 škatel po 100 stročnic s filtrom 550 lir.
Žalna svečanost v spomin • padilb partizanov
Včeraj dopoldne je bila v »dnema del mare» žalna svečanost v čast partižanekim herojem, padlim na polju svobode. Govorniški oder je bil okrašen z Jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečimi zvezdami; poleg je visel velik veneo primorskega partizanskega udruženja.
Partizan Nello, predstavnik Zveze primorskih partizanov, Je v svojem govoru dejal, da bo ta žalna svečanost odprla »teden partizanov* in pozval navzoček eno minutnem molku v počastitev padlih.
Nadaljnja govornika sta bila Eu-genio Lavrentl in Franc Stoka, katera sta z navdušenimi besedami spominjala in povzdigovala žrtve mnogih herojev, ki niso padli zaman; pustili so duhovno dediščino za dosego smotrne politik«.
Ob koncu proslave Je odšlo predstavništvo garibaldlncev na pokopališče, kjer je položilo na grob slavnih herojev venec zveze primorskih partizanov.
Poor&fek o Coroueo
Odiseja dveh. ubežnikov, / ki se je koneala z aretacijo
V soboto so pripeljali v Coroneo
dva Izmed devetih ubežnikov iz tržaških sodnih zaporov: Luciana Lenarčana, aretiranega zaradi ropa v Ulici Gatteri, ln Guida Papparel-la, obsojenega zaradi ropa in po-skusa umora na 30 let dobije. Do aretacije obeh zločincev je prišlo po golom naključju, šest mož leteče policije iz Benetk se Je odpravilo s kamionom v Dol o z nalogom, da aretirajo 26-letnega Vlttoria Girondo zaradi raznih tatvin, posebno avtomobilov. Omenjenega
tatu so našli v neki hiši v bližini Dola, ko se je pri ognjišču grel, pri njem pa ata sedela še dva neznanca. Ko sta razgledala policijske agente, sta se hotela upreti, tocja ob pogledu na proti njim naperjene avtomatske puške sta dvignila roke. Agenti so ju takoj spoznali. Pri osebni preiskavi niso našli pri njih ne orožja, ne denarja. Izpovedala sta, da sta po pobegu iz Ooronea odela na področje B, odkoder so ju izgnali; nato sta »e namenila v Perugio,
Predlog za izenačenje
plač občinskim delavcem
Načrt bo uveljavljen kakor bitro ga bodo oblasti odobrile
Goriški občinski svet j« imel v sredo petnajsto sejo, na kateri med drugim razpravljali o Izenačenju plač občinskih delavcev. Res so plače teh delavcev znatno nižje kakor delavcev zaposlenih v zasebni Industriji. Da pomaga najnujnejšim potrebam delavskih družin, je občinski svet na prejšnji seji imenoval posebno komisijo, ki je predložila načrt za revizijo plač. Svet; Je izrazil povoljno mnenje o načrtu ta ga bo predložil višjim oblastem v odobritev.
Nova plačila bazirajo na osnovni
urni plači, različni za razne skupine in »o predvidene na način, da bodo z izrednim dodatkom in dodatkom za izenačenje skoraj enake plačam delavcev nastavljenih v zasebni industriji. Majhna razlika, ki bo še ostala, bo nadoknadena z večjo stalnostjo in preskrbo uniform in drugimi prednost m L Občinski »vet upa, da bodo višje oblasti ukrep odobrile in ga uveljavile brez odlaganja.
Rok
Imenovanje glavnega nadzornika za kmetijstvo
Upravnt okrožni ukaz it. 3
Francis John Armstrong, podpolkovnik, tržaški okrožni komisar Je odredil sledeča Imenovanja za okrožno kmetijsko nadzorstvo, ki
Z današnjim dnem je cena cGlasa zaveznikov« izenačena s cenami ostalih listov; posamezni izvod bo odslej stal 3 lire.
bodo veljavna z dnem prve objave tega ukaza:
glavni okrožni nadzornik za kmetijstvo:	dr. Ritossa Tulilo,
skupina A-VII stopnja; namestnik glavnega okrožnega nadzornika za kmetijstvo: dr. Gonan Giovanni, skupina A • Vin stopnja,
Ta imenovanja bodo veljavna za okrožje mesta Trst ln za tržaško področje.
Identifikacija mladeniča najdenega t podzemski jami
V soboto popoldne, so sorodniki Identificirali truplo mladeniča, ki so ga pred nekaj dnevi našli v podzemski jami pri Sežani. Gre zp. 22-letnega Luigija Bertija iz ulice Sottorlpa 6, pripadnika nekdanje Guardie civiche, ki je izginil pred ostmi meseci.
za oddajo pridelkov
Z ozirom na prvotni rok za oddajo poljskih pridelkov, ki je bil dolofien na 20. januar, sporočajo;, da bodo ljudske žitnice Gorici, Krminu, Roniansu in Zagrada odprte do 1. februarja. Poljedelci, ki še niso oddali pridelkov kakor to narekuje določba Zavezniške vojaške uprave, morajo do 1. februarja oddati količine žita ln koruze, ki . ih na podlagi zakona dolguje-. o konzorcijem.
Za poravnavo Škode
Predsedstvo goričkega področja sporoča; z ozirom na zadnje članke v časopisju o pomanjkanju obvestil o povrnitvi vojne škode, je Zavezniška vojaška uprava pojasnila, da je treba vse prošnje za povračilo škode, ki so jo povzročili jugoslovanski oddelki, nasloviti: «Ju-goslav Claims Commission 13 Corps Headquarters». Te prošnje Je treba skupaj z dokazilniml dokumenti o utrpeli škodi predložiti glavnemu stanu Zavezniške vojaške uprave za goriško področje, ki bo poskrbel za nadaljnjo izročitev.
Odškodnina za Izenačenje plač trgovskim delavcem
Goriška trgovska zveza sporoča: med to zvezo in organizacijami delojemalcev je bil sklenjen sporazum, katerega Je Zavezniška vojaška uprava potrdila. Vsi trgovski delavci bodo za Januar dobili odškodnino za izenačenje plač na isti način in v enaki meri kakor za november in december.
Pomoč ranjenim domoljubom
Sef oddelka za domoljube Zavezniške vojaške uprave, major P. F. Bodvan Grifflth, je izjavil v soboto, da je mogoče oddelku za domoljube plačati partizanom znesek 50 lir dnevno za dobo, ki jo bodo preživeli v bolnišnici, kjer si bodo zdravili rane, ki so jih dobili v bojih proti sovražniku.
Vsi domoljubi, ki so že prejeli podporo za povzročene rane ln ki imajo pravico do to nove podpore, morajo predložiti uradu za domoljube izkaznico bolnišnice v kateri so ae zdravili in iz katere je razviden datum prihoda In odhoda lz bolnišnice.
Vsi ostali, ki imajo pravico,
Sestanek novinarjev
Gospod Hararl, vodja tiskovnega urada A.I.S. (Allied Information Services) se je v soboto zjutraj v prostorih goričkega A.I,S.-a seslal s predstavniki slovenskega . in italijanskega tiska v Gorici, da razloži vsebino knjižice, ki jo je pred kratkim Izdal A.I.S. in ki naj bo vodnik novinarjem naSe pokrajine. Delo prinaša vrsto izvlečkov iz proglasov, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava in poudarja, da A.I.S. ravna enako s časopisi vseh strank, tako v obveščevalni službi kakor pri pooblastilih za nove publikacije. Razen tega je delo zasnovano na ideji, da olajša delo uredništvom časopisov, bolj kakor na ideji navadnega priročnika veljavnih pravil in vsebuje tudi vse odredbe, ki so potrebne pri izpolnjevanju nalog novinarjev našega področja.
Gospod Harari, ki je začel s pozdravom goriškim novinarjem z obljubo, da bo imel v bodočnosti pogostejše stijfe, je nato pozval krajevni tisk k sodelovanju z A.I.S.-om; v Hm večji meri naj se poslužujejo pomoči, ki jo A.I.S. nudi novinarstvu.	t
Na sestanku so bili navzoči zvezni častnik goriškega A.I.S.-a s krajevnimi novinarji, poročnik Priče, major pri 88. diviziji Ailea in porotnik Videau iz urada P. R.O. glavnega stana iste divizije.
Oprostitev plačevanja šolnin za begunce
Višje šolsko nadzomlstvo sporoča, da Je finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave izdal'odlok o oprostitvi plačevanja šolnin za naslednje učence:
a)	Učenci srednošolakih zavodov, ki »o begunci iz Zadra, Reke ali z ozemlja Julijske krajin«, ki ni pod upravo z. V. U., so v šolskem letu 1945-46 lahko oproščeni plačevanja šolnine in izpitnih pristojbin, eko pripadajo družinam v slabih gmotnih razmerah ter »o morali zapustiti svoj« domove zaradi vojnih dogodkov.
b)	Vlsokošolcl pa bodo lahko sprejeti — ln oproščeni plačevanja pristojbin — v akademskem letu 1945-1946 — v morebitne polletne tečaje, ki so pridržani za dijake, ki prihajajo iz ujetništva, za partizane, begunce in druge, ki zaradi vojnih dogodkov niso tnogli oblako. vati vseučiliških predavanj v preteklih letih.*
Krojač Clcciottl obsojen na 15 let
V petek je tržaško izredno porotno sodišče sodilo Vincenza Cic-ciottlja, rojenega ^Neaplju 1. 1893, lastnika krojaonlce v Gorici, obtoženega, da je skupaj a skrivajočim »e Vitom Ta rantlnom izdajal pripadnike partizanskih organizacij in povzročal s tem njihove aretacije, obsodbo in deportacije in da je sodeloval pri oboroženem vdoru SS-ovcev v neko gostilno ta trpinčil partizane.
Javni tožilec j« opisal posamezne obtožbe in spoznal obtoženca za odgovornega ter zahteval zanj 18 let zapora. Odvetnik Turola pa je obtožencev zagovor zaključi’, s prošnjo, naj obtoženca Izpuste na svobodo, da se bo ,vrnil k svojemu delu. Sodišče Je Cicciottlja obsodilo na 15 let zapora in plačilo sodnih stroškov.
Predsednik , sodišča:	Roatti;
javni tožilec: Colonoas
P (H i J
J
DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE za delavce Puljske tvrdke in ustanove, ki imajo zaposlene delavce obeh spolov pri težkem, zelo težkem in poljskem delu, morajo predložiti do S. februarja pri podružnici Prehranjevalnega urada, v pritličju centralne tržnice, seznam vseh delavcev, ki so s 1. februarjem upravičeni do dodatnih nakaznic za kruli in testenine za juho,
Te sezname Je treba predložiti na possbnih tiskovinah, ki Jih J* dobiti brezplačno pri omenjenem uradu, ln sicer v treh Izvodih.
POSEBNO RAZDELJEVANJE OLIVNEGA OUA IN SLADKORJA čez nekaj dni bodo začeli v Pulju s posebnim razdeljevanjem olivnega olja in sladkorja. Za vse potrošnike so določili po 300 gr olja ta 300 gr sladkorja.
OMEJITEV POTROŠNJE ELEKTRIČNEGA TOKA V ponedeljek 28, januarja bodo stopile v veljavo nov« omejitve v potrošnji električnega toka.
Dobavo toka bodo ukinili vsak dan od 13.15 do 16.15 razen ob nedeljah, ko bo ukinitev trajala od 13.15 do 15.15, Poleg tega bodo mesto razdelili v štiri dele, v katerih bodo vsak dan po vrsti v enem teh delov prekinili dobavo toka od 17. do 21. ur«. Prepovedana Je zunanja razsvetljava trgovin, gledališč in restavracij, medtem ko je treba notranjo razsvetljavo znižati za epo tretjino.
Radijska oddajna postaja v kleti
Zadnja številka »The blue Devih, j v Milanu in Jo je Doljak s svojim
tednika 88. pehotne divizije, prinaša vest, da je FFS v kleti Josipa Doljaka v ulici Donlzetti 27 našla tisoč wattnj radijski oddajnik z vso potrebno opremo za ureditev popolne radijske oddajne postaje. Preiskava je pokazala, da J« bila celotna tehnična naprava kupljena
avtomobilom pripeljal v Gorico.
Doljak bo prišel pred sodišče, ki mu bo v primeru, da ga spozna za krivega kršitve proglasa ZVU o prepovedi posesti aparatov za zveze, zaplenilo oddajnik ln vse naprave. Skupna vrednost oddajne postaje znaša 12 milijonov lir.
EFURACUSKE KOMISIJE Epuracijska komisija za fašistične uslužbence ta funkcionarje poroča, da bodo prihodnji teden javno obravnavali sledeče primere: torek 29. januarja, Uraini Serglo in Galimberti Arrlgo. Obtožilne ter razbremenilne priče se naj Javijo neposredno pred razpravo.
La Tarre Jolanda Je vložila pritožbo proti postopku, ki ga je komisija izvedla proti njej. Po poteku enega tedna, ko so to objavili, bo komisija predložila prošnjo v smislu Splošnega ukaza št. 7.
ZAKESNITEV GLEDALIŠKE SEZONE
Zaradi velikih težkoč, ki so nenadoma nastale v zvezi s prevozom Igralcev, bo otvoritev oporne sezone v Pulju za nekaj časa preložena. Redne predstave se bodo začele v prvem tednu meseca februarja.
POROČILO PULJSKEGA UDRU ZENJA JULIJSKIH PARTIZANOV Udruženje Julijskih partizanov v Pulju sporoča, da je Imenovalo zunanjo komisijo, ki bo obiskala.,-razne mestne ustanove z nalogo pobiranja prostovoljnih prispevkov v korist udruženja, ki sl je zadale izvršitev sledečih nalog:
Poiskati In izkopati trupla padlih partizanov; izdelati krste, poskrbeti za prevoz ln za pogreb; plačati razne stroške v korist potrebnim družinam padlih; oskrbo potrebnim partizanom-invalidom.
Člani komisije bodo obiskali razne ustanove ter predložili pismo in osebne izkaznice, ki jih je izdalo to udruženje in dvignili znesek namenjen Udruženju julijskih partizanov.
morajo predložiti poleg potrdila bolnice zahtevane listine, ki so: 1) zdravniško »pričevalo; 2) potrdilo hlvanja; 3) poročilo o vojaški službi; 4) potrdilo partizanskega poveljstva.
Dnevne podpore 50 lir ne bodo uračunali za dobo okrevanja.
Premog za bolnike
Goriška zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da so Jo višje oblasti pooblastile, da izvede izredno nakazovanje premoga za bolnike, ki stanujejo v stanovanjih brez centralne kurjave. Interesenti naj se zglasijo od 28. Jan. naprej na uradu za karjavo te zbornice in dvignejo nakaznico. Količina premoga je določena na 2 stota, k’ ga bo mogoče dvigniti le s predložitvijo zdravniškega spričevala.
Lov na prekupčevalce z ameriškimi cigaretami
V petek zvečer je patrulja preiskovalne policije na kolodvoru ustavila 46-letno Paolino Abiur mijevo, ko je hotela odpotovati v Parmo, kjer navadno biva- Prišla ja v Gorico, da nakupi ameriške cigarete In jih tam z dobičkom razpeča. Pri preiskavi so našli prt r.jej 190 paketov cigaret.
Nadalje je civilna policija na železniški postaji preiskala 33-letno Carmen Novakovo iz Padove in našla pri njej 160 paketov ameriških cigaret ln Karlo Bajčevo iz Idrije, ki je imela 173 paketov ameriških cigaret. Obedve sta bili brez dovolilnic za področje A. Priznali sta, da sta bili namenjeni v Padovo, kjer sta hoteli razprodati tobak.
Rešite? sobotne križanke št. 25
Vodoiuvno: L S. P. D. (Slovensko planinsko društvo), Spaak; 2. or, marabu; 3. de,oni; 4. amo-mijak; 5. riba, Ero«; 6. Kalodoat; 7. Ido, Ir (lridij); 8. prezir, Cft (kalcij); 9. Altaj, mah.
Navpično: 1. ac-dar, S pa; 2. premik, R- I* (Rihard Levjesrčni); 3, oba, et (in); 4. Hana Liza; 5. sani, odlj; 6. Prijedcr; 7. Aa, aro; 8. ab (od), konica; ). kup, strah.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A I. 8.
Dr. GAETA, zobozdravnik
izvršuje vsa zobna dela v protezah z jamstvom - skrbna izdelava -zmerne cene.
Torre Bianca 43, vogal Car^uco, (ordinlra od 10.-12. in 10-16.)
EDW1N WAY TEALE
3.
DEČEK S PEŠČIN
Drugega dne sem videl, da so »e moje rožnate, sanje uresničile. V vsaki mišnici je bila ujeta miška.
Ko sem imel dedovo nagrado v žepu, ml je šinila v glavo nova misel. Sklenil sem, da bom miške odrl ln naredil iz njihove mehke kože lep kožuh. Dolgo časa sem se mučil s svojim žepnim nožičem In vendar sem proti večeru že ponosno gledal na pet mišjih kožic, ki sem Jih razpel na desko, da bi se osušile. Pripel sem jih z žebljički in vsako kožico sem dobro namakaj s soljo in galunom. Ded in babica sta jih prišla gledat po večerji in ded se je čudil, kakšno bom prihodnjič skuhal.*
Tisto noč se mi je sanjalo, da sem ustanovil novo industrijo. Postal bom najbogatejši trgovec z mišjimi kožicami. Videl sem velike zaboje mišjih kožic, položenih druga na drugo, kako čakajo v prista-
nišču, da jih bodo naložili na ladje.
Toda čez teden dni se je dnevni lov začel krčiti. Vkljub neskončnemu številu sem ujel vedno manj miši. Ded pa se je zelo veselil.
»Počistil si že skoraj kaščo!* mi je rekel.	/
»Toda jaz sem mislil, da jih je na milijone*.
»Ne moreš vedno soditi po zvoku. Nikoli ne bom pozabil na Mr. Bumpa, ki ni mogel spati, ker so ga žabe v bližnji mlaki motile s svojim regljanjem. Odšel je v mesto in se pogodil z nekim gostilničarjem, da mu bo dobavil 10.000 parov žabjih krakov. Ko pa je poizkušal dobaviti žabe, jih je našel komaj osem v mlaki*.
Nato sem šei na lov na veverice. Ko sem šel v Jeseni v šolo, sem seveda nesel vse kože s seboj. Vseh ni bilo več kot za majhen sveženj.
V živahnih ulicah Jolieta ni bilo potujočih trgovcev, z noži, puškami in pisanimi srajcami. Pač pa sem našel v domačem listu oglas neke tvrdke, ki je prodajala kožuhe. Takoj sem sl mislil, da bo trgovcu nemara prav prišla moja zaloga.
Precej s strahom sem Šel po stopnicah, ki so vodile v njegovo trgovino. Dolgo časa se nihče ni zmenil zame, končno se me Je le usmilil sam ravnatelj.
»Ali bi rad pogledal kože, dečko?*
»Prodal bi rad nekaj kož*.
»Kakšne kože?*
»Majhne*.
pograbil sem culico in jo razvezal. Ravnatelj se Je nagnil, da bi boljše videl, pa je nato dejal: »Moram Jih pokazati lastniku, ki sam odloča o takšnih nakupih* razumeš?*	r
Izginil Je v urad in zaprl vrata za seboj. Skozi vrata sem zaslišal krohot In pritajen« vzklike. Vrata so se odprla ln ravnatelj Je poklical prvo prodajalko. Kmalu sem zaslišal žensko hihitanje. Nato m je pojavil na vratih ravnatelj, ves rdeč v obraz.
»Ml ne moremo kupiti tvojih ko-
žic,* je pojasnil prijateljsko. »Toda mislim, da jih boš lahko prodni v trgovini »Boston*. Pojdi tja, vprašaj po gospodu Bryantu in reci mu, da te pošiljam jaz!* -
Medtem ^|e prva prodajalk« nekaj šepetala ostalim nameščencem In nekaterim kupcem. Čutil sem, da so vse oči obrnjene vame, ko sem šel k stopnicam. Ko pa sem prišel do njih, se neka zajetna ženska, ki je kupovala srebrn« lisice, ni mogla več zadržati. Počila je v smeh kot papirnata vreča, kadar jo napihneš z zrakom in udariš ž njo ob dlan. Užaljen sem zbežal po stopnicah in s tem j« bilo konec moje kariere kot trgovca s kožuhovino.
• • •
Prihodnjo pomlad so starši sklenili, da kupijo prašička, ki naj bi ga sam vzredil. Mislili so sl, da mi bo opravek z živaljo dal koristnih naukov v marsikakšnem pogledu.
Vso Zimo sem moral hraniti cente in dolarje, da sem jih spomladi dal — bilo jih Je vsega skupaj pet — dedu, ki naj bi šel kupit žival.
»Mora biti svinja*, Je pojasnjevala moja mati. »Sčasoma bo dobila mladiče* Nekateri bodo svinje in
bodo spet imele mladiče. Tako boš sčasoma Imel veliko farmo svinj*.
Lastnik farme, kjer sva z dedom kupovala prašiča, je bil znan kot čudak. Piskal je, ko je govoril. Celih pet minut Je premišljeval, ko ga je ded vprašal, če mu proda prašiča. Potem je dejal:	«No, pa
naj bo, ker ga že fant hoče imeti!*
Svinjkl sem dal ime «Flora». Dali smo jo med dedove prašičke in pogodila sva se, da mu bom za vzdrževanje plačeval tako, da bom pcmagal pripravljati hrano. Ko sem videl svojo svlnjko v dedovem svinjaku, sem bil prepričan, da »ena na pravi poti, da bom obogatel.
Prihodnje jutro sem najprej tekel pogledat svinjak. Pričakoval sem, da bo moja svinjka že imela mladiče. Toda bilo ni niti Flore! V kotu svinjaka, kjer j« bil les trhel, sl Je napravila luknjo ln sledovi njenih majhnih parkljev so vodili na farmo, kjer sva Jo kupila.
Ded Je gledal zamišljeno ln dejal: »Ne vem, če bo hotel priznati, da se je svinjka zatekla k njemu*. Rss ni hotel priznati.
»Davi Je sicer res bila bela svinjka pred svinjakom*, Je končno priznal. »Toda pet mojih pra.šičev
ni bilo v svinjaku. Morebiti je bil eden Izmed teh. Ne vem, kako bi se prepričali*.
Ded Je zlezel nazaj na svoj voz. Ker ni zaznamoval Flore, je zdaj nismo mogli najti. «Starl slepar!* je mrmral, ko sva se peljala proti domu. »Prav dobro ve, da Je tvoj prašič*.	*
Tedaj se ml je posvetilo. Zavedel sem so, da »o poleg Flore ušli tudi njeni bodoči mladiči ter z njim' ves dobiček, ki bi ga v bodočnosti imel. Kje pa je mojih pet dolarjev’ še celo potem, ko mi je oče izgube nadomestil, so nisem mogel potolažiti zaradi izgube dobička.
• * •
Dedov pouk v praktičnih zad®" v*h j« bil lažji in trajnejši. Vč34* sem mu pomagal brusiti sekir0. Kmalu .sem se začel pritoževati: »Ded, hrbet m« boli!*
»Saj te n« more! Se nikoli »i »f” ben človek ni zlomil hrbta, ko J0 brusil sekire. Malo bolj pritisni ročaj in hitreje obračaj brusilni JtS' men, pa bo Slo!*
»Zakaj ne bi jaz držal sekire« p* obračal brusilni kamen?*
»Saj ne znaš*.
(Nadaljevanje prihodnjič)