KLA^OLJCSK CiEDEiKV^DNT I^IS a.
Daniea" izhaja n»k petek na eeli poli, in velji po poftti it eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., u eetert leta 1 gl. f tiakarnioi iprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leu 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide ,,Danic*" dan
Tečaj XXXVH.
V Ljubljani, 6. listopada 1885.
Ust 45.
Dodatek k Fnrmaoheijevim premišljevanjem.
2. Razne molitve.
(Dalje.)
2. Večerna molite?. Namen.
Zdaj hočem Tečemo molitev opraviti iz toga namena, da Boga kot tvojega Najvišega Goapoda počastim, ga sa vso danes prejete dobroto zahvalim, za odpuščanje danes stoijenih grehov in sa pomoč prosim, da me čez noč vsega hndega na duši in na telesu milostno ob-varuje.
a) K Bogu Očetu.
V. Večerna molitev naj ae k Tebi vzdiguje, o Gospod!
Od. Iu Tvojo uamiljenje naj nad nas pride 1 Molimo.
O nebeški Oče, zavoro življenja in smerti Tvojega Sina in po Trojem neskončnem usmiljenji Te prosim, dodeli mi, da v dobrem stanoviten ostanem iu poslednjič v Tvoji milosti umerjem. Amen.
b) K Bogu Sinu.
O dobri Jezus, zavoljo ljubezni Tvojega večnega Očeta in zavoljo Tvojih poslednjih besed na križi, s kte-rimi si svojo dušo nebeškemu Očetu izročil, Te prosim, sprejmi mojo dušo na konci mojega življenja. Amen. .
e) K Bogu sv. Duhu.
O Bog av. Duh, usmili se me, in s svojim sv. nav-dihovanjem me sdsj in vselej, posebno pa o smertni uri tolaži in podpiraj. Amen.
d) K sv. Trojici.
8vet, svet, svet si Ti, o Gospod vojskinih trum, vesoljna zemlja je polna Tvoje hvale
.„ Svet, svet, svet, o Gospod 8abaot; češen bodi, ki pride v imenu Gospodovem: Hosana na višavi!
Svet, svet, svet, o Gospod! SVeti Močni, Sveti Ne-umerjoči, usmili se me!
Molimo:
Presveta Trojica, en sam Bog, usmili se me zdaj in o moji smertni uri. Amen.
Zahvala
O najdobrotijivši Bog! Kako brezštevilne so Tvojo dobrote, s kterimi si me obsipal do zdej, posebno pa še današnji dan na duši in na telesu. Ko me ni bilo, si me vstvaril; ko bi imel zavoljo izvirnega greha pogubljen biti, si me odrešil; ko sem sam grešil, si me počakal, ko sem zašel, si me nazaj poklical; ko som so spokorno vernil, si me milostno sprejel; ko sem omahoval, si me poterdil; in ko som oe kesal, ter pokoro delal si mi vse odpustil! In zopet danes si me k svoji mizi povabil, s svojim Boš. Telesom, o svojo sv. Rešnjo Kervijo si me poživljal Kako se Ti morem za to neizrečeno dobroto vredno zahvaliti? Tebi bodi hvala tudi za vse zveličanske nauke, ktere sesa danes slišal in bral; sa vse lepe zglede, ktere sem videl; za vse navdihovala, ktere sem v sercu čutili Tebi bodi hvala za pomoč v skušnjavah, da sem jih presaa-gal, za stanovitnost, da nisem v greh privolil. — Kar sem danes dobrega storil, je Tvoje; soj brez Tvoje su-losti bi ne bil mogel nič zaslužnega storiti, Tebi bodi toraj vsa čast in hvala! — Zahvalim se Ti pa tudi sa vse telesne dobrote. O koliko je bilo danes ljudi po celem svetu žalostnih, stiskanih, bolnih in nmirsjočih; jest pa sem se zdravega in veselega počutil O koliko ljudi po celem svetu je danes marsiktero pomanjkanje terpelo, koliko je bilo lačnih in žejnih, jest pa sem vsega potrebnega imel zadosti — Kako se Ti morem, o Bog, za vse to vredno zahvaliti? Vse, kar bi v zahvalo rekel, bi bilo premalo in preslabo; toraj Ti da-rujem v zahvalo sa danes prejete dobrote neskončno sa-služenje Jezusa Kristusa, Tvojega ljubega Sina, saalu-ženja Device Marije in vsih svetnikov; pa tudi vas se-hvale pobožnih kristjanov po voem svetu. Amen.
(Dsljs prihod.)

ovetlioe i^aka Kraljioe.
(D4K)
Posodi tn svetosti, Poglej ne naa v slabsati, Nedolžnosti izprosi cvčt Ze vas koršaaski if§t
Skrivnostna režs blaga! Boge naafceaiaa draga, Najlepši T Tertn Prosi Boge se nss!
Nepede aes skušnjava, 81 močna nam terdnjava, Ti tnreo kralja Davida, Prod sa nas Boga!
Marija dragoceni Turen aloaokostsni, Pri Bogu bodi varstvo vsim, Prehudo skušanim.
Marija, hiša slata! Vsih miloat ai bogata, Blišeča ai ko aolnčni žar, Proai sa nas vsikdar! -
Skrinja mira ia sprave! Pri tronu večae slave, Za brate proai ločene, Raskolce zmotene.
Is reve ta Človeške, Si vrata ti nebeško« O sprosi trudnim potnikom, Pri Boga večni doml
O zgodnja ti Danica! Premila nam vodnica, Obračaj kviško naš ozir, Nam sprosi sveti mir.
Marija bolnim zdravje 1 Nebeško zmagoslavje Terpinom sprosi, ki čaatč Presveto ti Sercč.
O pribežaljše grešnih! Vaim sprosi lučic rešnih, Ki grehov spone nosimo, Te milo prosimo!
Tolažnica otožnih! Pobitih sere nadložnih, Pri Bogu Tvojo jim prošnjč, Naj brišejo solzč.
Pomoč Ti vaih zemlja nov, So zlaati pa kriatjanov, Za sveto Cerkev, papeža, Poproai Jezusa.
Ti angeljev Kraljica, Njih sladka Vladarica! O sprosi tudi nam kedaj, Za duše aveti raj.
Kraljica Ti očakov! Izvoljenih pervakov,
Žar avitli ljudstva Bosega, Proai sa naa Boga!
Kraljica Ti prerokov! Božjih lastnost avedokov, Med njih čaatiti aveti zbor, Nam aproai priti gor.
Apostaljnov Kraljica! V poslanji aovetnica, Svetuj naia, proai tud za Pri Bogu vsaki čaa.
Kraljica Ti mučencev! Terpljenja alavnih vencev, Najlepši Tebe tam čaati, Za naa naj govori.
Kraljica apoznovaleov! Vaih verskih spričevalcov; Naj tudi mi jo pričamo, Se ž njo zveličamo.
Devic Kraljica! krasni Devic zbor miloglasni Tam venčan poje Jagnjetu, de nas izroči Me.
Kraljica vsih svetnikov, Vsih augejjakih voratnikov! Pri ljubem Sinu se spomnuj, Mu v Serce naa daruj.
Kraljica čista, sveta, Brez madeža spočeta! Si prosta zl£ izvirnega, Proai za naa Boga!
O sprejmi v veči slavo, Ta venček ai na glavo, Kraljica venca rožnega, Dar ljudstva vernega!
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Lgnbljane. Gecilijanako društvo je imelo 22. vinotoka šesti svoj občni zbor, pri kterem se je so-šlo 50—60 udov in udeležili so se ga tudi njegov visoki zavetnik premiloatni gospod knez in škof dr. Jakob Misija, ki so zbor počastili z naslednjim govorom:
Nisem imel sicer namena pri tem zboru kaj govoriti, vendar mi je prijetna dolžnost, ao Vam zahvaliti, da sto ae tega zborovanja vdeležili. Po mojem menenji jo „Cecilijino društvo" zelo važna, koriatna, da potrebna naprava. Vesel sem bil, ko sem slišal, da je ta družba v Ljubljanski škofiji vstanovljena; želim le, da bi bila še voliko bolj razširjena. Naj bi bila zares ne samo za Ljubljansko mesto, kakor ie prod neki govornik dobro omenil, ampak za celo škofijo 1 Tudi danes, dasi Vas je veliko došlo, naj bi ae jih bilo še mnogo mnogo vdele-žilo; veliko lepega bi bili čuli in večo navdušenje za avoto stvar ai pridobili.
Služba Bo^ja naj ao lepo, kolikor mogoče alovesno veršL Zato ae zidajo velika poslopja, umetno stavljene cerkve, omišljajo dragocena oblačila in kolikor veča je
t era, kolikor bolj ao navdušeni verniki za Bo^jj) službo, toliko več tudi darujejo, da ao vsega potrebnega lahko omisli. Čudil sen ae pa, kolikor mi je bila prilika dana obiskovati različne kraje in navzočemu biti pri slovesni službi Božji, ko sem videl, koliko naše pobožno ljudstvo vse stori za olepšavo cerkvi, koliko daruje, prostovoljno daruje, da se* po okolščinah primerno slovesno veTŠi sv. dejanje; pa se potem nekaj pozabi, zanemarja se namreč lepe cerkvena glasba, fliša Božja, če tudi lepa cerkev, je mertva reč; tudi krasna oblačila enako ne atorč toliko k pravi službi Bo^ji. Nemški pregovor pravi: ,Das Kleid macht noch nicht den Mann.u Tedaj vsa cerkvena naprava mora moč imeti tudi človeka ganiti, notranja pobožna čutila buditi. Vprašam Vas pa, kje imamo več prilike svoje čute izraziti, kakor ravno pri molitvi in polji? In zato se ravno čudim, da pri tolikih stroških, ki se ravno za Božjo službo darujejo, se ravno petju tako malo prostora odkaže; čudim se, da so ljudje ravno za cerkveno petje tako indiferentni Zato je moja serčna želja, da bi si to društvo več podpornikov pridobilo, ki bi za to lepo cerkveno napravo gmotno in duševno delovali. Posebno duhovni naj bi se cerkvenega petja pridno vdeleževali in kolikor jim mogoče tndi sami nadzorovali. Ce je duhovnu dolžnost skerbeti, da se v cerkvi vse v cerkvenem duhu verši, gotovo tudi k temu spada cerkvena glasba. Cerkev gleda na to, kaj naj se vse v cerkvi uči, moli, pridiguje; a tudi, kako naj se poje. Znano je pa, da petje v cerkvi mora biti drugačno, kot petje zunaj cerkve. Velikrat se pa ta razloček pogreša.
Ugovarja ae večkrat, da Cecilijanci hočejo iztirati ljudsko pe^je iz cerkve. No v Ljubljanski škofiji se tega ni bati, ker ljudskega, t j. skupnega petja ni, k večemu pri „Svetotf ali pri kakih litanijah. Po drugih škofijah je skupno petje pri Božji službi bolj v navadi. Želeti bi bilo tudi pri nas več vdeleževanja navzočih vernikov pri petji, da je le v gotovih mejah. Zato je tudi Cecilijancem dolžnost lepe pesni med ljudstvo raz-širjevati, pa gotovo ne tacih, katere Cerkev prepoveduje. Cerkev pa zaukazuje le pri peti sv. maši, da ae petje na kom vjema z mašnikovim pred altarjem. Koliko je pa pri nas petih ss. maš? Le velike praznike. Tedaj ogromna večina nedelj, celo nekateri prazniki ostanejo za petje v domačem jeziku, gotovo prilike dovolj, o& se jezik slovenski tudi v tem obziru lika. Mašnik in pevci naj se pa pri slovesni sv. maši združita tudi v tem pomenu je cerkev katoliška in ne kakor Nemec pravi: „Nationalkircheu.
Da se pa cerkveno petje dobro ohrani, potreba je znanje korala. Duh cerkveni, lepota pesni sploh, skrita Sta v koralu. Lepoto korala vedeli so ceniti strokovnjaki, možje, katerim se klanjamo kot korifejem tudi posvetne glasbe. Saj znan je izrek Mozartov: da on di svojo slavo kot muzik, da bi on le eno samo pretlačijo zložil. To nam kaže tudi zgodovina, ker tisti narodi so veliko bolj napredovali tndi v posvetni glasbi, ki so pervi sprejeli koral Nekaterim sicer ne dopade še dandanes; imenqjejo ga „der aschgraue Choral", a le tisti, ki v glasbi niso kaj daleč dospeli.
Ena poglavitnih napak pri tem petji pa je, če Hoče kdo koralni melodiji sekundirati (terco nižji peti). Ako hoče kdo koral pravilno harmonizirati, treba mn je veliko učenja, poznanja starih tonov in. precej spretnosti v harmoniji, da ga bo čveteroglasno postavil, in sedaj hoče kdo kar pri m a vi sta drugi glas pricUati.
Posebno bi gospodom gorso priporočal, naj gledajo, da pri pevcih vlada pravi cerkveni duh. Ne pojejo pevci v cerkvi zato, da bi se akazovali in jih ljudje hvalili, ampak vse naj ss godi v božjo čast.
Za lepi red in pravo obnešo med pevci skerbeti je gotovo dolžnost duhovnika, kakor tudi organista. Kako bodo pevci lepo in ganljivo peli, če vsako pavso porabijo v glasno govorjenje, v raznotere opazke, da celo med povzdigovanjem še ne pridejo k miru. Tndi ni lepo, če precej, ko so odpeli, deri iz cerkve, kakor da bi gorelo za njimi. Tudi za nje enako dolgo terpi sv. maša, kot za druge vernike.
Iz LJubljane. (Prošnja.) Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Ljubljani želi si vstanoviti svoj lastni dom, kakor ga imajo njene sestrice po drugih mestih, tudi v dokaj neznatniših kakor je Ljubljena. Ta želja ni nova, marveč Že toliko stara, kakor družba sama; a le na dan si nismo prav upali ž njo, čeravno nam je od leta do leta bolj silila na svitlo.
Družba je sicer jako varčevala pri milodarih, ki jil: je v 30. letih svojega obstanka od raznih podpornikov sprejemala in že si je tudi prostor nakupila za zidanje družbinske hiše; a zidanja si še ne upa pričeti, ako ne dobi zdatniše podpore. Ker pe bi bilo vsako odlašanje te pridobitve, kakor do zdaj, še bolj ▼ prihodnosti silno škodljivo družbinim koristim in potreben^ obernemo se do vsih dobrotnikov in velikodušnih pospo-šiteljev blagodejnih naprav, naj nam pristopijo na pomoč. Dobro sicer vemo, da kjer koli je premoženje v radodarnih rokah, nikjer se ne manjka prosilcev; vendar nam ravno ta velika radodarnost, ki je med v zadnjih časih toliko koristnih naprav sklicala v življenje, daje pogum, da se še mi derznemo zaupno oberniti se do vsih blagočutnih sere, naj se po svoji moči in dobri volji usmilijo tudi katoliške družbe rokodelskih posMČ-nikovl
Naj bodo naši dobrotniki prepričani, da dar, ki ga tej družbi naklonijo, je gotovo dobro obernjen, kajti ni ga opremila, ki bi bilo za sedanji čas toliko petrebao, kakor mladim rokodelcem pomoči, da ostanejo verli katoliški poštenjaki IQ ravno, ker čaa zdaj stsvi vsestranske veče tirjatve, naši tako kervavo potrebni družbi pa velikanske zapreke in težave, bi družba — pri najboljši volji sodeležmkov — ne mogla kaj časa vspešno delovati, ako si ne pridobi lastnega primernega domovanja. Ker ta družba ni lokalne pomembe in koristi, ampak s veseljem sprejemlje poštene rokodelce od vsih strani, — od koder koli si pridejo v ljubljeno dela iskat — serčno želimo, da bi tudi glas naše zaupljive prošnje daleč na okrog segal in vgodno odmeval
Darovi naj se blagovolijo pošiljati kteremn izmed tu podpisanih.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1885. KatoliSke družbe rokodelskih pomočnikov
načelnik:	načeln. namestnik:
Janez Gnjezda,	Anton KrHč,
katehet dveh mestnih deških Sol. katehet nunske dekL šole.
Družbeni varuhi (v imenu vsih gg. varuhov):
Jožef Gerber,	J. J. HoraJc,
hišni posestnik in knjigovez. hišni posestnik in rokovitar.
Mihael JPakič,
hišni posestnik in trgovec z leseno robo.
Iz I^jnbjjane. (Čertice o stoletnici meetae fare pri sv. Jakopu.) Kolikor (zdaj) vemo is zgodovinskih zapisnikov, ne more se natanko določiti, ke-daj je bila na tem kraji zidana cerkev sv. Jakopa. Poročila segajo blizo 500 let nazaj v preteklost Kot zanesljivo nam pripovednje Valvazor (VIH. B. str. 703 •.. pa XI. 689...), da je bil pri tej cerkvi cesarski špttal, in 1. 1494 so cerkev in samostan prejeli redovniki Av-guštinci, ki so ae v turških bojih morali is svojega po-
rušrnepa samostana pred špftalskimi Trati izseliti. Per-TOtua cerkev je bila majhna, zato je L 1513 šaof Krištof Barbar za noro postavil temeljni kamen. Dobrih 100 kt se jo imeli Avguštinovci t lasti.
L. 1596 pa so jo dobili oo. Jezuitje, ktere je bil poklical tedanji nadvojvoda in posneji cesar Ferdinand II na Kranjsko, da bi posebno nasproti delovali krivi Teri Lutrovi, ki je bila tndi na Kranjskem in v Ljubljani napravila veliko zmešnjav. A ker je bila tedanja cerkev premajhna in pretemna, sklenili so popolnoma novo zidati. Slavni škof Tomaž Hren (šentjakopski rojak iz Hrenove ulice) blagoslovi temeljni kamen L 1613 dne 1. maja, in čez dobri dve leti 1615 jo posveti z velikimi slovesnostmi med vdeleževanjem celega mesta. K zidanju so deželni stanovi pripomogli v začetku koj z 2000 gld. in še pozneje z odpustom davkov oo. jezuitom.
K tej cerkvi se je prizidala L 1669 frančiškova kapela po obljubi deželnih stanov v zahvalo za odver-nenje zuge, ki je v tistih letih ljudi zelo pobirala. 5500 gld. so v to sverho darovali deželni stanovi. Dne 3. avg. 1670 jo bila posvečena po knesoškofu grofu Jožefu Ra-battu. L. 1709 so ji dobrotniki darovali prelep mar-mornasti altar.
Oo. jezuitje so tedaj ookerbovali tu vso službo Bo|jo, pa vodili tudi vse katoliške šolo. Zraven cerkve proti Virantu je bil njih kolegij, v bližnjih hišah so imeli svoje vzgojevališča (seminare) in v sedanji reduti po gimnazij soziuan 1657. In ree se je po prizadevanji škofa Hrena, po merljivem pastirovanji oo. jezuitov in drugih duhovnov, po dobrem šolanji v pravem kerščan-skem duhu lutrovstvo zgubljevalo, meščani so se zopet vernili v naročje edinozveličavne matere Cerkve in večina odpadencev po deželi se je odpovedala krivi veri.
Šentjakopski oddelek mesto so večkrat obiskale razne velike nesreče, potresi, kužne bolezni in požari. Tako je razsajal 19. sept 1660 strašen požar v sedanji Florijanski ulici, ki jo veliko hiš upepelil, pa je bila nevarnost še toliko večja, ker se je bilo bati za smodnišnico na Gradu, na ktero so že padali ognjeni žarki, in bi bilo, da se vname, veliko mesta pokonča-nega.
V tej največi sili so se ljudje zaobljubili patronu zoper ogenj, sv. Florijanu, sozidati cerkvico, kar se je po dovoljenji tedanjega škofa Jož. gr. Rabatta in mestnega magistrata tidi zveršilo in cerkev sv. Florijana stoji še dandanes.
Dne 31. julija 1767 krog polnoči jo nastal velik ogenj, ki je v Hrenovih in Rožnih ulicah krog 60 hiš upepieliL In kmalo potem, 9. sept, je zopet krog jezu-itovskih hiš razsajal ogenj, ter pokončal 72 hiš.
Kako so nsši spreduiki častili B. D. M. brez madeža spočeto, so spričali po spominku, ki so ga postavili na tergu ravno nasproti velikim vratom te cerkve. 2e L 1664 so deželni stanovi sklenili na priporočbo cesarja Leopolda, da se bo obhajal praznik brezmadežnega Spočetja B. M. D. za vse čase naprej, in v pove-ličanje tega prepričanja hočejo postaviti tudi Marijin spominek. Volvazor je naredil zanj obris in kip Marijin je vlil zvonar Krištof SchlagB v svoji livarni pred Karlovskimi vrati. L. 1682 je bilo Marijino znamenje zgotovljeno.
Ker je bO proti koncu 17. stoletja potres cerkev zelo poškodoval, so jo oo. jezuitje lepo prenovili in popravili 1. 1701 v tej obliki, kakoršna je še dandanes, to nam poterjuje tudi napis nad velikimi vrati: Kagno Deo et sanCto IaCobo. To se je zgodilo za rektorja o. Rudolfa pL Lčwenberg-a.
Oo. jezuitje so s pomočjo mnogih dobrotnikov cerkev pologoma zolšali in z altarji oskerbljevali Sedanji
marmornati oltaiji, ki jih po pravici občudujemo kot mojstersko delo, so vsi iz 18. stoletja (večina od 1710 do 1730). Veliki oltor je narejen L 1732 po slavnem umetniku Francu Robba-tu za 3520 gold. tedanje veljave.
Ali krivi duh, ki se jo takrat širil po £vropi, posebno iz Francoskega, tudi v Avstriji ni ostal brez vpliva Brezverci so se najbolj zaganjali v red oo. Jezuitov, ker so bili oni največja zaslomba kat vere in deržavljan-skoga reda. Nesrečne politiške razmere so nanesle tako, da je papež Klemen XIV z bnlo 21. julija 1773 razpustil red oo. jezuitov. Tudi v Avstriji so bili jezuitje razpuščeni. Tako so morali tudi oo. ljubljanskega kolegija zapustiti to cerkev, kjer so blagonosno delovali 177 let
Leto potem 28. junija 1774, zadene to cerkev velika nesreča. Popoldan pred sv. Petra praznikom nastane grozen požar, ki upepeli v Krekovem 51 in krog sv. Jakoba 58 hiš. Poprejšnji kolegij in cerkev z obema zvonikoma pogori, zvonovi se stopč v pekočem plamenu. Tako ostanejo gole stene cerkrene kot žalostna poder-tija skoro leto in dan in še le po dreganji tedanjega deželnega glavaija Jož. grofa Auorsperga dobč streho za silo.
Prelepo presne slikarije, s kterimi je bila prej vsa ozalšana cerkev, so bile po dimu tako zakajene in poškodovane, da jih ni bilo moči popraviti. (Mittheilg. 58. p. 69.) Zato je bila vsa le pobeljena, edino freska pri velikem altarji se je popravila in ostala.
Za oskerbovanje te cerkve sta bila izvoljena dva cerkvena ključarja: Janez Adam Fantom in pa Ignacij Friedl; duhovno vodstvo je bilo izročeno ex-jezuitu o. Antonu Wolf-u; tako je postala tu kapelanlja (stolne faro sv. Nikolaja), ktero so 10 let oskerbovali ex-jezuitje.
Tako je bilo pred sto leti. Cerkev sv. Jakopa je kot samostanska imela zmiraj svoje predpravice in redno službo Božjo; a ta oddelek mesta spadal je ves čas k stolni fari sv. Nikolaja, kar nazaj segajo spominska poročila. Stolni kanonik in župnik je imel tedaj oblast čez vse notranje mesto, predmestja pa so spadala drugam. Tako so stolni župniki oskerbovali vedno cerkev sv. Florijana.	(Konec prih.)
Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Osemstolet-nica.) (Daljo.) V nedeljo 18. oktobra, žegnansko nedeljo, dokončala se je častita osemstoletnica na najslavnejši, najbolj vzvišen in najčastitljivejši način, z redko in mogočno slovesnostjo.
Že par dni poprej spletali so se novi venci, na več kot 500 metrov dolgosti.. Stavili so se novi slavoloki, zmed katerih je bil najkrasnejši velikanski slavolok, ki je stal blizo Rožmanove hiše. Dvigal se je v višavo nad 10 metrov, stal je popolnoma prbsto, brez mlajev. Bil je ves z zelenjem obvit in ozaljšan s premnogim lepotičjem in ovenčan z zastavami cerkvenimi, cesarskimi in narodnimi. Na verhu pa je bil z velikanskih čerk sestavljen kratek, pa veliko pomenljivi pozdrav: „AVEM. Bila so to res prava slavnostna vrata.
« Pred vhodom v našo vas, na mestu, ker se stranski pot zavije proti Poljanam, stala je že doveršena kapelica Lurške Matere Božje; vsa z mlaji in venci ozaljšana, čakala je trenutka, ko se ima prinesti, in v češenje izpostaviti slika Lurške M. B., kar se je imelo zgoditi v nedeljo zjutraj ob devetih.
Kapelica sama je veliko, v romanskem slogu prav lično zidano znamenje. Okraski so vtisnjeni iz cinka in vsi pozlačeni V altarni mizi je vdelana kamnita ploša, na kateri je brati zlati napis:
„K časti Lurške Matere Božje, in v slavni spomin
častite osemstoletnice, postavili srenjčanje s Podgore	ceh duhovmji!	^ .
indlugi dobrotniki"	Po končanem tem sv. opravilo stopijo Previvi-
Podoba Lurške Matere Božje je slikana na platno;	šeni na lečo. Kaj vse lepega in silno spodbudnega
obdaja jo Širok, v ognji pozlačen okvir. Znamenita je,	govorili 80 oveseljenim vernikom, ne bom POP^^I;
ker je poslednje deloranjcega slikana Volf-a. Sicer ni	le nekaj naj omenim, ker je tudi nekako znamenje
teko lepa, kakor nektia druga Jela imenovanega	časa: britko so tožili zastran pomankan,a duhovnov,
mojstra, vender je lično slikana, in spodbuja k po-	in s tem menim, da sem
božnosti	Sledila je slovesna pontifikalna sv. maša, katero
To sliko in kapelico tedaj blagoslovili so žegnan-	so darovali premilgosp. knezoškof, podelili so slednjič
sko nedeljo dopoldne, preč. gospod dekan Anton tfJrbas,	z odpustki sklenjeni škofovski blagoslov, in s tem jo
na sledeči slovesni način.	bila končana dopoldnevna cerkvena svečanost
Ob devetih podajo so preč. g. dekan z obilno	* „	(Dalje jmh.)
amstenco v cerkveni ofaeki vprezbiterij farne cerkve,	Na Dolgem, 27. okt 1885 (Blagoslovljenje kn-
ker ie vštric velicega altaija stala slika Lurške Ma-	ževih potov in znamenja.) Za žalostjo pnde vesele. To
tere Božie V pregernjenem cerkvenem sedežu bili	smo skusili zadnji čas tudi pri nas. Kakor hudo m ža-
so navzoči tudi blagorodni gospod okrajni glavar Jan.	lostno je bilo ob času povodnji v nsšem kraji, tako gm-
Mahkot	ljivo in veselo pa je bilo v nedeljo (22 po Bmk.), ao
Ko so preč. g. dekan sliko blagoslovili, vzdignili	sta bila blagoslovljena dva križeva pom za obe naši cerkvi
so štirje mladenči s Podgore sliko, in slovesni sprevod	Prišli so v ta namen čast. P. Jožef Bizavičar iz
razverstil se je iz cerkve proti lurški kapeli, prepe-	Ljubljane, da so opravili navadne obrede pn blagoslov-
vaje lavretanske litanije.	ljevanji iu postavljanji sv. križevega pota; dva sosednja
Pervi so šli šolarji s svojimi učitelji, za temi	gospoda župnika, iz Kranjske gore m Jesenic, pa sta
kat društvo rokodelskih pomočnikov, čitalnica, veliko	pri slovesnosti stregla in pomagala, število belo oblečenih deklic z venci in šopki, mla- Slovesnost se je začete ob 9 in se je verfciia v aie-
denči, ki so sliko nosili; cerkveni pevci, duhovščina	dečem redu.	.... ...
in sicer nekaj gospodov bogoslovcev, domača dva ča-	Najpred je nesel mož sv. razpelo in za njim so sil
stita gospoda, preftastita sosednja župnika: g. Tomaž	v parih šolarji s svojim banderom. Potem sU dva deCka
Kajdiž iz Vodic, in g. Janez Novak iz Smlednika. Sled-	nesla mali bandenci in za njima ključarja stavnici z
niič preč. gospod dekan in blagorodni gospod okrajni	lučjo. Table sv. križevega pota so nesli fantje, in sicer
glavar.	P° verati en štecijon starega in en štacijon novega kri-
Ko je slovesni sprevod, katerega so silne mno-	ževega pota; ob straneh pa so deklice svetile, pri vsa-
žice vernikov spremljevale, dospel do kapelice, so jo	kem štacijonu po dve. Farovž in cerkev, pa tudi pot,
preč. g. dekan blagoslovili, in postavili so veliko sliko	koder je šla procesija, je bilo, kolikor mogoče, ozaljsano.
na njen prostor v kapelici. Obernili so se do verni-	Zvonenje in streljanje je slovesnost povikševalo. kov s prisečrnimi besedami o dobrotljivosti Matere Božje, Ko pridemo v cerkev, so fantje stan križev poi
kako nam ona rada prošnje uslišuje, kadar jo kaj pro-	odložili v stranski kapeli, novega pa so postavili k veu-
.	frj____J ' _:x____Ui	olfo«« V Mam on *«atftliivi P Jožef V DOlludni
»111 Uilefc ia.ua ^iubuic uojjlsujc, nauoi jv n-oj ^iv-	* -----—i----»----T. • r* t * *	1« J_i
slmo. IzrekU so kes: „Kdor pa noče nič prositi, —	kemu altarju. Potem so častitljivi P. Jožef v poljuam
pa tudi nič prejel ne bo !tt	in krepki besedi govorili o zgodovini sv. križevega pota
Niso še končali priserčnega govora, že nastane	in sicer pravega v Sveti deželi, in pa cerkvenega, ka-
rahlo šumenje med verniki: „Škof se peljejo!"	kor se že od davnih časov po cerkvah nahaja m onega
Srečna duhovnija Šentviška, v teku enega leta	presvetega nadomestuje, m ki tudi čisto enake au-
imaš že dvakrat redko srečo in milost, da pridejo pre-	hovne dobrote kakor pravi deli. tistim, ki ga prav odis-
milostni gospod knez in škof, da v Tvoji farni cerkvi	kujejo.
slovesno pontificirajo, in Tvoje farane osrečijo z apo-	Po pridigi so P. Jožef najpred blagoslovUi molke,
stoljsko besedo, ter škofovskim blagosvom!	svetinice in križe, potem pa se je veršil blagoslov sv.
Preč. g. dekan prenehajo z govorom, prevzvišeni	križevega pota, kakor je sploh navada. In ko je 011
gospod knez in škof stopijo z voza, in z najpriljudnišo	vsak štacijon postavljen na mesto, smo precq tudi pn
Bubeznjivostjo poslušajo pozdrav blagorodnega gosp.	vsakem opravili navadno pobožnost Po doveršeni po-
okrajnega glavarja. Ko jih je tudi prečastita duhov-	božnosti sv. križevega pota je bila slovesna av. maša in
ščina spodobno pozdravila, nadaljevali in končali so	pred zadnjim blagoslovom zahvaljena pesem. Z daro-
preč. g. dekan svoj priserčni govor, in slovesna proce-	vanjem za novi križev pot, kterega so se farani obilo
sija razversti se proti cerkvi Da jih je ves čas po-	vdeleževaii, je bila končana dopoldanska slovesnost
zdravljalo veselo zvonilo in močno streljanje, bi bilo	Skoda, da vreme za tako slovesnost ni bilo vgodno.
odveč popisovati.	Dopoldne smo pač še srečno pred dežjem ušli v cerkev;
Pod velikim slavolokom razverstena je bila šolska	ali popoldne je neprenehoma lilo in bali smo se že zo-
mladina in nadučitelj g. Kermavner pozdravil je prevz-	pet nove povodnji. Pa ker je bilo že vse pripravljeno,
višenega g. knezoškofa latinski, na kar so premil gosp.	smo vendar šli v Mojstrano s procesijo, pri kten so
knezoškof tudi latinski odgovorili in še par slovenskih	fantje štacijon e starega pa prenovljenega križevega pota
besedi pridjali do zbranih šolarjev.	zagernjene nesli. .. ... w
Preslavni sprevod pomika se dalje in dospč sled-	In zdaj se je v Mojstranski cerkvi veršila ©naka
mič v farno cerkev. Cerkveni pevci sprejmejo Prevz-	slovesnost, kakor dopoldne v farni cerkvi. Po P™®1?1
višenega s petjem predpeva: „Ecce Sacerdos magnus*.	pridigi, v kteri so čast. P. prav umevno razkladali, kako
Premilgosp. knezoškof kratko pomolijo pred ve-	se mora pobožnost sv. križevega pote s pridom oprsv-
likim altarjem, se podajo na prekrasni prestol poleg	ljati, je bil tudi ta križev pot blagoslovljen in postav-
velicega altaija, oblečejo se v pontifikalno opravo, in	ljen. Ob enem pa smo tudi tukaj pobožnost sv. križe-
došla je naši farni cerkvi čast, da prevzvišeni gospod	vega pota opravili. Na zaduje smo šli še do prenovlje-
knezoškof so sami v obletnico njenega posvefcevanja	nega znsmenja, blizo Mojstranske cerkve, na kterem so
(ki se je godilo ravno to nedeljo leta 1797) v slovesni	podobe, kakor na altarjih v podružnici; namreč: sv.
procesiji Si krog cerkve, ter kropili stene z blagoslov-	Klemena papeža, sv. Andreja aposteljna, sv. Valentina
Seno vodo. Koliko počastenje naši cerkvi, pa tudi	mučeniks in ss. Cirila in Metoda. Podobi zadnjih dveh
pa hm salo dali namalati, da bi so ohrAail spomin ustnega izročila, ki pvavi, d* ata ta dva apostola svetinje sv. Klsamna todi maa» nssla in pa da smo pri asa v malam obhajati nekako tiaučletaioe aaših apostolov.
So naj opomnim, da ao fantje, ki ao noaOi in dekleta, ki ao svetile, t spomin dobili posamezne podobe av. križevega pota, kakor ae v Kalvariji nahajajo. In aieer je vsak dobil podobo tistega štacijona, kterega je noail, ali pa, pri kterem je deklo avetilo.
Sklepam pa to popis a sortno željo, da bi oba kri-ževa pota todi obilno pospeševala namen, zavoljo kterega ata bila postavljena!
Ia Katiaare pri Terstu, 20. okt 1886. (Voli-kanako romanje.) (Dalje in konec.) Še v vas Ric-mane, ne bodemo mogli priti, še manje pa v cerkev, ker preveč naa je. Taki glasovi ao ae slišali. In čudom ae moram čuditi, da ne samo v vaa (s mnogimi za-atavami okrašeno), ampak tudi v cerkev je vsaki zamo-gel priti, le da je SMral hitro dragemu prostor narediti. Boa, »Don Karlo" je mož zato — pravi reditelj jo — vae ara je pokorno.
2e prod odhodom je bila pri av. Jakopu av. maša in kratek govor jo imel g. Buttignoni. Po dohodu v Ricmane jo ravno tisti zopet kaj lepo govoril, razlagajo pomen romanja, — vae je bilo ginjeoo! Potem je pel av. mašo Don Karlo z aziatenco, po maši je stopil zopet na prižnico g. B. in opominjal romarje k pobožnoati in lepemu vedenju, da nasprotniki romanja no bodo mogli najti vzroka k zabavljanju, in naposled po veselem oznanilu, da av. Oče telegrafično podelijo av. bla-goalov romarjem, je povabil vae k darovanju, da ae a tistim denarjem kaj kupi romarski ce kvi za vodni spomin današnjega romanja. Na povabilo so romarji darovali čez 100 gld. in blizo toliko se je tudi miloščine nabralo.
Popoldan nazaj gredč bodo pokazali romarji avojo pobožnost — so govorili nasprotniki Pričakovali so namreč, da ae bodo romarji opijanili. Nič tega! Niaem videl naredneža! In, dragi čitatejj! to ni mala reč, ker v Ricmanift ao dobi avetu znana, sladka, zapeljiva „ber-žankau. Dobra je, aladka je; ali tudi v lase — gre, ni »cviček!" In vendar ni goljufala nobenega romarjev, in tako ao ae preverili nasprotniki v avoji hudobni nadi. Da bi tako bilo tudi na dan av. Jožefa! To je pa tudi dokas, da romarji niso šli le sladko beržanke pit, kakor aa je govorilo, ampak, da jih jo le sveta želja in pobožnost vodila k av. Jožefu.
Dokaz pa jo tudi, da v razvpitem Teratu jo veliko pravo pobožnoati in pravo žive vere. Le budimo jo.
Konečno še enkrat rečem, da veličaatno, presunljivo, ganljivo je bilo gledati ogromno število romarjev in njih pobožno vedenje. Rad bi ogiedal še kako razstavo, ker vidijo ae v njej prelepe reči in umotvori; ali ko bi slišal, da napravijo )qe tako velikansko romanje, rajši bi šel gledat le to poslednje, ako bi bilo mogoče.
Katoliška družba je pa dokazala, da jo resnično v djanji katoliška,
Iz Tersta. Oziroma na 500ietnico, ki ae je obhajala, jo zadevni odbor dal zgodovinakozanimiv oklic do Toržačanov, kterega jedro jo to-le:
To dni jo bilo od cerkveno strani dano povabilo za obhajenje dOOletnico, odkar ste bili cerkvi M. D. vnebo-vzete in av. Juata v 14. stoletji zedinjeni v ono samo, ki je zdaj stojnica.
Dan 27. novembra 1385 jo avot dan sa Cerkev, pa tadi slaven za naa vae meščane. Pod te oboke in mod te stebre so naši očetje pri vaakem početju hodili proait navdajanj in pomoči, in v podzemeljskih prostorih so imeli častitljivo počivališče njih svojci. Ta tempelj, po-
avačao človeštvu, obnovljenemu po evangeliji:, britko-stim, upanju in alavi naših očetov, je ob onem znamenit spominek umetnosti is srodnjsga voka: naša dolž-nost je, ga ohraniti in naša čaat bi bila, doveršiti in oaališati ga.
8 tem namenom aa tedaj odbor obrača do someščanov sa pomoč z upanjem, da njih gorečnost jim ne bo dopuatila ustrašiti ae težav. Vai zamorejo pomagati, manj premožni k zlaganju kamničev, bogati k olepšavi s marmorjem.
Lep zgled jo dala mostna občina, ki jo poalednje lete vsled očitno določbe zgoli na avoje stroške poprav-Ijala občasne poškodovanja in ohranila Terstu predrago mozaike v stoljnici. In komuni, ki jo v resnici in ne samo po imenu petroaa tega poslopja, bodemo izročili tiste načerte, ki aa nadjaiM, da nam jih predloži veliki tekmeci umetnosti. Poslednjim samim pa ao odpira lepo in redko polje, da pokažejo, kako bi ae dalo doveršiti atarodavno delo, no da bi ga s novim akazili, pa kako morejo proslaviti aami sebe in Terat.
V odboru za ta namen ao prav slavni možje. Na čelu je premilostni gospod škof dr. Jan. Glavina; med odbornike: atoljni prošt dr. J. Sust, kapitalski dekan J. A. Sterk, pl. Burgstaller, Gutmannathal pl. Banvonuti, vitez dr. Loser, dr. K. Porenta L dr.
Goriea. (Vinc. društvo. Dijaška kuhinja.) Ker ae je naše mesto razširilo in tudi revščina narašča, ae je že zdavnej občutila potreba, da so vatanovi mimo pervo tudi še druga konferenca Vinconcijevo družbe. Ona želja in živo občutna potreba se je srečno rešila 1. jen. t 1. Mnogi gospodje našega mesta, združeni z nekaterimi delavnimi udi pervo konference, ao sostavili to drugo konferenco za župnije av. Ignacija in av. Vida, in sicer s slovenskim poslovnim jezikom. Pervi konferenci, In ima letos tudi konvikt za dijake — sedaj 12 gimnazijcev — in poseben oratorij za,mladino ob nedeljah, je italijanski poslovni jezik. Ozirom na revščino in delitev darov pa nimate konferenci nobenega razločka. Tu je splošna narodnost; družba je kerščansko-katoliška.
Druga konferenca ima seje vsak petek ob 6 na večer in šteje sedaj 16 delavnilh udov. V odboru jo predsednik: prof. Julij plem. Kleinmayr, znani domoljub,, podpredsednik: dr. med. Rojic Ferdinand; denarničar: kapi. goap. Goljevšček, in tajnik Ivan Gerbec, nadškofov kaplan.
Na teden oakerbjjuje sedaj 20 revnih in bolnih družin. Podpora se deli z nakaznicami na kruh, moko, riž i. t d. Temu in onemu ao jo tudi pripomoglo k plači hišne najemnine. Tudi obleka se je oskorbela nekaterim dijakom.
1. maja pa je odperla »študentovsko kuhinjo" za revne in pridne dijake goriške okolico. Ti reveži ao doaihmal morali od 10. dop. do 2. uro popolno pohajkovati po mestu brez zavetja, bres nadzorstva, brez učenja, in večinom tudi — razun kosa kruha — brez hrane; na večer pa ao zopet odšli domov v Mirno, Sovodnje, Solkan, Standrež, Pevmo, Podgoro, Faro, Ločenik itd.
Sedaj jim je po dražbi av. Vincenclja boljše. Od maja do konec julija je bilo na dan 20—24 učencev v kuhinji, z 12. oktobrom pa ae je aprqjalo 34 dijakov. V lepih ia primerno vravnanih proatorih, v nunskih ulicah hiš. št 8, imajo avojo savstišče vaak dan od 10. do 2. uro a sledečim redom: od 10—13 dap. učenje, ob 12. molitev ia jed; od V«l—1 proato (med tem čaasaa si v posebni sobi snažno obleko, čevlje itd.), od l—*/^ zopet učenje in potem odhod v šolo. Vse to se verši ped nadzorstvom gg. učiteljev, deloma še aktivnih, doloami vpokojenih, ki avoje znanje in avsj dragi čas nježrrf
mladini darujejo. Dijakov je 9 iz gimnazije, 3 is realk« in ostalih 22 je iz vodnice.
Kuhanje in snažeuje prevzamejo 15. novembra preč. sestre svetega
Dobrotniki so, kakor kaže poterdilo v goriškem listu flSoči", marljivo oglašajo in je sploh želeti, da se sa o vi zavod naše razumništvo prične obče zanimati. Bog podeli tej konferenci svoj blagoslov in mnogo človekoljubnih dobrotnikov. Darovi se pošiljsjo vredništvu „8očea, kjer se tudi poterdijo.
Poterdils se je konference druga v Parizu in na Dunsji, kakor seje tudi poterdils vstanovitev ver kovnega svetovalstva Vincencijeve družbe za našo mesto. Molje tega svetovalstva: baron Somaruga, nad-svetovalec stavbeni vitez Baubela, prof. pl. Kleinmayr, monuig. Jože Marušič in dr. Rojic, so nam porok dobrega dela.
Konec leta priobči družba svoje sporočilo, do tje pa blagoslov božji in Človekoljubno serce dobrotnikov, stanovitna delavnost in darožljivost udov!*)
Razgled po svetu.
Nemško. Brunsviški deželni zbor si je 21. oktobra za vladarja izvolil Albrehta, pruskega princa, in to proti vojvodu Kumberlanškemu, ki mu bode zdaj težava veljavno pridobiti za svoje postavno pravice do Bruns-vika (Braunschweiga). — Bismark, kakor je viditi iz „Allgemeinericea, kaže sočutje do Francosko republike ki je pri poeljednih volitvah jčla čenčati; to pa, meni „Missblu., utegne imeti v tem vzrok, ker se pruski politiki hlače.tresejo, ako Francija postane zopet monarhija, kajti vsled tega bi tudi moč ji rastla.
Francosko. Pri vsih silnih nstezanjih francosko vlade jo konservativna stranka dobila 204 glasove, ko jih je poprej imela samo 90. Republikanci jik sicer imsjo 380, pa niso zedinjeni in konservativci bodo prav močna, večkrat odločivna stranka.
Na Angleškem, kakor na Nemškem, imajo opraviti s Volitvami. Kardinal Manning torej v „Dublin Review-ia katoljčanom daje koristne nauke v tem oziru, jih opominja, da naj se volitve vdeležujejo in povdaija zlasti šolsko vprašanje. O tem vprašanji je tudi sicer prote-stanški minister Salisbury rekel marsiktero pomisleka vredno besedo. Dokaznje n. pr., kako malo so sedanji učitelji zmožni otroke podučevati v verskih resnicah, v ktere sami ne verujejo. Med drugim toži minister čez silovito spačenost v nravnosti in čez strašne hudobije ter sklepa: „Le en sam pomoček je, da bi se hudo pregnalo, in ta pomoček je poduk v keršanskem nauku." Pač res premislika vredno besede.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad
•) Iskrena hvala, ter prosimo o dobri priliki nadaljevanja.	Vr.
in brezverstvo, prešestvsnje in vso nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vso pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Nevarno bolan oče zft pomoč. — Revna deklica sa pomoč v prehudi bolezni. — Za lepo vreme priporočilo. — Gospodar sa pomoč pri zemljiškem posestvu in domaČem dru-žinstvu.
Zahvale.
Spolnjujem obljubo, da čem razglasiti v „Danici", ako mi po pomoči N. lj. Gospč presv. Serca dolga bolezen toliko odlegne, d£ bom mogla svojo dolžnost spol-novati. S hvaležnim sercem naznanjam, da sem doeegia pomoč Nsše ljube Gospč presv. Serca in sv. Jožefa, in priporočam se še nadalje v bratovsko molitev, ker me bolezen še zmiraj tare, in z veliko tešavo svojo dolžnost spoloujem.	F. Z.
Bogoslovec, ki je na priprošnjo Marije D. srečno zveršil izpite, se Naši lj. Goopej očitno zehvaljsjo v spodbudo drugim, pomoči potrebnim, in se priporoča bralcem „Daničinima v molitev za zbranost duha v molitvi in pri učenju in za pravo zadovoljnost
Koledar za prihodnji teden:
9. listo pada. Obletnica posvečenja lateranske Zveličaijeve cerkve v Rimu, ki je mati-cerkev ker-šanstva, ali tista cerkev, ki ima papeža za svojega škofa. & Teodor. — 10. S. Andrej Avelin. — 11. S. Martin, ki se je v Iliriji poganjal zoper krivovorce in spreobernil tudi svojo mater, — 12. S. Martin p. — 13. S. Didak, — 14. S. Homobon, t j. dober mož, torgovec.
—	15. Pet in dvajseta nedelja po Bink. S. Leopold.
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
20. prosinec.
Sv. Evtimij, opat necega samostana v sveti deželi, je imel od Boga dar čudežev in prerokovanja in posebno gorečnost v spreobračanji krivovercev. Posrečilo se mu je s pomočjo milosti Božje k pravi katoliški veri pripeljati celo cesarico Evdoksjjo, ktera je bila zapletena v neko krivo vero. Umeri je leta 493, star 85 let, kterik 68 je preživel v samoti.
Sv. Fabijan, papež in mučenik, je postal namestnik Kristusov leta 236. Poalal jo av. Dionizija z nekterimi tovariši na Francosko oznanovat sv. vero. Ob hudem preganjanji kristjanov za časa cesarja Decija je vernike s svojim zgledom k stanovitnosti spodbudoval, dokler ni sam z veliko množico svojih ovčic prejel mučeniško
krono.	...
Ss. Ina, Pina in Eima. mučeniki, ki so jih never-niki v najhujši zimi bose na ledu privezali, da so zmer-
znili.	_ _ .
Sv. Maver, škof v mestu Cezeni na Laškem. Vsako leto je postni čas preživel v borni koči verh necega hriba, kjer je s spokornimi deli in z grenkimi solzami serce si očiščeval grešnega madeža. Ravno tam je bilo po smerti tudi pokopano njegovo truplo, ktero je Bog poveličal z raznimi čudeži. Cezenčani ga častijo kot svojega pomočnika in varha.
Sv. Neofit, mučenik v Niceji v Bitiniji za cesarja Dijoklecijana, je že kot 151etni deček strašne muko pro-terpel za Jezusa. Nsjpred so ga bičali, potem v ognjeno peč vergli, na to divjim zverim izročili, iu ko mu vso to ni nič škodovalo, so ga z mečem usmertili.
Sv. Peter Telonarij, je služil cesaija Justinijana kot njegov namestnik v Afriki in je bil na jako slabem
glasa pri ljudeh zavoljo ovoje terdoserčnosti ia ekopoeti. Po neki nebeški prikazni, ki jo je imel, so je pa epreo-bernil, skopost njegova se je spremenila v evangelista radodsrnost, zakaj ne le da je vse svojo premoženje mod abogo razdelil, še samega sebe je prodal, in s pridobljenimi denarji je revežem pomagal. Umeri je v 6. veku v Carigradu.
Sv. Sebastjan, mučenik, je bil že v zgodnji mladosti goreč služabnik KristuHov. Služil je v rimski armadi, in ceear Dijoklecijan, ki ni vedel, da je kristjan, ga je poeta vil za poveljnika rimski posadki. Ko se je začelo preganjanje, hodil je od ječe do ječe tolažit in poteije-vat zaperte kristjane. Zato jo bil pa na povelje ceeaija e pušicami prestreljen. Na pol živega je našla pobožna vdova Irena, ktera mn je a evojo ljubeznjivo in ekerbno postrežbo v kratkem času pripomogla zopet k zdravju. In zdaj zopet jame delovati za blagor kristjanov, poln sv. serčnoeti stopi celo prod cesarja samega, ter mu očita njegovo neusmiljeno in krivično preganjanje vernikov. 8ordit od jeze ga tedaj ceear v drugič k smerti oboodi. Na njegovo povelje so rabeijni toliko časa s svinčenimi kolmi po njem tolkli, da je dušo izdihnil. Papež Damaz je dal sozidati krasno cerkev na njegovem grobu. Na pomoč ga kličejo zoper zugo.
Listek za raznoterosti
lota; vsi brez razločka ozirajo so pa težkega aorca v bodočnost, kedar jim bo siromaštvo in potreba jola na duri terkatL Skupna škoda ceni se nekako na 100.000 goldinaijev, ki je pri skromnih razmerah teh planincer nenadomestljiva.
Pozni čas je vzrok, da si ondašnji prebivalci ne morejo druzega zaslužka poiskati in le zunanja zdatna pomoč mogla bi jih revščine in pomanjkanja obvarovati.
Te žalostne razmere so mi povod, da razpisujem nabiranje milodarov po vsi deželi za poškodovane prebivalce občin Fužine, Rateče, Kranjska gora in Dovje, oziroma vasi Fužine, Rateče, Podkoren, Kranjska gora, Dovje, flrušica in Mojstrana. Prepričan sem, da ta poziv na milosorčnost, s ktero se prebivalci Kranjsko dežele vedno odliknjejo, ne bo brez vspeha; kakor tudi pri onih no, ki so na krasnih letoviščih imeli priliko občudovati divno naravo, lepoto gorenjske strani, ter ob enem videti, s kako težavo da se imajo ondašnji prebivalci boriti za obstanek življeoja. Mili darovi sprejemali se bodo hvaležoo pri predsedništvu c. k. deželne vlade, kakor tudi pri političnih gosposkah (glavarstvih), objavljali so bodo v deželnem vrednem listu in nesrečnikom izročevali.
V Ljubljani, 22. okt 1885.
Baron Winkler s. r., c. k. deželni predsednik.
Zahvala. Premilootni goopod knez in škof dr. Jakob Misija so v prid kat društva rokodelskih pomočnikov blagovolili podariti 100 gld., za kteri velikoeerčni dar bodi najtoplejši zahvala preblagemu društvenemu zavetniku!
V Ljnbljani, 3. listopada 1885.
Društveno vodstvo.
Iz Ljubljane. Premilostni gospod knez in škof dr. Jakob Mieija so daroveU: za podporno duhovsko društvo 100 gld., za dijaško kuhinjo (kar smo hvaležno Že naznanili) 50 gld.; za poškodovane po po-vodnji na Gorenjskem 50 gld.; družbi nnarodne šole® 50 gld.; cecilijanskemu društvu 50 gld. — Bog ohrani zdravje in podčli vse druge dobrote blagodušnemu našemu višemo Pastirju!
Is Boh. Bistrice, 28. okt Zahvala preoerčna za poelano nabirko 23 gld. v prid naše nove cerkve.
J. Mesar, župnik.
Prečast g. Matej Frelih, župnik v Lašicah, je postal Trebanjski dezan in bil je 3. t m. cerkveno vmeščeo.
Grozna pevodeaj je bila vernih duš dan tudi v Smartnem na Dolenjskem. Več prih.
Poziv!
Velikansko škodo provzročili so neprestani in veliki nalivi od 26. do 30. septembra no planinskem svetu ob koroški megi ležečih kranjskih občin Fužine, Rateče, Kranjoka gora in Dovje na premakljivem in nepremakljivem blagu ondašnjim posestnikom. Mnogo jih jo po
tistih sicer prav prijaznih krajih, ki so prišli ob vso svojo premoženje, mnogo druzih je vni<
ičenih za lota in
Dobrotni darovi.
Za Uudentovsko kuhinjo: Z Brezovice 2 gld. — Č, g. adm. A. Kalen 3 gld. — Preč. g. župnik J. Sterbenc 5 gld. — C. g. žup. A. Jamnik 5 gld, — C. g. J. Snšnik 5 gld. — C. g. A. St 2 gld. — C. g. žup. Marolt 2 gld. — Preč. g. Al. Košir 2 gld. — Neke dobrot 50 kr.
—	C. g J. £. Vovk, župnik v Šentjurju 4 gld.
Za m. Detrnstvo: M. S. z Brezovice 1 gld. — Č. g. J. Vovk, župnik v Šentjurji 2 gld.
Za sv. Očeta: Preč. g. župnik dr. J. Sterbenc 5 gL 62 kr. — Iz Rateč pri Kr. gori 4 gld.
Za kapelo v Marijanišču: C. g. župnik J. Marolt 2 gld. — Pod naslovom: „Vsim svetnikom v čast" 100 gl za notranjo opravo v Marijanišču. — A. Planinar za moštranco 100 gld. — V. g. prof. Miha Lazar 5 gld. V. č. g. Zakotnik Matej 9 gld. — V. č. g. Janez Zupančič 100 gld.
Za opravo uboSnih cerkev ljubljanske Škofije: Po č. g. f Jož. Resniku 50 kr.
Za afrikanski misijon L. Velkaverh 1 gld. —- Dve goepodičini 5 gl. — C. g. župnik J. Marolt 1 gld. — Po prečast g. J. Rozmanu 2 gld.
Za oltar sv. Antona v Stanai: M. Trilar 1 gld. Za poScodvane po povodnji na Gorenjskem: G. J. Jurič 10 gld.
Za kotel, rokod. družbo: G. adm. A. Kalen 2 gld.
—	G. J. Jurič 2 gld.
Za Ameriko: C. g. J. Marolt 1 gld. Za deSko sirotišče: C. g. J. Vovk 2 gld.
. Pogovori z gg. dopisovalci.
2. N. v G.: Precej dragi pot. — G.-1-: Prav serčne brala! Prihod, rse skupaj. Kar tiče „giorni passati4 Tse ia« razun burje. — Skritemu: Iskrena brala!
Odgovorni vrednih: Laka
— Tiskarji ia založniki: Jeief Blasaikovi aasledniki v ljubljeni.