POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 35, 19. SEPTE 2003, CENA 269,00 SIT » OSREDNJA KNJIŽNICA m tc «weisKi trq 1 a tUt 3000 CELJE SN00032 7 /Srečanje lokalnih y W časopisov O Slovenije ŠTEVILKA ZDRAVSTVENI DOM V FINANČNIM ANTON PAVLIC - CIF Z leti postane človek ziheraš. V mladih letih smo včasih počeli tudi bedarije. NAZARJE, 19. SEPTEMBER 2003 ★ " * v TUS IKJSTA SlOVtMJE m. Nazarje g^gorenje malin Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem i Zgomjesavtnjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. V VSEH IIDiUlNIH POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM JESENSKA PONUDBA - stiskalnice, mlini za sadje in grozdj - PVC posode za zelje, grozdje, repo - sodi inox 100 I....15.990 SIT - kotli za žganjekuho - in vse potrebno za vinogradništvo (pipe za sode, vehe, žveplo...) I NA ZALOGI «■ - ječmen in koruza v 30 kg vrečah ali big bagih 'i - pšenični otrobi, ječmenovi briketi 1 - pesni rezanci i - krmila in super koncentrati za govedo, prašiče, o’, perutnino, kunce, ovce... I - mineralna gnojila KAN 27%, UREA 46%, I NPK 15x15x15 PO UGODNIH CENAH I - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI t -DOSTAVA NA DOM N ' SE PRIPOROČAMO! /M lin TPP Nazarje, Lesarska 10, Ulili JLJL JL Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO www.posta.si V še več krajev v istem dnevu! Naročilo prevzema pošiljk na brezplačni telefonski številki v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti. Hitra dostava pošiljk: • znotraj mest najpozneje v dveh urah po naročilu, • po Sloveniji v istem dnevu, • v tujino v več kot 200 držav z zagotovljenimi roki prenosa (v EU 1-2 dni). <7 POSTA SLOVENIJE Hitrosti dajemo Ime. Pošta Slovenije. 4 o. o.. Slomškov trg to, Maribor ffittfiMitfttii infnsawjH Tako, pa imamo v nedeljo spet razlog, da obiščemo volišča. Referendum o odpiralnem času trgovin se sicer verjetno ne bo mogel ponašati z bleščečo volilno udeležbo, je pa po svoje tudi pomemben, saj bo njegov izid neposredno vplival na potrošniške navade ■ Slovencev v prihodnosti. Sodeč po dosedanjih javnomnenjskih raziskavah bo večina volivcev, kise nameravajo udeležiti referenduma, glasovala za predlog sindikata trgovcev, kar pomeni, da bodo trgovine v bodoče ob nedeljah v glavnem zaprte. Edino resno propagandno kampanjo (z zelo omejenimi finančnimi sredstvi) proti temu predlogu pelje Zveza potrošnikov Slovenije, medtem koso velika trgovska podjetja previdno tiho. Kar je seveda po svoje razumljivo, saj so svoje mnenje že povedala. Izglasovana sprememba zakona bo za trgovce podlaga, na osnovi katere bodo lahko izračunali (upravičene in neupravičene) kadrovske viške, odpadel pa bo seveda tudi sedanji dodatek prodajalcem za nedeljsko delo. Če so pobudniki referenduma računali na zmanjšanje dobičkov velikih trgovskih podjetij, so se krepko ušteli, zato lahko njihovo predvideno zmago že vnaprej označimo kot »pirovo«. Na Petrolovih in ostalih bencinskih servisih si bodo ob tem z veseljem meli roke, saj bodo ljudje poslej najnujnejše potrebščine ob nedeljah kupovali pač pri njih. V podobnem položaju bodo tudi slaščičarne in ostale sorodne prodajalne, ki imajo v svoji ponudbi (tudi) živila. Če bomo volivci tokrat izrazili solidarnost s prodajalci v trgovinah, kateri bo naslednji poklic, ki bovreden našega usmiljenja? Natakarji, bolniške sestre, kuharice, športniki, morda novinarji? Saj res, kje pa piše, da morajo mediji objavljati novice tudi ob nedeljah? In kdo pravi, da morajo bralci dobiti svoj časnik v ponedeljek na mizo že ob petih zjutraj, kar pomeni, da ga morajo v redakciji izdelati že v nedeljo zvečer? Verjamem, da se na današnjem srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Nazarjah ne bomo spraševali o teh stvareh. Pač pa se bomo lotili drugih, mnogo bolj življenjskih in mnogo bolj perečih problemov, ki v sedanjem času neposredno vplivajo na naše delo in jutrišnje preživetje. Prihodnost nam prinaša veliko neznank. Naravnost ogromna v podobi Evropske unije je na vidiku že s prvim majem leta 2004. Kaj se obeta lokalnim časopisom v novem dmžbeno-političnem okolju? Tudi o tem bo tekla razprava, o bistvenih zaključkih, ki se tičejo tudi bralcev, pa vas bomo seznanili v prihodnji številki Savinjskih novic. Trettastran IZVSEBINi:(35 Aktualno: Obrtniki v očeh države enakopravni samo pri obveznostih.5 Zdravstvo Zgomjesavinjski zdravstveni dom v finančnih težavah. Intervju Anton Pavlič - Čif, alpinist in vsestransko prizadeven 'borec' VDC Mozirje V znamenju slovesa in novega začetka.. Nasveti Kako se zavarujemo pred škodljivim vplivom sevanj Razstava slikarja Franca Pustoslemška v Nazarjah Bolečina na slikarskem platnu. Na naslovnici: Poslikava vrtca na Ljubnem ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 35,19. september 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne Vodpovedl sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________________________________________________________________________________________________^ ® FLERETOVI IZ LETUŠA SO PRVI V SLOVENIJI, KI BODO ELEKTRIKO PRODAJALI V JAVNO OMREŽJE Električna energija iz gnojevke Čeprav se sliši precej nenavadno, je vendarle res, da se električna energija pridobiva tudi iz povsem navadne gnojevke. Prvi v Sloveniji se je za takšen projekt opogumil kmet Anton Flere iz Letuša, ki mu je v manj kot dveh letih uspelo zgraditi takšno elektrarno. Prvi kilovati električne energije so stekli v javno omrežje pred tednom dni, ko so, ob prisotnosti ministra za okolje in prostor ter energijo mag. Janeza Kopača, predali namenu sistem toplotne in električne energije na bioplin. Pilotski projekt je plod trdnega sodelovanja lastnika 25 hektarov velike kmetije in Agencije za RS za učinkovito rabo energije. "Zastavil sem celo kmetijo, zato meje bilo kar malo strah, kako bo. Problem je bil, ker pomoči za zdaj ni bilo. Menil sem, da bo investicijo podprlo kmetijsko ministrstvo, ker zadeva spada pod dopolnilne dejavnosti, vendar tam pod nobenim pogojem ni bilo posluha," je povedal kmet Anton Flere. Naložba ga je stala skoraj 85 milijonov, od tega je okoljsko ministrstvo sofinanciralo 26 milijonov tolarjev, naložba pa naj bi se mu povrnila v osmih do desetih letih. Država tovrstne projekte podpira, saj elektriko iz obnovljivih virov plačuje po višji ceni kot običajno. Ko bo Fleretova kmetija dobila status kvalificiranega proizvajalca, bo dobil za kilovat električne energije 24 tolarjev, do takrat pa bo plačana še po sedem ta in Ministrstva za okolje in prostor ter energijo, kjer smo pomagali tako, da smo financirali približno 32 odstotkov investicije. Vse ostalo je moral prispevati sam. Prepričan sem, da bo prvi primer v Sloveniji spodbuda drugim, da se bodo za to odločali. Tudi zaradi zahtev EU smo dolžni povečati obseg obnovljive energije in se moramo opreti na domače vire. Flere je združil tri stvari, ki so načelno v medsebojnem konfliktu: kmetijstvo, energetiko in varovanje okolja," je ob zagonu dejal tudi minister Janez Kopač, ki seje vprašanju Savinjskih novic, zakaj, po njegovem, pri projektu ne sodeluje tudi kmetijsko ministrstvo, diplomatsko izognil. Savinjčan Otvoritev prve elektrarne na bioplin v Sloveniji - v ospredju lastnik Anton Flere (levo) in minister Janez Kopač (foto: EMS) tolarjev. slovesen dogodek. Nastala je kot "To je prva elektrarna na bioplin plod sodelovanja trdnega in v Sloveniji, zato je to še posebej poslovno pogumnega kmeta Flere- Nasa anketa Stoprvi referendum Latinska beseda za republiko je »Res publica«, kar v slovenščini pomeni »stvar ljudstva«. To si lahko razlagamo, da vsak nekaj pomeni in vsak lahko s svojo besedo oziroma glasom sooblikuje spremembe, če le hoče. Takšna je razlaga. Država Slovenija je republika, a se na trenutke obnaša kot absolutistka, drugič pa si na vse kriplje prizadeva dokazati, da spoštuje načela demokracije. In tako razpisuje referendume. Referendumi so dejansko stvar ljudstva, a bi se jih dalo omejiti in hkrati tudi prihraniti pri izdatkih iz državnega proračuna, če bi tisti, ki jih pošiljajo ljudi na volišča, razpravljali o stvareh z zdravo logiko in razumom. Helena Pečnik, Mozirje Zagotovo se bom udeležila referenduma o odpiralnem času trgovin, saj sem proti takšnemu delovnemu času, kotje sedaj v veljavi. Se pa včasih vprašam, od kod imajo kar naenkrat toliko denarja za to. Sama imam takšno službo, da se pogosto srečujem z revščino in socialno ogroženostjo. Tehnična izvedba takšnih referendumov pa zagotovo veliko stane. JožeŠumečnik, Mozirje Sam bom pri prihajajočem referendumu proti takšnemu odpiralnemu času, kotje sedaj. Povsem normalno je, da se mora spremeniti. Je pa tudi res, da samo zato še ni bilo treba razpisati referenduma, saj gre zanje veliko denarja. Lahko bi se hitreje pa tudi ceneje zmenili. Zvone Šemlak, Nazarje Referendumi niso tako nujno potrebni, vsaj tako pogosto ne. Naj vlada pametneje dela, pa ne bo toliko referendumov. Zatojo pa imamo. Če pa tega ne zmore, se naj zamenja. Mateja Janžovnik, Mozirje Vlada prav očitno ne dela niti zadosti dobro niti dovolj. Če bi bolje delala, se ne bi denar kar naprej tratil za referendume, ki so velik strošek. Metka Mutec, Mozirje Referenduma se bom udeležila, saj si trgovke zaslužijo normalen delovni čas. Lahko pa bi vlada ta zakon že sprejela in s tem prihranila denar pri izvedbi referenduma. Maja Štiglic, Mozirje Za nas bi naj odločali predstavniki ljudstva, saj jim volivci zaupajo in verjamejo, da bodo ustrezno zastopali njihove interese. Z včasih prav nepotrebnimi referendumi pa se vidi, da so ali popolnoma nesposobni dogovarjanja ali pa so referendumi zgolj krinka soodločanja in ima nekdo od tega korist. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril. M. Sem © RTC GOLTE Kapitalska podpora BTC in Našega «asa V razvojni projekt rekreacijsko-turističnega centra na Golteh se poleg ostalih partnerjev vključujeta tudi delniška družba BTC iz Ljubljane in družba z omejeno odgovornostjo Naš čas iz Velenja. Po pisanju časnika Delo naj bi omenjeni družbi s svojima vložkoma nadomestili izpad sredstev, ki je nastal zaradi zavrnitve sodelovanja s strani občin Celje in Žalec. Kot je za Delo izjavil Zvone Es, ki v Premogovniku Velenje vodi projekt širitve gostinske in turistične dejavnosti hčerinskih podjetij, bodo vsekakor našli dovolj zunanjih partnerjev, ki bodo v dveh letih vložili potrebna finančna sredstva za obnovo objektov, žičniških naprav in komunalne opreme na Golteh. Letos hotela še ne nameravajo obnavljati, uredili naj bi le gostinski del ter enosedežnico na Medvedjak zamenjali s trisedežnico. Vložki lokalnih skupnosti, ki so se odločile za vključitev v projekt, bodo v prihodnjem obdobju kar znatno obremenjevali njihove proračune. Tako bosta občini Velenje in Mozirje zagotovili vsaka po 200 tisoč evrov, Velenje s prerazporeditvijo dela denarja za prenovo Rdeče dvorane in iz proračuna za leto 2004, Mozirje pa z rebalansom letošnjega in predo-bremenitvijo prihodnjega proračuna. Občina Šoštanj bo prispevala sto tisoč evrov, občine Nazarje, Solčava, Luče in Gornji Grad pa skupaj 80 tisoč evrov. Enak znesek naj bi po prvotnem razrezu v projekt vložila Občina Ljubno, vendar ga je bistveno oklestila. Občini Polzela in Braslovče naj bi prispevali po 24 tisoč evrov, Šmartno ob Paki 20 tisoč evrov, Dobrna pa bo prispevala denar le za vsako novo delovno mesto. Občino Mozirje ob vsem tem bremeni še rekonstrukcija ceste na Golte, katere prvi odsek je bil končan že letos, podobna naloga pa čaka prihodnje leto z nasprotne strani še Občino Ljubno. Franci Kotnik GLIN IPP NAZARJE Kupci se vročajo k lesu Na 36. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, največji sejemski prireditvi v Sloveniji in drugem največjem obrtnem sejmu v Evropi (takoj za münchenskim), se je v množici preko 1.700 razstavtjalcev iz 30 držav tudi letos predstavilo nazorsko podjetje Glin IPP. Razstavni prostor Glin IPP na celjskem obrtnem sejmu (foto: Franci Kotnik) Na razstavnem prostoru so predstavili celoten proizvodni program, ki zajema tako izdelke iz lesa kot iz PVC mase. Sodeč po odzivu obiskovalcev sejma se obdobje največje priljubljenosti PVC oken in vrat počasi izteka, kupci pa se spet obračajo k naravnim materialom. V Glinu IPP so se tehnološko in organizacijsko še pravočasno posodobili, da lahko ugodijo najrazličnejšim željam kupcev, tako glede vrste materialov kot izvedbe in dimenzij izdelkov stavbnega pohištva. Prisotnost na sejmu pa ne pome-ni samo neposredne ponudbe proizvodov ampaktudi prepotrebno in včasih celo odločujočo krepitev ugleda blagovne znamke. KF V OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI MOZIRJE ZE NEKAJ LET BELEŽIJO ZMEREN UPAD ČLANSTVA V očeh države enakopravni samo pri obveznostih 36. mednarodni obrtni sejem v Celju, ki je v sredo zaprl svoja vrata je tudi tokrat minil brez udeležbe zgornjesavinjskih obrtnikov in podjetnikov. Vzroki za neudeležbo so tako kot v prejšnjih letih predvsem organizacijski in finančni, saj stane udeležba od dva do tri milijone tolarjev, kar predstavlja 10 do 15 odstotkov proračuna mozirske obrtne zbornice. »Člani se morajo zavedati, da bi moral vsak prispevati svoj delež k uspešni sejemski predstavitvi,« poudarja predsednik OOZ Mozirje Janez Kaker, ki ne izključuje možnosti skupne predstavitve na celjskem sejmu v prihodnjih letih. Trenutno je znotraj zbornice organiziranih dvanajst strokovnih sekcij, ki delujejo ena boljše druga slabše. Odvisno od situacije na tržišču, ugotavlja Kaker. Med aktivnejše gotovo sodijo frizerke in avtoprevozniki, trudijo se tudi gradbinci, medtem ko se po mnenju predsednika zbornice ostale sekcije slabše odzivajo na aktualne probleme. »Težava je v slabih udeležbah na sestankih sekcij, kjer je pravo mesto za reševanje težav. Očitno se še vedno rajši pogovarjamo v gostilnah kot na zbornici,«je samokritičen Kaker, ki mu je sicer jasno, daje pri številnih vprašanjih, ki tarejo obrtnike, tudi zbornica zvezanih rok in brez moči. Obrtniki in podjetniki so namreč v očeh države in predvsem Janez Kaker: “Držav: usta zagotovil, d obrtnikom olajšati vendar je v praksi marsikaj drugače.” (foto: EMS) davkarije tisti, ki morajo dokazovati, da delajo prav in skladno s predpisi, medtem ko je nelojalna konkurenca, ki se kaže predvsem skozi sivo ekonomijo, v bistveno boljšem položaju, saj se praviloma z njo nihče sistemsko ne ukvarja. Med poglavitne zadeve, s katerimi seje soočilo novo vodslvo zbornice, gotovo sodijo varčevalni ukrepi in re- alizacija zatečenih projektov. Med večje naloge sodi izterjava članarine, za katero po svojih postopkih skrbi davčna uprava in za storitev zaračunava sedem odstotkov od višine članarine. »Računamo, da bo novi sekretar Janko Kopušar z vsestranskimi izkušnjami naredil za obrtnike tisto, kar jim manjka po njihovih firmah. Dejstvo je, da izobrazbena struktura obrtnikov ni na visokem nivoju, zatoje potrebno svetovanje in čim boljši servis. Država ima sicer polna usta zagotovil, dajetreba obrtnikom olajšati poslovanje, vendar je v praksi marsikaj drugače,« razlaga Kaker, prepričan, da plačujejo obrtniki visoko ceno predvsem zaradi neznanja in nepoznavanja zakonov. Savinjčan LOGARSKA DOLINA Spodbujanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Gozdarski inštitut Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za kmetijstvo in prehrano ter drugimi mednarodnimi organizacijami pripravila mednarodni posvet o spodbujanju tehnološkega razvoja in gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, usmerjenim predvsem v problematiko pridobivanja in rabe lesa na podeželju. Delavnice v hotelu Plesnik v Logarski dolini se je udeležilo 48 gozdarskih strokovnjakov iz vse Evrope in eden iz ZDA. Iz Slovenije je bilo 15 udeležencev. Po besedah Vida Preložnika, z Zavoda za Gozdove Slovenije Območna enota Nazarje, je bila delavnica namenjena zlasti izmenjavi izkušenj in informacij na področju izboljšav gospodarjenja s kmečkimi gozdovi. Bolj kot sam prikaz različnih tehnologij so bili v ospredju socialni vidiki - pomen gozdov za razvoj vaških območij in regionalni razvoj ter seveda svetovanje, izobraževanje gozdnih posestnikov. "Po Evropi se razmere v kmečkih gozdovih zelo razlikujejo. V mediteranskih državah je gozdnatost nizka, gozdovi so v zelo slabem stanju, močno so prisotni tudi različni nasadi neavtohtonih vrst. Pri Gozdarji iz vse Evrope in ZDA so v Logarski dolini izmenjali izkušnje o gospodarjenju s kmečkimi gozdovi (foto: arhiv Gozdarskega inštituta Slovenije) lesnoproizvodni funkciji, ki je tam podrejena ekološkim in socialnim funkcijam gozdov, je še najpomembnejša pridelava lesa za ogrevanje. Povsem drugačno je stanje v večini srednjeevropskih držav. Tudi glede deleža zasebnih gozdov se države precej razlikujejo," pravi Preložnik. Na krajši ekskurziji po avstrijski Koroški so se udeleženci posveta seznanili z načinom združevanja lastnikov gozdov, na celodnevnem spoznavanju Slovenije pa so jim bile predstavljene pestre razmere v kmečkih gozdovih in pomen gozdov za trajnostni razvoj podeželja. Savinjčan PREDLOG PROJEKTA USTANOVITVE REGIJSKEGA PARKA NA OBMOČJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP Življenje v regijskem parku pomeni ve« subvencij V letošnjem letu so se tri sosednje občine - Jezersko, Luče in Solčava - začele dogovarjati o pomenu, možnostih in načinu ustanovitve regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (KS Alpe). Z dejavnostmi so bile seznanjene tudi občine Kamnik, Ljubno in Gornji Grad, ter obe razvojni agenciji, ki delujeta na tem prostoru. Dosedanje izkušnje pri ustanavljanju zavarovanih območij v Sloveniji in tudi v tujini so pokazale, da je bolj primerna postopna širitev že obstoječih zavarovanih območij kot pa ustanavljanje regijskih parkov velikega obsega, ki največkrat nimajo zadostne podpore pri lokalnem prebivalstvu. "Prav zato v tem predlogu ne moremo podati dokončnih meja parka, zato predlagamo organsko rast, ki bi se začela zjedrom občin, kjer je podpora ideji najmanj problematična (Solčava, Luče, Jezersko, Kamnik), ob predpostavki, da se bodo parku pridruževale še druge občine, če in ko bodo spoznale v njem razvojno možnost tudi zase," je svetnikom občine Luče povedal Gusti Lenar, direktor firme Logarska dolina d.o.o. Postopna ustanovitev obeh regijskih parkov in njuna kasnejša povezava je realna možnost, ki ima podporo v strokovnih krogih in državni upravi. Takšen pristop naj bi bil po Lena-rjevih besedah sprejemljiv za vse občine Zgornje Savinjske doline, prav tako zadržkov ne vidijo v sosednji občini Jezersko in obeh'razvojnih agencijah. Lenarje povedal, da mora biti najpomembnejši motiv širitve obstoječega parka želja ljudi po vključitvi v regijski park KS Alpe, zaradi kakovostnejšega življenja in boljših razvojnih možnosti v zavarovanem območju. Življenje znotraj regijskega parka naj bi za ljudi pomenilo več subvencij iz evropskih strukturnih skladov, vse potrebne dejavnosti pa naj bi vodili tako na kamniški kot savinjski strani, stem, da naj bi bil sedež parka na območju Zgornje Savinjske doline. Kot rečeno, naj bi regijski park ustanavljali postopoma. V prvi fazi naj bi zajemal Logarsko dolino in Robanov kot, ki že imata status zavarovanega območja, ter predele, kjer ni tako goste poselitve. Gusti Lenarje prepričan, da bi bilo mogoče park ustanoviti v relativno kratkem času, predvsem pa je pomembno, da zakonodaja omogoča ustanovitev brez vmešavanja države. Savinjčan JESEN V PLANETU TUŠ Prava jesenska tržnica Planet Tuš v Celju bo v jesenskem času, tako za odrasle kot za otroke, kraj številnih dogodkov, predstav in delavnic. V času med 15. septembrom in 15. oktobrom se bodo v centru zvrstile številne aktivnosti, ki sodijo v sklop dogajanja pod imenom Jesen v Planetu Tuš. Za obiskovalce bodo pripravili pravo "jesensko" tržnico, s predstavitvijo starih običajev, plesa ter pripravo jedi in napitkov, številne otroške delavnice, obdaritev in koncert Damjane Golavšek za vse prvošolčke, teden otroških predstav, številne animacije in akcijo "Vaša nova podoba" v stilu letošnje jesenske mode. Aktivi kmečkih žena iz Laškega, Vitanja in Šmarja pri Jelšah, Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta, prav tako iz Šmarja pri Jelšah, ter folklorni skupini iz Šentjurja in Kompolja bodo v času jesenskega dogajanja v Planetu Tuš, ob petkih, med 15. in 19. uro, in sobotah, med 10. in 14. uro, predstavili številne stare običaje priprave hrane, izdelave cvetja iz papirja, jesensko luščenje fižola, čiščenje koruze, ribanja zelja, kletarjenje in tradicionalne plese. Obiskovalci bodo lahko ob tem poizkusili tudi različne vrste tradicionalne hrane, sadne in zeliščne napitke, potice, mešano pecivo ter različne vrste kruha. LP ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM V FINANČNIH TEŽAVAH Bo v Zgornji Savinjski dolini okrnjena zdravstvena oskrba? Zdravstvena postaja Nazarje je v zelo slabem stanju. Stavba je dotrajana, inštalacije zastarele, in glede na dejstvo, da je Zgornjesavinjski zdravstveni dom v nezavidljivem finančnem položaju, je celotna situacija vse prej kot rožnata. Medicinske aparature so zastarele, reševalna vozila se izredno hitro izrabljajo. Kljub vsemu naštetemu določena obnovitvena dela vseeno potekajo. V lanskem letu je bila v zdravstveni postaji Nazarje povsem obnovljena ena izmed ambulant, v letošnjem letu pa v Mozirju. Nabavljeno je bilo tudi novo reševalno vozilo, torej finančna sredstva morajo biti, bi menil zgolj zunanji opazovalec. Vendar, kot pojasnjuje dr. Ida Kramer Pustoslemšek, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in ena izmed zdravnikov v Nazarjah, situacija ni tako preprosta. Dr. Ida Kramer Pustoslemšek: »Pri nas se občine žal ne znajo dogovoriti in nam tudi ne pomagajo. Mi pač nato stisnemo zobe in nakup opravimo sami, ker drugače enostavno ne moremo delati. Naša organizacija zaradi takšnih nakupov, za katera nimamo predvidenih finančnih sredstev, nikakor ne pride na zeleno vejo, občine pa tudi nočejo priznati, da je to njihova dolžnost!« »Celotna zdravstvena postaja v Nazarjah je v zelo slabem stanju, vse inštalacije so popolnoma zastarele, izolacija je zanič, zaradi zastarelega načina gradnje je pri obnavljanju potrebno prilagajati tla, to pa stane ogromno. Skratka, stavba je stara, dotrajana in to stane več, kot če bi gradili na novo. A izbire nimamo, treba se je prilagoditi situaciji.« Zaradi zaostrene finančne situacije seje vodstvo odločilo, da nujno potrebna obnovitvena dela v ambulantah opravijo po delih. Najprej ena ambulanta, nato naslednja, tako dolgo, da bodo vsi zdravniki delali v ustreznih pogojih. To bo seveda trajalo, a nekako je pač treba začeti. V lanskem letu so v Nazarjah tudi povsem prenovili toplotno podpostajo, zamenjali okna v zgornjem nadstropju, nabavili nekaj potrebnih aparatur in opravili manjša vzdrževalna dela. »To pa je tudi vse, kar smo si lahko privoščili v enem letu,« pravi Kramerjeva. »Finančna sredstva dobimo le od zavarovalnice in to so sredstva, ki so namenjena amortizaciji. Ta sredstva so zakonsko določena. Tolikšna kot je stopnja amortizacije, toliko sredstev dobimo. Na zavarovalnici jih prav nič ne zanima, kakšne so dejanske potrebe, zato pa je po vsej državi oprema zastarela. Nekaj finančnih sredstev pridobimo tudi od naše proste prodaje storitev, a ta skoraj niso omembe vredna. Pomagati bi nam morale tudi občine, ki so naše ustanoviteljice in lastnice stavb, a tudi iz tega vira velike pomoči ni pričakovati.« Zastarela je tudi večina aparatur, s katerimi dela zdravstveno osebje v Nazarjah. V Sloveniji se večina novih medicinskih aparatur kupuje iz donacijskih sredstev, a glede na dejstvo, da so trenutne razmere v zgornjesavinjskem gospodarst- vu slabe, se za ta način pridobivanja sredstev v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu niso odločili. »Ker je naš zdravstveni dom majhen, imamo le nekaj dražjih pripomočkov. Večje vrednosti so reševalni avtomobili, ki se zelo hitro izrabljajo, sicer pa sta večje vrednosti le še rentgen, ki-je novejši a žal premalo izrabljen, ter laboratorijska oprema, ki pa je zastarela. In predvsem ta nas skrbi, saj je takšna oprema nujno potrebna ter draga, vendar pri nas premalo izrabljena. Skoraj polovica zdravstva je šla v zasebništvo in večina teh zasebnikov nam pacientov ne pošilja iz čisto ekonomskega razloga. Zasebniki pač gledajo na ceno storitve in jih naročijo tam, kjer so najcenejše. Hkrati si za najbolj nujne preiskave nabavljajo svoje aparature, ki so manjše, priročnejše in tako storitve ni treba plačati. V tem seveda ni nič spornega, seveda pa so posledice slabe za naš laboratorij.« Kramerjeva je ne glede na to mnenja, da sta obstoječi laboratorij in rentgen potrebna, a zaradi specifičnosti naše doline, ki je zelo raz- tegnjena, dražja. Velike težave je povzročal tudi nakup reševalnega vozila, ki je bil letošnja največja in najpotrebnejša investicija. Število voženj, ki jih ta vozila opravijo, strmo narašča, kar je med drugim posledica odprtja Centra za starejše v Gornjem Gradu. Po besedah dr. Kramerjeve se vedno zaplete pri nakupu vozil, saj država trdi, da morajo nakup financirati občine, nasprotno pa občine trdijo, da to ni njihova dolžnost. »In to je začaran krog, iz katerega nikakor ne uspemo priti. V resnici je nakup reševalnih vozil dolžnost občin in v to se lahko zlahka prepričajo, če se le ozrejo po drugih slovenskih občinah, kjer ta nakup vsaj sofinancirajo. Pri nas se občine žal ne znajo dogovoriti in nam tudi ne pomagajo. Mi pač nato stisnemo zobe in nakup opravimo sami, ker drugače enostavno ne moremo delati. Naša organizacija zaradi takšnih nakupov, za katera nimamo predvidenih finančnih sredstev, nikakor ne pride na zeleno vejo, občine pa tudi nočejo priznati, daje to njihova dolžnost!« Denar, s katerim so plačali opremo za reševanje življenj v novem urgentnem vozilu, so v zdravstvenem domu vzeli iz prihodkov, ki jih Ministrstvo za zdravstvo namenja za njihovo izobraževanje in plače pri nujni medicinski pomoči. Po mnenju dr. Kramerjeve bi bilo logično, da za te nakupe poskrbi država ali zavarovalnica, saj konec koncev državljani svoj denar namenjamo prav za boljšo zdravstveno oskrbo. Prebivalstvo v naši državi se stara, vedno več ljudi je bolnih, pacienti so zaradi večje ozaveščenosti vedno bolj zahtevni, kar je tudi prav. A kako tem ljudem omogočiti ustrezno zdravstveno oskrbo, do katere so vsekakor upravičeni? Dr. Kramerjeva je v skrbeh: »Nisem preveč optimistična glede našega zdravstvenega doma, zavarovalnica nas stiska in s temi sredstvi, kolikor jih še dobimo, čaramo, zares čaramo, da še kaj posodabljamo in obnavljamo. A če bo šlo še na slabše, denarja kmalu ne bo za drugo kot le za najnujnejše tekoče vzdrževanje.« Tatiana Golob Zdravstvena postaja v Nazarjah je v zelo slabem stanju, instalacije so zastarele, izolacija je zanič... (foto: Franci Kotnik) INTERVJU: ANTON PAVLIČ - ČIF, ALPINIST IN VSESTRANSKO PRIZADEVEN »BOREC« Ni težko biti alpinist, težko je biti star alpinist Anton Pavlič iz Solčave je posebnež in tega niti ne skriva. Njegova posebnost je žlahtna in človeško sprejemljiva, saj se kot vrhunski alpinist zaveda, da je medsebojna soodvisnost absolutna. Trikrat se je spopadel z veličastno Himalajo, obredel in oblezel vrhove Grenlandije in Evrope, da o slovenskih gorah ne govorimo posebej. Vsemu navkljub Čif, takšno je njegovo hribovsko ime, ne bil to, kar je, če ne bi bil najbolj ponosen na zimski spopad z zaledenelim slapom Rinka pod ostenji domačega Okrešlja. - Mislim, da je prav, da poveva, da se bova v najinem razgovoru tikala. (smeh) Seveda. - Praviloma se najine poti križajo ob nekoliko nevsakdanjih okoliščinah, kot so poplave ali gozdni požari. Očitno si v nekem smislu del naravnih katastrof... Če se pokaže potreba, je treba pomagati posameznikom ali skupnosti. Jaz rad pomagam. Problem je v tem, da bi moral včasih biti na različnih mestih, kar pa seveda ni izvedljivo. - Pomagati je zelo širok pojem. Če kaj vem, praviloma deluješ na najbolj izpostavljenih in nevarnih mestih, kjer na nek način ogrožaš lastno varnost. Gre za izziv ali izzivanje? Ne eno ne drugo. Če že hočeš, je v današnjih razmerah izzivanje že povsem običajna pot po cesti. Če obvladaš zadeve, si na nek način dolžan sodelovati na izpostavljenih točkah. Jasno mije, kako seje potrebno obnašati v takšnih primerih in na težkih terenih. Prav za malo bi se mi zdelo, če se ne bi udeležil takšnih akcij. V lastni koži bi se slabo počutil. - Menda ne bi bil užaljen, če bi te »pozabili« za varnim zapečkom? Bil bi užaljen. Pravzaprav bi me bilo sram, če ne bi bil tam, kjer se dobro počutim, obvladam teren in se znam obnašati. - Ob vsem tem je na mestu vprašanje, če si življenjsko zavarovan? Sem. - Mar to pomeni, da občasno podvomiš v lastne sposobnosti? Sistem je tako naravnan, da preprosto moraš biti zavarovan. Zavarovalnice imajo od nas kar precej koristi. Od mene osebno brez dvoma več kot jaz od njih. Hvala Bogu, da je tako. - Od tebe imajo korist tudi gore, ker jih sprejemaš kot način življenja. Tiči v tem kanček vzroka, da si se ob letošnjem solčavskem prazniku podal po mejah solčavske občine, karseveda krepko presega sposobnosti navadnega hribolazca? Tele skale nad nama (pogovarjala sva se v Logarski dolini) terjajo izkušenost vrhunskega alpinista. Sam na takšni poti pa je določeno izzivanje?! To je daljša zgodba, ki jo moram nekoliko razložiti. Za obhod meje me je navdušila dobra prijateljica Mateja Suhadolnik, kije misli spremenila v besede in te vzpodbudila v dejanje. Vesel sem, da mi je uspelo realizirati zamisel, čeprav moram povedati, da sta šla pred menoj po meji že Stane in Marjan Prodnik. S to razliko, da sem šel časovno v enem kosu in bolj po grebenih. Ko sem se podal na pot, sem jo izkusil kot zadnjo odpravo na Jaanu, ob Tibetanski meji. Tistikrat smo hodili štirinajst dni in ko sem začel hoditi v Kačjeku na lučko-solčavski meji, sem doživljal podobne stvari kot v Himalaji. Izzivje bil v tem, da grem čim bolj po grebenih. - Se pravi, pravoverno po meji... Kolikor sem si upal. Bil sem sam in če povem pošteno in po domače, sem na določenih mestih nekoliko goljufal. Čepravje tudi res, da sem bil kar dobro natreniran in sem si kar precej upal. Če omenim samo sestop z vrha Planjave na Kamni- ško sedlo, obtežen s težkim in okornim nahrbtnikom, je bilo potrebno kar precej fizične in psihične energije za obvladovanje tega dela poti. Ostali del do Savinjskega sedla gre v glavnem po markirani poti, z izjemo Šija Brane. Zaradi megle, kije onemogočala orientacijo, sem jo zaobšel in nadaljeval po najlepšem delu poti od Savinjskega do Pavličevega sedla. To je tako zanimiv predel našega sveta, da o njem kaj veliko ne bom govoril. - Se bojiš, da postane romarska pot planinskih izletnikov? Zaradi zahtevne poti je kaj takega izključeno. Kdor nima plezalnih in orientacijskih izkušenj, se vtem delu ne bi dobro počutil. - Očitno je, da te je gora sprejela za svojega... Ja... - Zdi se mi, da si s skalovjem v nekakšnem ljubezenskem razmerju, če kaj velja misel, da gora zazna čustveno obrednost alpinista... Pri plezanju in v gorah nasploh je pomembno, da se znaš gibati. Zaupati moraš sebi in soplezalcu, če plezaš v navezi. Da, v steni je vse odvisno od gibanja in izkušenj. - Že, ampak gibati se znam tudi jaz, vendar si niti približno ne domišljam kakšnega soočenja z navpično steno. Alpinisti ste nekakšne ptice brez kril... V steni je resnično potrebno obvladovati obnašanje. Vedeti moraš, kako se oprijeti, kako prenesti težo. Zelo specifično je ledno plezanje, ki ga osebno zelo cenim. Ledje nekaj povsem drugega kot skala. Vse je odvisno od tega, kaj človeku leži. Z Grudnikovim Drejcem, s katerim sva začela skupaj plezati, sva vse preizkusila. Zase lahko rečem, da sem en tak alpinist... (premislek) - Si bolj avanturist ali greš na sigurno? Z leti postane človekziheraš. V mladih letih smo včasih počeli tudi bedarije. Bilo je kar nekaj padcev... - S himalajskimi izkušnjami in rutino vrhunskega alpinista je gotovo lahko govoriti o začetniških bedarijah... Nanga Parbatje bila izjemno zahtevna gora. Če bi šel še enkrat v objektivno nevaren del stene, bi to naredil z velikim premislekom. Ampak, to je Himalaja in vsak, ki tam hodi, ve, da ima več možnosti, da ostane tam kot da se vrne domov. - Nimaš občutka, da je za naše razmere tudi Solčava z Grintovci nekoliko primerljiva s Tibet- om in Himalajo? Kot da se tukajšnji prebivalci rojevate z nogami, ki so bolj navajene strmih brezpotij kot ravnega in predvidljivega koraka... Precej razmišljam o tem in moram ti zaupati, da sem tudi v Himalaji videi podobne predele kot je Solčava. Pred sto leti je bilo tukaj enako kot je sedaj tam. Ni bilo cest, ljudje so vse tovorili na živalih ali lastnih hrbtih. Te naše ogromne površine so bile bolj obdelane kot so sedaj. Vse planine so živele, delali so novine, sadili in sejali. V Tibetu je do višine 5.000 metrov vse obdelano, čeprav se razvoj vztrajno dotika tudi Himalaje. - Razvoj dokazano ni vedno povezan samo s pozitivnimi zadevami. Razni Herleti in Zemljiči bi se v današnji Solčavi počutili negotovo in tuje. Gotovo. - Solčava v nekem smislu še uspeva ohranjati del nekdanjih manir... Je pač tako kot je. -Sodiš med ljudi, ki nadaljujejo pot Franca Her-leta, in kot tak si na nek način celo dolžan vzpodbujati razmišljanje o solčavskih zaslužnikih. Upam, da bo prišel čas za primerno in dostojno oddolžitev. Človeku, kot je bil Franc Herle, bi brez slabe vesti lahko postavili neko obeležje. Osebno sem nanj zelo ponosen in ne vidim Solča-vana, ki ne bi bil. Mogoče smo preskromni in teh zadev ne poudarjamo tako kot bi jih verjetno drugje. samo enkrat... Človek se velikokrat vpraša, kaj usoda sploh je. To je tako širok pojem... - Morebiti je mogoče usodo povezati z Bogom, kakor ga že kdo dojema in razume... Usoda je širok in tudi krut pojem. Veliko je odvisno od tega, kako si pripravljen. Ko sva z Grudnikom plezala v Ojstrici smer, za katero sva mislila, daje manj težka, nisva vedela, kakšna usoda naju čaka. Iz stene ni bilo vrnitve. Usojeno nama je bilo, da priplezava do vrha. Lahko bi bilo tudi drugače. - Se človek v steni v zadostni meri zaveda tega dejstva? Ja, kar kmalu ti postane pošteno jasno. Ko se zadeve zakomplicirajo do te mere, da te postane zelo strah, začneš razmišljati o marsičem. Zanimive stvari so se pletle na Grenlandiji, kjer smo osvajali izključno deviške vrhove. Tam so bile usode vsakodnevno povsem nepredvidljive. - Verjetno je človek po prestani preizkušnji hvaležen ne samo svojim prstom, da so ga obdržali v steni, ampak tudi nekomu iznad dosega človeškega razuma... To so dimenzije, ki so še kako prisotne. Alpinist jih spoštuje, čeprav mogoče ne vedno v zadostni meri. Zelo sem vesel, da sem prišel na določen cilj brez prask in poškodb. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan - Kaj je tisto, kar te žene v ekstremne podvige, kjer je za preživetje potrebno poleg znanja imeti tudi zvrhano mero sreče? Ogromnoje bilo znancev in prijateljev, ki te sreče niso imeli. Med alpinisti obstaja rek, ki pravi, da ni težko biti alpinist, težko je biti star alpinist. Dobro . mije znan tudi pregovor, da gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Pa so norišnice še vedno vse v dolini... Je neka sila, ki vleče. Ko me potegne, moram brez odlašanja iti. -Je to nekaj takega kot božji klic? Mogoče. Lahko temu rečemo tudi tako. Zelo sem vesel, kadar me potegne. -Tvoja pot je razpeta med nebom in zemljo. Ali verjameš, in če, kako dojemaš usodo? Brezbožnežev v steni verjetno ni, oziroma so FIT AEROBIKA TELOVADNICA OŠ REČICA TOREK in PETEK 18.30 - 19.30 ure V torek, 23. septembra, vas vabimo na BREZPLAČNO, predstavitveno vadbo! Informacije: 031 614 312 E mail: info@fitsport-drustvo.si ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE IN OBČINA NAZARJE VABITA IMA ŠPORTNE VAŠKE IGRE V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA, OB 15. URI V ŠPORTNEM CENTRU LAZE (Kokarje). Vsaka krajevna skupnost bo sodelovaia z DVEMA EKIPAMA. Iv 50 U ^OLfl^ CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 iv Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm, 9 kom/m . Od 15.9. do 31.10.2003 izredno uaodna cena betonske kritine POLAK. Irm barvne kritine samo 1.566 SIT, cementne barve pa samo 1.296 SIT, (z ddv) Ugodna cena tudi betonskih in opažnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! Marjano Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »V januarju smo praznovali 10. obletnico ustanovitve VDC. Za nami je obdobje, ko se je ta dejavnost izvajala v okviru dejavnosti CSD Mozirje. Menim, da je to obdobje, ko smo skupno z varovanci doživljali uspehe, dejavnost se je vtem času širila in bogatila, tako daje lahko vsak od varovancev našel zaposlitev, ki mu je bila blizu. Med nami seje stkalo mnogo osebnih vezi, varovanci pa so skupaj zzaposienimi s svojo dejavnostjo stopali v širše okolje. S svojimi nastopi zunaj domačega okolja so promovirali tudi našo Zgornjo Savinjsko dolino. Skozi vse obdobje našega delovanja smo čutili podporo okolja, v katerem živimo, zato bi se ob tej priložnosti želela zahvaliti vsem, ki ste nas na kakršen koli način podpirali in z nami sodelovali. Zahvaliti se želim tudi staršem in skrbnikom naših varovancev, ki so s svojo neomajno skrbjo in zaupanjem v naše delo pripomogli, daje bilo delo v VDC uspešno, ter so se varovanci v njem dobro počutili. Še posebej se želim zahvaliti svojim zaposlenim, ki so s svojim delom prispevali k temu, da je bila dejavnost VDC pestra in raznolika, ter so se varovanci v njem dobro počutili. Zahvala tudi našim varovancem, ki so me s svojo prisrčnostjo in neposrednostjo vedno znova razveseljevali in bogatili. Ob prehodu v novo organizacijo želim novi direktorici Darji Lesjak, da bi se v kolektivu dobro počutila, vsem pa želim, da bi še nadalje zmogli ustvarjati okolje, kjer se bo vsak od njih počutil sprejetega in bo lahko uveljavil vse svoje zmožnosti.« Prisrčna dobrodošlica direktorici novega zavoda Darji Lešnjak (foto: Ciril M. Sem) pokazali svojo »strokovno« usposobljenost. Tako sta se ekipi kmalu bivše in nove direktorice pomerili v odbojki z balonom, kar je bil simboličen prikaz podajanja varstveno delovnih centrov med organizacijami, v drugi igri sta se pomerili v premagovanju ovir, kijih je treba pri delu premagovati, med drugim pa sta se morali izkazati tudi v stepanju beljakov, saj mora biti kader pri svojem delu vsestranski. Varovanci so obe ekipi vseskozi navdušeno podpirali in tako ustvarjali še prijetnejše vzdušje. V drugem delu prireditve je Veršnikova prejela simbolična poslovilna darila, Lesnjakovi pa je vsak varovanec dal rožo, seji predstavil ter z enim stavkom povedal nekaj o sebi. Prisotne sodelavce je Marčinkova znova spomnila, daje le od njih in njihovega dela odvisno, kako se bodo varovanci med njimi počutili ter uspevali. Tatiana Golob ^c00 ~'N ' vfekSNICKE V napredni slovenski družbi ni hvale vreden gasilec, ki veliko pogasi, bolj tisti, ki odvzeto imovino za svojo obdrži. V Savinjčan^ VDC MOZIRJE SE PRIDRUŽUJE NOVEMU ZAVODU V znamenju slovesa in svežega začetka S šaljivo prireditvijo, polno simbolike, se je Varstveno delovni center (VDC) Mozirje pred dnevi poslovil od Centra za socialno delo (CSD) Mozirje, organizacije, ki jih je leta 1993 sprejela pod svoje okrilje ter jim tako omogočila nemoteno delovanje. Hkrati so varovanci, njihovi starši in zaposleni v VDC Mozirje, prijazno pozdravili Darjo Lešnjak, direktorico novo ustanovljenega zavoda, kateremu se pridružujejo z mesecem oktobrom. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vzpostavlja mrežo varstveno delovnih centrov, kar pomeni, da jih ločuje od matičnih ustanov, katerim so bili pridruženi do sedaj in jih združuje v javni zavod, ki bo delal na napredku stroke v smeri bivalnih enot, stanovanjskih skupnosti in tako, z boljšo povezanostjo, omogočal hitrejši napredek na tem področju. Zaposleni v VDC Mozirje, njegovi varovanci ter njihovi starši so se s prireditvijo v Šport centru Prodnik želeli zahvaliti Centru za socialno delo Mozirje, ker jih je v njihovih začetkih sprejel ter jim pomagal, kot seje na prireditvi izrazila vodja VDC-ja Vilma Marčinko, od prvih korakov pa vse do možate hoje. Prireditev je potekala v obliki šaljivega dvoboja med Marjano Veršnik Fale, direktorico CSD Mozirje, ter Darjo Lešnjak, direktorico novega zavoda, ki sta skozi različne igre Spominska fotografija ob prehodu v novo organiziranost - VDC Mozirje (foto: Ciril M. Sem) Piše: Igor Pečnik Vsake dve leti se v tem nemškem mestu predstavi vsa avtomobilska srenja. Kateri salon je večji: Ženeva ali Frankfurt? Hm, to je bolj politično kot vsebinsko vprašanje, se pa že nekaj časa govori, da se bo IM selil iz Frankfurta v kakšno bolj »nobel« nemško mesto. Letos se na sejemskem prostoru drenja več kot tisoč razstavljavcev iz 42 držav. Za ogled IM potrebujete 13 (med tednom) oziroma 15 evrov (med vikendom). In seveda veliko časa, saj 215 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora ni tako lahko prehoditi. Avtomobilske novosti z lahkoto navdušijo še tako trde moške duše, tu pa so še lepe hostese, ki že od nekdaj spadajo kjekleni pločevini. Med največje novosti na salonu spadata novi VW golf in njegov največji konkurent nova opel astra. Opel ponuja na ogled tudi vectro karavan. BMW ITONI MELAVC S.P. KAJ JE NOVEGA NA IAA V FRANKFURTU Zvezdi salona nova VW golf in opel astra Danes bi moral biti na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Žal je življenje nepredvidljivo, pa me ni tam! Ampak salon vseeno poteka. Jasno! V planu imam naslednji vikend, če kaj ne pade vmes, ker pa je dogodek zares »vroč«, bomo že tokrat malce pogledali na parket mednarodne razstave avtomobilov IAA, ki v Frankfurtu poteka že šestdesetič. : 7 . * * daje popravila neuspelo obliko civica V I — in upa na boljšo prodajo. Jaguar z rTj ^ ?! modelom X type estate vstopa na trg jr" >1 'If - ä - —~ v W' 3%. karavanov. A a /jy \ i / Mazda z modelom 3 predstavlja os- ’ / m *" f>JAp bMM trega konkurenta evropskim proizvajal- '• 4 cem avtomobilov srednjega razreda. ^ Nestrpno čakamo, če bo tako uspeš- _ .. . j 1 X i na kot mazda 6. Mercedes je postavil jpPtV' ,£ £? vfj g 0 na ogled 626 konjskih moči v podobi ‘ h -j superšportnika SLR. Menda je že V.jfr ji razprodan. Končna hitrost? 334 km/h! ■ j-, ** ^ J Peugeot greje srca s prototipom Kb >,V novega kupeja 406, Renault pa EM' i zaokrožuje celotno družino megane Tudi seat altea vzbuja v Frankfurtu veliko pozornost s kabrioletom, karavanom in limuzino. (foto. Autobild.de) Seat diha za ovratnik matičnemu VW, se predstavlja s kupejem serije 6 in mestno gnečo. Lep design, ni kaj! sajje altea pravi športnik z lastnostmi malim terencem (ki sploh ni majhen) Fiat je postavil na ogled novo pan- tourana, a s precej lepšim dizajnom. X3, ki naj bi ustrezal vsem tistim, ki jim do, ki ne bo gingo, kot je bilo sprva In potem je tu še kup novosti z je X5 prevelik. Citroen predstavlja zamišljeno. Menda bi lahko ime gin- Daljnega Vzhoda in... Ah, na pol stra- malčka C2, ki bo ogrel mamice in go zamenjali s twingom, zato se je ni je res nemogoče našteti vse. Mor- voznike, ki se vsak dan prebijajo skozi Renault kar preventivno pritožil. Hon- daše kaj prihodnjič. Tudi seat altea vzbuja v Frankfurtu veliko pozornost (foto: Autobild.de) se predstavlja s kupejem serije 6 in malim terencem (ki sploh ni majhen) X3, ki naj bi ustrezal vsem tistim, ki jim je X5 prevelik. Citroen predstavlja malčka C2, ki bo ogrel mamice in voznike, ki se vsak dan prebijajo skozi mestno gnečo. Lep design, ni kaj! Fiat je postavil na ogled novo pando, ki ne bo gingo, kot je bilo sprva zamišljeno. Menda bi lahko ime gingo zamenjali s twingom, zato seje Renault kar preventivno pritožil. Hon- Nov prodajno-servisni center v Celju jo »staro za novo«, v kratkem pa ostalo gozdarsko opremo, bodo imeli v svoji ponudbi tudi vso ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje Tel.: 42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.si Melavčev prodajno-servisni center v Celju se nahaja tik ob avtocesti (foto: Vlado Lamut) Samostojni podjetnik Toni Melavc vodilni proizvajalec motornih žag na iz Ljubije je pred dnevi na Mariborski cesti v Celju odprl nov prodajno-servisni center Stihi Viking. Kupci si svetu, kljubtemu pa so njegovi izdelki cenovno primerljivi s konkurenco ali celo cenejši. V Melavčevem cen- lahko sedaj na enem mestu ogleda- tru ne servisirajo zgolj Stihlovih in jo preko 20 vrst motornih žag, ena- Vikingovih izdelkov temveč tudi ko število motornih kos in pestro iz- žage in kosilnice drugih proizvajal-biro motornih kosilnic ter traktorjev, cev. V jesenskem obdobju so za Stihi je v minulem obdobju postal kupce motornih žag pripravili akci- Oglasi HABIT D.0.0. VELENJE Po novem večje pristojnosti in odgovornosti upravnikov stavb Družba z omejeno odgovornostjo Habit iz Velenja, sicer hčerinsko podjetje tamkajšnjega Premogovnika, se ukvarja z upravljanjem večstanovanjskih stavb in s prometom z nepremičninami. Že nekaj časa so s svojo dejavnostjo prisotni tudi v Zgornji Savinjski dolini, kontaktno pisarno pa imajo na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah, kjer nudijo strankam vse želene informacije oziroma nasvete, lahko pa tudi izpeljejo postopek prodaje ali nakupa nepremičnine. V Habitu se v zadnjih tednih temeljito pripravljajo na začetek izvajanja novega stanovanjskega zakona, kije bil objavljen v 69. številki Uradnega lista RS, v veljavo pa bo stopil s 15. oktobrom. Z zadovoljstvom ugotavl- jajo, da izpolnjujejo vse pogoje, kijih za opravljanje dejavnosti predpisuje omenjeni zakon, hkrati pa se zavedajo večje odgovornosti, ki jo bodo imeli kot upravnik večstanovanjskih stavb. Po novem bodo redna vzdrževalna dela na objektih izvajali brez predhodnega soglasja lastnikov, saj zakon opredeljuje kazensko odgovornost upravnika v primeru, da zaradi pomanjkljivega vzdrževanja nastopijo škodljive posledice. Seveda pa odgovornost ne leži izključno na upravnikih, ampak tudi na etažnih lastnikih in najemnikih. Tudi zneski predvidenih kazni so relativno zelo visoki. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na način odločanja etažnih lastnikov, ki bodo poslej veljavno odločali, če bo na seji njihovega zbora prisotnih več kot polovica lastnikov (glede na lastninski delež). Če na zboru ne bo potrebne večine, bo lahko večina prisotnih sklenila, da upravnik v roku 14 dni skliče ponovno zasedanje zbora, na katerem bodo veljavno odločali z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniškem deležu. Najkasneje od 1. januarja 2004 dalje bodo etažni lastniki dolžni plačevati določena sredstva v rezervni sklad za kritje bodočih strošk- ov rednega upravljanja. Višina prispevka etažnega lastnika bo določena na podlagi višine neprofitne najemnine za posamezno stanovanje ali poslovni prostor in starosti nepremičnine ob upoštevanju rekon- strukcije, če je bila izvedena. Sredstva rezervnega sklada bodo predstavljala skupno premoženje etažnih lastnikov in se bodo vodila na posebnem transakcijskem računu z ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Po besedah direktorja Habita Franca Slatinška obstaja v zvezi z izvajanjem novega stanovanjskega zakona še nekaj neznank, ki jih v teh dneh razčiščujejo s pristojnimi državnimi organi. Še pred dnevom uveljavitve zakona se bodo predstavniki Habita sestali s predstavniki večstanovanjskih stavb, kijih upravljajo, in jim podrobneje pojasnili spremembe, kijih čakajo. Na področju posredovanja v prometu z nepremičninami v Habitu ugotavljajo, daje povpraševanja veliko, dejanskih poslov pa precej manj. To je nenazadnje tudi razumljivo, saj gre pri nakupu nepremičnin za dolgoročne investicije, ki praviloma bislveno vplivajo na življenjski slog kupcev. V nepremičninskih krogih z optimizmom pričakujejo iztek prvega obdobja stanovanjske varčevalne sheme, ki naj bi dvignil povpraševanje po nepremičninah, ker pa tudi na tem trgu vlada zakon ponudbe in povpraševanja, ne bo nobeno presenečenje, če bodo cene ne- premičnin v istem trenutku porasle. Habit v sodelovanju s poslovnimi bankami nudi tudi možnost kreditiranja nakupa nepremičnin. Splošne pogoje posredovanja v prometu z nepremičninami z veseljem predstavijo vsaki potencialni stranki, v zadnjem času pa se o izvajanju teh storitev pogovarjajo tudi z občinami v regiji. Zakon o urejanju prostora občinam na tem področju nalaga številne obveznosti, seveda pa manjše občine ne morejo razpolagati z vsemi potrebnimi kadri, ki jih predvideva zakonodaja. V Habitu so, kar se tega tiče, na boljšem, saj lahko koristijo vse visoko strokovne službe, ki so organizirane v sklopu poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Na stanovanjskem bloku na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah je Habit po dogovoru z etažnimi lastniki medtem začel s sanacijo strehe. Dela naj bi bila končana v roku enega meseca, gre pa za relativno zahteven poseg, s katerim bodo na objekt namestili tako imenovano hladno streho. Le-ta bo za stanovalce pomenila višje udobje bivanja in manj skrbi zaradi možnega zamakanja. Tudi stanovalci ostalih stavb, ki so v upravljanju Habita, bodo v bližnji prihodnosti seznanjeni s planom vzdrževalnih del, ki bo usklajen s finančno projekcijo zbranih sredstev v obveznem rezervnem skladu. Habit je pod okriljem Premogov- nika Velenje poleg ostalih njegovih hčera tudi letos sodeloval na pravkar zaključenem mednarodnem obrtnem sejmu vCelju. Omenjeni nastop skušajo sodelavci Habita v kar največji meri izkoristiti za promocijo dejavnosti družbe ter krepitev blagovne znake. Je pa nastop na sejmu, kot je prepričan direktor Habita Franc Slatinšek, ne samo reklama ampak tudi velika obveza. Vse, ki jih zanima karkoli v zvezi z nepremičninami, vabijo v pisarno Habita na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah, vsak četrtek od 13. do 15. ure. Dosegljivi so tudi na dveh telefonskih številkah: 041 665 223 in 897 5130. Za območje Zgornje Savinjske doline je zadolžen Goran Slatinek iz Mozirja, ki ima potrebno licenco za opravljanje nepremičninskih poslov. PR Franc Slatinšek, direktor Habit d.o.o. Velenje: »Po novem bomo redna vzdrževalna dela na objektih izvajali brez predhodnega soglasja lastnikov, saj zakon opredeljuje kazensko odgovornost upravnika v primeru, da zaradi pomanjkljivega vzdrževanja nastopijo škodljive posledice. Seveda pa odgovornost ne leži izključno na upravnikih, ampak tudi na etažnih lastnikih in najemnikih. Tudi zneski predvidenih kazni so relativno zelo visoki.« Na stanovanjskem bloku na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah, kjer je tudi njegova pisarna, je Habit začel s sanacijo strehe, ki bo stanovalcem zagotovila višje udobje bivanja (foto: Tatiana Golob) Piše: Aleksander Videčnik Bogastvo slovenskih pregovorov Posebne vrste pomembno ljudsko izročilo so pregovori. Prav Slovenci jih imamo ogromno. Že davno sojih zapisovali razumniki, da bijih ohranili potomcem. Tudi v naših krajih so bili takšni pisci, denimo, v Mozirju Franc Praprotnik, ki jih je kar nekaj posredoval inštitucijam, ki se stem ukvarjajo. Žal je danes vse premalo vedenja o izvirnih pregovorih, zato je prav, da se vsaj malo spomnimo na čase, ko sojih tudi v pogovornem jeziku veliko uporabljali. V letniku 1939 revije Kmečka žena jih najdemo nekaj: »Preja je najkoristnejše delo za dekleta, so nekoč trdili - Bolj če bo pridna pozimi predica, dlje bo rožljala pod palcem petica. Kolovrat in povesma je najlepši dar za nevesto - Kolovrat skrinja in povesem, so nevesti najlepša pesem. Veliko platna je največji zaklad za gospodinjo - Najlepši zakladi so za gospodinjo, čeimasplđ-nom napolnjeno skrinjo. Ali pa nekaj drugačnih: - Če se ženska zaljubi, izgubi srce; če se pa zaljubi moški, izgubi povrhu še pamet. - Zaljubljen človek je kakor vžigalica; če se vname, izgubi glavo. - Poroka je prevečkrat meja med domišljijo in resnico. - Omožiti se je lahko, gospodinjiti težko. - Brez uzde strast, gotova propast. O jajcu je kar cela vrsta pregovorov: - Boljše je prihranjeno jajce ko snedena puta (sneden vol). - Boljše je tvoje jajce ko tuja kokoš. - Človek je trši od kamena in slabši od jajca. - Jajca so kurja volna. - Kjer je dosti kokodaja, je malo jaja. -Kurejajce ne uči. - Nisi zadovoljen, ako ti kokoš dveh jajc na dan ne znese.« V naših krajih je pomembno deloval človek, ki je napisal eno prvih knjig o ljudskih pregovorih in rekih - tedaj še učitelj v Žalcu, pozneje pa nadučitelj v Gornjem Gradu - Fran Kocbek. Še o koruzi,,. »Na kmetih devajo gorke žgance na odebelel vrat. Za hude bolečine v nogah naredijo obkladek. Na mleku skuhaj moke, vmešaj malo žafrana in devaj gorko na boleče mesto. O koruznem kruhu pravijo, da dela gliste, posebno če piješ po njem vodo. Pa poglejmo narode, ki se hranijo s koruzno pogačo. In vsak otrok moli' hitro roko, če vidi rumen šartelj. Resje težko nevajenim rokam umesiti koruzni kruh. Če ni več primesi druge moke, za kvas mora biti. Nastavi kvas in popari koruzno moko toliko, da je v svaljkih. Ko se je ohladilo, umešaj vzhajani kvas in zgneti. Vzhajano testo je treba phati. Zato imajo lesena torila v velikosti hleba. Torilo dobro posuj s pšenično moko in polij kruh, dokler ni hlebec gladek, potrosi pod njim in pusti, da vzhaja. Peč potrebuje več vročine kakor za pšenični kruh. Ko hočeš vsajati, zmeti pšenične moke v vodi precej gosto in nanesi tega z omelico na hlebček in sicer precej na debelo, ker se kruh pri peki rad razpoči. Boljši je seveda, če je primešano več druge žitne moke. Hvalijo tudi primes krompirja. •, V Parizu so poskušali ob koncu prejšnjega sto- letja peči koruzni kruh in so pohvalili najbolj zmes: 100 delov pšenične ali ržene moke, 40 delov koruzne moke in 10 delov kvasa (ne germa). Koruzno moko opari, ko se shladi primešaj drugo in zmečkan krompir, naredi jamico, vlij vanjo kvas in zalij po potrebi z gorko vodo. Dodaj soli in kumine. Kako je treba jesti koruzni kruh, nam pravi srbska pravljica: Kmet se pogodi s pastirjem, da mu bo pasel vse leto ovce. Kolikor ovac bo lahko dvignil in nesel ob letu, toliko mu bo v plačilo. Kmetje dajal dečku sam suh koruzni kruh in deček je bil ob letu tako slab, da ni mogel dvigniti ovce. Dogovorila sta se za drugo leto. Ko premišljuje deček nekoč na paši, da bi delal vse leto zastonj, pride k njemu star mož in mu svetuje: »Nadrobi! Pomolzi in nadrobi!« Ob letu je dvignil pastirček najbolj debelo ovco. Koruza in njena moka se prav rada pokvari, če ni na pravem prostoru. Jed iz plesnive ali snetljive koruze povzroči hudo bolezen pelagro.« Ko beremo ta sestavek Faturjeve, pač upoštevajmo čas, v katerem je bil pisan, to pa je leto 1940. O turškem jetniku Lenartova cerkevje obdana z bregovi in skalnatim svetom. Kot vse kaže, ni bila nikoli utrjena. Pripovedka pravi, da so nekoč vdrli Turki v to deželo tako iznenada, da se prebivalci niso uspeli skriti v gozdove. Številne domačine so ujeli kar doma. Priklenili sojih na dolgo verigo. Potem so jih vlekli na Turško v sužnost. Med ujetniki je bil tudi razgledan in premožen človek, kije vedel, daje na poti, po kateri sojih vlekli, kapelica svetega Lenarta. Molil je na čast svetnika in se zaobljubil; da mu zgradi cerkev, če ubeži krutim Turkom. Res mu je uspelo pobegniti. Držal seje zaobljube in postavil cerkev v čast svetemu Lenartu. Baje naj bi bila veriga prav tista, s katero je bil vklenjen nesrečnež. V zahvalo jo je ovil okoli cerkve. 3ščemo stare fotografije Zgornjesavinjčani na orožnih vajah v Celju. Slika je bila posneta okoli leta 1939, poslal pa nam jo je Ciril Kunst z Rečice ob Savinji. nasveti Bogastvo jeseni Po dolgem vročem poletju se nam bliža siv jesenski čas, zato se bo spremenila tudi naša prehrana. Večkrat nam bo zadišala topla juhica in tudi drugih težkih jedi se ne bomo ogibali. V tem času je včasih po naših domovih večkrat zadišalo po presnem zelju ali repi in tudi žganci so se že prilegli. Kot sem vam za poletje predstavila dva jedilnika iz zakladnice domačih jedi, naj to velja tudi za jesen. Piše: Marija Bezovšek 1. Kosilo: jabolčna juha, presna repa ali zelje, ajdovi ali oženjeni žganci Večerja: topla solata, črn kruh 2. Kosilo: mačeva ali češpljeva juha, jajčni štruklji, solata Večerja: jabolčni fižol, oplateh krompir JABOLČNA JUHA Za 4 osebe potrebujemo: 4-6 jabolk, 1,5-21 vode, 1 žlico moke, sol, kumino, sladkor. Kiselkasta jabolka očistimo, narežemo na krhlje in v slanem kropu skuhamo. Kuhane pretlačimo in dodamo podmet iz moke in vode. Ko prevre, dodamo še kumino in sladkor po okusu. Juho postrežemo toplo ali hladno. ČEŠPLJEVA ALI RNAČEVA JUHA Za tojuho lahko vzamemo češplje ali rnače (v Gornjem Gradu jim rečemo osli). Potrebujemo: 21 vode, 15-20 dag sliv, 2 žlici kisle smetane, žlico ocvirkov, 10 dag moke. Izkoščičene slive kuhamo v vodi (rnače oz. osle kuhamo s koščicami), ko so kuhane, zakuhamo močnik iz moke in vode. Ko juha prevre,jozabelimozocvirki in dodamo smetano. Solimo po okusu. PRESNA REPA 50-70 dag repe, 3-4 krompirje, 2 žlici Ocvirkove masti, 1 žlica moke, sol. Repo operemo, olupimo, naribamo na lističe in pristavimo v slan krop. Ko je repa že skoraj kuhana, dodamo olupljen in na rezine narezan krompir. Koje kuhano, odlijemo odvečno vodo, pretlačimo in dodamo prežganje, ki smo ga pripravili tako, da Ocvirkovo mast segrejemo, dodamo moko, premešamo in zalijemo z malo vode ter malo pokuhamo. Repo dobro premešamo in postrežemo z žganci ali kuhano govedino. PRESNO ZEUE Za to jed uporabimo manjše in bolj zelene zeljne glave. Za 4 osebe potrebujemo: I kg zelja, 3-4 krompirje, 2 žlici Ocvirkove masti, 1-2 žlici moke, sol, poper. Presno zelje pripravljamo enako kot presno repo. OŽENJENI ŽGANCI Potrebujemo: 40 dag pšenične moke, 2-3 krompirje, 3-4 žlice ocvirkov, sol. Krompir olupimo, narežemo na lističe in vstani vodi kuhamo 10 minut. Dodamo enako količino moke in brez mešanja mešamo še 20 minut. Nato vodo odcedimo, dolijemo malo maščobe in vse skupaj dobro pretlačimo in premešamo. Žgance z vilicami nadrobimo v skledo in zabelimo. JAJČNI ŠTRUKLJI Pripravimo rezančevo testo kot za žlinkrofe. Medtem ko testo počiva, spečemo cvrčo. Nato testo razvaljamo, premažemo s sladko ali kislo smetano, potresemo z narezano cvrčo in s sekljanim zelenim peteršiljem ter z drobtinami. Štruklje zvijemo in s krožnikom narežemo na približno 15 cm dolge štruklje. Kuhati jih damo v slan krop, kjer naj vrejo 15-20 minut. Kuhane narežemo na kolesca, naložimo jih v skledo in zabelimo z ocvirki ali prepraženimi drobtinami. Ponudimo jih s solato ali jabolčno čežano. TOPLA SOLATA Za 4 osebe potrebujemo: 30-40 dag krompirja, 50-60dag endivije, 2 žlici ocvirkov, I žlico moke, kis, sol, česen. Cel krompir skuhamo, olupimo in narežemo na lističe. Solato očistimo in narežemo. Iz ocvirkov in moke naredimo svetlo prežganje, ki ga zalijemo z jabolčnim kisom. Vroč krompir prelijemo s prevretim prežganjem,dodamo solato, česen in sol po okusu. Dobro premešamo in ponudimo s črnim kruhom. Na enak način pripravimo tudi regrat, motovilec ali radič. JABOLČNI FIŽOL To jed navadno pripravljamo iz še nezrelega fižola, lahko pa uporabimo tudi suh fižol, ki pa ga moramo namakati čez noč. Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag svežega fižola ali20 dag suhega, 1 kg jabolk, 2 žlici masla, 1 žlico moke, sladkor in sol. Fižol skuhamo. Jabolka olupimo in narežemo na rezine in skuhamo čežano. Na maslu zarumenimo sladkor, dodamo moko, premešamo in dodamo čežano ter kuhan fižol. Ko jed prevrejo po okusu solimo in sladkamo. Kako se zavarujemo pred škodljivim vplivom sevanj V uvodnem zapisu sem poskušal razložiti vplive na odsotnost zdravja. Razdelil sem jih na zunanje (energije) in notranje (voda, hrana). Tokrat nekaj besed o zunanjih - geopatogenih - vplivih in kako preprečiti te vplive. Na vsej Zemljini površini ni območja, kjer ne bi bilo sevanja. Obstajajo pa kraji, kjer se zaradi delovanja različnih sevanj pojavi energija zdravju primerna in nasprotno. Sevajo tudi živi organizmi in tako tudi človeško telo. Telo oddaja/seva ultrašibko radioaktivno, mikrovalovno, visokofrekvenčno in nizkofrekvenčno (možganski tokovi) sevanje, sprejema pa kozmično, atmosfersko in zemeljsko sevanje. Piše: Bojan Gobec V bistvu je to cel spekter in zajema razpon od sevanja gama, X in UV žarkov, ki se večinoma absorbirajo v Zemljinih zaščitnih plasteh, vidne svetlobe pa do zelo nizkih frekvenc. Ves ta spekter uporabljamo v tehnološke namene, od jedrskih central do medicinskih naprav (rentgen, radioaktivno obsevanje, ultrazvok). Sčasoma ta sevanja lahko odločilno vplivajo na funkci- je organizma in povzročijo nevarno odsotnost zdravja, lahko pa celo poškodujejo gensko zasnovo. Poznavalci navajajo podatek, da so taki vplivi krivi za skoraj 2.000 dednih bolezni. Dr. Hartmanje ugotovil vpliv škodljivih zemeljskih sevanj na svoje paciente in dokazal obstoj mreže, ki se sedaj imenuje po njem. Je pravokotna, nekako 2,4 m X 1,8 m in poteka v smeri Zemljinih silnic sever/jug, vzhod/ zahod. Dr. Curry je odkril potek kozmičnih sevanj. Curryjeva mreža ima obliko kvadrata s stranico 3,5 m, katere diagonala kaže proti severu. Obstaja tudi tako imenovana tretja mreža, kije identična Cur-ryjevi, le da stranica meri 7 m. Največje motnje nastanejo s sovpadanjem sečišč vseh mrež, vod- nim tokom (vodni tok zaradi različnih električnih nabojev vode in zemeljskih molekul ustvari elektromagnetno polje) in prelomnic v Zemlji. Daljše zadrževanje (20 minut) na takih mestih spremeni valovno dolžino organizma -zveča jo, če je v sečišču izvor sevanja, zmanjša pa jo, če energija odteka, skratka spremeni harmonijo organizma. Ponoči je to še posebej izrazito med drugo in četrto uro, ko se sprosti kozmično sevanje iz atmosfere. Takrat se prebudimo, ker organizem ne more prenašati takega škodljivega sevanja. Ker smo neprestano izpostavljeni vplivom sevanj, bi bili življenjsko ogroženi, če ne bi imeli tik pod kožo močno razvejanega vegetativnega živčevja, ki deluje kakor Faradayje-va kletka. Ta sistem nadzoruje metabolizem vode, krvni obtok, telesno temperaturo, presnovo, ritem spanja. Povezan je z hipofizo in ščitnico (endokrini), ki skupaj nadzorujeta energetske/hormonske procese v telesu. SIVORJAVA ŽIVAL, VELIKOSTI ZAJCA Lahko ste brez skrbi, zlepa jih ne boste zamenjali z njim, saj imajo obratno kot zajci čisto majčkena ušesa in velik ploščat rep. Življenska filozofija svizcev je: jej, kadar in kolikor moreš, če pa pride nevarnost, se skrij. V ta namen si izkopljejo veliko rovov, nekateri so čisto kratki, samo da se hitro lahko skrijejo pred nevarnostjo npr. pred orlom, nekateri pa so precej daljši, v njih so varni tudi pred lisico. V takih si globoko izkopljejo tudi glavni brlog, ki ima vsaj dva izhoda. V brlogu preživijo noči in prespijo dolgo mrzlo zimo. So rastlinojedi, hranijo se z travo in alpskim rastlinjem in jagodičjem, radi glodajo in objedajo tudi nizke listnate grme in drevesca. Kadar zmotimo njihov mir, se zasliši zateglo žvižganje: svizec, kije na straži, ponavadi sedi v pozi "možička", opozarja druge na nevarnost. Če je svizcev veliko, potem se žvižganje spremeni v pravo brliz-ganje od vsepovsod in hipoma vsi izginejo v rovih. Če imaš čas, sedeš in počakaš, počasi spet pridejo na piano, eden za drugim in se spet lotijo hrane. Potem se premakneš in te spet opazijo in koncert se spet ponovi. Kadar ne jejo, se ponavadi sončijo na skalah. V kratkem poletju si morajo nabrati maščobno zalogo V smislu zaščite organizma pred škodljivimi vplivi globalnih mrež priporočam rešitve, ki nevtralizirajo te vplive, ne pa da jih s pomočjo magnetov prestavijo (morda celo tja, kjer je bilo prej vse v redu), jih vs- rkavajo, tako da potrebujemo ozemljitev - razelektritev (razne bakrene podloge), s tem pa postanemo še bolj prevodni. Poskrbeti moramo, da ne mečemo v imenu lastne rešitve energetske smeti na »sosedovo« dvorišče. Uporaba raznih piramid, informiranih plošč in kar je še podobnega ima kratkotrajen učinek in sčasoma - tudi v pol leta - izgu- bi svoj namen. Takrat začne delovati celo škodljivo, ker v prostor distribuira to, kar je iz njega potegnilo. Najprej moramo prostor energetsko očistiti patogenih frekvenc/en-ergij. Tudi solne luči in vodni motivi izredno sevajo - elektrosmog, elektriko, kijih poganja, da ne omenjam sevanja starin... Pome-mbno je, daje energetska zaščita ločena od tekstilnega dela. Energetsko zaščito potrebujemo vsi kot preventivo, da ne govorim o terapevtskih vplivih. Naslednjič več o geopatogenem stresu in prvi odgovori na vaša vprašanja. ( ^ A o Trifilon d.o.o. DIAGNOSTIKA DRUŽBA ZA REVITALIZACIJA VODE ESENCIALNA HRANA RAZISKAVE MERITVE ENERGIJ ZAŠČITA RAZVOJ ^ ’ TERAPIJA REŠITVE J Alpski svize< Če vas je pot kdaj zanesla mimo Vodotočnega jezera v Kamniško Savinjskih Alpah ali pa če ste hodili po Velski dolini in po fužinskih planinah v Julijcih, ste jih zagotovo vsaj slišali, če jih že videli niste: svizce, te zanimive majhne in plahe prebivalce gorskega sveta. Njihovo prisotnost nam najbolj zanesljivo izdajo rovi in gomile izkopanega grušča pod njimi. za dolgo zimo. Najraje živijo na toplih južnih pobočjih, kjer je veliko melišč in gorskih trat, pa malo skalovja. Prav tako ne marajo gozda in ruševja. V meliščih si z lahkoto kopljejo rove, trate pa jim dajejo dovolj hrane. Svizec živi družinski skupnosti, ki šteje do 15 ali več živali. Vsaka družina ima svoj prostor - areal, velik najmanj 3 ha, ki ga označujejo z vonjavami in ga tudi branijo pred vsiljivci. JE SVIZEC DOMAČA ALI TUJERODNA ŽIVALSKA VRSTA? Pri nas je svizec po vsej verjetnosti izumrl pri zadnji poledenitvi. So bili pa najdeni mnogi ostanki svizcev iz pleistocena, kar pomeni, da je bil takrat precej razširjen. Zadnjo ledeno dobo pa je preživel samo v Centralnih Alpah (Italija, Francija, Švica, Avstrija) in tam je še danes zelo pogost. Od tam so ga v Slovenijo naselili lovci po zadnji vojni. Naseljen je bil tudi v Savinjske Alpe, vendar precej neuspešno. Naselitve na Komen, Smrekovec, Raduho, Konjsko loko in Medvedjak so propadle, po vsej verjetnosti naravni pogoji niso bili dovolj ugodni za preživetje. Ohranila pa seje kolonija na Dleskovški planoti v lovišču Kozorog. Naselitev v Julijske Alpe je bila zaradi ugodnih naravnih pogojev zelo uspešna, danes so svizci številni v osrednjem delu Triglavske- ga narodnega parka, okrog Velega polja, nad Fužinskimi planinami, v Krnskem pogorju, obstaja pa še več manjših kolonij: na Mangartskem sedlu, na Kaninu in Rombonu, v Bavščici in drugod. Ohranile so se tudi kolonije v Karavankah v Zgornji Savski dolini. Zadnja leta so svizce pričeli tudi loviti, vendar je odstrel številčno precej nizek. OBMIRUJTE IN OPAZUJTE! Ko boste naslednjič šli proti Korošici ali preko širokega Tosca na Velo polje in naprej na Mišeljsko planino in naprej proti planini v Lazu ali se potikali kje okrog Krna, ne ustrašite se, ko boste zaslišali rezke žvižge, ampak pazljivo poglejte naokrog, iz katere skale vas opazuje previdni gorski možiček. Obmirujte in opazujte! Če boste prišli potiho, jih boste zalotili, kako se raztegnjeni na kakšni skali predajajo sončnim žarkom. Proti koncu poletja bodo vedno širši in debelejši. Ampak še vedno prav okretno smuknejo skozi trave do svojega rešilnega rova in že jih ni nikjer več! Zeleni Franček Vir: Branko Galjot: Alpski svizec pri nas, revija Lovec, št. 7-8/2003 KINO NAZARJE Sobota, 20.9. ob 20.00 in nedelja 21.9. ob 17.00: Hulk - znanstveno-fantastična drama Režija: Ang Lee Igrajo: Eric Bana, Jennifer Connelly, Nick Nolte, Sam Elliott Znanstvenik Bruce Banner ima težave z obvladovanjem besa. Njegovo umirjeno življenje, v katerem je genialni raziskovalec, ki se ukvarja z revolucionarno genetsko tehnologijo, skriva skoraj pozabljeno in zelo bolečo preteklost. Vse pa se spremeni, ko med enim od poskusov pride do napake, zaradi katere sta Bruce in njegov sodelavec v smrtni nevarnosti. Rojstni dan praznujejo marljive in stvarne device (od 23.8. do 22.9.) Tretje poletno obdobje Devica je šesti znak, ki so ga imenovali po naravi. Kot devica zrelih let vabi moža, da bi imela z njim otroke, tako se tudi, ko gre sonce v ta znak, vabi k želvi... so zapisali modreci v stari knjigi o planetih. Rojeni v znamenju device imajo izredno razvit čut za realnost, jasnost pogledov, racionalnost in opazovanje, kar vse jim prinaša vladar device Merkur. Te osebe so obdarjene z natančnostjo, izrednim spominom in čistim razumom, njihov značaj pa je izjemno zapletena stvar. Če v njihovem odnosu do okolice manjka česarkoli, potem so to čustva. Devica je neizprosen, objektiven in drobnjakarsko natančen opazovalec okolice in dogajanja, ki neprizadeto kot kak fotoaparat sprejema vse vtise, zvoke in besede, jih potem premleva in neskončno analizira in izrazi sodbo, ki se ne ozira preveč na izmikanje in solze. A preden se posvetimo devičinemu ljubezenskemu življenju, ne smemo mimo nekega drugega področja življenja, ki devici pomeni veliko več. Gre seveda za delo in za njeno težnjo biti delavna, pridna in koristna. Prenekateri partner tipične device se upravičeno pritožuje, da živi z nekom, ki ga vara s svojo službo. Za deviceje delo pogosto pomembnejše od zakona, harmonije v družini, miru v hiši ali celo otrok, ki je za marsikoga prava mora ali celo žalitev. Vse te visoke vrednosti pridejo pri devici v ospredje šele takrat, ko ima vse lepo pospravljeno, koje v službi vse v redu, koje vse pod kontrolo. Sicer pa imajo device o službi in ljubezni strog konvencionalen pristop ter izgrajene navade. Načeloma so to zelo skromne, dobrosrčne in občutljive osebe. Ko enkrat ljubijo, so izrazito nežne, čutne in precej posestniške, za- takne pa se pri sprostitvi. Če kdo, potem so device tako polne pravil, predsodkov in zavor, da prave sproščenosti ne poznajo. Vsekakor pa velja splošno pravilo, da morajo device za sprostitev v seksualnem odnosu partnerja zelo dobro poznati in mu zaupati. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE MOZIRJE DNEVI MLADIH 19. - 21. 9. 2003 Petek, 19.9., ob 16.00, dvorišče za TVD Partizanom: DRUŽENJE MLADIH ob kratkočasenju pri pečenju morebitnega kostanja in nemogočega sladkega mošta. - ob 19.00: predstavitev MKC DRMR (video projekcija) - ob 20.00: video projekcija filmov Sobota, 20.9., ob 20.00, parkirišče v Lokah (pri okrepčevalnici Gams) KONCERT ZA MLADE (nastopajo Intimn Fizurn in veseli duo Slon in sadež) Nedelja, 21.9., ob 18.00, Kulturni dom Mozirje Avtorska mono-komedija "OD BOGA POSLAN", Matjaž Javšnik VSTOP JE NA VSE PRIREDITVE BREZPLAČEN! Organizator: KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV IN Mladinski kulturni center DRMR Zablujena generacija so na prvi šolski dan izdali nov album naslovljen POP IDOLI. Fantje pravijo, da so se tudi oni zbrali na natečaju »Punkstars«, kar pa jim ne gre povsem verjeti. Po albumih »Fajht«, »Pank zabloda«, »Ultra lahko« in »Pozitiv vabrejšan«, je to že peti album, ki seje vpisal v njihovo diskografijo. Plošča nadaljuje tam, kjer so se končale »pozitivne vibracije« in sicer v energičnem in melodičnem slogu, po katerem so idrijski »zblujenci« najbolj prepoznavni. Po prvem singlu z naslovom »Extrasupermegafakinnujno«, ki gaje bend predstavil na letošnji podelitvi Viktorjev, so se odločili, da izid plošče pospremijo z novim sing-lom, ki nosi naslov »Upornika brez razloga«. Komad govori o »odbitem paru«, kiju na njuni poti nič ne more zaustaviti. Če je danes za nekatere upiranje nesmiselno in popolnoma brez razloga, potem lahkota »odbiti par« označimo tudi kot upornika brez razloga. Uradno potrjena: Sebastjanov medijski premor! Prejšnji teden nas je presenetila novica verjetno enega najprijaznejših, nasmejanih in zaželenih slovenskih zvezdnikov: po dolgem in temeljitem razmisleku se namreč Sebastian umika iz slovenskega medijskega prostora, katerega deije bil zadnja tri leta. Svojo odločitev utemeljuje s tem, da seje v omenjenem obdobju precej izžel, da si želi odpočiti, napolniti baterije in nato ponovno začeti ustvarjati nove skladbe in svež album. Na MTV-jevi podelitvi so največ nagrad prejeli Missy Elliott, Justin Timberlake, Beyonce Knowles in SO Cent. Raperka Missy Elliott je poleg najpomembnejše nagrade-nagrade za najboljši video leta-prejelatudi nagrado za najboljši hip-hop video. Obe nagradi je prejela za skladbo Work It. Tri ure trajajoča prireditev seje začela z udarcem na boben. Britney Spears in Christina Aguilera sta oblečeni v belo zapeli Madonnino skladbo "Like a Virgin". Zvezda prireditve je bila Madonna, čeprav ni osvojila nobene nagrade. 45- letna pevka je še enkrat dokazala, da zna še vedno šokirati s svojo še vedno izvirno erotiko. Na oder je Madonna prišla oblečena v črno usnje in visoke črne škornje in zapela novo pesem Hollywood. Za škandal pa je poskrbela skupaj z Britney Spears in Christino Aguilera, koju je na odru začela nežno božati inju nato poljubljala na usta. Vse tri prej omenjene dame pa kanadski pevki Peaches ne sežejo niti do gležnjev. Kar se tiče šokiranja, mešanja spolov in kletvic je še vedno na prvem mestu. Vse seje pričelo v Torontu, na prehodu v novo tisočletje, koje Peaches alias Merrill Nisker kupila rabljen sintesizer Rolanad-505 ter nekaj vročih spodnji hlačk, ki soji podarile novo identiteto. Vse kar je še potrebovala, je bilo nekaj provokativnih besed in originalen nastop. In rezultat vsega skupaj? Peaches - katero so kritiki (tisti, ki niso pobegnili iz njenega prvega koncerta) razglasili za iztirjeno začetnico Electroclash gibanja. Peaches pravi, da ni hotela šokirati sveta. Zaradi prevelike doze hip-hopa ter šal o ženskah in seksu se ji je prag tolerance podrl, zato se je odločila celotno stvar pokazati iz ženske perspektive. "Moja največja želja je, da bi se celoten svet končno navadil na pevke, ki ne odgovarjajo idealom lepote in katere nimajo želja peti slaboumne pesmice, ki vas počasi spreminjajo v bedake," je dejala Peaches. RAZSTAVA SLIKARJA FRANCA PUSTOSLEMŠKA FRENKA V GALERIJI NAZARJE Bolečina na slikarskem platnu V Nazarjah so od nedavnega bogatejši za nove večnamenske prostore, ki so jih javnosti prvič predstavili ob odprtju razstave domačega slikarja samorastnika Franca Pustoslemška Frenka. Novi galerijski ambient se nahaja v bivši Jakijevi oziroma Debevčevi hiši pri nazorski osnovni šoli, prostore in okolico pa je, s finančno pomočjo Občine Nazarje, uredil prav razstavljajoči slikar. Namembnost objekta, ki ga je Občina Nazarje odkupila in tako poskrbela za njegovo ohranitev, še ni povsem določena, a je župan nazorske občine Ivan Purnat prepričan, da je razstava del slikarja Pustoslemška lahko prepričljiv uvod v nadaljnje kulturno dogajanje vtem objektu. Purnatje izrazil tudi veselje in ponos nad dejstvom, da seje kot prvi slikar v novih galerijskih prostorih predstavil prav krajan Nazarij. Razstavo, ki je v okviru občinskega praznika nastala v organizaciji Kulturnega društva Nazarje, njeno otvoritev pa so z glasbenim programom obogatili učenci Glasbene šole Nazarje, je strokovno predstavi-la akademska slikarka Terezija Bastelj. Izpostavila je avtorjevo močno doživljanje lastne ter tuje bolečine in njegovo intuitivno prena- šanje teh čustvovanj na slikarska platna, ki tako nastajajo s podzavestnimi vzgibi, z le malo zavestne, razumske kontrole. Bastljeva je prepričana, da avtor postaja vedno pogumnejši glede odkrivanja lastnih poti in da bi se s poglobljenim ter nekoliko vodenim delom lahko še razvijal, zlasti karse tiče risbe ter kompozicije. Pustoslemška so že kot malega dečka zanimale sanje in nenavadne stvari. Kot pravi sam, je vedno imel željo po tem, da bi risal tisto, kar čuti, in ne tisto, kar vidi. Že naslovi nekaterih njegovih razstavljenih del, Irak, Puščavski vihar, Bolečina srca, dajejo slutiti, da riše vse tisto, česar se človek boji, ter stem opozarja na bolečine, ki sijih človeštvo zadaja samo. »Ustvarjal bom, dokler se bodo na svetu dog- ajale stvari, kijih težko razumemo,« njegovega likovnega izražanja še pravi Frenk, slikar samorastnik, ki s zdaleč ni končan. tem odločno daje vedeti, da razvoj Tatiana Golob Obojestransko zadovoljstvo ob rojstvu Galerije Nazarje - Ivan Purnat in Franc Pustoslemšek (foto: Franci Kotnik) VZELA STA SE IRENA VRATNIK IN JOŽE TRBOVSEK _ _ _ »Šoferska« poroka na valovih Savinje Irena Vratnik, 28-letna prodajalka iz Spodnje Rečice, in Jože Trbovšek, 31-letni poklicni voznik iz Okonine, sta pred dvema tednoma v spremstvu prič, svojcev in prijateljev sklenila zakonsko zvezo v cerkvi v Radmirju. Ker se je ženil »šofer«, je bilo na poroki tudi več kolegov poklicnih voznikov, prijetno druženje po slovesnem poročnem obredu pa se je nadaljevalo s poročnim fotografiranjem v naravnem ateljeju Mozirskem gaju. Poročna fotografija mladih zakoncev Trbovšek v cvetličnem ateljeju v Mozirskem gaju (foto: Jože Miklavc) Svatba seje pričela s tradicionalno vožnjo z raftom na Savinji pri gostišču Prodnik v Juvanju, kjer so mladoporočenca pospremili Savinjski muzikantje. Na »žurki« seje zgodilo tudi nekaj posebnega, namreč, da so dekleta »ugrabila« ženina (običajno se to zgodi z nevesto), ki pa se je vendarle še pravočasno osvobodil in vrnil do polnočnega plesa z ženo. Sledil je še obred s trinadstropno poročno torto »iz avtomobilskih koles«, ki so ga svatje pospremili z bučnim aplavzom in vzpodbujanjem mladoporočencev, ki sta se »basala« s sladko torto brez pomoči pribora in rok. Kako se torto »požre«, sta v posebni burleski predstavili priči, ki sta že vajeni tak- šnih pojedin. Številnim čestitkam tudi vse najboljše ob skorajšnjem mladoporočencema se pridru- rojstvu nove Slovenke ali Slovenca! žujemo tudi v uredništvu Savinjskih novic, nevesti in ženinu pa želimo Jože Miklavc MOZIRSKI GAJ Dr. Bučar pokrovitelj razstave buč V Mozirskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, bo v letošnjem jubilejnem 25. letu obstoja, po Festivalu cvetja in glasbe, Razstavi rododendronov in azelej, Čarobnih kresnih nočeh, Roži skrivnostni in Cvetlični formi vivi, od 20. septembra do 5. oktobra še zadnja prireditev: Buče in jesensko cvetje. To bo največja tovrstna razstava v Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali okrog 150 različnih vrst buč, ob vikendih pa bodo lahko poskusili tudi kulinarične dobrote iz omenjene rastline. V nedeljo, 21. septembra, bodo lahko prisluhnili strokovnim nasvetom vrtnarjev o bučah in si nabavili strokovno liter- aturo. Park bo seveda v teh dneh s preko sto cvetličnimi gredami prava paša za oči, njegovo podobo pa bodo s svojimi deli popestrili še slikarji, ki bodo gostovali v gaju. Pokroviteljstvo nad to razstavo je prevzel prof. dr. France Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. Redko koga pri nas bi lahko tako utemeljeno povezali s to kulturno rastlino in njenim sadežem kot prav prof. Bučarja (»naj bučo vseh slovenskih buč«), pa ne le zaradi njegovega priimka, ampak tudi zaradi njegovega delovanja in vedenjskih lastnosti. BP JAKOB SUHOVERŠNIK JE ISKAL ZDRAVJE PRI ŠTEVILNIH ZDRAVNIKIH IN GA DOKONČNO NAŠEL MED KRAVAMI NA PLANINI S frajtonarico za kravami Če ni povsem iz trte izvito prepričanje, da ga poznam, potem je skoraj gotovo resnica, da je vedno, kadar mu je bilo hudo, vzel v roke frajtonarico, nagnil glavo nekoliko postrani in jo urezal. Odrezavo in poskočno, pa spet drugič otožno, kot zna biti razpoloženje človeka, ki se mu zaradi bolezni življenje zaplete v komaj odmotljiv klobčič nepredvidljive prihodnosti. In v zadnjih letih je bila frajtonarica Jakobu Suhoveršniku več kot samo glasbeni inštrument, na katerega se je bogve koliko zimskih večerov še kot fante učil igrati. Kosov Jaka je premagal bolezen tudi s pomočjo živine in frajtonarice (foto: EMS) V Lenartu nad Gornjim Gradom mu je glasba odmerjala čas mladostne vihravosti, na domačiji, prislonjeni v vznožje Lepenatke, na kateri je kot pastir ponovno našel že skoraj pozabljen stik s pristnostjo narave. Lepenatka je sila nepredvidljiva in samosvoja planina, ki praviloma vsako leto terja davek. Zato je spoštljiv odnos pastirjev in lastnikov živine, ki se pase po njenem hrbtu, skoraj prirojen. Do male maše je hodil Jakob za živino novoštiftarskih in šentlenart-skih kmetov, se z njo radostil in se z bojaznijo oziral v nebo, kadar je skozi vrhove divjala strela. Deset telic je pobila strela, za polno mero nevšečnosti se mu je tisti dan pokvaril mobilni telefon, tako daje moral peš v dolino sporočit kmetom vse prej kot veselo novico. V novi pastirski bajti, ki jo je pred tedni blagoslovil župnik Lojze Ternär, se počuti kot kralj. "Kmetje poskrbijo za hrano, in te je bilo več kot dovolj," je zadovoljen Kosov Jaka. Vraščen je vta svet. Kot da so desetletja, ki jih je preživel v službi v gornjegrajski Smreki in kot monter KOMEDIJA JUHICA RAZVEDRILA ZGORNJESAVINJČANE Smešen zakonski trikotnik Faflekovih Minuli petek je bila dvorana nazorskega kulturnega doma pretesna za vse ljubitelje gledališke igre, ki so si želeli ogledati komedijo Juhica, s katero je v sklopu občinskega praznika občine Nazarje gostoval Mojteater iz Ljubljane. Roman Končar, Nina Ivanič in Maja Končar so poskrbeli za uro in pol (skoraj) neprestanega smeha, zaradi katerega so tovrstne predstave nenazadnje tudi tako ■ priljubljene med gledalci. Juhica je duhovita zgodba o sveže poročenem paru, Aleksandru (Roman Končar) in Vesni Faflek (Nina Ivanič), ki takoj po svatbi ugotovita, da njuno razmerje vendarle ne bo tako idealno, kotje kazalo sprva. Globoke razpoke v njunih pogledih na življenje se pokažejo zlasti ob Aleksandrovi poškodbi hrbtenice, žara- V________________________________ di katere skoraj nemočen obleži in ob tem zgrožen ugotovi, da njegova nova življenjska sopotnica ne zna skuhati niti juhice. V zgodbo se zaradi tega spleta okoliščin vključi Aleksandrova bivša žena Kristina (Maja Končar), ki razkrije številne »pikantne« podrobnosti iz njunega zakona. Tako lahko občinslvo uživa v komičnih situacijah, ko bivša in sedanja gospa Faflek dominirata nad navidezno ubogim Aleksandrom. Tudi vvelikemfinalusfamoralnizmagovalki predstavnici nežnejšega spola. Komedijo Juhica hrvaškega avtorja Milana Grgiča je prevedel in režiral Roman Končar, ki je že z nekaterimi prejšnjimi gledališkimi in filmskimi projekti dokazal, da zelo dobro pozna okus slovenskega občinstva. Franci Kotnik pohajal po svetu, na silo položena v njegovo knjigo življenja. Po vsem, kar je namenjeno doživeti in preživeti smrtniku, seje spopadel še z boleznijo, ki seje zlovešče zajedla v njegovo tkivo. Ni bilo lahko, vendar je zmagal. Tudi s pomočjo planine in živine ter frajtonarice, ki so ga napolnjevalezzdravjem in energijo, tako daje po vsem, kar je preživel, prerojen in voljan za borbo s tegobami sveta. Vsa terapija je bila dvakratni ob- hod planine in pomenkovanje z živino, vmes je obiral borovnice in maline ter se na vsakem koraku oziral za živino. S soljo in kruhom jo je razvadil, daje hodila za njim kot otrok za mamico. Ob letu osorej, ko bo spomladansko sonce ogrelo prisojne planinske pašnike, bo Jakob ponovno pohajal za živino. V to je prepričan, kotje prepričan, daje njegova duša ozdravljena zaradi planine, živine in frajtonarice. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUSOVLJE Obnova dotrajane strehe s prostovoljnim delom V grušoveljskem prostovoljnem gasilskem društvu se vsako prvo soboto v mesecu prizadevni člani zberejo na delovnih akcijah, kjer opravijo najrazličnejša vzdrževalna dela tako na vadbenem prostoru v Šentjanžu kot v gasilskem domu. Prvo septembrsko soboto so se lotili obnove ostrešja dvajset let starega doma, saj je streha začela puščati. Grusoveljski gasilci upajo, da jim bo pri obnovi doma kakšen tolar primaknila tudi mozirska občina (foto: Marija Šukalo) Kar dvajset ljudi je ves teden delalo na ostrešju skoraj dvanajst ur dnevno. Ponekod je bilo potrebno zamenjati tudi lesene dele strešne konstrukcije, medtem ko so v celoti zamenjali kritino. Material so v večji meri kupili s sredstvi društva, nekaj pa so ga podarili različni sponzorji in domačini, medtem ko so delo, ki ga je vodil Jože Banko, opravili prostovoljno. Investicija, vredna skoraj dva milijona tolarjev, je bila po besedah predsednika PGD Grušovlje Janka Prislana za društvo izreden strošek in velik finančni zalogaj, ki ga niso imeli v načrtu. Zato gruš-oveljski gasilci upajo, da jim bo na pomoč priskočila mozirska občina in iz proračuna primaknila kak dodaten tolar Seveda pa to ni edino, kar želijo postoriti grušoveljski gasilci. V načrtu imajo tudi delno preureditev notranjosti doma in zamenjavo vhodnih vrat. V kolikšni meri bodo pri tem uspeli, ni odvisno le od njihove pridnosti in iznajdljivosti, temveč tudi od razpoložljivih sredstev, ki jih je žal vedno premalo. Marija Šukalo PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINE MOZIRJE 2003 Sreda, 17. september 16.00 Ženski turnir v odbojki za veliki pokal občine Mozirje v telovadnici OŠ Rečica ob Savinji 17.00 Začetek IX. ekstempora 2003 v Mozirskem gaju Četrtek, 18. september 9.00 Pričetek gradbenih del komunalne infrastrukture Podrožnik v Mozirju 16.00 Praznovanje jeseni z ustvaijalnimi delavnicami za predšolske otroke pred vrtcem v Mozirju Petek, 19. september 16.00 Predstavitev Mladinskega kulturnega centra na dvorišču TVD Partizan v Mozirju Sobota, 20. september 8.00 Odprti turnir šolanih psov v organizaciji Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline 9.00 Žensko in moško prvenstvo Zgornje Savinjske doline v namiznem tenisu v prostorih TVD Partizan v Mozirju 16.00 Moški turnir v košarki za veliki pokal občine Mozirje na športnem igrišču v Mozirju 18.00 Zaključek IX. ekstempora 2003 - otvoritev delovne razstave v Slomškovi dvorani v Mozirju 20.00 Koncert za mlade na parkirišču pred Mozirskim gajem Nedelja, 21. september 10.00 Turnir v nogometu za najmlajše na športnem igrišču v Lokah 15.00 Odprti turnir v malem nogometu za ženske na športnem igrišču v Lokah 18.00 Monokomedija Matjaža Javšnika Od boga poslan v dvorani kulturnega doma v Mozirju Torek, 23. september 16.00 Moški turnir v malem nogometu za veliki pokal občine Mozirje na nogometnem igrišču v Varpoljah Sreda, 24. september 13.00 Okrogla miza o turizmu "Naredili smo korak naprej" v novih prostorih kmetije Brinove (Brinjevcev kmečki mlin) v Spodnji Rečici 15.00 Športno tekmovanje za mali pokal občine Mozirje na športnem igrišču v Lokah Četrtek, 25. september 16.00 Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj v avli OŠ Rečica ob Savinji 16.00 Praznovanje jeseni z ustvarjalnimi delavnicami za predšolske otroke pred vrtcem na Rečici ob Savinji Petek, 26. september 14.00 Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva Franca Praprotnika v prostorih OŠ Mozirje 16.00 Odkritje doprsnega kipa nadučitelja in sadjarja Franca Praprotnika pred OŠ Mozirje 19.00 Razstava del kiparja Miha Kača v prostorih mozirske galerije Sobota, 27. september 8.00 Ribiško tekmovanje za memorial Milana Kojca pri Ribiškem domu v Mozirskem gaju 8.00 Tradicionalni pohod krajanov Mozirja in Rečice na Mozirsko planino (odhod izpred spodnje postaje nihalke v Žekovcu) 12.00 Družabno srečanje vseh pohodnikov pred Mozirsko kočo na Mozirski planini 19.00 Glasbeni večer v dvorani kulturnega društva na Rečici ob Savinji Ponedeljek, 29. september 9.00 Položitev temeljnega kamna za izgradnjo stanovanjskega bloka na Brdcah 16.00 Oh/oritev društvenih prostorov na lokaciji nekdanjega bifeja na Praprotnikovi 7 v Mozirju Torek, 30. september 10.00 Ustanovna skupščina GIZ - Zgornjesavinjski želodec v Restavraciji Gaj 18.00 Predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Srečevanja v prostorih mozirske galerije Sreda, 1. oktober 16.00 Otvoritev obnovljenega cestnega odseka Orlovič - Matjaž v Spodnji Rečici Četrtek, 2. oktober 16.00 Otvoritev obnovljenega cestnega odseka Lepa Njiva - Molovnik Petek, 3.oktober 16.00 Otvoritev obnovljene ceste v Trnavčah Blaž Metulj debitiral v državni reprezentanci Izjemne igre v ekipi kluba malega nogometa iz Nazarij so mladega lučkega »bombarderja« Blaža Metulja uvrstile v širši izbor igralcev državne reprezentance, ki se prav ta čas pripravlja na kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Na uvodnem zboru v Rogaški Slatini je Blaž dobil svojo prvo priložnost in jo izredno dobro izkoristil. Po Denisu Delamei je »Johi« drugi član nazorske ekipe, kije oblekel dres slovenske izbrane vrste. Na prijateljski tekmi proti domačem Dobovcu je učinkovito izkoristil ponujeno minutažo in bil z dvema goloma najboljši strelec srečanja. Zelo spodbuden začetek za mladega Lučana, pred katerim je vsekakor še bogata športna kariera. Franjo Pukart LOKOSTRELSTVO Dravograjčani presenetili Mozirjane, Zupanc državni prvak V soboto in nedeljo je bilo v Kamniku državno prvenstvo v FITA olimpijski disciplini. Sodelovalo je 69 tekmovalcev iz 20 klubov. V posamičnih nastopih so po kategorijah mozirski lokostrelci dosegli naslednje rezultate: 1. mesto in naslov državnega prvaka: Dušan Perhač( 1.350 krogov) in Aleksander Ošep (1.334 krogov). Druga mesta: Bernarda Zemljak P (1.344), Štefan Ošep (1.360), Janja Perhač (1.014), Sebastjan Ošep (1.255). Tretje mesto je osvojil Primož Perhač (1.226). Miran Boršt-ner je z rezultatom 1.276 krogov zasedel 4. mesto. V absolutni razvrstitvi za naslov državnega prvaka so mozirski loko- strelci zasedli: Štefan Ošep 2. mesto, Dušan Perhač 4. mesto, Aleksander Ošep 6. mesto in Miran Borštner 12. mesto. V ekipnem tekmovanju je v finalu ekipa Mozirja nepričakovano izgubila z ekipo Dravograda, ki je po kvalifikacijah zaostajala za sto krogov. Sicer pa sta na državnem prvenstvu blestela med članicami (sestavljeni lok) Maja Marčen iz Ljubljane, ki je izboljšala kar pet državnih rekordov, in med veterani (sestavljeni lok) Zlatko Vlaga iz Žalca prav tako s petimi novimi državnimi rekordi. Med člani (sestavljeni lok)je z odličnim rezultatom 1.289 krogov državni prvak postal Matej Zupanc iz Gornjega Grada. Dušan Perhač OBMOČNO ZDRUŽENJE Na trgu 20, Mozirje, RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Tel: 03 5832 725 Vabimo vas na KRVODAJALSKO AKCIJO v nedeljo, 28. septembra 2003, od 7. do 11. ure v prostorih OŠ Luče. Vljudno vabljeni! TUDI VI LAHKO POMAGATE REŠEVATI ŽIVLJENJA! 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 1. KROG Sanjski začetek Nazarčanov Po fantastični lanski sezoni v drugoligaški konkurenci (enajst zaporednih zmag in samo en poraz) se je ekipa KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc Tehnični pregledi skozi velika vrata vrnila v najkvalitetnejšo ligo malega nogometa pri nas. Tretjeuvrščena ekipa lanskoletnega prvenstva iz Dobovca tokrat ni bila dorasla Nazarčanom in visok poraz je bil neizbežen. KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklav«: KMN Dobove« 6:1(1:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Silvo Borošak in Niko Vivod. Delegat: Bogdan Šuput Strelci: 1:0 Adamič(16), 2:0 Vres (21), 3:0 Adamič (25), 3:1 Brečko (30), 4:1 Hren (31), 5:1 Vreš (37), 6:1 Vres (38). KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc: Skok, Delamea, Adamič, Korun, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Metulj, Vreš, Hren, Šemenc J., Zagožen. KMN Dobovec: Cvetrežnik, Firer, Stres R„ Krklec, Zdovc, Svetelšek, Stres R, Kosernik, Poredski, Vrečko, Brečko, Göttin. Rumeni karton: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc) Igralec tekme: Rudi Vreš (KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc) Vsekakor drži izjava gostujočega trenerja Podgorška, da je bila to tipična prvenslvena tekma z dobrim sojenjem, kjer pa je bil to pot domačin za razred boljši nasprotnik. Že od samega začetka so si Delameini varovanci, z agresivno hitro in napadalno igro, priigrali kar nekaj priložnosti, vendar se razpoloženi Gotlin ni dal presenetiti. Klonil je šele ob koncu prvega polčasa ob Adamičevem natančnem strelu v sam levi zgornji kot. Odločitev o zmagovalcu je nato padla že v prvih minutah drugega polčasa, ko so Nazarčani povedli s tremi goli razlike in v nadaljevanju, ob igri Dobovčanov z vratarjem, disciplinirano odigrali »karo« ter realizirali še tri protinapade. Pri tem sta se izkazala predvsem Vreš in Metulj, odlično pa je svoje delo opravil tudi domači vratar Skok. Ekipa KMN Nazarje je z visoko zmago prevzela vodstvo na lestvici, že ta petek pa v goste prihaja ena najboljših ekip malega nogometa v zadnjih letih, GIP Beton izZagorja, in tribune športne dvorane v Nazarjah bodo zagotovo spet nabito polne. Izjave po tekmi: Vinko Podgoršek, trener Dobovca: »Domačinom na- jprej čestitam za zasluženo zmago. Tekma je bila tipično prvenstvena z dobrim sojenjem, žal pa smo naleteli na boljšega nasprotnika. V naši igri je bilo preveč napak in s takšno predstavo ne moreš pričakovati točk.« Denis Delamea, kapetan KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: »Zelo sem zadovoljen s prikazanim, čeprav moram reči, da sem se te prve tekme karnekako bal. Prav vsi, ki so stopili na igrišče, si zaslužijo pohvalo, prav tako naši zvesti navijači. V pripravljalnem obdobju smo dobro delali in upam, da bomo znali ta naš trud vnovčiti še na kakšni tekmi. Dobovcu vsa čast za izredno športno in fer igro.« Franjo Pukart Rezultati 1. kroga: Nazarje Glin IPP - AM Miklavc: Dobovec 6:1 (1:0), Metropol: Svea Lesna Litija 3:7 (1:2), GIP Beton MTO: Napoli Intelsat Pernica 3:1 (1:0), Vitomarci Petlja: Puntar Alpkomerc 4:7 (2:5), Kix Ajdovščina : Mavi Brežice 3:3 (1:0). NK LJUBNO Laščani z Ljubnega neporaženi Po uvodnem porazu doma z ekipo NK Rogaška Crystal (0:2) in zmagi na gostovanju v Šentjurju (1:0) v drugem krogu nogometne lige MNZ Celje so nogometaši NK Ljubno v tretjem krogu gostili solidno ekipo iz Laškega. Tekma je bila dinamična, borbena, več priložnosti, da dosežejo gol, pa so si priigrali domačini, ki pa jih žal niso uspeli izkoristiti. Najlepšo priložnost je imel v prvem polčasu Ribič, kije po podaji iz kota neoviran lepo streljal, žoga pa je zgrešila vrata gostov le za malenkost. Tudi v drugem polčasu so si domači napadalci priigrali tri stoodstotne priložnosti, vendar je dvakrat odlično posredoval vratar gostov, tretjič pa je bil branilec Laščanov za odtenek hitrejši in je izbil žogo pred domačim napadalcem ter preprečil, da bi se domačini povsem zasluženo veselili prve domače zmage. Domačini so tako nesrečno izgubili dve točki, gostje pa srečno osvojili eno. Vsekakor pa je treba pohvaliti napredek v igri domače ekipe, ki iz tekme v tekmo igra bolje. Bojan Rop Medobčinska nogometna liga MNZ Celje Rezultati tekem 3. kroga: Mons Claudius: Tristar 3:2, Oplotnica : Vojnik 5:0, Ljubno: Laško 0:0, Vransko: MU Šentjur 2:1, Kovinar Štore: Rogaška Crystal 3:2. Lestvica po 3. krogu: 1. Mons Claudius 9,2. Oplotnica 9,3. Kovinar Štore 7,4. Rogaška Crystal 6,5. Ljubno 4,6. Tristar 2,7. Laško 1,8. Vojnik 1,9. MU Šentjur 0,10. Vransko-3. ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Letos prvič v Solčavi Jubilejna, deseta sezona Zgornjesavinjske lige v malem nogometu se je prvič preselila tudi v Solčavo, kjer bodo odigrani prvi trije krogi. V konkurenci desetih ekip so tri nova imena, in sicer Športno društvo Mozirje, Športno društvo Raduha Luče in MC Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Že prvi krog je pokazal, da v sezoni 2003/2004 ne bo lahkih tekem in da bo liga zelo izenačena. Najvišjo zmago so dosegli gostitelji, ki so dobro izkoristili prednost domačega igrišča. Davidov hram je prepričljivo premagal svojega lokalnega rivala, Lučani so presenetili Razborčane, Mozirjani so utišali Veseljake, največje presenečenje kroga pa je poraz lanskih zmagovalcev lige z novinci iz Šmartnega ob Dreti. Rezultati 1. kroga: Davidov hram : ASC 2000 4:1, Ranč Burger: MC Lipa 2:4, ŠD Raduha: Razborje 2:2, ŠD Dreta Kokarje: Solčava 2:5, ŠD Mozirje: Veseljaki Frekkys Puba 4:2. Lestvica po 1. krogu: 1. Solčava 3, 2. Davidov hram 3,3. MC Lipa 3,3. ŠD Mozirje 3, 5. Razborje 1, 5. ŠD Raduha 1,7. Veseljaki Frekkys Puba 0,7. Ranč Burger 0,9. ASC 2000 0, 10. ŠD Dreta Kokarje 0. Franjo Pukart IGOR GRUDNIK, JADRALNI PADALEC Jadralno padalstvo zahteva spoštovanje narave Letošnje lepo vreme je jadralnim padalcem prav godilo. Dosegali smo rezultate, o kakršnih smo v preteklih letih samo sanjali. Poleg klasičnih preletov v Karavankah od Krvavca do Rateč in nazaj je bila preletena tudi razdalja Krvavec - Maribor. Moj najdaljši prelet spomladi je bil Golte -Kranjska Gora, najatraktivnejši pa Krvavec - Stol - Jezersko, predvsem zaradi grebena Košute, ki je fantastičen. Prav neverjetne stvari so se dogajale na Soriški planini. Tam se gorski greben vleče vse od Ratitovca preko Črne Prsti, Rodice, Vogla, Krna in se nadaljuje preko Soče po Kobariškemu Stolu do Malega Verha v Italiji vse do Chiampona pri Gemoni. Prelet Sorica - Gemona - Sorica je dolg 135 km in je prav gotovo vrhunski dosežek. Toda storjen je bil še korak naprej. Predvsem Jože Molek, Aljaž in Urban Valič ter Primož Suša so od Gemone leteli še naprej proti severozahodu in ob najboljših dneh prileteli tudi do Innsbrucka v Avstriji (240 km), karje evropski rekord. Dosežen pa je bil tudi svetovni rekord v preletu s povratkom 200 km, ki gaje opravil Marko Novak, ki je prav tako vzletel na Soriški planini in letel prek Gemone še dlje proti zahodu in se nato uspešno vrnil na Sorico. Ob teh dosežkih je zastajal dih jadralnim padalcem po vsej Evropi. Tudi sam sem se odločil, da grem enkrat letet na Sorico. Treba je vedeti, da je tam letenje zelo zahtevno in se lahko polet, predvsem od Črne Prsti do Krna, ob malo manj ugodnem vremenu sprevrže v borbo za življenje. Tam vladajo visoki hribi, skalnat teren, divje grape in posledično močna termika in močni lokalni vetrovi. V tem delu ob prehudi turbulenci nimaš možnosti umika nad dolino, saj Baška Grapa in kanjoni, ki se zajedajo vtamkajšnje hribe, ne omogočajo nobenih normalnih pristankov. Zato tam za neizkušene in neuletene pilote ni prostora. Sam sem letos v zelo dobri formi, pa tudi na novem jadralnem padalu se počutim perfektno. Za predzadnji vikend v avgustu je bila vremenska napoved krasna. Že v petek sem letel na relaciji Lepenat-ka - Golte - Raduha - Golte - Gornji Grad, kar se je izkazalo za odličen trening, saj so razmere od Smrekovca do Raduhe podobne kot v hribih nad Baško Grapo. V soboto pa smo se skupaj s prijatelji iz Celja odpravili na Sorico ali bolj natančno na planino Lajnar. Zaradi konfiguracije terena se tam uporabna termika prične že ob 10. uri (Golte ob 12. uri, Krvavec šele ob 13. uri). Naš cilj je bil leteti do Gemone in nazaj. Vzleteli smo malo pred 11. uro in po pridobljenih 200 m višine poleteli proti Črni Prsti. Tam smo prvič bolj resno zavrteli termični steber in na višini okoli 2.000 m pokukali prek grebena na Bohinjsko jezero. Letenje do Krna je bilo nato fenomenalno, občutkov pa se verjetno tako ali tako ne da opisati. Na Krnu smo nabrali na 2.300 m in na varni višini prečkali dolino Soče ter priključili Kobariški Stol. Tu smo brez večjih težav nadaljevali polet preko italijanske meje do Malega Verha. Tam je treba preleteti dolino reke Torre in nadaljevati po grebenu Chiampona. Ker ni bilo nobenemu v interesu, da bi pristal v Italiji, smo se tam malo dlje časa zadržali in »navrteli« na 2.500 m višine, kjerje bila tudi baza oblakov. Tako smo brez problema preleteli dolino in po grebenu Chiampona prileteli okoli 14. ure nad Gemono. Polovica poti, kakšnih 70 km,je bilo za nami. Do Gemone smo s prijatelji prileteli skupaj, nazaj pa smo zaradi različnih višin poleteli eni prej, eni pozneje. Jaz sem imel tam že takoj odlično višino (2.400 m), zato sem s polnim »gasom« poletel nazaj proti Sloveniji. Na Kobariškem Stolu mije malo pomagal še zahodniveter, zato sem se odločil, da preletim Sočo že pri Žagi in nadaljujem po grebenu Poiovnika do Krna. Ta poteza seje izkazala za dobro, saj sem v primerjavi z drugimi zelo pridobil na času. Tako sem bil na Krnu že ob 15. uri. Zaradi močne popoldanske termike in zahodnega vetra sem kaj hitro preletel Bohinjske hribe in prispel na Sorico pred 16. uro. Ker je bila termika še vedno močna, sem takoj skoval načrt za nadaljevanje poleta proti Ratitovcu, tam bi nabral veliko višino (prek3.000 m) in poizkusil prileteti do Karavank oz. Kriške Gore, kjer bi mi bila odprta pot tudi do Gornjega Grada. Na Ratitovcu so se moje sanje razblinile. Tam je pihal močan jugozahodni veter, tako daje vso uporabno termiko razpihal. Nekaj časa sem se še mučil in upal, da bom pridobil ustrezno višino, vendar sem po pol ure obupal in se odpeljal proti Železnikom v Selški dolini, kjer sem po malo manj kot šestih urah in 143 km pristal. Utrujen, a nepopisno vesel in poln nepozabnih občutkov sem zvečer prištopal domov. Morda se zdijo preleti v naših koncih dolgi 50,60,70 km v primerjavi z 100 ali 200 km na Sorici lahki in nepomembni, vendar je to daleč od resnice. To sem občutil že dva dni po letenju na Sorici, ko sem letel Golte -Jesenice, ki znaša »samo« 76 km, vendar sem moral v ta prelet vložiti celo več truda, znanja in izkušenj kot pred dvema dnevoma za 143 km dolg prelet. Zato je primerjava relativna. Vsak preletje zgodba zase, zahtevnost pa je odvisna od konfiguracije terena, vremenskih pogojev, znanja in kančka sreče. Takšno letenje zahteva od pilota znanje, izkušnje in uletenost, pa tudi spoštovanje do narave in razumevanje njenih pojavov, saj nam v nasprotnem primeru lahko hitro pokaže svoj krutejši obraz. Kljub precejšnemu številu tečajnikov vjadralno-padalskih šolah, še posebno v naših koncih, se razvije le malo »pravih« jadralnih padalcev, tudi po zaslugi slabih inštruktorjev. Zato bodoči kandidati dobro premislite, kam v šolo. ■ ČRNA KRONIKA • POŽAR V KONJSKEM VRHU Ljubno ob Savinji: 10. septembra nekaj po 16. uri je v Konjskem vrhu zagorela preko 300 let stara nenaseljena hiša. Požarso pogasili domači gasilci, policisti pa so ugotovili, da vzrok požara tiči v kratkem stiku na električni napeljavi. Okoli dveh zjutraj naslednjega dne so bili policisti obveščeni, daje hiša pogorela do konca. Očitno požar v prvi fazi ni bil pogašen do konca. • ZLOMIL OBEŠANKO Kokarje: 13. septembra popoldan je neznani storilec vlomil v delavnico v Kokarjah. Z neznanim predmetom je zlomil ključavnico obešanko in vstopil v objekt, očitno pa ni našel tistega, karje iskal, zato je odšel praznih rok. • ZAGORELO OUE NA ŠTEDILNIKU Luče: 14. septembra v popoldanskem času je domačin iz Luč pristavil posodo z oljem na štedilnik, legel v dnevno sobo in zaspal. Soseda sta opazila močandim, ki seješiril iz stanovanja, vlomila in pogasila ogenj. Iz notranjosti sta uspela rešiti zaspanca, ki jima je verjetno lahko dolžan svoje življenje. • VARNA POT V ŠOLO Policisti so v času od 1. do 12, septembra izvajali preventivno akcijo Varna pot v šolo. Svojo prisotnost so poostrili v bližinah šol in na šolskih poteh. Po končani akciji z veseljem ugotavljajo, da so v tem času obravnavali samo pet prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi utrpeli lažje telesne poškodbe, otrok pa vteh nesrečah ni bilo. Upajo, da bo tako ostalo skozi celotno šolsko leto. Za pomoč pri izvedbi akcije se zahvalju- Igor Grudnik: »Vsak preletje zgodba zase, zaht- J f evnost pa je odvisna od konfiguracije terena, vremenskih pogojev, znanja in kančka sreče.« Brez besed! Naj seznanim javnostz dogodkom, ki mi leži na srcu. V četrtek, 11.9.2003 ob 7 uri zjutraj se je kolegica poškodovala na delovnem mestu (globok urez z nožem v roko). Klicala sem v ZD Mozirje, kjer mije sestra povedala, da trenutno ni nobenega zdravnika in da naj se obrnem v ZD Nazarje dr. Kramerjevi. Kolegico sem takoj odpeljala z avtom v ZD Nazarje, kjer je prijazna sestra šla vprašat dr. Kramerjevo, če bo kolegico pregledala. Kerje kolegica pacientka dr. Blažičeve, kije v Gornjem Gradu, jo je sestra po nalogu dr. Kramerjeve napotila dr. Blažičevi v Gornji Grad. Kar verjeti nisem mogla, da ji dr. Kramerjeva oklonila prvo pomoč zaradi birokracije. Pripomnila bi še, da v čakalnici ni bilo niti enega pacienta. Ko sva odhajali od dr. Kramerjeve, sva se ustavili v ambulanti dr. Leskovška (v čakalnici je bilo več kot 10 pacientov). Brez kakršnegakoli vprašanja sta sestra in dr. Leskovšek takoj nudila oskrbo poškodbe (šivanje rane), kolegici. Sprašujem se ali je bilo potrebno, daje dr. Kramerjeva (ki je mimogrede tudi direktorica ZD) odklonila prvo pomoč kolegici, ki ni mogla sama voziti avtomobila, da bi se peljala do Gornjega Grada k svoji zdravnici. Jaz pa sem si brez oklevanja vzela čas, za prevoz kolegice, čeprav to ni v mojem opisu del in nalog mojega delovnega mesta, ker sem menila, da je treba pomagati tistemu, ki pomoč potrebuje, čeprav nisem zaposlena v zdravstvu. Marta Lončar Nove Trate 34, Mozirje Gornjegrajski Z vsem, kar sta v agitropovskem stilu natresla v odgovor na najino odprto pismo Zoran Tratnik in v imenu UO PD Gornji Grad Matjaž Drčar, se ne splača ukvarjati, ker se ne misliva spuščati v polemiko o ljudeh, temveč ostvari. Kljub nepotrebni obširni razlagi o rabi in zapisovanju Kocbekovega imena ni mogoče zaslediti odgovora na najino osnovno vprašanje. In ga tudi ne more biti! Drčarju sva iskreno hvaležna, ker končno javno priznava, daje bilo Kocbeku uradno ime Franc. To dejstvo je sicer članom PD Gornji Grad dobro znano in v resnici nihče ne polemizira o tem. Vendar, polemike o imenu Franca Kocbeka ni izzval eden od podpisnikov tega pisanja, kot ugotavlja Drčar, temveč ena od vnukinj gornjegrajskega nadučitelja, ki se očitno ne more sprijazniti z dejstvi, ki smo jih (domnevava) prvič javno zapisali v brošuri, ki jo je gornjegrajsko PD izdalo ob 100-letnici postavitve prve koče na Menini planini. Ker bolj, kot je misliti, pripadava gornjegrajski planinski druščini, resnično upava, da si zaradi zapisanega imena Franc UO PD Gornji Grad ne bo nakopal prehude zamere zgoraj omenjene vnukinje, ki se očitno ne zmore sprijazniti z dejstvi. Edi Mavrič ni tisti, ki bi želel v Gornjem Gradu vse "požegnati" in si tega tudi ne domišlja. Kritičen odziv na dogajanje v kraju pa ni "žegnanje", temveč poskus spraviti k širšemu razmišljanju tiste, ki v Gornjem Gradu dejansko "vedrijo in oblačijo". Da bi se izognili (po najinem) neokusnostim, ki se dogajajo, bi morali debatirati širše in predvsem na ravni Gornjega Gradu, čeprav je vsekakor treba prisluhniti "genius lo«i" tudi vsaki pobudi in predlogu od drugod. Če le vsebuje nekaj zdrave pameti. Zaradi tega so že spomladi županu Toniju Riflju in predsedniku PD Gornji Grad Janezu Presečniku predlagali, da se v razgovor o tem projektu vključijo tudi šolniki, kulturniki in predstavniki pašne skupnosti. Preprosto zato, ker je Franc Kocbek vtisnil neizbrisen pečat tudi v teh in še kateri organizaciji, ki danes ne živi več. Drži, daje nagrobnik Francu Kocbeku in njegovemu predhodniku eden lepših. Tega nisva zanikala, zapisala sva samo, daje neugleden. Dodajava, da predvsem po zaslugi sorodnikov, ki so prvi dolžni poskrbeti za nagrobnik in grob svojih prednikov, potem sledijo moralne obveze šole, planincev in ostalih. Res pa je, da lahko PD sodeluje s komer koli, česar mu nihče ni odrekal. Ne nazadnje, tudi hudič v sili muhe žre in mogoče se bo čez dve leti, ko bo podjetje Smreka praznovalo 50-letnico, kdo spomnil počastiti katerega od pokojnih soustanoviteljev z nagrobnikom. Slednje naj velja kot nekoliko neresna primerjava, kaj se lahko zgodi z gornjegrajskim pokopališčem, če bomo sledili takšnim pobudam. Z vsem srcem in znanjem pa podpirava spominsko ploščo ali kaj temu primernega, o čemersta bila pravočasno seznanjena tudi župan Rifelj in predsednik društva Presečnik. Zanimivo bi bilo vedeti, od kod vedenje, da se Mavrič ne razume s Tratnikom? Kaj pa če se s Tratnikom ne razume Remšak, ali pa kar oba, in to iz vzroka, ki izvira iz pripadnosti do gornjegrajske lastnine in ne iz osebnih razlogov, kot namiguje predstavnik UO PD Gornji Grad. Tratnik seje odz- val po sistemu, če mački stopiš na rep, zacvili, in povedal vse o sebi in nič o nama. Dokazal je, da ne zaupa Gornjemu Gradu in njegovim institucijam, ki med drugim skrbijo za muzejske zbirke, v katerih bi se našlo mesto za dokumente, ki jih poseduje brez vsakršne pravice. Flvaležnost do njegovega očeta Jožeta Tratnika, kije odkril in hranil zapisnike Narodne čitalnice in ostale dokumente, se konča prav na tej točki. Z normalizacijo razmer (če domnevamo, da se je to zgodilo v "nemirnih" povojnih časih, koje bilo treba Gornji Grad "skrajšati" za zgodovinsko graščino), bi moral dokumente vrniti kraju. Menda Zoran Tratnik, ki niti Remša-kovega priimka ne zmore pravilno napisati, ne misli, da je on poklican presojati, kje in kako smejo biti shranjeni. Če ga prav razumeva, muzejske zbirke v Gornjem Gradu, v katerih je tudi delčekTratnikove zapuščine, niso pod strokovnim in siceršnjim nadzorom, če že blagajni kulturnega društva ne zaupa, v kateri je brez sleherne ogroženosti shranjena kopija zapisnikov Narodne čitalnice. Janez Mavrič, ki dejansko daleč največ prispeva k narodopisni podobi in vsebini omenjenih zbirk, bi se moral ob takšnem razmišljanju zgroziti. Enako tudi Edi Mavrič - Savinjčan Lenart 1, Gornji Grad Pes Ogorčeni smo in ne moremo več molčati, zato želimo javnost seznaniti, kaj vse se v tej naši ljubi Sloveniji dogaja. Smo iz Podhoma, kjer imamo že trideset let smetišče. In to na zemljišču, kije last podhomske vasi in še do sedaj ni dokončno rešeno z Občino Gornji Grad. Kaj vse smo prestali zaradi smetišča, vemo najbolje okoliški vaščani. Če bi se dalo vse to napisati, bi nastala debela knjiga. Imamo kmetijo, ki leži ob gozdu na samem in okoli nas je vse naša zemlja. Stem hočem povedati, da rabimo tudi psa čuvaja, ki odganja razno divjad, ki se zbira na smetišču. Največ je lisic, tudi krokarjev kar mrgoli. Včasih teh vaščani sploh nismo poznali. To so mrhovinarji in je smetišče kot nalašč zanje. Jedo vse, tako da če se bo tako nadaljevalo bomo v nevarnosti še ljudje. Kokoši nam že napadajo in vse požro kar jim pride pod noge. Trgajo bale, sejati že tako ne moremo več, kajti če ne pojedo pa razkopljejo. Zelo nas moti, ker gornjegrajski lovci trdijo, da so zaščiteni. Domač pes na domačem prostoru pa ni zaščiten in bi moral biti župan Toni Rifelj, od katerega še bolj kot doslej pričakujeva, da bo poskrbel, da se omenjene zadeve vrnejo v Gornji Grad, kjer bodo našle še kako varno in strokovno zavetišče. Kar se tiče vpisne knjige prve Gornjegrajske koče na Menini, lastništva PD Celje Matica in pravnega nasledstva po bivši Savinjski podružnici SPD, pa sije vredno prebrati dokuments podpisom bivšega predsednika PZS Andreja Brvarja, v katerem nedvoumno pove, daje PD Celjeta status pridobilo na nelegalen način s prekoračitvijo pooblastil in pristojnosti v PZS. V PZSje bilo namreč uveljavljeno stališče, da so pravni nasledniki Savinjske podružnice SPD planinska društva na območju Savinjskega MDO. Po takrat veljavnem statutu PZS (dokument, datiran na 24,9. 1993) bi bili potrebni za takšne odločitve povsem drugačni postopki. V to manipulacijo so bili vpleteni takratni vodilni funkcionarji PD Celje, podpredsednik PZS in tajnik PZS. Torejje povsem na dlani, koliko je vpisna knjiga dejansko celjska in s kakšno pravico Tratnik odreja, komu bo izročil dokumente, ki jih ima v posesti in ki se po njegovem očitno obravnavajo kot lastnina. Predaja seveda ni obvezna, je pa moralna in od tako visoko cenjenih domoljubov, kot je Tratnik, tudi pričakovana. Jože Remšak - Zotler Spodnji trg 8, Gornji Grad čuvaj privezan. Še bolj pa smo užaljeni, ker smo kupili mladega psa na katerega smo se navadili in ga dali cepiti, kar je precej drago. Samo privežemo ga ne, ker se sprehaja po našem svetu in je zanič, če je privezan. Takega ne rabimo. A kaj ko je lovcem naš pes napoti tudi na naši zemlji in tako so nam že dva ustrelili. Enega v našem gozdu, kjer gaje lovec pustil nepokopanega, drugega na našem travniku. Tokrat ga je pospravil. Sedaj tretjega je obstrelil tako, da se muči in nas milo gleda naj ga še pustimo pri življenju. Je zelo dober čuvaj. Srnjadi ne preganja, saj je z njimi kot domač skupaj rasel. Nobenega še ni ugriznil in nikomur nič hudega storil. Edino včasih ga pride iskat kakšna ljubica in gresta skupaj na sprehod. To je vse po naravnih zakonih, kar je normalno, saj to tudi lovci počnejo. Vemo kdo strelja pse, vendar ne bomo dali vjavnost. Taki ljudje nimajo usmiljenja ne do živali in ne do ljudi. Niso še zadnje prebredli. Ne bomo tožili, ker nimamo denarja za take stvari. Naj takim sodi pravični Bog. Marija Časi Podhom 10, Gornji Grad POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS £Lfj Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Veronike RIGA (17.2.1918-3.9.2003) iz Nazarij se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Šla si mimo kakor tihe sanje. In ob uri tisti sem spoznala, da sama sem ostala. Na področju Zg. Pobrežij si domovala vse za dom, nas otroke si dajala. Sledovi ostali so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si delovne dlani, za vse še enkrat mama hvala ti. Terezija ŽUNTAR Dornikova mama (2.10.1914-24.9.2002) Hvala vsem, ki se kakorkoli spominjate naše mame s postankom pred grobom in s prižigom sveč. Vsi njeni Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v miren spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Alojz LOJEN (17.6.1939-7.92003) Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in ga pospremili na zadnji poti. Hvala dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen pogrebni obred, Ani Kamplin za poslovilne besede, Ferencu za odigrano tišino, pevcem, dr. Kočevarju, ter pogrebni službi Anubis. Žalujoči hčerka Slavica z družino ZAHVALA 0b nepričakovani izgubi nadvse dobrega moža in atija Jožeta ŠTRUCLA (10.7.1953 10.9.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Zahvala g. župniku Janku, g. patru Evgenu, ge. Tadeji Cigale in zboru Nazaret za izjemen cerkveni obred, kot tudi g. Blatniku za poslovilne besede, pevcem, gasilcem in praporščakom ter g. Milanu za zadnjo luč. Posebna zahvala g. Matjažu Delobstu in sodelavcem BSH Hišni aparati Nazarje. Še enkrat vsem hvala za vse. Zora, Nina in Matej Nazarje, 14. september 2003 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovč Telefon: 7000-640 “7 i“i r~> i i"* i inj ■ . a i ii §. r- gtftilglitfniBBIBlir Aim* Bodi kavalir, Petrček, in odstopi dami svoj prostor! SAMOPOSTREŽBA Šimen vpraša gostilničarja: "Ali zaposlite natakarja?" "Pa imate kakšno priporočilo?" "Seveda. Hitrejši sem kot vaš zdajšnji, ki ga čakam že pol ure." Sober začetek "Danes je moja hčerka spregovorila prve besede," pove Janez. "Krasno! Kaj pa je rekla?" ga vpraša sodelavec. "Kako naj ti povem... Moral bi jo sam slišati od začetka. Zaenkrat še kar govori." Pogojno premirje "Odkar se z možem ne kregava več, je postal povsem drug človek," pove Polona mami. Mame ni mogoče prevarati: "In kdaj pride iz zapora, praviš?" KRATKOST OOLGOSTI Polda in Zofka praznujeta obletnico poroke. Zofka razlaga, kako je s Poldom zdržala: "Z njim sem poročena že 20 let, ker od mene ni nikoli zahteval, da dam pobudo." Povabljenci se spogledajo, nato pa Polde pove: "Jaz sem z Zofko poročen že 20 let, ker mi vsako noč reče, da naj vendar že dam pobudo!" SKRAJŠAN DELOVNIK "Ste danes spet zamudili v službo?" vpraša šef. "Po čem to sklepate?" se Lojze dela začuden. "Po spalni čepici na vašem obešalniku." NADSTANDARD Haljiti Šaban je delavec na avtocesti. Nekega dne se pripelje v službo z novim BMW-jem. "Od kod ti denar?" ga vprašajo. "Od doma mi ga pošiljajo. Ne vem zakaj. Jaz jim samo vsak mesec pišem, da sem še vedno na cesti." SLABO KADROVANJE Direktor se zvečer že tretjič stisne k ženi. "Prav," le-ta privoli, "naj ti bo še tokrat. Ampak si pa prvi direktor, s katerim sem poročena, da nima sreče s tajnicami." Očka, upam, da se bosta z mamo vsaj enkrat vzdržala pripomb na račun mojih prijateljev! MODERNA LJUBEZEN Mlada zaljubljenca se stiskata. Ljubezen jemljeta svobodno, zato ga ona vpraša: "Dragi, ali te moti, če pri tem mislim na druge?" "Ne, samo da ne boš omenjala imen." "Obljubim, saj niti ne vem, kako ji je ime." RAZBURLJIV NAČIN "Soseda se spet kregata. Le zakaj sta skupaj, če se ne razumeta?" zmajuje Renata z glavo. Njen Renato ugiba: "Najbrž zgladita spore v postelji." Renata mu pomežikne: "Misliš, da so vsi taki kot midva, ti teslo!" s> Cvetke in koprive 0K0NINSKE ZDRAHE Marija Šukalo, novinarka Savinjskih novic: »Gospa županja ali je res, da se Okoninčanke in Okoninčani spet prerivajo okrog tiste nove gospodinjske sobe na gasilskih dilah?« Anka Rakun, županja Ljubnega: »Joj, nikar me tega ne sprašujte, saj se ne smem nikomur zameriti, pa četudi ima kdo prav...« Edi Mavrič - Savinjčan, novinar Savinjskih novic: »Ma kaj tolčeta prazno slamo, jaz vem vse, samo ne povem!« (TOPLICA PRESS) KLIC V SILI Toni Breznik, šef zgornjesavinjskih forštnerjev: »Najprej so mi čeki začeli piti kri, potem mi je pod kožo zlezel lubadar, sedaj me gulijo jeleni pa še šverc je izgubil vso veljavo. Najbolje, da se prijavim na razpis za šefa ljudske stranke, v najslabšem primeru bi lahko bil fotograf pri Savinjskih novicah.« (KALIMERO PRESS) VEZE IN POZNANSTVA Lojze Mikek, pevsko navdahnjeni planinec: »Jaka, prosim, če greš z mojim talerjem še po eno porcijo. Ko bom minister, bom pa jaz delal zate dobra dela.« Minister Jaka: »Zveseljem,čemi odstopiš šljuk vina. Veš, so mi ukradli rekle z denarnico pa si ne upam povedati, da sem še žejen.« Nagradna križanka. Oglasi ■■■■■■—M HIWI Bia.li FH' I In ni lirw.rHTmi BIVOL, KI VOZNIK AVTOMOBI- LA JUŽNI SADEŽ NENASILJE V BUDIZMU REKA V GRČIJI ŠKILAVEC (EKSPR.) ROMAN ŠVICARSK.- FRANCOS. PISATELJA ANETA ROMAN FRANCOSK. PISATELJA CHATEABRI. VEJALNIK ZA ČIŠČENJE ŽITA STOPNICA (NAREČNO, GORENJSKO) GRŠKA ČRKA HANS ERNI INDIJANSKO PLEME V MEHIKI OTILIJA (KRAJŠE) POVRŠINSKA MERA FINOMEHA-NIK NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA ADAMOVA ŽENA 2. NADALJ. GESLA SLOVES- NOST MESTECE V FRANCIJI, BLIZU VERDUNA RIBONUK-LEINSKA KISLINA (KRAT., ANGL.) ANTON AŠKERC ZRAK (LAT.) BREZNOGA ŽUŽELČJA LIČINKA, ČRVIČEK IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Ksilit, Olmeki, natron, CŠ, ant, Iča, AA, polica, samook, čarda, oteklina, Kam, metro, errata, MN, antena, AN, eta, canata, altana, Nac, Ator, Ičikava, korak, amrita, trakt, Jonson MINI SLOVARČEK: DRALON- sintetična tkanina ali vlakno AHIMSA- nenasilje v budizmu TRIER- vejalnik za čiščenje žita ŽERKA- breznoga žuželčja ličinka, črviček EBAN- izraelski politik - Aba, Abba & j’đ' IME Več MUSLIMAN. VERSKIH VODITELJEV ENAKI ČRKI DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI KRAJ NA NORVEŠKEM, OB REKI GLAMA NAPLAČILO, ARA, PREDUJEM BANKA SLOVENIJE KONEC CVETENJA FRANCOSKI IGRALEC (DELON) NIELS ABEL IMETJE, KI GA PRINESE NEVESTA V ZAKON UJAKU PODOBNA PRIPRAVA (NAR., VZHODNO) GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI ŽOGA, VRŽENA IZ IGRIŠČA NORDIJSKA BOGINJA MORJA GESLA AMERIŠKI IGRALEC (ZIERJNG) KDOR SE UKVARJA Z ANALIZO SESTAVIL PEPINO KRAŠKI PAŠNIK SINTETIČNA VLAKNO NEKDANJA DUBROVNIŠ MERA ZA VINO (NAR.) VRŠILEC DOLŽNOSTI (OKRAJŠAVA) IZRAELSKI POLITIK [ABA, ABBA) ŽIVI NA OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 33. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri nagrade, kijih tokrat prispeva Slaščičarna POLONCA iz Mozirja: 1. nagrado, bon v vrednosti 5.000 sit, prejme Vitko Kolenc, Nizka 33a, Rečica ob Savinji; 2. nagrado, bon v vrednosti 3.500 sit, prejme Marjeta Krempuš, Smrekarjeva 20, Celje; 3. nagrado, bon v vrednosti 2.000 sit, prejme Irena Drobež, Florjan 23, Gornji Grad. Dobitniki prejmejo nagrade po pošti.Čestitamo! Rešeno križanko iz 35. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 23. septembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA SAM NAZARJE. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade v vrednosti 5.000 sit, 4.000 sit in 3.000 sit, ki jih tokrat prispeva gradbena trgovina SAM iz Nazarij. Vabimo Vas na I. MEMORIAL VOLER-MLAČNIK v tekmovanju gozdarjev, ki bo v soboto, 27. septembra 2003, s pričetkom ob 10. uri na Krničkem Losu v Lučah. Prijave sprejemamo do 24. septembra 2003 na tel. 031 594 944 ŽIVALI - PRODAM Prodam lepega kozla srnaste pasme, starega 2 leti. Tel. 839-50-14. Prodam dve sivorjavi telici, 7 in 8,5 mesecev breji. Gsm 041 /791-849. Prodam dve telici sivo rjave, breje 8 mesecev in dva bikca stara en teden. Tel. 5841-376. Prodam 10 dni starega bikca, sivo- rjav. Gsm 041/783-615. AVTOMOBILI-PRODAM Prodam polo 1.2,1.2002, vsa oprema. Gsm 031/351-816. AXT4D,Tl989,130.000 km, prodam. Cena 160.000 sit. Gsm 031 / 689-501,041/727-846. Nissan micra 1.0 LX, I. 90 zelo ohranjen prodam za 255.000 sit. Tel. 041/364-124. AVTOMOBILI- KUPIM Kupim seat ibizo ali yw polo, rabljen in dobro ohranjen. Gsm 041 /435-933, Andreja. STANOVANJA, HIŠE Iščemo hiše, vikende, stanovanja, zazidljive parcele v Savinjski dolini za znane kupce. Bremis d.o.o., promet z nepremičninami PE Mozirje, gsm 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. V centru Mozirja prodam starejše stanovanje 53 m2. Gsm 041 /635-395. 2-3 sobno stanovanje ali bivalni vikend kupim v Mozirju ali okolici. Gsm 031/323-349. DRUGO-PRODAM Prodam stružnico za les. Gsm 041 / 289-547. Prodam rabljen otroški avtosedež za 5.000 sit. Gsm 031/776303. Poceni prodam rabljene sode 250, 150,60,401. Gsm 031/478467. Prodam fantovsko obleko sive barve št. 152, srajco in čevlje. Gsm 031/716-821. Les za palete debeline 20 mm in dolžine 120 cm ter bikca čb, starega en teden, prodam. Gsm 041/ 942-169. DRUGO-KUPIM Kupim elektromotor 11 kw in trosi-lec hlevskega gnoja. Gsm 041/783-489. RAZNO Mi lahko kdo odstopi rabljeno otroško nadstropno posteljo. Tel. 838-10-64. Napovednik • Petek (19. september), ob 9.30. Delavski dom Nazarje 7. srečanje lokalnih časopisov Slovenije • Petek (19. september), ob 19.00. Športna dvorana Nazaije Mali nogomet 1. SLMN: KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc : GIP Beton MTO Zagorje • Petek (19. september), ob 19.30. Titov trg Velenje Zabava ob praznovanju praznika mestne občine Velenje • Petek (19. september), ob 16.00. Dvorišče TVD Partizan Mozirje Predstavitev Mladinskega centra • Petek (19. september), ob 19.30. Narodni dom Celje Slavnostna akademija ob 30-letnici smrti skladatelja Lucijana Marije Škeijanca • Sobota (20. september), ob 16.00. Športno igrišče Mozirje Moški turnir v košarki • Sobota (20. september), ob 20.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem Koncert za mlade • Sobota (20. september), ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Delovna razstava 9. ekstempora Mozirski gaj • Nedelja (21. september), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Monokomedija Matjaža Jevšnika: Od boga poslan • Nedelja (21. september). TRC Jezero Velenje Pričetek 14. Pikinega festivala • Torek (23. september), ob 16.00. Varpolje Moški turnir v malem nogometu • Sreda (24. september), ob 13.00. Brinečev mlin. Spodnja Rečica Okrogla miza o turizmu • Četrtek (25. september), ob 19.00. Knjižnica Velenje Kulturni večer z Deso Muck • Četrtek (25. september), ob 16.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj MORDA 5TG ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO Šoferja za prevoze doma in v tujini. Pisne vloge s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Interdent d.o.o., Opekamiška c. 26, 3000 Celje. Interdent d.o.o., Opekarniška c. 26,3000 Celje. JARKICE PRED NGSNOSTJO Po akcijski ceni prodajamo jarkice pred nesnostjo. Krajc, tel. 03/ 5472-071, gsm 031/772-038. Krajnc Marinka, Lopata 55a, 3000 Celje. RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Moziije, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________Q FOTO SENI - Studio klasične in digitalne fotografije Na trgu 25 Mozirje Tel.: 03 839 50 03 E-mail: fotoseni@siol.net V našem studiu vam v eni uri razvijemo vaše filme in vam izdelamo fotografije iz barvnih in čmobelih negativov, diapozitivov, vseh digitalnih medijev in fotografij posredovanih preko interneta. Fotografije za dokumente, kjer si posnetek izberete sami, vam izdelamo takoj. Preslikamo in obnovimo vam stare in poškodovane fotografije. Shranimo vaše posnetke iz negativov in spominskih kartic na CD. Nudimo vam veliko izbiro analognih in digitalnih fotoaparatov, filmov, fotoalbumov in ostalega fotografskega blaga. Posebna ponudba do odprodaje zalog - vrhunski kompaktni analogni fotoaparat CANON SUPER ZOOM 105 s filmom, torbico in bat. vložkom stara cena 47.000,00 SIT nova cena samo 29.990,00 SIT. V našem lokalu se nahaja tudi prodajno mesto Loterije Slovenije, kjer lahko preizkusite svojo srečo. Dobimo se torej v Studiu FOTO SENI v Mozirju, kjer vas pričakujemo vsak dan od 8 -19 ure, v soboto pa od 8 -12 ure. VSE ZA DOBRO FOTOGRAFIJO - FOTO SEI - KODAK EXPRESS MOZIRJE AVTOMEHANIČNE SmRITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24, 3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL. 03/5-833-215 # o m ® JL AG4FMNI- Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure NOVO: PROGRAM AE Sestavljiv program, nove barve, modern design NEW UNE - Spalnice, - mladinske, - otroške sobe, - program za turizem AKCIJA 1.) samska soba VEGA: 2.D omara, knjižni element, pisalna miza + ogledalo, postelja 120x190..........39.690,00 sit 2.) regali G - 2000 (oreh) - 50% 3.) omare ZENA: 4.D omara višine 220 cm - črna.......29.990,00 sit 4.D omara višine 187 cm - črna, bela.24.990,00 sit POHITITE - ZALOGE SO OMEJENE! Ugodni plačilni pogoji! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA V/VS POM! J Hypo Leasing d.o.o.,Trg OF 12, Ljubljana S4VI Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAMNAZAR/E Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 4190,839 4191 \ 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 UGODNE CENE: OKEN GLIN NAZARJE STREŠNIKOV BRAMAC, TONDACH MAVČNIH PLOŠČ LAMINATOV DIMNIKOV SCHIEDEL IZOLACIJ KERAMIČNIH PLOŠČIC FASAD.. DOITAVA Z AVTODVIGALOMM DOM! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! Celje - skladišče D-Per 7/2003 llllllllllllllllllll 5000012489,35 COBISS s • bogatejša oprema • serijsko tudi ABS • ugodnejša cena: že od 1.990.000 SIT • 20 % popust pri kasko zavarovanju* • ugodni plačilni pogoji* Polo. Bogatejši, a cenejši. Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Čaka opremo, pričakuje nove stroje. S čim boste razširili svojo dejavnost, morate vedeti sami. Kako boste zanjo zagotovili potrebno opremo in stroje, pa zaupajte nam. Če je vaš posel obsojen na uspeh, vam lahko zagotovimo daljši rok odplačevanja. Dogovorili se bomo za pogoje, ki bodo v skladu z vašimi možnostmi. Na podlagi bogatih izkušenj vam bomo svetovali, kako izpeljati vaše načrte varneje in učinkoviteje. Velja za vse dolgoročne dobrine! HYPO ALPE-ADRIA-BANK Če posodabljate svojo dejavnost, obiščite nas. Leasing Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 7310, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 63014 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si OSREDNJA KNJ. CELJE