Št. 274 (15.375) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ I ann IID posinma PLAČANA v gotovm IOUU UK $PH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA | sSjSiSjftžjŠ Sl* A (JESTION1 investicijski skladi | BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE i BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA J TOREK, 10. OKTOBRA 1995 AH SO volitve lahko rešitev? Vojmir Tavčar Po krajšem premoru, ^ed katerim so polemizi-o finančnem zakonu, s° se italijanske stranke fpet vrnile k problemu, o katerem že mesece razpravljajo in se ob njem Prepirajo, ne da bi znale razrešiti vozla. Problem ^seh problemov so more-eitne predčasne volitve. Vprašanje je včeraj med Poročilom vodstvu lastne stranke naCel tajnik DSL Massimo D’Alema. Lider hrasta se je zavzel za tvor-eo soočanje med kartelo-1113. ki naj bi se sporazu-prela o ustavnih reformah in spremembi volilnega zakona. Ce to ne bo mo-8°ee, je dodal D’Alema -jn nic ne kaže, da bi bil nogovor možen - so takojšnje volitve najboljša rešitev. D’Alemov izziv in od-nievi nanj dajejo vtis, kot na so se v Italiji kazalci politične ure ustavili. Berlusconijeva Forza Italia se je obregnila ob D’Alemo, Ceš na ne more predlagati Predčasnih volitev, ne da ni obenem predlagal tudi datuma; Gianfranco Fini si jn zaželel, da bi se D’Ale-jpa ne premislil; z leve je SKP kritizirala tajnika r*SL, ceš da si še dela ut-^are o reformah. In v obeh kartelih so vzrojili proti možnosti predčasnih voli-iev takoimenovani grmički... Prepir o možnosti Predčasnih volitev kaže, na v sedanjem sestavu Parlament ni sposoben, da bi se lotil dejanskih pro-menaov itahjanske države m družbe in ni sposoben -nli noče - reformirati tistih Pravil igre, ki bi zagotovila tažje delovanje celotnega sistema. In zato se nprijemlje rešilne bilke Predčasnih vohtev. Vprašanje pa je, ah so predčasne volitve lahko rešitev. Sedanja volilna pravila za senat in poslansko zbornico so pokazala, da ne jamčijo oblikovanja trdnih večin, saj v zavezništvih, ki se povezujejo, po volitvah vsaka komponenta lahko deluje desta-bilizacijsko. In med Cern naj bi izbirah volilen? Kate-m sta alternativna programa leve sredine in desni-ne? Ce tudi v tem pogledu kartela ne bosta znala izoblikovati jasnih predlogov, le nevarno, da se volitve spremenijo v brezplodno konfrontacijo, ob koncu katere se bodo pohtiCne site morale spoprijeti s podobnimi vozli kot danes, |e da bo tedaj reševanje še bolj težavno, ker bo medtem ugled Italije na mednarodnih trgih še nižji in bodo ekonomski problemi 86 akutnejši. I Nobelova nagrada za I medicino trem biologom STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo so letos prijeli Nemka Christiane Nusslein-Volhard in Švicar Erič F. VVieschaus ter American Edvvard B. Levvis za študije o genetskem nadzorstvu pri prvem razvoju embriov. Volhardova in VVieschaus sta v sadnih mušicah odkrila in klasificirala gene, ki so temeljne važnosti pri razvoju organizma že v prvih fazah embionalne cepitve in kasnejšega oblikovanja posameznih delov telesa. Levvis pa je študiral osnovni mehanizem, s katerim geni pri žuželjkah nadzorujejo nadaljnji razvoj osnovnega organskega tkiva. Trojica biologov je s svojimi raziskavami omogočila napredovanje zdravstva. Na 15 strani I Potreben je odločnejši I nastop za slovensko šolo GORICA - Sindikat slovenske šole v Gorici ocenjuje, da je potrebna odločnejša in strnjena akcija vseh slovenskih komponent v bran slovenskega šolstva. O tem so razpravljali vCeraj na skupščini v slovenskem šolskem centru. Podprli so akcijo tržaških šolnikov proti krčenju že pridobljenih pravic slovenske šole, pri Čemer podčrtujejo, da marsikatera od teh pravic goriškim šolnikom že doslej ni bila priznana. Poleg tega sindikat ocenjuje, da je potreben odločnejši pritisk za osamosvojitev slovenske sekcije industrijskega zavoda od italijanske šole oziroma za njeno preselitev v slovensko šolsko središče ter za rešitev prostorske stiske srednje šole Ivan Trinko. Na 10 strani BIH / KER NISO BILI IZPOLNJENI PREDVIDENI POGOJI Bosanska vlada ne pristaja na premirje SARAJEVO - Vlada v Sarajevu ni privolila v napovedano ustavitev spopadov, ki naj bi začela veljati danes minuto po polnoči. Glavni razlog za to odločitev bosan-sko-hercegovskega vodstva je po besedah ministra Mura-tovića dejstvo, da glavno mesto države še ni dobilo elektrike, vode in plina, kot jebilo to izrecno navedeno v sporazumu o premirju. Za odločitev sarajevske vlade naj bi po MuratoviCevih besedah največ krivde nosila Rusija, ki ni dobavila obljubljenega plina. Elektrike v bosansko-hercegovski prestolnici še vedno ni, ker ekipe Združenih narodov niso mogle pravočasno popraviti poškodovanega omrežja. Včeraj pa so letala zveze Nato napadla srbske položaje v bližini Tuzle. Natovo bombardiranje je odgovor na topniško obstreljevanje tuzelskega letališča, v katerem je bil ubit norveški pripadnik modrih Čelad. Obstreljevanja pa so se nadaljevala tudi drugod po državi. Bosanski Srbi naj bi sprožih novo ofenzivo na severozahodu Bosne, vladne in hrvaške enote pa so po poročilih srbskih virov napadale položaje Karadžičeve vojske pri Sanskem Mostu, Ključu in MrkonjiC Gradu. Vesti o morebitni premikih frontne Crte pa so kot vedno skrajno pomanjkljive. Na 17. strani KOROŠKA / OBLETNICA PLEBISCITA Praznovanje v znamenju sožitia J CELOVEC - S slavnostno seja deželnega zbora in proslavo dežele Koroške, na kateri je prvič v zgodOvini spregovoril tudi slovenski govornik, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, se je vCeraj v koroški prestolnici začelo praznovanje 75. obletnice koroškega plebiscita leta 1920, ko se je skoraj 60 odstotkov prebivalstva južne Koroške, od tega tudi velik del koroških Slovencev, odločilo za Avstrijo in proti priključitvi takratni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Praznovanja sta se udeležila tudi zvezni predsednik Thomas Klestil in zvezni kancler Franz Vranitzky, potekalo pa je v vzdušju sožitja med obema narodoma. Kot slovenski govornik je Valentin Inzko pozval Korošce, naj skupno gradijo mostove prijateljstva med obema narodoma v deželi. Za danes je napovedana osrednja slovesnost na Novem trgu v Celovcu, na kateri pricajujejo nekaj desettisot udeležencev iz vseh krajev Koroške. Povorke po starem vzorcu skozi mesto se koroški Slovenci ne bodo udeležili. (I.L.) Na 3. strani Odslej bencinske karte TRST - Tržaška TZ bo s prihodnjim letom postopoma zamenjala papirnate bencinske bone z osebnimi bencinskimi kartami za nabavo bencina po znižani ceni. Na 6. strani ITALIJA / TAJNIK HRASTA NA ZASEDANJU STRANKINEGA VSEDRŽAVNEGA VODSTVA D’Alema: Volitve spomladi RIM - Tajnik Demokratične zelo težko skleniti sporazum o dostojnega kandidata za mini- slišati tudi nemalo kritičnih stranke levice Massimo D’Ale- institucionalnih reformah in s trškega predsednika. Dokler pripomb na takozvane levosre-ma se je precej jasno opredelil da so predčasne volitve v teh ne bo Berlusconi rešil znanega dinske "grmičke”, ki noCejo za spomladanske predčasne pogojih pravzaprav najmanjše konflikta interesov - je dejal volitev in ki izkoristijo tudi volitve. V poročilu, s katerim zlo. vodja DSL - ne more resno vsako najmanjšo priložnost za je odprl sejo strankinega vse- D’Alema je tudi prepričan, računati, da bi znova vodil napad na najveejo levičarsko državnega vodstva, je priznal, da se Kartel svoboščin boji vo- vlado. stranko, da bo z desničarskim taborom litev, ker trenutno nima vero- Na seji vodstva DSL je bilo Na 2.strani SODSTVO / NOVA DISCIPLINSKA POSTOPKA D’Ambrosio in Colombo pod uradom Prihodnji teden v senatu o nezaupnici Mancusu - Previti preiskovan v Brescii? Katastrofalen potres v Mehiki CIUDAD DE MEXI- je pod ruševinami v CO - Včeraj ob 9.38 po krajevnem Času je moCan potres 7, 5 stopnje po Richterju prizadel vso mehiško jugozahodno priobalno območje in po prvih vesteh terjal najmanj 17 mrtvih in na stotine ranjencev. Najhuje so bili prizadeti letoviščar-ski kraji v zveznih državah Jahsco in Golima. V Manzanillu se je zrušil Hotel Melaque in pod seboj pokopal osebje in goste. Očividci trdijo, da Manzanillu, Guadalajari in Puertu Vallarti na desetine ljudi in da bo končni obračun potresa precej hud. Mehiški predsednik Emesto Ze-dillo vCeraj ni odpotoval kot predvideno v ZDA, da bi preveril dejanske razsežnosti te tragedije. Potres so obCutih tudi v drugih krajih Mehike in celo v glavnem mestu, saj je sunek trajal veC kot eno minuto, k sreči pa je bilo žarišče v Tihem oceanu. RIM - Pravosodni minister Filippo Mancuso ne miruje. Včeraj se je izvedelo, da je začel disciplinski postopek proti milanskemu tožilcu Gherardu Colombu, medtem ko je glavni tožilec pri kasacijskem sodišču zaCel postopek proti drugemu možu milanskega tožilstva Ge-rardu D’Ambrosiu. Colombo je osumljen, da je med zasliševanjem baje grozil podjetniku Ciar-rapicu, ker ni hotel ovaditi senatorja Giulia Andreottija, D’Ambrosiu pa očitajo nekatere nediplomatske izjave Časopisom. Ministru je ploskala desnica, medtem ko ga je leva sredina ostro kritizirala in govorila o tempiranih disciplinskih postopkih. Sicer pa se bo moral v kratkem zagovarjati tudi Mancuso. Prihodnji teden bo senat razpravljal o predlogu nezaupnice, ki so ga vložile stranke-leve sredine. V Brescii pa so se razširile govorice, da je med preiskovanimi osebami v okviru preiskave o Antoniu Di Pietru tudi bivši obrambni minister Cesare Previti. Tožilec Fabio Salamone ni hotel potrditi ali demantirati domneve in tudi predstavnik Forza Italia je novinarjem izjavil, da o domnevi ne ve ničesar. Danes v Primorskem dnevniku Di Pietro pred Berlusconijem Javnomenjska raziskava je pokazala, da je Di Pietro daleč bolj priljubljen od Berlusconija, pa tudi predsedniku Diniju zaupajo bolj kot milanskemu magna- Stran 2 Zapleti v deželni komisiji Deželna komisija za enake možnosti že leto dni životari, ker je brez predsednice. Nestrpen odnos predsednice deželnega odbora FJK Alessandre Guerra. Stran 4 Zgodovinski pogini o Slovencih Jutrišnji, drugi veCer v tržaškem muzeju Revoltella je namenjen predstavitvi nekaterih pomembnih publikacij o zgodovini Slovencev in nekaterih drugih južno slovanskih narodov v italijanščini. 1 Stran 8 Tudi naši uspešni na »Barcolani« Na nedeljski »Barcolani« je nastopilo tudi 30 naših posadk (Cupe in Sirene), ki so se dobro odrezale. Cu-pina jadrnica »Pink Storm« je v svoji, 7. kategoriji osvojila celo 1. mesto, odlična je bila tudi Sirenina posadka »Five to Six« z 69. absolutnim mestom. Stran 24 _____POLITIKA / ZASEDANJE STRANKINEGA VODSTVA_ DSL: Reforme so nujne, a ne za vsako ceno D'Alema: predčasne volitve so sedaj vse bližje RIM - »Zadnje izkušnje nam dokazujejo, da v teh pogojih z desnico ni mogoC politični dialog o institucionalnih reformah in tudi najbrž ne o novi volilni zakonodaji, zato je najraje, da gremo na volitve«. To je glavna misel, ki jo je v uvodnem posegu na včerajšnji seji vodstva DSL izrekel Massimo D’Ale-ma, ki se je očitno sprijaznil, da bodo volitve že prihodnjo pomlad, najkasneje pa junija. Tajnik DSL vsekakor še upa, da bosta Berlusconi in Fini pristala na resno soočenje o reformah, ki pa jih levosredinska koalicija ne bo sprejela za vsako ceno. D’Alema, ki je spet pozval Dinija, naj Cim-prej predloži vladne pre- Massimo D'Alema (AR) dloge o ”par condicio", se boji, da bo v prihodnjih mesecih v državi narasla politična zmeda in da bo parlament zabredel v vse hujše teža- NOVICE Začel se je proces proti Francu Fredi VERONA - Pred porotnim sodiščem v Veroni se je včeraj začel proces proti Francu Fredi in 49 obtožencem, ki jih dolžijo, da so organizatorji in pripadniki zloglasnega »Fronte Nazionale«. Freda bo moral odgovarjati predvsem na obtožbo, da je Fronte Nazionale imela protidemokratične cilje in da je poveličevala nasilje kot metodo političnega boja. Od 50 prijavljenih oseb -ostalih 25 so jih že oprostili na preliminarnem procesu meseca januarja- so se včeraj na sodišču predstavile samo štiri. Poleg Frede so se pred sodnikom Mariom Sannite-jem predstavili še Milančan Cesare Ferri, Antonio Sisti iz Padove in Maurizio Caroni iz Riccioneja. Pol milijarde lir, da bi »naravnal« procese CALTANISSETTA - Obdolžen je, da je v zameno za denar in stanovanja »naravnaval« procese, sedaj pa se mora zagovarjati obtožbe zunanjega sodelovanja v malijski organizaciji:: 64-letni Giuseppe Prinzivalli, trenutno sodni svetnik na prizivnem civilnem sodišču v Palermu, bo moral jutri pred sodnike na sodišču v Caltanissetti. V središču procesa je razsodba takoimenovanega maxi-ter, ki je načela »izrek Buscetta« in ponovno odprla razpravo o objektivni odgovornosti samega mafijskega vrha in tako omogočila, da so bili nekateri mafijski veljaki (kot Ritna in Greco) oproščeni. »Cena« korupcije je po oceni javnega tožilca Antonina Di Mattea znašala pol milijarde lir. Javni tožilec je ocenil, da Prinzivallijevo bogastvo (v denarju in nepremičninah) dosega 5 milijard lir vrednosti. Z doma zapodila sina-mamilaša: starše prijavili sodstvu NEAPELJ - Neapeljska policija je včeraj prijavila zakonca iz Arzana (Neapelj), ker sta z doma zapodi-lal7-letnega sina Antonia, ki je mamilaš. Na policijo se je obrnil prav mladi Antonio, potem ko je pri starših zaman vztrajal, da bi lahko ostal na domu. Starši so ga izgnali z doma po zadnjem ropu, ki ga je zagrešil Antonio, da bi si priskrbel denar za mamila. V zadnjih mesecih je skoraj v celoti »izpraznil« stanovanje in prodal vse kar mu je uspelo za nekaj deset tisoč lir, ki jih je seveda uporabil za nakup mamil. Zaplenili školjke za 2 milijardi lir vrednosti MILAN - Na razstavi v nekem milanskem hotelu je finančna straža zaplenila 2000 školjk, katerih vrednost se suče okrog milijarde lir. Lastnika školjk, ki ju je finančna straža prijavila, sta portugalska državljana, ki sta v hotelu razstavljala in protizakonito prodajala školjke. Le-te namreč prihajajo iz vseh morj sveta, predvsem pa iz Mozambika, Vietnama, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske. Prijavili »Swish jeans« LATINA - O reklamni kampanji podjetja oblačil »-Swish jeans and casual« se bo moralo izreci sodstvo. Politični oddelek kvesture iz Latine je namreč okrožni prokuri prijavil podjetje oblačil in nakazal možnost, da je z reklamno kampanjo žalilo vero. ve. To bi po njegovem mnenju spravilo v nevarnost demokratične inštitucije ter okrepilo nezaupanje ljudi v politiko, zato so predčasne volitve res neizogibne. Tajnik DSL je tudi prepričan, da desnica, kljub glasnim zahtevam, v bistvu noče takoj na volitve, ker še nima verodostojnega kandidata za ministrskega predsednika. D’Alema je v tem okviru ponovil znano stališče, da Berlusconi, vse dokler ne bo rešil znanega konflikta interesov, v primeru volilne zmage ne more več predsedovati vladi. Podprl je kandidaturo Romana Prodija, ki nima verodostojnih alternativ, v svojem poročilu pa si je pi- kro privoščil "grmičke" v levosredinski koaliciji, ki v zadnjem času izkoristijo vsakršno najmanjšo priložnost za napad na DSL. Glede znanih ostrih polemik med politiko in sodstvom pa je D’Alema pozval vse strani k strpnosti in k uravnovešeni obravnavi položaja. Predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino je mnenja, da bi moral D’Alema odločneje zahtevati "par con-dicio“ in šele nato predlagati predčasne volitve. Precej kritična do D’Aleme pa je senatorka SKP Ersilia Salvato, ki res-ne more razumeti, »kako lahko DSL še upa v kakršenkoli dialog z desnico o institucionalnih reformah«. Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi BORZA / SODNA PREISKAVA Pod drobnogledom sodstva Preiskava pri podjetjih, kisa overovila obračun RCS MILAN - Borzni odbor Con-sob, ki nadzoruje borzno poslovanje, je sklenil, da za nedoločen Cas suspendira kotacijo delnic finančnega holdinga Gemina. Za to potezo se je Consob odločil, potem ko je v prvi uri poslovanja delnica , zgubila skoraj 13 odstotkov. Zvečer pa je Consob zahteval, naj Gemina pripravi novo poročilo o založniški hiši RCS (izdaja tudi dnevnik Corriere del-la sera), saj kaže, da so v računih založniške hiše odkrili precejšnjo luknjo. Vodstvo Gemine naj bi bilo že ob koncu prejšnjega tedna pripravljalo sporočilo za tržišče, toda preiskava, ki jo je odredilo milansko tožilstvo, je prisililo upravitelje k previdnosti. Na ukaz tožilstva, ki je ob koncu prejšnjega tedna naslovilo deset jamstvenih obvestil, so včeraj finančni stražniki preiskali sedeže specializiranih podjetij, ki so overovila obračune RCS. Sele po teh preiskavah bosta tožilca Francesco Greco in Carlo Nocerino začela z zasliševanjem preiskovanih oseb. Sodnika vsekakor pospešeno delata, ker se zavedata, da je njun poseg krepko vplival na borzno poslovanje. Zadeva Gemina je potlačila borzo, saj je kazalec Mibtel izgubil 1, 63 odstotka. Ko delnice Gemina niso več kotirale, je val prodaj prizadel predvsem Fiatove delnice, saj je turinska grupa eden od glavnih delničarjev finančnega holdinga. MILAN KUČAN NA ZASEBNEM OBISKU V MILANU Slovenija in Lombardija krepila medsebojne slike MILAN - Slovenski predsednik Milan Kučan se je včeraj mudil na enodnevnem zasebnem obisku v Milanu, kjer je bil gost predsednika deželne vlade Lombardije Roberta Formigonija. Kučan in njegov gostitelj, ki sta ob koncu pogovorov sodelovala na skupni novinarski konferenci, sta obravnavala italijansko-slovenske odnose ter tudi odnose med Slovenijo in visoko razvito Lombardijo. Formigoni je KuCanu izrazil željo po tesnejšem in vsestranskem sodelovanju s Slovenijo. Lombardija je, kot rečeno, gospodarsko najbolj razvita italijanska dežela in ima zato ves interes za krepitev ekonomskih vezi z vzhodnimi sosedi. Kučan je gostitelju predstavil slovenska stališča Milan Kučan (f.KROMA) Roberto Formigoni (AR) do regionalnega sodelovanja, ki je v Sloveniji deležno najširše podpore. Sogovornika sta precej pozornosti namenila tudi problematiki meddržavnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo UGLED MED ITALIJANI / JAVNOMENJSKA RAZISKAVA Di Piefro daleč pred Berlusconijem V desnosredinskem Kartelu ni več samoumevno, da bo Berlusconi še vodil zavezništvo RIM - Najnovejše Berlusconijeve polemike proti milanskemu sodstvu načenjajo ugled milanskega mogotca tudi znotraj desno-sredinske-ga Kartela, kjer mu zavezniki ne priznavajo veC samoumevne vodilne vloge. NihCe sicer še javno ne osporava Berlusconija kot liderja kartela svoboščin, vendar ni rečeno, da bo na prihodnjih volitvah desno zavezništvo še vedno vodil lastnik Fininvesta. Tajnik Cdu Buttiglione je povedal, da kandidata desne sredine za premje-rja »bodo izbrale vse komponente zavezništva, ne pa sam Berlusconi, kakor niti njegovi nasprotniki«. Za tajnika Nacionalnega zavezništva Finija pa je razumljivo, da Di Pietrd brani svoje kolege milanskega sodišča, v zvezi s procesi pa bo treba videti, »Ce je res Berlusconi pripravljen stopiti za korak nazaj s političnega pozori-šča«. Berlusconiju očitno pada ugled v javnem mnenju. Ce bi se na prihodnjih volitvah predstavila tri zavezništva, na Čelu katerih bi bili Berlusconi, Prodi in Di Pietro, bi najboljši rezultati odnesel sodnik z 41, 2 odstotka glasov, za lastnika Fininvesta bi glasovalo 26,2 odst., zadnji pa bi se uvrstil predstavnik Oljke z 22,7 odst. (9,9 odst. intervjuvancev ni odgovorilo na vprašanje). Anketo je izvedla milanska Directa na osnovi več kot tisoč telefonskih razgovorov. Tudi v primerjavi med Di Pietrom, Dinijem in Berlusconijem jo je skupil milanski magnat: 87,8 odst. ima pozitivno mnenje o Di Pietru (47,1 odst. ima o njem zelo pozitivno mnenje), tudi Dini se je kar dobro odrezal z 71,4 odst. pozitivnih izjav, medtem ko ima pozitivno mnenje o Berlusconiju samo 51. 8 odst. intervjuvancev. Tudi pri volitvah za predsednika republike bi milanski sodnik zmagal nad Berlusconijem in Dinijem, Ce pa bi se predstavil s svojo samostojno stranko bi zanj glasovalo 62,9 odst. intervjuvancev, Ce bi stopil v zavezništvo s Prodijevo Oljko bi dobil 47, 5 odst. glasov, z Berlusconijevim Polom pa bi dosegel najslabši rezultat s 44,7 odstotkov gla' sov. Silvio Berlusconi je tudi včeraj zelo ostro p°' lemiztiral z Di Pietrom na straneh milanskega »II Giornale«, ki je formalno last njegovega brata Paola. Voditelj Severne Lige Bossi je oporekal Berlusconijevi trditvi, da je Italija »policij-skla država«: »Ko bi to bilo res, bi Berlusconi že dalj časa sedel v zapo- Predlog za ustanovitev »oglejske države« OGLEJ - Skupina predstavnikov političnega, podjetniškega in kulturnega življenja Furlanije-Julijske krajine je v sodelovanju z univerzami iz Vidma, Trsta, Benetk in Padove izdelala predlog za ustanovitev »Oglejske federalne države« v okviru preurejene italijanske države. »Furlanskemu ljudstvu, slovenski, nemški, julijski in benecanski skupnostim, ki živijo na tem območju, hočemo nuditi možnost za preureditev osnovnih institucij tega obmejnega ozemlja v federalnem, avtonomnem in evropskem smislu,« je dejal Raimondo Strassoldo, eden od pobudnikov »oglejskega foruma«, sicer tudi rektor videmske univerze. Bodoča država naj bi imela zakonodajno pristojnost na gospodarskem, družbenem, naravovarstvenem in kulturnem področju. V kratkem naj bi »oglejski forum« sklical ustavodajno skupščino Furlanije-Julijske krajine. ter soglašala, da je treba uperiti pogled v prihodnost in torej razvijati sodelovanje v funkciji prihodnosti, zamere iz preteklosti pa pustiti ob strani. Slovenski predsednik in predsednik Lombardije sta nato go- vorila Se o položaju narodnih manjšin, tako italijanske v Sloveniji kot slovenske v Italiji. Pri tem sta ugotovila, da narodne manjšine žal niso nikoli deležne zadostne pozornosti tar da je treba zato še najprej zanje skrbeti in si prizadevati za njihovo primerno zaščito po evropskih standardih. Formigoni, ki je bil spomladi neposredno izvoljen za predsednika deželnega odbora Lombardije na listi Kartela svoboščin, je že kot evropski poslanec nekdanje Krščanske demokracije vneto podpiral osamosvojitev Slovenije. Sedaj pa, kot vidimo, skuša po svojih močeh krepiti odnose med svojo deželo in Slovenijo, ki je očitno za to močno zainteresirana. m CELOVEC - S slavnostno seja deželenega ^bora in proslavo deže-te Koroške, na kateri je prvič v zgodovini spregovoril slovenski govornik, se je vCeraj v koroški prestolnici za-Celo praznovanje 75. obletnice koroškega Plebiscita leta 1920, ko Se je skoraj 60 odstotkov prebivalstva lOžne Koroške, od tega tudi velik del koroških Slovencev, odločilo za Avstrijo in proti priključitvi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Praznovanja sta se udeležila tudi zvezni Predsednik Thomas Klestil in zvezni kancler Franz Vranitzky, Potekalo pa je v vzdušju sožitja med obe-1113 narodoma. Kot slovenski govornik je Valentin Inzko pozval Ko-rošce, naj skupno gradijo mostove Prijateljstva ttred obema narodoma v deželi. Za danes je napovedana osrednja slovesnost na Novem trgu v Celovcu, na kateri pričakujejo nekaj de-settisot udeležencev iz vseh krajev Koroške. Povorke po starem vzorcu skozi mesto se koroški Slovenci ne bodo udeležili. »Pozivam vse Korošice in Korošce, da skupaj gradimo mostove med obema narodoma v deže-f1 in ne odpiramo novih jarkov, da odpravimo predsodke in jih ne utrdimo, da odpuščamo in ne povrnemo, da pospešimo mnogovrstno! Namesto enoumja, da Ustvarimo sožitje v tudi duhovno nedeljeni, skupni Koroški«. S temi besedami je Valentin Inzko kot prvi slovenski govornik v 75-tetni zgodovini plebi-scitnih proslav ob prisotnosti zveznega predsednika Thomasa Klestita in najvišjih predstavnikov dežele Koroške sk- Inzko na proslavi 75-letnice plebiscita: Gradimo mostove razumevanja in prijateljstva ■ ■ Na slikah: pod naslovom slovenski govornik dr. Vladimir Inzko (drugi z leve) na proslavi, ob njem predsednik Klestil in kancler Vranltzky, desno spodaj predsednika ZSO Marjan Sturm (desno) in NSKS Nantl Olip (v sredini) sta tokrat sedela ob zastopnikih domovinskih združenj, levo spodaj zvezni predsednik Thomas Klestil na slavnostni seji v deželni palači (Vse slike: VValter Fritz) ■ ■ I Klestil: Sloveniji bomo zanesljiv partner na poti v Evropo Avstrijski vzemi predsednik Thomas Klestil se je ob priliki 75. obletnice koroškega plebiscita na deželni proslavi v Celovcu jasno izrekel za tesno sodelovanje z vsemi sosednjimi državami, še posebej tudi z R. Slovenijo. Dobesedno je dejal, da bo Avstrija Sloveniji »na njeni poti v združeno Evropo zanesljiv partner, kateremu se lahko zaupa«. (I.L.) :■ ■ Na proslavi en sam razglašen glas Pozitivno vzdušje praznovanja letošnje 75. obletnice koroškega plebiscita je motil le govornik ti. domovinskih organizacij na Koroškem. V svojem govoru je sicer priznal, da so prav slovenski glasovi zagotovili obstoj Koroške pri Avstriji, hkrati pa je svaril pred tem, da v današnji Evropi »grozijo izginiti meje«. »Ne bomo dopustili, da bo meja na Karavankah, za katero so se borili naši predniki, padla«, je dejal govornik domovinskih organizacij. Največ, kar si je lahko predstavil, da bi Koroška sodelovala s sosednjimi regijami -Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. (I.L.j lenil svoj govor, v katerem je še posebej opozoril, da je skrajni Cas na proslavi postaviti na prvo mesto, kar je bilo v 1400 -letni zgodovini skupnega. Inzko je dejstvo, da prvič na uradni proslavi dežele Koroške v svoji materinščini spregovori tudi koroški Slovenec, tolmačil kot »nedvoumno novo kvaliteto v odnosu med Nemci in Slovenci na Koroškem, saj je 10. oktober oba naroda na Koroškem bolj ločeval kot povezoval.« Inzko je v svojem govoru skušal tudi odgovoriti na vprašanje, kakšen je položaj koroških Slovencev 75 let po plebiscitu in prišel do dveh ugotovitev: prva, da je število Slovencev drama- tično nazadovalo (od 65.000 pri štetju leta 1910 na le še 15.000 pri štetju leta 1991) in da ob tem manjšina dobiva občutek, da izumira, druga pa je, da so koroški Slovenci v zadnjih desetletjih močno utrdili svoj kulturni položaj. Inzko je pri tem navedel predvsem visoko kvaliteto na področju šolstva in izobraževanja nasploh, optimizem pa je upravičen tudi zaradi tega, ker se je vzdušje v deželi občutno izboljšalo. »Neglede na to pa je naravno, da je številčno majhna narodna skupno- st v skrbi za svoj obstoj in nadaljnji razvoj«, je poudaril Inzko in ob tem opozoril na to, da Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot osrednji politični organizaciji koroških Slovencev znotraj manjšin skih struktur, v sosvetu za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja in tudi s političnimi stranka- mi razpravljajo o zastopstvu koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru, o izboljšanju (restriktivnega) zakona o narodnih skupnosti, o dvojezičnih otroških vrtcih, slovenski glasbeni šoli ter razširitvi slovenskega radijskega in televizijskega programa. »Vzdužje med Slovenci in Nemci na Koroškem se je nedvoumno iz- boljšalo, kar obeta stvarno reševanje teh vprašanj«, je optimistično sklenil svoj govor v slovenščini nekdanji dolgo-detni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in slovenski elan nemško-slo venskega koordinacijskega odbora krške škofije in zastopnik cerkve v sosvetu za koroške Slovence. Ivan Lukan KlesSk Manjšini gre več kot samo enakopravnost! V okviru deželne slovesnosti v dvorani grbov, ki jo je glasbeno sooblikoval tudi mešani pevski zbor Slovenske gimnazije v Celovcu, je popoldne spregovoril tudi sam zvezni predsednik Thomas Klestil, prisoten pa je bil tudi zvezni kancler Franz Vranitzky. 75. obletnico plebiscita je Klestil označil kot »veliko priznanje in zaupanje vseh Koroščev v takrat še mlado avstrijsko demokracijo in se ob tem še posebej zahvalil številnim Slovencem, ko so glasovali za Avstrijo. Menil je, da je preteklost dokazala, da je na Koroškem uspelo ustvariti sožitje med obema narodoma. Svoj govor je zaključil s pozivom večini v deželi, naj se zaveda, da potrebujejo manjšine v demokraciji ne samo enakopravnost za ohranitev svoje identitete, temveč da imajo vso pravico, da uživajo posebne podpore in pospeševanje. Tudi deželni glavar Ch-ristof Zematto je v svojem govoru izpostavil doprinos koroških Slovencev k pozitivnem izidu glasovanja v prid Koroške ter pri tem nedvoumno ugotovil, da bi bil »popoln nesporazum tolmačiti plebiscit kot zmago ene narodne skupnosti nad drugo«. Ce je temu večkrat tako bilo, potem je to treba obžalovati, je še dodal koroški deželni glavar in nadaljeval, da naj bi letošnje praznovanje 75. obletnice plebiscita leta 1920 pomenilo začetek plodnega sožitja obeh narodnostnih skupnosti«. Že dopoldne sta se - prav tako v dvorani grbov v deželni hiši - sestala deželna vlada in deželni zbor na skupni slavnostni seji, kateri je prisosto-val tudi zvezni predsednik, prireditve pa sta se udeležila tudi predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm (ZSO) in Nanti Olip (NSKS). Deželni glavar Christof Zernatto se je v svojem govoru osredotočil na bodočo vlogo Koroške v novi Evropi in dejal, da Združena Evropa nima alternative.Ko-roška da bo kot regija nadvse zanimiva za Evropo ter's tem v zvezi izpostavil pomen regionalnega sodelovanja preko meja. Nova Evropa da nudi Koroški možnost, da se tako gospodarsko, kulturno in tudi politično na novo pozicionira in se polnopravno vključi v evropski sistem. »Kar lahko Evropi še ponujamo, je model sožitja med večino in manjšino, ki se" je uveljavil in ki nudi resne perspektive za evropsko prihodnost zdaj in v prihodnosti«, je poudaril deželni glavar, ki je popoldanski nastop Valentina Inzka kot prvega slovenskega govornika v zgodovini uradnih plebiscitnih proslav označil za »začetek skupnih praznovanj«. (I.L.) Pojem razvoja - in bolj specifično prostorskega razvoja je vedno spremljal človeško bivanje, zato je jasno, da ima različne pomene, bodisi v različnih kulturah, kot v različnih obdobjih človeške evolucije. Da ne bi šli preveč nazaj v preteklost in zašli v mitološke ali celo verske razlage napredka kot so eden, raj, nirvana in podobne vizije sreCe in blagostanja na tem in predvsem na onem svetu, je primemo omejih naše razmišljanje na pomen, ki ga je imel razvoj v obdobju modernizma ah vsaj industrializacije. To se pravi na obdobje druge polovice prejšnjega stoletja. Prostorski razvoj je pomenil takrat predvsem ekonomski razvoj prostora. Taka razlaga pojma je bila gotovo odvisna od veC, med sabo usklajenih dejstev in v prvi vrsti od hitre urbanizacije, oziroma množične migracije iz ruralnega v urbano okolje, revnega socialnega stanja novih priseljencev, hitre rasti kapi-talisticne proizvodnje, nenehne želje novega profita in marsikaterih drugih vmesnih družbenih pojavov. Družba se je od takrat, ko je pognal prvi parni stroj, precej spremenila, vendar je razvoj še danes med številnimi gospodarskimi dejavniki sodobne družbe tolmačen le kot materialna blaginja, stalno večanje profita in dohodka. Vendar se - čeprav s težavo -utrjujejo tudi novi pogledi na razvoj. Prav negativni učinki industrializacije, oziroma stalno in nenehno onesnaževanje okolja, so privedli do uveljavljanja pojma »trajnostnega razvoja«, ki upošteva tudi ekološke in naravne prvine okolja. Za mnoge je to relativno neznan in nedojemljiv koncept. Mislim predvsem na vse tiste upravnike in podjetnike, ki še vedno računajo razvojno učinkovitost gospodarstva zgolj na osnovi bruto nacionalnega proizvoda in menijo, da se določeno mesto razvija, ko jim uspe izko-ristiti na najbolj profiten naCin neki naravni vir. Ne znajo pa, ah vsaj se ne potrudijo, da bi ekološko izkori-stili možnosh gospodarskih inova- Daniel Jarc cij. Obstajajo namreč poskusi takozvane ekološke ekonomije, da bi npr. v proračun nacionalnega dohodka vključevali tudi izkoriščanje naravnih virov, to se pravi, da bi v primeru lokalizacije novih gospodarskih dejavnosh upoštevali kot strošek tudi uporabnost obnovljenih naravnih virov v okviru dolgoročne razvojne strategije. Seveda je ekološka občutljivost družbe danes precej napredovala in stalno napreduje. Se vedno pa se dogaja, da občutljivost do ekoloških problemov izgine v primeru velikih gosodarskih interesov in takozvane nacionalne varnosti. To sta, kaže, dve področji off limits, kar zadeva ekološke probleme. Vrednote okolja so očitno še vedno manj vredne od vrednot varnosti (ah bolje rečeno oboroževanja) in bogastva, če jih lahko sploh jemljemo za vrednote. Običajno je tudi, da se načelno vsi strinjajo s potrebo, da se okolje obvaruje, da se z njim varčuje in da se človek ponovno približa k naravi, vendar brez nikakršnih omejitev ah nižanja doseženega socialnega standarda in brez dodatnih stroškov. Logično, nihče noCe na »slabše«. Seveda je naloga spojitve in usklajevanja prvin okolja in gospodarskih načel pravi izziv in bodoCe delo predvsem gospodarstvenikov in podjetnikov, Čeprav je izkoriščanje naravnih virov in v prvi vrsti prostora osnovna skrb načrtovalcev, urbanistov in arhitektov in pravzaprav vseh nas. Kaj torej pomeni pojem trajno-sti? Njegova opredelitev je razvejana in obstajajo različne definicije. Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) je »trajnostni razvoj« opredelila kot »razvoj, ki zadosti današnjim potrebam, ne da bi ogrožal možnosh prihodnjih generacij, da zadostijo lastnim potrebam«. Trajnostni razvoj seveda ne izključuje ne gospodarske rasti in niti napredka, vendar jih postavlja v ozadje in izpostavlja kakovost življenja. Resnični namen družbenega razvoja postane izboljšah kako- vost človekovega bivanja. V razvitem svetu postane osnovni problem varstvo naravnega okolja, omejitev onesnaževanja in ohranjanje ter varčevanje z naravnimi viri. To pomeni predvsem ohranjanje tal, vode in zraka. Seveda je najbolj enostaven način za ohranitev teh naravnih virov odpoved gradnji in obdelavi zemlje. To pa ni rešitev, saj je v protislovju s Človekovim preživljanjem. Vendar so poleg tako radikalnih ukrepov možne tudi alternativne poti. Predvsem omejitev Človeških potreb na najbolj nujne, odstranitev odveCnev - seveda brez nižanja doseženega socialnega standarda in pa oživljanje, prenavljanje in saniranje že izrabljenega prostora. Čeprav so načela trajnosh oblikovali predvsem na globalni in svetovni ravni, se njihovo udejanjanje uresničuje tudi v krajevnem prostoru. Poleg varčevanja naravnih virov, postane pomemben ukrep za razvoj trajnostne družbe omogočati lokalnim skupnostim, da same odločajo in urejajo lasten življenjski prostor. Ta je tudi najbolj enostaven postopek varstva okolja, saj odgovornost prisih k skrbnemu in varCnemu upravljanju. V tem smislu je najboj primeren in racionalen način gradnje enostanovanjska družinska hiša, ki prisih posameznike in družine k večji odgovor-nosh do domačega prostora in jih vzgaja k varCnemu urejanju le tega. Trajnostni razvoj je precej razvejano področje prostorskega raziskovanja in urejanja, ki zdaleč presega zgoraj omenjene prvine. Pravzaprav je to nova paradigma prostorskega planiranja. Osebno pa menim, da so načela trajnostnega razvoja tudi prvi, majav korak na poti k soodvisnosti in skladnosti tržne ter gospodarske logike in ekoloških načel upravljanja okolja. Samo tako bomo lahko govorih o razvoju in napredku, oziroma o izboljšanju kakovosh Človekovega bivanja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo ttžaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdiriv.o 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRJEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG INPS / POKOJNINE Višje socialne dajatve za kritje poviškov pokojnin Upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred junijem 1982, bodo novembra oziroma decembra vnovčili po zakonu predviden povišek, in sicer od 1. oktobra 1995 dalje. Gre za približno 3 milijone upokojencev pri skrbstvenem zavodu INPS, nekaj nad 600.000 pa je bivših državnih uslužbencev. Zavod INPS je že zdavnaj izčrpal vsa proračunska sredstva in zato je bil pristojni minister za delo Treu prisiljen, da uveljavi določila spremnega zakona k finančnemu dokumentu za leto 1995, ki v primeru nezadostnih sredstev predvideva povišanje socialnih dajatev. Na tej osnovi so z medministrskim odkolom odredih od 1. oktobra 1995 dalje povišek socialnih dajatev za odvisne delavce v višini 0, 6 odstotkov. Od tega bosta dve tretjini bremeruh delodajalca, tretjino pa bo plačal delojemalec. Prav tako je za 0, 6% poskočil prispevek v breme državnih uslužbencev. Na osnovi tega sklepa, ki je v sindikalnih krogih izzval negodovanje, bo INPS lahko novembra oziroma decembra izplačal dogovorjene pokojninske zneske z zaostanki. Zadevni plačilni nalogi so bih že natisnjeni in obveznosh bodo torej zadostili v predpisanih Časovnih rokih. Nekoliko bolj zapleteno in zamudno bo izračunavanje poviškov, do katerih imajo pravico bivši državni oziroma poldržavni uslužbenci, saj morajo pregledati celotno zavarovalno kariero in uskladiti dozorele povišane zneske. S finančnim prilivom, ki ga bodo navrgle višje socialne dajatve, bo INPS kril tudi stroške za izvajanje štirih razsodb Ustavnega sodišča. Povišek bodo prejeh številni upokojenci, ki imajo minimalno pokojnino in pa preži-veh zakonci, katerih družinska pokojnina ne sme bih nižja od 60-odstotnega deleža pokojnikove osnove, (ma) ________OLGA PETELIN____ Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 16. - Je sploh mogoCe tako živeti? -sem se spraševala. - Do kdaj lahko vse to traja?! - - Hudi časi! In nič boljšega ne kaže od nikoder. Pa nobenemu malodušju se ne bom predajala Vse te težave se da premagah... - Tako sem sklenila v sebi in segla po priročniku za uradnice. - Revna in skromna si, ti moja knjižica! Se platnic nimaš, pa toliko pomeniš, toliko znanja lahko ponudiš...- sem jo crkljala in začela brskati po njej. Čas je mineval. Zazvonilo je poldne. Iva se je vrnila. Videh je bilo, kot da ji je odleglo. Kar tako sem jo vprašala: »Je kaj novega?« »Lastnica nove pralnice me bo mogoCe zaposlila. Prihodnji teden mi bodo znali dah dokončen odgovor,« je na kratko povedala. Takrat pa naju je prekinil hrup. NinCe se je vrnil iz šole, bil je bled in razburjen. Začudil se je, ko je videl, da sva obe doma, potem je zabrusil torbo v kot in vprašal: »Kako to, da ste obe tu?« »Kar h mu razloži, Marta!« mi je pomignila Iva in šla v kuhinjo. Ninče je prisedel k meni. Videlo se je, da mu je nekaj obležalo na duši. Na hitro sem mu povedala veselo novico. To ga je nekoliko potolažilo. Nasmehnil se je, se stisnil k meni in vprašal: »To pomeni, da bo sedaj pri nas bolje... a ne?!« »Seveda!« sem mu pritrdila in ga pobožala. »Zdaj pa še h povej, kaj te muči," sem želela vedeh za njegove težave. »Marta, bojim se, da bom zbolel. Sošolci mi pravijo, da sem suhcen in bled... Da sem verjetno bolan, ker premalo jem...« je revež jecljal, da me je streslo. »NinCe, zdaj pa pretiravaš! Se nikoli te nisem slišala kašljati, ali da bi se tožil, da je kaj narobe s tabo. Drobcen si že, pa tudi zdrav in fant od fare. Vedno si vesel in dobre volje. Kaj bi te torej skrbelo?!« sem se nekoliko ponorčevala iz njegove bojazni. »Vedno sem lačen, gotovo je to zaradi bolezni,« je glasno poudaril in skočil pokonci. »Povedala sem h, da bo zdaj pri nas doma bolje. Se malo potrpljenja, kmalu ne boš veC stradal,« sem ga tokrat bolj trdo ogovorila in resno pristavila: »Da ne zineš mami niti besede o svoji lakoh... Se lahko zanesem... mi obljubiš?« Pri tem sem ga prijela za roko. Prikimal je. »Kosilo!« je zaklicala mah. NinCe je požvižgal od veselja in oba sva lačna odvihrala v kuhinjo. In tam... presenečenje! Ganilo me je. Tam je Čakala miza, pogrnjena z belim prazničnim prtom. Na njej so se s krožnikov ponujali sladki omleti, iz barvanih lončkov pa se je kadil dišeC Caj. »Joj, mama!« sem vzkliknila in jo od veselja objela. Ta trenutek je'bil zame res višek lepega. >)No, no, naredila sem po svoji moči. Da bi h bilo v zadoščenje in da bo praznik tudi za vse ostale,« je mah izdavila v mojem objemu in bila vsa nasmejana, ker ji je presenečenje lepo uspelo. »Zdaj pa vsi k mizi, da se goshja ne shladi!« je Iva bila po svoje prak-hCna in pri tleh ter me pospremila do meni določenega mesta. Brez besed smo se goshli in brezskrbno pogledovali drug po drugem. Po omletih in vročem čaju je nemirni Ninče skočil pokonci in vprašal: »Kaj pa zdaj? Se ne bi še kako pozabavali?« »To prepuščamo tebi,« sem mu pomežiknila. Oči so se mu zasvetile, potem je visoko poskakoval in si zraven pel: Mi se imamo radi, radi radi radi... radi prav zares! Ko smo mu navdušeno zaploskale, se je obrnil do matere in nedolžno vprašal: »Mama, zakaj nas Slovence ljudje, Italijani, nimajo radi?« »Vsega tega je kriva vojna. Pa h tega ne moreš razumeh,« je odgovorila in žalostno povesila glavo. 2e je hotel spraševati kaj takega naprej, pa sem ga prekinila: »NinCe, obljuba dela dolg, a ne?« in mu pomežiknila. V roko sem mu stisnila nekaj drobiža in mu pomignila, da bo dobro, ce gre kam ven, k svoji družbi. Razumel je po svoje in ves srečen zdirjal po že kdaj obljubljeni kostanj. »Ravno prav, bomo imeli vsaj malo miru,« je Iva med pospravljanjem z mize rekla na svoj neposreden naCin. Mah je prisedla k meni in me dolgo gledala. V oCeh ji je tičala žalost, da mi je je bilo od tega težko pri srcu. »Eh, Marta, kaj vse te še‘čaka. Se pomislih ne smem,« je vzdihnila, da me je stisnilo. »Mama, prosim vas, kaj hočete s tem reči...? Niste vesela?« »Ne samo vesela, tudi ponosna sem nate... Pa vseeno me še veliko skrbi!« Uprla je svoj otožni pogled vame in me spraševala: »Ze veš, koliko uslužbencev je v podjetju?« »Ne še. Jutri se bom pozanimala," sem začudeno odgovorila. »Upajmo, da ne boš spet naletela na kakega črnuha!« je pristavila. Očitno kar ni mogla verjeti, da se pri vsej moji sreči ne skriva kako razočaranje. »Ce bom, pa bom. Se že znam prav branih!« sem samozavestno odgovorila. Iva se je takoj vtaknila vmes: »Me res zanima, na kak način?!« »Čisto enostavno - z molkom!« sem prepričano razložila. »Ne govori neumnosh!« mi je zabrusila. »Iva, to sploh ni neumnost, dobro si zapomni! Tudi molk je lahko orožje, Ce drugega nimaš. Sovražniku v glavnem le zmanjka besed, ce ne reagiraš. Lahko mi verjameš... sama sem preizkusila. Na koncu sem jaz zmagala.« »Torej si se mimo pushla žaliti... Kje je tvoj ponos?!« je začela vpiti, da sem se stresla. »Seveda imam tudi svoj ponos. Prav zato, ker sem in ostajam Slovenka, sem morala velikokrat in marsikaj požreh... in molčati. Ne razumeš?« sem ji mimo dopovedovala, da dragega izhoda sploh ni. »Razumem...« je potem skomigm-la z rameni in nataknjeno povesila pogled. (Se nadaljuje) JTISKOVNA KONFERENCA / PREDSTAVILI NOVO ZDRU2ENJE Evropski dialogi: za boljše poznavanje Prihodnji teden dvodnevno zasedanje o izvajanju zakona za obmejna območja _____INTERVJU / SLOVENIJA IN MANJŠINSKE BANKE_ Peterle podpira sklep slovenske vlade o TKB Predsednik SKD ne zavrača možnosti novega zavoda GORICA - Prejšnji teden se je mudil v Gorici, na povabilo krožka A. Gregorčiča, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Zaprosili smo ga za krajšo izjavo v zvezi z zapleti glede Tržaške kreditne banke. Gospod Peterle, kako ocenjujete staliSCe slovenske vlade z dne 29. septembra, se z njim strinjate? Zame je zelo pomembno dejstvo, da je vlada, v kateri krščanski demokrati nimajo večine in ki ji predseduje predsednik liberalnodemokratske stranke, soglasno sprejela take sklepe. To pomeni zelo enotno politično vo- ljo. Da se sedaj obremenjuje za take sklepe Peterleta ali Hvalico, glede na razpravo v državnem zboru, menim, da je nesprejemljiva metoda. Mislim, da se je vlada obnašala, kot se obnaša partner, ki vstopa v neko zadevo, v nek biznis. Kdor v nekaj vstopa, želi imeti tudi vpliv, predvsem pa želi imeti najprej Cisto sliko. Tukaj Ciste slike pa Se vedno ni. Jaz sam sem skušal pomagati TKB in Kmečki banki v Gorici. Mislim, da je moje posredovanje imelo določen vpliv, sicer ne vem, zakaj bi se mi vodstvo tržaške banke zahvalilo za rezultat posredovanja. Jaz sem v posku- TRST - Pri nas vse prevečkrat gledamo na procese evropskega združevanja »skozi ključavnico«; na včerajšnji prestavitvi javnosti novega združenja Evropski Dialo-§i je s to posrečeno prispodobo dolgoletni evropski parlamentarec Giorgio Rossetti orisal odmaknjenost Trsta in Furlanije-Julijske krajine °d dogajanj in možnosti razvoja, ki jih nudi proces evropske integracije. Polstoletno imobilnost, Posledico hladne vojne in tnedblokovskega ravnovesja sil je po padcu berlinskega zidu nadomestil neurejen in buren tok velikih sprememb in novosti, Pa tudi dramatičnih dogajanj, kot so medetniCni spopadi, je dejal Rossetti. Pred vrati Evropske zveze je ni c manj kot 14 držav srednje in vzhodne Evro-Pe, ki caka na vstop, med-iem ko se znotraj same Zveze uveljavljajo procesi gospodarske, trgovinske in finančne integracije, v prihodnjih letih pa tudi političnega in monetarnega združevanja. V tem okviru se odpirajo Trstu, deželi Furlaniji - Julijski krajini, pa tudi sosednjim območjem Slovenije in hrvaške Istre velike in včasih celo neslutene možnosti konkretnega razvoja in uveljavljanja. Vendar je Pri nas veliko teh potencialov neizkoriščenih, je ugotovil Rossetti. Vsa tukajšnja skupnost, v prvi vrsti stranke in institucije uiso kulturno in niti miselno pripravljene, da bi opustile polstoletni kalup, ki je postavljal Trst na obrobje zapadne Evrope, kjer je edina oblika razvoja bilo - Čakanje na finansira-uja iz javnih skladov. Se večkrat pa manjkanj o konkretne informacije o novih Otožnostih za poslovanje, hnansiranje, načrtovanje, kr bi sicer lahko pozitivno Prispevale k razvoju tukaj-Snjega gospodarstva. Da bi pripomogli k izhodu iz te imobilnosti, je povedal Rossetti, so že pred štirimi meseci zasno-yali, včeraj pa predstavili Javnosti novi Center za gospodarska in družbena vprašanja »Dialoghi Euro-Pei« - »Evropski dialogi«, ki bo razvijal razmišljanja in posredoval informacije o tem, kar se razvija v Evropi. In to s posebne opazovalnice, kot je Trst, ki je pravzaprav v geografskem središču nove Evrope. Med soustanovitelji so, poleg samega Giorgia Ros-settija, ki bo predsedoval centru, in Enza Tomellija, ki je bil izvoljen za podpredsednika, še sen. Darko Bratina, Fulvio Anzel-lotti, Ravel Kodrič, Vladimir Kosič, Perla Luša, Giorgio Negrelli, Aleksandra Pangerc, posl. Giorgio Ruffolo, Maurizio Tremul, Marino Vocci in številni drugi. Sedež organizacije je na Trgu Venezia 1 v Trstu, telefonska številka 306530, članarina pa znaša 100 tisoC lir letno. 2e prihodnji teden se bo center predstavil s konkretno pobudo: v Četrtek, 19. in v petek, 20. oktobra bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 zasedanje o zakonu za obmejna območja. Namen srečanja je predvsem ugotoviti, kako je z izvajanjem tega pomembnega zakona tako z italijanske strani kot z vidika evropskih pristojnosti. Med drugimi bodo na dvodnevnem zasedanju nastopili predstaviki sindikatov, zveze industrij-cev, deželnega sveta, družbe Finest in Informest, pa se predsednik komisije za regionalno politiko pri evropskem parlamentu posl. Roberto Speciale, predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, tržaški Zupan Riccardo Illy, odgovorni za mednarodne dejavnosti Demokratične stranke levice Piero Fassino, podpredsednik senatne skupnine Ljudske stranke Diego Carpenedo in senator Forza Italia Et-tore Romoli. Naslednja pobuda bo 20. novembra, ko bo zasedanje o evropski politiki do mladinskih vprašanj, še pred koncem leta pa naj bi bilo srečanje o tem, kako gledajo na Trst v Bruslju, na Dunaju in drugod po Evropi. Na sliki: z včerajšnje tiskovne konference na novinarskem krožku (foto Kroma/Križmančič) ENAKE MOŽNOSTI / ENO LETO ŽIVOTARJENJA Zakaj komisija nima predsednice Po neuspelem poskusu je A. Guerra na hitro zaključila sejo TRST - Ne gre za spor med ženskami, temveč za poskus, da bi tudi v okviru Deželne komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami prevladali strankarski nad interesi neposredno prizadetih, v tem primeru žensk. Vrsta Zenskih krožkov in drugih organizacij - Luna e Talira, La setti-ma onda, UDI-Z2I mimosa-mimoza, Deželni koordinacijski odbor UDI-Z2I, Gruppo di lettura e riflsssione suha vi-olenza, Coordinamento 0-6 in Deželni odbor sindikata ACLI - je na včerajšnji tiskovni konferenci opozorila javnost, da je delovanje komisije hudo ogroženo. Komisija namreč že skoraj leto dni ne deluje, ker iz svoje srede nikakor ne more izvoliti predsednice. In pri tem ji deželni odbor FJK, predvsem pa njegova predsednica Alessandra Guerra nikakor ne pomaga, nasprotno. Njena prisotnost je namreč na ume-stitveni seji predsednice komisije nujno potrebna, vendar pa je prav Guerro-va pokazala precejšnjo nestrpnost ob zadnjih volitvah predsednice (2. oktobra), ko nobena kandidatka ni prejela zadostnega števila glasov (11 na 20) in je sejo na hitro zaključila, Ceš da ima pomembnejše obveznosti. Predstavni- ce organizacij, ki so priredile vCerej-šnjo tiskovno konferenco, nujno zahtevajo, da Guerrova v Cimkrajšem Času sklice komisijo. V nasprotnem primeru bo namreč zapadel rok za porazdelitev sicer bornih sredstev, s katerimi razpolaga komisija (130 milijonov lir). Ob tem je treba še vedeti, da je komisija prejela več predlogov, ki bi nedvomno zaslužiti vso pozornost in ustrezno finančno podporo. Samo od sebe se seveda postavlja vprašanje, Cernu je treba pripisati nestrpnost Guerrove in vec tehnicno-or-ganizacijskih spodrsljajev, ki označujejo začetek drugega mandata komisije. Sestava komisije - doloCa jo deželni zakon 23/90 - ne odraža porazdelitve sil v deželnem svetu ali odboru, v komisijo pridejo namreč ženske, ki jih predlagajo razne ženske in druge organizacije, ob teh so Se strokovnjakinje, ki jih določi deželna uprava. In vse kaže, da večina, ki se je izoblikovala v komisiji, ni po volji predsednici Guer-rovi oz. koaliciji, katere izraz je. In prav logiko prevlade strankarskih nad resničnimi interesi prebivalcev sklica-teljice včerajšnje konference odločno zavračajo, (bip) su posredovanja izrazil predvsem pričakovanje, da se pri teh zadevah ne bo šlo po politični ampak po strokovni plati. Z ozirom na stališče slovenske vlade, so v zamejstvu zlasti med gospodarstveniki zaprepadeni nad težino pogojev, ki jih je vlada postavila za morebiten vstop. No zdaj ta niti ni veC mogoC. Govori se o neke vrste "kolonizaciji” iz Ljubljane ali neki obliki komisarske uprave. Absurden naj bi bil pogoj, da bi se morati delničarji za nekaj let odpovedati pravicam, ki jim pripadajo kot delničarjem. Zame je predvsem zanimivo dejstvo, da zlasti levi del političnega spektra med Slovenci močno kritizira to odločitev in da je odločitev podprla leva večina v vladi. Očitno je prišlo do neke spremembe v odnosih. No glede pogojev, se resda marsikomu zdijo nenavadni, ampak jaz mislim, da je povsem normalno, da žeti Slovenija, Ce bi šla v to zadevo, predvsem jasno sliko in žeti tudi postaviti pogoje. Prvič prihaja do drugačnega odnosa, Ce tako rečem, matice do manjšine. Stališče vlade lahko beremo tudi tako: Slovenija je jasno izrazila interes, da ima manjšina bančni zavod, vendar je očitno tudi dala vedeti, da ne za vsako ceno. V Državnem zboru v Odboru za mednarodne odnose sem opozoril na izjavo g. Krausa, ki je v intervjuju v enem od slovenskih dnevnikov rekel, da bo poslej ta banka začela gledati tudi na to, ati so tisti, ki jemljejo kredite sposobni, da jih vračajo. Jaz sem seveda temu dal velik poudarek. Dosedanje informacije kažejo, da se je v marsičem tukaj de- lalo po domače, kakor se je delalo doma, to se pravi ”po socialistično”. Tako pa banka ne more delovati. Zadeve morajo biti jasne. Ne morem sicer govoriti o zadevah, ki jih nekateri ljudje pripisujejo tej banki, imam pa vtis, da uprava ni delala vedno v skladu s poslovnimi navadami. Se eno vprašanje. Omenja se, tudi v samem stališču vlade, možnost odprtja podružnice slovenske banke v Trstu. Mislite, da je možno to uresničiti, ali pa je to neke vrste strategija za nadaljne pogovore, dogovarjanja? P:Saj ravno to pravim. Slovenska vlada je s tem pokazala, da ji ni vseeno in da razmišlja tudi o tej varianti. Dober gospodar izbere najboljšo varianto. Ne poznam, kakšno informacijsko osnovo je slovenska vlada imela, ko se je odločala o tem, gotovo pa se ni odločala na pamet. Zame je upoštevanja vredna tudi ta varianta, da bi prišlo do novega bančnega zavoda. Pogovarjal se je Vlado Klemše ČEDAD / TELEVIZIJA Slovenski programi RAI naj bodo vidni v Benečiji ČEDAD - Pred dnevi so se v Čedadu zbrati člani Odbora za vidljivost slovenskih televizijskih programov RAI v videmski pokrajini, da bi ocenili, kako poteka akcija zbiranja podpisov. Srečanje je bilo obenem priložnost za pogovor o težavah, ki so se zaostrile v zadnjem Času, saj v Benečiji ne vidijo vec niti programov Televizije Slovenija. Slovenci z Videmskega opozarjajo na informativni molk, ki velja za to območje, ki bi posebej potrebovalo radijsko in televizijsko slovensko besedo. In prav tu se srečujejo še z večjimi težavami, kot jih lahko ima manjšina na Goriškem in Tržaškem. Člani odbora si prizadevajo, da bi v naslednjih tednih zaključili z zbiranjem podpisov in da bi vodstvo RAI in predstavnike državnih in deželnih sredin seznanili z nevzdržnim medijskim položajem. Odbor je izrez celovite organizirane družbe v Benečiji. Svojo podporo pobudi so doslej dali kulturno društvo Planika iz Kanalske doline, kulturno društvo Rozajanski dum iz Rezije, Center za kulturne raziskave iz Barda, kulturno društvo Naše vasi iz Tipa-ne, Beneško gledališke, kulturno društvo Rečan, Studijski center Nediza, ZSKD, Zavod za slovensko izobraževanje, Novi Matajur, Zveza beneških žen, Zveza Slovencev, SDGZ, Glasbena šola, Pevksi zbor Pod lipo, Društvo likovnih umetnikov, Planinska družina Benečije in Zveza slovenskih izseljencev. (R.P.) Mednarodna razstava vse o SRCU rnmmmm mm m mm Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996 nas je vodila učiteljica risanja na tržaških šolah Serena Benzan-Miil-lar, ki je iz ljubezni in razumevanja do sočloveka razumela pomen novega Hacina terapije v pomoč ostarelim osebam, ki bi sicer preživljale svoje dneve v brezdelju, v prepričanju, da niso nikomur več potrebne. Neverjetno je, kako so se starejše osebe z raznimi psihičnimi in fizičnimi motnjami, vživele v ta način izražanja svojih Čustev in izdelale toliko Predmetov - od risb, poslikanih robcev, do številnih majic z različnimi vzorci in slikami. »Gostje domov za ostarele so ponavadi ljudje, ki so se že nekako odpovedali svetu, ki mislijo, da nimajo soljudem ničesar več povedati, ki morajo samo životariti«, pravi Serena Ben-zon-Miiller. »Pa ni tako; ljudje, tudi starejši, jahko ustvarjajo, lahko izražajo svoja čustva na razne načine, lahko nam pokažejo, kaj zmorejo in kaj si še želijo. Sama sem bila s svojimi »u-Cenci« izredno zadovoljna in videla sem, da so kili tudi oni zadovoljni z mojim pristopom.« Dom, ki ga vodi tržaška škofovska kurija, deluje v resnično idealnem okolju od leta 1987. V tem času je prebivalo v domu nad 200 ostarelih oseb. Osebje, ki skrbi za varovance šteje okrog 30 ljudi, med temi je največ domačink s Padrič in iz Gropade, ki pomagajo s svojim delom, da se oskrbovanci dobro počutijo, da imajo občutek, da jih zunanji svet ni zapustil. Dom je lepo oskrbovan, za kar skrbijo dosedanji predsednik Ravali-co (ki ga bo v kratkem zamenjal Dario Rinaldi), sestra Primizia, fizioterapevt, zdravnik in seveda drugo osebje. Sedaj ima dom tudi svoj avtobus, s katerim lahko opravlja krajše izlete, tako na primer na mašo v cerkev na Repentabru in še kam. »Ni bilo lahko začeti z delom z ljudmi, ki so bili prepričani, da so že odpisani. Pa sem jim dokazala, da to ni tako«, nam je še povedala Serena. »Najprej smo začeli z risanjem na papir, potem smo poskusili z risanjem na platnu in steklu. Moji »učenci« so pokazali veliko pri- pravljenost za spoznavanje raznih tehnik risanja na platno in steklo, poleg tega pa tudi veliko veselja in volje do ustvarjanja. Danes me Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da predvideva DZ 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, M imajo pravni sedež na območju Kraške gorske skupnosti in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa. sprejemajo ob mojih obiskih nasmejani obrazi, ljudje, ki želijo še kaj ustvariti, ki želijo biti živi in aktivni.« Neva Lukeš Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50% dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40% dopuščene investicije. Prošnje na kolkova-nem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30.11.1995. Za obrazce in eventualne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 54/D. SPOROČILO KGS Finančni prispevki za gozdarska podjetja VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 10.oktobra 1995 HUGO Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 11.15 - Luna vzide °b 17.55 in zatone ob 7.58. Jutri, SREDA, 11. oktobra 1995 EMILIJAN VREME VČERAJ OB URI: temperatura zraka 23,9 stopinje, zračni tlak 1024,4 mb Ustaljen, veter 18 km na Uro vzhodnik, vlaga 52-°dstotna, nebo jasno, utorje rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje. Rojstva in smrti Rodili SO SE: Martina Lavagnini, Michela Piro, •sabella Miscia, Isabel Morgan, Silvia Oblach, Carlotta Furian, Alex Zocchi. umrli so: 43-ietna Vhiara Longo, 3 mesece star Erik Reggente, 85-let-?a Susanna Katzenger-der, 89-letna Elisabetta Lral, 72-letni Annibale mencis, 62-letna Odetta Lavagnini, 72-letni Silva-uo Vascotto, 65-letni Antonio Rizzato, 88-letna Carmen De Marchi, 72-letni Severine Boaretto, 91-letna Filomena Forza, 72-letna Antonia Taglien-te, 85-letni Carlo Chellle-ri, 91-letna Anna Anto-naz, 53-letna Luigia Co-rossez, 68-letna Lidia Bo-nin, 66-letni Giuseppe Pe-losi, 93-letna Rina Ceresa-ni, 64-letni Sergio Gher-dol, 87-letna Caterina La-binaz, 80-letna Alfonsa Cattunar. j ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 9. do NEDELJE, 15. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commercia-le 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re .3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21,, Trg Sv.Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge s ono io«, i. Silvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA- 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »L’odio«, r. Mathieu Kassovitz. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Joh-nes, Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Connery, Richard Gere, Juha Ormond. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Wa-tervvorld«, i. Kevin Cost-ner, Dennis Hopper. NAZIONALE 3 -16.15, 18.15. 20.15, 22.15 »Con-go«, r. Michael Crichton. NAZIONALE 4-15.30, 17.00 »La storia infinita III«; 18.30, 20.20, 22.15, »French Ki s s«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Simona, turbamento di una minorenne«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pasolini - Un delitto italiano«, r. Marco Tullio Giordana, i. Carlo De Filippi, Nicoletta Bra-schi, Claudio Amendola. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 »L’ultima eelissi«, i. Katy Base. PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - danes, 10. t. m., ob 20. uri vas bo Bruno Krizman popeljal s komentarjem in z diapozitivi po Iranu: AL-LAH AKBAR! - Z nahrbtnikom po Iranu. KD F.PREŠEREN vabi na predavanje ALLAH AKBAR! - Z nahrbtnikom po Iranu jutri, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Boljuncu. Predava Bruno Križman. SKD TABOR Opčine-Prosvetni dom od 13. do 23. t. m. razstavlja goriški slikar Bruno Canella. Odprtje razstave v petek, 13. t. m., ob 20. uri. Predstavitev Joško Vetrih.Na večeru bo zapel MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka. KD I. GRBEC vabi na PREDSTAVITEV SLOVENSKIH NARODNIH NOS v petek, 13. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Skedenjski ul. 124. Gost veCera bo Marta Košuta, ki nam bo z diapozitivi, besedo in prikazom v Živo odkrila Car slovenskih noš. Vljudno vabljeni! MoPZ V.MIRK Prosek-Kontovel vabi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku na 23. SREČANJE POO-BRATENIH PEVSKIH ZBOROV MePZ Zarja- Železna Kapla, MePZ Svoboda - Stražišče in MePZ Bratov Milavcev - Brežice. PESEM V VILENICI -MePZ Primorec-Tabor in Jamarsko društvo Sežana vabita v nedeljo, 15. t. m. v jamo Vilenico. Ob 16. uri koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana. Ob 15. in 17. uri voden ogled jame. □ OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešCa, da bo javni sestanek v Babni hiši v Ricmanjih za vaški skupnosti Ricmanje-Log danes, 10. t. m., ob 20. uri. PEVSKI ZBOR F.VENTURINI vabi stare in mlade pevce na srečanje ob začetku sezone, ki bo danes, 10. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. SKD VIGRED obvešča, da je prvo srečanje tečaja vezenja (Stikanja) danes, 10. t. m., ob 17.15 v društvenih prostorih v Sempo-laju; šiviljski tečaj vseh stopenj z Adriano Regent pa od 19. do 21. ure. KULTURNI KROŽEK OB PEČINI prireja na svojem sedežu na Brdini tečaj “nežne" telovadbe. Začetek jutri, 11. t. m. Informacije in vpisovanje na tel. št. 213124 ob urah odprtja trgovin. ZBIRAMO stare fotografije, slike, pisma in drugi material, ki zgodovinsko osvetljuje življenje Slovencev pri sv. Ivanu. Lastnike, ki bi bili voljni odstopiti to gradivo naprošamo, da se oglasijo na tel. St. 575752 ( družina Rustja) ali št. 575145 ( družina Koršič). ALI rad poješ? Pridruži se pevcem otroškega zbora Kresnice od Sv. Ivana. Pokličite v večernih urah na tel. št. 567851. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je ze v teku vpisovanje za zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 26. decembra do 2. januarja 1996. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št. (040) 573141. SK BRDINA organizira v nedeljo, 15. t. m. 5. Kraški suhi slalom in Memorial Aldo Rebula na travniku v Repnu blizu nogometnega igrišCa s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v petek, 13. t. m. od 20. do 21. ure. M, IZLETI -* IZLETNIKI v Mauthausen sta naprošeni, da se zglasite od danes, 10. do petka, 13. t. m. v občinski knjižnici v Saležu od 16. do 19. ure in v sredo, 11.t.m. od 20.30 do 22. ure za poravnavo in informacije o odhodu. TABORNIKI RMV vabijo elane, starSe in prijatelje na izlet na Koj-nik. Zbirališče ob 9.30 na mejnem prehodu na Pesku, kosilo iz nahrbnika. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi v nedeljo, 15.t. m. . MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM Opel Vectra 2000 CD, Črne barve, letnik 1990, cena po dogovoru. Tel. št. 040/201059. PRODAM lancia delta 1300 LX v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure na št. 229464. PRODAM fiat tipo 1400 IE, bele barve, prevožen 38.000 km, v odličnem stanu. Tel. št. 226517 - ura trgovine. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. št. 040/822884. POHIŠTVO KorsiC, Ul. S. Cilino 38 - Trst, tel. št. 54390- razprodaja. Imamo še na razpolago dve kuhinji, nekaj sedeženih garnitur in razne posamezne kose. STARE strešnike še ročno izdelane prodam. Tel. po 19. uri na št. 539970. IŠČEMO bivše odbojkarske igralke za dvakratno tedensko rekreacijo. Tel. št. 410967. IŠČEM delo kot otroška varuška. Tel. št. 228803. PISARNA v Trstu išCe mlado in dinamično osebo za delo v uradu. Kličite na tel. št. 638263 vsak dan od ponedeljka do petka v delovnih urah. V MESTU išCem živahno osebo za enourno družbo v jutranjih urah starejši gospe v domu ostarelih. Tel. na št. 398597-zveCer. IŠČEMO gospo za nego statejSe osebe v dopoldanskem Času. Tel. št. 226480. SLOVENSKA GOSTILNA na Goriškem išCe natakarico/ja z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika. Ul. 24. Maja 1-Gorica, pod šifro “Natakar". BOLNIČARKA nudi zdravstveno pomoč bolnikom ali ostareli osebi.Tel. št. 213287. NUDIM pomoč v gospodinjstvu dvakrat do trikrat tedensko. Tel. št. 0038667/31261. KUPIM Ape P2 ali P3 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040/213960. OSMICA je v Borštu pri Zaharju. BIBC v Križu je zopet odprt. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa neuCno osebje, da je v Uradnem listu št. 74 (IV.posebna izdaja) objavljen razpis natečaja za dodelitev mest na zavodu I.R.R.S.A.E. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t. m. Vse informacije nudi SSS, tel. št. 370301, Ul. Carducci 8 -Trst. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa elane, da je začasni urnik sprejemanja strank sledeC: SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. vsak torek od 16.30 do 18. ure. Tel. št. 370301 -Trst, Ul. Carducci 8. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti drage mame Nives Zulla vd. Šuligoj daruje sin Igor z družino 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z OpCin in 50.000 lir za SPDT. Ob 4. obletnici smrti našega dragega Edija Furlan darujeta mama in sestra Anita 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Nosilci krste Jolande Valentič por. Bertok darujejo 150.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina tov. Albina Skerka daruje Slava Mislej 10.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Devin-Nabreži-na. V isti namen daruje družina Markovič 50.000 lir za VZPI-ANPI - sekcija De-vin-Nabrežina. Namesto cvetja na grob Albina Skerka darujeta Franko Milic z družino in Slavka 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Albina Skerka darujeta družini Ko-smina in Kante 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Jolando Valentič darujeta Albina in Rosana VerSa 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka. V spomin na Ninota Sos-si daruje hci Nadja z družino 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta žena Marija 25.000 lir in Breda Gruden 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Bogota Vižintin darujeta sestra Marija 25.000 lir in Breda Gruden 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Iva Miche-lija daruje Vera Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Ivana Pu-riCa daruje Marija Raubar („Vel.Repen 4) 20.000 lir za Dom BrišCiki. V spomin na Ivana Pu-riCa daruje Karla 100.000 lir za Dom BrišCiki. V počastitev spomina zaslužnega ljudskega poslanca tov. Albina Skerka daruje TorCi Sosič 50.000 lir za Slovensko komponento DSL. V spomin na dragega prijatelja in tovariša Albina Skerka daruje Ljubo Perčič 100.000 lir za SKP Krožek Kras. Ob izgubi drage Luise Corossez izreka svojcem iskreno sožalje družina Žerjal Ob prerani izgubi drage žene Lojzke izrekata globoko sožalje prijatelju Marcellu Darjo in Olga z družino Ob prerani izgubi žene Lojzke izreka iskreno sožalje tov. Marcellu sekcija Stranke komunistične prenove -Dolina Glasbena matica izreka prof. Silvanu Cri-smancichu in svojcem občuteno sožalje ob smrti mame in none Elizabete. Ob boleči izgubi Ive Štoka -ZubaliC izrekamo občuteno sožalje družini in sorodnikom odbor in elani TPK Sirena ŠOLSTVO / SKUPŠČINA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE KINO □ OBVESTILA Potreben je strnjen pritisk za pravice slovenske šole V ospredju kratenje pridobljenih pravic in težave sekcije ITI in šole Trinko Z včerajšnje skupščine profesorjev, članov SSŠ (Fotostudio Reportage) »Tepejo nas, ker smo bili doslej prešibki, ker nismo bili pripravljeni nastopati dovolj ostro in enotno v obrambo naše šole in naših pravic«. V tej ugotovitvi je strnjen smisel razprave na včerajšnji prvi skupščini članov Sindikata slovenske šole v Gorici v novem šolskem letu. Skupščina je bila namenjena učnemu in neučnemu osebju nižje in višjih srednjih šol. Na njej so obravnavali zadnje boleče udarce slovenskemu šolstvu v Italiji, posebej pa tudi pereča problema slovenske sekcije zavoda ITI Galilei in srednje šole Ivan Trinko. Predsednik sindikata prof. Leopold Devetak je uvodoma ocenil, da manjšinska šola v zadnjem obdobju postopoma izgublja vse pridobitve, ki si jih je z velikimi težavami priborila v desetletjih prizadevanj. Naj bo to zaradi trenutne nizke ravni odnosov v pogajanjih med Italijo in Slovenijo ali zaradi drugih razlogov, dejstvo je, da preti našemu šostvu nepopravljiva škoda. Devetak je posebej omenil zadnje ukrepe, od združevanja oziroma ukinjanja šol na Tržaškem, do ukinjanja sindikalnih dopustov, letnih seminarjev in možnosti izpopolnjevanja. Tržaški šolniki so sklenili, da ostro nastopijo proti tem ukrepom z demonstracijo v Rimu. Na včerajšnji skupščini so tudi goriški člani SSS poverili sindikalnemu odboru mandat, da se s tržaškimi kolegi dogovori o shodu v Rimu in morebitnih drugih protestnih akcijah, zato da se vrnejo (za Gorico pravzaprav da se prvič priznajo) vse slovenski šoli odvzete pravice. Na skupščini so nato vzeli v pretres težave sekcije ITI in šole Trinko. Informacijo o intenzivnem poletnem dogajanju glede teh problemov je podal odbornik sindikata prof. Livio Semolič. Glede sekcije ITI je spomnil na pomladansko ministrsko okrožnico, po kateri naj bi jo priključili zavodu Cankar, ki ima v svojem sklopu tudi nekdanjo sekcijo zavoda Zois. Četudi ta rešitev ni optimalna, jo sindikat sprejema in zahteva, naj se slovenska sekcija ITI čimprej preseli v šolski center. Glavna ovira pri tem, je pojasnil prof. Semolič, pa prihaja s Pokrajine, ki bi morala šoli zagotoviti prostore. Ti prostori v šolskem centru obstajajo, pokrajinska uprava pa se izmika, češ da nima denarja, da bi Občini plačevala 30 ali 40 milijonov letne najemnine zanje. Drugi problemi, kot je na primer nabava opreme za laboratorije oziroma reorganizacija v uporabi posameznih prostorov v šolskem centru, so rešljivi brez večjih težav. Treba pa je premostiti inercijo pokrajinske uprave, ki se upira izvajanju ministrskega odloka o priključitvi slovenske sekcije ITI zavodu Cankar. To je glavni razlog, zaradi katerega letos ni prišlo do selitve. Potreben bo močan pritisk in najbrž tudi kak odmeven nastop, da se stvari premaknejo z mrtve točke, sicer bi utegnilo podobno izmikanje pokrajinske uprave trajati še leta in leta, slovenska sekcija industrijskega zavoda pa bi še naprej ostala v sedanjih, za slovensko šolo nemogočih pogojih. Prav tako bo potreben močan in strnjen nastop vseh slovenskih komponent tudi glede srednje šole Ivan Trinko, ki je bila potisnjena v neprimerne prostore v Ul. Cappella. Semolič je pojasnil, da je to rešitev - ki predstavlja manjše zlo v primerjavi z namestitvijo v šolski center ali Ločnik, za kar se je vneto zavzemala goriška občinska uprava - kot skrajno začasno predlagal šolski skrbnik. Jasno pa je, da je sedanja namestitev spremeljiva samo za kratek čas. Semolič je omenil akcije sindikata, odbora staršev in Konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini, zato da bi slovenska šola ostala tam največ do konca tega šolskega leta. Pred kratkim so obiskali župana Valen-tija, ki pa še ni dal zado- voljivega odgovora, tudi zato, ker se je izkazalo, da še sam ni podrobno informiran o stanju in perspektivah glede razpoložljivosti šolskih poslopij v naslednjih letih. Njegovo trditev, da naj bi šolo Trinko čez dve leti preselili v poslopje šole Favetti v Ul. Mascagni, je namreč pokrajinski odbornik za šolstvo Tavagnutti takoj demantiral, rekoč da bo Pokrajina za svoje šole potrebovala tisto poslopje vsaj še štiri leta. Potemtakem ostaja po mnenju sindikata, kakor tudi staršev in drugih komponent, najprimernejša preselitev v poslopje v Ul. Marconi, kamor je Občina neupravičeno namestila mestne redarje. Glede tega še pričakujejo kak odgovor z županstva (starši so postavili ultimativno zahtevo, naj se Občina izjasni do 31. oktobra). Že sedaj pa je očitno, da je tudi rešitev tega vprašanja odvisna od političnih izbir in od teže pritiskov na Občino: čim močnejši in čimbolj strnjen bo nastop slovenske manjšine, tem večje so možnosti uspeha. Na skupščini so nazadnje šolniki vzeli v pretres še novo delovno pogodbo. Predsednik Devetak je sarkastično ugotovil, da je bilo zanjo potrebnih “pet let trdega boja”, toliko kot v zadnji svetovni vojni, rezultati pa so skrajno skromni. Informacijo o pogodbi, ki namenja šolnikom nekaj borih desettisočakov poviška plač in jim po drugi strani krči sindikalne in druge pravice, sta dopolnila še tajnik SSS Marjan Vončina in odbornik Jožko Pahor. COOP / PROCES PROTI PODJETNIKOM, UPRAVITELJEM IN NAČRTOVALCEM Pričevanje preiskovalcev: Vse se je začelo z ovadbo Pogled v sodno dvorano: spredaj odvetniki, za njimi nekateri med obtoženimi upravitelji (Fotost. Reportage) Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se nadaljuje zasliševanje prič. Včeraj, peti dan razprave, so se v navzkrižnem ognju znašli predvsem preiskovalci, oziroma funkcionarji sodne policije, ki so se ukvarjali s preiskavo, v popoldanskem delu pa je pričal tudi nekdanji goriški župan dr. Antonio Scarano. Reden potek obravnave so morali, nekaj po dvanajsti uri, prekiniti zaradi tehničnih težav. Odpovedal je namreč magnetofon, ki so ga v opoldanskem času uspeli za silo popraviti. Tako smo v dopoldanskem delu prisluhnili izjavam treh prič, ki jih je predlagalo tožilstvo. Obrambo (odvptnik Bat-tello) so predvsem zanimale okoliščine, kako se je preiskava začela in kako nadaljevala, od tistega usodnega 19. junija, ko se je Giorgip Grossi predstavil na prokuri s svežnjem nepodpisanih aktov v žepu. Te akte, naj bi našel v nabiralniku sedeža Severne Lige v ulici Faiti, o čemer naj bi ga, tako izhaja iz zapisnika, včeraj pa smo o tem slišali tudi na razpravi, po telefonu informiral neznanec. Podčastniku finančne straže Micoliju je odvetnik Battello zastavil vrsto nadležnih vprašanj zlasti o neverjetno hitrem zaključku preiskave pa tudi o nekaterih drugih okoliščinah in tudi pomanjkljivostih, ki naj bi jih sodna policija zagrešila. Očitno je obramba ugotovila nekatere šibke točke in skuša na tem graditi svojo strategijo. Zanimiva, čeprav ostaja na videz nepojasnjena, je epizoda glede izgiliotja originala pisma in listka s pripisom, ki naj bi ga zasegli, oziroma fotokopirali na Deželi, zatem pa naj bi se to gradivo izgubilo... Original pisma so, kakor je bilo slišali, našli na domu uradnice. Nekdanji župan Scarano, ki je bil dolgo let tudi ravnatelj združenja trgovcev, naj bi pojasnil nekatere aspekte v zvezi z izdajanjem dovolilnic in v zvezi z nekaterimi zapleti, ki so se dogodili pred tistim, zaradi katerega poteka sojenje. Tako je bil govor o gospodarski pobudi v ulici Garzarolli in načinu, kako se je ta, takrat precej neljuba zadeva iztekla. GORICA VTITORIA 17.40-19.50-22.00 »Batman forever«. Igrajo Val Kilmer, Jim Car-rey, Nicole Kidman. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-12.00-22.00 »II villaggio dei dannati«. Prep. ml. pod 18. letom. PRIREDITVE SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMI-RA FEIGLA vabi v četrtek, 12. oktobra, ob 20.30 na srečanje z avtorjem knjige Ogledalo. Ob predstavitvi knjige bo spregovoril njen avtor Ace Mermolja. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v petek, 13. t.m., ob 18. uri predstavitev knjige Jožka Šavlija Slovenija, podoba evropskega naroda. O delu bosta spregovorila avtor in predstavnik založbe Radi-voj Humar. SKD KREMENJAK vabi v petek, 13. t.m., ob 20. uri na društveni sedež v nekdanji šoli v Jamljah (Prvomajska 20) na predavanje o gobah.Izvedenec Milko Cebulec bo predavanje obogatil s predvajanjem diapozitivov. a ŠOLSKE VESTI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja tečaj angleščine za srednješolce. Informacije in prijave v Ul. Montesanto 84, tel. 533495. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Tečaj traja 600 ur.Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508). 13 RAZSTAVE SKD KREMENJAK obvešča, da bo na društvenem sedežu v Jamljah (Prvomajska 20) razstava starega kmečkega orodja in fotografska razstava kraške arhitekture na ogled še v nedeljo 15. in 22. oktobra med 16. in 18. uro. Društvo prosi šole in druge skupine, ki si želijo ogledati razstavo, naj obisk najavijo na telefon 0481-40462. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja svoja dela slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Ogled po umiku knigame. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od danes dalje tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro. OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja jutri, 11. t.m., posvet s krajani na Vrhu. Srečanje bo v prostorih SKC Danica ob 20. uri. « KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644. SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje do oddaje razpoložljivih mest. DRUŠTVO UPOKOJENCEV iz Gorice obvešča, da bo z začetkom v petek, 13. oktobra, ob 13. uri na igrišču v Sovodnjah turnir v balinaju med ženskimi ekipami upokojenk iz Sovodenj, Standreža, Gorice in Solkana. SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK namerava prirediti od 27. oz. 29. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Zimovanje je primerno tudi za družine. Namestitev bo v hotelu Eta, smučanje na Cmem vrhu. TRADICIONALNI PRAZNIK KOSTANJA BO.... 22. oktobra. Ne pozabite, priporoča SPD. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1. S IZLETI ODBOR UPOKOJEN- CEV iz Doberdoba obvešča vse prijavljene za izlet v Caorle in na otoke Murano, Burano in Tor-cello, da bo odhod v soboto, 14. 10., ob 7. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, UL Rosselli 23, tel. 410340. POGREBI Danes: 9.30, Ugo Pighin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.00, Pierina Bizaj iz bolnišnice sv. Justa na pokopališče v podgori; 13.15, Michele Furlan iz splošne bolnišnice v Škocjan od Soči. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 95-96 Vpisovanje novih abonentov dalje v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. J-Brass 20 - tel. 33288) od 10. do 13. ure. _ ZDRAVSTVO / SINDIKALNA MANIFESTACIJA ZA BOLNICO JANEZA OD BOGA Na Goriškem je treba ohraniti neokrnjeno raven oskrbe Sindikati zavzeti za delovna mesta in za ohranitev zdravstvenih storitev 2 včerajšnje sindikalne manifestacije v Gorici (Fotostudio Reportage) Sindikalne „zveze CGIL, CISL in UIL so včeraj tik pred zasedanjem konference županov o zdravstvu priredile demonstracijo v zvezi s težavami bolnišnice Janeza od Boga. Ni šlo za množični shod, kot je tudi pokrajinski tajnik CGIL Giuliano Bon poudaril v svojem govoru v imenu treh sindikalnih zvez. Shoda se je udeležilo kakih 500 ljudi. Množično so prišli zdravniki, bolničarji in drugo osebje bolnišnice Usmiljenih bratov, zdravstveno osebje iz javne bolnišnice, predstavniki tovarniških svetov in sindikalnih struktur. Pre-cej je bilo upokojencev, zatajili pa so drugi obča-mi, čeprav se jih problem tiče kot potencialnih uporabnikov zdravstvenih storitev. Bon je imel dokaj umirjen in trezen govor, med katerim se je skrbno izogibal vsaki demagoški paroli in skušal nakazati stvarne in realistične perspektive za rešitev problema. Zadeva je že dovolj znana: zasebna bolnišnica usmiljenih bratov je doslej zagotavljala prepotrebne storitve na področju rehabilitacije in zdravljenja po-stakutnih bolnikov, v ta namen pa je prejemala izdatna javna sredstva. Krčenje stroškov v zdravstvu je bistveno zmanjšalo ta sredstva, tako da bolnišnici preti zaprtje, 250 zaposlenim pa izguba delovnega mesta. Prva skrb sindikatov je obramba delovnih mest, je podčrtal Bon. S tem v zvezi je povedal, da je deželni odbornik za zdravstvo Gianpiero Fa-sola zagotovil, da bodo vsem zagotovili službo, če potrebno s pomočjo mobilnosti na deželni ravni. »Ce je odbornik mož beseda, se torej ni treba bati za službe«, je dejal sindikalist. Vendar skrb sindikata je tudi ta, da bi na Goriškem ohranili zadostno raven zdravstvene oskrbe. Treba je zagotoviti vsaj ohranitev sedanje ravni oskrbe, neglede na to, ali jih bo nudila zasebna ali pa javne zdravstvene strukture. Dobra rešitev bi bila ohranitev bolnišnice Janeza od Boga kot zdravstvenega centra deželne razsežnosti, saj že sedaj sprejema stotine pacientov iz drugih pokrajin. Ce pa bodo prevladale druge izbire, je zaključil Bon, sindikat ne bo odstopil od zahteve, da se na Goriškem zagotovi raven oskrbe, ki ne sme biti nič manjša od sedanje. Deželni status za bolnišnico Zamisel, da bi bolnišnica Usmiljenih bratov postala ustanova deželnega značaja dobiva neokilko bolj konkretno podobo. Včeraj popoldne,^neposredno po sindikalni manifestaciji, je bilo na županstvu delovno srečanje ožjega odbora Konference županov, ki so se ga udeležili tudi deželni svetovalci in predstavniki sindikalnih zvez. Ni pa bilo deželnega odbornika Fasole. Na srečanju je dr. Giovanni Zanetti, po krajšem uvodnem nagovoru župana Valentija, obrazložil v kakšni smeri naj bi šel postopek prekvalificiranja ustanove, katere zmogljivosti so danes izkoriščene le polovično. Dejavnost naj bi bila organizirana v dveh glavnih smereh: približno dve tretjini (180) ležišč bi bilo rezerviranih za rehabilitacijo, tretjina ležišč pa bi bila namenjena pacientom za katere je predvidena dolga ležalna doba, oziroma terminalnim pacientom. Ce bi v bolnišnici usposobili vseh 270 ležišč, bi se število zaposlenih nujno dvignilo še za eno tretjino. Torej, bi se odprlo dodatnih 100 delovnih mest. Rehabilitacija bi, po besedah dr. Zanettija, zajela pet specifičnih področij. Za nekatera (n.pr. ortopedijo) je bolnišnica že zdaj posebej usposobljena in že opravlja pomembne naloge, tudi v sodelovanju z videmsko bolnišnico Gervasutta. Začeli so se pogovori z deželnim centrom za onkologijo v Avianu itd. Gre za dejavnost, ki se deloma že odvija in ki bi ob ustrezni preureditvi in seveda priznanju statusa, postala pomembna v deželnem kontekstu. Zanetti je posebej poudaril dejstvo, da na tem področju ni mogoče govoriti ustanavljanju dvojnikov struktur, ki že obstajajo. Da je temu tako priča podatek, da je skoraj polovica pacientov bolnišnice Janeza od Boga iz drugih pokrajin. Z izrazito gospodarskega vidika, bi bila taka rešitev -preureditev bolnišnice v deželni center za rehabilitacijo - povsem upravičena, saj ne gre pozabiti, da je bila zgrajena tudi ali predvsem z javnim denarjem. Delovnega srečanja so se udeležili tudi nekateri deželni svetovalci. Ritossa, Longo, Gambassini in An-tonaz so tudi posegli v razpravo. Longo je želel vedeti za potek četrtkovega srečanja, Antonaz je opozoril na odsotnost odbornika Fasole in podčrtal nujnost, da se vendarle sprejme konkretne odločitve, ker bo sicer čas povozil vse še tako lepe besede. Kot zadnji je spregovoril, v imenu sindikalni zvez CGIL/CISL/UIL, Vihorio Brancati. Ob razreševanju vprašanja je treba upoštevati tako tehnični, kakor politični vidik. Sindikati so res sklicali manifestacijo pod geslom ”Za rešitev bolnišnice Janeza od Boga”. Vendar pri tem delovna mesta niso prvi in edini problem. Tega bi že nekako rešili, saj je celo odbornik Fasola obljubil... Glavni problem je, kakšno vlogo dati ustanovi in kako. NOVICE Zahvala Pokrajine za pomoč pri postavitvi razstave V okviru razstave “Ottocento di frontiera” je vodstvo pokrajinskih muzejev iz Gorice zbralo skupino prostovoljcev, ki so sodelovali pri razstavi in vsem, kar se je v zvezi z razstavo dogajalo. Skupina štirinajstih razpoložljivih prostovoljcev je omogočila odprtje razstave V Coroninijevem dvorcu tudi v popoldanskih urah od torka, 10. oktobra dalje ves mesec s sledečim urnikom: 15.30 - 19.00. Pokrajina in vodstvo pokrajinskih muzejev se zahvaljujeta prostovoljcem, ki so dali na razpolago svoj prosti čas zato, da so umetnine na voljo vsem, ki si jih želijo ogledati. V štandrežu pomoč občanom glede prijav davka za smeti Rajonski svet v Štandrežu obvešča, da bodo ob upoštevanju skorajšnje zapadlosti roka za vlaganje prošenj za zmanjšanje davka na odvoz in uničevanje smeti, uvedli posebno svetovalsko službo. Rok za vlaganje prijav oz. prošenj na občino zapade v ponedeljek, 16. oktobra. Svetovalska služba bo delovala jutri, 11. t.m., od 11. do 12. ure ter v četrtek, 12. t.m., od 18. do 19. ure v prostorih rajonskega sveta. V Dolu prijeli 32 Romunov V Dolu v bližini Palkišča so včeraj zjutraj finančni stražniki prestregli skupino 32 romunskih državljanov, ki so ilegalno prestopili državno mejo med Slovenijo in Italijo. Skupina, v kateri je bilo 23 odraslih in devet otrok, je bila strpana v dveh kombijih. Financarji naj bi opazili tudi dva spremljevalca, ki pa sta pravočasno pobegnila proti meji. Domnevajo, da gre za slovenska državljana in da sta bila organizatorja ilegalnega prehoda meje. Skupino pribežnikov so kar po hitrem postopku legitimirali in jo spet pospremili do meje, tokrat na mednarodni mejni prehod pri Rdeči hiši. Pri opravljanju birokratskega postopka za izročitev slovenskim oblastem pa se je zadeva spričo števila Romrmov nekoliko zapletla, tako da so reveži morali kar lep čas čakati na “nikogaršnjih tleh” med zapornicami na obeh straneh prehoda. Zasegli avtoradio Philips Goriška kvestura sporoča, da so 7. t.m. v ulici Brigata Pavia priprli, na podlagi zapornega naloga, Maura Plazzija. Ob tem so Plazziju zasegli avtoradio znamke philips model DC720/PR s serijsko številko 0092-16-5002362. Ker domnevajo, da gre za blago sumljivega izvora, kvestura obvešča naj se interesenti, ki so v zadnjem času utrpeli krajo avtoradia omenjene znamke, zglasijo na kvesturi. Žeparja napadla turistko Včeraj okrog 16. ure sta dva mladeniča v središčni ulici Oberdan v Tržiču skušala iztrgati 55-letni švicarski državljanki torbico in nakit. Prišlo je do prerivanja. Zenska, ki je pri tem padla na tla, je začela kričati in s tem spravila v beg napadalca, ki sta zbežala praznih rok. Na podlagi precej točnega opisa so policisti začeli iskati napadlca, . vendar pa do zdaj brez uspeha. jSOVODNJE / OD 16. OKTOBRA Minirevolucija v umiku dela občinskih uradov Podobno kot pred kratkim v Gorici in v drugih občinah bodo tudi v Sovodnjah izvedli majhno “revolucijo” v urnikih poslovanja občinskih uradov. Uradi, ki največ poslujejo z občani bodo po novem razporedu odprti enkrat tedensko tudi v popoldanskem času, kljub temu pa bodo občanom Se vedno na razpolago tudi ob sobotah dopoldne. Tako se bodo izognili nevšečnostim, kakršne so se pojavile v Gorici, kjer je skoraj popolna zapora občinskih uradov prejšnjo soboto presenetila in tudi precej razburila marsikaterega občana. Novi urniki poslovanja uradov Občine So-vodnje ob Soči, ki bodo stopih v veljavo v ponedeljek, 16. oktobra, so sledeči: - anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo bodo odprti od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 ter od 12.00 do 13.30; ob sredah popoldne bodo uradi odprti za javnost od 15.30 do 18.00, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00. - tehnični urad bo za stranke odprt ob torkih in četrtkih od 12.00 do 13.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 18.00. Občinska knjižnica bo obratovala ob torkih in četrtkih v dopoldanskih urah in sicer od 10.00 do 12.00; v popoldanskih urah pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00. SGZ / PREDAVANJE ZA ČLANE Informacija o novih predpisih Izvedenci so obrazložili določila zakona St. 626 o varnosti na delu Prejšnji ponedeljek je bilo na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici predavanje o zakonskem dekretu št. 626, ki uvaja celo vrsto novih predpisov v zvezi z varnostjo pri delu. Srečanje je po oceni organizatorjev dobro uspelo, saj je privabilo številne člane in zadostilo njihovemu pričakovanju in potrebi po izčrpne j ši informaciji o pomembnih novostih, ki jih uvaja zakon. Koordinator večera je bil podpredsednik gospodarskega združenja Drago Tomšič, o zakonskih novostih pa so predavali strokovnjaki družbe “Nova salus”, s katero je Slovensko gospodarsko združenje podpisalo pogodbo za asistenco svojim elanom pri prilagojevanju zakonskim predpisom, ki jih predvideva dekret 626. Argument je zelo aktualen in istočasno za marsikaterega podjetnika zaskrbljujoč, saj bodo morala podjetja že do 27. novembra marsikaj postoriti na področju varnosti na delu, da se izognejo visokim globam, ki jih zakon predvideva. Po tem večeru imajo vsekakor člani združenja jasnejšo sliko glede novih obveznosti. SGZ namerava v kratkem organizirati še dve strokovni predavanji na prav tako zelo aktualni temi in sicer: reforma pokojninskega sistema in konkordati o odpustu davkov s privoljenjem davkoplačevalca (“con-cordato di massa con adesione”). Včeraj so zaprli prometu odsek Koiza pred Pokrajino Cim se na goriških ulicah zapre storitve. Se vedno je zaprta Seme- eno gradbišče, že se odpre novo. V niška ulica, kjer je sedaj na vrsti tudi informacijo avtomobilistom, ki se po- zapora križišča z Verdijevim korzom gosto znajdejo v labirintu pregrad in in Ul. sv. Ivana. V kratkem, najbrž zaprtih ulic naj povemo, da so včeraj pred koncem meseca pa je na vidiku zaprli prometu odsek Korza Italia tudi zapora Ul. sv. Mihaela (v prvi fa- pred Pokrajino med Drev. 24. maja in zi samo na Rojcah, potem pa dlje pro- Ul. Bellini (na sliki - Fotostudio Re- ti Štandrežu), kjer naj bi 8 mesecev portage), kjer nadaljujejo z izkopom postavljali kanalizacijo in druge teh- za nove napeljave mestnih podjetij za nološke napeljave. NOVICE V Italiji močno narašča prodaja šampanjca TURIN - V prvih osmih mesecih letošnjega leta je prodaja šampanjca v Italiji narasla za celih 40 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Podatek je objavila turinska družba Sagna, ki uvaža šampanjec francoskega proizvajalca Louisa Roedererja. Italija je vsekakor skupaj z Nemčijo in Veliko Britanijo na samem vrhu lestvice uvoznikov šampanjca, poleg tega pa je na prvem mestu glede uvoza naj dražjega šampanjca, kar jih danes premore tržišče: to je šampanjec »Matuzalem«, ki ga prodajajo samo v še-stlitrskih steklenicah po »zmerni« ceni treh milijonov lir. Italijanski delavci bolj produktivni od japonskih RIM - V tovarni veljajo štirje italijanski delavci toliko kot pet japonskih. In za to, kar Japonec proizvede v desetih urah, potrebuje njegov italijanski kolega le osem. Podatek, ki demantira doslej veljavno prepričanje, izhaja iz dolge analize svetovnega delovnega tržošča, ki ga je pripravila OCSE, t.j. Organizacija za kooperacijo in razvoj gospodarstva, v kateri sodeluje 25 držav. Po produktivnosti je vsekakor italijanski delavec na 9. mestu; na prvem je francoski, na drugem pa ameriški. ■ BANČNIŠTVO / ZAKULISNI BOJI MED ITALIJANSKIMI BANKAMI Ali bo Tižaška hranilnica ohranila svojo samostojnost? Na obzorju sto Cariplo in CossoVerono MILAN - Hranilnica Cariplo v Milanu sodi v najožji vrh italijanskih bank. Na lestvici bank je na četrtem mestu. Je najmočnejša hranilnica v Italiji, istočasno je tudi najmočnejša hranilnica v Evropi. Ob koncu lanskega leta je zbrala 114 tisoč milijard lir hranilnih vlog, njeno premoženje je vredno 10.331 milijard, ima 600 okenc, predvsem v vsej Lombardiji. Ima podružnice in reprezentančne urade v vsem svetu. V prejšnjem obdobju se je utrdila v Lombardiji, v zadnjem času je kupila večinske pakete v celi vrsti hranilnic v Srednji Italiji. Pred kratkim je z 10-odstotnim deležem vstopila tudi v goriško hranilnico. Sedaj si prizadeva kupiti nekaj deležev tudi v dunajski Bank Austria. Na tak način bi neposredno prišla na Češko, na Madžarsko in tudi v Slovenijo, kjer ima Bank Austria svoje banke - hčere. Na področju hranilnic je doslej imela neomejeno prvenstvo. Tega bo skoro gotovo tudi ohranila, pa čeprav so prav v krogu hranilnic že nekaj mesecev manevri, ki bi lahko prinesli do večjih sprememb v tem bančnem sektorju. Nobene tajnosti ni, da je središče teh manevrov v Veroni. Posluje v dobrem delu bogatega Veneta in tudi drugod v Srednji. Italiji. Hranilnica v Veroni je med italijanskimi bankami na 19. mestu. Že pred nekaj leti je kupila 25 odstotkov delnic vi-demsko-p ordenonske hranilnice (GRUP). Lani je sklenila zelo tesen sporazum s hranilnico v Tre-visu (Cassamarca). Konec tega leta naj bi te tri hranilnice sicer obdržale svojo samostojnost, vendar pa bodo delovale pod skupnim okriljem finančne družbe Unicredito, katerega srce bo seveda v Veroni. Te tri hranilnice so lani skupno zbrale 33.700 milijard hranilnih vlog, njih premoženje je vredno 4.120 milijard, imajo 450 podružnic. Te številke nikakor ne kratijo prvenstva milanski Cariplo. Manevri pa se nadaljujejo. V teku so pogovori, da bi v finančno družbo Unicredito pristopila tudi hranilnica iz Torina. Ta pa je močna, na 13. mestu med bankami v Italiji, lani je nabrala več kot 34.000 milijard lir hranilnih vlog, njeno premoženje je vredno 2.500 milijard, ima 357 okenc. Razširjena je v vsem Piemontu, sedaj si prizadeva kupiti še kakšno banko v Srednji Italiji, razmišlja tudi o povezavi z Verono. Seštevek raznih številk Verone in Torina pa ponuja že razmislek. Ce k temu dodamo še srčno željo Verone, da bi kupila 15 odstotkov delnic banke Ambrove-neto, potem je slika zelo zaokrožena. Ambroveneto je na italijanski bančni lestvici na enajstem mestu, ima 43.000 milijard hranilnih vlog, premoženje nad 2.000 milijard, 547 poslovalnic. In že dobimo povezavo na vsem italijanskem severu od meje s Francijo in Švico do tiste s Slovenijo in Avstrijo. Goriška Kmečka banka, za katero se zdi, da CassaVerona kaže veliko zanimanje, je le kamenček v teh velikih manevrih, ki bi lahko na mah, če bi v kasnejšem času prišlo tudi do operativne združitve, to skupino bank privedle v sam vrh italijanskega bančništva. Najbrž tudi zaradi tega so se v Cariplu (tam so več časa imeli notranje težave v vodstvu) odločili, da tudi sami pogledajo kam bi se lahko razširili. 10-od-stotni paket delnic v goriški hranilnici je le kamenček v tem mozaiku. Hranilnica v Padovi, ki je lani vzela nekakšno pokroviteljstvo nad hranilnico v Benetkah, ki se je znašla v neljubem položaju, že ima stike z Milanom. Padova je na 29. mestu v državi. Benetke so na 60. mestu. Njihova skupna vsota hranilnih vlog je nekaj nad 31.000 milijard, premoženje je vredno nekaj več kot 2.200 milijard, poslovalnic je skoro dvesto. Milan gleda tudi na hranilnico v Bologni. Ta je na 24. mestu v državi, zbrala je 20.000 milijard hranilnih vlog, premoženja ima nekaj nad 2.000 milijard, poslovalnic 127. O hranilnicah v Gorici in Vidmu smo že govorili. Ostaja tržaška, ki je doslej delovala v nekakšni »Splendid Isolation«. Do kdaj? Čeprav v tržaški banki nočejo o tem dajati izjav, se širijo govorice, da že imajo nekaj stikov s hranilnico v Padovi. V ozadju pa bi bila Cariplo. Drugi pa menijo, da bo tržaška hranilnica ubrala drugo pot. V upravni svet zavarovalnice Generali je bil izvoljen najbolj vplivni mož hranilnice v Veroni. Generali so v Trstu, brez dvoma ima ta svetovno pomembna finančna družba tudi vpliv na Tržaško hranilnic. Bo torej tudi ta šla v sodelovanje s svojo sestro iz Verone? Kot je mogoče razbrati iz tega, kar je bilo povedanega, so manevri v polnem teku. Bitke se bojujejo za- kulisami. Tokrat ne s topovi, marveč z milijardami. Marko VValtritsch NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. avgusta 1995 in zapadejo 29. avgustal997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 10. oktobra. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 16. oktobra. ■ Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. PRED OBČNIM ZBOROM SDGZ Priprave obračunov opravljenega dela Razpored sekcijskih občnih zborov Gospodarski operaterji, ki so včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, v teh dneh pripravljajo obračun opravljenega dela v zadnjem dveletnem obdobju in kujejo nove razvojne načrte. Izredni in redni občni zbor SDGZ je napovedan za nedeljo, 19. novembra 1995 v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Pred tem pa se bodo v naslednjih tednih zvrstili občni zbori posameznih sekcij Združenja. To bo priložnost za pregled in oceno delovanja odborov, izvolili bodo nove odbore in delegate, ki bodo zastopali sekcije na občnem zboru "združenja. Na skupščinah bodo obravnavali najvažnejše sindikalne teme in seznanili člane s številnimi zakonskimi novostmi, kot so npr. davčni konkordat, pokojninska reforma in izvajanje ukrepov za varnost pri delu. V sklopu Združenja bodo ustanovili novo sekcijo, ki bo povezala in združila proste poklice, kar predstavlja pomembno organizcijsko pridobi- tev in kadrovski premik za zaščito interesov profesionalcev. Koledar sekcijskih občnih zborov: 1) občni zbor sekcije zunanje trgovine - v ponedeljek, 16. oktobra ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu; 2) občni zbor obrtne sekcije - v torek, 17. oktobra ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; 3) občni- zbor gostinske sekcije - v ponedeljek, 23. oktobra ob 16. uri v restavraciji Pesek; 4) občni zbor sekcije trgovine na drobno - v sredo, 25. oktobra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; 5) ustanovni občni zbor sekcije prostih poklicev - v torek, 7. novembra ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, (ma) Priprave na razstavo »Vite ’95« GORICA - Se dva meseca manjkata do sejma »Vite ’95 - Poma ’95«, pripmve pa so že v polnem teku. Predvsem zaradi tega ker je ta mednarodna prireditev, evropske razsežnosti. Kdor bo na njej razstavljal in tudi obiskovalci se morajo nanjo dobro pripmviti. Sejemsko prireditve z naslovom »Eurovite« so na goriskem razstavišču prvič pripravili pred šestimi leti. V zelo kratkem času se je uveljavila kot najpomembnejša te vrste v evropskem prostoru. Trsne sadike seveda zanimajo vse vinogradnike. Evropa jih je polna. V naši deželi, v okolici Pordenona, pridelajo največ trsnih sadik, izvozijo jih ne le v Evropo marveč tudi v prekomorske dežele. Prav zaradi tega so letos iz naslova črtali evropsko označbo. Sejem bo odslej nosil naziv » Vite«. Ze lani so temu sejmu dodali še tistega z naslovom »Poma«. Na njem je, kot italijansko ime že samo pove, v ospredju zanimanja okusni sadež - jabolko. Goriški sejem bo od 30. novembra do 3. decembra. Jabolkom in sadjereji nasploh bodo letos posvetili veliko zanimanja. Osrednji strokovni posvet bo letos posvečen prav sadjereji. (mw) TRŽAŠKO KULTURNO POLETJE / ZADOVOLJSTVO ORGANIZATORJEV »Obisk prireditev se je podvojil« Prejšnji teden so med tiskovno konferenco v tržaški občinski palači predstavili zaključni obračun poletne sezone Triestate. Navdušenje organizatorjev in mestne upra-ve, ki je omogočila projekt, opravičujejo podatki. Nad petdeset tisoč obiskovalcev, šti-riinosemdeset dni delovanja, šestintrideset večerov disko glasbe, dvajset spektaklov in ravno toliko filmskih projekcij. »Letošnja Poletna sezona na Gradu sv. Justa je imela toliko obiskovalcev kot obe prejšnji skupaj, stala pa nas je manj kot prejšnja leta,« je novinarjem povedal odbornik za kulturo Roberto Damiani. O podatkih, ki so bili predstavljeni med tiskovno konferenco, smo se pogovorili z organizatorji. Najprej vprašanje, ki je za Trst skoraj obvezno. Vse statistike Potrjujejo, da je tržaško prebivalstvo nadpovprečno staro, vi pa ste ravno pred nekaj minutami poudarjali, da ste večino poletnih pobud namenili mladim... »Res smo to storili. Pa ne zato, ker na starejše nismo pomislili. Imeli smo mesec Časa, da predložimo program sezone in v tem mesecu so se zamisli kar kopičile. Toda nekateri mediji so nam že začeli očitati, da je program pisan ua kožo starejšim, za potrebe mladih pa da nima posluha. In tako smo se odločili, da take vesti demantiramo: z dejanji, ne z besedami. Potlej se je izteklo tako, da so ua koncerte res prihajali večino-ma“zreli” poslušalci, plese pa so obiskovali mladi.« Kaj pa najstniki? Kdor razpolaga z avtomobilom se paC z večjo lahkoto premika tudi v druga mesta, najstniki pa so ponavadi tisti, ki so vezani na domačo ponudbo. »Ob sobotah zvečer je na grad Prihajalo veliko mladoletnikov. Sobota je tudi dan, ko gredo starejši plesat kam dlje. Toda z najst-uiki je težava. Diskoteke na prostem ne moreš prirediti popoldne: zaenkrat ni še v naši moči, da bi sredi dneva (posebno poleti) zatemnili odprto grajsko dvorišče...« Med tiskovno konferenco ste omenili, da bi bilo treba naslednje leto poskrbeti za pokrit prostor. Kako daleč ste s tem projektom? »Tale zadeva s pokritim prostorom je bila letos pereča zaradi slabega vremena. Upajmo, da se tako deževno poletje ne bo ponovilo. Naslednje leto bomo morali vsekakor izbirati med dvema mož-nostima: ali postavimo velik šotor na dvorišču, ali se ob primeru slabega vremena preselimo v notranjost gradu.« Pojdimo k podatkom o koncertih. V preglednici, ki ste mi jo dali, ni nobenih podatkov o koncertu skupine Pooh. »Koncert je priredila naš team, ker pa je potekal na Trgu Unita in ne na Gradu sv. Justa, ga v preglednico nismo vključili. Moram pa priznati, da je bil to daleč najbolje obiskan koncert celotne sezone. Spektakel si je ogledalo 3.600 ljudi.« Drugo mesto na lestvici najbolj priljubljenih so zasedli Inti Illima-ni (na sliki, foto KROMA), na tretje mesto se je uvrstila skupina Momix. Se vam ne zdi nekoliko Čudno, da so Inti Illimani privabili več ljudi kot Mombc? Uspešen začetek niza Festival Horowiiz Europa V torek, 3. oktobra se je pričel koncertni niz, ki nosi naslov Festival Horovvitz Europa. Ta koncertni ciklus bo pripeljal v tržaško dvorano Trip-covich številne goste iz vsega sveta in bo trajal do 6. novembra. Niz petih koncertov so priredili International Musič Festival, »Homage to Horovvitz« in tržaško gledališče Verdi, vključuje pa se v jesensko simfonično sezono. Na prvem glasbenem srečanju je tržaško gledališče gostovalo ansambel Soloistes de Moscou-Montpellier, t.j. skupino glasbenikov, ki igrajo na godalne instrumente. Ansambel je do 1. 1991 vodil priznani sovjetski koncertist Jurij Bashmet. Soloistes de Moscou-Montleppier so nastopali po celem svetu, od 1. 1991 pa se je ansambel preselil v Montpellier. Prvi del tržaškega koncerta so pričeli z Diverti-mentom št. 3 KV 138 VVolfganga Amadeusa Mozarta. Že iz uvodnega stavka je bila razvidna izredno uglajena skupna zvočnost. Podajanje ansambla je bilo na zelo visoki koncertni ravni; skupina, ki je predstavila vse skladbe brez dirigenta, je uspešno postavila v ospredje predvsem bistvene glasbene komponente Mozartovega dela. Ob tem je ansambel z velikim glasbenim Čutom poudarjal melodične fragmente različnih glasov in uspešno izrabil dinamične nianse godalnih in- strumentov. Vsekakor so glasbeniki v celotni izvedbi predstavili diskretno zvočnost, ki je zelo verjetno temeljila na filoloških raziskavah. Prvi del sporeda sta zapolnila še druga dva Mozartova Divertimenta in sicer KV 137 in 136. Tudi tu je bil koncertni nivo izreden. V drugem delu koncerta pa je tržaško občinstvo lahko poslušalo skladbo Verklarte Nacht op. 4 Arnolda Schoenberga. Spored je na tak naCin stopil iz repertoarja prve dunajske šole, ki jo sestavljajo Haydn, Mozart in Beethoven, v tisto, ki bi jo lahko tolmačili kot drugo dunajsko šolo, to so Schoenberg, Berg in VVebern. V tej Schoenbergovi skladbi je skupina glasbenikov dokazala svojo zelo zlito skupno podajanje, ki se je izražalo predvsem v zliti zvočnosti glasbil. Zapletena skladba našega stoletja je v koncertni izvedbi dosegla ekspresivnost tega obdobja, s katero je Schoenberg izražal svoj notranji svet in tudi tisto, kar bi lahko imenovali »duševnost« tega obdobja. Godalna skupina je z veliko občutljivostjo sledila tem sugestijam glasbenega teksta in uresničila kvalitetni glasbeni dosežek. Ob koncu koncerta je dolgotrajno ploskanje občinstva prisililo izvajalce, da so poklonili še dva dodatka sporedu. Luisa Antoni ZGODOVINA / OB IZIDU KNJIGE »ROSSO E NERO« Polemike na teze Renza De Feliceja Kaj sta si pisala Churchill in Mussolini? »Vas to Čudi? Mene niti ne. Prvič: razlika v številu ni taka, da bi jo bilo vredno podčrtovati. 1.600 proti 1.400. To ni nic! Lahko jo pripišemo zunanjim vzrokom, na primer vremenu, datumu (skupina Mombc je nastopila 11. julija, Inti Illimani pa toCno dva meseca pozneje, 11. septembra). Poleg tega gre tu še za pomemben faktor okusa publike. Glasba in petje pritegneta več ljudi kot pa ples. In taki nastopi, kot je balet Mombc, pridejo vsekakor bolj do izraza v gledališču.« Toda tudi Ce ostanemo pri isti zvrsti, zabeležimo proti koncu sezone upad obiskov: nastopu skupine Klezmatics, ki je nastopila junija in izvajala židovsko glasbo in klezmer, je sledilo 846 ljudi, koncertu etnične glasbe 31. avgusta pa “komaj” 502... »To zato, ker je skupina Klezmatics svtovno znana, skupina Zorbas, ki je nastopila 31. avgusta, pa ne. Navsezadnje je tudi res, da ljudje “čutijo" poletje že sredi junija, čeprav je morda še hladno, avgusta pa se (posebno Ce postaja zrak zvečer že vlažen) začno počasi pripravljati na jesen.« Tako je pač: ko se poletna sezona nagne proti koncu, ostane časa ravno še za obračun, za pozdrave in... nacrte za prihodnje leto! Matejka Grgič Številni intelektualci, zgodovinarji in tudi politiki so mnenja, da je Renzo De Felice prvovrstni provokator. Znani italijanski zgodovinar se je namreč uveljavil s tem, da je napisal vrsto knjig, v katerih preučuje fašistično obdobje. Nekateri menijo, da je vse zelo pristransko in da hoče ponovno ovrednotiti Mussolinija (na sliki iz leta 1935) in njegov režim. Drugi z De Feli-cejem soglašajo, ko ta trdi, da preučuje le dosegljive dokumente in da skuša povedati resnico, pa Čeprav ta antifašistom ni pogodu. Zaradi tega se vsakokrat ko izide nova knjiga tega zgodovinarja, v Italiji vname polemika. Najbolj se je veseli sam De Felice, saj je to zanj poceni reklama in njegove knjige gredo takoj v ponatis. Tako je tudi z zadnjo z naslovom »Rosso e nero«. Gre za novo obliko zgodovinopisja, v obliki intervjuja, ki ga je naredil Pasquale Chessa. Knjiga s 167 stranmi je pri založbi Baldini & Gastoldi izšla prve dni septembra in je bila takoj razprodana. Morda bo že v teh dneh v knjigarnah prvi ponatis, predvsem po zaslugi ostrih polemik, ki so se pojavile tudi v angleškem in ameriškem tisku. Italijanski časopisi so bili v septembru polni teh polemik. Oglasili so se zgodovinarji, novinarji, tudi kak politik. Vprašati bi se morali, ali se »Rosso e nero« bere kot kriminalka, ali pa to velja za vse druge, ki so se oglasili. V tej zadnji knjigi Renzo De Felice podaja svoj pogled na dogajanje v Italiji med državljansko vojno. Na eni strani so bili Mussolinijevi fašisti s svojo salojsko republiko, na drugi proti-fašisti s CLNAI in partizanskimi skupinami, ki so odgovarjale raznim političnim strankam, v vojaškem oziru pa so se podrejale generalu Raf-faeleju Cadorni. De Felice trdi, da je le manjši del Italijanov bil angažiran na obeh straneh: le kakšnih 4 milijone ljudi, Italija pa je takrat imela 44 milijonov prebivalcev. Treba bi bilo upoštevati, da se je državljanska vojna skoro dve leti odvijala v severnem in le nekaj časa v delu srednje Italije, saj so na jugu že od vsega začetka hili Angloame-riCani. Številčno močnejši so bili fašisti. Imeli so oblast v velikih mestih, opirali so se na močno nemško vojsko, veljalo je, tudi obvezno novačenje. Partizani so bili moCni na podeželju in kjer so prevladovali, so imeli močno oporo v prebivalstvu. Že ta De Felicejeva teza vzbuja polemike. Do drugih prihaja tam, kjer zagovarja stališče, da je Mussolini ustanovil salojsko republiko, da bi Italijo zavaroval pred krutim nacističnim maščevanjem. Hitler se je nameraval nad Italijani, zaradi njihovega izdajstva, maščevati na krut naCin, tako kot je naredil z Rusi in Poljaki na Vzhodu. Mussolini naj bi torej hil dober patriot, ki se je v tem hudem Času žrtvoval za dobro italijanskih ljudi. V naših krajih bi Slovenci in Hrvati o tem lahko dolgo razpravljali in ovrgli to tezo. Največ polemik pa so vzbudile tiste strani v De Felicejevi knjigi, na katerih piše o tem, kako so partizani odkrili v nemško uniformo na namškem kamionu skritega Mussolinija, ga aretirali, njega, njegovo ljubico Claretto Petacci in nekatere druge vodilne fašiste ubili in jih potem obesili na milanskem Trgu Loreto. Zakaj je do tega prišlo so se v zadnjih tednih Italijani precej razpi- sali. Obujena je bila teza, v teh 50 letih že velikokrat napisana, o vržena, spet postavljena, in sicer da so Američani hoteli Mussolinija dobiti živega, da bi ga postavili pred sodišCe, da pa so voditelji CLNAI hoteli Mussolinija takoj likvidirati, da so jim v tem bili soglasni Angleži. Zakaj Angleži? Britanski premier VVinston Churchill je na začetku tridesetih let, kot veliko angleških konservativcev, s simpatijo gledal na Mussolinijev režim. Z Benitom Mussolinijem si je takrat dopisoval. Baje so ta pisma polna obojestranske hvale in simpatije. Med drugo vojno je Churchill ponosno stopil na Celo Angležev v vojni proti Hitlerju. Kljub temu pa je baje ohranil simpatijo do Mussolinija in sta si tudi v Času, ko sta si bila sovražnika, dopisovala. Churchill je že takrat razmišljal o povojnem spopadu s Stalinom, kar je s hladno vojno sicer samo politično tudi naredil po koncu zmagovite vojne proti Hitlerju. Te Churchillove ideje naj bi bile v njegovih pismih naslovljenih Mussoliniju. V teh pismih iz vojnega Časa naj bi bila tudi obljuba, da bo Italija po vojni lahko ohranila svoje predvojne meje, vključno Primorsko, Istro in Dalmacijo. Mussolini je haje na svoji zadnji poti imel s seboj aktovko, v kateri je bila tudi mapa z oznako »Churchill«. V njej naj bi bila nekatera pisma angleškega državnika. Drugi pravijo, da je bil celoten dosje v malem tovornjaku, ki so ga zasegli italijanski partizani. Tretji spet pravijo, da je skupina partizanov kore- spondenco med Mussolinijem in Churchillom skrila v kovinski zaboj in ga pokopala na nekem pokopališču. Sam VVinston Churchill je nekajkrat prišel na letovanje na jezero Como takoj po vojni, potem ko ga je laburist Clement Attlee premagal na volitvah. Pravijo, da je ta pisma iskal, vendar jih ni dobil. De Felicejeva knjiga »Rosso e nero« ponovno odpira razpravo o tem dopisovanju. Bi vsebina teh pisem zares tako kompromitirala dokaj Cisto Churchillovo osebnost? Ce je korespondenca zares ohranjena, bo kdaj sploh prišla na dan? Mnenja italijanskih zgodovinarjev se krešejo, zaenkrat le na straneh dnevnikov in tednikov. Morda že kaj kmalu pa še na učenih simpozijih. Marko VValtritsch GLEDALIŠČE / RECENZIJA AISHILOVE TRAGEDIJE SEDMERICA PROTI TEBAM TRST - Ob bežnem branju Aishilove tragedije iz leta 467 pr. n. št. v Rebulovem prevodu si Človek ne more kaj, da ob lepoti jezika, preprosti zgradbi dela in razvidnosti tragične situacije ne bi znova ugotavljal veličine antične misli in njenega avtorja, ki se je sam udeleževal herojskih bitk in pozneje z distanco prikazal problem vojne in z njo povezano etično vprašanje. Dogajanje je postavljeno v Tebe v Času kralja Eteo-kla, Ojdipovega sina in vnuka kralja Laiosa, člana rodu, ki je obremenjen z različnimi prestopki zoper božjo voljo, njegovega brata Polinejka pa bremeni se prekletstvo očeta Ojdipa. Vsebina ni zapletena: ar-gejska vojska je napadla Tebe in sedem mestnih vrat je treba braniti pred sedmimi napadalci, med katerimi je tudi Polinejk, Eteoklov brat, ki hoče »nazaj ocetno mesto in ocetni dom«. Bratomornost je vključena že v samo obrambo in napad, v stanje vojskovanja kot takšno. Tragedija se konca s sporočilom o bratskem poboju in odrešitvi Teb. V epilogu se Antigona upre mestni oblasti, ki sklene, da bo Polinejkovo truplo vrgla psom, in napove, da bo sama poskrbela za njegov pokop. Eteoklov in Polinejkov delež krvne krivde, iz katere izhaja tudi krivda pri njunem sporu za Ojdipovo lastnino, je navsezadnje enak, zato sta oba deležna iste usode: božje kazni - smrti. Ne smemo pozabiti, da je Aishil religiozen pesnik, zato je etično sporočilo v delu podobno svetopisemskemu in zelo jasno: Ne ubijaj! Režiser Mario Uršič je s pomočjo Jožeta Faganela priredil in nekoliko skrajšal besedilo, vendar tako, da ga sporočilno in vsebinsko ni okrnil, razdelil ga je na dva dela in osem slik in uvedel več novih oseb. V Aishilovi Sedmerici se Eteokles »pogovarja« z zborom deklet in se odziv Slu, v čemer se tudi skriva vzrok za delno statičnost; v Uršicevi prire- dbi pa nastopa kar dvajset oseb. Uršič je pokazal neverjetno iznajdljivost: ohranil je tragično bratomorno situacijo, le da jo je prenesel v današnji čas - na odru smo videli okrutno podobo vojne, ki se zdaj imenuje »balkanska«. V prvem delu predstave je režiser prikazal vojno z več skoraj nemimi obredi, za katere je vse do konca ustvarjala ustrezne dramatične poudarke glasba Gi-ampaola Corala, vrednost pa so jim dajali protipou-darki molka. Izjemna zgovornost molka nastopajočih je zlasti prišla do izraza v igri treh žensk (Mira Sardoč, Sara Balde, Miranda Caharija). V mladostni zaupljivosti pri posvetitvi v vojaški stan je bil pretresljiv in zgovorno ubogljiv Aleš Kolar v vlogi Sina, s čigar smrtjo se zaključi prvi del. Njegovo mater je igrala v bolečini mojstrska Miranda Caharija, ki je hkrati s tem zastopala tudi zbor tebanskih deklet in njegovo »antimilitaristi-čno« vizijo sveta, seveda v nasprotju z Eteoklovo »herojsko« vizijo. V drugem delu je Aleš Valič s pretanjeno igro odločnega sodobnega vo-žda opravljal izbiro junaških vojščakov in ustvaril pomemben vrhunec v točki odločitve, ki jo je glasovno obarval z nianso usodnosti. Vlogo Antigone je z zanimivimi poudarki odigrala Maja Blago-vič, Lučka Počkaj pa je bila očarljiva v vlogi Ismene. Eteokla na koncu pokopljejo v grob, ki je čakal nanj že od začetka predstave. Smrt Ojdipovih sinov v Uršičevi postavitvi res ne prinaša pravičnosti in osvoboditve, saj nadaljevanje tragične bratomorne situacije napoveduje tudi rožljanje orožja v daljavi. Nadaljevanje človeške slepote, stranpoti. Uspešna predstava, ki smo si jo ogledali v petek, je pretresla občinstvo, ki ji je pozorno in zbrano sledilo, nastopajoče pa nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Ivanka Hergold MUZEALSTVO / ZBOROVANJE DSM LJUBLJANA - Od srede do petka bo v Idriji v organizaciji Slovenskega muzejskega društva ter idrijskih in cerkljanskih muzealcev potekalo letošnje zborovanje Slovenskega muzejskega društva. Zborovanje, ki ga bodo pripraviti tretjič - sodelovanje je napovedalo 129 muzealcev iz 42 slovenskih ustanov - bo letos usmerjeno v štiri vsebinske sklope, ki bodo obsegati osnovno spomeniskovarstveno problematiko in tudi muzejske dejavnosti, namenjene promociji kulturne dediščine najširši javnosti. Udeleženci zborovanja bodo v delovnih skupinah obravnavali nove stalne postavitve v slovenskih muzejih, pridobivanje gradiva, vprašanja, ki se nanašajo na tehnično dediščino in interaktivnost v muzejski pedagoški praksi. Zborovanje bo temeljilo predvsem na razpravah; organizatorji so zbornik z referati udeležencev namenoma pripravili že pred začetkom zborovanja, kar pomeni, da bodo udeleženci o temah že informirani in pripravljeni na izmenjavo mnenj. Na včerajšnji - zelo profesionalno pripravljeni - tiskovni konferenci v KIC Križanke, na kateri so projekt predstaviti Taja Cepič, Boris Miocinovič, Vladimir Vilman, Andreja Rihter, Samo Bevk, Borut Rovšnik in Stane Mrvic, so muzealci povedali, da so priprave na letošnje zborovanje naletele na širok odziv in potrdile potrebo po tovrstnih srečanjih. Zborovanje bodo v navzočnosti kulturnega ministra Sergija Pelhana odprli v sredo ob 10. uri v Filmskem gledališču Idrija. Popoldne bo steklo delo v posameznih skupinah, program naslednjega dne pa bo obsegal okroglo mizo o finančni problematiki, predstavitev muzejskih projektov, skupno zasedanje s poročili posameznih skupin z razpravami, občni zbor društva in slovesno podelitev Valvasorjevih nagrad. V petek se ho zborovanje zaključilo z ogledom idrijske in cerkljanske regije. Vojko Urbančič Gotika v številkah LJUBLJANA - Ob zaključku razstave Gotika v Sloveniji - v Narodni galeriji in Cekinovem gradu je bila na ogled do 1. oktobra, kulturnozgodovinska razstava Svet predmetov v Narodnem muzeju bo na ogled do 22. oktobra - smo iz ustanove prejeti nekaj podatkov o njeni izvedbi in odzivih v javnosti. V celoti si je projekt, ki je bil bržone organizacijsko najzahtevnejši razstavni podvig Narodne galerije in vec drugih ustanov, ogledalo 23.965 obiskovalcev, od tega 2731 tujcev in 7938 šolarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani je v Narodno galerijo vstopilo 248 odstotkov veC obiskovalcev. Poleti se je zvrstilo 33 počitniških de lavnic za otroke in njihove starše. V času trajanja razstave so pripravili 480 posebnih dejavnosti, in sicer vodstva (290), slikarske in rezbarske delavnice (157), videoprojekcije (20), strokovna predavanja (7) in eno ekskurzijo. Oktobra bo ustanova zaradi zahtevnega vračanja umetnin - od 179 razstavljenih umetnin je bilo 82 izposojenih - in vnovične postavitve stalne zbirke zaprta, za konec novembra pa v novem krilu pripravljajo razstavo Štukatura 17. stoletja na Slovenskem, ki jo bo pripravila kustosinja Barbara Jaki Mozetič. Hkrati potekajo tudi dela pri postavitvi stalne zbirke evropskih mojstrov. (V. U.) Amsterdam: Franz von Stuck: Mit in patos (likovna, Van Gogh Museum, do 21. januarja 1996). Basel: Ilya Kabakov: Morje glasov (likovna, Museum fiir Gegenvvartkunst, do 5. novembra). Benetke: Beneški bienale 1995 (likovna, več lokacij, do 15. oktobra); Henry Moore (likovna, Fon-dazione Cini, do 26. novembra). Chicago: Claude Monet, 1840 - 1626 (likovna, The Art Institute of Chicago, do 26. novembra); Sodobna umetnost srednje vzhodne Evrope (likovna, Museum of Contemporary Art, do 26. novembra). Dunaj: Evropa po potopu. Umetnost 1945 -1965 (likovna, Kunslerhaus, do 10. decembra); V popolni harmoniji, slika in okvir. Od Van Gogha do Dalija (Kunstforum der Bank Au-stria, do 19. novembra); Ke-ith Haring, retrospektiva (likovna, KunstHaus Wien, do 31. oktobra); Eros in Mit - umetnost na dvom Rudolfa II. (likovna, Kunsthisto-risches Museum, do 31. oktobra); Kurt Weil Festival: Berlin - Pariš - New York (glasba, Musikverein, Konzerthaus, do 24. oktobra). Diisseldorf: Picassov svet otrok (likovna, Kunst-sammlung NRW, do 3. decembra). Gradec: Štajerska jesen (likovna, glasba, gledališče, multimedialna umetnost, več lokacij, do 22. oktobra). Hannover: Pa-blo Picasso: Pota skulpture in Spectrum, mednarodna fotografska nagrada (likovna, fotografija, Sprengel Museum Hannover, do 29. oktobra oziroma do 19. novembra). Mannheim: Turner v Nemčiji (likovna, Kunsthalle Mannheim, do 14. januarja 1996). PARIZ Pariški avtorji spet v Parizu Manet, Gauguin, Rodin... Chefs-d’oeuvre de la Ny Carlsberg Glyptotek de Copenhague. Musee d’Orsay, 62, me de Lille, Pariz, od 12. oktobra do 28. januarja 1996, odprto od torka de sobote med 10. in 18. uro (četrtek do 21.45), nedelja med 9. in 18. uro, informacije na tel. 0033/1/40 49 48 48. V muzeju Orsay bodo pojutrišnjim odprli razstavo del francoskih slikarjev in kiparjev iz zbirke gliptoteke Carlsberg, enega najuglednejših muzejev v Koebenhavnu. Med deli, ki so sicer redko na ogled zunaj danske prestolnice, bodo slikarske mojstrovine Cezarma, Degasa, Moneta, Maneta, Gauguina, Sisleya, Toulouse-Lautreca in Van Gogha, med kiparskimi pa si bo mogoče ogledati Ro-dinove, Barriasove, Duboisove in Gautherino-ve izdelke. Razstava bo združila mojstrovine iz danskega muzeja s tistimi iz stalne zbirke muzeja Orsay - ta sodi med mlajše pariške muzeje in v katerem hranijo najpomembnejšo zbirko francoskega slikarstva 19. stoletja, zlasti impresionistov in postimpresionistov) in bo omogočila redko priložnost, namreč ogled različnih različic istih del posameznih avtorjev, ki so danes v različnih zbirkah (na sliki: Edgar Degas: Velike plesalke v zelenem, 1898, različica iz Kobenhavna). BASEL Donavska šola Werke der Donauschule aus dem Kupfer-stichkabinett Basel und ein ratselhaftes Gemalde. Kunstmuseum Basel, St. Alban-Graben 16, Basel, do 14. januarja 1996, odprto od torka do nedelje med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0041/61/271 08 28. Izraz Donavska šola se navezuje na opuse slikarjev in grafikov Albrechta Altdorferja (ok. 1480-1538, na sliki: Ljubimca na žitnem polju, 1508), Wolfa Huberja (ok. 1480-1553), kiparja Hansa Leinbergerja in drugih avtorjev, ki so delovali na območju med Dunajem, Passauom, Regensburgom in vznožjem bavarskih ter avstrijskih Alp. Opus Donavske šole temelji na vplivih Albrechta Diirerja, za enega njenih najpomembnejših začetnikov pa velja Lucas Granadi, ki je pred odhodom v Saško delal na Dunaju. Značilnosti šole so poudarjanje narave in okolja, ki se na delih kaže v čustvenem odnosu do razsežnih krajin in do detajlov. Poleg grafik in risb teh avtorjev je na ogled tudi kvalitetno Kristusovo vstajenje, ki so ga nekoč pripisovali Griinevvaldu, pozneje pa so ga uvrstili v Altdorferjev krog. Razstava prinaša umetnostnozgodovinsko in restavratorsko analizo tega dela. LONDON Portreti vladarjev Dynasties: Painting in Tudor and Jacobean England 1530-1630. Tate Gallery, Mill-bank, London SWlP 4RG, od 12. oktobra do 7. januarja 1996, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 17.50 uro, nedelja med 14. in 17.50 uro, informacije na tel. 0044/171/887 8008. Razstava, ki jo bodo pojutrišnjim odprli v londonski Tate Gallery, ho ponujala pregled umetnosti v Angliji v času vladavine šestih monarhov od Hemika VIII. iz dinstije Tudor do Jakoba L, s katerim se je v začetku 17. stoletja začelo obdobje vladavine škotske dinastije Stevvart. Gre za čas, ko je Anglija doživela pomembne politične in kulturne spremembe in se razvila v evropsko velesilo. Razstavili bodo približno sto slik, miniatur, del na papirju, skulptur in tapiserij, med avtorji pa bodo tudi najznamenitejša imena poznorenesančne in zgodnjebaročne umetnosti: Hans Holbein mlajši, Anthony Van Dyck, Peter Paul Rubens, Inigo Jones in Nicholas Hilliard. Osrednja tema razstave bo razvoj podobe monarha; izbor dvornih potretov bo dokumentiral spremembe v konceptu predstavitve vladarskih oseb, pa tudi pripadnikov drugih angleških aristokratskih družin (na sliki: Pripisano angleški šoli: Elizabeta L, okoli 1588). London: Veliko mesto -Umetniki iz Afrike (likovna, Serpentine Gallery, do 5. novembra). Madrid: Lepota kraljevskega, tihožitja (likovna, Prado, do 29. oktobra). Miinchen: Fe-lix Vallotton (likovna, Kunsthalle der Hypo-Kul-turstiftung, do 5. novembra). New York: Vojaške uniforme in oblačila (oblikovanje, Metropolitan Museum of Art, do 26. novembra); Pariz: Charles-Louis Clerisseau, risbe iz Ermitaža in Dragulji starega vzhoda, od Sumercev do Sasanidov (likovna, arheologija, Louvre, oboje do 18. decembra); Cezanne (likovna, Grand Palais, do 1. januarja 1996); Keiichi Tahara (fotografija, Centre Photographique dTle-de-France, do 12. novembra). Praga: Zahodnočeška gotika (likovna. Narodni gale-rie, do 28. aprila 1996). Reka: Branko Ružič: Skulpture in gvaši (likovna, Mali salon Modeme galerije, do 15. oktobra). Rim: Guliel-mo Calderini; risbe (likovna, Palazzo delle esposi-zioni, do 22. oktobra). Rimini: Rimineška umetnost 14. stoletja (likovna, Mu-seo della citta, do 6. januarja 1996). Sankt Peters-burg: Dvakrat rešene, umetnine, ki jih je rdeča armada zaplenila v Nemčiji (likovna, Ermitaž, do 29. oktobra). Stockholm: Moda (modni design, Kultur-huset, do 14. januarja 1996). Verona: Španski nadrealizem, 1924 - 1939 (likovna, Palazzo Forti, do 22. oktobra). Ženeva: Kiparstvo Afrike, jugovzhodne Azije in Oceanije (likovna, Musee Barbier-Mu-eller, do 31. marca 1996). _ Pripravil Vojko Urbančič NOBELOVE NAGRADE / ZA ŠTUDIJE O GENETSKEM NADZORU PRI EMBRIONALNEM RAZVOJU ■KE] Američan, Švicar in Nemka dobitniki Nobelove nagrade Njihove raziskave so izredno pomembne za ugotavljanje dednih bolezni STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo so letos prejeli Nemka Christiane Nusslein-Volhard, Švicar Erič F. VVieschaus in American Edvvard B. Lewis za študije o genetskem nadzoru pri začetnem razvoju zarodkov. Trije nagrajenci si bodo razdelili nagrado v vrednosti 7,2 milijona švedskih kron, ki jo bodo prejeli 10. decembra v Stockholmu, ob obletnici smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Volhardova in 'VVieschaus, ki sta v sedemdesetih letih skupaj delala v evropskem laboratoriju za molekularno biologijo v Heidelbergu, sta v sadnih mušicah odkrila omejeno število genov, ki so izredno pomembni pri razvoju organizma že v prvih fazah embrionalne cepitve in poznejšega oblikovanja posameznih delov telesa. Levvis pa je preučeval osnovni mehanizem, s katerim geni pri žuželkah nadzorujejo nadaljnji razvoj osnovnega organskega tkiva. Pri tem je odkril, da se geni nahajajo v kromosomih v enakem zaporedju glede na dele telesa, tako da prvi gen nadzoruje razvoj glave, sredinski nadzorujejo razvoj trebušne votline, končni geni pa zadnji del trupa. V bistvu so ti geni neke vrste »zborovodje«, ki so si zelo podobni v vseh živih organizmih. Iz teh raziskav niso ugotovili samo, kako se razvija zarodek, temveč so postavili tudi temelje za ugotovitev izvora dednih okvar pri človeku. Zdravstvu koristni biologi Edvvard B. Levvis VVASHINGTON - Edward B. Levvis se je rodil 20. maja leta 1918 v Pennsylvaniji (Wilkes-Bar-re) in je torej najstarejši od letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade za medicino. Kot biolog je najprej študiral biostatistiko v Min-neapolisu, po letu 1942 pa se je posvetil genetiki in celo meteorologiji, tako da je v znanstvenih krogih znan zaradi svojega zelo širokega znanja. Skoraj dvajset let (od leta 1948 do leta 1966) je bil profesor biologije na Californij-skem inštitutu za tehnologijo (Cal-tech). Eno leto je poučeval genetiko na danski univerzi v Kobenha-vnu, prejel je častni akademski naslov univerz v Minnesoti in švedske univerze Umeaa. Zdaj pa je častni profesor kalifornijskega Caltecha. Levvis je eden od utemeljiteljev raziskav o tako imenovanih omeotiCnih genih, tako da marsikdo meni, da bi moral Nobelovo nagrado za medicino prejeti že pred leti. Erič F. VVieschaus BERN - Erič F. VVieschaus se je rodil v Švici 7. junija 1947, doštudiral biologijo na connecticutski univerzi Yale in je začel svojo znanstveno kariero kot samostojni raziskovalec v evropskem laboratoriju za molekularno biologijo v nemškem Heidelbergu, kjer je spoznal Volhardovo. V obdobju od leta 1975 do leta 1978 se je specializiral na zuriški univerzi s profesorjem Rolfom Noethigerjem in sočasno delal v francoskem centru za molekularno biologijo CNRS pri Parizu, pozneje pa se je izselil v ZDA, kjer je dobil ameriško državljanstvo. Od leta 1977 je kot raziskovalec sodeloval s centrom za biološko patologijo kali- fornijske univerze v Irvinu. Leta 1981 je postal asistent za biologijo na univerzi v Princetonu, stalni profesor pa leta 1987. Christiane Nusslein BERLIN - Christiane Niisslein-Volhard se je rodila 20. oktobra leta 1942 v Magdeburgu kot arhitektova hči, ki je že pri 12 letih sklenila, da se bo posvetila naravoslovnim vedam in je prva Nemka, ki je prejela Nobelovo nagrado za medicino. Volhardova vodi Planckov inštitut za biologijo in razvoj v Tubingenu, v znanstvenih krogih pa je dobila vzdevek »gcspa mušic«, ker je skoraj vse svoje znanstveno življenje posvetila raziskavam o sadnih mušicah. Za svoje raziskave je od leta 1986 prejela kar 26 domačih in tujih priznanj. Christine Niisslein-Volhard je poročena, a brez otrok, svoj prosti čas pa posveča vrtnarstvu. V zadnjem obdobju se je nekoliko izneverila svojim sadnim mušicah in zdaj raziskuje embrionalni razvoj tropskih ribic, ki se zelo hitro razmnožujejo. Nobelova nagrajenka za medicino Christiane Nusslein-Volhard V Kolumbiji aretirali Italijane, ki so imeli 32 kg čistega kokaina BOGOTA - Na letališču v kolumbijskem glavnem mestu so aretirali štiri Italijane, ki so imeli med prtljago skritih 32 kilogramov čistega kokaina. Štirje »turisti« so bili s svojim dragocenim tovorom namenjeni v Venezuelo. Italijane so baje odkrili, ker je bila policija obveščena, da neki Kolumbijec poskuša pretihotapiti večjo količino kokaina v Španijo. Domačina so res odkrili, poleg njega pa tudi štiri Italijane. Bambusove palice za irska »turista« s 1500 kg hašiša ISLAMABAD - Dva irska »turista«, ki sta že prestala desetmesečno zaporno kazen zaradi posesti 1500 kilogramov hašiša, sta vCeraj pred osvoboditvijo prejela še vsak po pet udarcev z bambusovo palico. Ker sta tujca, so ju pretepli v zaporu, za domačine je taka kazen javna. V Savdski Arabiji je vse več na smrt obsojenih žensk LONDON - Od začetka tega leta je bilo v Savdski Arabiji obglavljenih 176 moških in šest žensk, kar dokazuje, da število žrtev arabske pravice (ki uradno temelji na islamskih zapovedih, dejansko pa brani režim kraljevske družine) narašča iz leta v leto. Arabske oblasti so v manj kot treh letih na sitir-tno kazen obsodile enajst žensk. Od teh jih je bilo pet tujih državljank. Vse so imele manj kot 30 let. Smrtna kazen jih je doletela zaradi umora oziroma zaradi prekupčevanja z mamili, vendar je treba pri tem poudariti, da je v arabskih ječah zaprtih še na stotine tujk, krivih domnevnih spolnih zločinov, na desetine pa jih je pobegnilo ali izginilo, da bi ušle delodajalcem. Ni mogoče pozabiti na primer filipinske hišne pomočnice Sare Balabagan, ki je leta 1993 pri 14 letih ubila delodajalca, ki jo je nadlegoval, in zaradi tega zdaj tvega smrtno kazen. Most je popustil - 50 mrtvih A 1,7.IR - Pri alžirski oazi Aflou v pokrajini Laughouat (320 kilometrov južno od Alžira) je izgubilo življenje 50 delavcev. Prve vesti so navajale, da je neki tovornjak, poln delavcev, zgrmel v prepad, šele pozneje se je izvedelo, da so nalivi zadnjih dni načeh neki most, ki se je zrušil, ko je tovornjak zapeljal nanj. Bajna vsota za portret »Mao gre v Anyuan« PEKING - Neki kitajski poslovnež je za bajno vsoto 6,05 milijona juanov (približno milijon nemških mark) kupil portret »Mao gre v Anyuan«, ki je bil neke vrste simbol kulturne revolucije, tako da so vsi prepričani, da je anonimni kupec eden od nekdanjih rdečih gardistov. Oskrbovalna tovorna raketa za vesoljsko postajo Mir MOSKVA - Vsak Cas bi se morala z rusko vesoljsko postajo Mir spojiti tovorna raketa Progres-M29, ki so jo v nedeljo izstrelili iz Bajkonurja. Na krovu rakete je 1611 kilogramov hrane in znanstvenih naprav za posadko postaje, ki jo sestavljata Rusa Jurij Gizenko in Sergej Avdejev ter Nemec Thomas Reiter. ZDA / SAMO DVE LETI PO TRAGEDIJI V LOUISIANI® ŠPANIJA / AFERA PONAREJENEGA OLJA IZ OLJČNE REPICE Železniška nesreča v puščavi Vzrok za izlirjenje vlaka bi po prvih vesteh lahko bila sabotaža VVASHINGTON - Potniški vlak ameriške državne železniške družbe Amtrak je včeraj iz še nepojasnjenih razlogov iztiril v v arizonski puščavi. V nesreči je umrla ena oseba, več kot sto pa je bilo ranjenih. Po prvih poročilih bi lahko bila vzrok nesreče sabotaža, zato so oblasti že začele uradno preiskavo. Na kraj nesreče so s helikopterji prispeli celo agenti zvezne policije FBI. Potniški vlak Sunset Limited z 248 potniki ter 19 strojevodji in sprevodniki je vozil na progi Mia-mi-Los Angeles, ko je približno ob enih zjutraj po arizonskem Času iztiril. Nekaj vagonov je zgrmelo v približno devet metrov globoko grapo. Na osnovi prvih preiskav so inženirji železniške družbe Amtrak potrdili, da je do nesreče mogoče res prišlo zaradi sabotaže tračnic. Eden od strojevodij je namreč izjavil, da je tik pred nesrečo videl na tračnicah neznan predmet. Vesti v zvezi s tem so protislovne: drugi viri namreč poročajo, da je nesrečo povzročila okvara naprav za upravljanje vlaka. V nesreči je umrl en uslužbenec železnice, vec kot sto oseb pa je bilo ranjenih, od teh jih je trideset v kritičnem stanju. Reševalna akcija je stekla s težavo zaradi teme kot tudi zaradi odročnosti kraja nesreče, ki leži v gričevnatem področju, kjer ni cestnih povezav. Agenti zvezne policije, reševalci in gasilci so prispeli na kraj nesreče s helikopterjem, ranjence, ki so jih mukoma izvlekli iz razbitin, pa so prepeljali v najbližjo bolnišnico s trinajstimi posebno opremljenimi helikopterji. Vlak z dvanajstimi vagoni in dvema lokomotivama je iztiril, ko je peljal čez most v bližini mesteca Hy-der, ki je oddaljeno približno sto kilometrov od Phoenrica v Arizoni. Trije vagoni so strmoglavili v devet metrov globoko grapo, ostali pa so se prevrnili. Eden od potnikov je po nesreči izjavil, da ga je prebudilo močno tresenje; vlak se je zatem začel nevarno zibati, kočno pa se je počasi prevesil na eno stran in nato hrupno prevrnil na bok. Železniška družba Amtrak zdaj napeto čaka na izid policijske preiskave, saj se boji, da bi nesreča lahko še poslabšala njen ne najboljši položaj. Ljudje se vse pogosteje odločajo za potovanja z letalom, zlasti odkar je pred dvema letoma vlak iste družbe iztiril v močvirju v zvezni državi Louisiani in je v nesreči 47 oseb izgubilo življenje. Pred sodiščem tudi država Eden od svojcev žrtev strupene oljčne repice pred včerajšnjim začetkom sodne razprave. (Telefoto: AR) - MADRID - Pred sodnike se po 14 letih vrača škandal olja iz oljne repice, ki je leta 1981 v Španiji terjal 1200 mrtvih, več kot 20 tisoč ljudi pa se je zastrupilo. Zaradi škodljivih snovi v olju mnogi od preživelih še danes trpijo za hudimi in nepopravljivimi posledicami. Kljub temu so oblasti uradno priznale smrtno zastrupitev samo 430 oseb. V zvezi s škandalom so v preteklosti že sodili 13 industrijcem, ki so bili odgovorni za ponarejanje blja, zdaj pa bo moralo pred sodnike tudi sedem visokih funkcionarjev ministrstva za kmetijstvo oziroma vsi tisti, ki so dovolili distribucijo in prodajo ponarejenega olja. Obtoženi tvegajo do deset let zapora, vendar je javno tožilstvo že zahtevalo oprostitev, češ da njihovo ravnanje sploh ni bilo pravi vzrok zastrupitve. V sodnem postopku bodo zdaj skušali ugotoviti, ali je nemara odgovorna tudi država. Ge bodo sodne oblasti ugotovile, da je res tako, bi lahko žrtve zahtevale od države odškodnino, ki znaša 450 milijard pezet. Industrialci so namreč že takoj izjavili, da denarja nimajo. Ozračje v Madridu je zaradi sodne razprave zelo napeto, saj ljudje še niso pozabili na afero - kot dokazuje tudi dejstvo, da se je vCeraj pred sodiščem zbralo na stotine ljudi, ki so zahtevali strogo kazen tudi za obtožene državne uslužbence. LETNA SKUPŠČINA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA IN SVETOVNE BANKE Iskanje zdravila za krize v mehiškem slogu Najmanj skrbi ima Rusija, ki je Zahodu že povedala svoje VVASHINGTON (Reuter) - Finančni ministri in bančni guvernerji bogatih držav so pred današnjim letnim zasedanjem generalne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne Banke poskušali odvrniti pozornost z evropske tečajne krize. Podprli pa so dolgoročne ukrepe, ki bodo potrebni, Ce se bo svetovna finančna kriza pojavila v prihodnosti. Finančni zastopniki Francije, Italije in Evropske komisije so poudarjali, da nedavni pretres na evropskih finančnih trgih ni tako pomemben. Italijanski bančni guverner Fazio je izjavil, da se bo vrednost italijanske lire v prihodnosti povečevala, francoski bančni guverner Trichet pa je zatrdil, da' bo za stabilnost franka naredil vse, kar je treba. Združene države in njihove zaveznice iz skupine G10 (Belgija, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Nizozemska, Švedska in Švica) so v nedeljo že predložile načrt, ki naj bi MDS obogatil, s številnimi kreditnimi računi, iz katerih bi lahko Črpal, Ce bi prišlo do krize svetovnega finančnega sistema. Skušajo se zavarovati, saj si nove »krize v mehiškem slogu« ne želijo. Države G10 so se tako že zavezale, da v Mednarodni denarni sklad prispevajo 25 milijard dolarjev, ta denar pa naj bi bil pripravljen za trenutke nevarnosti v tako imenovanem splošnem skladu za posojilo. MDS želi znesek podvojiti z vzporednim finančnim skladom, v NOVICE Chirac v Španiji MADRID (dpa) - Osrednji temi dvodnevnih franco-sko-španskih pogovorov v Madridu, ki so se začeli včeraj, sta Evropska unija in položaj v Bosni. Jacquesa Chiraca, ki ga spremlja šest ministrov, je na madridskem letališču sprejel španski premier Felipe Gonzalez. Na začetku srečanja je španski kralj Juan Carlos pozval vse udeležence srečanja na slovesno kosilo. Spansko-francoska srečanja so na sporedu vsako leto, in to izmenično v Parizu in Madridu. Chirac in Gonzalez bosta pripravila konferenco EU o Sredozemlju, ki bo konec novembra v Barceloni, in vrh EU, ki bo sredi decembra v Madridu. Španijo zanima predvsem francoski odnos do schengenskega sporazuma, saj je Pariz zaradi težav z mednarodno trgovino z mamili in islamskim terorizmom napovedal podaljšanje poskusne faze tega sporazuma o prostem prometu ljudi in blaga v EU. Francoski in španski predstavniki se bodo pogovarjali tudi povezavi francoskega omrežja hitrih vlakov TGV s španskim železniškim omrežjem. Iz španskih vladnih krogov je bilo slišati, da se ne bodo pogovarjali o francoskih jedrskih poskusih. Iraška nevarnost še vedno preti KUVAJT (Reuter) - Kuvajtski ministrski predsednik je včeraj dejal, da Irak ozemeljskih teženj do sosednjih držav ne bo opustil, dokler bo na oblasti Sa-dam Husein. Prebivalce Kuvajta je pozval k nacionalni enotnosti, saj je treba računati na »ekspanzio-nistični pohlep« Bagdada. Države članice Zalivskega kooperacijskega sveta (GCC) pa je opozoril, da iraška nevarnost ne preti zgolj Kuvajtu. Povedal je tudi, da je informacije o namerah Iraka dobil prek »posebnih virov« iz prijateljskih držav, ki naj bi bili dokumentirani. Kdaj bo Irak svoje načrte uresničil, kuvajtski predsednik ni znal povedati, pripomnil pa je, da Saddam »čaka na najboljšo priložnost«. Kašmirski skrajneži niso izpustili turistov SRINAGAR (Reuter) - Trije od štirih turistov z Zahoda, ki jih je kašmirska militantna skupina ugrabila julija, so na silo pridržani dlje kot katerikoli tujec v indijski državi Kašnih. Uradni predstavniki ne vedo povedati, kdaj se bo njihova tragedija končala. Državljana Velike Britanije in Američana so ugrabi-li malo znani člani skupine Al Faran 4. julija letos. Četrti ugrabljeni je Nemec, ki je izginil nekaj dni pozneje. Uradniki so zagotovili, da so tujci živi, vendar so jih skrajneži preselili na območje Himalaje. Tuji diplomati, ki so v nenehnem stiku z indij-skiini oblastmi, o stanju ugrabljenih sproti poročajo njihovim družinam. Kim Jong II po očetovih stopinjah SEUL (Reuter) - Severna Koreja ima od včeraj novega vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Genrala Coa Kvanga so povišali v maršala, tako da politični analitiki že napovedujejo, da se bo nekronani kralj države Kim Jong II kmalu povišal v generalissima. To bo za sina dolgoletnega dikatatorja Kun D. Sunga šele prvi korak k prevzemu vseh očetovih položajev, saj bil le-ta tudi generalni sekretar komunistične partije in dosmrtni predsednik. katerega bi lahko prispevale tudi druge države. Ameriški finančni predstavnik Rubin je gospodarsko rast v svetu označil kot pozitivno. Optimizem je iz njegovih besed vel tudi zaradi dviga vrednosti dolarja v zadnjih mesecih. Ruski voditelj reform Cu-bajs je najprej poudaril, da se bo gospodarska rast v Rusiji začela v prihodnjem letu, potem pa je zahodnim državam svetoval, kako naj rešujejo vprašanje lastne počasne gospodarske rasti. Govor Cubajsa komisiji Merim je izzvenel kot predavanje strokovnjaka za monetarno politiko, ki se je odločil, da Zahodu končno pove svoje, saj so razvite države leta poskušale naučiti Rusijo, kaj naj ukrene z reformiranim gospodarstvom. Sporočilo ruskega predstavnika indu- strijskim državam v MDS je naznanilo, da bo Rusija na letošnjem srečanju predstavnikov MDS in Svetovne banke nastopila veliko bolj samozavestno. »V letu 1996 ne bomo potrebovali toliko denarja od MDS kot letos. Naš proračunski primanjkljaj v letu 1996 bo znašal le 3, 8 odstotka bruto domačega proizvoda, zato tako velike finančne pomoči od zunaj sploh ne bomo potrebovali,« je še dejal Cubajs. Bosna pa bo potrebovala pomoč mednarodne skupnosti v višini treh milijard dolarjev, da bo lahko obnovila gospodarstvo in ustvarila dostojen življenjski standard po uničenju v letih vojne, je dejal predstavnik Svetovne banke Thalwitz. Številka je precej nižja od 12 milijard dolarjev, ki jih zahteva Sarajevo. V OZADJU Začasni odbor MDS in skupni odbor Svetovne banke WASHINGTON (dpa) - Začasni odbor Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter skupni odbor Svetovne banke in MDS za razvoj sta svetovalni telesi za svet guvernerjev, v katerem je 179 predstavnikov držav članic. Na dveh letnih zasedanjih - spomladi in pred letnim zasedanjem v jeseni - predstavniki držav članic določijo politične smernice za delo MDS in Svetovne banke. Začasni odbor razpravlja na primer o višini posojil, ki jih lahko države članice prejmejo od MDS, kateri pogoji so vezani na posojila, ali bo MDS zaradi krize odobril dodatna sredstva za posojila ter kdaj in v kakšnem obsegu bo potekalo povečanje osnovnega kapitala. MDS daje tudi priporočila gospodarski in finančni politiki. Odbor za razvoj se pretežno ukvarja z največjimi težavami tretjega sveta Obe telesi imata zdaj 24 članov, od tega so večina finančni ministri ali guvernerji centralnih bank. Zaradi pomena Švice in Rusije sta ti dve državi dobili dodatna sedeža. ZDA, Nemčija, Japonska, Francija, Velika Britanija in Savdska Arabija imajo v MDS predstavnike, ki so jih imenovali posebej, druge članice pa za svojega predstavnika v MDS in Svetovni banki določijo finančnega ministra ali guvernerja centralne banke. MDS, ki so ga ustanovili leta 1944 v Bretton-VVoodsu, skrbi za stabilnost, sodelovanje in prosto trgovino -[ ANALIZA Dfiavam v razvoju imajo mednarodne finančne pomoči vedno premalo h VVASHINGTON Včeraj so države v razvoju vnovič zaprosile za več mednarodne finančne pomoči. Zdi se, da jih čaka težaven boj, saj se bogati industrijski narodi, ki bi jim podporo lahko ponudili, lastnega denarja še kako oklepajo. Skoraj vsi udeleženci letnega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke se strinjajo, da je treba revnim državam pomagati. Se zdaleč pa se vsi ne strinjajo o tem, kako naj bi pomoč izvajali in s čigavimi finančnimi sredstvi. Danes in juhi naj bi se udeleženci srečanja pogovarjali o načinih za dvig gospodarske rasti razvitih držav in ukrepih za uravnavanje valutnih tečajev. Ministri razvitih držav so ocenili, da se jim v prihodnosti obeta še višja gospodarska rast, pa tudi z nedavnim dvigom vrednosti dolarja so zadovoljni. »Lahko zatrdimo, da v indushij-skih državah obstaja veliko možnosti za gospodarsko rast brez inflacije,« je v nedeljo zvečer povedal predstavnik Mednarodnega denarnega sklada. Zastavlja pa se vprašanje, kako doseči, da bodo tudi najrevnejše države del svetovnega razvoja in prosperitete. Nekatere od tako imenovanih držav v razvoju so potožile, da sta za njihovo bedo v veliki meri odgovorna prav MDS in Svetovna banka. Tem organizacijam namreč dolgujejo toliko denarja, da ves prihodek porabijo samo za odplačevanje 'dolgov. Vsaj delna odpustitev dolga se jim zato zdi nujno pohebna. Do nedavnega se Mo-ednarodni monetarni sklad in Svetovna banka o oprostitvi posojil nista želela niti pogovarjati, saj sta se bala, da bi s tem izgubila verodostojnost in opogumila druge dolžnike, da bi se odplačevanju dolgov izognili. Zdaj pa naj bi Svetovna banka ustanovila mednarodni sklad, ki naj bi imel na voljo enajst milijard dolarjev in bi pomagal odpisati nekatere dolgove revnejšim državam. MDS ima v zvezi s tem pomisleke. Četudi bi dogovor o ustanovitvi sklada že obstajal, se še vedno zastavlja vprašanje, kako priti do finančnih sredstev zanj. Bogate države se namreč pritožujejo, da nimajo dovolj denarja za takšne dodatne shoške. Svetovna banka bi sicer lahko prispevala nekaj svojega dobička, vendar to ni dovolj. Nekatere glavne države, kot so Francija, Nemčija in Japonska, pa že nasprotujejo razprodaji zlata, ki jo izvaja MDS, da bi pomagal revnim. Zadeva pa se zdi še bolj črna, če si jo ogledamo iz najširše perspektive. V številnih državah, predvsem v Združenih državah, se vlade odločajo o tem, za koliko finančno pomoč skrčiti, ne za koliko jo povečati. Prihodnost Mednarodnega združenja za razvoj (IDA), podružnice Svetovne banke, ki je zadolžena za dajanje posojil brez obrestnih mer revnim državam, je celo resno ogrožena, saj ZDA obljubljenih sredstev nočejo več nakazovati. Rich Miller/ Reuter SENZACIONALNI PRESTOP POSLANCA BRITANSKE KONZERVATIVNE STRANKE Majorja zapuščajo »evropske podgane LONDON - Britanski premier John Major je znova doživel udarec iz vrst lastne stranke; pred začetkom redne letne konference vladajoče Konservativne stranke je Alan Hovvarth kot prvi konservativec v parlamentarni razpravi podprl stališče opozicijskih laburistov. S svojim dejanjem je spravil v zadrego konservativce, ki imajo zdaj v parlamentu le pet glasov več kot opozicija. Majorja, ki skuša zediniti svojo stranko, je Hovvarthova poteza razjezila, predvsem pa dejstvo, da je o njej zvedel šele po tem, ko so se o zadevi na prvih straneh razpisali britanski časopisi. »Prepričan sem, da gre za napako in da bo to priznal tudi Howarth,« je novinarjem odgovoril britanski premier, še prej pa je izjavil: »Ne shinjam se s Howarthovo analizo Konservativne stranke; nič nas ne bo odvrnilo od naše najpomembnejše naloge: zmagati na prihodnjih volitvah.« Hovvarth, ki je bil nekaj časa celo v vladi, je zavrnil zahteve ogorčenih strankarskih kolegov: svojega udobnega poslanskega sedeža ne bo odstopil drugemu, na prihodnjih volitvah tudi ne bo kandidiral na listi laburistične stranke. »Vlada se obnaša arogantno, kar.škoduje demokraciji in odnosom v družbi,« je izjavil 51-le-tni Howarth, ki poudarja, da so ga prevzele spremembe, za katere se zavzema vodja laburistov Tony Blair. Konservativci, ki so na oblasti že šestnajst let, se po Hovvarthovi izjavi »čedalje bolj ideološko nagibajo v desno«. Znano je, da je Blair lani, ko je stopil na čelo laburistov, radikalno spremenil strankino politiko, ki se je otresla nekaterih socialistično obarvanih načel. »Stališča Laburistične stranke so postala pozitivna, njena politika se zavzema za socialno pravičnost, čeprav se zaveda težav, s katerimi se sooča vlada,« je izjavil Hovvarth. Njegova izjava je prišla ob najbolj neugodnem času, saj se stranka pripravlja na letno konferenco, na kateri naj bi Major pred prihodnjimi splošnimi volitvami - te bodo sredi leta 1997 - dobil podporo za predlagano strankino politiko. Hovvarthov »pobeg« še kako koristi laburistom, ki so na letni shankarski konferenci odločno podprli Blaira in so zdaj še močnejši, medtem ko se konservativci še niso opomogli od vrste udarcev, saj so strankarske vrste že dolgo neenotne, nekateri pa so celo zahtevali Majorjev odstop z najvišjega položaja v stranki. Po glasovanju je sicer Major znova dobil podporo večine, zato so ji bile nekoliko bolj naklonjene tudi javnomnenjske ankete, čeprav je Gallupov inštitut v Daily Telegraphu včeraj objavil rezultate raziskave, po kateri laburisti za 30 točk vodijo pred konservativci (prejšnji mesec so imeli prednost 28 točk). Major je v izjavi za Sun skušal utišati očitke o prevelikem navdušenju za »združeno Evropo«, ki je tudi jabolko spora znotraj njegove stranke, saj nekateri konservativci nasprotujejo premoči evropske politike nad britansko. »Zavzemam se za sodelovanje z evropskimi državami, vendar to ne pomeni, da se strinjam z vsemi njihovi predlogi-Odločno nasprotujem načrtom o federalni Evropi, zato se konservativci k njej ne bomo priključili,« je zapisal Major. Sun, ki je med najzvestejšimi zagovorniki konservativcev, je Hovvarthovi potezi namenil uvodnik, v katerem je odpadnik opisan kot podgana. Tudi Daily Express je naklonjen reakciji iz vrst konservativcev; včeraj je pod člankom na naslovnici objavil fotografijo nameščenega Hovvartha, pod katero piše: »Smeh izdajalca.« Maggie Fox / Reuter VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI Sarajevo ne pristaja na premiije Natovo letalo napadlo srbske položaje SARAJEVO, ZAGREB, TORINO, ŽENEVA (dpa, Reuter) - Težko pričakovane ustavitve spopadov med sprtimi stranmi v Bosni in Hercegovini, ki naj bi začela veljati minuto po polnoči, ne bo. Bosansko-herce-govska vlada namreč ni privolila v ustavitev spopadov, ker niso izpolnjeni pogoji, zajeti v sporazumu. »Ne, ustavitve ognja ne bo, ker zahtevani pogoji skoraj niso izpolnjeni,« je novinarjem sporočil minister za stike z Združenimi narodi Hasan Muratovid. Sarajevo namred Se vedno nima obljubljene vode, elektrike in plina. Ekipe ZN do včeraj zveCer niso mogle popraviti zelo poškodovanega električnega omrežja, medtem ko se je z dobavami ruskega plina po poroči- lih sarajevske vlade zapletlo v Moskvi. »Dobava plina je bila glavni pogoj za ustavitev spopadov, zato smo zelo presenečeni, da Ruska federacija tega pogoja ni izpolnila,« je razvoj dogodkov komentiral minister Muratovid. Bosanski Srbi so včeraj zjutraj vnovič obstreljevali begunsko taborišče Živini-če v bližini Tuzle. Pri tem sta bili ubiti dve osebi. V poznejšem topniškem napadu na tuzelsko letališče je bil ubit norveški pripadnik mirovnih enot Združenih narodov, zato se je poveljstvo zveze Nato odločilo za letalski napad na srbske položaje. Po podatkih tiskovnega predstavnika Severnoatlantske zveze so ameriška bojna letala okoli 16. ure z lasersko vodenimi bombami uničila srbski poveljniški bunker v bližini letališča. Nadaljevali so se tudi spopadi med združenimi hrvaškimi in vladnimi silami ter enotami bosanskih Srbov na severu in zahodu Bosne. Hrvati in Bošnjaki naj bi napadali srbske položaje pri Sanskem Mostu, Ključu in Mrkonjič Gradu, v spopadih pri Doboju pa naj bi Srbi utrpeli hude izgube. Kot navajajo bosan-sko-hercegovski vladni viri, pa naj bi enote bosanskih Srbov sprožile novo ofenzivo na severozahodu države. Po poročilih hrvaškega radia naj bi Srbi s topništvom obstreljevali hrvaško ozemlje severno od Save, zato je bila v več mestih na tem območju razglašena splošna nevarnost. V napadu na Đakovo naj bi bil ubit en civilist, več oseb pa je bilo ranjenih. Generalni sekretar zveze Nato Willy Claes je včeraj ob koncu zasedanja severnoatlantske skupščine znova poudaril, da bodo Natove enote v Bosni sodelovale le v okviru mandata ZN in samo pod poveljstvom Severnoatlantske zveze. »To ne bo posredovanje brez Časovno opredeljenega konca, to ne bo posredovanje v Vietnamu in tudi ne akcija v Somaliji,« je dejal Claes. Predstavniki Organizacije islamske konference pa so po srečanju s predstavniki držav Članic skupine za stike v Ženevi izrazili Zeljo, da bi v mirovnih enotah v BiH sodelovali tudi vojaki iz islamskih držav. Svoje vojake naj bi v Bosno poslali Bangladeš, Pakistan, Egipt in Maroko. KRONOLOGIJA Leteča diplomacija Richarda Holbrooka HAMBURG (dpa) - Po dveh mesecih neumorne »potovalne« diplomacije ameriškega mirovnega posrednika Richarda Holbrooka kaže, da bo v Bosni kmalu začelo veljati premirje. Vzporedno z letalskimi napadi zveze Nato se je Holbrooke v preteklih sedmih tednih sestajal s pobtidnimi voditelji v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Najpomembnejši dogodki v zadnjih dveh mesecih: 1. avgust 1995: Nato sklene, da bo varoval vsa varovana območja ZN v Bosni. 28. avgust: Srbska granata na sarajevski tržnici ubije 35 in rani 90 ljudi. 30. avgust: Začne se skupna akcija Nata in enot za hitro posredovanje proti položajem bosanskih Srbov. 8. september: Enodnevna konferenca skupine za stike in zunanjih ministrov ZR Jugoslavije, BiH in Hrvaške v Ženevi se konca z dogovorom o bistvenih točkah za mimo rešitev spora. 14. september: Bosanski Srbi podpišejo dogovor, po katerem se obvezujejo, da bodo iz varovanega območja okrog Sarajeva umaknili vse težko orožje. Zveza Nato za tri dni ustavi letalske napade, nato pa 17. septembra podaljša rok za umik težkega orožja za tri dni. 20. september: Potem ko bosanski Srbi v roku izpolnijo postavljene pogoje, zveza Nato do nadaljnjega ustavi letalske napade. 26. september: Zrmanji ministri ZR Jugoslavije, Hrvaške in BiH se na enodnevnih mirovnih pogajanjih s skupino za stike v New Yorku dogovorijo o bistvenih točkah prihodnje ustave Bosne in Hercegovine. 5. oktober: Ameriški predsednik Clinton sporoči, da so se sprte strani dogovorile o premirju. Začelo naj bi veljati 10. oktobra ob pohioci, trajalo pa naj bi najmanj 60 dni. Sarajevo v navideznem sožitju srbskih napadalcev, obkoljenih Muslimanov in njihovih mednarodnih zaščitnikov (Telefoto: AP) ______________ANALIZA_____________ Presenetljiva enotnost velesil LONDON - Čeprav so bile v štirih letih bosanske vojne prelomljene številne obljube, vsa dosedanja premirja pa so ostala le Žalostna statistika, diplomati menijo, da ima sedanja mirovna pobuda najveC možnosti za obstanek. Na prvi pogled pa se možnosti za ustavitev najhuj-Sega konflikta, ki je izbruhnil v Evropi po drugi svetovni vojni, ne zdijo preveč obetavne. Le nekaj ur pred predvidenim premirjem so se boji na severu in severozahodu Bosne nadaljevali z vso silo. Natova letala so bila v pripravljenosti za maščevanje nad Srbi, ki so predvčerajšnjim na begunsko taborišče v bližini Tuzle odvrgh kasetno bombo. V srbskih napadih je bilo po trditvah bosanske vlade, ki je zagrozila s prekinitvijo mirovnega procesa, ubitih najmanj 15 ljudi, najmanj sto pa jih je bilo ranjenih. Politični analitiki trdijo, da nedavni dogodki v Bosni ne ogrožajo mirovnih prizadevanj, saj gre le za kombinacijo ozemljskih teženj tik pred nastopom premirja in tipičnih balkanskih (prenapihnjenih) groženj. »Nic od tega kar smo v Bosni videli v minulih dneh, ne bo vplivalo na splošno zaupanje v mirovni proces,« je izjavil neki evropski diplomat. Samozavest diplomatov je nedvomno posledica dejstva, da več deja- vnikov, ki so se pojavili v minulih dveh mesecih zagrizene ameriške diplomatske dejavnosti v Bosni, resnično utegne obroditi sadove. Vojaški analitiki trdijo, da so sprte strani ugotovile, da z vojskovanjem lahko dosežejo zelo malo; izčrpanost vseh strani in bližajoča se zima sta omenjeno mnenje še okrepili. Po hudih izgubah, ki so jih utrpeli Srbi, musli-mansko-hrvaški zavezniki zdaj nadzorujejo 51 odstotkov ozemlja, kar naj bi bilo zapisano tudi v mednarodnem mirovnem sporazumu, zaradi Cesar Muslimani in Hrvati odobravajo zamisel o ustavitvi spopadov. Srbi so doslej zavračali mirovni sporazum, saj je od njih zahteval, da se odpovedo prevelikemu kosu ozemlja, ki so ga zavzeli s silo. Razmere v Bosni so se zdaj seveda spremenile in Srbi imajo le malo možnosti, da bi si nedavno izgubljeno ozemlje pridobili nazaj, ne da bi z osvajalnim pohodom izzvali napad Natovih letal. Tudi Beograd si želi mir in odpravo ukrepov, zato se namesto predstavnikov bosanskih Srbov s svetom pogaja kar srbska prestolnica. • Ob naštetem pa seveda ne gre spregledati še enega izjemno pomembnega dejavnika; gre seveda za predano vpletenost VVashingtona v mirovni proces na Balkanu, ki je bil odsoten vse do avgusta letos, ko se je Clintonova administracija otresla nevarnega pritiska kongresa. Diplomati trdijo, da je dejavnost ameriške diplomacije vsaj deloma izboljšala načete odnose med ZDA in njenimi evropskimi zavezniki, ki so VVashington pred tem obtoževali, da vojno v Bosni »usmerja s strani« in pri tem spodbuja bosansko vlado k vojskovanju. Sarajevska vlada je v ZDA res našla veliko (moralno) oporo, možnost za vojaško posredovanje ameriške vojske v BiH pa je že zapravila. Ameriškemu posredniku Richardu Holbrooku je sprte strani na neposrednih pogovorih v Ženevi in New Yorku, kjer so se predstavniki treh strani srečali po letu dni »molka«, uspelo prepričati, da so sprejele osnovne točke mirovnega sporazuma. In Čeprav med zahodnimi zavezniki in Rusijo še vedno obstajajo velika razhajanja, ki zadevajo predvsem vlogo Nata v uresničevanju mirovne pogodbe, pa se Moskva v celoti strinja z mirovnim procesom. Med osrednjimi političnimi silami je Čutiti izjemno enotnost; kot kaže, se svet želi obesti bosanskega prekletstva, ki je izželo njegovo verodostojnost in usodno prizadelo mednarodne organizacije, kot sta OZN in Nato. Nicholas Doughty / Reuter MEDNARODNO SODIŠČE V HAAGU Prvi glas žrtev HAAG (Reuter) - Mednarodno sodiSCe Združenih narodov za vojne zločine je včeraj v Haagu začelo zasedanje, na katerem so o zločinih, ki so bili storjeni v Bosni in Hercego-vbu, prvič javno pričale žrtve domnevnih zločinov. MAKEDONSKI POLICISTI RAZISKUJEJO OZADJE NAPADA NA GLIGOROVA Atentat izvedli gangsleiji SKOPJE (Reuter) - Včeraj je makedonska policija sporočila, da se za nedavnim atentatom na Gligorova utegnejo skrivati gangsterji, saj Makedonija v tihotapljenju mamil in pranju denarja predstavlja pomembno mesto v evropski tihotapski verigi. Francoski sodnik Claude lorda je z zaslišanji prič, ki 80 pripovedovale o zločinih, za katere je odgovoren Dragan Nikolič, nekdanji poveljnik zaporniškega taborišča v Sušici, začel včeraj zjutraj. Nikobč naj bi vodil omenjeno taborišče v bližini Vlasenice na severovzhodu Bosne, kjer je bilo zaprtih 8000 Muslimanov. Dragan Nikolič je bil prvi bosanski Srb, ki ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na ob-aročju nekdanje Jugoslavije novembra lani obtožilo zločinov proti človeštvu. Sodi-SCe je namreč ugotovilo, da je Nikolič, ki kljub obsodbi ostaja na prostosti, odgovoren za smrt osmih muslimanskih zapornikov in mučenje desetih Muslimanov. V zvezi z omenjenimi zločini naj bi v prihodnjem tednu dni pričalo deset ljudi, potem pa naj bi mednarodno sodišče potrdilo obtožbo proti Nikoliču in izdalo mednarodni nalog za aretacijo. Vodilni tožilec Richard Goldstone je izjavil, da je v zvezi s strahotami, za katere je odgovoren nekdanji poveljnik zapora v Sušici, pred sodišče stopilo deset pogumnih ljudi, ki so bili v Vlasenici v času obravnavanih strahot. »Njihove izpovedi bodo prve, ki jih bo o zločinih na območju nekdanje Jugoslavije slišalo sodišče v Haagu in z njim ves svet,« je še dodal Goldstone. Sodišče v Haagu je zaradi zločinov proti človeštvu obsodilo 42 Srbov in enega Hrvata, doslej pa jim je uspelo aretirati le enega osumljenca. Tožilec se je v primera proti Nikoliču skliceval na določilo haaškega sodišča, ki dovoljuje sojenje v odsotnosti z zadostnimi dokazi prič; tožilci upajo, da bodo omenjeno določilo lahko uporabili tudi pri sojenju »najbolj uglednima osumljencema«, Radovanu Karadžiču in generalu Ra-tku Mladiču. Makedonski strokovnjak za razstreliva je dejal, da vsi znaki kažejo na to, da so atentat izvedli profesionalci. Dejal je, da je bil cilj napadalcev »odstraniti osebo, ki hoče uveljaviti zakon in red«. Zahodni diplomati v Skopju dvomijo o povezanosti atentata z gangsterji ter še vedno opozarjajo, da so bili storilci verjetno nasprotniki politike makedonskega približevanja Grčiji in Srbiji. Ker si Gligorov prizadeva za modernizacijo in vključitev Makedonije v evropske integracijske tokove, se mora zavzemati za strožjo protikriminal-no zakonodajo. Z novimi zakoni nameravajo zapolniti številne luknje v zakonih, ki zaenkrat omogočajo najrazličnejša ilegalna dejanja. Vlada je v začetku leta zaradi boja proti kriminalu odstavila številne vladne funkcionarje, ki so vpleteni v kriminalna dejanja, drugih pomembnejših rezultatov pa zaenkrat še ni dosegla. Včeraj so v makedon- skem parlamentu potrdili grško-makedonski sporazum o normalizaciji medsebojnih odnosov, kar je Zahod ocenil kot velik dosežek. Poteza naj bi dokazala, da je Makedonija kljub atentatu na njenega predsednika stabilna dr- žava in razumna sogovornica. Predsednik makedonske vlade Branko Cr-venkovski je po ratifikaciji sporzuma izjavil, da je konCno »postavljen košček v zapleten mozaik«, ki ponazarja razmere na turbulentnem območju. AZERBAJDŽAN / IZVOZ ČRNEGA ZLATA AZERBAJDŽANSKI NAFTOVOD RUSKO-CECENSKI SPOR Z naftovodom iz inskega objema Zahod se boji širitve vpliva Moskve BAKU - Včeraj se je mednarodni konzorcij odločil odpreti in sčasoma posodobiti naftovoda, prek katerih bo proti Zahodu Azerbajdžan izvažal svojo nafto. Vprašanje smeri gradnje naftovodov je večkrat zanetilo spore, v katere je posegel celo ameriški predsednik Clinton. Podpredsednik azer-bajdžanske državne naftne družbe Socar Ilham Alijev, sin predsednika Hajdarja Alijeva, je povedal, da bo nafta, načrpana ob in pod Kaspijskim jezerom, speljana v naftovoda, od katerih prvi poteka prek ruskega, drugi pa prek gruzijskega ozemlja. Predsednik Clinton naj bi bil v skrbeh zaradi naraščanja ruskega vpliva v tem delu sveta, zato je v nedavnem polurnem pogovoru s predsednikom Alijevom podprl predlog, po katerem naj bi država nafto izvažala prek dveh naftovodov. Nekateri poznavalci razmer na naftnem trgu menijo, da ima odločitev tudi simbolični pomen, saj se Rusija s Turčijo in drugimi zahodnoevropskimi državami že dalj časa poteguje za večji gospodarski in politični vpliv na tem območju. Azerbajdžanska mednarodna družba (AIOC), ki ima izvršilno oblast v konzorciju, je odločitev o načrtih za osem milijard dolarjev vredni projekt včeraj tudi uradno objavila. Visoki azerbajdžanski uradniki so poudarili, da bosta del več milijonov dolarjev vrednega dobička deležni tudi Rusija in Gruzija, ki bosta pobirali dajatve za naftovod. AIOC pričakuje, da bo nafta po njem stekla konec pri- hodnjega leta ali v začetku leta 1997; vsak dan naj bi načrpali približno 75 tisoč sodčkov. Čeprav sta Moskva in Turčija kot članici konzorcija dolgo vztrajali pri svojih stališčih, je bila končno oblikovana odločitev, sprejemljiva za vse. »Turčija se z njo strinja. Menimo, da predstavlja temelj za gradnjo tesnejšega sodelovanja,« je izjavil Vural Ataj, prvi sekretar turškega veleposlaništva v Bakuju. Na čelu mednarodnega konzorcija sta zveza britanskih družb Petroleum Co Pic in norveška Statoil, azerbajdžanska družba Socar pa je desetodstotni delničar. Druge članice so še: Amoco Corp, Pennzoil Corp, Unocal Corp, McDermott International Inc, Exxon Corp, Ramco Energy Pic, savdskoarabska Delta Nimir, turška družba Petroleum Corp in ruska Lukoil. Naftovod, speljan prek ruskega in čečenskega ozemlja, se bo končal v črnomorskem pristanišču Novorosisk. Za posodobitev drugega naftovoda, speljanega prek Gruzije, bo potrebno več sredstev; tako kot prvi se bo končal ob Cmem morju, in sicer v pristanišču Batumi. Pozneje bi ga lahko podaljšali do turškega sredozemskega pristanišča Cej-han, saj naj bi do leta 2010 načrpali 700 tisoč sodčkov azerbajdžanske nafte na dan. Po ocenah strokovnjakov je okrog Kaspijskega jezera in na jezerskem dnu naftnih zalog dovolj za prihodnjih trideset let. Elchin Nariman-Oglu / Reuter Menarodni konzorcij, ki je prevzel upravljanje kaspijskih naftnih polj, se je odločil, da bo za izvoz nafte na zahod uporabljal dva naftovoda. ZDA so nasprotovale uporabi samo enega naftovoda, ki poteka čez Rusijo. Ruski naftovod: po tem naftovodu naj bi dnevno izvozili 75 tisoč sodčkov nafte Gruzinski naftovod: drugi naftovod, ki bi ga lahko podaljšali do Turčije Kremelj zamrznil mirovni sporazum z uporniki MOSKVA (dpa) - Položaj v Čečeniji se zaradi atentata na poveljnika ruskih sil Romanova in obojestranskega obtoževanje čedalje bolj zaostruje. Rusko vodstvo se je včeraj sprlo zaradi vprašanja, ali naj v čečenskem glavnem mestu razglasi izredno stanje. Predsednik Jelcin se namreč kljub zahtevi ruske vlade ni odločil za ta ukrep. Po čečenskih navedbah je v ruskih napadih na dve čečenski vasi umrlo več kot 40 ljudi. V včeraj objavljeni izjavi čečenska stran rusko obtožuje »terorističnih dejanj proti civilnemu prebivalstvu«. Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva je te obtožbe odločno zavrnil. Ruski general Viktor Vlasenkov je včeraj v Groznem dejal, da mirovni sporazum, ki je bil sklenjen 30. julija, trenutno ne velja, kar pa po njegovih besedah ne pomeni, da mska stran ne bo izpolnila svojih obveznosti, torej umika svojih sil in razorožitve čečenskih upornikov. Zdravstveno stanje ruskega generala Romanova, ki je bil v bombnem atentatu hudo ranjen, je po mnenju zdravnikov še vedno »izredno kritično«. Romanov ima hujše poškodbe možganov, čeljusti, reber, srca in jeter. PRED PRVIMI PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V NEODVISNEM AZERBAJDŽANU Demokracija z okusom po diktaturi BAKU (Reuter) - Azerbajdžan se pred prvimi parlamentarnimi volitvami po razglasitvi neodvisnosti srečuje z dvomi, da bodo te vse prej kot svobodne in poštene. Prepoved sodelovanja na novembrskih volitvah desetim strankam, vključno s komunistično, in izvajanje stroge cenzure javnih občil vzbujata upravičene skrbi. V Ljudski fronti, ki je bila na oblasti leta 1992 in 1993, so povedali, da so jim dovolili sodelovanje na volitvah samo zaradi pritiskov ZDA in bojazni, da bi se sicer volitve zdele gola prevara. Vodja poslancev te stranke Asim Molzade je izjavil, da so zahodne države zagrozile predsedniku Hajdarju Ali-jevu s poslabšanjem odnosov, če Ljudski fronti ne bo dovolil sodelovanja na volitvah. »Če bodo volitve svobodne, se bomo dobro odrezali. Toda bojimo se, da bodo oblasti prikrojile izide.« Pomočnik Alijeva Vafa Gulizade je zanikal strahove opozicije: »Na volitve smo povabili številne zahodne opazovalce. V našem interesu je, da bi bil parlament večstrankarski.« Enaintrideset političnih strank je uspešno končalo »prvi tek z ovirami« in se registriralo za boj proti predsednikovi stranki Novi Azerbajdžan. Minister za pravosodje je izjavil, da je bila azerbajdžanska komunistična stranka prepovedana, ker so se njeni voditelji zavzemali za obnovo Sovjetske zveze, kar je kršitev republiške suverenosti. Komu- nisti obtožbe odločno zanikajo in dodajajo, da si prizadevajo za neodvisen in socialističen Azerbajdžan. Alijev, politik iz sovjetskega obdobja, se zanaša na svojo podobo poroka stabilnosti v državi, znani po nenadnih političnih prevratih. Kljub temu ničesar ne prepušča naključju. Njegovi portreti in izbrane misli krasijo velike oglasne deske in spominjajo na čase Brežnjeva, ko je bil Alijev član pohtbiro-ja sovjetske Komunistične partije. Državna televizija namenja veliko prostora njegovim govorom in nastopom. Azerbajdžan ima veliko naftno bogastvo, kljub temu pa je večina prebivalcev revnih. Volilci bodo izbrali 150- članski parlament. Enaintrideset strank mora zdaj zbrati 50 tisoč podpisov, da bi lahko sodelovale na novembrskih volitvah. Nacionalistični predsednik Albufaz Elčibej je po vojaškem prevratu junija leta 1993 pobegnil v Nahičevan, kjer zdaj živi v osami. Prevrat je na na oblast pripeljal Alijeva, ki je bil leta 1993 izvoljen z 90 odstotki glasov. Takratne volitve so tuji opazovalci in opozicija označili kot nepoštene. Ljudska fronta, glasni kritik predsednika, je zaradi tega že dolgo v težavah. Vlada obtožuje njene voditelje, da so v času kratkotrajne oblasti zlorabih položaje, da nezakonito posedujejo orožje in da kujejo zaroto proti Ali-jevu. Fronta trdi, da so številni njeni člani v zaporih, obtoženi žaljenja predsednika - kaznivega dejanja, ki vas lahko stane tudi do šest let zapora. Čeprav izhaja kar nekaj opozicijskih časnikov, so ti pogosto posejani z belimi lisami. Vladni cenzorji skrbno brišejo informacije, ki se jim zdijo neprimerne za javnost. Zahodni strokovnjaki menijo, da je volilna zakonodaja naklonjena Alijevu in da odpira vrata manipulacijam. Nekaj opozicijskih strank je prijavilo celo fizično trpinčenje privržencev, ki so podpisali peticije za registracijo. Številni zahodni diplomati, ki so akreditirani v Bakuju, priznavajo nepravilnosti, vendar dodajajo, da je treba državo soditi po merilih nekdanje Sovjetske zveze, ki postaja čedalje bolj nedemokratična. Lavvrence Sheets / Reuter GORSKI KARABAH SE VRAČA ŽIVLJENJE Nigel Stephenson / Reuter LACIN - Osamljeni Lačin, kjer so hiše v glavnem poškodovane in brez streh, ni videti kot mesto, za katerega bi kdo dal svoje življenje. Vendar je Lačin, ki je nekoč pripadal Azerbajdžanu, zdaj pa ga nadzirajo Armenci, strateško zelo pomemben, saj leži natančno na sredini Gorskega Kara-baha ob edini cesti, Id to sporno enklavo povezuje z zunanjim svetom. Tam je med leti 1988 in 1994 v spopadih umrlo več kot 15 tisoč ljudi. Vse, kar je od mesta ostalo, je cesta, ki povezuje to gorato regijo z Armenijo. Azerbajdžan zdaj brezpogojno zahteva vrnitev Lačina, ki je bil včasih naseljen v glavnem z Azeri in Kurdi. Gorski Karabah, kjer so večinsko prebivalstvo Armenci, je Kremelj dodelil Azerbajdžanu leta 1923. V osemdesetih je nastalo gibanje za neodvisnost in leta 1988 je enklava razglasila samostojnost. Začela se je krvava vojna med Azerbajdžanci in avtohtonimi Armenci. Slednji so postopno prevzeli nadzor nad celotnim območjem Gorskega Karabaha in velikim delom azerbaj-džanskega ozemlja, nato pa vztrajali pri oblikovanju nevtralnega varnostnega ozemlja. Približno milijon Azerbajdžancev je zapustilo svoje domove. Orožje je utihnilo šele maja 1994, ko je bilo podpisano premirje. Od takrat potekajo mirovna pogajanja in Azer- bajdžan trmasto vztraja pri vrnitvi Lačina ter vasi Suši in Karabah. Na to, da bi pravoslavni Armenci, ki jih ozemeljsko povsem »obkoljujejo« azerbajdžanski muslimani, predali mesto, ki leži na glavni oskrbovalni poti za vso enklavo, se zdi kratkomalo neverjetno. Po mnenju šefa regionalne administracije Sarkisa Hagopjana bi predaja poti v azerbajdžanske roke povzročila izselitev celotnega prebivalstva. V okolici Lačina med vojno ni bilo večjih bojev. Kot pripoveduje Hagopjan, so Azeri pri odhodu svoje domove zažgah. »Predlagali smo jim, naj ostanejo in živijo v prijateljstvu z nami, vendar jih je večina odšla v Iran. Tako je mesto, ki je imelo včasih več kot osem tisoč prebivalcev, ostalo povsem prazno.« Zapuščene hiše so nasehh Armenci, ki so izgubili svoje domačije na drugih koncih Gorskega Karabaha. Za Lačin so se odločili, ker je od drugod težko oditi v Armenijo, še težje pa dobiti zemljo. Naseljencem pomaga armenska vlada, dobivajo pa tudi humanitarno pomoč od Evropske unije. Z električno energijo jih brezplačno oskrbuje Armenija, saj prebivalci nimajo denarja, da bi jo plačali. V mestu ni vode, trgovino pa so porušile granate. Domačini načrtujejo, da bodo kmalu začeli peči kruh. Trenutno v regiji delujejo štiri šole, kmalu pa bodo odprli še 14 novih. Hagopjan zatrjuje, da za vsem tem ne stoji politika etnično nadzorovanega naseljevanja Lačina samo z Armenci. Armenija sicer-priznava, da podpira 150 tisoč karabaških rojakov, vendar poudarja, da gre zgolj za diplomatsko in logistično pomoč, ne pa za vojaško podporo. V Helsinkih pod pokroviteljstvom Finske in Rusije še vedno potekajo mirovna pogajanja o prihodnosti Gorskega Karabaha. Čeprav je karabaški zunanji minister Valerij Atajanjan nedavno izjavil, da Lačina nikoli ne bodo predali Azerbajdžanu, so diplomati še vedno optimistični in govorijo o skorajšnji politični rešitvi. V Stepanakertu, glavnem mestu enklave, je na vsakem koraku mogoče naleteti na prizore, ki pričajo o enem najdaljših etničnih sporov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Čeprav so velik del mesta že obnovili in odstranili večino posledic vojne, pa ljudje gorja ne bodo nikoh pozabiti. V stanovanju Jakova Gazarjana stojijo na klavirju tri fotografije. Na njih so Gazarjanov edinec in svaka. Vsi so padli v šestletni vojni. »Umrli so junaške smrti, bojevati so se za neodvisnost in svobodo, za našo državo in narod,« pravi Jakov, po poklicu upravitelj mestnega gledališča. Njegov sin Ararat je služil v sovjetski mornarici v Murmansku. Ko so ga leta 1988 odpoklicati, se je prijavil v karabaško vojsko. Skupaj s soborcema je bil ubit, ko je njihov avto zapeljal na mino. Tudi Stepanakert se je med vojno znašel na bojni črti. Azerbajdžanske sile so mesto Suši, ki leži nad prestolnico, obstreljevale z granatami in raketami. Dva izstrelka sta padla na stanovanje Gazarja-novih in ga povsem uničila. Jakov in njegova žena Olja sta nato dve leti živela v kleti. Po koncu spopadov so stanovanja v Stepanakertu obnovili s pomočjo armenske vlade in izseljencev. Kljub temu se prebivalci še soočajo s številnimi težavami, saj imajo gospodinjstva električno eneigijo le štiri ure na dan. Tudi vodnega in kanalizacijskega sistema še niso obnovili. Araratova žena in otrok zdaj živita z Gazarjanovimi v prenovljenem stanovanju. Jakov pravi, da jim ne gre slabo, saj so vsi odrasli zaposleni. V Stepanakertu, ki leži med strmimi pečinami, je mimo in ljudje so videti sproščeni. V parku je celo zabaviščni sejem. Vojna pa je pustila posledice: uničena je gorska cesta, ki skozi tako imenovani Latinov koridor vodi v Armenijo. Ob cesti še vedno leži veliko porušenih vasi in uničenih vozil. Gorski Karabah počasi gradi svoj državni aparat, čeprav ga nobena država - niti Armenija - še ni priznala. Mirovni pogovori sicer potekajo, vendar je do sklenitve splošnega sporazuma še daleč. Kara-baski Armenci želijo najprej rešiti vprašanje svojega statusa in se šele potem pogovarjati o vrnitvi ozemlja, Azerbajdžan pa vrnitev Lačina in Sušija postavlja kot pogoj za rešitev spora. SVETA TROJICA / JEZERO LENART / ŽRTVE POVOJNIH POBOJEV NOVICE Neizkoriščen trojiški biser Živahen utrip ob jezeru bi popestril turistično ponudbo Na občini v Lenartu menijo, da bi bilo treba začeti z oživljanjem enega najlepSih delov osrednjih Slovenskih goric. O tem so že pred leti izdelati posebno Studijo z možnostmi vsestranske izkoriščenosti jezera in okolice. Za zdaj je jezero zanimivo predvsem za ribiče, tudi ribiški turizem je lepo razvit, sicer pa je to naravno bogastvo povsem osamljeno in neizkoriščeno. Nov navdih mu daje bistro 2aba, ki ga je zgradilo podjetje Nade Plancutič, sicer domačinke iz Lenarta. Bistro je dodobra razgibal življenje °b jezeru, saj se v njem vselej dogaja kaj zanimivega, na terasi pa se poleg ribičev zelo radi zbirajo tudi številni obiskovalci Slovenskih goric, izletniki iz domovine in tujine, pa tudi romarji, ki Prihajajo v znano romarsko cerkev Sv. Trojice. Nove študije ne potrebujejo, odločno trdijo v Trojici. Skrajni čas je, da se stvari premaknejo z mrtve točke, dodajajo turistični de- lavci Lenarta in Sv. Trojice, saj bi lahko marsikaj postorili že z dobro voljo domačinov in vseh, ki jim je Tro-jiško jezero pri srcu. Jezero daje veliko možnosti za večji razvoj ribiškega turizma. Tuji ribiči radi prihajajo v Trojico, žal pa zdaj razen vode in rib nimajo druge ponudbe. Bistro Žaba snuje nove programe, pa tudi drugi gostinski lokah v Trojici bi morali slediti tem zahtevam. RD Pesnica je letos za promocijo kraja veliko storilo, prav v Sv. Trojici je bilo tekmovanje za pokal Alpe-Jadran, pripravili pa so še nekaj podobnih prireditev. Na svoj račun naj bi prišli tudi ljubitelji deskanja na vodi, vozniki čolnov in sprehajalci. Marjan Toš KAP1LA / KRAJEVNA SKUPNOST Ali Kapelčani res onesnažujejo Radence? Pri predstavljanju krajevne skupnosti Kapela bi težko našli boljšega sogovornika, kot je tajnik Miha Petek, saj najbolje pozna vsak kotiček te krajevne skupnosti, ki jo stavlja kar štirinajst vasi. Ravno zaradi številnih vasi nnajo v krajevni skupnosti največ težav s prometno in komunalno infrastrukturo. Krajevna skupnost ima 478 gospodinjstev, v katerih živi 1691 prebivalcev. To je predvsem kmečko Prebivalstvo, saj je kar 273 gospodinjstev, ki so bolj ali manj ukvarjajo s kmetijstvom. Kljub veliki razdrobljenosti so prebivalci kapelske krajevne skupnosti zelo povezani, ker so že zdavnaj spoznali, da lahko le s skupnimi močmi rešijo marsikatero od skupnih težav. V začetku leta se je iztekel krajevni samoprispevek, od sredstev, ki so jtii zbrali, pa so krajani 27 odstotkov namenili za dozidavo osnovne šole, asfaltirah so tri kilometre krajevnih cest in uredili krajevno pokopališče. Ko bo še bolj zaživela nova lokalna-samouprava, bodo razpisati referendum za še en samoprispevek, saj se zave-tiajo, da je še veliko skupnih ciljev, ki jih bo treba doseči. »Ožji del Kapele bo treba opremiti z novo kanalizacijo, saj je prebivalcev čedalje več, Kapelčani pa prek potokov onesnažujejo Radence. Nekaj denarja Pričakujemo od države, saj naša KS spada med demografsko ogrožena območja.« Srečujejo se tudi z drugimi težavami, Oko-siovci na primer niso priključeni na krajevni vodovod, zato bi potrebovali novo vodno zajetje. V tem Projektu bi lahko sodelovala tudi sosednja občina Sv. mri j, kajti od tam bi lahko vodo dobila tudi vas Dra-gotinci. Telefonijo smo dobro uredili že prejšnja le-m.« je povedal Miha Petek, riejal je še, da v KS vlada veliko zanimanje za kabel-sko-razdelilni sistem in da se bodo na svetu KS dogovorili, komu bodo predali ta projekt. Do nesoglasij je prišlo le na seji, ko so krajani želeh, da bi cesto na Ro-žičkem Vrhu moderniziralo CP Murska Sobota, ne pa GP Pomgrad. Tudi strankarske interese v KS zanemarijo, kadar gre za skupne interese, čeprav v svetu krajevne skupnosti sedijo člani nekaterih strank in celo nekaj strankarskih prvakov. Letos veliko pozornost namenjanje popravilu in vzdrževanju krajevnih cest. Poleg modernizacije ceste na Rožičkem Vrhu so pri-peljak 400 kubičnih metrov gramoza. »Moti me, ko posamezniki želijo, da bi z gramozom posuli tudi nekatere dovozne ceste do hiš, ki niso v lasti krajevne skupnosti, temveč zasebne. Zato se o tem vedno prepričam na katastru,« je dejal Petek. Dodal je še, da so v KS zadovoljni s financiranjem občine Radenci, kar za nekdanjo skupno občino ne more trditi. Izvedeli smo tudi, da bi v središču Kapele morali urediti pločnike in pokrito avtobusno postajališče. Ne vedo tudi, kaj bo s staro šolo, ki propada in je pod nadzorom spomeniškega varstva. Najraje bi jo preuredili za različne lokale, toda ker to ne bo mogoče, bodo v stavbi uredili stanovanja. Podobno razmišljajo tudi o starem zadružnem domu. Želijo si namreč, da bi njihov kraj postal turistično bolj privlačen, urejen in prijazen. Oste Bakal Spomenik bo stal v Hrastovcu Se vedno zbirajo podatke o taborišču Občinski svet je imenoval poseben odbor za postavitev spominskega obeležja žrtvam povojnih pobojev v taborišču Hrastovec. Odbor je že pripravil nekaj predlogov za obeležje v Hrastovcu. Člani odbora so že na prvi seji menih, da je treba nadaljevati delo prejšnje komisije za proučevanje množičnih pobojev in pravnodvo-mljivih procesov, saj je komisija pripravila veliko podatkov in izdelala izčrpno poročilo o žrtvah druge svetovne vojne na območju sedanje občine Lenart. Pri tem se je opirala na strokovno raziskavo Nemirni Hrastovec, v kateri je zgodovinsko obdelano in pojasnjeno dogajanje v taborišču Hrastovec od maja do septembra 1945. Zbranih je tudi veliko dokumentov in pričevanj, ki dopolnjujeo znane resnice o tem delu lenarške pol pretekle zgodovine. Člani odbora so vnovič poudarih, da je treba delati pošteno, objektivno in brez vnaprejšnjih pohtičnih sodb. Vsem žrtvam je treba postaviti spomisko obeležje. Načrtovali so, da bodo obeležje odprli že ob letošnjem prvem novembru, vendar to zaradi časovnih in tehničnih razlogov ne bo mogoče. Ne želijo namreč hiteti za vsako ceno, saj se zavzemajo za najboljše strokovne rešitve. Strokovni službi občinske uprave so že poleti naročiti, da pridobi potrebne predloge arhitektov in soglasja drugih pristojnih organov. Prvi predlogi za spomenik v Hrastovcu so izdelani, vendar so člani odbora menih da bi kazalo pridobiti še nekaj podobnih ponudb, da se bodo lažje odločiti o končni rešti-vi. Ogledati si bodo tudi lokacijo v Hrastovcu, kjer naj bi stal spomenik. Pri tem bodo upoštevali strokovne pripombe pristojnih služb Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in strokovnjakov za prostorsko načrtovanje. Okolje gradu Hrastovec je namreč dokaj zakjučena celota, kar je treba pri postavitivi obeležja upoštevati. Kljub temu bodo z deli začeli še letos, obležje žrtvam pobojev taborišča Hrastovec pa bodo odkrili prihodnje leto. To naj bi bil trajen spomin na vse, ki so končali življenje v tem taborišču, pa tudi opomin, da se podobni dogodki ne bi več ponoviti. MarjanToš NEGOVA / OHRANJANJE STARIH KMEČKIH OPRAVIL ljudska obrt na tem območju ne bo zamrla Bogoto etnološko obarvani raziskovalni dnevi Za ohranjanje ljudskih običajev in starih kmečkih opravil imajo v negovski osnovni šoli zelo veliko posluha. Želijo, da se tudi otroci naučijo opravil svojih dedkov in babic, ter jih tako iztrgajo pozabi. V OS Negova, ki jo obiskuje 175 otrok, trenutno gradijo novo šolsko zgradbo in tudi zato izkoristijo čim več priložnosti za organiziranje naravoslovnih dni, na katerih se otroci naučijo marsičesa. Zato so že za učence nižje stopnje pripravili raziskovalne dni, na katerih se učenci srečajo z mojstri, ki jih seznanijo s kakšno obrtjo, ki že izumira. Eden takšnih je nedvomno Lovrenc Kramberger -Lene iz Lastomercev, ki obvlada veliko ljudskih opravil, med njimi tudi izdelovanje košar iz slame in šibja, pletenje vrvi in kritje slamnatih streh, ohranil pa je tudi edini stari mlin na reki Ščavnici. Učiteljica Milena Žurman je učence četrtega razreda popeljala do Lenčeve domačije, kjer je bilo za vse, čeprav so doma na vasi, veliko novega. Najprej so si ogledali še delujoči stari mlin in videli, kako izpod mlinskega kamna pride moka, nato pa so se poskusih v pletenju košar. Mojster Lene jim je pripravil šibje in vitre ter pokazal, kako je treba zaviti vsako šibo. Presenetljivo, kar veliko otrok je zelo dobro izdelalo košare, kar kaže, da se za prihodnost plete- nja na tem območju ni treba bati. Se bolj veselo pa je bilo ob obilno obloženi mizi, kjer sta gospodinji Majda in Marija pripraviti domače kosilo. Toda tudi čas kosila je minil delovno. Mojster Lene je imel »teoretični« del pouka, in otrokom svetoval, kakšno šibje je treba izbrati, ter jih poučil, kako se izdelujejo še drugi predmeti. »Zelo smo hvaležni gospodu Lencu, da nam je vedno pripravljen pomagati pri različnih raziskovalnih nalogah. Z njegovim znanjem in izkušnjami se otroci lahko veliko naučijo, to pa samo pomeni, da ljudska obrt na tem območju ne bo izumrla,« je dejala učiteljica Milena Žurman. Oste Bakal Učenci 4. razreda negovske osnovne šole pri pletenju košar (Foto: L. Kramberger) : lil li .. • :■: : ■ ! : :x ■ m iii Zanimanje za učenje ruščine MARIBOR - Pri Ljudski univerzi Maribor ugotavljajo, da se je med Slovenci, predvsem poslovneži, spet začelo povečevati zanimanje za učenje ruščine. Že v prejšnjem letu so zato pripravili nekaj intenzivnih enotedenskih tečajev tega jezika. S tečaji ruščine nadaljujejo tudi v novem šolskem letu. Namesto enotedenskih tečajev pa so se tokrat odločili za 40-ume tečaje, ki bodo potekati štiri konce tedna. Ob sobotah bodo slušatelji imeti šest ur pouka, ob nedeljah pa štiri ure. Na tovrstnih tečajih, ki jih bo izvajal rojeni govorec z bogatimi andragoškimi izkušnjami, se bodo udeleženci usposobiti za sporazumevanje v ruščini v vsakdanjih situacijah in preprostejših poslovnih stikih. (J. S.) Želijo počastili spomin na Glaserja HOČE - V Turističnem društvu Hoče so se odločiti, da bodo obeležeti 150-letnico rojstva rojaka dr. Karla Glaserja. Glaser je bil pomemben jezikoslovec, književni zgodovinar in narodni buditelj. Bogata življenjska pot ga je vodila po različnih krajih takratne Avstro-Ogrske, še zlasti ker je bil kot gimnazijski profesor zavoljo svoje narodne zavednosti večkrat premeščen. V spomin uglednemu krajanu sredi vasi ob cesti, ki pelje na Pohorje, že stoji spomenik, ob praznovanju 150-letnice njegovega rojstva pa bodo urediti še okolico spomenika, izdali zloženko, ki bo govorila o njem, ter razglednico z motivom dr. Karla Glaserja, Hoč in spomenika, je povedal predsednik TD Hoče Marjan Čander. Med Borštnikovim srečanjem pa bodo v Univerzitetni knjižnici Maribor pripravili razstavo o dr. Karlu Glaserju. 0. S.) Cesta spet odprta sredi oktobra PODNANOS - Te dni je »ožina« na magistralki med Razdrtim in Ajdovščino ob župnišču v Podnanosu še ožja. Kmalu pa bo vozišče, kjer so se ob mostu pogosto zatikati tovornjaki, normalno široko. Potem ko so zgradili in nedavno odprli novo župnišče, bo lahko ajdovsko Primorje začelo širiti cesto - del starega župnišča so že podrti. Cesto skozi naselje naj bi urediti do 15. oktobra. (A. L.) Pogovori o prodaji tankovskih garaž AJDOVŠČINA - Te dni potekajo med Zbornico obrti in podjetništva Ajdovščina ter ministrstvom za obrambo pogovori o prodaji oziroma nakupu nekdanjih tankovskih garaž ob magistralni cesti med Podnanosom in Vipavo. Objekte so pred leti v dogovoru s tedanjo ajdovsko občino in ministrstvom prevzeli v najem člani zbornice predvsem iz sedanje vipavske občine. (A. L.) Gradnja športne dvorane KRŠKO - V nasprotju s sosedi iz Brežic so se krški svetniki po kratki razpravi strinjati, da občinsko središče potrebuje športno dvorano. V njej bo našla prostor večina krških športnih klubov, sprejela bo lahko do 1600 gledalcev, obenem pa bo tudi telovadnica nove srednje tehnične šole, ki jo bodo z državnim denarjem začeti graditi prihodnje leto. Ker bo dvorana s tri tisoč kvadratnimi metri površin presegla šolski standard, bo morala občina priskrbeti sredstva, ki naj bi znašala od 80 do 130 milijonov tolarjev. Končna vrednost naložbe bo znana šele takrat, ko bo izdelan izvedbeni projekt, ki ga pripravlja krški projektivni biro Elite. Na koncu razprave so svetniki skleniti, da jih mora župan pred podpisom pogodbe o sovlaganju v gradnjo športne dvorane seznaniti z višino občinskega deleža in dobiti njihovo soglasje. (E. S.) Za čiste dimnike LJUBLJANA - Iz kabineta župana so sporočili, da je od 30. septembra pooblaščeni izvajalec dimnikarske službe na območju Mestne občine Ljubljana družba Energetski servis, d. o. o., na Roški 2a. Prebivalci mestne občine Ljubljana še lahko za morebitne nepravilnosti ati težave pri izvajanju del obrnejo na inšpekcijske službe Ljubljana, Vilharjeva 33. (S. K.) Miha Boljka razstavlja LJUBLJANA - V galeriji Avla Nove Ljubljanske banke bo po ciklusu razstav Očetje, sinovi, matere in hčere spet razstavljal posameznik. Danes zvečer bodo uradno odprti razstavo del mladega slikarja Mihe Boljka, sicer še študenta na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Razstava bo odprta do 27. oktobra. (S. K.) Mostovi ali prepadi LJUBLJANA - Svetovalnica Fužine, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje v sodelovanju z Društvom za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice prireja dvodnevno konferenco z naslovom Mostovi ali prepadi. Vsebina konference, ki bo pravzaprav srečanje strokovnjakov iz Anglije in Slovenije, bo izmenjava izkušenj s področja sociale in skrbi za družino, sodelovanje ter posvetovanje vladnih in nevladnih organizacij pri nudenju pomoči z nasiljem ogroženim družinam. Dvodnevno srečanje se bo začelo v četrtek dopoldne v ljubljanskem hotelu Bellvue. (S. K.) S RAI 1 58 RETE 4 6.30 9.30 10.00 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Dnevnik 10.05 Verdemattina - Nasveti 10.15 Film: Carosello napoleta-no (glas.. It. ’54, i. P. Stoppa, S. Loren), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-oo, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik 23.20 24.00 0.30 1.00 Sport: Rally v Samemu Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Dok.: Ruanda Aktualno: Sottovoce F RAI 2 7.00 9.05 10.45 11.30 12.00 13.00 14.00 14.25 15.35 15.40 17.20 17.25 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.30 23.30 0.10 0.20 0.30 Varjete za najmlajse Film: Un pezzo grosso (dram., ZDA ’61) Nan.: Saranno famosi TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti ! vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje in vremenska napoved Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Dnevnik Film: Una vita da cam-biare (dram., ZDA ’86) Dnevnik Na.: Zdravnik med medvedi - Grand Prix Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in Sport Variete: Go-Cart Film: Un giorno di ordi-naria follia (dram., ZDA ’93, i. M. Douglas, R. Du-vall, B. Hershey) Aktualno: Poklic reporter Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Variete: Na trgu Italija ponoči (vodi G. Magalli) Variete: Tenera e la notte M RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.20 17.00 18.05 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 0.30 1.15 Jutranji dnevnik SP v gimnastiki Dok. Videosapere: Obrtništvo, 10.50 Italija na kolesu, 11.00 Ciak, pišemo, Znanost v naravi Dnevnik iz Milana Opera: Pred premiero Evropski kult. magazine Deželne vesti.dnevnik Nan.: Capitan Nice Sport: golf, odbojka, SP v gimanstiki Nan.: Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 Morilska mis (2. del) Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon, 20.10 Blob Aktualno: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, 23.50 The end Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Noč Orsona Wellsa 7.45 12.30 13.30 Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.30 Testa o croce, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicitš, 11.15 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik 14.00 14.15 15.10 17.10 18.00 20.30 23.00 23.10 1.00 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: La mano sinistra di Dio (pust., ZDA ’55, i. H. Bogart, G. Tierney) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Akualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: La legge del signo-re (dram., ZDA ’56, i. G. Cooper, D. McGuire) Dnevnik Film: Cocaina (dram., ZDA ’88, i. J. Woods) Pregled tiska 9S CANALE5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Beethoven (kom., ZDA ’92, i. C, Grodin, B. Hunt, D. Jones) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 12.45 12.50 13.00 15.00 16.15 16.45 18.25 18.45 18.50 19.55 20.40 22.40 23.40 0.45 2.00 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Variete: Generazione X Dok.: Nati liberi Nan.: Acapulco Heat, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Nan.: Melrose Place Variete: Appuntamento al buio (vodita Amadeus, Luca Laurenti) Variete: re per mia notte Vip (vodi Gigi Sabani) Film: Sbirri oltre la vita (fant., ZDA ’88, i. T. Wil-liams, J. Piscopo) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 sport Nan.: Baretta # TELE 4 13.30 20.00 20.30 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi XXVB jesenska regata Film: Miss Superfisico ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.40 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Una storia fantasti-ca (fant., VB ’36) Film: Morti di paura (kom., ’54, i. J. Lewis) Variete: Tappeto volante jjjjjjg Risanka: Filip M TV dnevnik BORIS S, ( popravila TV - VCR j 1 antene - SAT J Ul. Biancospino 22/2 OPČINE ^Jelefon: (040) 214867 - 214871 IT SLOVENIJA 1 §1 Koper Euronevvs Goli Evrope »Aliča« - evropski kulturni magazin »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 Primorska kronika TV dnevnik TV šola H Euronevvs »Bersaglio« Euroturismus SIS Slovenski program Jajce, lutkovna igrica En dan v življenju: Hiše nasprot' sonca Njen alibi, ameriški film Ze veste n Poročila Sedma steza |™9 Sobotna noc, ponovitev Mostovi mm TV dnevnik 1 Otroški program: Arabela se vrača, 26., zadnji del Češke nadaljevanke • O. J.: Moj najuspešnejši primer Samo za šalo, 4. del angleške nanizanke ABC - itd., tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Učitelj, 2. del fiancoske nadaljevanke Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport ŽarišCe Poslovna borza Sova Ko se srca vnamejo, nan. Med vrsticami zakona, 3. del angl. nanaizanke IT SLOVENIJA 2 12.00 12.15 12.25 12.40- 13.35 14.45 15.10 15.40 16.30 18.00 18.45 19.15 20.05 20.45 Video strani Umetniki za svet - ob 50. letnici OZN, ponovitev Malo angleščine, prosim Velike dame striptiza, belgijska dok. oddaja Studio City Simpsonovi, 1. del serije Sova, ponovitev Seinfeld, 15. del Med vrsticami zakona, 2. del angl. nanizanke SP v gimnastiki Regionalni program Iz življenja za življenje Videospon Drevesa so nas videla rasti. dok. oddaja Roka rocka 21.45 22.05 22.35 23.30 Frančišek Asiški, 2, del Svet poroča Druga Evropa, 2. del Umetniki za svet A KANALA 10.25 11.15 12.15 16.35 16.55 18.20 18.45 19.00 19.10 20.05 20.30 22.00 22.30 23.00 Luc svetlobe, ponovitev Dracula, ponovitev 10. dela j ameriške nanizanke A - shop, Spot tedna Spot tedna, A - shop Brlog, 12. del španske nanizanke |Generacija transforme-|rjev II, ponovitev [ A -shop [Novice, risanka [Luč svetlobe, 530. del Hermanova glava, 6. del Zgodovina ameirškega [podjetništva i Živeti danes, dok. oddaja [Benny Hill, 20. del angleške humoristične serije Novice EMIF Avstrija 1 06.25 13.00 13.00 13.25 13.40 14.05 14.30 15.05 15.30 15.40 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 22.00 23.25 23.30 01.10 01.35 02.35 04.35 Ponovitve Otroški program TjulenjCek Albert Konfeti Mila Superstar Am dam des Knjiga o džungli Kremenckovi Mini C as v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Poskusni zajčki Baywatch: Nevarna maškarada Strašno prijazna družina: Čigava zadnjica je to? Zlata dekleta: Dvakrat v življenju Iz dobrega gnezda: Zlata mrzlica Pri Huxtablovih: Tatonska sraka Cas v sliki, kultura Vreme Sport Virunga - ognjeno in ledeno gorovje, portret narodnega parka Komisar Rex, Streli na Rexa Sence, ameriški TV triler, 1990 Režija: Carl Schenkel Čas v sliki Družba za gospo di Mar-co, avstralska komedija, 1990 Režija: John Ruane Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji Sence, ponovitev filma OMEr Avstrija 2 Čas v sliki Schiejok, pon. 75 let plebiscita na Koroškem Doktor Trapper John: Dostojanstveno umreti Umor, je napisala: Izvirnik ali ponaredba Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki/kultura Vreme Sport Akti X - skrivnostni primeri FBI, Stik Poročilo Čas v sliki Na prizorišču, reportaža Viennale 1995 Rožnati flamingi, ameriška satira, 1972 Režija: John VVaters »Najboljši primer slabega okusa«, je J. VVaters imenoval svojo vreščečo satiro. Pripoveduje o dveh družinah, ki precej samosvoje tekmujeta za naslov »najboj odvratnih ljudi«... Umetniki za svet Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Radiovizija; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročijo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 19.30 Arije in monologi, 20.00 S tujih koncertnih odrov; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični .utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11,15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19,30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'lta!y; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; 22.00 Garnel Rhytm; 0.00 D.J. Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dol9.30 Večerni pr.; 20.00 Oddaja o Hi-Fi. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 8.00 RoboKaki; 11.00 Kondicija dvoj iškega sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator; 17,00 Kaj pa univrza?; 19.00 TB: DJ Quik; 20.00 Under-ground International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10,00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koleda in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski mačin (r: A. Rustja, 4.); 10.30 intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ce-cilijanka '94: MePZ Hrast; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mlad: val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Igra: Steklenica vode (G. Strniša); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. MENJALNIŠKI TEČAJI 9. oktober 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 85,30 86,10 11,98 12,25 7,40 7,94 A banka Koper 85,20 86,25 11,95 12,25 7,39 7,93 _A banka Nova Gorica 85,20 86,05 11,96 12,24 7,39 7,91 [Banka Celje d.d., t: 063/431-000 85,20 86,25 11,90 12,19 7,40 8,20 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 85,20 85,90 12,00 12,20 7,40 7,85 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 85,20 85,78 11,95 12,17 7,37 7,59 Come 2 us Te/: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 85,35 85,68 12,07 12,17 7,35 7,80 _Creditanstalt d. d. 85,40 86,00 12,05 12,25 7,50 8,00 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 84,54 85,59 12,13 12,14 7,64 7,73 Kompas Hertz Celje Jel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,70 12,05 12,20 7,35 7,65 Kompas Hertz Velenje Te/: 063/ S5&552, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,70 12,00 12,10 7,35 7,65 Kompas Hertz Idrija Te/: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,70 11,80 12,05 7,35 7,65 Kompas Hertz Tolmin Te/: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,70 12,00 12,10 7,35 7,65 Kompas Hertz Bled Te/: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,70 12,00 12,10 7,35 7,65 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 85,20 85,70 11,80 12,05 7,35 7,65 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,70 12,00 12,10 7,35 7,65 Nova kreditna banka Maribor d.d. 84,50 85,85 11,90 12,18 7,35 7,90 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 85,40 85,90 12,05 12,20 7,35 7,80 M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 85,45 85,69 12,10 12,15 7,60 7,70 Poštna banka Slovenije 84,15 85,80 10,90 12,15 6,85 7,80 Publikum Ljubljana, t: 312-57 85,47 85,56 12,11 12,14 7,56 7,64 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 85,42 85,68 12,10 12,16 7,56 7,69 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 85,35 85,70 12,06 12,12 7,55 7,95 Publikum Maribof, t: 062/ 222-675 85,30 85,55 12,10 12,12 7,55 7,90 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,20 85,75 12,12 12,20 7,30 8,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 85,45 85,69 12,05 12,10 7,45 7,57 Publikum NM, t: 068/ 322-490 85,35 85,70 12,10 12,19 7,50 7,75 ^Publikum Kamnik, t: 061/832-914 85,45 85,90 12,10 12,20 7,55 7,90 Publikum Portorož, t: 066/747-240 85,40 85,65 12,08 12,18 7,55 7,68 Publikum Ljubljana Miklošičeva 85,45 85,55 12,12 12,14 7,60 7,64 SKB d.d.,*** 84,55 86,25 11,98 12,33 7,25 7,75 SHP Kranj, t: 064/331-741 85,40 85,65 12,10 12,14 7,60 7,80 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 85,30 85,80 12,00 12,22 7,46 7,86 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 85,15 86,05 11,95 12,28 7,45 7,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 85,49 85,57 12,11 12,12 7,63 7,69 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"' Včerajšnji tečaji' SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 9. OKTOBER 1995 v LIRAH _ valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1645,00 nemška marka 1120,00 1166,00 francoski frank 318,00 331,00 holandski gulden 1000,00 1040,00 belgijski frank 54,30 56,50 funt šterling 2498,00 2600,00 irski šterling 2544,00 2648,00 danska krona 288,00 299,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1182,00 1231,00 japonski jen 15,70 16,40 Švicarski frank 1389,00 1446,00 avstrijski šiling 159,00 165,50 norveška krona 253,00 263,00 Švedska krona 226,00 235,00 portugalski escudo 10,60 11,10 Španska pezeta 12,90 13,50 avstralski dolar 1203,00 1252,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,70 13,30 hrvaška kuna 260,00 295,00 _9. OKTOBER 1995 v LIRAH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1581,00 1631,00 nemška marka 1129,00 1164,00 francoski frank 319,00 330,00 holandski gulden 1003,00 1033,00 belgijski frank 54,50 56,30 funt šterling 2509,00 2599,00 irski šterling 2555,00 2650,00 danska krona 289,00 299,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1187,00 1227,00 Švicarski frank 1403,00 1438,00 avstrijski šiling 159,60 164,60 slovenski tolar 12,60 13,30 5. OKTOBER 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Zelema Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,70 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,10 8,60 6. OKTOBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4158 1.4198 1.4238 funt šterling 2.2427 2.2497 2.2567 irski funt 2.2855 2.2925 2.2995 kanadski dolar 1.0597 1.0637 1.0677 nizozemski gulden 89.457 89.267 89.377 švicarski frank 124.30 124.40 124.50 belgijski frank 4.8466 4.8566 4.8666 francoski frank 28.636 28.616 28.676 danska krona 25.636 25.696 25.756 norveška krona 22.621 22.681 22.741 švedska krona 20.240 20.300 20.360 italijanska lira 0.8769 0.8809 0.8849 avstrijski šiling 14.192 14.212 14.232 španska peseta 1.1479 1.1519 1.1559 portugalski escudo 0,9475 0.9505 0.9535 japonski jen 1.4204 1.4219 1.4234 finska marka 33.010 33.090 33.170 'N Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 10.10.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj ra DEM 85.40 85.95 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tokije. < Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 194 z dne 09. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 10. 10. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 90,1102 1186,0574 405,3225 88,5871 2146,2031 2761,0969 2377,8732 8345,4645 7,3457 117,8046 7449,9962 1888,9959 79,3486 1691,7926 10309,5695 187,2305 118,1718 152,6385 96,0563 srednji 90,3813 1189,6263 406,5421 88,8537 2152,6611 2769,4051 2385,0283 8370,5762 50,7759 191,3932 7,3678 2251,6515 118,1591 7472,4314 1894,6799 79,5874 1696,8832 10340,5913 187,7939 118,5274 153,0978 96,3453 prodajni 90,6524 1193,1952 407,7617 89,1203 2159,1191 2777,7133 2392,1834 8395,6879 50,9282 191,9674 7,3899 118,5136 7494,8306 1900,3639 79,8262 1701,9738 10371,6131 188,3573 118,8830 153,5571 96,6343 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10.10. dospelost blag. Število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) zapisa dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 162 98.3260% 96.8835% 97.6047% 1,700,000 170,000 835,771 83,577 823,510 82,351 1,659,280 165,928 Tečajnica borznega trga st.: 191 Datum: 9. 10. 1995 uiinsA stoo aoaNCC r«c. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon -5tdal(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. loiisn' me iBEE m 800 111.5.95) 11.310 ,09- -9,10. 11.300 11.400 11.300 11.300 226 ’RB 665 (13.6.95) 17.496 ,11- 9.10. 17,390 17.590 17.700 17.-390 4.602 SAL 500 121(11.9.95) 19.468 ,15- 9.10. 19.180 19.470 19.500 19.220 14.796 SKBR 1000 (24.2.95.) 36.043 ,52- 9.10. 35.800 36.000 36.400 35.800 25.158 m 10,0 2.(1.10.95) 102,1A 1,56- 9.10. 102,1 103,9 102,1 102,1 17 iSOl 8,0 5.(30.6.95) 101,6 > 9.10. 101,8 103,0 101,8 101,6 4.259 iS02 9,5 9.(1.4.95) 111,3 ,51- 9.10. 111,9 112,4 112,5 111,0 4,851 1S08 5,0 4.(31.5.95) 92,5 4.10. 92,0 93,0 1S11 7,0 5.(15.7.95] 97,9 ,09 ■ 9.10. 97,1 99,0 97,9 97,9 5.575 iSLID 8,0 5.(30.6.95) 100,9 ,08- 9.10. 100,2 101,2 101,0 100,5 50 JSL2D 9,5 9.(1.195) 110,5 ,32 9.10, 110,5 111,9 110,5 110,5 93 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 102,5 6.10. 102,5 102,7 mi 5,0 3.(30.6.95) 81,0 6.10. 77,3 82,5 23333 23HE BTBR 300 (2)(28.7.95.) 13.801 ,18 9.10. 13,760 13.980 13,900 mr 428 1AD 10.000 (1.6.94.) 122.512 ,47- 9.10. 120.250 122.000 124.400 [20.000 21.562 M) 1715 (24.5.95.) 15.393 5,50 9.10. 15.050 15.500 15.500 15.000 3.571 M (10) 23.230 8,05 9.10. 20,000 23.230 23.230 23.230 23 MR (D 14.508 ,78- 9.10. 14.250 15.800 14.550 14.500 8.850 m 218 (30.3,93.) 11.154 4,68- 9.10. 11.360 11.670 11.360 10.810 1.015 m 200 (26.6.95.) 4.204 ,46- 9.10. 4.126 4,199 4.219 4,151 1.274 rent (5) 830,1 ,60- 9.10. 830,0 833,0 839,0 828,0 2.821 ME SIETE irrainn TliTT (BTP 2750 (22.6.95) 34.907 1,20 9.10. 34.700 35.170 35.000 34.700 1.850 JFNP (D 33.327 3,21- 9.10. 33.140 34.850 33.400 33,210 2.821 JBKP 720 (25.5.95.) 12.600 9.10. 12.500 12.950 12.600 12,600 542 np * (D 42.750 6,10. 41.600 43.500 ME snsiu ro* H2 12,0 4.(1.11.94) 99,4 4,10. .100,0 IZG 11,0 4.(1.1.95) 100,5 6.10. 100,7 103,0 B 12,0 7.(1.6.95). 100,1 5.10. 100,0 101,9 PGO 10,0 2.(1.6.95) 101,5 6.10. 101,1 101,6 SZB1 10,0 2.(15,9.95) 104,5 27.0. 103,0 104,9 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) Tolarski blag. zapisi BS BSB3breznak.bona(1.12.95) delnak.bona(vSniNBS2 delnak.bona(vSIT)NBS3 Dvodelni prenosljivi blagajniški BMTS BMD5 BMS BVT5 BVDd BV5 19.4. nakupnim bonom 97,8 602,0 4.652 101,4 100,3 100.9 95.9 9.10. 5.10. 9.10. 4.9, 6.10. 18.8. 4.9. 97,4 601,0 4.665 96,0 97,7 5.000 4.720 97,9 4.750 9.778 4.894 9.10.95 prejšnji d T d% 1.233,08 1.24/,b/ -14,59 -1,1 / 9.10.95 prejšnji d T d% 106,21 10b,bb -0,44 -0,41 SBI BIO obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena Ifrodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 3Qodstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKB1, OZG, PCE, PGO, PL}, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l>za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplaCilo vmesne dividende; (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, Iti je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8}dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)o dividendi do odločala skupšC. delničarjev; bbr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -di-videnta (delnice) v SIT,Ceni navedeno drugače; nmjnin-najvišji oz. najnižji tečaj doloC. vrednostnega papirja; VREDNOST DOLARJA V SVETU 09.10.1995 ob 18. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4128 1.4138 1.4177 1.4045 JAPONSKA jen 100.35 100.45 100.57 99.67 V. BRITANIJA funt 1.5851 1.5856 1.5880 1.5824 ŠVICA frank 1.1410 1.1420 1.1490 1.1310 FRANCIJA frank 4.9610 4.9640 4.9781 4.9510 NIZOZEMSKA gulden 1.5830 1.5840 1.5886 1.5736 ITALIJA lira 1608.30 1609.80 1612.40 1604.00 BELGIJA frank 29.050 29.059 29.160 28.960 AVSTRIJA šiling 9.9450 9.9400 9.9750 9.8875 ŠPANIJA pezeta 122.70 122.80 123.20 122.50 SVEDSKA krona 6.9534 6.9534 6.9940 6.9400 NORVEŠKA krona 6.2439 6.2459 DANSKA krona 5.4950 5.4970 5.4810 5.4760 FINSKA marka 4.2730 4.2780 4.2830 4.2516 PORTUGALSKA eskudo 148.72 148.84 148.90 147.30 IRSKA funt 1.6144 1.6164 1.6205 1.6105 GRČIJA drahma 232.55 232.00 234.52 231.97 KANADA dolar 1.3355 1.3360 1.3365 1.3315 AVSTRALIJA dolar 0.7630 1.7635 0.7657 0.7620 EVROPA ECU 1.2948 1.2958 1.2980 1.2920 zlato 384.40 384.90 srebro 5.40 5.40 9. OKTOBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1606,090 — ECU — 2078,920 — nemška marka — 1136,010 — francoski frank — 323,610 — funt šterling — 2544,050 — holandski gulden — 1013,950 — belgijski frank — 55,178 — španska pezeta — 13,074 — danska krona — 292,040 — irski funt ■ ' — 2592,070 grška drahma — 6,901 — portugalski escudo — 10,797 — kanadski dolar — 1203,790 — japonski jen — 16,026 — švicarski frank — 1404,420 — avstrijski šiling — 161,450 — norveška krona — 257,060 — švedska krona — 230,210 — finska marka — 375,610 — avstralski dolar — 1226,730 — 9. OKTOBER 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7500 10,2500 kanadski dolar 7,3000 7,7000 funt šterling 15,5000 16,3000 švicarski frank 851,0000 883,0000 belgijski frank 33,5000 . 34,8000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,6000 716,6000 italijanska lira 0,6050 0,6390 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 138,7000 145,3000 finska marka 227,5000 237,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 9,6500 10,1500 slovenski tolar 8,10 8,60 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder Četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri. Z. Krilič: JAJCE, za izven. Sobota, 14. otobra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven. Gledališka blagajna je odprta od 10. do 12. ure in popoldne uro pred predstavo, informacije ob-istem Času na telefonski Številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073. SNG LJUBLJANA Veliki oder Torek, 10. oktobra, ob 19.30: D. Zajc: GRMACE, za izven in konto. Režiser Mile Korun,v glavnih vlogah-Ivo Ban (na sliki) in Jernej Šugman. Predstava je uvrščena v tekmovalni del letošnjega Borštnikovega srečanja. Sreda, 11. oktobra, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma SREDA in izven. Petek, 13. oktobra, ob 20. uri: La dea: JOHN-VVITHOUT FEAR, za izven (konto) - otvoritvena predstava festivala Mesto žensk! Gostovanje bel-gijsko-spanske gledališke skupine. Mala drama Četrtek, 12. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEA-NA. za izven (konto). Režiser Matjaž Zupančič, igrata Ivo Ban in Maja Sever. Petek, 13. oktobra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za izven (konto). Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. in od 18. ure do zaCetka predstave, telefon: 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, torek, 10. oktobra, ob 19.30 za abonma STUDENTSKI A in izven; sreda, 11. oktobra, ob 19.30 za abonma STUDENTSKI B in izven. Predpremiera E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, petek, 13. oktobra, ob 19.30 za abonma K in-izven; sobota, 14. oktobra, ob 19.30 za abonma VIKEND in izven. Mala scena MGL Petek, 13., in sobota, 14. oktobra, ob 22.30: L. VVilson: ZAŽGI, za IZVEN in KONTO. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo pri blagajni-MGL. Tel.: 061/210 852. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96 in sicer: - DOSEDANJI ABONENTI od 16. do 21. oktobra (v-tem Času si lahko zagotovite svoje dosedanje sedeže ali si izberete nove); - NOVI ABONENTI od 23. do 28. oktobra. Vpis bo pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel.: 061/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure. Za dijake in Studente bo vpis v sredo, 18., in v Četrtek, 26. oktobra, neprekinjeno od 9. do 18. ure. UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 11. oktobra, ob 19.30, za abonma ZELENI, IZVEN in konto - RAZPRODANO! Četrtek, 12. oktobra, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in konto - RAZPRODANO! Zaradi izjemnega zanimanja razpisujemo ponovitve v: torek, 17. oktobra, Četrtek, 19. oktobra, in petek, 27. oktobra, ob 19.30 za IZVEN in konto; Prodaja vstopnic: od 10. do 12. ure in uro pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga); informacije po tel.: 064/222-681. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA V spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo fotografij mladega italijanskega avtorja ARMINA LINKEJA. Gre za svojevrstne portretne fotografije, na katerih je lepo vidna njegova posebnost - pozornost do detajlov, ki so iz estetskih razlogov običajno zanemarjeni. 1! SLOVENIJA CANKARJEV DOM. LJUBLJANA Sreda, 11. oktober, ob 19. 30: Abonma mladi mladim - v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. Petra Gačnik, violončelo, Tanja Petrej, oboa, Boštjan Lipovšek, rog, Klemen Golnar, klavir. Vpis Zelenega abonmaja Simfonikov-RTV Slovenije za sezono 1995/96 na blagajni CD bo potekal do petka, 13. oktobra. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev.Telefon: 061/ 222-815. FESTIVAL LJUBLJANA Sreda, 11. oktobra, ob 19.30 v Viteški dvorani Festivala Ljubljana: otvoritveni koncert cikla Mladi virtuozi - klavirski recital ANDREJE FURLAN. Mentorica prof. Dubravka Tomšic-Sre-botnjak. Program: V. Ukmar - Otožnost, Tiho prihaja mrak, Kes; J,- Brahms - Fantazija op. 116; L. van Beethoven - Sonata op. 28 v D-duru; F. Chopin - Balada op. 47 v As-duru. LJUBLJANA Za danes napovedani koncert filmske glasbe nekdanjega vodje skupine Bijelo dugme GORANA BREGOVICA v dvorani Tivoli je zaradi tehnične narave (obolelosti ključnih glasbenikov v simfoničnem orkestru RTV Beograd) prestavljen na poznejši termin. ŠKOFJA LOKA Danes, 10. oktobra, ob 19. uri v kapeli PuStalskega gradu: glasbeni veCer BELE BARTOKA. KULTURNI DOM NOVA GORICA -HITOVE MUZE Program Četrte sezone večerov komorne in solistične glasbe: - petek, 20. oktobra: Marjan TrCek, tenor, Boris Šinigoj, lutnja; - petek, 17. novembra: Trio Orlando -Tonko NiniC, violina, Andrej Petrač, violončelo, Vladimir Krpan, klavir; - petek, 22. decembra: Aleš Kacjan, flavta, Aleksander Milošev, viola, Mojca Zlobko, harfa; petek, 19. januarja: Dejan Lazič, klavir, Imre Rohmann, klavir; - petek, 23. februarja: Irena Grafenauer, flavta, Maria Graf, harfa; - petek, 22. marca: Axel VVilczok, violina, Sijavuš Gadžijev, klavir; - petek, 26. aprila: Vienna concertino; - petek, 10. maja: Franco Gulil, violina, Enrica Cavallo, klavir, Tartini Quartet, Ljubljana. Vpis abonmaja poteka od 10. do 17. oktobra v Kulturnrm domu Nova Gorica, Bevkov trg 4. Informacije po tel.: 065/25-608, 25-619. ŠTUDENTSKI KULTURNI DNEVI, LJUBLJANA Danes in jutri, 10. in 11. oktobra, bo ob 20. uri v Zavodu Sv. Stanislava (Škofijski zavodi) koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Jutri, 11. t. m., ob 20.30 (red D) ponovitev Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« v prevodu Alojza Rebule. Režija Mario UršiC. Naslednja predstava: v četrtek, 12. t. m. (red E) ob 20.30. Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Emi-lia Pomarica. Pianistka Martha Noguera. Na programu Dallapiccola, Mozart in Bmckner. Do 12. t.m. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abon- maje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 10. t. m., ob 16.30 ponovitev narečne komedije »UnTsotta nel giardino« Nini Per-no in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariel-la Reggio, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Ma-cedonio. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UT AT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Do 12. t. m. lahko potrdite stalne sedeže. KOROŠKA CELOVEC: V Mestnem gledališču bo jutri, 11. t. m., ob 19. uri ponovitev drame »Tri sestre« (Drei Schvvestern). Naslednja predstava bo v petek, 13. t.m. Na Novem trgu pred rotovžem bo danes, 10. ti m., ob 10. uri uradna proslava dežele Koroške ob 75-letnici koroškega plebiscita. O RF teater (Sponheimerstr. 12): danes, 10. t. m., ob 20. uri T. Pluch: Das Dorf an der Fren-ze (Vas ob meji). V Mladinskem domu SSD-KDZ bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri premiera filma »Slovenska beseda na Koroškem«. Ponovitvi 12. in 13. t. m. BELJAK: Studijski oder: danes, 10. t. m., ob 20. uri VV/Siegmund »Eine Liebe im Krieg«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA TRETJI TURISTIČNI RALLTE '95 Tretji turistični rallye 1995 je posvečen stoletnici velikih izumov. Prireditev združuje vzgojno vlogo kulturne vožnje z ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti. Udeleženci prevozijo približno 140 kilometrov. Na poti je vec Časovnih kontrol, nekaj spretnostnih voženj in vprašanj, vezanih na ogled posameznih zanimivosti. Za najboljše, najstarejše, naj-spretnejše in še kakšne je predvidenih vec nagrad. Start: 14. oktobra ob 10. uri v Geometričnem središču Slovenije v VaCah Cilj: Kompas motel Medno Pot turističnega rallya: GEOSS-Izlake-Medijske toplice-Trojane-Mozirje-Crni-vec-Kamnik-V olcji potok-Komenda-Grad Goricane-Kompas motel Medno Mednarodna razstava VSE O SRCU Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996 Videli boste: - razvoj srca od najmanjših živali do človeka; - nacme zdravljenja srca in ožilja od začetkov do najmodernejših metod; - vse o dejavnostih tveganja: kajenju, visokem krvnem tlaku, debelosti, nepravilni prehrani, premalo gibanja, stresu; - srce v Uteraturi, poeziji, slikarstvu in kipar- stvu; - srce v ljudski umetnosti. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 10. do 18. ure. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 11. t.m., ob 18. uri ciklus »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«: Slovenski značaj: pogledi iz zgodovine. Sodelovali bodo Jože Pirjevec, Janko Prunk in Paolo G. Parovel od izidu knjig ».Serbi, Sloveni e Croati« J. Pirjevca in »Breve storia degli Sloveni« J. Prunka. Muzej Revoltella- Umetnost Video TV Do 15. t. m, bo na ogled mednarodni pregled video filmov. SLOVENIJA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja. V Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995. . GALERIJA KAPELICA V galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Vojrager Davida Bizovičarja (na sliki: Light MALA GALERIJA. Slovenska 35 V galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji -'Svet predmetov. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ. Slovenska 9 Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi. GALERIJA ILIRIJA. Tržaško 40 V galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone. Avla Nove ljubljanske banke. Trg republike 2 Nocoj ob 18. uri: otvoritev razstave slik Miha Boljke. MESTNA GALERIJA. Mesini trg 5 V galeriji je v okvira Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič. GALERIJA BELVEDERE. BLED V galeriji je na ogled razstava Zvezda in Ode-on pijeta kavo v Titovi Čajnici Petre Varl Simončič. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI V grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR V salonu je na ogled pregledna razstava del nemškega velikana konceptualne umetnosti Hermanna Glocknerja. SAVINOV LIKOVNI SALON. ŽALEC V salonu je na ogled razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika Lojzeta Logarja. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe koroškega slikarja VVernerja Berga. GALERIJA KRPAN. CERKNICA V galeriji je na ogled razstava kiparke Milene Braniselj Astralni krog. GALERIJA MEDUZA KOPER Na ogled je razstava Huiguin Wang Litografije. FJK TRST Gledališče Miela V petek, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina The Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet. V soboto, 14. t. m., ob 21.00 -Koncert zbora 40 pevcev -The Kefar Sirkin Choir - iz Tel Aviva. V nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Giampaolo Stuani. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spi-vakova (violina) in I. Tcheto-neva (klavir) iz Moskve. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovski). ČEDAD St.Lenart - V soboto, 14. t.m., ob 20.30 - Zborovska revija petja. Ponovitev revije bo v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v občini Como di Rosazzo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA TRST Muzej Revoitella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.t. m. razstavlja James Ro-senquist. PalaCa Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Galerija Art Light Hall: do 28. t.m.je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Otto-cento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet. ŠTANJEL Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. CELOVEC Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. t. m. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14. t. m razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimila Teske in Angele Htibel. PLIBERK Galerija Falke/Kuhn: do 14. t. m razstavlja VVerner Berg. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga. PASSARIANO SPITAL OB DRAVI V Vili Manin bo do 10.12 odprta Grad Porcia: do 15. t. m. bo na ogled razstava »50 razstava o Pier Paolu Pasoliniju. let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani« GIMNASTIKA / SVETOVNO PRVENSTVO NA JAPONSKEM NOVICE Šerbo prvak v parterju, Chechi tretjič zapored prvi na krogih Triindvajsetletni Belorus je včeraj osvojil že svojo trinajsto zlato kolajno no svetovnih prvenstvih - Pri ženskah nojvišjo oceno pripadlo Rusinji Čorkini SABAE - Triindvajse-tietni Belorus Vitalij Šerbo je na 31. svetovnem prvenstvu v gimnastiki Japonskem ubranil Naslov prvaka na parterju. Zbral je 9.812 točke, srebro je osvojil Kitajec Li Sjaošuang (9.775), bron pa Ukraji-nec Grigorij Mišutin (9.762). Najvišjo oceno dneva 9.900 je na dvo-višinski bradlji dosegla Rusinja Svetlana Čorki-na> kar je prvo zlato za Ruse na tem SP. Serbo, ki je. na olimpijskih igrah leta 1992 psvojil šest zlatih odličij, ima zdaj v svoji zbirki trinajst zlatih odličij, na Parterju pa je z odlično izvedbo prehitel zmagovalca mnogoboja Kitajca Kija Sjaošuanga. »Vsako zlato odličje mi veliko V Tokiu Jakob Hlasek premagal A. Changa TOKIO - Švicar Jakob Hlasek je na teniškem turnirju v Tokiu z nagradnim skladom milijon ameriških dolarjev premagal Kanadčana Alberta Changa s 7:6 (9:7), 3:6, 6:3. Izidi -prvi krog: VVibier (Niz) - Joyce (ZDA) 7:6 (11:9), 6:7 (5:7). 6:4, Tebbutt (Avs) -Lareau (Kan) 6:1, 6:7 (7:9), 6:4, Ho (ZDA) -Wekesa (Ken) 6:1, 6:1, 0‘Biien (ZDA) -Kaneko 0ap) 5:7,6:1, 7:5, Stolle (Avs) -Pozzi (Ita) 6:3, 6:4, Paes (Ind) - Mijači (Jap) 6:2,6:4. pomeni, toda to mi je še posebno pri srcu, saj sem ga dosegel v ostri konkurenci odličnih telovadcev,« je širitev svetovnega vrha opisal Serbo, ki namerava prihodnje leto, ko bo v olimpijskem letu napolnil 24 let, že končati svojo športno pot. Na krogih je zlato pripadlo Italijanu Yuriju Chechiju (9.850 točk), srebro Romun Dan Bu-rinca (9.762), bron pa Bolgar Jordan Jovčev (9.750). Italijan je zlato na tem orodju osvojil že tretjič zapored, njegov nastop pa je bil zaradi velike moči zelo prepričljiv, kajti med posameznimi težkimi elementi je obmiroval kot kip. »Tretji naslov, to je res nekaj posebnega. Ni jih veliko, ki to zmorejo, razen Vitalija Serba, toda Serbo je pač Serbo,« je bil zadovoljen Italijan, ki želi obdržati monopol nad krogih tudi v Atlanti. Na Japonskem je pogrešal le italijansko hrano. »Brez špagetov in pice ni pravega življenja.« Kitajec s švicarskim državljanstvom Donghua Li je na konju z ročaji z 9.762 točke ugnal Kitajca Huadonga Huanga in Japonca Jošiakija Ha-takedo, ki sta si razdelila srebrno odličje (oba po 9.737 točke). Donghua Li se je preselil v Švico, potem ko so ga leta 1989 odstranili iz kitajske ekipe, ker se je poročil s Švicarko. Svoji novi domovini je po letu 1950 prinesel prvi svetovni gimnastični naslov, nastop na Japonskem pa je bil po bronu lani tudi zanj pravi vrhunec, saj je z 29 leti najstarejši udeleženec SP. V ženskem preskoku sta naslov osvojili sedemnajstletna Ukrajinka Lilija Podkopajeva, ki je bila prva že v mnogoboju, in Romunka Simona Amanar. Romunka je imela zahtevnejšo vajo, Podkopajeva pa jo je izvedla bolj zanesljivo, obe pa sta zbrali po 9.781 točke. Tretja je bila branilka naslova Romunka Gina Gogean (9.706). Na dvovišinski bradlji je naslov prvakinje pripadel Rusinji Svetlani Čorkini (9.900 točke), srebro pa sta si razdelili Podkopajeva (9.837) in Kitajka Huilan Mo, ki je zaradi padca z gredi v obveznih vajah manjkala v finalu mnogoboja. Pred nastopom Corkine sta bili na prvem mestu. Rusinja je vajo izvedla brezhibno in se z najvišjo oceno, ki so jo sodniki prisodili včeraj (9.900), zavihtela na najvišjo stopničko in izzvala veliko navdušenje osem tisoč gledalcev v dvorani Sun Dome. Tekmovanje se bo z zadnjimi petimi finalnimi odločitvami končalo danes. Izidi: moški - parter: 1. Serbo (Blr) 9.812, 2. S. Li (Kit) 9.775, 3. Mišutin (Ukr) 9.762, 4. Ivanko v (Blr) 9.662, 5. Ivanov (Bol) 9.625, 6. Jovčev (Bol) 9.575, 7. Nemov (Rus) 9.500, 8. Podgorni (Rus) 9.400; konj z ročaji: 1. D. Li (Svi) 9.762, 2. Huang (Kit) in Hatakeda (Jap) po 9.737, 4. Urzica (Rom) 9.725, 5. Tanaka (Jap) in Bagiu (ZDA) po 9.650, 7. Poujade (Fra) 9.575, 8. Fan (Kit) 9.125; krogi: 1. Chechi (Ita) 9.850, 2. Bu-rinca (Rom) 9.762, 3. Jovčev (Bol) 9.750, 4. Toba (Nem) 9.700, 5. VVecker (Nem) 9.687, 6. S. Li (Kit) 9.650, 7. Tanaka (Jap) 9.562, 8. Roethlisberger (ZDA) 9.550; ženske - preskok: 1. Amanar (Rom) in Podkopajeva (Ukf) po 9.781, 3. Gogean (Rom) 9.706, 4. Mo (Kit) 9.643, 5. Corkina (Rus) 9.618, 6. Cusovitina (Uzb) 9.612, 7. Groševa (Rus) 9.293, 8. Meng (Kit) 4.831; dvovišinska bradlja: 1. Čorkina (Rus) 9.900, 2. Mo (Kit) in Podkopajeva (Ukr) po 9.837, 4. Marinescu (Rom) 9.800, 5. Miloševiči (Rom) 9.775, 6. Kočetkova (Rus) 9.737, 7. Miller (ZDA) 9.712, 8. Phelps (ZDA) 9.968. KOLESARSTVO / PO SVETOVNEM PRVENSTVU V KOLUMBIJI Indurain (levo) in Olano na proglasitvi (AP) DUITAMA - Novi svetovni prvak med poklicnimi kolesarji Abraham Olano se je po novi-. narski konferenci najboljše trojice v kolumbijski Duitami kljub mavrični majici lahko skoraj neopazno prebil skozi množico ljudi. Nekaj metrov vstran od 25-letnega svetovnega prvaka pa so policisti petkratnega zmagovalca Toura Miguela Induraina, »premaganega« favorita, ki je postal »le« podprvak, morali varovati pred novinarji, lovci na avtograme in navijači. Enaintridesetletni Bask ni bil veliki junak samo za gledalce ob 266, 5 kilometra dolgi Progi, ki so jo morali tekmovalci prevoziti v vročini in nalivu. Končnica dirke je bila bolj razburljiva od najbolj napete kriminalke. Indurain je na izhodu iz predzadnjega kroga s tak-hčno potezo omogočil svojemu rojaku odločilni pobeg. Indurain se je po okvari zračnice znova pridružil vodilni skupini, v kateri so Don Miguel je največji čeprav je »samo« podprvak V nedeljo bo Indurain naskakoval Romingerjev rekord med drugim bili Olano, Švicar Mauro Gianetti in Italijan Marco Bantani, sami kandidati za kolajne. V tem trenutkuje Olano potegnil, Indurain pa zaviral. Kolesarji v vodilni skupini so pazili samo na Induraina, ki je bil zelo blizu svoji drugi zlati kolajni na tem svetovnem prvenstvu. Toda Bask se je le nasmihal, ni storil ničesar in se odpovedal zlati kolajni v Olanovo korist. Olano je zadnji kilometer prevozil s počeno zadnjo zračnico. »Veliko stvari mi je rojilo po glavi, toda vedel sem, da moral upo- • gniti glavo in peljati čim hitreje,« je dejal prvak, ki si je malo pred Tourom zlomil ključnico, in dodal, da je bila odločitev o napadu spontana. Don Miguel je tako po svetovnem prvenstvu leta 1993 v Oslu znova osvojil srebrno kolajno (leta 1991 si je v Stuttgartu priboril bron). V cilju se je Indurain veselil kot po eni od svojih zmag na Touru. »Z Olanom sva delala kot moštvo in zasedla prvo in drugo mesto. Zelo sem srečen. Mesec dni sem treniral za to svetovno prvenstvo in sem zadovoljen,« je menil Indurain, ki je v 14. krogu moral zamenjati kolo: »Novo ni šlo tako dobro, nisem se navadil nanj.« »On je eden izmed največjih kolesarjev. Danes prevladuje tako kot Belgijec Eddy Merckx ali Francoz Bernard Hinault v svojih dneh.« To je o izjemnem Basku povedal Nemec Rudi Altig, ki je nekoč na svetovnem prvenstvu že stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Indurain, ki pogosto deluje bolj vase zaprto, se je pred tem svetovnim prvenstvom pripravil na vse in se sproščeno veselil uspeha. Toda za letos si je zastavil še en cilj. V nedeljo bo na dirkališču v Bogoti naskakoval svetovni rekord Švicarja Tonyja Romingerja, ki je lani v eni uri prevozil 55; 291 kilometra. Uspeh španskih kolesarjev je dokazal še nekaj. Na tem svetovnem prvenstvu niso prevladovali le kolesarji, ki so se dolgo pripravljali na podobnih krajih, kot je Kolumbija. Novi svetovni prvak je na nadmorsko višino 2500 metrov prišel neposredno z dirke po Španiji. Tudi četrtouvrščeni Gianetti je prišel z Vuelte in ni imel veliko težav. Res pa je, da je visoka nadmorska višina terjala žrtve. Od 98 poklicnih kolesarjev, ki so sicer vajeni vsemogočih prog in razmer, jih je v cilj pripeljalo le 'dvajset. Med državami je bila v -cestnih preizkušnjah najuspešnejša Španija z 2 zlatima in 2 srebrnima kolajnama, pred Francijo, ki ima prav tako dve zlati, vendar eno samo srebrno kolajno. Z zlatom se po zaslugi Nelissena lahko pohvali še Nizozemska. Na velodromu je bila najuspešnejša Francija, ki je skupno osvojila sedem kolajn (3 zlate in po 2 srebrni ter bronasti), pred Avstralijo, ki je prav tako osvojila 3 zlate kolajne in Italijo, ki se na dirkališču lahko pohvali z dvema najžlahtnejšima odličjima 0. M.) Nogometaši Barcelone dvakrat uspešni v španskem prvenstvu MADRID - Zaradi kvalifikacij za EP so na tujem nogometaši večinoma počivali. Izjema so španski igralci, ki so v minulem tednu na igrišče stopili celo dvakrat. Koli sta bili izredno zanimivi, »skupni zmagovalec« pa je nedvomno Barcelona. Atletico Madrid je sicer še naprej v vodstvu, saj je zmagal tako v »big-matchu« z Espanyolom kot v gosteh s Celto, toda Barcelona doživlja preporod, ki je prvenstveno Cruijffova zasluga. »Blau-gra-na« so najprej doma premagali Oviedo (4:1) in nato celo v gosteh močni Betis s 5:1. Betis je lani in v začetku letošnjega prvenstva imel najboljšo obrambo! Deportivo La Coruna je v popolnem razsulu: očitno je slovo trenerja Arsenia Iglesiasa (zdaj je trener Toshack iz VValesa) nekaj pokvaril. Moštvo iz Galicije je med tednom položilo orožje v San Bebasti anu (2:1 z Real Sociedadom), v nedeljo pa celo doma z Racingom iz Santanderja. Gostje so vodili že s 3:0, na koncu pa je Bebeto z dvema goloma omilil poraz. Leto Deportiva, kot so mnogi napovedovali, je že utopija. Le malo bolje gre Real Madridu, ki prav tako ima velik zaostanek za vodilnimi. »Merengues« so v gosteh zgubili z Valencio (4:3) in doma s težavo (2:1) premagal Compostelo. VRSTNI RED: At. Madrid 19, Barcelona 17, Espanyol 16, Valencia in Compostela 13, Betis in Ath. Bilbao 12. Kljub temu, da smo šele na začetku sezone, kupoprodajna borza že cveti. Prvi protagonist je Mario Basler, ki je svoj klub, VVerder Bremen, naprosil za prekinitev pogodbe, ki ga veže do leta 2000, a ima v primeru selitve v tujino velike olajšave. Kupci trkajo na vrata: Real Madrid, Inter, predvsem pa Fiorentina. Zelo cenjen je tudi avstralski libero Paul Okon, ki igra pri vodilnem klubu v Belgiji, KV Brugesu. Vroče (kljub prvemu mestu!) pa je pri Bayemu: Papin, Scholl, Sutter in Kreu-zer hočejo oditi, ker se ne razumejo s trenerjem Rehhaglom. Skoda je v bistvu samo Scholla, tako da bi s kančkom diplomacije na vezi Scholl-Rehhagel poteza Bavarcem lahko še koristila, (dk) Svetovni teniški lestvici ATP in WTA HAMBURG - Najnovejši svetovni teniški lestvici -moški: 1. Andre Agassi (ZDA) 5.400 točk, 2. Pete Sampras (ZDA) 4.959, 3. Thomas Muster (AVT) 4.072, 4. Boris Becker (Nem) 3.331, 5. Michael Chang (ZDA) 3.015, 6. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.670, 7. Goran Ivaniševič (Hrv) 2.608, 8. Jim Courier (ZDA) 2.311, 9. Thomas Enqvist (Sve) 2.073,10. Marc Rosset (Svi) 1.964; ženske: 1. Stef-fi Graf (Nem) 357.1963,1. Monika Seleš (ZDA), 2. Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 240.3890, 3. Con-chita Martinez (Spa) 226.2363, 4. Mary Pierce (Fra) 189.1250, 5. Kimiko Date (Jap) 169.4077, 6. Jana Novotna (Ceš) 159.8495, 7. Gabriela Sabatini (Arg) 156.4000, 8. Magdalena Malejeva (Bol) 142.7500, 9. Lindsay Davenport (ZDA) 134.9000, 10. Anke Huber (Nem) 122.8648. O. J. Simpson preseneča LOS ANGELES - O. J. Simpson, legenda ameriškega nogometa, ki po razsodbi porote na losan-geleškem sodišču ni umoril svoje nekdanje žene Nicole Brovvn Simpson in njenega prijatelja Rona Goldmana, je zopet presenetil javnost. Po 474 dneh v zaporu in devetih mesecih, ki jih je prebil na sodišču, je sporočil, da se vnovič namerava podati pred oltar. Niti mesec dni ne bo minil od konca sojenja, ko bo O. J. Simpson znova poročen, njegova tretja žena pa naj bi postala Paula Barbieri, 28-letna manekenka in igralka, ki je leta 1992 krasila srednje strani Playboya. Ceremonija naj bi potekala nekje v Dominikanski republiki, kamor naj bi se O. J. Simpson tudi preselil. Oče Simpsonove neveste Vincent Barbieri nad poroko ni navdušen, saj meni, da v zvezi z umorom Simpsonove nekdanje žene in njenega prijatelja še veliko stvari ni razčiščenih. (B. F.) Hill ima težave z levo nogo LONDON - Britanski voznik formule ena Damon Hill je včeraj razkril, da si je v trčenju na dirki za veliko nagrado Evrope na Niirburgringu zlomil kost na levi nogi. »Mikroskopsko tanek« zlom Hills ne bo oviral pri dirkanju, saj se namerava udeležiti naslednje dirke za veliko nagrado Pacifika, ki bo 22. oktobra v Aidi. »Po nesreči sem naslednji dan komaj hodil, pa tudi dan pozneje ni bilo nič bolje. Vseeno sem odšel na testiranja v Imolo in šele tam sem odkril, da imam prazaprav zlomljeno kost. Ko me je pregledal zdravnik in mi povedal diagnozo, sem mislil, da se šali.« Zdaj se Hill počuti že mnogo bolje, pa tudi bolečine so iz dneva v dan manjše. »Moral bi biti povsem pripravljen za dirko, zlasti po enotedenskem dopustu,« je bil optimističen dirkalec VVilliamsa, ki je U; že opustil misel na naslov svetovnega prvaka, saj ima Michael Schumacher 27 točk prednosti, do konca prvenstva pa so še tri dirke. »Ce bi do konca zmagal v dveh dirkah, bi s tem omilil razočaranje, ki sem ga doživel v letošnji sezoni.« JADRANJE / NA NEDELJSKI »BARCOLAN1« »Rink Storm« (Čupa) prva v svoji kategoriji Capina posadka bo nastopila na »Alpe Adria Kermesse« Odlična tudi Sirenina jadrnica »Five to Six« (69. mesto) Kot vsa ta leta so se tudi tokrat na nedeljski »Barcolani« odlično odrezali tudi naši predstavniki. Cupa je nastopila z 22, Sirena pa s sedmimi posadkami. Čupina jadrnica Pink Storm (s posadko: Franko Sedmak, Franko Rebula, Igor Bogateč, Kristina SuleiC) je v svoji 7. kategoriji osvojila celo prvo mesto in se bo udeležila konec tedna regate Alpe Jadran Kermesse, na kateri bodo nastopile posadke, ki so zmagale v raznih kategorijah na nedeljski »Barcolani«. V skupni razvrstitvi pa je bila Cupina posadka 178. Odlično se je obnesel tudi Sirenin »Five to Six« [Per-tot, Križnic, Bembich, Guštin, Muzzi, Ferluga), ki je zasedel absolutno 69. mesto in je bil četrti v svoji, tretji kategoriji. Sirenina jadralca Andrej Gregori in Berti Brus sta na »Fanaticu« z Dušanom Puhom osvojila končno 9. mesto. Aleks Bezin (Čupa) je bil s svojo jadrnico »C’ est la Vie« v drugi kategoriji 99. »Zelo zadovoljen sem z našo udeležbo in rezultati, ki smo jih dosegli na Barcolani. Nasa jadrnica Pink Storm je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in tako potrdila lansko uvrstitev. Ta rezultat je še posebno spodbuden, saj je ta posadka sestavljena iz mladih jadralcev. Tudi dejstvo, da so se naši in Sirenini jadralci uvrstili v prvo polovico vseh nastopajočih, kaže, kakovost in stalni vzpon naših jadralcev. Ne smemo pozabiti, da je v nedeljo skupno nastopilo skoraj 30 naših posadk in da je bilo na morju veC kot 200 naših aktivnih članov, kar priča o veliki vitalnosti naše-, ga jadranja,« je dejal Cupin predsednik Marino Košuta. Zadovoljen je bil tudi Sirenin predsednik Livio Pertot, ki je bil tudi sam član posadke Five to Six; »Mislim, da smo se kar do- bro odrezali, saj so bile pred nami le jadrnice, ki so tehnološko in po velikosti bolj kompetitivne od naše. Sicer pa sem zelo zadovoljen tudi z nastopom vseh ostalih naših predstavnikov.« UVRSTITVE NAŠIH JADRNIC 69. Five to Sne (Sirena) kat. 3: 99. C‘est Vie (A. Bezin, Čupa) kat.2; 137. More and More (A. Vuga, Čupa) kat. 1; 178. Pink Storm (F. Sedmak, Čupa) 1. mesto v kat. 7; 210. Selve (Tomšič, Sirena) kat 4; 270. Balde Runner (A. Zandomeni, Cupa); 286. Sciu-scia (T. Milič, Cupa) kat. 1; 287. Cheeky Cherry (E. Martelanc, Cupa) kat. 5; 366. Ksenija 0. Slokar) kat. 4; 401. No Comment (S. Antoni, Cupa) kat. 4; 433. Atman (S. Štolfa, Cupa) kat. 4; 444. Teloh (D.Bensi) kat. 7; 537. Chiaro di Luna (V. Ferfolja, Cupa); 540. Ballerina (D. Malana) kat.2; 563. Planinka Race (D. Bogateč) kat. 5; 569. Sonja (K. Rolič) kat 1 itd. NOVICE Danes Brescialat - llly, Tržačani jutri z Rijeka TRST - Košarkarje tržaškega prvoligaša Illycaffeja Caka po gostovanju pri slovenskem A2 ligašu Pivovarni Laško v Laškem - organiziralo ga je podjetje Parovel, ki je med drugim tudi zastopnik za Laško pivo v Italiji - ob otvoritvi nove dvorane danes v Gorici prijateljska tekma z Brescialatom, jutri pa se bodo v dvorani v Ulici Locchi pomerili s hrvaškim prvoligašem Rijeko. Zanimiv bo predvsem nastop novega Američana Jeromea Harmona, ki bi moral že na nedeljski tekmi proti Scavoliniju dati svoj konkreten doprinos tudi v državnem prvenstvu. Tekma s Scavolinijem bo v nedeljo ob 18.30 v Trstu, vstopnice zanjo pa bodo začeli prodajati že v četrtek dopoldne v turistični agenciji Utat, na dan tekme pa tudi na blagajnah Tržaške športne palače. Principe si je zagotovil lepo prednost TRST - V prvi tekmi šestnajstine finala za rokometni pokal prvakov je tržaški Principe s 26:18 (11:12) premagal nizozemskega prvaka Aalsmeerja. Osem golov prednosti pred nedeljsko povratno tekmo v Amsterdamu bi lahko bilo odločilnih. Prvi počas je bil zelo slab, v drugem pa so Tržačani zablesteli. Juank srečanja je bil vratar Mestriner, najboljši strelec (9 golov) pa je bil Tarafino. Presenečenje na Startu ženske odbojkarske Al lige v Sloveniji LJUBLJANA - Ze v prvem krogu slovenske odbojkarske lige 1. A za ženske je prišlo do presenečenja. V Novem mestu je tamkajšnji TPV gladko premagal državne prvakinje iz Bleda, posebej še po zaslugi tujke Elene Volkove, ki je v zadnjem hipu okrepila moštvo. Kopski Cimos je z levo roko premagal Kočevke, isto velja tudi za mariborski Branik v srečanju z Novo Gorico. Najbolj izenačen je bil dvoboj med Zgornjo Savinjsko in Celjem, ki se je končal z zmago gostij po štirih setih. V najvišji moški ligi so odigrali le dve srečanji. Kamnik je bil boljši od Bleda, Maribor pa od Olimpije. Tekma med Ljutomerom in Krko bo prihodnji teden, prvak Salonit in Pomurje pa v tej fazi prvenstva ne igrata in sta zaposlena v srednjeevropski in-terlig" Stavb doma klonili pred VKP Bratislava. Izidi, l.A liga moški: Kamnik - Bled 3:1 (16:14, 12:15, 15:7, 15:4), Marles Branik Maribor - Olimpija Ljubljana 3:0 (15:11, 15:12, 15:11). 1. A liga ženske: TPV Novo mesto - Bank Austria Bled 3:0 (15:5,15:11,15:7), Cimos Koper - LIK Tiha Kočevje 3:0 (15:5,15:1,15:7); bifodn Branik Maribor - Nova Gorica 3:0 (15:6, 15:2, 15:5); Zgornja Savinjska -Celje 1:3 (15:11, 6:15, 6:15, 9:15) Interliga moški: Salonit - Stavbar Ziliria 3:1 (15:3, 15:13, 10:15, 15:12), Pomurje - VKP Bratislava 1:3 (15:13,12:15,2:15,13:15). Totip Pravilni stolpec: X2 (2X) 22-11 XI. Corsapiu 4 6. Dobitki: 10 »jackpot« (604 dobitniki) 352.000 lir; 8 (4761 dobitnikov) 402.000 lir. NOGOMET / PRIMER TOLPO Nova generacija vratarjev bo kmalu spodrinila staro gardo Sodoben vratar mora biti tudi dober nogometaš - Višina odločilen faktor Nesrečen poseg italijanskega vratarja Buc-cija na tekmi s Hrvaško sodi v okvir posledic revolucionarnega sklepa nogometnih oblasti, da preprečijo podajo žoge z nogo zadnjim možem. Ta sklep je vlogo vratarja popolnoma spremenil, kaže pa, da revolucija še ni končana, saj FIFA načrtuje razširitev prepovedi tudi na podaje z glavo in podaje z roko po outu. Skratka, vratarji postajajo vse bolj nogometaši in vse manj »pajki«. Morajo znati preigrati nasprotnika, igrati z glavo, podajati soigralcem z nogo in celo začeti napad svojega moštva. V sebi združujejo dve vlogi, ki sta bili včasih namenjeni dvema igralcema: vratarjevo in liberovo. Če jim preostane še kaj časa... lahko tudi ujamejo ali odbijejo žogo z rokami. Res pa je tudi, da je polivalentnost značilnost nove generacije igralcev, saj mora na primer sodoben napadalec tudi braniti. Odkar vodi reprezentanco, je Sacchi preizkusil že osem vratarjev. Na igrišče je poslal Pagliu-co, Zengo, Marchegia-nija, Peruzzija, Buccija in Tolda, Rossi in Anto-nioli pa nista prestala izpita. Mnogi od teh vratarjev so še težko prilagodili novim pravilom, junak nedeljske tekme Francesco Toldo pa je kot predstavnik najmlajše generacije številk ena neobremenjen s starimi stereotipi. Res je, da to velja tudi za standardnega vratarja »az-zurrov« Angela Peruz- zija, toda vse bolj izrazita specializacija »vratarjev - liberov« bo v bližnji bodočnosti privilegirala visoke vratarje. Peruzzi pa ima le 1, 80 m in Bucci le centimeter več. Ko bi se v usodni deveti minuti s »porednim lobom« soočil 16 centimetrov višji Toldo, bi se morda vse skupaj končalo z navadnim odbojem z glavo. NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA TOP 12^ Kras prvi med društvi, Ana Bersan na turnirju najboljše dvanajsterice Bersanova druga - Z Vanjo Milič 1. v parih Tri Krasove drugokate-gornice so na prvem državnem turnirju za uvrstitev na TOP 12 v Cameri-nu osvojile prvo mesto kot društvo. Največ točk je prinesla Ana Bersan, ki je bila v posamični konkurenci druga in se je tako uvrstila na turnir Top 12, ki bo konec oktobra v Spoletu, v igri ženskih parov pa sta bili z Vanjo Milič zmagovalki. Vanja se je med posameznicami uvrstila med prvih 8. Ana Bersan in Vanja Milič sta bili zmagovalki svoje skupine. Bersanova je zelo dobro igrala proti Ilarii lozzi, ki je lani počivala (21:8, 21:16) in proti »malemu vragu iz Bolgarije«, kot bi lahko imenovah nadarjeno in hitro pionirsko reprezentantko Ni-coletto Stefanovo (21:19, 21:16), ki je nadigrala celo lozzijevo. Vanja je imela dokaj ugodno skupino; vse nasprotnice so bile za najmanj petnajst mest niže na jakostni lestvici od vrle krasovke. Svojo premoč je Vanja Milič izkazala nad Zappitellijevo, Silinijevo in Gambacortijevo. Žreb v skupini pa ni bil naklonjen Katji Mihe. Z Bal-bonijevo je izgubila v 3. setu (21:16, 18:21, 14:21), premagala je mladinsko reprezentanko Stefanio Bosi (21:17, 21:10), z igralko s Sicihje La Spada pa ji nikakor ni šlo. Sele ko je otočanka izšla kot zmagovalka skupine (na turnir v Camerino se je kvalificirala na predhodnem turnirju tretje kategorije), so jo razkrinkali: igrala je z »obdelanimi« gumami, kar je že dve leti prepovedano. V tekmovanju na direktno izločanje je Ana Bersan ponovno uveljavila svojo Ana Bersan je v izvrstni formi (Foto Kroma) moč. V drugem krogu med šestnajsterico je premagala Kitajko Ding Yan (21:19, 21:17, 14:21, 21:16), Vanja Milič pa Marino Conciau-ro (14:21, 21:5, 21:8, 21:16). V četrtini finala sta se srečah krasovki med seboj in Bersanova je izločila Vanjo, zatem je nadigrala še Pariettijevo (12:21, 21:10, 21:19, 21:10) in v finalu utrujena podlegla Denisi Zancaner (15:21, 14:21, 21:9, 21:23). V igri ženskih dvojic noben par ni bil resna ovira za krasovo dvojico Bersan - Vanja Milič, ki je osvojila prvo mesto. V mešanih dvojicah je Bersanova igrala skupaj z Igorjem Miličem (Tramin Bolzano), Katja Mihe z Or-rujem (Cus Sassari). Prvi par je bil med prvimi osmimi, drugi med šestnajsterico. J.J. r NOGOMET / PO TEKMI MED HRVAŠKO IN ITALIJO n Sacchi vrača svojim kritikom milo za drago Po dobrem nastopu v Splitu selektor »azzurrov« Arrigo Sacchi ne skriva svojega zadovoljstva. Moral je požreti marsikatero grenko pilulo, zdaj pa se je lahko izkašljal in tudi malce pohvalil. Pred tekmo s Hrvaško so mediji vnovič pošteno obdelati selektorja in njegove izbire, italijanski vrsti pa napovedovati katastrofo na stadionu Poljud. Toda »az-zurri« so z igralcem manj odlično kljubovati nadutim Hrvatom in iz Splita zasluženo odnesli točko, s katero so si praktično tudi zagotovili nastop na sklepni fazi evropskega prvenstva v Angliji in ohraniti nekaj možnosti, da v 4. skupini zasedejo prvo mesto. »V normalnih okoliščinah bi verjetno zmagati, ker smo mojstrsko igrati tudi v devetih minutah pred vratarjevo izključitvijo. Naša ekipa si zasluži vse spoštovanje, ker je ohranila mirne živce in brez histerije prebavila izključitev Buccija in zamenjavo Zole. Seveda smo morali po izključitvi zamenjati vse sheme, vendar dovolite mi, da rečem, da sem izredno zadovoljen. Veste pa, da sem zelo zahteven,« je včeraj povedal »ponosni« Sacchi, ki je svojim kritikom vrnil milo za drago. »Mnogi pozabljajo, da se je v Pasade- ni končal neki ciklus. Massaro je odšel na Japonsko, Evani, Tassotti in Donado-ni so v svojih ekipah rezerve, Baresi je zapustil reprezentanco, Baggio in Signo-ri pa sta stalno poškodovana. Sezona po svetovnem prvenstvu je že od nekdaj najbolj zahtevna. Sele sedaj so novi igralci asimilirali sheme in igrajo, kot hočem. Res je, včasih nismo navdušiti navijačev, a stalno rasemo,« je še povedal selektor, ki je pojasnil nekatere svoje izbire. »Ni mi preostalo drugega, kot zamenjati Zolo, kot sem storil z Baggiom proti Norveški na svetovnem prvenstvu. Da ne spremeniš koncepta, zaigraš s sistemom 4-4-1, z igrišča pa potegneš najmanjšega napadalca. Ravanelli je s svojim stalnim tekanjem opravil veliko delo. Bucci? tinel je smolo. Moral je popraviti napako drugih, veter pa je spremenil let žoge. Zaradi tega ga že ne bom odpisal. Toldo? Bomo videti. Kaže, da igralci bolje igrajo, če manj trenirajo z mano. Del Piero je povsem razumel koncept igre reprezentance.« Sacchi je torej evforičen, pravi pa, da bi bilo še dosti bolje, ko ne bi vedno imel opravka z osmimi, devetimi poškodovanimi igralci. H EP »U21« r Slovenija lahko še upa, če premaga Ukrajino LJUBLJANA - Danes bo slovenska prestolnica prvič gostila uradno tekmo kakšne slovenske nogometne reprezentance. Mlada slovenska reprezentanca se bo namreč pomerila z ustrezno ukrajinsko vrsto v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo in olimpijske igre 1996. Čeprav je trenutno šele četrta, ima slovenska reprezentanca se vedno teoretične možnosti za uvrstitev na našteta tekmovanja. Seveda mora zmagati na obeh preostalih tekmah, z Ukrajino in Hrvaško, obe pa bosta v Ljubljani. »Mlada reprezentanca je za nas še posebej pomembna. Ne glede na razplet obstajajo ob dveh zmagah še teoretične možnosti za prvo mesto. Leta 1996 pa se začne novi ciklus kvalifikacij za evropsko prvenstvo, kjer bodo nastopiti tekmovalci, rojeni po 1. januarju 1975. Nekateri igralci bodo še vedno igrati v mladi reprezentanci, nekateri drugi pa bodo vsaj na širšem spisku A reprezentance. Tako bodo nekateri že odšli na mehiško turnejo A reprezentance, ki bo sestavljena predvsem iz igralcev slovenske lige,« je dejal direktor slovenskih reprezentanc dr. Branko Elsner. Današnje srečanje bo ob 15. uri na stadionu Ljubljane v Šiški. ~j_ ODBOJKA / DEŽELNI POKAL PRED KONCEM NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Olympia Cdr že v četrtfinalu Sokol potrebuje zmago, Espego in dekleta Olympie pa lahko napredujejo kot drugi Zadnji krog tekem v kvalifikacijskem delu deželnega odbojkarskega pokala za moške in ženske C2 in D ligaše bo že med tednom. V večini skupin je položaj že jasen, od slovenskih moštev pa si je uvrstitev v četrtfinalno fazo že zagotovila moška vrsta 01ympie, realne možnosti imajo še vedno sokolovke (in verjetno espegovci ter dekleta 01ympie), ostale naše ekipe (Sloga in Val med ženskemai ter Bor in Korting med moškimi) pa so že izločene. Moška vrsta 01ympie bo tekmo zadnjega kola odigrala že danes v San Giovanniju al Natisone, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim moštvom Eltor. Goričani so v soboto v Vidmu gladko premagah drugo ekipo videmskega dmgoligaša (in torej niso izgubili, kot je bilo pomotoma zapisano v sporočilu federacije, ki smo ga objavili), s tem pa so si tudi že zagotovili prvo mesto v C skupini. Eltor bi jih lahko sicer z zmago še dohitel, a zaradi slabšega količnika v nizih jih nikakor ne more prehiteti na končni lestvici. Drevišnja tekma bo torej le formalnost, vseeno pa bo zanimiva, saj je Eltor eden od kandidatov za napredovanje v Gl figo in se bo skušal 01ympii oddolžiti za poraz, ki ga je doživel v Gorici. Kot rečeno se za uvrstitev v četrtfinale lahko še vedno potegujejo tudi sokolovke, ki delijo prvo mesto v B skupini skupaj s tržiškim D Mercatone di Selz (Volley club). Prav s tem nasprotnikom se bodo v odločilnem srečanju še drugič pomerile jutri v Tržiču. V Nabrežini je Sokol zmagal s 3:2, zanimivo pa je, da je v tej skupini prav vsaka tekma trajala pet setov, tako da je tudi tretjeuvrščeni Val v družbi dveh tretjeh-gašev dokazal svojo vrednost. Danes bo na igrišče stopila tudi združena ekipa Espego, ki v Standrežu proti ronskemu Adiju (ob 20. uri) ne bi smela imeti težav, da vknjiži četrti par točk, kar bi ji prineslo drugo mesto v skupini, skoraj gotovo pa uvrstitev v nadaljnjo fazo kot ena treh najbolje druguvrščenih moštev. V podobnem položaju so tudi dekleta 01ympie Čerimpex. Po naših izračunih je zanje dovolj, da jutri premagajo Farro in kot najboljša drugouvrščena ekipa napredujejo v četrtfinale. Danes bodo igrale tudi mlade slogašice, pomerile pa se bodo z zmagovalcem A skupine Virtusom. Bor Fortrade in Kortin bosta nastop v deželnem pokalu sklenila v četrtek s tekmo proti NPT oziroma Tomani Zarja in Sovodnje tokrat praznih rok Tržaška združena ekipa je morala priznati premoč Olimpie, goriška pa Staranzana NA TRŽAŠKEM Olimpia - Zarja Adriaimpex 1:0 (1:0) ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder, Zomada (Manzin), Bukavec, Jan Gre-gori, Križmančič, Gurman, Kariš, Mi-liani, Ostrouška (Škrl), Šemec, Ota. Po slabem prvem polčasu je Zarja Adriaimpex na Opčinah proti Olim-pii nerodno izgubila, čeprav bi bil po prikazani igri neodločen izid pravičnejši, zlasti zato, ker so naši fantje ves drugi polčas imeli izrazito premoč. Domačini so se predstavili kot solidna ekipa, ki je še neporažena. Naša združena ekipa je dobro začela in poskušala predvsem s streli od daleč, ki pa so bili netočni. Domači so se na drugi strani nekajkrat prebili v kazenski prostor Zarje in najprej zadeh prečko, nato pa v protinapadu zasluženo povedli. Po odmoru je ekipa Miloša Tula (na sliki) dobesedno oblegala vratarja domačih Tenceja, vendar žoga ni hotela v mrežo. Proti koncu srečanja je naše fante zajela še nervoza in nepovezane akcije ter ne- spretnost napadalcev so pripsevali svoje k porazu. Upajmo, da bo to dobra lekcija za zarjane, kajti v nadaljevanju prvenstva bo treba igrati bolj odločno in borbeno ter brez podcenjevanja nasprotnikov, (d.gr.) IZIDI 3. KOLA: Muggia A - Mon-tebello DB 2:0, CGS - Chiarbola 1:2, Olimpia - Zarja Adriaimpex 1:0, Do-mio - Opicina 0:1, S ant’ An drča -Portuale 6:3, San Sergio - Muggia B 1:1. VRSTNI RED: Olimpia 9, Muggia A, Zarja Adriaimpex, Opicina, Co-stalunga in Sant’ Andrea 6, Monte-bello DB, Chiarbola in Portuale 3, Muggia B 2, Domio in San Sergio 1, CGS 0. PRIHODNJE KOLO: Costalunga -Muggia A, Portuale - San Sergio, Opicina - Sant’ Andrea, Zarja Adriaimpex - Domio, Chiarbola -Olimpia, Montebello DB - CGS. NA GORIŠKEM Sovodnje - Capriva 1:4 (0:2) STRELEC ZA SOVODNJE: Gorjan. SOVODNJE. D. Devetak, Rosano (Piras), Moro, Peteani, Gorjan, Jarc, Pavšič, Miklus, Cotič, M. Devetak, Koršič (Bagon). Sovodenjci so proti močni Caprivi nastopili z zelo okrnjeno postavo. Zaradi poškodb in bolezni je bilo namreč odsotnih kar pet standardnih igralcev. Capriva je stalno napadala, gostitelji pa so se dobro branili vse do 30. minute, ko je padel prvi gol. Gostje so takoj nato dosegli še drugi zadetek. Sovodenjcem je uspelo v prvih minutah drugega polčasa zmanjšati zaostanek na 1:2 z Gorjanom, ki je zatresel nasprotnikovo mrežo iz prostega strela. Capriva pa je spet prevzela pobudo, spretno izkoristila utrujenost domačih nogometašev in dosegla še dva zadetka. NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJŠIH Združeni ekipi Sovodenj in Gaje ponovno osvojili poln izkupiček Obe ekipi s polnim izkupičkom vodita na lestvicah v pokrajinskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM Montebello Don Bosco - Gaja 0:1 (0:0) GAJA: Hrovatin, Zomada, Škabar, Cemjava, GigiC, Batič, Strajn (Martini), Berce, Babudri (Longo), Giral-di, Primosi. , Strelec za Gajo: Cemjava (11 m). Naša združena ekipa si je proti solidnemu tekmecu Priborila drugo zaporedno ^nago in to s strelom z bele vahna, nekaj več od igre so v prvem polčasu imeli Tržačani, toda najlepšo priložnost je imel Babudri, vendar je njegov strel iz bližine vratar domačih ubranil. V nadaljevanju so se naši fantje pritiska nekoliko otresli, bili so bolj prisebni ter prišli tudi do gola, ki ga je sodnik zaradi nedovolje- Btačih, potem ko je bil v kazenskem prostoru zmšen Berce in je sodnik brez pomislekov dosodil najstrožjo kazen. Na splošno lahko rečemo, da je bila tekma ži- ci iz enajstmetrovke le presti v zasluženo v vodsvo, na koncu pa bi lahko Martini dosegel še drugi gol. Domači so na vse načine poskušati priti do remija, ampak Batič in dmgi so biti skoraj vedno prvi pri žogi Združena ekipa Gaje je v nedeljo drugič zmagala in vrata Hrovatina so ostala nedotaknjena, (d.gr.) IZIDI 2. KOLA: Kras -Olimpia 0:1, Montebello DB - Gaja 0:1, Chiarbola - Uspeh Primorja v Miljah, Mladost K.O NA TRŽAŠKEM Muggia - Primorje 0:1 (0:1) STRELEC: Švara. PRIMORJE: Furlan, Pilat, Ivo Križmančič, Vitomir Križmančič, Milič (Stoka), Kante, Privileggi (Cauter), Merlak, Švara (Gregorij, Pavletič, Strajn (Lonzar). Začetniki združene ekipe Primorja so začeti prvenstvene nastope z uspešnim nastopom v Miljah proti domači ekipi. Naši nogometaši so občasno dobro igrati, predvsem ko so izpeljevati akcije po krilih. In prav po eni izmed teh akcij je naše moštvo doseglo zmagoviti gol s Švaro (po podaji Merlaka). Primorje je imelo gotovo več od igre, medtem ko so gostitelji v glavnem skušati presenetiti Furlanova vrata s protinapadi. Proseško moštvo bi lahko zmagalo z večjo razliko v golih, le če bi biti naši nogometaši spretnejši pri strelih na vrataa. Sicer pa je ocena za prvi prvenstveni nastop vsekakor pozitivna. (S.M.) IZIDI 1. KOLA: San Luigi A - Costalunga 8:0, San Giovanni - Portuale 0:0, San Seigio - Fani Olimpia 2:0, Domio - Sant’Andrea 0:0, Muggia - Primorje 0:1, Ponziana prosta. VRSTNI RED: San Luigi A, San Sergio in Primorje 3, San Giovanni, Portuale, Domio in Šarit’Andrea 1, Ponziana, Muggia, Fani Olimpia in Costalunga 0. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Ponziana A NA GORIŠKEM Staranzano - Mladost 8:0 (4:0) MLDOST: Francescotto (Colja), Semolič, Galtiussi, Ferlež (Zorzit), Spacal, Roner, Cemic (I. Devetak), Stjepanovič, Pasalič, Lavrenčič, T. Devetak. Proti za leto starejšim nasprotnikom so začetniki doberdobske Mladosti po pričakovanju visoko izgubiti. Ze po 15 minutah je bilo tekme dejansko konec, saj so gostitelji že vodili s 4:0. V drugem polčasu so se naši nogometaši Staranzanu bolje upirali in nekajkrat tudi zaradi nespretnosti zamuditi ugodne priložnosti za gol, tako da jim ni uspelo doseči častnega gola. Ta poraz pa ne sme potreti naših fantov, saj se morajo zavedati, da bodo le s temeljito in stalno vadbo lahko tehnično in taktično napredovati. Domio 1:0, Opicina - Espe-ria 0:1, Costalunga - CGS 5:0, Muggia - San Luigi 0:1. VRSTNI RED: Gaja, Costalunga, Olimpia, Esperia 6, San Luigi, Opicina, Chiarbola, Montebello 3, CGS, Domio, Kras, Muggia 0. PRIHODNJE KOLO: CGS - San Luigi, Esperia -Costalunga, Domio - Opicina, Gaja - Chiarbola, Olim-pia - Montebello DB, Kras -Muggia. NA GORIŠKEM Sovodnje - Fincantieri 1:0 (1:0) Strelec za Sovodnje: D. Tomšič SOVODNJE: Gergolet, Assi, Piras, Tomšič R, Fi-el, Bagon, Tomšič S. rinti), Cotič, Mauri (Simšič), Pavšič, Tomšič D. (Todde). Sovodnje so proti enakovrednemu nasprotniku pokazale zelo dobro igro. V prvem polčasu so Sovodnje gospodarile po vsem igrišču. Imele so tudi dve priložnosti, a žal jih niso znale izkoristiti. Ob koncu prvega polčasa je po lepi podaji Bagona Damjan gel (Mi Tomšič zelo spretno preigral nasprotnikovega vratarja. V dragem delu igre so Sovodnje malo popustile. Treba je povedati, da je odsotnost Zanierja (zaradi bolezni) močno vplivala na potek včerajšnje tekme. Pohvalo si zasluži vsa ekipa in trener. (Pavšič Aljoša) r NOGOMET / POKRAJINSKO IN DE2ELNO PRVENSTVO Ena zmaga in trije porazi zamejskih ekip Primorje in Vesna visoko izgubila - Sovodenjci Startali s porazom - Tretja zmaga Juventine POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Aurara - Sovodnje 3:1 (1:1) STRELEC za Sovodnje: Florenin. SOVODNJE: Tommasi, Petejan, Go-mišček, Pisk, Fajt, Gorjan, Decomelli, Florenin (Ožbot), Peric, Marušič, Figelj (Devetak). Sovodnje se iz Remanzacco vračajo nezasluženo poražene. Začetek tekme je bil trdno v rokah Sovodenjcev, ki so že po desetih minutah povedli z golom Florenina iz kota. Igra je nato bila dokaj živahna. Obe ekipi sta imeti nekaj lepih priložnosti, eno pa je izkoristila samo Aurora, ki je izenačila proti koncu prvega dela. V nadaljevanju se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, toda Aurora je povedla po napaki vratarja Tommasija. Sovodnje niso obupale in krenile v napad, vendar pri zaključevanju niso bile ravno točne in zapravile vsaj štiri ugodne priložnosti za zadetek. Kazen ni izostala in domači so v protinapadu zaokrožili končni izid, ki prav gotovo ne odraža dogajanja na igrišču. NA TRŽAŠKEM Muggia - Primorje 5:0 (2:0) PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Luxa, Braini, Lovrečič, Kuk, Ban, Zangari, Turk, Emili, Franzot. Z najdaljšega »gostovanja« se Primorje vrača z visokim porazom, ki pa je bil pričakovan glede na kakovost nasprotnika in nesrečnih okoliščin, v katerih je dozorel. V prvem polčasu so Pro-sečani prejeti dva gola, a tudi sami zapraviti dve ugodni priložnosti (Turk in Franzot). V drugem delu se je kmalu poškodoval Lovrečič, oba Franzota (trener in sin na igrišču) pa sta bila izključena: z devetimi igralci in brez pomoči s klopi so biti rdeče-rirmeni prepuščeni na milost in nemilost domačinom, ki so se na srečo zadovljiti s tem, da so dosegli le še tri gole. (Gorazd) Portuale - Vesna 6:1 (3:0) STRELEC ZA VESNO: Degrassi v 50. min. VESNA: Gruden, Schiavon, Glavina, Bulli, Vascotto, Morassut, Tolli (od 30. min. Locoselti), Barin, Degrassi, Oleničh (od 85. min. Beno), Blokar. Po uspešnem nastopu v prejšnjem kolu so kriški mladinci tokrat stopiti na "igrišče z napačnim odnosom do tekme in to jih je drago stalo. Nasproti so imeti solidno ekipo, ki je že po prvem polčasu dokazala svojo moč in povedla kar s 3:0. Na začetku drugega polčasa je Vesna z golom Degrassija zmanjšala zaostanek, nato pa še zapravila tri zelo ugodne priložnosti za gol. Križani so nato spet popustiti in prejeti še tri gole. IZIDI 2. KOLA: Opicina - Chiarbola 2:1, Muggia - Primorje 5:0, Costalunga -Sant’Andrea 1:1, Olimpia - Domio 1:4, Sistiana - Edile Adriatica 0:0, Montebello Don. Bosco - Zaule Rabuiese 0:0, Portuale - Vesna 6:1. VRSTNI RED: Opicina, Domio, Muggia in Portuale 6, Vesna 3, Zaule, Sistiana in Edile Ariatica 2, Olimpia, Montebello D. Bosco, Costalunga, Sant’Andrea 1, Primorje in Chiarbola 0. PRIHODNJE KOLO: Zaule Rabuiese -Vesna, Edile Adriatica - Mont. Don Bosco, Domio - Sistiana, Sant’Andrea -Olimpia, Primorje - Costalunga, Chiarbola - Muggia, Opicina - Portuale. DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - San Canzian 4:2 (1:0) STRELCI ZA JUVENTINO: Padovani 2 (oba iz enajstmetrovke), Gambino 1, Macuzzi 1. JUVENTINA: Pavio (od 40. min. Pibi-ri), Izzo, Serem, Milotti, Romano, Padovani, Gallo, Macuzzi. D. Trampuš, Balla-ben, Gambino. Po hudem porazu v prejšnjem kolu s Pro Gorizio (2:7) je Juventina spet zmagala. Proti san Canzianu so se Strandrež-ci takoj vigli v napad in v prvih 30 minutah dvakrat zadeti vratnico (strela sta izvedla Romano in Padovani). V 35. min. so gostitelji le povedli. Gallo je izvedel kot in Gambino je z glavo žogo preusmeril v nasprotnikovo mrežo. Pet minut kasneje pa je nasprotnikov napadalec v protinapadu prodrl proti štan-dreškim vratom, vratar Pavio je izven kazenskega prostora z roko prestregel žogo in bil zato tudi izključen. V vrata je vsto- i z desetimi igralci skoraj 50 minut tekme, pa so vseeno zmagali zaradi zvrhane mere borbenosti. IZIDI 4. KOLA: Aquileia - San Seigio 2:2, Itala San Marco - Mossa 4:0, Juventina - San Canzian 4:2, Ponziana - Gradese 1:1, Ronchi - San Luigi 1:1, Sangiorgina -Pro Gorizia 1:3, Staranzano - Cormonese 0:1. VRSTNI RED: Pro Gorizia 12, Ronchi 10, Juventina 9, Ponziana in San Sergio 8, San Luigi 7, Sangiorgina, San Canzian in Itala San Marco 6, Cormonese 3, Staranzano, Aguileia, Mossa in Gradese 1. PRIHODNJE KOLO: San Sergio - Juventina. Torek, 10. oktobra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO z z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Nenadejano se boste srečali s področjem, ki potihem že dolgo priteguje vase zanimanje. Ne le da boste tam našli odgovor na marsikatero vprašanje, našli boste celo pravega človeka. BIK 21.4-20.5.: Morali boste ukrepati, saj vam bo kup želja zrasel prav do grla. Izbirali boste med dvema možnostima: ali garajte in jih z veliko muko uresničite ali pa iz kupa naredite griček. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ne bo slo vse po maslu. Zatikalo se bo tam, kjer ste to najmanj pričakovali. Razčlenili boste položaj, postavili stvari na svoje mesto, malce podmazali in zadeva bo končno stekla. RAK 22.6. - 22.7.: Vestni boste in marljivi kot le malokdo, kljub temu pa se bodo nadrejeni spotikali ob vase delo. Počakajte Se malo, potem pa jim potihoma zapojte opozorilni napev o hudi mravljici. LEV 23. 7. - 23. 8.: Skromnost je sicer prav lepa lastnost, vendar le, Ce ni lažna. Nikar več ne skrivajte srojega ponosa, sicer vas bo lahko kmalu sram; nekdo vas pozna bolj, kot se poznate sami. DEVICA 24 8. - 22.9.: Posumili boste v postenje soseda, saj se bo smukal prav po vaši spalnici. Zgrabili ga boste za vrat in se skupaj z njim zvrnili na posteljo. Boj se bo konćal šele, ko se boste zbudili. TEHTNICA 23.9.-22. T 0.: V želji po toplini človekove bližine boste pripravljeni storiti prav vse. Nikar sebe prenaglite; veliko korakov se konča pod mrzlim tušem,'še več v žgočem peklu. Izberite pravega ŠKORPIJON 23.Ta-22.TT.; Priložnost, Id ste jo nedolgo tega prezrli, se vam bo znova ponudila Glejte, da ne boste prezaposleni z delovnimi težavami, saj bi vam to prepredlo, da ujamete pravi trenutek STRELEC 23. TT. - 2T. T2.: Ostro kritiko na račun svoje nezanesljivosti boste poslušali mimo In neprizadeto, saj vam je povsem jasno, da računov ne boste poravnali z občutkom krivde; kesanje je odveč. KOZOROG 22. T2. - 20. T.: Lahko se boste prepričali, da so prezrte stvari velikokrat najboljše, zato boste v prihodnje bolj pazljivi. Ozrite se še večkrat v svojo preteklost, tam se skriva še marsikaj. VODNAR 2T. T. - T 9.2.: V raziskovalnem zagonu boste odprli toliko novih vrat, da se boste le s težavo vrnili v tirodršče. Kljub temu ne boste nasedli reku nemočnih, da je življenje labirint brez izhoda. RIBI 20.2, - 20.3.: Pohvale, M jih boste deležni od nadrejenih, vam bodo skoraj zmešale glavo. Hoteli boste narediti še več in se hitreje, vse dokler ne boste prepoznali okužbe z virusom delomanije. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Izzivi Venere v Škorpijonu in Merkurja v Tehtnici Venera bo 11. oktobra zapustila domaCe znamenje Tehtnice in prešla v znamenje Škorpijona. V tem znamenju je sicer v izgnanstvu, vendar utegne biti njeno delovanje v določenih položajih prav izrazito. Deležni bomo številnih erotičnih občutkov, pri katerih se večinoma ne bomo ozirali na omejitve predsodkov. Dovzetni bomo za vzpostavljanje novih znanstev, pri čemer nam stari kriteriji ne bodo v napoto. Polni bomo pričakovanja in vere, vendar se nam utegne zgoditi prav nasprotno: konflikti, povzročeni s strahom pred izgubo objekta pomiritve, se bodo vmešali v tok dogajanja in se pokazali v krčevitem »ti si moj«. Posesivnost bo prišla do polnega izraza, kar bo še zgo-vomeje pričalo o praznini njenega ozadja. Vprašanje samostojnosti bo na dlani. Merkur bo 14. oktobra prešel v neposredno gibanje, kar vsekakor predstavlja olajšanje. V znamenju Tehtnice bo odtlej pripomogel k miroljubnosti in smislu za opazovanje interesov okolice, vendar bo s sabo prinesel tudi nezaželene lastnosti; opaziti bo bezanje od obveznosti in skrivanje pred novimi odgovornostmi. Te sicer strah vzbujajoče lastnosti v luči zadnjega krajca lune ne bodo tako »grozovite«, saj bodo v večini primerov utemeljene z dobro mero zdrave intuicije glede tega, kaj je zares nujno in kaj je takšno le na videz. V tem tednu bodo najbolj zastopana vodna znamenja, saj bomo imeli tu kar štiri planete: Mars, Venero in Pluton v Škorpijonu ter Saturn v Ribah. DeleZni bomo odprte mere intuitivnega zaznavanja, kar bo pripomoglo k neposrednejši orientaciji čustvenih vzgibov. V tem tednu bodo najslabše zastopana ognjena znamenja, saj jih bo zastopal le Jupiter v znamenju Strelca. V znamenjih zemlje bosta Uran in Neptun, v zračnih pa Sonce in Merkur. V ospredju bo torej čustveno življenje, ki je vsekakor temelj vseh nadgradenj. Velja izkoristiti izziv Venere v Škorpijonu in počistiti z ostanki ljubosumja, ki nas spremljajo že od nekdaj. ANEKDOTA Nemški skladatelj Christoph VVillibald Gluck je šel nekoč po pariški Rue Saint Honore in je po nesreči razbil okno v hiši ob cesti. Lastnik je prišel ves jezen na cesto in zahteval za okno poldrugi frank. Glasbenik ni imel drobiža in je dal oškodovancu tolar, M je bil vreden tri franke. Lastnik se je potolažil in hotel iti za vogal menjat denar. »Ni treba,« mu je dejal Gluck, »kar obdržite denar.« In je za preostali poldrugi frank razbil še eno šipo. POČUTJE, ZDRAVJE ■- sprostitev ..O o z z z o o šport o X X o o z post, dieta ..O o o o o o X težja fizična dela ..Z o o X X o o izlet ..O o z z z z z DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..O o o o z z z domača zabava ..o o z z z o o družinski posvet ..z z z z z o o družabne igre ..o o ◦ o o z z urejanje uradnih zadev z z o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ....... ..z z o o X X X naložbe in nakupi ..o z z z o o o zamenjava službe ..x X X X o o X izposoja denarja ..o o z z z o o igre na srečo „z z o o o X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o z z z z o iskren pogovor ..z z z o o o z zmenek ..o o o z z z o ljubljenje ..z z z o o ◦ o prekinitev zveze • ■X X o o o z z UMSKE DEJAVNOSTI branje................O O učenje, širjenje obzorja.. .O ✓ raziskovanje .........X X umetniško ustvarjanje ...O Z reševanje težav.......Z Z LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan o o z z z z z z o o o o o z z z o o o X z z o o o SKANDINAVSKA KRIŽANKA 388 UDELEŽENKA PRAZNOVANJA OB POROKI JEZERO V ITALIJANSKIH ALPAH I0RIG.I ZENSKA POSTAVA VKRSC. UMETNOSTI VLADIMIR NABOKOV PREB. ANTIČNE BEOCIJE GRŠKA ČRKA KEMIJSKI ELMENTI 00 SNUBEC (NA VZHOD. ŠTAJERSKEM) TITAN MESTO NA KITAJSKEM (VIBIN) VZIDANA PEC Z ODPRTIM KI IRIŠCFM STAR0- JUD0VSKI KRALJ AVT0R> MARKO DRESCEK REDKO ZIME GOSPODARICA MORJA V NORD. MITOLOGIJI IZRAELSKI KRALJ, KI JE UVEDEL BAALOV KULT LAHK02IVKA, PREMETENKA ŽULJ OD OBUTVE VALJAST PREDMET Z NAVOJI SRSENAR VEDAO SLOVAŠKEM JEZIKU MESTO V SV. MAKEDONIJI PRIPRAVA V AVTOMOBILU ZA VARNO V02NJ0 ANGLEŠKA BOLEZEN GIUSEPPE PARINI - NEKDANJI NASLOV TURSKH GOSPODOV AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT "DE) DOMIŠLJIJA, FANTAZIJA FR. FILOZOF (PIERRE) ZVOK Z DOLOČENO VISINO ŠVEDSKI PESNIK- HANSSON ŠPORTNI ČOLN MALAJSKO LJUDSTVO NA BORNEU POST SCRIPTUM SLOV. JEZUIT (JERNEJI ZRNJE, KI SE OSIPLJE NORD. IZRAZ ZA SMUČI ODTOČNA CEV OSEBA IZ BIBLIJE BORILNI MEC, FLORET NOBELU TRST VZGOJENE ŽIVALI ISTE VRSTE GLAVNO MESTO GANE KRŠKO X FRANCOSKI PRIPOVEDNIK (PAUL) KARELERBEN VENEZUELSKI SLIKAR UESUSl VZDEVEK AMERIŠKEGA KOMIKA HARDVJA SVETLA ZVEZDA V OZVEZDJU DEVICE POPRAVLJALEC UR KAVBOJSKA VRV Z ZANKO P0NIKAL. NA PLANINSKEM POUU PRIPRAVA ZA MERJENJE AKTINIJ GRS. POVELJ. PRED TROJO LOJZE OBLAK RIMSKI GRIČ JANIKUL IVO ZORMAN PALICA PRI BILJARDU MADŽAR. POLITIK IBELAI HLADNO OROŽJE S TETIVO SKRIVNO RAZODETJE ZAPOREDNI ČRKI AMER. LIRIK IHARTI TONE KUNTNER OBLIKA TURIZMA NA DEŽELI OSEBA, KI TRASIRA POT STRG. PEVEC, AED OKROGLA GREDICA K0B0 ABE BOGATO OZALJŠANA KOČIJA vootrvoi ‘VX ‘OCINOtl ‘aiov ‘H3SVUI. ‘MHZ -rani. Djosrarra ‘3NVH0 ‘vsdnv^odV ‘>IOT ‘MflinaiNVI ‘ort ‘sviv ‘3V ‘VMHS ‘iti ‘aVTVIA ‘}ti ‘Sl ‘ON ‘Edi tioiao ‘3VSV9 ‘Sl TNV9I ‘NOl ‘VilDVNIOVNI 'OHIN ‘V9V ‘SIUHVl ‘SVd IN1SONHVA ‘OAOlVtti ‘\rmSDIVAOlS lOUABJOpOA ;A3XIS3^ ITALIJA Podvodni arheološki park pri otoku Ustica Morsko dno ob ruševinah antične luke je raj za fotografe Ce bi se radi potapljali v čistem morju in spoznali bogato morsko floro ter ostanke potopljenih ladij, je Majhen otok Ustica, ki leži približno 600 kilometrov severno od Sicilije, pravi kraj za vas. Morsko dno je pravi arheolološki muzej, edinstven v Evropi. Potapljači, ki se lahko sPUstijo dvajset metrov Sloboko, bodo za svojo avanturo bogato nagrajeni. saj bodo naleteli na sidra iz Časa bizantinskega kraljestva in rimske amfore, ki na dnu ležijo že več stoletij. Arheološki park, ki so ga odprli pred petimi leti, privablja v zadnjih letih Čedalje veC obiskovalcev ' približno petnajst tisoč Potapljačev in turistov si je s posebnimi potapljaškimi komorami že ogledalo morsko dno ob Ustici. Kristalno Cista voda privablja tudi najbolj znane potapljače, na Ustici ima svoj sedež tudi Mednarodna potapljaška organizacija. Letos so na otoku podelili tudi posebno potapljaško nagrado, ki se po svoji prestižnosti lahko primerja z Nobelovo. Prvič je bila podeljena leta 1960 - dobil jo je Jacques Cousteau, tokrat pa je pripadla trem španskim morskim arheologom. Arheološki park se razteza ob Punti Cavazzi na jugozahodu otoka, kjer je bilo nekoč pristanišče, v katerega so se pred nevihtami zatekale trgovske ladje, ki so plule med Sicilijo in Severno Afriko. Potapljači se ob vrvi spustijo dvajset metrov globoko, kjer je med sidri in lončeno posodo tudi veliko mlinskih kamnov iz rimskih Časov, ki so jih takrat prodajali po vsem svetu. Izdelani so iz lave, Rimljani pa so jih skupaj z žitaricami prodajali v severnoafriških pristaniščih. Ime Ustica izvira iz rimske besede ustum (zažgan); gre torej za predmet, izdelan iz snovi vulkanskega izvora. Morda so mlinske ka- mne izdelovali tudi na otoku. Izkušeni potapljači se lahko odločijo za ogled podmorske vasi iz 13. stoletja pred našim štetjem, pa tudi drugih ostankov, ohranjenih v morskih globinah ob Ustici. Dr. Honor Prost, britanski podvodni arheolog, poudarja, da so na morskem dnu ob Ustici ohranjeni najlepši arheološki primerki. V bližini Punte Cavazzi je še vedno veliko neraziskanih krajev. »Nenavadno je, da so ostala na morskem dnu le železna sidra iz dokaj poznih obdobij, čeprav obstajajo dokazi, da je prek otoka potekala pomorska trgovina v drugem tisočletju pred našim štetjem, ko so bila sidra še kamnita,« pravi Prost. Prepričan je, da bo za znanstvenike zanimiva tudi sestava morskega dna, ki še ni dokoCno raziskano. »Želim si, da bi bilo v Sredozemlju več takšnih krajev, na primer ob obalah Cipra, kjer bi tudi lahko nastal takšnem podmorski arheološki park,« je dejal Prost. Morsko dno ob Ustici ni zanimivo le zaradi zgodovinskih predmetov; približno pet kilometrov od obale lahko potapljači v najbolj cistern območju Sredozemskega morja spoznavajo bogato morsko floro. Zaradi izredno Čistega morja vidljivost znaša tudi dvajset metrov globoko, zato so tu najbolj zadovoljni podmorski fotografi: med arheolo- škimi ostanki se je med koralnimi grebeni razrasla čudovita flora. Samo petnajst metrov pod morsko gladino plavajo barboni, orade in hobotnice. Otok se razvija na račun potapljaškega turizma, čedalje več je tudi organiziranih izletov za obiskovalce, ki si želijo le s krova ogledati naravne lepote morja ob Ustici. BOLGARIJA Tisočletna zgodovina Rilskega samostana m Preostali dve kapeli sta v zahodnem krilu samostana. Kapela nadangelov )e v Četrtem nadstropju, ttjene kakovostne freske uimitra Molerova pa ne Pridejo do izraza zaradi slabe osvetlitve prostora. Mnogo bolj pridejo do rzraza dela istega slikarja ^ kapeli sv. Janeza Krstnika, nadstropje niže. Dekorativna slikarija iz Časa preporoda nosi pecat vračanja k ljudski umetnosti, tako da pride u° izraza skladnost bolgarskega mnetnostnozgo-dovinskega izročila z izvirno ljudsko umetno-®tj0- Ni mogoče spregledati izrazne moči bolgar-skega slikarstva, njenega smisla za plastičnost in Čuta za skladnost. NiC ču-duega ni torej, da so dela različnih mojstrov, slikarjev, stavbenikov, arhitektov in rezbarjev v plemenitem sozvočju. Med številnimi dekorativnimi stvaritvami -medaljoni,, perspektivami, ornamentalnimi frizi, arhitektonskimi detajli -izstopa dvoje samostanskih vhodov, umetniško dekorativno poslikanih. Postavljen kot utrdba, je imel samostan predvidena samo dva vhoda, s Čvrstimi, z železom okovanimi vrati. V nevarnosti je bilo mogoCe vrata trdno zapreti in preprečiti vstop sovražniku. Vendar naj bi trdnjavska vrata ne bila strah tistim, ki so se bližali samostanu s pobožnostjo in globoko vero. Odbijajoči hlad obrambne naprave so z bogato slikarijo in okrasjem spremenili v prijazno povabilo tistim, ki so želeli vstopiti, da bi prejeli pomoC in tolažbo v stiskah in da bi se utrdili v veri. V tistem času je imel Rilski samostan pomembno vlogo, saj je bil nekakšno svobodno ozemlje. Samostan ima dovolj prostorov za sprejem številnih gostov, tudi za njihovo oskrbo in nastanitev. Nekatera bolgarska mesta so si oskrbela kar svoje posebne prostore, kjer bi se lahko namestili njihovi meščani. Ti reprezentativni prostori se nahajajo v severnem traktu. Danes so svojevrstna etnografska razstava, saj je vsa oprema in okrasje tipična podoba kulture in običajev tistega kraja. Vsako mesto je hotelo tudi prekositi druge, tako so vsi dali, kar so najboljšega premogli. Najbolj so se izkazali mešCani malega mesta Kopri vica, ki so bili tudi sicer posebej zvesti podporniki samostana. V pritličju severnega krila je kuhinja, v kateri so pripravljali jedila za romarje. Prostor kvadrati-Cnega tlorisa se stožčasto zožuje skozi vsa nadstropja, tako da je pravzaprav en sam dimnik in se je dim iz odprtih ognjišč prosto dvigal na piano. Omeniti velja mojstrstvo stavbenika Aleksa iz Rile, ki je piramidasto gradnjo sestavil iz oktaedrov, ki so proti vrhu vse manjši, kakor se manjša premer stožca. Prostor med okta- Detajl z enega Izmed ikonostasov e dri je izpolnil s polkrožnimi loki in ustvaril idealno samonosno konstrukcijo, visoko 22 metrov, ki ni le tehnična mojstrovina, ampak prevzame obiskovalce tudi z umetniško močjo. Kot umetniška celota je Rilski samostan okame-nela priča estetskih idea- lov bolgarskega preporoda. Tu so ustvarjali najve-Cji umetniki tistega časa. Vodila jih je želja, da ustvarijo svojemu ljudstvu veličasten spomenik Stoletja obstoja Rilskega samostana, posebej pa še občutek menihov za dragocenost pisane besede, so omogočile nasta- nek samostanske biblioteke, katere pomen je mogoče meriti z evropskimi merili. Dela, ustvarjena v samostanu, rokopisi slavnih pisateljev in tudi z volili ali nakupom pridobljene knjige so danes obsežni fond biblioteke Rilskega samostana. (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI Torek, 10. oktobra 1995 SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL SREDIŠČE TOPLA HLADNA RAHEL ZMEREN MOČAN ZMEREN MOČAN NEVIHTE FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VETER MEGLA FRONTA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in razmeroma suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ■ GRADEC 12/22 ““V : E KRANJSKA GORA ^ 8/22 O TRŽIČ 10/22 O 1 CELJE *N. GORICA O KRANJ