Št. 55 (14.801) leto L.
nm,™wi nNFVNIK le začel izhajati v Trstu 13.
"	O0090201' Babno sposobnost organizma.
idov in gripe pomaga, da se že obolelim pa blaži težave druvljenje.
IVE
EKARNE
OSREDNJA KM,11 s K X f;A V J. I...MAR.JA
;RG devolucije 1 p J-,.
06 O O'! KOPER
■ 1 32
ČEDAD - Ul. Ristori 26-Tel. 0432/7311W_
7300 z«? kesseese petek, 25. februarja 1994
Rekordi
ne
poznajo
rasizma
Bojan Pavletič
Skoraj neverjeten prodor italijanskih smučarskih tekačev in tekačic v najožji svetovni kakovostni vrh na zimskih, olimpijskih igrah v Lillehammerju na Norveškem vzbuja navdušenje v Italiji in začudenje v (Športnem) svetu. Čudežnih formul za to, kajpak, ni, to vedo vsi tisti, ki se strokovno ukvarjajo s športom. Res, za vsak boljši Športni dosežek so danes potrebna tudi primerna fi-nanCna sredstva, toda glavna osnova za tak podvig je vendar dobro strokovno delo in vadba, pripravljenost za trud, odpoved, napore in pogosto tudi trpljenje.
Da vsega tega v italijanskem tekaškem olimpijskem taboru ni manjkalo, ne na igrah, niti v vseh letih priprav na njih, ne moremo dvomiti. Toda uspehi - zlasti Di Centove, na katero morda niso računali v taki meri, kot bi morali, pa tudi drugih "azzurrov” - so potrdili nekaj, česar ne smemo pozabiti, še zlasti ne zato, ker v Lillehammerju teh uspehov Italiji ni priboril Kuk nadpoprečno nadarjen posameznik, ampak je za to zaslužna cela vrsta posameznikov, celo več, kot le ena generacija, saj je za to zaslužen, poleg mladih, tudi De Zolt, ki se je že Lrepko prevesil preko 40 let starosti. Nauk tega, kar so pokazali "azzurri” je n^mrec v tem, da v športu ni danosti, ni apriornih Prednosti, da je pot od začetništva do mojstrstva za vsakega enako dolga. Odločilni so le način, vztrajnost, odločenost, hotenje in pripravljenost plačati za vse to ceno, ki jo Pot do takega cilja pač terja.
Da stoje stvari res tako, potrjuje tudi primer temnn-poltne Francozinje Bonaly, saj naj - po nekako utrjenih predstavah v nas - ne bi sodila na led (prosim, kje pa ]e v tropskih krajih led?), pa le kljub temu v samem vrhu svetovnega umetnostnega drsanja.
V svetu se razvnemajo med športnimi teoretiki vroče razprave o tem, kakšno humano vrednoto lahko predstavlja za tako ceno dosežen rezultat V podrobnosti teh gledišč se ne bi spuščali, toda ne bomo zgrešili mnogo če rečemo, da bodo športniki postavljali rekorde vse dotlej, dokler jih bo pač mogoče postavljati. In to je bil gotovo tisti notranji imperativ, ki je vodil Di Centovo in tovariše do letošnjih olimpij-®~h uspehov. Dosegli pa |m niso zaradi barve svoje kože, narodnosti ah podobnega, ampak zato, ker so bi-u v trenutku tekmovanja ooljši od ostalih.
Rekordi so namreč v bistvu protirasistični.
VOLITVE / BESEDO IMA ZDAJ KASACIJA
LILLEHAMMER
Izključene liste vlagajo prizive
RIM - Ni važno zrna- niki spoštovati ob- pa, kot v drugem volil-
gati, važno je sodelovati, je dejal De Coubertin in prav to je zdaj veliko vprašanje italijanske volilne kampanje. Izključitev številnih list zaradi pomanjkljivega zbiranja podpisov je naravnost pretresla politični svet, ki se sprašuje, ali je nastali položaj mogoče sanirati in kako. Za zdaj so kar deževali prizivi, o katerih bo kasacijsko sodišče odločalo v soboto in nedeljo, jasno pa je, da bodo morali sod-
stoječo zakonodajo, čeprav prihajajo z več strani pozivi k določeni »ohlapnosti« ali vsaj k zdravi pameti.
Značilno pa je, da se razprave in polemike, ko manjka le še en mesec do volitev, sučejo okrog tega, ali bo mogoče zagotoviti udeležbo na volitvah celotnemu spektrumu političnih sil. Zna pa se zgoditi, kot nekje na Tridentinskem, da bo tekmovala ena sama stranka, ali
nem okrožju Veneta, da bosta odsotni dve sili -Severna liga in Ljudska stranka - ki imata prav v teh krajih svoje najmočnejše postojanke.
Minister Elia je vsekakor včeraj zagotovil, da vlada ne namerava poseči v zadevo z zakonskim odlokom, saj bi bila sprememba zakona v trenutku, ko je volilni postopek že stekel, povsem nesprejemljiva.
Na 2. strani
RUSIJA / GOVOR RUSKEMU PARLAMENTU
Jelcin zadovoljen le s politiko do Bosne
Slavje v italijanskem taboiu: v veleslalomu prva Compaanonijeva Di Centovi peta kolajna
Veliko slavje v italijanskem taboru: kar dve zlati kolajni v enem samem dnevu je zalogaj, ki ga niti veliki optimisti niso napovedovali. Deborah Compagnoni je bila prva v Zenskem veleslalomu, Manuela Di Centa pa v teku na 30 kilometrov. Za Di Centovo je bila to že peta kolajna na letošnjih igrah. Dosedanji obračun - skupno 17 kolajn - je za italijanske barve torej nadvse pozitiven, še zlasti če upošte-
vamo, da ima Italija še možnost osvojitve novih kolajn. Slovenke so bile včeraj povprečne, za kroniko pa naj zabeležimo še, da v umetnostnem drsanju za ženske vodi Nancy Kerri-gan, ki je bila pred odhodom ZDA žrtev atentata in da je v akrobatskih skokih za ženske osvojila zlato kolajno predstavnica Uzbekistana.
V olimpijski prilogi na straneh od 17 do 20.
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je imel včeraj vsakoletni predsedniški govor pred zgornjim in spodnjim domom ruskega parlamenta. Jelcin, ki je prvič nastopil pred novim parlamentom, v katerem ima večino liberalnodemokratska stranka nacionalista Žirinovskega, se je zavzel za močno državo in odločen boj proti kriminalu, ostro pa je napadel politiko zahodnih sil, predvsem Severnoatlantske vojaške zveze Nato, ki se širi na vzhod Evrope, pri tem pa v svoje dejavnosti ne vključuje Rusije. »Rusija v Evropi ni gostja,« je bil odločen Jelcin.
Kritiziral je tudi rusko zunanjo politiko ministra Kozirjeva, zadovoljen je bil le z ruskim posredovanjem v vojni v Bosni in Hercegovini. Novost Jelcino-
vih stališč je tudi skrb za ruske manjšine v nekdanjih republikah Sovjetske zveze, predvsem v Estoniji, Latviji in Kazahstanu. Jelcin meni, da ima Rusija vso pravico, da se vtika v notranjo politiko teh držav, saj so ruske manjšine diskriminirane, zato to vprašanje presega okvire notranje politike teh držav.
Spretno se je izognil opredelitvi o odločitvi dume, ki se je nedavno izrekla za pomilostitev pučistov oktobrskega upora. »Rusija je močna le, če je enotna,« je dejal Jelcin in se zavzel za skupno delo, ki edino lahko privede do usklajenosti celotne družbe, (dpa, AFP, Reuter)
Na sliki (Telefoto AP) Jelcin med včerajšnjim zasedanjem parlamenta
Na 22. strani
Premirje med Hrvati in Muslimani
SARAJEVO - Vojaki na terenu so z zadržki sprejeli premirje med Hrvati in Muslimani, ki sta ga v sredo zvečer v Zagrebu podpisala hrvaški general Roso in general bosanske vojske Delič. Sporazum, ki bo začel veljati danes opoldne, predvideva oblikovanje skupne komisije, ki bo preučila sporna vprašanja med Hrvati in Muslimani ter umik vsega težkega topništva s fronte ali pa predajo Unproforju do 7. marca. Srbi pa v Sarajevu že gradijo nasipe in tako mesto delijo na dva dela.
Na 23. strani
Uredništvi Primorskega dnevnika in Radia Trst A, ZSKD, Slovenska prosveta in Slovenska katoliška prosveta iz Gorice ustanavljajo sklad
MOSTARSKE
ŽRTVE
ki je namenjen sirotam iz bolnišnice v muslimanskem predelu Mostarja, pred katero so bili umorjeni Saša Ota, Marco Luchetta in Dario D’Angelo.
Prispevke zbiramo na tek. reCun št. 01-7612/39 pri Tržaški kreditni banki in na tek. raCun št. 11846 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah.
Zbrani denar bodo pobudniki osebno izročili predstavniku Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih s sedežem v Medjugorju, g. Jerryju Hulmu.
RAZBURJENJE MED POLITIČNIMI SILAMI / VRSTA LIST NI BILA PRIPUŠCENA NA VOLITVE
PROCES CUSANI
Kasacija bo odločala o prizivih izključenih list
Večina volivcev še neodločenih
MILAN - Ko manjka samo Se en mesec do volitev, se skoraj dve tretjini Italijanov ni Se odločilo, komu naj odda svoj glas. Po sondaži, ki jo je izvedla Direkta s telefonskimi intervjuji 1.126 osebam v 82 majhnih, srednjih in velikih občinah, se je že odločilo samo 39,6 odstotka anketirancev, preostalih 60,4 pa je še neodločenih. Najbolj neodločene so ženske (70,7 odstotka), najmanj dvomov pa imajo v Srednji Italiji, kjer že 52,9 odstotka intervjuvancev že ve, kako se bo opredelilo 27. in 28. marca.
Directa ugotavlja, da se je odstotek neodločenih sicer nekoliko zmanjšal v primerjavi s podobno anketo izpred dveh tednov (takrat je bilo neodločenih 67,6 odstotka volivcev), je pa še vedno tako visok, da so vsakršna predvidevanja o izidu volitev nemogoča. Prav zato je Directa naslovila na stanovsko organizacijo, ki združuje vse inštitute za raziskovanje javnega mnenja, naj prepreči nadaljnje objavljanje sondaž, ki so povsem nezanesljive in spravljajo v slabo luC vso kategorijo.
RIM - Do volitev manjka še en mesec, v sedanji fazi pa so oči vseh uprte ne toliko v potek volilne kampanje, v polemike med strankami in kandidati, pač pa v urade kasacijskega sodišča, kamor se pravkar stekajo prijave tistih kandidatov in list, ki niso bili pripuščeni k volitvam. Koliko je bilo prizivov, še ni dano vedeti, objavili jih bodo danes opoldne, ko zapade rok za njihovo predložitev. Volilni urad ka-sacije bo nato imel 48 ur Časa, da o njih odloča.
Izključitve iz volilnega boja so bile res presenetljive, prizadele so skoraj vse liste, nekatere pa bolj kot druge. Segnijev Pakt za Italijo je bil na primer izključen iz večine volilnih okrožij Lacija, eklatantnih primerov pa je še in še: od onega na Tridentinskem, kjer je bila pripušče-na ena sama lista, ki bo torej prav gotovo zmagala, do drugega okrožja v Venetu, kjer se bodo pomerili samo progresisti in Alleanza naziona-le, ne pa Severna liga in Ljudska stranka, ki imata prav v teh krajih svoje najmočnejše postojanke. Sam predsednik Severne Lige Franco Rocchetta ne bo mogel kandidirati, če kasacija ne bo sprejela njegovega priziva. Odtod tudi njegova grožnja, da bo Bossijeva stranka zelo vehementno protestirala po vsej Italiji in oporekala legitimnosti parlamenta, ki bo izvoljen 27. in 28. marca.
Kako iz zagate? Prav Severna liga je predlagala nekakšno splošno sanacijo, po kateri bi lahko bile pripuščene k volitvam vse liste, ki niso pravilno zbrale podpisov, ali jih niso zbrale dovolj, ali pa jih niso izročile po zakonskih predpisih. Na nasprotnem stališču je DSL, po katerem so pravila pač taka, kakršna je parlament odobril, in jih ni mogoče spreminjati, ko se je volilni postopek že začel. Vmes pa so tisti, ki pravijo, da splošna sanacija ni možna, priporočljiva pa bi bila določena »ohlapnost« kasacije pri obravnavanju primerov. Kdor ni zbral zadostnega števila podpisov ne bo mogel sodelovati na volitvah, pravi »zmerna« miselna struja, lahko pa bi bil pripuščen tisti, ki je predložil peščico podpisov več, kot jih predvideva zakon (ki namreč doloCa ne samo najnižje, ampak tudi najvišje število podpisov pod posameznimi kandidatnimi listami). Prav tako bi kasacija morala biti popustljiva v primerih, ko gre samo za formalne in manj pomembne kršitve zakona.
Vsekakor je izključeno, da bi vlada lahko posegla v zadevo z zakonskim ukrepom. Sam minister Leopoldo Elia je to možnost zavrnil, pri čemer pa je dodal, da je treba sporne primere obravnavati »po zdravi pameti«. Seveda pa je zdrava pamet v volilni kampanji bolj redko blago.
Mario Segni je med najbolj prizadetimi, saj so bile liste Pakta za Italijo marsikje izključene iz volilnega boja (AP)
Poziv kandidatom za otroke iz BiH
RIM - »En milijon lir manj za volilno kampanjo, en milijon več za bosanske otroke,« Poziv je kakih deset parlamentarcev različnih političnih sil (Ljudska stranka, Severna liga, zeleni, mreža) naslovilo na vse kandidate na prihodnjih volitvah. Kot so podpisniki poziva že storili, naj bi vsak kandidat porabil za tiskanje propagandnih letakov nekaj manj denarja, ki naj bi ga namenili programu Unicef za otroke Bosne oziroma za nakup
hrane in zdravil.
Poziv, katerega namen je zbrati okrog milijardo lir, je tisku predstavil eden od pobudnikov, zeleni Ste-fano Apuzzo na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi predsednik italijanskega odbora Unicef Arnoldo Farina. »Predlog,« je dejal Apuzzo, »ni dema-goški, to ni poskus volilne propagande na koži bosanskih otrok, njegov smisel je opozoriti na tragedijo, ki se odvija le nekaj sto" kilometrov od nas.«
Sodniki zavrnili zahteve javnega tožilca Di Pietra
Zahteval je, naj iz procesa ločijo dva podkupninska dogodka
MILAN - Na procesu proti finančniku Sergiu Cusaniju sodniki niso osvojili zahteve javnega tožilca Antonia Di Pietra, da bi z novo obtožnico obenem ločili iz sedanjega postopka dva podkupninska dogodka, in sicer tistega, ki se nanaša na 83 milijard lir podkupnin politikom in na 1,8 milijarde lir rimski Andreot-tijevi struji KD. Sodniki so obenem zavrnili zahtevo Cusanijevega branilca Spazzalija, da bi ga seznanili z imeni oseb, ki so jih vpisali v seznam osumljencev. Javnega tožilca Di Pietra pa so pozvali, naj čimprej dopolni obtožnico. Glede vsega kar so novega odkrili med razpravo (denar Cagliariju, bivšemu ministru Pigi in novinarjem) pa so sodniki sklenili, da bodo vso dokumentacijo izročili javnemu tožilcu šele po koncu razprave.
Predsednik sodnega zbora je obenem napovedal, da bo danes zahteval od obrambe, naj mu posreduje vse Cusanijeve luksemburške tekoče račune. Ob tem je prišlo do ostrega prerekanja med odvetnikom Spazza-lijem in javnim tožilcem Di Pietrom. Spazzali je namreč napovedal, da bodo sporočili le Enimonto-ve tekoče račune. Di Pie-tro se s tem ni strinjal, ker je po njegovem ne-sprejeljivo, da obramba posreduje le »grižljaje«. Po njegove morajo povedati vse, ali pa naj raje molčijo.
Pred sklepom sodnikov je odvetnik Spazzali nasprotoval, da bi iz procesa izločili podkupnino v višini 83 milijard
lir in podkupnino 1, 6 milijarde lir za Andreot-tijevo KD. Po njegovem bi bile vzporedne preiskave nedopustne, zadevo je treba razčistiti na tem procesu. Najodločneje je obsodil Di Pietrovo metodologijo, s katero je spremenil obtožnico. Prišlo je do pravega besednega dvoboja med odvetnikom in javnim tožilcem. Di Pietro se namreč Čuti opeharjenega, ker so sodniki zavrnili njegovo zahtevo in posredno podprli Cusanijevega odvetnika.
Pripor za Burianda ni bil
utemeljen
GENOVA - Genovski sodniki so včeraj razveljavili nalog za preventivni pripor, s katerim so genovskemu županu Claudiu Burlan-du (DSL) maja lani nataknili lisice. Po njihovem ni bilo jasnih dokazov, ki bi upravičevali tak ukrep, ki so ga kasneje spremenili v hišni pripor. Zaporni nalog je podpisal sodnik za predhodne preiskave Roberto Fucina na zahtevo namestnikov državnega pravnika Mario Morisani in Valeria Fazio. Claudio Bur-lando je bil obtožen, da je pri gradnji podvoza Caricamen-to izrabil svojo funkcijo in osleparil občino.
NOVICE
CATANIA / SODELOVALI SO Z MAFIJSKIMI KLANI
Skesani mafijec o stikih Andreottija z Gellijem
BOLOGNA - V zameno za 4.000 glasov, ki jih je potreboval za kandidaturo na listi Lega meridio-nale, naj bi vodja tajne framazonske Lože P2 Licio Gelli leta 1991 posredoval pri Giuliu Andreottiju za »prikrojitev« sodne obravnave proti znanim mafijcem, bratom Modeo. To je povedal skesani mafijec Marino Pulito na procesu zoper 124 ljudi, ki so skupaj z njim in Gellijem obtoženi združevanja mafijskega kova oziroma samofinansiranja s prekupčevanjem mamil in orožja. Bratje Modeo, ki so bili obsojeni na 22 let zaporne kazni zaradi nekega umora, so naročili Pufitu, naj stopi v stik s kakšno osebnostjo, ki bi bila sposobna doseči revizijo procesa; Pulito naj bi se s pomočjo novinarja in člana Lege meridionale Vincenza Serraina iz Taranta sestal z Gellijem in ga prosil za posredovanje, šef Lože P2 pa naj bi vpričo njega telefoniral Andreottiju s prošnjo, naj vpliva na sodnike.
Novinarski skrbstveni zavod INPGI v nevarnosti
RIM - Vlada je vzela v pretres osnutek zakonskega odloka, ki izključuje skrbstveni zavod novinarjev INPGI iz slehernega privatizacijskega načrta in mu celo odvzema upravno avtonomijo: v prihodnje naj bi ga upravljali ljudje, ki bi jih imenovala ministrstva, in »izvedenci«. Novinarski sindikat FN-SI ocenjuje to tudi kot napad na avtonomijo Časnikarjev in sklicuje za ponedeljek, 28. februarja, ob 16. uri na lastnem sedežu v Rimu skupen sestanek vsedržavnega odbora s konzulto predsednikov deželnih združenj in s predstavniki sindikalnih odborov posameznih medijev.
Bivši minister Mannino spet obtožen sodelovanja z mafijo
PALERMO - Okrajno protimafijsko tožilstvo je naslovilo bivšemu de-mokršCanskemu ministru Calogeru Manninu jamstveno obvestilo zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo. Ovadili naj bi ga nekateri »skesanci« iz Agrigenta in Caltanissette, ki trdijo, da je imel poslanec tesne stike s Coso no-stro. Marinina, ki bo na bližnjih volitvah kandidiral za senat na listi Popolo e Iiberta, bodo zaslišali 1. marca.
CATANIA - Krajevne mafijske družine so jih podkupile in oni so jim zvesto služili. Na osnovi takega sklepa državnega pravdništva v Catanii so včeraj aretirali pet policistov, karabinjerja in finančnega stražnika. Sedem »mož postave«, katere so zaenkrat »jamstveno« zaprli, bremenijo izjave številnih informatorjev in skesancev. Preiskovalcem so namreč povedali, da so člani mafijskih klanov« ki ju vodita Benedetto Santapao-la in Giuseppe Pulviren-ti, dobivali natančna obvestila o premikih policije, ki je zasledovala mafijcev. Zato so bile velikokrat zasede povsem breuspsešne.
Pod obtožbo, da so sodelovali z mafijo, so bili
aretirani policisti: Anto-nino Fogliani (43 let), Giuseppe Rinaldo (46), Nicola Massimo Balzano (40), Giuseppe Giuffrida (38) in Corrado Caruso (30). karabinjerji in finančni stražniki pa so aretirali svoja kolega karabinjerja Vincenza Maz-zucca (38 let) in finančnega stražnika Salvato-reja Lavenio (37). Ob aretaciji so pet policistov, ki so bili do včeraj kljub preiskavi redno v službi, suspendirali z oddelka za javno varnost pri notranjem ministrstvu, kar je povsem logična posledica aretacije. Vsekakor pa do zadnjega niso na račun osumljenih sprejeli nikakršnega ukrepa, niti disciplinskega, kot je npr. premestitev, zato da ne bi za-
slutili, da je v teku obsežna preiskava. Sele tik pred zaključkom preiskave so jih poslali na službena mesta izven Catanie, da ne bi zadnji hip prišlo do kakšnih zapletov.
V preiskavi, ki je trajala več mesecev, so zbrali dokaze, da so aretirani posredno ali neposredno obveščali Pulvirentija in Santapaolo, kaj nameravajo proti njim in njihovim pajdašem ukreniti policisti ali sodniki. Preiskovalci so v pretres vzeli številne dogodke iz zadnjega obdobja ’80 let, ko so bili večkrat na sledi omenjenim mafijcem, vendar so se jim zmeraj izmuznili. Prav tako so vselej zvedeli tudi za vse kontrole glede njihovega premoženja, kar je v
preiskovalcih utrdilo prepričanje, da jih obvešča nekdo, ki je po svoji službeni dolžnosti tako dobro seznanjen z vsem.
Samo z hipotezo, da je na kvesturi vesten mafijski sodelavec, so si med drugim tudi razlagali uspešno izmikanje San-tapaole, ki ga niso mogli izslediti celih deset let. Zato v odločilno operacijo, ko so Santapaolo le prijeli na neki kmetiji pri Caltagironeju, niso vključili policistov, ki so bili takrat dodeljeni kvesturi v Catanii. Sploh so se agenti zbrali zadnji trenutek, proti kmetiji pa so se odpeljali s helikopterji, zato da nihče ne bi imel časa, da bi Santo-paolo zadnji hip obvestil.
_____TRST / JUTRI ZJUTRAJ PRI BAZOVICI_
Ciampi bo predal sinhrotron namenu
Na slovesnosti številni ugledni gostje iz tujine
TRST - Jutrišnji dan bo za Trst, a tudi za vso Furlanijo-Julijsko kraji-110 in Italijo na moc pomemben, saj bo pri Bazovici uradna otvoritev svetlobnega pospeševalnika Elettra, ki sodi v samo konico današnjega znanstvenega in tehnološkega raziskovanja na mednarodni ravni. Poseben, sicer pa dolžnosten peCat slovesnosti, ki se bo začela ob 9.30, bo vtisnila navzočnost ministrskega predsednika Carla Azeglia Ciampija in drugih visokih osebnosti.
Prisotne bo pozdravil poverjeni upravnik družbe Sincrotrone Trie-ste, Giuseppe Viani, nato pa bodo spregovorili po vrsti tržaški župan Riccardo Illy, predsednik deželne vlade Renzo Travanut, rektor tukajšnje univerze Giacomo Borru-s°. predsednik sinhrotronske družbe nobelovec Carlo Rubbia, predsednik Akademije Lincei Giorgio Salvini, minister za znanost Um-berto Colombo in nazadnje predsednik vlade Ciampi, ki bo prerezal
tradicionalni trak in predal namenu pospeševalnik. Premier bo ob tej priložnosti tudi izročil spominsko plaketo vdovi nedavno umrlega inž. Maria Puglisija, ki je dalj Časa vodil načrtovalsko ekipo in Cigar spomin bo kratko počastil Giorgio Salvini. Temu bo sledil ogled objekta.
Med številnimi gosti iz inozemstva bosta tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc ter direktor Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane Danilo Zavrtanik.
Sinhrotron Elettra so zaceli konkretno načrtovati že leta 1987, prvič pa so ga uspešno pognali 6. oktobra lani. Zanj se zanima Čedalje več italijanskih in tujih uporabnikov, predvsem znanstvenikov, a tudi industrijcev, želeti pa je, da bi ga s pridom izkoristili Se zlasti za preporod industrije na Tržaškem, kakor predlagajo v krajevnih sindikalnih in gospodarskih krogih.
Carlo Azeglio Ciampi (AP)
Tudi
obrat
ITF
v hudi stiski
VIDEM - Tukajšnje civilno sodišče je odložilo odločitev o usodi tovarne Industria Tes-sile Friulana v Co-droipu, ki je na robu stečaja. Lastnik ITF, ki zaposluje 156 oseb, pretežno žensk (85 jih je v dopolnilni blagajni), naj bi namreč 'obljubil nove investicije, medtem ko je deželna vlada zagotovila poseg lastne finančne družbe Friulia. Tovarna v Codroi-pu, v obrambo katere je nastopil tudi župan, sicer solidno deluje, saj v tovarniškem svetu zatrjujejo, da komaj dohajajo povpraševanje.
NOVICE
V Vidmu predstavili celovški »Gast ’94«
. VIDEM - V Vidmu so vCeraj predstavili »Gast ’94«, najpomembnejši sejem gastronomije in turizma, ki bo v Celovcu od 12. do 16. marca. Udeležilo se ga bo veC kot 600 razstavljalcev, med njimi 41 iz Italije. Celovški sejem, so poudarili na predstavitvi, predstavlja nekakšno »gospodarsko okno« na območje Alpe-Jadran. Posebnost letošnjega sejma bo tako imenovani »Agricoltreno«, nekakšen kmetijski vlak, ki bo v 18 vagonih predstavljal gastronomsko in vinsko ppnudbo Italije. Vlak bo stal na celovški železniški postaji, za obiskovalce sejma pa bo poskrbljeno za prevoz od sejmišča do postaje. Vlak, ki ga je doslej obiskalo že okrog 200 tisoC oseb, se bo nato iz Celovca preselil v Verono na vinski sejem »Vinitaly«.
Na tiskovni konferenci v Vidmu je bil navzoč tudi predsednik celovškega sejma VValter Der-muth, ki je poudaril pomen trgovinsko izmenjave s Furlanijo.
Civilna zaščita: srečanje z deželno odbornico
VIDEM - Deželna odbornica za civilno zaščito Anna Sdraulig se je v Vidmu sestala s pristojnimi odborniki pokrajin Videm, Gorica in Porde-non Aldom Mazzolo, Gualtierom Francom in Piergiorgiom Zannesejem, s katerimi se je pogovarjala predvsem o nujnosti sodelovanja in koordiniranja dela med Deželo in krajevnimi upravami. Odbornica je tudi govorila o nujnosti nove miselnosti tudi na področju civilne zaščite, kjer je treba pripisati prvenstveno vlogo preventivi, ter napovedala, da bo Dežela pripravila nekakšno mapo nevarnih področij, ki bo tudi upoštevala posledice velikih gradenj na okolje.
SODELOVANJE OB MEJI
Delegacija SKGZ na obisku pri koprski občini
TRST - Delegacija tržaškega pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospo-darske zveze je bila včeraj na obisku na koprski občini. Sprejela sta jo župan Au-relio Juri ter podpredsednik izvršnega sveta Ciril Koprivc.
Pokrajinski predsednik SKGZ Suadam Kapic je na srečanju obrazložil delovni program zveze, v katerem ima pomembno mesto vzpostavljanje stikov in sodelovanja z obmejnimi občinami v Sloveniji. Občina Koper je v tem smislu že tradicionalno povezana z zamejstvom in na tej relaciji je bilo narejeno že mnogo koristnega. Kapic je ilustriral nove razmere, ki se odpirajo z izvolitvijo novega tržaškega župana in odbora, do katerih je SKGZ zavzela konstruktivno stališče v želji po spreminjanju razmer, ki so dolga leta dopuščale prostor nacionalistični nestrpnosti. Delegacija SKGZ je pri tem tudi izrazila zaskrbljenost nad morebitnim negativnim rezultatom vsedržavnih parlamentarnih voli-■ tev, zaradi Cesar gre napeti vse sile, da ne pride na površje nacionalistična desnica z vso prtljago agresivnosti in teritorialnih pretenzij, ki je zanjo značilna.
Koprski župan Au-relio Juri je poudaril Pomen že dolgoletnega sodelovanja kopr-
ske občine z upravami in slovenskimi organizacijami na Tržaškem. To medsebojno srečevanje je treba vsekakor krepiti in ga poživljati, kjer se je morebiti občasno zataknilo, kajti nesporen interes celotne regije, ki sega daleč Cez obe strani meje, je sožitje in dolgoročno sodelovanje v obojestransko korist. Juri je izrazil željo, da bi bila razveseljiva sprememba v tržaški občinski upravi trajna, ker bi to dejansko bila priložnost za nov zagon politike sožitja in obmejnega sodelovanja. Obe manjšini pa sta v tem procesu ključnega pomena, pri Čemer je po županovem mnenju potrebna vzornost pri manjšinskih pravicah, ne pa kakšna negativna recipročnost, ki pelje lahko le v spore in razhajanja.
Na srečanju je prišlo tudi do izraza skupno stališče, da odnosi med sosednjima državama niso optimalni, še zlasti primorski prostor ob meji pa je življenjsko zainteresiran, da so odnosi med Slovenijo in Italijo plodni, razviti in karseda odprti. Krajevni dejavniki imajo pri tem pomembno nalogo, da s kulturnimi in gospodarskimi pobudami, ki so sposobne povezovati obe strani meje, ustvarjajo klimo sožitja in uveljavljanja skupnih intere-
V OGLEDALU
Preveč strupa, preveč slepil, leveč pasti
Ace Mermoua
Druga republika (izraz je verjetno pretiran) se nam najavlja na vsiljiv naCin, med ognjemeti in žarometi, z bombardiranjem besed in podob. Tak je očitno današnji svet. Bolje je prenesti kupe besed kot granato, vendar moraš imeti tudi pod mehkim obstreljevanjem z lučmi in zvoki jajca iz brona.
Ne zapisujem kronike slabega konca že pred začetkom predstave, vendar si želim tišine. Mislim, da je srž vsake demokracije v tem, da ljudje odločajo, kdo jim ho vladal, predvsem pa s kakšnimi programi in cilji bo vladal. Državljani imamo pravico vedeti, kaj nam kdo ponuja zato, da ne izberemo voditeljev, ki imajo v omarah že pripravljene težke škornje, s katerimi nas bodo jutri brcali. Bojim se, da se ne bi ponovila babilonska zgodba, ko so ljudje hoteli zgraditi stolp, ki bi segel do neba. Bog jih je kaznoval tako, da jim je odvzel sposobnost sporazumevanja in na svetu je nastala strašna zmešnjava, znamenita confusio lingua-rum. Danes je nebo nekam prazno, bog se skriva, je pa zato med nami veC bogov, ki želijo krojiti svet po svoji meri. Ti pritlikavi zemeljski bogovi nimajo možnosti izreci besede, ki bi meso postala, imajo pa hudičevo orodje, ki s peklensko naglico razmnožuje besede in podobe in nas z njimi obseva. To orodje, ki si ga je izmislil človek, nas lahko informira, lahko pa nas dezorien-tira. Vsi vemo, kaj mislim, vendar moram kot človek, ki se ukvarja predvsem z besedo, opozoriti bralce, da je možno z zvoki in luCmi pričarati neobstojne svetove. To početje je Čudovito, ko je v rokah pesnikov, v rokah oblastnikov pa lahko postanejo prav ti svetovi past za zajce, lisice in ljudi. V tej predvolilni kampanji vidim veliko takih pasti, veliko slepil, veliko hrupa, ki hoCe narediti iz nas bebce.
Navedel bi nekaj primerov, ki nam morda lahko pomagajo k preživetju.
Akcija “Ciste roke” je zadala smrten udarec prejšnjemu režimu. To je bilo odrešujoče dejanje, vendar lahko postane minirano polje. Kdor je pred televi-
zijskim ekranom sledil procesu proti Cusaniju, ve, da je to proces proti nekemu sistemu. Pod Di Pietrovimi udarci so številne priče govorile o velikih lumparijah in o strašnih denarnih vsotah, za katere smo bili verjetno opeharjeni najprej mi, državljani. Po rafalih smo pričakovali Cusanijevo granato, ki bo razbila vrata v najgloblji krog pekla. Bili smo skoraj razočarani, ko se je Cusani pod vprašanji skoraj zlomil, ko je postajal vedno bolj bled, ko je bilo jasno, da želi v procesu proti sebi z molkom ohraniti nekaj dostojanstva, se z njim znebiti more in si priboriti kazen, ki bo pravična, a ne uničujoča. Smisel pravične pravice je paC v tem, da človeka kaznuje za to, kar je zgrešil, ne pa za vse grehe sveta. Plaz informacij in emocij grozi, da zamegli potrebno loCnico med sodno obravnavo in obsodbo ter politično oceno. Sodniki morajo obsoditi krivce, politika mora poskrbeti, da uredi zrahljano in gnilobno državo, da popravi posledice prejšnjih napak in da nakaže izhode in prihodnost. Gorje, Ce se na sodni klopi znajdejo država kot država, institucije nasploh in celo tisto dobro, kar je vendarle bilo in ostaja. Sodniki tega nočejo, vendar je mogočna televizijska in sploh medijska scena težko obvladljiv oder; kaj si namreč mislijo gledalci? Njihovi zaključki so politično pomembnejši od razsodbe sodišča. Zmešnjava bi bila strup. Sumim, da je strupeno polje zasejano.
Nekateri politiki na primer kar tulijo besede, kot so liberalna demokracija, li-berizem, etatizem, oziroma "antistatali-žem“, kot da smo včeraj pokopali Stalina in Brežnjeva. Vse te besede imajo svoj zgodovinski pomen, nismo si jih izmislili danes, danes lahko samo povemo, kaj s temi besedami mislimo, in to v odnosu do pomena, ki so ga imele v preteklosti. V boljunskem lucanju pa se lahko besedi liberalen in liberizem zasučejo v italijanski liber ar e (osvoboditi) in liberarsi (osvoboditi se). Česa
naj bi se osvobodili? Etatizma seveda! To je močne, zajedal-ske, vampirske države, ki je na obsojenčevem stolu! Kakšna zmešnjava in hkrati -kako lepo se ujemajo takšne miselne povezave. Past lahko ujame tudi tiste, ki potrebujejo zdravo socialno državo, ker bi bili brez nje popolnoma na cedilu. Liberalna država je lahko svobodna država, socialna država je lahko pravična država, liberistiCna država je v Časih krize raj bogatih in pekel revnih. V Južni Ameriki imamo več liberistiCnih držav in vidimo, kaj so: nebotičniki in lesene barake. Za opredelitev potrebujemo jasnost pojmov in njihovih pomenov- žongliranje s praznimi besedami pomeni perfidno poigravanje z vsebinami. Meril sem na desnico, vendar upam, da nas ne bo še levica zasula z jezikovnim babilonom, s tezami in antitezami. Nima namreč smisla, da se bo nekdo zavzemal za obdavčenje že itak vedno bolj skopih BOT-ov, drugi pa zagovarjal neobdavCenje, da bo eden vodil križarsko vojno proti osumljencem, drugi pa opozarjal na nevarnost lova na Čarovnice, in še bi lahko našteval. Res nima smisla gasiti požara z bencinom, v naših glavah se itak iskrijo tisočeri informacijski utripi. Neumnost so plazovi javnomnenjskih raziskav, ki so narejene po vzorcih starega proporcnega sistema in tragikomična je televizijska vojna.
Mislim na vojno med RAI in Finin-vestom. Čeprav profesorji vihitijo papirnata pravila, se ne morem iznebiti občutka, da se tu bije vojna v vojni, da se novinarji in voditelji oddaj bojijo za lastno kožo, ki naj bi jo po volitvah izgubili ali pa ohranili. Tako se nam hlipa ob političnih spektaklih, kjer težko razumeš, kaj želi kdo povedati. Nisem za stare volilne tribune, sem pa tudi proti osmicarskemu kričanju. Mislim namreč, da bo na volitvah zmagal tisti, ki se bo dvignil nad hrup in ljudem povedal nekaj konkretnih stvari; ali vsaj, kdor bo besede in podobe obrnil tako, da bodo v megli postale jasna in otipljiva podoba novega, koristnega in boljšega. Upam, da ne bo to kak Čarovnik.
PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI
Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (11)
Zadruga O.J. Ojsternik - Gorica Drevored 20. septembra 85; predsednik: dr. Bernard Spazzapan. Prenovitev in upravljanje nepremičnin za družbene in rekreacijske dejavnosti v Žabnicah.
Slovenska Vincencijeva konferenca - Gorica, Riva Piazzutta 18; predsednik: Martino Kranner. Socialna in dobrodelna dejavnost ter vodenje poletnih kolonij za otroke.
Studijski center Anton Gregorčič - Gorica, Pevma 40; predsednik: David Grinovero. Socio-politična, ekonomska in kulturna dejavnost.
Goriška Mohorjeva družba - Gorica, Riva Piazzutta 18, tel. 533177/536978. Založniška dejavnost na verskem področju.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza - SKGZ je kot deželna organizacija nastala leta 1954.
SKGZ podpira in usklajuje dejavnost različnih osnovnih organizacij , da bi na vseh ravneh zaščitila pravice in interese slovenske manjšine. Vzdržuje stike z ostalimi slovenskimi organizacijami in podpira razvoj odnosov med obema narodoma s pobudami, ki naj bi pripomogle k zbližanju njunih kultur. SKGZ je v bistvu vertikalna organizacija, ki pa je razširjena po vsem deželnem teritoriju. Ima namreč tri teritorialne odbore, in sicer v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ki delujejo avtonomno vsak na svojem področju in ki so povezani s centralno strukturo v Trstu. Predsednik goriškega pokrajinskega odbora, ki ima sedež v Ul. Malta 2 (tel. 531644), je dr. Karlo Devetak.
Poglavitne članice SKGZ-ja so naslednje:
Slovensko gospodarsko združenje - Gorica, Ul. Roma 20, tel. 536667; začasni predsednik: Igor Orel. Združenje se ukvarja s posvetovalno dejavnostjo za ekonomsko podjetniško področje v različnih sektorjih.
- Kmečka zveza - Gorica, Ul. Malta 2. tel. 531644; predsednik:
Avgust Stekar. Sindikalna in poklicna kmetijska organizacija.
-	Združenje slovenskih športnih društev v Italiji - ZSSDI - Gorica, Ul. Malta 2. tel. 33029; predsednik: Marko Lutman. Združenje usklajuje delovanje športnih društev slovenske manjšine.
-	Balinarski klub Mak - Gorica, Ul. Montelli 9; predsednik: Dario Nanut.
-	Društvo slovenskih lovcev -Doberdob, Ul. Bonetti 1; predsednik: Severin Cotič.
-	Športno društvo OK Val - Gorica, Standrež, Ul. San Michele 153; predsednik: Aleksander Corva.
-	SD Juventina - Gorica, Standrež, Ul. Montello; predsednik: Lado Marchi.
-	SD Sovodnje - Sovodnje, Ul. 1. maja 73; predsednik: Gianni Marsom
-	SD Dom - Gorica, Ul. Malta; predsednika morajo imenovati.
-	SD Mladost - Doberdob, Ul Roma 10/a; predsednik: Dario Gergo-let.
-	Slovensko planinsko društvo -Gorica, Ul. Malta; predsednik: Vlado Klemše.
-	Zveza slovenskih kulturnih društev - Gorica, Ul. Malta 2, tel. 531495; predsednik: Rudi Pavšič. V Zvezo so včlanjena naslednja društva:
-	Kulturno športno društvo »Naš prapor« (Pavma, Oslavje, Stmaver) - Gorica, Pevma 18; predsednik: Alberto Sošol.
-	KSD »Vipava« Rupa-Peč, Sovodnje, Rupa 54/A; predsednik: Joško Peteani.
-	Kulturno društvo A. Paglavec -Gorica, Podgora, Ul 4. novembra; predsednik: Rikardo Kocijančič.
-	KD Briški grič - Steverjan, Bukovje; predsednik: Silvan Pitto-li.
-	KD Danica - Sovodnje, Vrh 32; predsednik: Katja Cotič.
-	KD Jadro - Ronke, naslov: domači naslov predsednika; predsednik: Karel Mučič.
-	KD Jezero - Doberdob, Ul Roma
24; predsednik: Viljem Gergolet.
-	KD »Kras« Dol-Poljane - naslov: domači naslov predsednika; predsednik: Franko Peric.
-	KD O Zupančuč - Gorica, Standrež, Ul. Montello; predsednik: Sara Hoban.
-	KD Skala - Sovodnje, Gabrje, Trg Neodvisnosti 16; predsednik: Oskar Juren.
-	KD Sovodnje - Sovodnje, Ul. 1. maja 73; predsednik: Alenka Flore-nin.
-	Kulturno kinematografsko društvo Kinoatelje - Gorica, Ul. della Croce; predsednik: sen. Darko Bratina.
-	Godba na pihala Kras - Doberdob; naslov: domači naslov predsednika; predsednik: Franko Ferfolja.
-	Knjižnica Damir Feigel - Gorica, Ul. della Croce 3, tel. 531733 -goriški sedež Narodne in študijske knjižnice iz Trsta; predsednik: Nadja Marinčič.
-	Slovenski glasbeni center Glasbena matica iz Trsta - goriški sedež; Ul. della Croce 3; predsednik: Silvan Krševan.
-	Taborniška organizacija Rod modrega vala - Gorica, Ul. Malta 2; predsednik: Boris Lutman
-	Društvo slovenskih upokojencev za Goriško - Gorica, Ul. della Croce 3; predsednik: Miladin Černe.
-	Gledališka skupina »Gorica« -Gorica, Ul. della Croce 3; odgovorna za skupino: Sara Hoban.
-	Fotoklub »Skupina 75« - Gorica, Ul. Malta 2; predsednik: Silvan Pittoli.
-	Slovenski dijaški dom S. Gregorčič - Gorica, Ul. Montesanto 84, tel. 533495; predsednik: Karlo Černič: Rekreacijska dejavnost, pomoč pri učenju in vsa oskrba za dijake.
-	Gospodarska zadruga Dol - na-
slov: domači naslov predsednika; predsednik: Jordan Vižintin.
-	Gospodarska zadruga Vrh - Sovodnje, Vrh 32; predsednik: Leopold Devetak.
-	Vinogradniška zadruga Brda -Steverjan, Bukovje 6; predsednik: Rudi Koršič.
-	Zadruga Maja - Gorica, Ul. I. Bras s 20; predsednik: Igor Komel. Kulturna dejavnost.
-	Kulturni dom Gorica - Gorica, Ul. I. Brass 20, tel. 33288; predsednik: Nada Sanzin. Kulturna, socialna, rekreacijska in športna dejavnost.
-	Slovenski raziskovalni inštitut - Gorica, Ul. della Croce 3, tel. 81827; odgovorna oseba: Aldo Rupel.
-	Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje - goriški sedež, Ul. della Croce 3, tel. 81826.
V nobeno od obeh krovnih organizacij niso vključene organizacije:
-	Slovenska zamejska skavtska organizacija - Gorica, Drevored 20. septembra 85, tel. 536809; predsednika: Julija Caudek in Mirjam Černič.
-	Skupnost krščanskega življenja Izvir - Gorica, ul. Nizza 36, tel. 531695; predsednik: Damjan Hlede. Kulturna, vzgojna in versko-pa-storalna dejavnost, ki je namenjena tudi pripadnikom večinskega naroda.
-	Kulturno društvo »Briške mladine« - Krmin, Ceglo 21; predsednik: Edi Keber.
Kot enoten organizem slovenske manjšine naj še omenimo Sindikat slovenske šole. Gre za sindikalno organizacijo, ki naj bi ščitila posebne interese slovenskih šolnikov in skušala reševati probleme na manjšinskem šolskem področju. Leta 1972 se je sindikat združil z istoimenskim tržaškim sindikatom, da bi s slednjim lahko enotno nastopala.
Politična gibanja
Edina politična stranka slovenske manjšine, ki je osnovana na etnični pripadnosti, in je torej izključno manjšinska, je Slovenska skupnost - SSk. Stranka deluje na deželni ravni in je kot taka že dolgo prisotna na volitvah v vsa krajevna predstavniška telesa. Povezana je tudi z drugimi državnimi avtonomističnimi listami.
Stiki s tujimi državami
Slovenska manjšina v Italiji ni nikoli vključila v svoje programe nikakršne oblike avtonomije, kljub temu pa je ohranila stike z avtonomističnimi gibanji v tujini in v Italiji.
S predstavniki avtonomističnih gibanj drugih držav se pripadniki slovenske manjšine srečujejo samo na zasedanjih ali študijskih seminarjih, kjer si različne manjšine izmenjujejo informacije o lastnih izkušnjah.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je član »Mladine evropskih narodnostnih skupnosti«. To je organizacija, ki združuje različne mladinske organizacije evropskih etničnih manjšin in ki je leta 1990 prav v Gorici priredila svoj letni seminar.
Čeprav ima slovenska manjšina z različnimi stvarnostmi v Republiki Sloveniji številne stike tako na trgovskem kot na kulturnem in športnem področju, pa ima malo uradnih stikov z državo kot tako. To tudi zato, ker se je Slovenija šele pred kratkim osamosvojila.
Poleg tega pa ohranja še vedno občasne stike s slovensko manjšino v Avstriji in Madžarski zlasti ob priliki seminarjev, srečanj in občasnih kulturnih pobud.
(Nadaljevanje jutri)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
[TRST / NOVA METODOLOGIJA
Dežela za okolje
Na voljo redna in izredna sredstva
TRST - Deželna vlada bo ovrednotila svojo naravovarstveno politiko, ki ji posveča v programski listini veliko pozornost, tudi z novimi metodološkimi pristopi. Mednje spada predvsem izredni sklad 10 milijard lir za zaposlovanje, ki ga bo upravljala Civilna zaščita in je namenjen družbeno koristnim dejavnostim na področju zaščite okolja; prvenstveno gre za hi-drogeojoško urejanje hribovitih in goratih območij ter vzdrževanje ustreznih struktur, kar naj bi omejilo nevarnost katastrof na celovitem deželnem teritoriju, seveda pod pogojem, da se zajezijo divje gradnje.
Nadaljnjih 5 milijard lir (iz državne blagajne) bodo porabili za sanacijo morja v Gradeškem zalivu, sicer pa utrdili strugo
Tilmenta, da ne bo prestopal bregov, namestili očiščevalno napravo v spodnji Furlaniji in speljali študijo o stopnji onesnaženosti zraka in kopnih voda. Pristojni odbornik Mario Puiatti je poleg tega navedel predlog o zvišanju prispevkov krajevnim ustanovam za diferencirano zbiranje odpadkov z 20 na 60 odstotkov predvidenih stroškov ter napovedal izredna finančna sredstva za uresničitev zakonsko predvidenega katastra odpadkov in posebne prispevke krajevnim ustanovam ali privatnikom (največ 60 odstotkov predvidenih izdatkov) za reciklažo inertnih odpadkov; v bistvu gre za to, da se neizkoriščeni material iz opuščenih jav uporabi za javna dela, recimo za urejanje gramoznih površin ob cestah.
Dežela pripravlja preureditev zdravstvene službe
TRST - Prva in tretja komisija deželne skupščine sta začeli včeraj preučevati zakonsko besedilo o preureditvi zdravstvene službe v FJK. Fontaninijeva uprava je predložila ustrezni osnutek že novembra lani, Travanutova vlada pa ga namerava zdaj zamenjati s posebnim popravkom, ki bo upošteval tudi vsebino državnega odloka št. 517 z dne 7. decembra.
Nove smernice, ki jih bodo svetovalci poglobili brž po odobritvi proračunskih listin, je orisal komisijama odbornik za zdravstvo in socialno oskrbo Giorgio Mattassi. Iz njih izhaja med drugim, da se bo število krajevnih zdravstvenih enot januarja 1995 skrčilo z 12 na 6, dotlej pa bo zdravstveni sistem slonel na bolnišnici Santa Maria della misericordia v Vidmu in na združenih tržaških bolnišnicah (glavna, katinarska, bolnišnica pri Sv. Mariji Magdaleni, S. Santorio in komprenzorij pri Sv. Ivanu).
Zakon izrecno poudarja neločljivost med zdravstvenimi in socialnimi storitvami, ki jih bo morala upravljati tako imenovana konferenca županov, kakor tudi pomen združevanja med občani v obrambo pravice do zdravstvene oskrbe.
PISMO UREDNIŠTVU
Rože majave
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
V sobotni številki dnevnika (dne 19.2.94) je pod naslovom »Zbor Monte Canin in Rezijanska folklorna skupina« obširno opisano delovanje teh skupin, katerim gre vse priznanje in pohvala, kot tudi člankarju Rudiju Pavšiču. Ko pa se omenjajo »nosilni stebri kulturnega dela«, ne smemo pozabiti na pevsko skupino Rože majave ter na njeno članico m pesnico Silvano Paletti. O teh izvirnih in neutrudnih puncah in ženskah, kot tudi o zgodovini Rezije, zna veliko povedati Luigia Negro, predstavnica ZSKD v Stolvici (naj mi ne zameri, da jo imenujem, ne da bi jo prej vprašal).
S pesmijo in besedo so Rože majave decembra lani navdušile občinstvo v polno zasedeni dvorani KD Rovte-Kolonkovec. Mislim, da bi bilo lepo in prav, da bi tudi druga kulturna društva na Tržaškem in Goriškem povabila to in druge skupine iz Rezije ter sploh iz videmske pokrajine v svojo sredo.
D. Vecchiet
VOLITVE / SINOČI TELEVIZIJSKO SOOČENJE
VARIANTA K REGULACIJSKEMU NAČRTU
Kandidati prvič skupaj pred tržaško javnostjo
Ko je Kneipp pozdravil v slovenščini je završalo...
Mesto se ne bo več širilo v okolico
Predstavitev variante na Opčinah
Ta volilna kampanja se bo igrala na osebnih Profilih, na izkušnjah in na spretnosti posameznih kandidatov, na njihovi televizijski fotogeničnosti in tudi na njihovi živčni vzdržljivo-sti. Kandidat bo moral odgovoriti na vprašanje 0 sporni poroki med homoseksualci ter takoj zatem pojasniti svoja stališča o reviziji Osima m usodi pristanišča. Sinočnje srečanje tržaških kandidatov (odsoten je bil le Claudio Magris) v galeriji Tergesteo pred TV kamerami Telequat-iro je dokazalo, da bo volilna kampanja-v eno-mandatnih okrožjih ze-i° personalistična in v vsakem smislu gotovo tndi zelo napeta.
Da smo v Trstu, smo lahko preverili že na osnovi glasnega negodovanja, s katerim so po-
slušalci (med njimi je bilo mnogo pristašev desnice in Severne lige) reagirali na slovenski "dober večer" Renata Kneippa. Drugače je srečanje potekalo v mejah kolikor toliko dostojnega predvolilnega soočanja, vsebinsko ostro, a brez posebnih ekcesov. Upamo, da bo to nadaljevalo do 27. marca, čeprav si seveda nihče ne želi dolgočasne in vsebinsko revne volilne kampanje.
Tudi pri nas, podobno kot drugod po državi, se bodo v glavnem spoprijeli štirje volilni bloki. Neofašisti, ki so se prekrstili v Alleanza nazionale, se predstavljajo s starimi obrazi Menie, Giacomellija in Dressija. Ljudska stranka in Segnijevo gibanje sta poslala v volilni boj do včeraj neznanega
univerzitetnega profesorja Severa Severija in nekdanjega tajnika KD Silvana Magnellija, ki na Krasu najbrž računa tudi na slovenske glasove. Berlusconi, Liga in LpT se potegujejo za izvolitev novinarjev Nic-colinija in Vasconove ter listarja Antonioneja. Slednji se predstavlja kot človek, ki je bližji Cecoviniju kot Staffie-riju, medtem ko Vasco-nova tudi sinoči ni skrivala svojega velikega navdušenja do Berlusconija.
Kneipp in Margherita Hack v taki druščini ne bosta imela lahkega dela. Slovenski kandidat naprednega bloka se je v svoji prvi zahtevnejši televizijski preizkušnji kar dobro izkazal, tudi pri kočljivih vprašanjih, kot je bilo tisto o obdavčenju BOT in o pr-
vem koraku, ki ga bo naredil, če bo izvoljen v parlament. Medtem ko je do naprednega tabora precej nerazpoloženo občinstvo pričakovalo odgovor o zakonu za globalno zaščito Slovencev, je Kneipp odgovoril, da bo v zbornici predlagal investicije za preporod gradbenega sektorja, ki preživlja zelo hudo krizo.
Radikalci Liste Pan-nella so dali jasno vedeti, da bodo v tej volilni kampanji igrali vlogo ”out-siderjev“ in da jih zanima predvsem bitka za ljudske referendume. Predstavniki Stranke naravne zakonitosti so izkoristili prvi javni nastop, da seznanijo ljudi, kdo so in kaj hočejo. Magris pa bo svojo volilno kampanjo začel v prihodnjih dneh, ko se bo vrnil iz službenega potovanja po Evropi.
Demokratsko zavezništvo je medtem vložilo priziv proti izključitvi liste s proporčnih volitev za poslansko zbornico. Poslanec VViller Bordon in somišljeniki upajo, da bo kasacijsko sodišče, ki se mora o tem izreči do nedelje, upoštevalo splošno zmedo, ki je povsod spremljala predložitev kandidatur. Ce bodo sodniki kasacije tudi sami preverili, da je Zavezništvo v resnici predložilo premalo podpisov, pa je gotovo, da bo Hackova le v mestnem poslanskem okrožju. Na propočnih volitvah bodo v tem primeru volilci DZ primorani iskati druge volilne poti. (S.T.)
_PQSVET / V PRIČAKOVANJU SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SKLADA
Travanut in Azzarita o krizi industrije v tržaški pokrajini
Predsednik deželne vlade Renzo Travanut in Predsednik Združenja industrij cev tržaške pokraji-ne Mauro Azzarita sta Preučila krizno stanje v krajevni industriji in njegove negativne učinke na celoviti gospodarski sistem od Milj do Gorice, sicer v optiki splošnega razvoja Furlanije-Julijske krajine. Travanuta sta spremljala odbornika za mdustrijo Lodovico Sone-§o in načrtovanje Paolo Ghersina, Azzarito pa člani predsedstva tega združenja.
V ospredju je bil problem nezaposlenosti, ki §a )e Azzarita pripisal prvenstveno krizi v podjetjih z državno udeležbo, "ri tem je posamično navedel nekatere eklatant-nejše primere: skedenjsko železarno AFS (katere privatizacijski postopek je
zdaj odvisen samo še od tega, kdaj bo ministrski svet izdal potrebne zakonske odloke), Tržaški arzenal sv. Marka, ki se mu ravno te dni iztekajo naročila (Sonego je povedal, da bodo temu vprašanju posvetili izrecno pozornost v naslednjih dneh), in projekt Monte-shell (proti namestitvi podzemnih plinskih hranilnikov se je že izrekla komisija ministrstva za okolje in v teh dneh pričakujejo še odgovor z ministrstva za kulturne dobrine, a zadeva se je zapletla tudi zaradi vzporednega načrta Seastock). Azzarita se je zavzel tudi za naglo preureditev tovarne Stock v Rojanu, da bi tako omogočili delo gradbeni stroki, ki je ravno tako v stiski.
Delegacija industrijcev se je navezala tudi na fi-
nančna sredstva iz evropskega sklada za razmah industrijsko propadajočih predelov Julijske krajine (t. i. Cilj 2) in javila, da bo že v kratkem predložila lastno študijo oziroma okviren načrt za razvoj podjetništva v naših krajih s pomočjo tega denarja. Predsednik deželne vlade
Travanut je na to odvrnil, da ni njegova uprava nikomur naročila ustreznih načrtov, da 'pa so seveda študije dobrodošle in da bo predložene načrte ocenil - in izrekel zadnjo besedo - medodbomiški organizem pod vodstvom podpredsednika Giancar-la Pedronetta.
Kako plačati IVA
Prvega januarja 1993 je začel veljati v Italiji in v vseh drugih državah Evropske unije novi mehanizem za vplačevanje davka IVA na izmenjavo premičnih dobrin ter na servise za njihovo proizvajanje in distribucijo. Dekret, ki ureja ustrezne transakcije med državami EU, je bil sicer uzakonjen, vendar so navodila o izvajanju tako hudo pomanjkljiva, da podjetniki ne vedo, kaj in kako. No, z namenom, da bi jim na podlagi praktičnih primerov pomagalo poiskati najustreznejše rešitve in pojasnilo, kako je treba izpolnjevati obrazce INTRA, bo Združenje industrijcev tržaške pokrajine priredilo na lastnem sedežu (Trg Skorklja St. 1, Trst) poseben seminar, in sicer v sredo, 9. marca, z začetkom ob 14.45.
Daniel Bizjak
S predsinočnje predstavitve variante regulacijskega načrta na Opčinah (F. KROMA)
Polna sejna dvorana Openske hranilnice in posojilnice na Opčinah je bila zgovoren dokaz o zanimanju, ki vlada med prebivalstvom za nove urbanistične inštrumente, ki bodo v prihodnjih letih pogojevali ureditev, razvoj in nasploh življenje v tržaški občini. Številna zasedba pa ni bila edini dokaz zanimanja, o tem so pričale tudi pripombe in sugestije, vprašanja in posegi, ki so terjali pojasnila, saj je šlo dejansko za prvo soočanje s temi inštrumenti. Govor je bil namreč o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine, in sicer tistem delu, ki se nanaša na produktivne dejavnosti in ki ga je izdelal arhitekt Dambrosi skupaj z Monteganom (varianta za ostali del področja, za katero skrbi ekipa Por-toghesi, ni še dokončana), javno skupščino pa je sklical vzhodnok-raški rajonski svet, ki bo sedaj posebej proučil načrt, sklical sestanke po vaseh, zbral razna mnenja in pripombe in zatem posredoval svoja stališča pristojnim organom (vsa potrebna dokumentacija je na sedežu sveta). Vsekakor je šlo le za prvi stik z varianto, kateremu bo sledila še vrsta sestankov, predstavitev drugega dela variante, poročilo o normativnem delu, brez katerega je seveda razprava nepopolna (normativ na primer določa zazidljiva območja). Jasno je torej, da tako javne upravitelje kot tudi zainteresirano prebivalstvo čaka še veliko dela. Ze sedaj pa lahko poudarimo neko bistveno usmeritev in značilnost tega načrta, in sicer, da se mesto ne bo več širilo v okolico, kar pomeni, da je bila opuščena dosedanja praksa, ki je povzročila ogromno nepopravljive škode (predvideva manj kot 300 tisoč prebivalcev, prejšnji je bil narejen za več 400 tisoč).
Skupščino je otvorila predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Silvana Moro, po pozdravih podpredsednika Aleksandra Kalca pa je odbornik za urbanistiko Car-gnello naglasil, da so odprti za razne pripombe, nakar je arh. Dambrosi podrobno orisal značilnosti variante, o kateri smo sicer že poročali 4. t.m., ko so načrt prvič predstavili na Občini (varianta jemlje v poštev industrijsko in obrtniško cono, poljedelsko cono, pristanišče, trgovsko ter mešano cono in tri znanstvena področja, v Miramaru, pri Padričah in pri Bazovici). Potem ko je poudaril potrebo, da čim-prej dokončajo sedanjo hitro cesto (v ostalem cestno omrežje lahko
krije potrebe, saj so med drugim ukinili vpadnico s Proseka do starega pristanišča, povezavo med hitro cesto in mejnim prehodom pri Lipici), je največ pozornosti namenil poljedelski coni, ki predstavlja 45% teritorija tržaške občine, pri čemer je še zlasti naglasil, da produktivni razvoj poljedelskih območij predstavlja največje varstvo teritorija. To območje so razdelili takole: gozdnate površine, gozdno-zootehnične (so osrednjega pomena za poljedelstvo, zlasti na Krasu), območja, ki imajo poljedelski in krajinski pomen, prava poljedelska območja (na jugu mesta, pri Sv. Mariji Magdaleni, itd.). Cilj je bil, da čimbolj razširijo intenzivno proizvodnjo (vrtovi, vinogradništvo, nasadi, zlasti med podeželjem in kraško vzpetino ter okrog kraških vasi). Omenil je potrebo po usklajevanju med poljedelsko dejavnostjo, ki predstavlja varstvo teritorija, ter raznimi fenomeni, kot so počitniške hišice in bodeče žice, govoril o deželnem zakonu št. 16 o finančnih prispevkih, o načrtovanih manjših produktivnih centrih pri Banih, Trebčah, Gropadi, trgovskem področju pri Bazovici, športnem centru v Trebčah (površino naj bi podvojili), o bivšem begunskem taborišču (postalo naj bi mešana cona za agroturizem, obrtnike), o potrebi po ustanovitvi »agencije«, »urada«, ki naj bi dajal napotke zainteresiranim pri načrtih v zvezi s poljedelskimi dejavnostmi.
Sledila je vrsta specifičnih vprašanj, kot na primer glede usode načrta, ki bi ga predstavili danes (»zanj velja trenutni normativ, ko bo Občina varianto sprejela, torej verjetno aprila, bo potrebno načrt uskladiti z novo varianto, čeprav dotlej ne bo še dokončno odobrena). Kritizirali so predlog o ustanovitvi »urada« (»potreben je kon-struktivnejši odnos med Tržaško občino in Kraško gorsko skupnostjo, rajonskimi sveti«), zanimalo jib je vprašanje investicij zvezi z zakonom št. 16, zazidljivosti (»omejitve so bolj stroge kot pri varianti 25, sedanja loči med gradbeno in produktivno dejavnostjo, da bi preprečili črne gradnje«), kaj bo z muzejem De Henriquez, s področjem, ki so ga nad železnico namenili Romom («gre za podobno vprašanje kot pri centrih za umsko zdravljenje. Vsi pravijo, da so potrebni, a nihče jih noče«), kakšna površina je potrebna za izgradnjo kmečkega poslopja, itd.
NOVICE
GIORGIO ROSSETTI IZ BRUSLJA n
NA NEVARNEM ODSEKU PRI PADRIČAH
Diskusijsko srečanje o tržaškem sinhrotronu
Laboratorij za znanstveni imaginarij bo danes, z JI začetkom ob 16. uri, priredil na svojem sedežu v kongresnem srediSCu Tržaškega velesejma diskusijsko srečanje o tržaškem sinhrotronu. Srečanje se bo pričelo s predvajanjem Ema o sinhrotronu, nakar bo okrogla miza, za katero bodo razpravljali predstavniki družbe Sincrotro-ne Trieste, in sicer podpredsednik Luciano Fonda, znanstveni ravnatelj Renzo Rosei, znanstveni podravna-telj Adolfb Savoia, pooblaščeni upravitelj Giuseppe Via-ni in ravnatelj oddelka za pospeševalnike Albin Wruli-ch. Srečanje se bo odvijalo na predvečer same otvoritve sinhrotrona pri Bazovici.
Dva koncerta LudaDallevTrslu
Jutri in v nedeljo zvečer bo v gledališču Rossetti nastopil znani italijanski kantavtor Ludo Dalla, ki bo v mestu »na meji med mirom in vojno« začel svojo daljšo turnejo. Koncertom in turneji je dal naslov »Henna« po plošd, ki je že med najbolj prodanimi, v njej pa načenja zelo boleCe in aktualne tematike, kot so vojna, uničenje, trpljenje, poje pa tudi o ljubezni. Pesmi z zadnjega albuma bo Lucio Dalla predstavil v prvem delu svojih tržaških koncertov, v drugem pa bo zapel nekaj svojih najvecjih uspešnic. Organizatorji zagotavljajo, da so vstopnice za oba koncerta že vec dni razprodane.
Šesta konferenca esperantistov
Šeste konference esperantistov, ki bo od 22. do 25. aprila v našem mestu, se bo udeležilo okrog 150 delegatov. Na njej bodo v glavnem razpravljali o kulturni problematiki, poleg tega pa tudi o gospodarskih vprašanjih Prireditelji poudarjajo, da je treba tudi na tej osnovi zgraditi politiko dialoga, miru in sodelovanja med razlicnomisledmi. Uvodno porodlo bo imel pro£ Giancarlo Sartorio iz Genove, (koferenca bo na univerzi), za njim pa bo spregovoril pro£ Carlo Minnaja s padovske univerze na temo ‘ Univerza Alpe-Jadran v okviru združene Evrope' ‘.
Danes odpade konferenca v vili Prinz
Napovedanega predavanja Marcella Pezzettija o »Shoah in sredstva javnega obveščanja« ne bo, ker predavatelj ne more priti. Konferenca sodi v okvir niza »Zakhor (Spominjaj se). Shoah med zgodovino in spominom«, j katerega glavni pobudnik je Deželni inštitut za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja FJK
Izobraževalni tečaji za osebje KZE
V sredo se je v prostorih Medicinske knjižnice v Ul. Va-sari začel obvezni izobraževalni tečaj, ki ga bo skupno obiskovalo 220 uslužbencev Krajevne zdravstvene enote. Namen tečaje je usposobiti uslužbence za stike z občinstvom, zato so tečaji osredotočeni po eni strani na podajanje bistvenih informacij o KZE, njeni strukturi in uslugah, ki jih nudi, po drugi pa na poznavanje procesov, ki se sproščajo v medosebnih odnosih Posamezen tečaj traja dva dni, in sicer dvakrat po pet ur, ponovili pa ga bodo petkrat Prvi tečajniki so bili na vrsti v sredo in Četrtek, naslednji tečaj pa bo sredi marca, nakar bodo sledili še ostale v razmahu dveh tednov. Z ozirom na predloženi program je KZE teCaje zastavila zelo temeljito, saj upošteva zelo raznovrstne vidike komuniciranja, seveda predvsem na relaciji ustanova-uporabnik
Pokrajinski urad zadelo sporoča
Pokrajinski urad za delo sporoča, da bodo od ponedeljka, 28. februarja na ogled lestvice, ki jo je odobrila posebna komisija nanašajo pa se na vse tiste, ki se lahko poslužijo 16. dena zakona 56 iz leta ’87 glede selekdje za zaposhtev v javnih ustanovah. Interesenti se lahko zglasijo v Ul. F. Severa 46, soba G, od ponedeljka do petka (vključno) med 8.30 in 11, ob sobotah pa med 8.30 in 10.30. Rok za morebitne prizive zapade 10 dni po objavi lestvice.
PrviO.K.
ofkhoru
Njegovih ugodnosti bo deležen izključno Trst
Pri Dražci trije hudo ranjeni
Nesrečo naj bi zakrivil vojaški tovornjak
Podpredsednik komisije Evropske skupnosti Karel Van Miert se je dokončno prepričal o tem, da je mogoče odobriti tisto verzijo naCrta za financno-zavaroval-niški center off-shore v Trstu, ki namenja vse ugodnosti centra temu mestu.
To je sporočil po včerajšnjem sestanka z Van Miertom evropski parlamentarec DSL Giorgio Rossetti s pripombo, da bi druga verzija, po kateri naj bi raztegnili ugodnosti centra na vso Italijo, naložila preveliko breme v nadzorstvenem pogledu. Da pa bi omejili povpraševanje po taksnih centrih tudi drugje v Evropi, je Van Miert postavil tržaškemu off-shoru nekaj po-
gojev, med temi naslednja dva: prvič, izkoriščanje ugodnosti mora biti časovno omejeno, da se po določenem obdobju preveri umestnost njihove ohranitve: drugič, operacije v centru morajo biti osredotočene izključno v vzhodnoevropske države.
Uresničitev off-shora v Trstu predvideva, kakor je znano, državni zakon za razvoj severovzhodnih obmejnih območij, dokončno besedo pa bo morala izreci komisija ES v celoti. Ni treba se torej že predajati optimizmu, pac pa drži, da je bil storjen važen korak naprej, za katerega se gre po Ros-settijevem zatrdilu zahvaliti tudi italijanskemu zunanjemu ministru.
Malemu avtomobilu so morali razrezati streho, da so izvlekli ukleščenega šoferja

SVEČANOSTI PRI SV. JUSTU
Spomin na E. Curiela
Ob 49. obletnici smrti Eugenia Curiela, tržaškega borca Odporništva, ki so ga fašisti zverinsko umorili v Milanu, so se predstavniki borčevske organizacije VZPI- ANPI ter organizacij bivših političnih preganjencev in deportirancev v nacistična taborišča ANED in ANPPIA vCeraj poklonile njegovemu spominu (na sliki -F. KRO-
MA). Pred obeležjem pri Sv. Justu, ki spominja na njegovo žrtev, so položili venec. Curiela in njegove žrtve se je spomnila včeraj dopoldne tudi tržaška občinska uprava. Občinska delegacija, ki jo je vodil odbornik za kulturo in šolstvo Roberto Damiani, se je tudi odložila njegovemu spominu s položitvijo venca.
Niti mesec ni minil od strahovite prometne nesreče na Dražci pri PadriCah, na izteku hitre ceste v Trbiško, kjer sta izgubila življenje dva Hrvata (zaletela sta se v tovornjak s slovensko registracijo), ko je na istem mestu spet tekla kri: trije potniki malega avtomobila renault 5 se borijo s smrtjo v kati-narski bolnici, eden, 53-letni Renzo Sclip, pa je imel srečo, saj praxrijo, da bo okreval v 30 dneh. Vsi so iz Furlanije (27-letna Barbara Sclip ter Renzo Sclip sta doma iz San Giorgia di Nogaro, 28-letni Luca Pietro ter Alessandro Zucletto, Cigar starosti niso ugotovili, pa iz Muzzana del Turgna-no).
Dinamika nezgode, ki se je pripetila okrog 18. ure, ni povsem jasna, vendar kaže, da jo je zakrivil vojaški tovornjak.
Avtomobil, v katerem se je peljala Četverica, je vozil v smeri proti Pa-dričam. Vidljivost je ovirala izredno gosta megla, cestišCe je bilo spolzko. Bil je ravno na vzpetinici, 40 m od o-vinka, ki v desno vodi na avtocesto, ko je iz nasprotne strani privozil tovornjak, cesta se je
zanj spuščala. Domnevajo, da je šofer pritisnil na zavore, zaneslo ga je na desno (v smeri proti Padricam) in obrnilo: z desnim bokom je udaril v levo stran avtomobila in oba sta končala na travo, s sprednjim delom obrnjena proti cesti.
Zakaj je tovornjak zaneslo? Nekateri so povedali, da je neki drugi tovornjak pred njim zaviral in obračal na bližnje postajališče. Morda je to zmotilo šoferja vojaškega vozila, s katerim je bil še spremljevalec, in je premočno pritisnil na zavore. Spolzka cesta, ki je na tistem odseku povrh na široko pobarvana z belo signalno barvo, ki loči cestisci, naj bi opravila svoje. Vsekakor morajo prave zroke nesreče Se ugotoviti.
Prihiteli so resilec RdeCega križa, karabinjerji, gasilci. Tri ponesrečence so izvlekli iz razbitin, šofer pa je bil 'tako moCno ukleščen, da so morali razrezati streho. Odpeljali so jih na Katinaro, kjer so tri sprejeli na oddelku za oživljanje.
Promet so zaprli v obe smeri (v smeri iz Trsta so ga preusmerjali na križišču nad Katinaro), proti mestu pa so ga spet odprli okrog 19.30.
BRUNO MAGLI
od 26. februarja dalje
TRST - Trg Unita d’Italia 3
MAMILA / ARETACIJA
Razpečevalec po dobrem mesecu spet padel v past
Ruggero Bozzai verjetno ne pozna latinskega pregovora »errare humanum est, perseverare diaboli-cum«. Morda bo sedaj, v miru v zaporu, nekoliko obogatil svoje kulturno znanje (v kar sicer dvomimo). Dejstvo je, da so ga šele pred dobrim mesecem prijeli s štirimi konfekcijami heroina, a skušnjava ga je spet premamila, tokrat pa so mu zaplenili kar osem konfekcij za skupnih 2,2 grama. Bozzai (30-let) je bil urnih nog namenjen proti Trgu Cavana, kjer je nameraval skleniti kak posel, ko so ga ustavili agenti in mu prekrižali račune. Podali so se tudi do njegovega stanovanja v Ul. Cereria 2, kjer so mu zaplenili lekarniško tehtnico.
V zapor sta končala tudi 39-letni Franco Predonza-ni od Domja 76 ter 53-letni Renato Grava z Rebri za Greto 10: prvi bo zaradi kraje in okoriščanja z ukradenim blagom sedel 6 mesecev, drugi pa 18 mesecev zaradi večkratne vožnje brez vozniškega dovoljenja.
Izlet KZ v Verono
Kmečka zveza in Kmetijska zadrugi prirejata tudi letos avtobusni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Veroni. Sejem bo od 9. do 13. marca, izlet pa bo v petek, 11. marca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s Trga Oberdan. Prograin bo poleg ogleda velesejma s strokovnim spremstvom vključeval se ogled ene od vzronih kmetij v okolici Verone. Vpisovanje na sedežih KZ in Kmetijske zadruge v uradnih urah, ali po telefonu 362941 (Kmečka zveza) in 382555 (Kmetijska zadruga). Druge informacije na sedežih obeh organizacij.
PREDLOG DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ IZ DOLINE IN KROGELJ
»Dolina 2000«: dragocen projekt domačih društev
Župan Pečenk: Občina pozitivno ocenjuje pobudo
Razlastitve in prisilna prodaja zemlje za potrebe industrijske cone in nafotovoda SIOT so, kot znano, povzročile v dolinski občini hud socio-ekonomski pretres. Naftni hranilniki so globoko posegli v okolje, požar leta 1972 je zapustil v prebivalstvu strah pred nevarnostjo novih nesreč, nadaljnje širjenje naftovodnega parka z istočasno zazidavo drugega dela obrtne cone bi prinesel do vaških hiš železobetonska pokrivala. S tem bi izginile še zadnje zelene površine, zato prednosti v načrtovani razširitvi naftovoda SIOT ni zaslediti. Te ugotovitve so spodbudile organizacije in društva, ki delujejo na področju Doline in Kragelj, da oblikujejo projekt "Dolina 2000“. Prvi sogovornik podpisnikov je občinska uprava oziroma župan Marino PeCenik, ki je s tem načrtom že seznanil občinski svet.
Krajevne organizacije smatrajo, da se je družba SIOT v teh letih obnašala do krajevnega prebivalstva dokaj korektno, vendar ni bila povzročena škoda nikdar popravljena. Prav zato ni nobenega navdušenja nad nakazanim posegom. In Ce že mora do le-tega priti, pričakujejo organizacije konkretne odškodnine, ki bi ublažile poseg in bi pripomogle, da bi se tudi v Dolini in Krogljah poznali pozitivni ekonomski učinki, ki jih bo družba SIOT z novimi pogodbami na Vzhodu brez dvoma imela.
Navedene organizacije (KD Vodnik, Majenca, Zadruga Dorina, Srenja Dolina, Mladinski krožek in Zadruga Dolga krona) so nakazale nekatere pomembnejše potrebe, ki jih vas občuti, oziroma možnosti, ki bi prinesle pozitivne učinke za razvoj tradicionalnih dejavnosti in bi omogočile koriščenje naravnih bogastev in kulturne dediščine.
Tradicionalne dejavnosti - kot so kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo - potrebujejo razvojni plan, zlasti pa možnost ekonomskega trženja proizvodov. Z izgradnjo turistiCno-rekreacijskega centra bi
bile dane možnosti za razvoj omenjenih dejavnosti in bi bili ustvarjeni pogoji za nova delovna mesta.
Vodni izviri v Dolini so znani že iz rimskih Časov (boljunski vodovod je dobival vodo tudi iz treh dolinskih izvirov). Leta 1906 je nastala zadruga, ki je nameravala ta bogastva koristiti za zdravljenje z vodo po Kneippovi metodi. To naravno bogastvo izredno čistega in neosnaženega okolja bi bilo možno nuditi širšemu krogu ljudi z donosno dejavnostjo.
Okolica Doline je v zadnjih dveh desetletjih dobila veličasten okvir zelenja, ki pa je skrajno neurejeno in predstavlja iz požarnega vidika nevarnost. Obenem pa ni
nobenega smotrnega naCrta za dolgoročno usmerjanje in koriščenje gozdnega bogastva in naravnih lepot. Ureditev sprehajalnih stez bi privabila izletnike, načrt za debelni razvoj listavcev pa dolgoročno industrijsko koriščenje gozdov.
Kulturne dejavnosti v Dolini so dovolj poznane, da jih ni treba podrobneje prikazati. Kljub več kot stoletni tradiciji pa Dolina nima primernih prostorov za kulturno udejstvovanje. Nujno potreben je večnamenski center, v katerem bi našli mesto dvorana za manjše prireditve (80 - 100 sedežev), sedeži organizacij in vadbeni prostori. Tem namenom odgovarja sedanji sedež KD Vodnik s
priključkom gostinske sobe v spodnjih prostorih stavbe. Preureditev je seveda vezana na precejšnje izdatke, tudi zaradi prilagoditve protipožarnim predpisom.
Odkritje jame z ostanki jamskega medveda je brez dvoma kulturna zanimivost širšega obsega. Preureditev jame za možen ogled s strani strokovne publike bi omogočil dotok turistov in posredno s tem tudi razvoj zgoraj navedenih dejavnosti.
Te osnovne ugotovitve ponujajo naravno in upravičeno izhodišče za smotrno udejanjenje nakazanih razvojnih možnosti. Iz njih torej nastaja stvaren predlog obširnega in razčlenjenega načrta,
ki na danih možnostih vsestransko vrednoti naravno okolico vasi Dolina in Kraglje. Obenem odpira dokajšnje priložnosti za nadaljnji razvoj tega naravno in kulturno zanimivega okolja. Od ugotovitev treba preiti k dejanjem. Za koriščenje nakazanih možnosti oziroma zadostitve potreb so nujne nekatere strukture, da bi sprožile celoten proces. Organsko sestavljeni pristop do udejanjenja navedenih ugotavljanj so krajani poimenovali "Projekt Dolina 2000“.
Potrebne strukture bi bile naslednje:
1) Kulturni center Valentin Vodnik: dvorana od 80 do 100 sedežev, delovni prostori in sedeži
organizacij.
2)	TuristiCno-rekreacijski center nad Dolino (300-400 kvadratnih metrov pokrite površine) s sezonskim gostiščem. Prodajalno domačih izdelkov, avtomatsko točilnico mineralne vode »Zgu-renc«, izhodiščnim centrom za izlete, reklamnim gradivom o lepotah in zanimivostih kraja, mu-zejem-sprejemnico jamskega medveda.
3)	Park Griža - od Zavelj do malega Krasa: ureditev pešpoti, jahalnih stez in stez za gorska kolesa, rezervata krajevne favne, ureditev protipožarnih poti, načrt za razvoj gozdnih površin, ureditev živinorejskih območij.
4)	Njivske poti: obnovitev in vzdrževanje le-teh, da bi bil omogočen dostop do opuščenih kmetijskih parcel.
5)	Jama medvedov: ureditev jame za možen obisk.
Realizacija teh struktur bi om-gocila integriran razvoj naslednjih dejavnosti:
1)	kmetijsko-živinorejskih in gozdnih,
2)	kultumo-arheoloških,
3)	turistiCno-rekreadjskih.
Učinki tega razvoja bi privedli
do:
-	pospešene kmetijske proi-vodnje,
-	koriščenja vodnega bogastva,
-	dolgoročnega koriščenja gozdnega bogastva,
-	skladnega razvoja zelenih površin in protipožarne varnosti,
-	ovrednotenja kulturnih znamenitosti,
-	ekološkega osveščanja urbanega prebivalstva,
-	ustvarjanja turistično-izlet-niških tokov.
Občinska uprava je projekt pozitivno ocenila. Po mnenju župana PeCenika gre ta naCrt v smer uravnovešenega razvoja, tako področja Doline kot širše občinske stvarnosti. »Nekateri načrti so bolj aktualni in izvedljivi, drugi nekoliko manj«, nam je dejal župan, ki vsekakor ugodno ocenjuje, da so ti predlogi prišli iz baze.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
25.	februarja 1994
TARAS
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.54 - Luna vzide °b 17.27 in zatone ob 6.02.
Jutri, SOBOTA,
26.	februarja 1994
META
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1005,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 95-od-stotna, nebo oblačno, pad-lo je 14 mm dežja, morje nurno, temperatura morja 8>5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovan-ni Forrnicola, Riccardo Urizio, Davide Castellano, Marco Persoglia, Matteo Fikiz, Matthevv Beltrame, Eleonora Girardini, Martina Zarli.
UMRLI SO: 87-letni Ce-sare Valle, 73-letna Cateri-na Di Pasquale, 76-letni Vincenzo Tul, 82-letna Urorgia Guadagnam, 79-jetna Maria Mercede Stok, 5-letna Vittoria Stareni, 2-letni Antonio Druscovi-nn, 80-letna Ottavia Mar-rncich, 76-letna Elvira Fnmosich, 54-letni Orlando Gaspardis.
H LEKARNE
Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. februarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje, Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje , Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do
8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Quel che re-sta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »Le-zioni di piano«. NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Free Willy, un amico da salva-re«.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Malice (II sospetto}«, i. Alec Baldvvin, Nicole Kidman. NAZIONALE 3 - 16.30,
19.00,	21.30 »Nel nome del padre«, i. Daniel Day Levvis.
NAZIONALE 4-15.15,
17.30,	19.50, 22.15 »Nel nome del padre, i. Daniel Day Levvis.
GRATTACIELO - 16.45,
18.30,	20.15, 22.00 »I tre moschetieri«.
MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cool run-nings quattro sotto zero«, i. John Candy.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Hard 2000, analmente spietate«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Mr. Jones«, r. Mike Figgs, i. Richard Gere, Lena Olin.
ALCIONE - 19.00, 21.30 »La časa degli spiriti«, r. Billie August, i. Jeremy Irons, Meryl Streep, Glenn Glose.
LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.10 »Benny e Joon« r. J. Chechik, i. Johnny Deep, Mary Stuart Masterson, Aidnan Quinn.
RADIO - 15.30 - 21.30 »E di dietro un caldo ma-schio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
13 OBVESTILA
KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na ogled kiparske razstave Roberta Soaveja v Vaški hiši v Re-pniču, ki bo trajala do 27. februarja. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
UDELEŽENCI 27. KRAŠKEGA PUSTA POZOR! Člani fotokrozka Trst 80 so vas fotografirali v pustni povorki na Opčinah. Z najlepšimi posnetki so pripravili projekcijo diapozitivov, ki jo bodo prikazali v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20, danes, 25. t. m., s pričetkom ob 20.30.
NAROČILI BOSTE LAHKO KOPIJE ZAŽELENIH POSNETKOV, KI VAM JIH BODO ČLANI FOTOKROZKA NUDILI LE S STROSKI ZA MATERIAL.
PRAZNIKI VČLANJEVANJA SKP - Krožek Kras se bodo vrstili po sledečem redu: danes, 25. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah; v ponedeljek, 28. t. m., v Ljudskem domu v Križu; v sredo, 2. marca, v Padricah pri gostilni Dolina. Vsi prazniki se bodo zaceli ob 20. uri.
KROŽEK BRIN iz Križa sporoča, da iz tehničnih razlogov ODPADE praznik včlanjevanja, ki je bil na-o ve dan za danes, 25. fe-ruarja.
TPK SIRENA obvešča elane, da bo redni občni zbor jutri, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu, Mi-raiharski drevored 32.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira tudi letos ob priliki včlanjevanja tradicionalni praznik jutri, 26. februarja, ob 15.30 na sedežu SPI-CGIL, Ul. San Cilino 144. Vabljeni vsi upokojenci in upokojenke Sv. Ivana, Lonjerja in Podlonjerja.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 8., v sredo, 9., in v četrtek, 10. marca, TEDENSKE PLAVALNE URE V STRUNJANU. Vpi-
sovanje in informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicero-ne 8, v ponedeljek, 28. t. m., od 9. do 12. ure, tel. 360072.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v torek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo ob zvokih ansambla Vrtnica v restavraciji Al Carso v Mavhinjah. Za informacije in vpisovanje lahko pokličete na tel. št. 299798 (od 19. do 20. ure) ali 299335 (od 20. do 21. ure). Zenske pohitite, da prostora ne izgubite!
VPISOVANJE V KOLONIJI V DRAGI IN COME-GLLANSU za otroke od 5. do 16. leta se nadaljuje. Vpisujejo zdravniške šolske oziroma občinske asistentke; vpisne pole dobite na šolah. Pazite, v tržaški občini se vpisovanje zaključi že 5. marca! Informacije: v Trstu za Drago tel. St. 226117, za Comeglians 43194 in 53874; v Gorici 530924.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 govoril koroški javni delavec dr. Valentin Inzko na temo »Koroški Slovenci; včeraj, danes, jutri«.
3 SOLSKE VESTI
UCENCI OSNOVNE SOLE OTONA ŽUPANČIČA
in dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 25. februarja, ob 11.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sodelujejo uCenci osnovne in dijaki srednje šole ter gojenci Glasbene matice; pozdravni govor bo imel pesnik Marko Kravos.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neuenemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca - uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 370301.
PRISPEVKI
V	spomin na Sašo Ota daruje družina Kodrič-Siškovic 100.000 lir za KD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Giulia Skerlavaja darujejo Suzanini delovni kolegi
200.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Giulia Skerlavaja daruje Silvana Malalan 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Aleksandra Grgiča darujeta Ingrid in Giancarlo 30.000 lir za SD Zarja.
V	počastitev spomina na Petra Cherina daruje Olga Ostrouška Milic 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Petra Cherina darujeta Lidija in Nada Kapun 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na prerani grob Aleksandra Grgiča daruje Dorotea z družino
35.000	lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina pok. Aleksandra GrgiCa daruje Magda KrižmanCiC (Tinetova) 25.000 lir za SD Zarja.
Ob 38.obletnici očetove smrti daruje hci Marija
30.000	lir za Godbo Viktor
Parma - TrebCe.
Ob 3. obletnici smrti Viktorja Corbatti darujejo žena in otroci 30.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve».
V	spomin na brata in strica Giulia Skerlavaja darujejo Nora, Ivo, Nataša in Boris 100.000 lir za popravilo orgel na Opčinah in
100.000	lir za Sklad »Mostarske žrtve*.
V	spomin na Giulia Skerlavaja darujejo telo-vadkinje (ob 17.30) 80.000 lir za popravilo cerkvenih orgel na Opčinah.
Milan Križman (Vel. Repen 128) daruje 150.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve*.
V	spomin na drago nono Anastazijo Purie darujejo pevke in pevci KD Skala -Gropada 250.000 lir za postavitev spomenika Ubal-du Vrabcu.
Namesto cvetja na grob Slavice Barut darujejo družine Ferfoglia, Lupidi, Cirelli in Vi dali 80.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve*.
V	korist mostarskih otrok daruje Ana Scamper-le 50.000 lir.
V	spomin na bratranca Aleksandra GrgiCa daruje Vojmir KrižmanCiC 50.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve.
V	spomin na pok. Giulia Skerlavaja daruje Milena Repinc 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah.
N.N. daruje 250.000 lir za popravilo orgel na Opčinah.
G.a Maja Fonda daruje
50.000	lir za popravilo orgel na Opčinah.
V	spomin na pok. mamo Natalijo daruje M.H.
100.000	lir za popravilo orgel na Opčinah.
V	spomin na pok. Lojzko in Giulia Skerlavaja darujeta Ana in Slavko Skerlavaj 100.000 lir za popravilo orgel na Opčinah.
Ob poravnavi članarine za leto 1994 daruje družina Kalin 20.000 lir za SKD Tabor.
t
Zapustil nas je naš dragi
Dušan Sosič
Pogreb bo jutri, 26. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo hčerka Sonja, vnuka Diego in Tanja z Maurom, sestra Anica in drugi sorodniki
Bani, 25. februarja 1994 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi dragega Dušana izrekajo svojcem iskreno sožalje
Mauro, Mario, Celestina in Fulvio
t
Spokojno je zaspal
Vincencij Tul
Pogreb bo danes, 25. februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo žena Doroteja, sin Benedikt in priljubljena Laura
Trst, 25. februarja 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
TRST
GORICA
Petek, 25. februaija 1994
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Samuel Beckett
NE JAZ in POSLEDNJI TRAK
enodejanki
Režija: MARIO URŠIČ
Ponovitve danes,	25. februarja, ob 20.30 - razprodano
v nedeljo,	27. februarja, ob 19.00 (konec ob 20.20)
v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30
Helmut Peschina
BOS ŽE VIDELA
Igra Mira SardoC, režija Jože Babic
Danes, 25. februarja, ob 16. uri abonma RED H
|P DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
PREŠERNOV VEČER
danes, 25. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Miljah.
NASTOPAJO: uCenci osnovne Sole. gojenci Sole Glasbene matice M. Kogoj, Dekliški zbor iz Doline, zbor Jadran; priložnostni nagovor Nives Košuta.
Vljudno vabljeni!
PD MAČKOLJE
vabi danes, 25. februarja 1994, na
OTVORITEV RAZSTAVE Edya Žerjala
»SANJE O KRASU«
Umetnika bo predstavil časnikar MARKO TAVČAR. Nastopila bo TROBILNA SKUPINA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ. Pričetek ob 20. uri v spodnjih prostorih srenjske hiše v Mačkoljah.
PD SLOVENEC
vabi jutri, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo
DNEVA
SLOVENSKE KULTURE
SPORED: priložnostni govor Aleksija Pregarca,
Zenska skupina Stu ledi,
Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj.
SKD SLAVEC RICMANJE - LOG
priredi danes, 25. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nastopajo: otroci vrtca iz Ricmanj, uCenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, združena MePZ Slavec-Slovenec in Tamburaški ansambel iz Boljunca. Slavnostni govor bo podal Filibert Benedetič.
Vabljeni
M PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi na PREŠERNOV VEČER danes, 25. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Miljah.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG priredi danes, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo otroci vrtca iz Ricmanj, uCenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, združena MePZ Slavec-Slovenec in Tamburaški ansambel iz Boljunca. Slavnostni govor bo podal Filibert Benedetič. Vabljeni!
SKD GRAD prireja ob dnevu slovenske kulture danes, 25. februarja, ob 20.15 v Ovčarjevi hiši pri Banih predavanje dr. Jožeta Miheliča iz Radovljice o TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU. Toplo vabljeni.
PD SLOVENEC vabi jutri, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: priložnostni govor Aleksija Pregarca, Zenska skupina Stu ledi in Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj.
NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN LEVSTIK na Proseku vabi na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 26.
februarja, v šolskih prostorih s pričetkom ob 11.30. Nastopili bodo gojenci proseške podružnice Glasbene matice šole Marij Kogoj (klavir, harmonika, pozavna). Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE PRO-
SEK vabi na ogled spevoigre SNEGULJČICA v izvedbi Mladinske dramske skupine PD Primorec iz Trebe jutri, 26. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 - vabi jutri, 26. februarja,
na VEČER, POSVEČEN IGU GRUDNU. Pesnika, njegovo delo in pomen bosta osvetlila prof. Nada Pertot in časnikar Marko Tavčar. Recital njegovih pesmi pa bo izvajal gledališki krožek SKK. ZaCetek ob 18.30.
OBČINA REPENTA-BOR in KD KRAŠKI DOM
prirejata v sklopu počastitve dneva slovenske kulture kulturni veCer pod naslovom UMETNOST V PESMI, POEZIJI IN SLIKI jutri, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Sodelujejo: MePZ Primorec - Tabor pod vodstvom Matjaža Sceka; vezni tekst Marija Cuka bosta prebrala D. Malalan in S. Poljšak. Ob priliki bodo domači ustvarjalci Mirko Guštin, Milan Bizjak in Peter Škabar razstavili svoja dela.
SKD BARKOVLJE, Ul.
Cerreto 12, vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 27. t. m. Slavnostni govornik Marij Cuk, nastop MePZ Primorec - Tabor, ki ga vodi Matjaž Scek. ZaCetek ob 17. uri.
V MARIJINEM DOMU PRI SV. IVANU, Ul. Bran-desia 27, bo v nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri nastopil dramski odsek PD Standrež z veseloigro ODLIKOVANJE. Vabljeni!
KD FRAN VENTURINI
gostuje mladinsko dramsko skupino PD Primorec iz Trebe s spevoigro SNEGULJČICA v nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Nastopil bo tudi otroški pevski zbor. Vabljeni!
KD J. RAPOTEC iz Pre-benega priredi v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri KULTURNI VECER. Sode-
lujejo: Dramska skupina Slomšek z Andersenovo pravljico Vžigalnik -režija Drago Gorup, na harmoniko bo igral Marko Bandi, priložnostni govor bo imela Damiana Ota. Vabljeni!
PD MAČKOLJE priredi ob dnevu slovenske kulture dne 27. februarja 1994 VECER SLOVENSKE BESEDE IN PESMI. O pomenu slovenske kulture in o svoji besedni umetnosti bo spregovoril pesnik Aleksij Pregare. Nastopil bo društveni mešani pevski zbor. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri. Ob dnevu slovenske kulture BESEDA ŠTIRIH: ZORA TAVČAR, VINKO BELICIC, ALOJZ REBULA, MARKO SOSIČ. Sodelujejo Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, MePZ Vesela pomlad, Dramska skupina Tamara Petaros, dijaki srednje šole Srečko Kosovel, gojenci Glasbene matice, MPZ in ŽPZ Tabor, Dramska skupina Tabor. Zamisel Olga Lupine.
GLASBENA MATICA TRST - Solidarnostna koncertna abonmajska sezona 93/94 - v torek, 1. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: GALLUS CONSORT Dina Sla-
ma - alt, Čembalo; Janko Ban - tenor; Miloš Pahor, Erika Slama - flavta; Vasja Legiša - violončelo; Marko Feri - kitara (Sam-martini, Haendel, d’Arca-no, Stamic, Haydn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia). Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabi na predavanje z naslovom BAJKAL -SLADKOVODNO MORJE, ki bo v petek, 4. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Predavala bo prof. Erika Košuta. Vljudno vabljeni!
SKD PRIMOREC
TREBČE in VZŽI prirejata v petek, 4. marca, ob 20.30 KULTURNI VECER OB DNEVU ZENA. Nasto-
pajo: naši najmlajši -otroški vrtec, ZPZ I. Grbec - Skedenj (vodi Boža Hrvatic), MePZ Rupa-PeC (vodi Zdravko Klanjšček), godba V. Parma iz Trebe (vodi kapelnik Lenart Pegan).
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja ob letošnjem 8. marcu izlet v Rogaško Slatino z ogledom steklarske šole. Izlet bo 9. marca z odhodom s Trga Ober-dan ob 7. uri. Vpisovanje bo v sredo, 2. marca, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324.
SKLAD »MITJA CUK« organizira VIII. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 6. marca,
na Piancavallu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradih Sklada, Narodna ul. 126, vsak dan od 10.30 do 13.30. Informacije po telefonu 212289.
MALI OGLASI
GOSTILNA SARDOC
iz Prečnika sprejema rezervacije za 8. marec -dan žena. Tel. št. 200871.
DAN ŽENA v restavraciji KRIŽMAN v Repnu. Zabaval vas bo ansambel Happy Day, v soboto, 5. marca. Rezervacije na tel. št. 327115 in 327468.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Berto Tonkie na Tržaški ulici 25 v Doberdobu. ToCi belo in Črno vino ter ponuja domač prigrizek.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44.
OSMICO je odprl Ostrouška, Zagradec 1. ToCi belo vino in teran.
8. MAREC, dan žena, sprejemamo rezervacije za večerjo - Bibc 220722.
OSLIČKA starega 10 mesecev prodamo ali zamenjamo - Samatorca 47, tel. št. 229191.
PRODAMO mladice z rodovnikom pasme voleji spitz, srednje velikosti, dober Čuvaj, zvest domu in družini. Psički so stari 7 tednov in že enkrat cepljeni. Za informacije tel. na št. 421412.
PRODAM krasen porsche 944 S, 16 ventilov, 2500 kubikov, 190 konjskih sil, srebrne barve, letnik	87, bogato
opremljen in v zelo dobrem	stanju, za
21.000.000 lir. Tel. na št. 415785 ob uri obedov.
PRODAM dva dobro ohranjena projektorja paximat multimag 925 ASC, dve torbi za projektorje, aparat za preliv slik paximat duo A 500, dva objektiva zoom 70-120, dva objektiva 85 mm, štiri krožne nastavnike za 100 dia. Tel. na št. 212359 v večernih urah ali 213779 ob 12.30.
PRODAM slovar slovenskega knjižnega jezika in kamniti sod. Ogled v Doberdobu, Ulica Boneti 2.
ZARADI SELITVE zelo ugodno prodamo skoraj novo kuhinjo. Tel. na št. 393624.
INTERESENTOM PODARIM 10 lesenih pozlačenih okvirov s steklom za umetniške slike. Tel. na št. 813708.
PODJETJE išče osebje z vozniškim dovoljenjem tipa A za lokalno distribucijo. Telefonirati na št. 383811 od ponedeljka do petka ob uradnih urah.
SLAŠČIČARNA Saint Honore - Opčine išče moško ali žensko osebje da ga vpelje v poklic. Interesenti naj telefonirajo na št. 213055.
DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje. Tel. na št. 040 232101.
UČITELJICA, študentka vzgojnih ved, nudi pomoč osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. na št. 212730.
GOSPA Donatella Pa-dovan Kralj, Trebče 177, je izgubila listnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosimo, da lete odpošlje na gornji naslov ali tel. na št. 214402. Hvala!
GOSPA Vida Devetak je na glavni cesti v Nabrežini izgubila očala za vid. Morebitnega najditelja prosimo, da telefonira na št. 040 200780. Hvala!
KINO	H PRIREDITVE	POGREBI
GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Mr. Jones«. I. Richard Gere in Lena Olin. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-	KD ANDREJ PAGLAVEC v Podgori vabi jutri ob 20. uri na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo zbora A. Paglavec in SoCa, elani gledališke skupine KD Briški grič, priložnostni nagovor bo imel časnikar Vlado Klemše.	Danes: 10.00 Silvana Santin na glav. pokopališču, 10.00 Remo Gnuva iz splošne bolnice, 12.00 Egidio Vi-sintini iz splošne bolnice.
22.00 »Mrs. Doubtnre, mammo p er sempre«. I. Robin VVilhams. TRŽIČ COMUNALE 17.15-		t Zapustil me je moj dragi brat
Idi Jt«J *P2j.UU ^L^UCi GilC 1C sta del giorno«. Rež. James Ivory. I. Anthony Hopkins in Emma Thompson.	H ŠOLSKE VESTI SDZPI obvešCa, da zapade danes rok za vpis v tečaj informatike win-	Ernesto Ožbot Pogreb bo danes, 25. februarja, ob 14. uri v župnijski cerkvi v Rupi. Žalujoči sestra Tatjana z možem Marinom in nečaka Dimi tri ter Nataša Rupa, Prosek, Melbourne, 25. februarja 1994
El	RAZSTAVE RAZSTAVA HIJACIN-TA JUSSE v galeriji Kato-hške knjigarne bo na željo obiskovalcev odprta do vključno jutri, 26. februarja. Ogled je možen po umiku knjigarne.	dows in word za win-dows (60 ur). Vpisovanje na sedežu Zavoda, Ul. della Croce 3, tel. 81826, od 10. do 13. ure.	
	n	LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI	
		Žalovanju se pridružujeta teta Olga in Stric Alek
3 OBVESTILA	89, tel. 531443	
SPD GORICA - smučarski odsek sporoča, da bo avtobus za Nevejsko sedlo, v nedeljo, 27. t.m., odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj in ob 7.10 iz Gorice.	DEŽURNA LEKARNA V	TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA V	DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU Vrtnaril ?• tol 78300	Člani mešanega pevskega zbora Oton Župančič sočustvujejo z Niko MuCic in svojci ob smrti mame Tildice
		
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNO DRUŠTVO OTON ZUPANČIČ - STANDREŽ SKUPNOST ITALIJANOV »G. TARTINI« PIRAN DVE SKUPNOSTI, ENA STVARNOST Okrogla miza o vprašanju slovenske in italijanske manjšine Danes, 25. februarja 1994, ob 20. uri, v Domu »A. Budal« v Štandrežu Sodelujejo: senator Darko Bratina, predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, podpredsednik Unije Italijanov Silvano Sau, predsednik skupnosti Italijanov iz Pirana Stefano Luša in Rudi Pavšič, član deželnega vodstva ZSKD. Poje meSani pevski zbor Oton Župančič iz Standreza.		
PROGRAM
PREOBLIKOVANJA PODJETJA AVTOSERVIS GORICA, p.o.
Program lastninskega preoblikovanja podjetja Avtoservis Gorica, p.o. je Agencija Republike Sloenije za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila dne 22. 12. 1993 z odločbo št. 051/93-AS.
I.	SPLOSNI PODATKI O PODJETJU
Ime podjetja: Avtoservis Gorica, servisne storitve, nadomestni deli, avtomobili, p.o. Nova Gorica Sedež podjetja: Vojkova 49, 65000 Nova Gorica
Matična številka: 5238803 Glavne dejavnosti: - popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil
-	opravljanje tehničnih in preventivnih pregledov
-	trgovina na debelo in drobno z živilskimi in neživilskimi proizvodi in gospodinjskimi potrebščinami
II.	PRAVNA ORGANIZIRANOST PODJETJA
Podjetje po organiziranju glede na Zakon o podjetjih v letu 1990 ni izvedlo nobenih pravno organizacijskih sprememb. Podjetje je v celoti družbeno, prav tako nima nobenih lastniških naložb v drugih podjetjih.
III.	PREDVIDENA LASTNIŠKA STRUKTURA PO PREOBLIKOVANJU
Podjetje je na podlagi Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja ugotovilo vrednost družbenega kapitala. Vrednost družbenega kapitala na dan 01. 01. 1993 je 128.196.000 SIT in ga predstavlja 128.196 delnic po 1.000 SIT.
Predvidena lastniška stnidura po privačzadji bo naslednja: Lastniki Število delnic Struktura v %
Skladi	51.279	40
Zaposleni	76.917	60
(bivši zaposleni, upokojena in ožji družinski dani)
SKUPAJ	128.196	100
IV.	OPIS NAČINOV PREOBLIKOVANJA PODJETJA
1.	Prenos navadnih delnic razreda A na Sklad RS za razvoj za namene nadaljne prodaje Investicijskim skladom v višini 20% družbenega kapitala ali 25.639.000 oz. 25.639 delnic.
2.	Prenos navadnih delnic razreda A na Slovenski odškodninski sklad v višini 10% družbenega kapitala ali 12.820.000 SIT oz. 12.820 delnic.
3.	Prenos navadnih delnic razreda A na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 10% družbenega kapitala ali 12.820.000 SIT oz. 12.820 delnic.
4.	Interna razdelitev delnic razreda B, v višini 20% družbenega kapitala ali 25.639.000 SIT ou. 25.639 delnic.
5.	Notranji odkup delnic razreda C v višini 40% družbenega kapitala ali 51.278.000 SIT oz. 51.278 delnic.
V. JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC
1.	Interna razdelitev
Avtoservis Gorica poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence ter ožje družinske člane zaposlenih, da v 30 dneh po objavi tega poziva zamenjajo svoje lastniške certifikate za delnice razreda B. Z interno razdelitvijo bo podjetje razdelilo 20% družbenega kapitala, namenjenega lastinjenju, kar je 25. 639 delnic. Cena ene delnice je 1.000 SIT. Delnice pridobljene z interno razdelitvijo, so navadne, glasijo na ime in dajejo pravico do upravljanja in dividende. Izražene so v nema-terializirani obliki in so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji, razen z dedovanjem.
Podjetje bo delnice, ki jih ne bo zamenjalo za certifikate, preneslo na Sklad Republike Slovenije za razvoj. V primeru presežka certifikatov pa bo število delnic sorazmerno znižalo ožjim družinskim elanom zaposlenih. Upravičenci lahko zamenjajo lastninske certifikate na sedežu podjetja, Vojkova 49 v Novi Gorici, kjer družba posluje v času razpisa, in sicer vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 08. do 16.00 ure.
2.	Notranji odkup
Avtoservis Gorica poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi tega poziva kupijo delnice Avtoservisa Gorica. Cena ene delnice ob upoštevanju revalorizacije do dneva razpisa in 50-odstotnega popusta je 1.250 SIT. Cena velja za čas tega razpisa.
Podjetje predvideva, da bo s tem načinom lastninskega preoblikovanja odkupljeno 40% družbenega kapitala, namenjenega lastninjenju, oz. 51.778 delnic razreda C.
Pogoj za nakup delnic v tem načinu lastninskega preoblikovanja je sodelovanje v interni razdelitvi.
V	notranjem odkupu lahko upravičenci sodelujejo z:
- denarnimi vplačili.
V	primeru, da bo podjetje prejelo za nakuo delnic iz notranjega odkupa znesek, ki bo presegal 40% družbenega kapitala, namenjenega notranjemu odkupu, bodo vplačani zneski sorazmerno znižani.
Kriterij za znižanje vplačenega zneska bo povprečni znesek mesečnega bruto osebnega dohodka, pokojnine ali nadomestila v zadnjih treh mesecih pred pričetkom sprejemanja vplačil.
Delnice, kupljene v notranjem odkupu so navadne, glasijo na ime in so neprenosljive do konca notranjega odkupa, razen v primeru dedovanja, dajejo pravico do upravljanja in dividende, izražene so v nematerializiram obliki.
Denarna vplačila so možna na podlagi izjave oz. pogodbe s položnico na žiro račun št. 52000-601-13726 vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 08.00 do 16.00 ure.
Dodatne informacije daje Zorn Zdenko, tel. 22-107.
SOVODNJE / OBČINSKI SVET
ŠOLSTVO / V NEDELJO
NOVICE
Popolno soglasje glede proračuna
Sodelovanje med večino in opozicijo
Dijaki klasičnega liceja pripravljajo proslavo Horaca
Ravnatelj Rener o prireditvi
Občinski svet v So-vodnjah je predsinoCi soglasno odobril občinski Proračun za tekoCe leto in proračun za triletje 1994-96. V finančnem načrtu je predvideno izenačenje med dohodki in izdatki v znesku 4.286 milijonov lir, kar pomeni Približno 250 milijonov lir vec kot lani. Glavne postavke je svetovalcem obrazložil odbornik za finance Igor Petejan, ki je za boljše razumevanje letošnja predvidevanja primerjal z lanskimi postavkami.
Med dohodki so opazni večji premiki v postavkah, ki odvisijo Predvsem od nove zakonodaje. Od davkov naj bi letos iztržili 464 milijonov lir, kar je približno 200 milijonov več kot lani. Porast gre pripisati zlasti davku ICI (270 milijonov lir), ki bo v celoti ostal v občinskih blagajnah. V zameno pa so se občutno zmanjšale državne dotacije, saj bodo prispevki države, dežele in drugih javnih ustanov Padli z lanskih 960 na 258 milijonov lir. V skupnem izračunu bo torej občina imela na razpolago še manj sredstev kot doslej, kar pa je žal že običajna pesem pri proračunih krajevnih uprav v zadnjih letih. Pregled dohodkov dopolnjuje še 60 milijonov od izven-davcnih prihodkov, 878 milijonov od prodaje zemljišč (predvidena je Prodaja treh parcel v obrtniški coni) in prispevkov javnih uprav za specifične investicije. Polog tega so v načrtu še druge investicije, ki naj bi jih krili z najemom po-
sojil v skupni vrednosti 1.824 milijonov lir.
Kar zadeva stroške pri tekočem upravljanju, niso predvidene velike spremembe, saj naj bi se izdati z lanskih 1.084 povzpeli na 1.124 milijonov lir. Nekoliko se bodo povečali stroški za odškodnine upraviteljem, za šolski prevoz, manjši bodo reprezentančni stroški. Zmanjšanje postavke za prispevke društvom bodo nadomestili s finansiranjem posameznih prireditev, tako da bodo nagrajena najbolj delavna društva.
Seznam predvidenih investicij je kar dolg. Med najpomembnejše sodijo dela za ojačitev vodovoda (550 milijonov lir), izgradnja socialnega centra (550 mil.), odpra-
Pokrajinski svet se bo danes sestal na že Četrti seji v tem tednu, da bi nadaljeval z razpravo o proračunu. Potem ko je v torek odbornik za finance Scuor predstavil letošnji finančni načrt, so se do predsinoCi vrstili posegi svetovalcev. Danes (seja bo ob 15. uri) naj bi sledile replike odbornikov, nato še morebitni posegi svetovalcev in glasovalne izjave. V najboljšem primeru naj bi torej proračun odobrili zvečer, sicer pa v ponedeljek.
Razprava je doslej po-
va arhitektonskih pregrad v šolah in telovadnici (100 mil.), obnova električne napeljave v šolskih poslopjih (100 mil.), obnavljanje cest (skupno 550 mil.), posegi na športnih objektih (200 mil.), ojačitev javne razsvetljave (150 mil.).
Proračun so soglasno podprli tako svetovalci večine kot opozicije. Načelnik slednje, Branko Černič, je pozitivno ocenil potezo uprave, ki se je pred dokončno izdelavo finančnega načrta posvetovala z načelnikoma obeh svetovalskih skupin in tudi upoštevala njune predloge. Menil je, da je proračun dovolj realen in izrazil upanje, da bo znala uprava tudi dejansko uresničiti načrtovane programe.
tekala po predvidevanjih. Svetovalci opozicije so izpostavili predvsem negativne plati proračuna, večina pa je zagovarjala izbire uprave. Politično zanimiva pa so razhajanja, ki se pojavljajo v vrstah Severne lige in so prišla jasno do izraza tudi v proračunski razpravi. Leader te interne opozicije je nedvomno svetovalec Adriano Zamparo, na podobnih stališčih je tudi svetovalec Vecchia in najbrž še kdo med svetovalci, M pa si ni še upal odkrito v konflikt z vodstvom.
Pred nedeljsko svečano akademijo v Čast Horacu ob dvatisočletnim njegove smrti smo prosili ravnatelja slovenskega klasičnega liceja Primož Trubar za pogovor. Profesor Milko Rener je rade volje povedal nekaj misli o pesniku, ki se mu bodo v nedeljo zveCer v Katoliškem domu poklonili dijaki liceja.
»Predvsem bi rad povedal, da je zanimivo, da smo spet Slovenci edini v Gorici, ki bomo organizirali proslavo v Čast Horacu, podobno kot je bilo pred leti z Virgilom. Ne vem, zakaj je tako, ampak mi smo veseli, da smo lahko pripravili, upam, zelo dobro proslavo. Na vajah, katerim sem prisostvoval, je šlo dobro. Upajmo, da bo šlo tudi na proslavi tako.«
To so bile njegove prve misli. Ko smo ga vprašali, kako je do zamisli prišlo, je povedal: »Veste, kot klasični licej, na katerem se uCi latinski jezik, čutimo nekako dolžnost, da se poklonimo velikemu rimskemu pesniku, ki je bil sin osvobojenca in ga je oče peljal z vasi v Rim v šole predvsem zato, da se ne bi čutil manjvrednega med vrstniki, sinovi bogatejših ljudi. O Horacu se bi seveda lahko govorilo na dolgo in široko, povejmo pa samo to, da velja za vrhunskega pesnika, ki je kot človek imel seveda tudi velike napake, saj je po eni strani opeval ljubezen do domovine, po drugi pa jo je v nevarnem trenutku lepo popihal in se požvižgal na svoje visokoleteče besede. Naš slavnostni govornik bo ljubljanski
profesor latinščine dr. Kajetan Gantar, ki je tudi imeniten prevajalec. Zmenjeni smo, da bo opisal Horaca predvsem kot Človeka in ne samo kot pesnika. Sicer pa bodo na proslavi nastopili samo naši dijaki. Naj povem, da je naš bivši dijak tudi dirigent zbora Hilarij Lavrenčič, ki je rad priskočil na pomoč. Zbor, ki ga sestavljajo bivši in sedanji dijaki, bo zapel nekaj Hora"covih pesmi. Kot je znano, so Horaca postavljali vedno na častno mesto tudi skladatelji in prav zato so tudi uglasbili vrsto njegovih pesmi. Nekaj jih bo zapel tudi naš zbor. Sicer pa bomo imeli še recitacije njegovih pesmi, zaigral pa bo tudi trio naših dijakov, ki bo izvajal Handlovo sonato št. 1. Upajmo, da bo stvar tekla v redu, ker si naši dijaki to zaslužijo, pridni so in marljivi, to moram povedati.«
Ko ravnatelj Rener govori o “svojem” liceju, se mu oči zasvetijo, ponosen je na svoje dijake in tega ne skriva: »Veste, čeprav je sedaj dijakov manj kot prejšnja leta, moram povedati, da ima naš licej izredno važno vlogo, ker pripravlja mlade za nadaljni študij tako, da jim daje izredno dobro splošno podlago in ne morem si predstavljati našega javnega življenja brez naših dijakov v njem. Saj je res, da potrebujemo tehnike, ampak naš licej ima še vedno izredno pomembno vlogo! Zato zares upam, da bo šlo v nedeljo vse v redu na proslavi, ker si dijaki to zaslužijo.«
r POKRAJINA / PRORAČUN m
Razhajanja v Ligi
Nekateri svetovalci kritični do uprave
Prireditve ob dnevu kulture v Podgori in na Plešivem
Tudi ta konec tedna bodo še označevale prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kulturno društvo Andrej Paglavec vabi jutri ob 20.30 na prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki bo v Kulturnem domu v Podgori. Pela bosta združena zbora Paglavec in Soča, recitirali pa člani odrske skupine KD Briški grič iz Steverjana, ki jo vodi Sten Vilar. Priložnostni nagovor bo imel Časnikar Vlado Klemše.
V nedeljo pa bodo v Podgori in na Plešivem kulturni praznik počastili elani PD Podgora. Ob 17. uri bo prireditev v župnijski dvorani v Podgori in ob 19. uri v Gradnikovi kleti na Plešivem, kjer bo v organizaciji sodelovalo tudi domače prosvetno društvo. Priložnostni govor bo imel dr. Stefan Bukovec, sama prireditev pa nosi naslov “Kam gredo naše poti” in bo v obliki recitala, ki ga je pripravila učiteljica Lidija Jarc. Kot recitatorji bodo nastopili recitatorji PD Podgora, pevske točke pa bodo izvajali ženski moški in mešani sestav MePZ Podgora pod vodstvom dr. Mirka Špacapana. Na Plešivem se bodo goriškim izvajalcem pridružili otroci domače osnovne šole.
Duo Lambertini-Fornaciari na koncertu sezone Lipizer
Nocoj bo v okviru redne abonmajske glasbene sezone Večerni koncerti, ki jo prireja glasbeno združenje Rodolfo Lipizer, ob 20.30 v Katoliškem domu nastopil duo, ki ga sestavljata pianist Mas-simo Lambertini in violinist Marco Fornaciari. Igrala bosta Schumanna, Bacha, Čajkovskega, Pa-ganinija in kot poklon ob 150-letnici Rimski Kor-sakova, bosta zaigrala tudi avtorjevo Fantazijo.
Zamude pri plačah za suplente
Goriški šolski skrbnik sporoča, da bodo tudi ta mesec učitelji, ki začasno učijo na osnovnih šolah (suplenti), prejeli z zamudo mesečni dohodek. Zamuda pri izplačilu nastaja zaradi zamujanja pri nakazovanju denarja s strani šolskega ministrstva in zaradi tehničnih težav pri urejanju vsedržavnega spiska suplentov v računalnik. Vsi ostali profesorji in učitelji bodo seveda dobili plaCe v predvidenem roku.
Politična kriza se občuti tudi na področju skrbstva
Tajnik sindikata upokojencev STP-CISL za Gorico Achille Colautti v posebnem sporočilu javnosti, ugotavlja, kako se politična kriza, ki je zajela precejšnje število krajevnih ustanov odraža tudi na področju socialnega skrbstva. Prav zaradi tega Colautti meni, da se mora sindikat upokojencev STP-CISL boriti skupno z drugimi sindikati za dosego treh ciljev: za uresničevanje socialne pomoči, kot jo predvideva deželni zakon 33/88, za boljšo organizacijo zdravstvene oskrbe po celi deželi in za izboljšanje temeljnih socialnih storitev v zdravstevnih okrajih v Gorici, Tržiču, Gradišču, Krminu, Gradežu in Ronkah. Poleg tega si pri sindikatu upokojencev želijo večjega sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in ustanovami, ki nudijo socialno pomoč.
. GORICA / ZAMENJAVA
GLEDALIŠČE / V KATOLIŠKEM DOMU
RONKE / ČRNA KRONIKA
Občino vodi novi komisar
To je dr. Pantoleo Zacheo
Komisar Pantaleo Zacheo
Pred kratkim imenovani novi goriški pod-prefekt dr. Pantaleo Zacheo je včeraj prevzel tudi funkcijo vladnega komisarja na Čelu goriške občinske uprave. Nadomestil je komisarja Lorenza de Luco di Pietra-lata, ki je Gorico zapustil že v začetku meseca v sklopu premestitev funkcionarjev, ki jih občasno odreja ministrstvo za notranje zadeve. Komisar Zacheo je doma iz Lecceja, star je 55 let, v notranji upravi pa dela že dobrih 25 let. Zadnje Čase je služboval v Lombardiji, kjer je kot komisar vodil nekaj manjših občin, v naši deželi pa je bil po potresu v Furlaniji, ko je sodeloval pri ukrepih v pomoč prebivalstvu.
Skupina Oder 90 vabi na premiero igre Divji lovec
Divji lovec - znana ljudska igra, ki so jo že neštetokrat igrali zlasti na Primorskem, bo spet na odru. Predstavo Finž-garjevega dela pripravljajo člani goriške amaterske skupine Oder ’90. Premierska uprizoritev bo jutri, 26. t.m., ob 20.30 v Katoliškem domu. Pri postavitvi sodeluje nad dvajset ljudi. V glavnih vlogah nastopajo Sandro Curzola kot Janez, Katja Sfiligoj kot Majda, Marko černic kot Zavrtnik in Jan Leopoli kot Gašper. Režiser zahtevne predstave je Kazimir Černic, scenska zamisel je delo Hermana KorsiCa, za kostume pa skrbi Snežiča Černic.
Člani skupine Oder ’90 so se z vso odločnostjo lotili zelo zahtevne
naloge in prepričani smo, da jo bodo uspešno pripeljali do konca oziroma nam pripravili lepo odrsko predstavo.
Igrokaz s petjem, kakor so to delo poimenovali strokovnjaki/je Fran Šaleški Finžgar napisal leta 1902. Zgodba o divjem lovcu pripoveduje sila preprosto a zato nic manj napeto zgodbo o ljubezni med revnim kajžarskim fantom in bogatim dekletom. Ljubezni nasprotuje sebični oče. Vmeša se še Gašper, ki mu je tudi do dekletinega srca, a ga le ta ne mara. Zgodba, ki se dogaja v kmečkem okolju sredi prejšnjega stoletja na Gorenjskem, se konča tragično, s smrtjo obeh glavnih junakov.
Smrtne posledice prometne nesreče
Milena Kralj, ki jo je predsinoCi povozil avto, je včeraj umrla v Trstu
Prometna nesreča, ki se je zgodila predsinoCi v Ronkah, na odseku državne ceste štev. 305, je včeraj imela smrtni epilog. Žrtev nesreče, 47-letna Milena Kralj por. Mian iz Ronk, Ul. Matteotti 71, je namreC vCeraj zjutraj v tržaški bolnišnici na Katinari podlegla težkim poškodbam.
Zensko je predsinoCi okrog 19.30 povozil avto, ko je na prehodu za pešce pred gostilno “A le casette” v Ronkah, prečkala zelo prometno cesto. Vidljivost je takrat bila precej slaba, deževalo je in cestišče je bilo spolzko. Voznik fiata tempra, 31-letni Giorgio Clocchiatti iz Vidma, Drevored Palmanova 42/5, je dejal, da je šele
v zadnjem hipu zagledal žensko. Morda tudi hitrost vozila ni bila dovolj umirjena, tako da je kljub zaviranju zadel v nesrečno Kraljevo. Sunek, je žensko vrgel v zrak, treščila je v vetrobran in nato obležala na asfaltu.
Reševalci so takoj uvideli, da je dobila težke poškodbe. Po prvi pomoči v tržiški bolnišnici so odredili njeno premestitev v Trst, kjer so jo zaradi pretresa možganov in vec zlomov sprejeli v oddelku za oživljanje. Kljub inteziv-ni negi je vCeraj podlegla poškodbam. Pokojnica, ki je bila po rodu iz Slovenije, zapušča moža Severina Miana, 22-letnega sina Morena in 19-letno hčerko Katjo.
Kriv je zlodej
i$i Muti iiiiin
608IZU
sr te +musR* 11 sta 4 psi* * Arne sferna
* **s le sAchs bla* *£#:
MrsmroEmama*.
IWrr
Ha mprm in*s *d» I 4 tas te suj««*
W Mptav H! ti fMtfi
“Vsega je kriv zlodej” se iz resnobnih klicev Lege nazionale posmehujejo plakati, ki so se naključno znašli tik pod njihovimi (foto SR)
TOLMIN / OBMEJNI PROSTOR
Železna zavesa izginja
Program povezovanja med območji, ki jih ločuje meja
»Železna zavesa«, produkt hladne vojne, se na meji med Slovenijo in Italijo, zlasti v delu, ki pripada tolminski občini oziroma videmski pokrajini, Sele sedaj zares dviga. To, kar ostaja za njo, je izpraznjen prostor, slabo razvito gospodarstvo, »evropski mehki trebuh« in vrsta pobud, kako čimprej in kar najbolj kakovostno popraviti pretekle zablode.
Na včerajšnji novinarski konferenci je tolminski župan dr. Viktor Klanjšček seznanil javnost z nekaterimi pobudami, ki so se v tem Času rodile v občini, nanašajo pa se na vseh 94 kilometrov državne meje, kolikor jih po sedanji ureditvi pripada tolminski občini oziroma videmski pokrajini. Gre za dvanajst programov slovenske strani, ki jih
je pripravljena podpreti tudi sosednja italijanska stran, utegnile pa bi zagreti tudi uradnike v Evropski uniji.
Študija z naslovom »Program revitalizacije obmejnega prostora na državni meji Italija-Slovenija«, ki jo je izdelal dr. Viktor Klanjšček, tolminski župan in strokovnjak za žičnice in gozdarske komunikacije, je nastala kot odgovor na številna srečanja in dogovarjanja o tem, kaj je treba narediti s tem obmejnim prostorom, ki je resnici na ljubo v Času hladne vojne bolj prizadel italijansko kot slovensko stran (število izseljencev na italijanski strani je bilo trikrat večje kot na slovenski). Program predvideva naslednje projekte: razvoj sadjarstva v Volcan-skib Rutih, Kamnici in v
Tod naj bi peljala žičnica med Slovenijo in Italijo
Breginjskem kotu, gradnjo ceste med Volčami v tolminski občini in Breko v Slovenski Benečiji, gradnjo slemenske ceste med Livkom, Solarji, VolCanskimi Ruti in Usnikom, gradnjo kampa in rekreacijskega centra Nagnoj nad vasjo Dreka (v Beneški Sloveniji), gradnjo zimsko-športnega središča na Matajurju, gradnjo ceste med Robičem, Podbelo in Robediščem, dolge 11 kilometrov, vodno pregrado na Nadiži pri Kredu, za katero bi nastalo kvadratni kilometer veliko je-
zero za kopanje, veslanje in druge vodne športe (reka Nadiža je ena od neonesna-ženih rek, poleg tega pa je v poletnem Času izjemno topla), gradnjo HE na reki UCeji, ki bi proizvajala električno energijo z močjo 22 megavatov, povezovalno žičnice med Kaninom in Ne-vejskim sedlom na italijanski strani Kanina, gradnjo 4, 5 kilometra dolgega cestnega predora med Rajblom na italijanski in Logom pod Mangrtom na slovenski strani in asfaltiranje 12 kilometrov dolge gorske ceste
na Mangrtsko Sedlo. Dr. Klajnšček pravi, da je celoten projekt »dolgoročen«. »-Gre za konkretizirano vizijo skupnega sodelovanja med obema državama. Nikjer ni zapisano, da mora biti uresničen v letu ali dveh. Uresničevali bi ga postopoma, kot bi to dopuščala sredstva. Denar bi laho dobili od naše države in tolminske občine, pa tudi iz italijanskih namenskih sredstev za hribovita in obmejna območja ter iz Evropske skupnosti.
Vojko Cuder
KOPER / BANČNIŠTVO
Splošna banka Koper je lani poslovala uspešno
Koprska banka je lani poslovala uspešno, pri Čemer je pomembno tudi to, da se je občutno povečalo število varčevalcev in višina njihovih vlog. Bilančna vsota banke je bila konec lanskega decembra 63 in pol milijarde tolarjev, 60 odstotkov veC kot leto prej. O prilagajanju spremembam v bančnem sistemu direktor Vojko Cok meni, da so te spremembe prehitele spremembe v družbi, vendar je bila banka vseeno kos novim zahtevam. Lani so si za glavno nalogo zadali CišCenje bančne aktive. Vse presežke lanskega poslovanja so preusmerili v rezerve, zato v za-
ključnem računu ni izkazanega dobička.
Lani se je v koprski banki tudi moCno povečal obseg kreditiranja občanov - kar petino vseh depozitov ob koncu leta predstavljajo odobreni krediti. To štejejo za poseben uspeh tudi zato, ker so imeli moCno konkurenco slovenskih, pa tudi italijanskih bank.
Letos banka uvaja v svoje poslovanje nekaj novosti, med katerimi je posebej zanimiv prehod na evropski delovni Cas, poskrbeli pa bodo tudi za strokovno usposabljanje svojih delavcev na okencih za strokovno svetovanje občanom. (B. V.)
___________PIRAN / IZVRŠNI SVET______
Novi kandidat za mandatarja
Imenuje se Claudio Mally, Piran pa bi rad videl kot mestno občino
Včeraj je arhitekt Claudio Mally, zaposlen na gradbenem oddelku piranske občinske uprave, vložil pri občinski volilni komisiji predlog svoje kandidature za mandatarja občinskega izvršnega sveta, skupaj s podpisi petnajstih delegatov občinske skupščine, ki ga podpirajo.
Potem ko je Robert Časar, ki ni dobil zadostne podpore za svoj predlog nove občinske vlade, vrnil mandat, je opozicija iskala novega primernega »izzivalca« dosedanjega predsednika Grahorja, ki bi sicer, Če-
prav v odstopu, občinsko politiko vodil še do konca leta.
Novi kandidat za mandatarja je povedal: »Kandidaturo sem sprejel na pobudo veC strank in posameznikov, tudi iz strank, ki podpirajo dosedanjo vlado. Pri tem nimam nobenih osebnih, finančnih ali kakšnih drugih interesov, gre mi le za to, da bi se zadeve v Piranu premaknile v novo smer. Predvsem se mi zdi pomembno občini Piran zagotoviti status, kot ga je imela že nekaj stoletij, torej status mestne občine z vsem
pripadajočim zaledjem. Zelo pomembno se mi zdi tudi sožitje obeh narodov, ki živita tukaj, za kar je nujna dejanska enakopravnost italijanske manjšine. Urediti je treba tudi odnose s sosednjimi občinami Izolo in Koprom, da bomo lahko skupno nastopali proti centralizacij skim težnjam ob uvajanju lokalne samouprave. Nenazadnje je nujno zagotoviti normalno delovanje občinske skupščine, saj so dosedanje blokade naredile veliko škode občini in občanom.«
Boris Vuk
POSTOJNA / DRUŠTVO TVOJ TELEFON
Ljudi učijo reševati težave
Med tistimi, ki iščejo pomoč, je največ otrok in mladih
Eden od številnih tako imenovanih kriznih telefonov, ki v Sloveniji v zadnjem Času postajajo nekakšna moda, pa tudi vse večja potreba, je Tvoj telefon v Postojni, ki deluje kot društvo. Na številko (067/24-445) je mogoCe poklicati že dobri dve leti in se anonimno pogovoriti o težavah, ki jim sorodniki in prijatelji morda ne znajo, noCejo prisluhniti, ali jim svojih stisk iz različnih razlogov ne moremo zaupati.
»Ljudje nas pogosto kličejo zaradi malenkosti, v pogovoru z njimi pa večkrat ugotovimo, da gre pravzaprav za hude duše-
tovalk, med njimi ni nobenega moškega. V enem popoldnevu telefon navadno zazvoni trikrat do štirikrat. Analiza starostne strukture klicalcev je pokazala, da je med njimi največ otrok, čeprav telefon ni namenjen samo njim: dva odstotka je predšolskih, veC kot polovica je osnovnošolcev, Četrtina odraščajočih in mladih, 20 odstotkov pa je odraslih. In kakšne so njihove težave? Najmlajši želijo slišati pravljico, ker jim je dolgčas, pri mlajših šolarjih se pridružijo še prve preglavice s šolo in nerazumevanje staršev. Problemi najstnikov so ra-
Tvoj telefon je namenjen otrokom, mladim in odraslim v stiski, s problemi in vprašanji, na katere ne najdejo odgovorov. Na telefonsko številko 067/ 24-445 lahko pokličejo od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Oglasijo se svetovalke, ki znajo predvsem pozorno poslušati, poskušajo razumeti težave in pomagati z nasvetom ali informacijo. Društvo Tvoj telefon sodeluje pri nastajanju nacionalne zveze kriznih telefonov, ki bo imela svoj ustanovni občni zbor 18. marca v Mariboru.
vne stiske, ki jih njihova okolica ne jemlje dovolj resno,« pripoveduje psihologinja Hedvika Turk, predsednica društva. »-Cilj naših pogovorov je v navajanju ljudi s psihosocialnimi težavami na konstruktivno reševanje le-teh. Svetovalci ne dajejo odgovorov, ljudi želimo usmerjati k samostojnemu reševanju problemov. Tako je možno preprečiti, da se stiska ne razvije v hujšo obliko ali bolezen, ki bi potrebovala drugačno pomoC.«
Trenutno v društvu prostovoljno dela 26 strokovno usposobljenih sve-
zlični: navidez smešne ljubezenske težave, strogost učiteljev, zaskrbljujoče nadlegovanje in maltretiranje otrok doma in v šoli, težave, povezane s spolnostjo, narkomanijo, drugimi oblikami odvisnosti. Veliko je tudi klicev zaskrbljenih staršev in odraslih s partnerskimi težavami. Čeprav naj bi bila številka telefona namenjena predvsem ljudem s tega območja, klicalcev ni mogoCe omejiti. Oglašajo se iz vse Slovenije, verjetno tudi zaradi bojazni, da jih v domačem okolju ne bi prepoznali.
Mateja Godejša
ŠKOFJA LOKA / POSLANSKA VPRAŠANJA
Sporen obisk v eni od krajevnih skupnosti
Bržkone gre predvsem za politična nasprotja
KOPER / SOLSTVO
Šolo v Valdoltri bodo ukinili
Za šolarje, ki so na zdravljenju, bodo našli drrugo rešitev
Nevama
pot
v šolo
POSTOJNA UCenci osnovne šole Anton Globočnik, ki se iz okoliških vasi v mesto vozijo z avtobusi, imajo od avtobusne postaje do šole urejeno dokaj varno peš pot. Kljub temu je njihova pot večkrat nevarna, saj prometnega režima žel vselej ne upoštevajo. Pogosto imajo šolarji od zaključka pouka do odhoda avtobusa na razpolago le slabih 10 minut, zato se v želji, da ne bi zamudili avtobusa, odločijo kar za bližnjico. Da bi zagotovili večjo varnost otrok, bo postojnski izvršni svet šolam predlagal, naj učencem omogočijo več časa za prihod na avtobus, več pa bo treba storiti tudi na področju vzgoje v cestnem prometu. (M.G.)
Z delegatskimi vprašanji se tudi v občinskih skupščinah lahko razrešijo nekatera povsem konkretna vprašanja. Stvari se nekoliko zapletejo tam, kjer je vprašanje podna-slovljeno predvsem s političnimi motivi, in tam, kjer odgovor veliko govori, a hkrati ne pove nic.
Znotraj takšnega okvira bi verjetno lahko umestili tudi enega od aktualnih škofjeloških poslanskih orehov: Andrej Novak (Liberalno demokratska stranka) je na seji občinskega parlamenta postavil vprašanje o namenih in pristojnostih obiska elana občinske vlade v eni naj-veCjih krajevnih skupnosti v občini, kjer naj bi pregledoval njeno knjigovodstvo. Odgovor je posredoval predsednik ško-
fjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar (Slovenski krščanski demokrati). V njem je delegata že uvodoma poučil, da je izvršni svet po občinskem Statutu odgovoren za izvrševanje proračuna. Iz tega logično sledi, pravi Demšar, da je vlada dolžna spremljati delo krajevnih skupnosti, saj te sodijo med porabnike proračunskih sredstev.
Ali je kaznivo, Ce pride elan občinskega izvršnega sveta v krajevno skupnost in povpraša po sklepih organov krajevne skupnosti ter pregleda listine, se sprašuje predsednik občinske vlade. Dodal je še, da je moral izjemno dolgo Čakati na novico, da so v eni od krajevnih skupnosti (ni je imenoval) 900 tisoč tolarjev, namenjenih
za določeno delo, preusmerili drugam, da sporočena dolžina asfaltirane ceste, ki ni dolga niti kilometer, ni toCna, asfaltirali so je za 200 metrov manj. V istem odgovoru Demšar Novaku odgovarja, da je zelo problematično tudi to, da ena večjih krajevnih skupnosti (imena spet ne omenja) po pismeni informaciji za leto 1992 sploh ni sprejela finančnega plana, hkrati pa je določeno delo iz minulega leta enostavno izpustila.
V ozadju tega in podobnih vprašanj gre mogoCe lahko iskati tudi spor med Novakom in Demšarjem oziroma med LDS in SKD - prvi so namreč že pred meseci zahtevali odstop predsednika občinske vlade.
Vine Bešter
Občinski izvršni svet je na včerajšnji seji obravnaval odlok o prenehanju delovanja osnovne šole pri Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Pobudo za ukinitev šole je dalo ministrstvo za šolstvo, ki je ugotovilo, da ni več pravne, organizacijske in pedagoške osnove, da bi ta šola še naprej delovala kot samostojni javni zavod.
Sola je bila ustanovljena spomladi leta 1963, da otroci, ki so bili v Valdoltri na zdravljenju dalj Časa, niso izgubili preveč Časa in bi zato utegnili imeti težave pri vrnitvi v matično šolo. Sola v bolnišnici je bila brez dvoma potrebna, vendar so se v zadnjih letih razmere spremenile. Se leta 1980 je bilo v bolnišnici na zdravljenju 673 osnovnošolcev, 45 šolarjev dnevno, povprečna ležalna doba pa je bila veC kot
24 dni. Zaradi napredka medicine se je znižalo število hospitaliziranih otrok, pa tudi ležalna doba se je bistveno skrajšala.
Lani se je v Valdoltri zdravilo 470 šoloobveznih otrok, ležalna doba pa je bila le še 11 dni. V zadnjih petih letih je bilo skupaj samo 64 otrok v bolnišnici dlje od enega meseca. Glede na to res ni smotrno še naprej imeti posebno šolo v bolnišnici, ki poleg tega tudi nima ustreznih prostorskih in drugih pogojev.
Bolnišnična osnovna šola v Valdoltri bo prenehala delovati pred začetkom novega šolskega leta - konec avgusta. Seveda bo tudi vnaprej poskrbljeno za otroke, ki morajo ostati v bolnišnici daljši Cas - morda s sodelovanjem bližnje hrvatinske šole.	Boris Vuk
POSTOJNA^
Lokacija za plinsko postajo je še sporna
Poročali smo že, da se gradnja plinskega omrežja v Postojni še ni začela, ker vaščani Zaloga nasprotujejo, da bi glavno plinsko postajo postavili v bližini njihove vasi. O sporni lokaciji so se predsinoCnjim predstavniki izvajalca, APE, in predstavniki občine pogovarjali s krajani, ter skušali strokovno pojasniti odprta vprašanja. Imenovali so- 7-Clanski odbor, ki bo med vaščani opravil anketo o tem, ali se s predlagano lokacijo za plinsko postajo strinjajo. Kot smo izvedeli vCeraj, občina sploh še ni lastnik zemljišča, na katerem naj bi gradili plin' sko postajo. Zemljišče je
last Kmetij sko-gozdarske
zadruge.
(M. G.)
GLEDALIŠČE / SEZONA V TR2ICU
FILM / V DEŽELNIH KINODVORANAH
Veliki de Bemardinis v Velikanih Pirandella
Predstavo so Ioni rozglosili zo najboljšo v sezoni
Ko so psihične drame pretveza
Mr. Jones z razvpito interpretacijo Richarda Gera hoče biti film, ki gre dobro v prodajo
Bojana Vatovec
V	občinskem gledališču v Tržiču je te dni gostovala skupina Lea de Bernar-dinisa s Pirandellovim delom I giganti della monta-gna (Velikani z gore). V tej sezoni je italijanski gledališčnik že drugič v naši deželi. Konec leta je namreč v tržaškem gledališču Rossetti prikazal svoje Prejšnjo pomembno postavitev Toto, principe di Danimarca (Toto, danski princ).
V	svoji najnovejši predstavi se je Leo de Bernar-dinis prvič lotil Pirandel-lovega gledališča. Izbral je dramo, ki se loteva številnih kompleksnih tematik in ki je avtor ni utegnil dokončati. O tretjem dejanju ostaja samo zapis, ki ga je narekoval sinu pred smrtjo. Zaradi tega je bilo delo redko uprizorjeno. Pritegnilo je zlasti izvirne in domiselne režiserje. Leta 1966 je, denimo, doživela velik uspeh Strehle-rjeva postavitev. Tudi de Bernardinisova bo ohranila pomembno mesto na italijanski gledališki sceni, saj je lani prejela nagrado UBU kot najboljša gledališka predstava sezone.
Osrednja tematika Velikanov z gore je odnos do umetnosti. V čudni zapuščeni vili »La Scalogna« odmaknjena od resničnosti živi skupina ljudi, ki jih vodi čarovnik Cotrone. Ta ima kot Shakespearov Prospero moč, da uresničuje sanje, vendar samo na območju vile. Nekega večera pripotuje skupina igralke, grofice lise. Vanjo zaljubljeni pesnik je spisal čudovito delo, ker pa
mu ni vračala ljubezni, se je ubil. Od takrat lise živi samo za to, da bi pesnikovo stvaritev ponesla med ljudi, ki pa jo zavračajo. Cotrone predlaga, da bi delo zaživelo v čudežnem vzdušju vile, toda lise hoče nadaljevati svoje poslanstvo, kajti umetnost ne more živeti v samo vase zaprtem svetu. Cotrone zato predlaga, da bi delo prikazali velikanom z gore, mogočnim ljudem, ki pa so se v svoji težnji k velikim, a praktičnim dosežkom, popolnoma odrekli duhovnosti. Velikanov predstava ne zanima, vendar želijo, da jo igralci uprizorijo za njihove delavce. Nepripravljeno občinstvo dela ne sprejme in lise, kot prispodoba umetnosti, od zadnjega razočaranja umre.
Postavitev Lea de Ber-nardinisa sloni na konfliktu med stališčema Cotro-neja in lise, jasno pa so prisotni tudi velikani, čeprav se na odru ne pokažejo: tako lise kot Cotrone se trudita, da bi se jim zoperstavila. Postavitev s skrajno preprostostjo prepričljivo prikazuje čudežno vzdušje v vili, v kateri ponoči zaživijo sanje njenih prebivalcev. Leo de Bemardinis podoživlja Pi-randellovo besedilo in ga na novo ustvarja, tako da je zase izbral vlogo lise, ki jo igra brez kakršnekoli preobleke (na sliki). V vlogi Cotroneja nastopa umirjen in racionalni Antonio Campobasso. Sicer pa gre za izrazito skupinsko uprizoritev, v kateri se trud vsega ansambla zliva v enovito celoto.
H TRŽIČ / KONCERTNA SEZONA h
Neznani čar indijske vokalne tradicije
Vzporedno z gledališko pa v občinskem gledališču v Tržiču poteka tudi zelo zanimiva koncertna sezona. Letošnja jesensko-zimska sezona, ki se bo zaključila konec marca, predvideva še dva koncerta: prvi sodi v bolj neobičajno zvrst, ki je etnično obarvana in ki je vse bolj priljubljena, drugega pa lahkojemljemo kot predstavnika klasične glasbe, čeprav s svojstvenim sporedom.
V sredo, 2. marca, bo v Tržiču nastopil »pan-dit« Amar Nath, ki je med najbolj cenjenimi izvajalci in raziskovalci indijske glasbene tradicije. Posvetil se je predvsem stari indijski glasbi s severnega dela države, ki jo bo predstavil tudi v tr-žiškem občinskem gledališču. Dodatno zanimivost koncertu daje poudarek na petju.
Sezono pa bosta v torek, 29. marca, zaključila igralka Giulia Lazzarini in pianist Louis Lorde s koncertom za klavir in glas. Gre za izbor »melolo-gov« - monologov z glasbenimi vložki - ki so bili priljubljeni še posebej v drugi polovici 18. stoletja.
Igor Devetak
MR. JONES. Režija: Mike Figgis. Scenarij Erich Roth, Michael Cristofer. Fotografija: Juan Ruiz Anchia. Glasba: Maurice Jarre. Produkcija: Richard Gere in Jerry A. Baervvitz za Rastar. Distribucija: Columbia Tri Star Films Ita-lia. Posnet v ZDA 1992.
Film je vse prej kot pa poglobitev v psihiatrijo, Čeprav upravičeno sumimo, da se ni prav tak rodil v zamisli angleškega režiserja Figgi-sa, ki je dotlej dokazal, da se utegne navduševati le nad psihološko »zavozlanimi« osebami. Povod za sum je dejstvo, da je ameriška distribucija (Tri Star) film obdržala v študiju 19 mesecev, preden ga je dala na tržišče.
Film je baje utrpel svojevrstno cenzuro, ker da je režiser menda pozabil, da film ni njegov, ampak je izdelek, ki mu ga je industrija naročila z zelo jasnimi navodili: hoCemo film za najširšo prodajo, zato ne sme preveč spominjati na realnost. Da obravnava film psihološke teme, je za kinematografijo prava mana sicer pod pogojem, da ne pronikne pregloboko. Vozle je treba kar se da poenostaviti - in Ce se le da - naj se nesreCnez proti koncu zgodbe pre-
levi v junaka, ne da bi se svojega prekletstva popolnoma rešil; saj se ga spoh ne sme rešiti, ko smo vsi tako hudo potrebni nedolžne in nekonvencionalne prisotnosti anormalnega Človeka.
Tovrstni filmi ciljajo visoko v svet idej in metafor: bolezen posameznika predstavlja podkožno bolezen družbe, bolnik pa je prikazan kot paladina vseh žrtev njenih učinkov in posledic. Pogost topos torej, ki si je prikrojil tudi gospoda Jonesa: junak izzveni kot krhek, neuravnovešen moški, ki hrepeni edinole po nežnosti, tako da njemu, moškemu z neustavljivim Čarom, uspe flirtirati celo v prisilnem jopiču.
Čustvenega in idejnega dvojčka najde v ten-
kočutni, globoko v sebi užaloščeni ženski, psihoterapevtki, ki se na zdravniško etiko požvižga: iz tesnobe jo reši le nori pacient. Film sloni ves na komedijantstvu razkačenega Richarda Gera v pravem holly-woodskem stilu. V korist filmu govori pozornost, da ne bi junak izpadel kot popoln mentalni bolnik, junakinja pa kot izdana depresivna ženska. Jasno je torej, da nima film nič opraviti z dramo psiholoških bolezni; maniakalna depresija, ki jo zgodba omenja, je v resnici preresna zadeva. Basniti torej o psihoterapiji je tokrat povsem odveč, raje se zamislimo v motivacije, ki navdihujejo tovrstne filme.
Na sliki prizor iz filma Mr. Jones
JAZZ / LETOŠNJA GORIŠKA JAZZ SREČANJA V ZVOKU KITARE
Tokrat v ospredju kitara
Prvi koncert petega niza bo v ponedeljek, I. marca, ob 21. uri v dvorani UGG v Gorici
Aleš Waltrjtsch
V	ponedeljek se bodo v dvorani UGG v Gorici pričela letošnja Jazz Srečanja. Peta izvedba že ustaljenega goriškega ciklusa bo letos posvečena kitari. Po klavirju, trobenti in saksofonu bo letos torej na vrsti med mladimi najbolj priljubljeni inštrument. V jazzu je kitara zaslovela v prvih povojnih letih z be-bopom, precej je uporabljena v modernem jazzu. Pomislimo samo na Pat Methenyja, pravega virtuoza tega inštrumenta. Precej pozornosti ji je dal tudi Miles Davis, s katerim sta med drugim igrala tudi dva kitarista, ki ju bomo lahko poslušali v Gorici.
Goriški občinski upravi, ki je pobudnik teh koncertov, je kljub gospodarski in upravni krizi uspelo tudi letos prirediti izredno zanimiv program. Pohvala gre tudi videmski agenciji Kap-paVu, ki je poskrbela za program.
V	ponedeljek 1. marca bomo lahko poslušali zanimiv kvartet Micka Goodricka (na sliki) in Toma LIarrela. Zmeren in moderen kitarist je že kot mlad igral z Woodyjem Hermanom, zaslovel pa je leta 1972, ko je začel igrati v kvartetu vibrafonista Garyja Burtona. Goodrich ima zelo dober stil igranja, po njem sta se zgledovala tu-
di bolj znana Mike Stem in John Scoflield, ki ju bomo tudi videli na goriškem odru.
Harrel, katerega glasba se bolj približuje težkemu be-bopu, je sodeloval s Horace Silve-rjem, Bom Bergom in Phil VVoodsom. Ponedeljkov kvartet sestavljata še bobnar Gary Chaffee in kontrabasist Palle Danielsson, ki je v zadnjih letih zelo iskan (igral je s Keith Jarretom, Michael Petruccianijem, Petrom Erskinom in Kennyjem VVheelerjem). Koncert bo slonel na free jazzu, s poudarki na korenine vseh, torej na be-bopu.
Drugi koncert goriških srečanj bo v ponedeljek 14. marca. Deželni publiki se bo takrat predstavil kitarist Mike Stem, spremljala pa ga bosta bobnar Danny Gottlieb in basist Jeff Andrevvs.
Štiridesetletni kitarist iz VVashingtona je študiral na znani Berklee School, kjer je spoznal Pat Methenyja in Billa Frisella. Sodeloval je z Jackom Pastoriusom, skupino Blood Svveat and Tears, Billv Cobhamom in kar dve leti z Miles Davisom. Po njem je igral z Davidom Sanbor-nom, s skupino Steps Ahead in ustanovil zani-
miv kvartet s saksofonistom Bob Bergom. Zadnje čase nastopa v triu, kar mu omogoča boljše izražanje svoje glasbe, ki na zanimiv način mesa jazz in dinamičnost rocka.
Po lanskem uspehu so v ciklus goriških jazz srečanj tudi letos vključili večer, na katerem bo glasbeni kritik Claudio Dona s pomočjo video posnetkov predstavil ekskurzus kitare v jazz glasbi. To srečanje, na katerem bodo nastopili krajevni glasbeniki, bo potekalo v večnamenskem centru v ulici Baiamonti v Gorici. Goriški ciklus se bo zaključil 31. marca z najbolj pričakovanim nastopom. V Gorici bo namreč igral John Scoflield, ki je v zadnjih letih dosegel sam vrh jazzovskih kitaristov. Scofieldov kvartet sestavljajo še Larry Goldings (klaviature), Dennis Irvvin (kontrabas) in Bill Stevvart (bobni). Zmes jazza in bluesa bo v Gorico privabilo številne ljubitelje teh glasbenih zvrsti.
Vsi koncerti bodo v dvorani UGG na trgu Battisti, začetek je predviden za 21. uro. Vstopnice stanejo 25.000 lb, v predprodaji pa se jih dobi v agenciji Appiani v Gorici in pri Utatu v Trstu.
SVET
Petek, 25. februarja 1994
NIZOZEMSKA / OBLETNICA UPORA PROTI NACIZMU
Sramotni molk in slaba vest
Pasivnost ob deportaciji 107.000 Židov
AMSTERDAM - Letošnja obletnica odpora proti nacistični okupaciji na nizozemskih tleh bo zopet izzvenela v neprijeten opomin Nizozemcem, da so med drugo svetovno vojno dopustili poboj tisoCev Židov. Nasproti maloštevilnim bleščečim zvezdam na sicer temnem nebu, ki so nekaterim židovskim družinam, na primer družini Anne Frank, le pomagale ubežati iz krempljev nacistov, večina Nizozemcev raje ni naredila nič, pravijo kritiki.
Pred vojno je na Nizozemskem živelo kakih 140 tisoč Židov. Približno 107 tisoč so jih nacisti deportirali in le malo se jih je vrnilo. »Ljudje pravijo, da so bili Nizozemci čudoviti, pa niso bili,« pravi direktorica Židovskega zgodovinskega muzeja v Amsterdamu Judith Belifante. Sicer res niso sodelovali z nacisti tako aktivno kot nekatere druge države, vendar tudi niso ugovarjali, ko so nemški vojaki prišli, stlačili Žide na tovornjake in jih odpeljali v koncentracijska taborišča.
Nizozemce je še vedno sram pred Danci, ki so uporabili vse svoje ribiške ladjice v plovnem stanju, da so svoje Žide lahko prepeljali na vama tla nevtralne Švedske in jih tako obvarovali pokola. »Nobena takšna rešilna akcija ni prišla niti na misel kakemu Nizozemcu,« je vse prej kot navdušeno zapisal v pismu za International Herald Tribune nek - Nizozemec. »Na splošno je nacistično iztrebljanje Zidov na Nizozemskem minilo brez večjih odmevov. Nemoteno so jih odvažati, dan in noč, mesec za mesecem...«
Oktobra lani je minister bivše vlade zopet odprl staro rano, ko je spregovoril o temi, v kateri Nizozemci vidijo kar »preveliko pasivnost pod nemško okupacijo«.
Henk Vereding, ki je bil obrambni minister v času izbruha vojne med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi leta 1973, je sedaj priznal, da je takrat skrivaj organiziral pošiljko orožja Izraelu. »Videl sem, kako so Žide enkrat že preganjati, pa takrat nisem mogel proti temu sto-
riti prav ničesar. Rekoč, da tega ne bom več samo mirno gledal, sem izkoristil svoj položaj,« je dejal minister, ki ni Zid.
V spomin na vstajo, ki jo je v odgovor na pomor 400 Zidov 22. februarja 1941 organizirala izobčena komunistična partija, ki so jo po dveh dneh nacisti kruto zatrli, Nizozemci še danes prirejajo vsakoletno slovesnost ob 25. februarju.
Po besedah Judith Beli-fante je bila pasivnost -nekakšen »pusti pri miru« odnos - precej močnejša kot prenapeto pro-tižidovsko čustvo, ki je vrelo v Nemčiji in Avstriji. Pojasnilo za to Belifan-tejeva išče že v šestnajstem stoletju, ko je Nizozemska vzpostavila trden in stalen decentraliziran sistem vladanja, ki se je ohranil do nemškega vdora leta 1941. »To je kasneje veljalo za samoumevno, o sistemu vladanja pač nihče več ni govoril. To pa je tipično za Nizozemce.« Ko so prišli Nemci, je seveda postalo čisto vseeno, ati imajo kakšen sistem ali ne. Nizozemska je prišla ob si-
stem, ki ga ljudje sploh niso poznali. Sok, ki so ga Nemci spretno pretkali z lepimi besedami, zakrivajočimi njihove prave namene, je dobesedno paraliziral ljudi, pravi. »Preprosto niso mogli verjeti ali razumeti, da bi lahko šlo za iztrebljevalne nakane.«
Splošna zmeda je kaj hitro razdelila ljudi na dobre in slabe: tiste, ki so skrivali Žide ali se dejavno upirati, in tiste, ki so simpatizirali z nacisti, pravi Betifantejeva.
Med prvimi so biti tudi ljudje, ki so skrivali Anno Frank in njeno družino v skrivnem stanovanju dve leti, dokler jih leta 1944 niso izdali. Njena zgodba
je postala svetovno znana po objavi njenega dnevnika leta 1947.
Prebivalci Amsterdama se še danes izogibajo ene od kanalskih ladjic, ker se govori, da je družina, ki jo ima v lasti, med vojno sodelovala z nacisti. Trg Me-ijerplein, kjer kip pristaniškega delavca opominja na stavko leta 1941, je del tako imenovane »Jodenho-ek«, Zidovske četrti, ki je bila dolga leta središče židovskega geta. Na Nizozemskem živi le še 30 tisoč Židov, od tega jih je 9 tisoč v Amsterdamu. Zdaj je v četrti Jodenhoek le še malo Židov, njena zgodvi-na pa tone v pozabo amsterdamskih kanalov.
Abigail Levene / Reuter
Beg iz vasi med dvema ognjema
DEIR AL-ZAFARAN - Pred petimi meseci je oče Tomas Bektas napovedal, da v njegovi župniji na jugovzhodu Turčije že čez dve leti ne bo več nobenega vernika. Njegova napoved se je pokazala za preveč optimistično...
Novembra so turške oblasti ukazale zadnjim 200 pravoslavcem, katolikom in protestantom, naj zapustijo svojo rojstno vas Hasana ob vznožju pogorja Čudi, kjer imajo močno oporišče gverilci Kurdske delavske stranke (PKK).
»Hasana je le ena od vasi, ki smo jih morali evakuirati zaradi prevelike nevarnosti gverile PKK,« je povedal Husein Avni Mutlu, vladni predstavnik v mestu Silopi. »Pripadniki PKK so nenehno terorizirali prebivalstvo, nasilno jemali hrano, posiljevali ženske in mobilizirali moške.«Izseljene prebivalce uradni viri štejejo med begunce, vlada pa jih je nastanila v begunska taborišča v bližini mesta Maradin. »Kako naj mi razpadajoči opuščeni samostan nadomesti novo in prostorno hišo, ki sem jo moral zapustiti,« očitajoče sprašuje slepi starček.
»Vsega hudega niti ne moremo opisati z besedami,« pripoveduje neka ženska, ki je dalj časa iz dneva v dan preživljala teror svojih muslimanskih sosedov - vladnih plačancev za boj proti gverilcem PKK. Vlada zavrača očitke, ki jih nanjo naslavljajo tudi kurdski nacionalisti.
Vaščani pripovedujejo, da je PKK v Bulbulu ubila štiri katolike samo zato, ker je vas prenočila vladne enote. Zdaj je tam naseljenih le Se nekaj hiš, saj je večina prebivalcev zaprosila za vstopne vizume za Nemčijo, Belgijo in Švedsko, kjer so se nastanili pri svojih sorodnikih. »Tudi mi bomo morali oditi,« je potožil eden od kmetov, ki so Se ostali v vasi. Celo ostareli duhovnik Jakob Gunej, ki je vseskozi rotil ljudi, naj se ne odselijo, danes zlomljeno priznava: »Tudi jaz bi odšel, če bi le imel kje koga...«
Po podatkih metropolita Samuela Aktasa živi na jugovzhodu države le še približno tisoč pravoslavcev, v preostalem delu države pa jih je se približno 12 tisoč.
Prejšnji mesec je moral Aktas posredovati pri gverilcih zaradi ugrabitve nekega duhovnika, ki so ga med štiridnevnim ujetništvom do vratu zakopali v zemljo, za nekaj časa pa so ga z verigami z glavo navzdol priklenili visoko na drevo.
»Živimo v strahu,« pripoveduje eden od vaščanov, ki čakajo na tuje vizume. Njihovi muslimanski sosedje nočejo kupovati zemlje, čeprav je izredno rodovitna, saj se Se predobro zavedajo, da jo bodo lahko kmalu dobili zastonj. »Zakaj je Evropa sprejela 99 odstotkov naših sosedov in prijateljev, noče pa sprejeti tudi preostalih, ki smo obtičali med dvema ognjema?«
Alistair Lyon / Reuter
FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (16)
Ko se je na začetku tridesetih let slovenska skupnost že tako močno razširila, da se je odprlo vprašanje šolanja otrok v materinščini, je v kraju Villa Devoto nastala prva slovenska osnovna šola. Iz prvotnih skromnih bivališč pri mestnem pokopališču so se Slovenci začeli preseljevati v nove predele mestne občine. Takrat je Buenos Aires, že več kot milijonsko mesto, urbaniziralo nove površine v glavnem ob železnicah, M so kot pahljača vodile v vse kraje prostrane dežele. Na ozemlju nekdanjih primestnih kmetij (»quintas«) so oblasti ali zasebna podjetja načrtovala utice ter opremila zemljišča, ki so jih prodajala na dolge obroke. Prise-Ijenčeve sanje so bile, seveda, lastna hišica. V krajih Villa Devoto in Villa Real je bilo takrat mogoče kupiti parcele, ki so bile dostopne našim rojakom. Hiše so imele najprej le eno sobo, majhno kuhinjo in še manjše sanitarije, včasih kar zasilne.
Prva slovenska osnovna šola je nastala na pobudo staršev, neposredna pobudnika pa sta bila Anton Mislej in Avgust Štolfa, ki sta sklicala sestanek pri Alojziju Drufovki. Hitro so se sporazumeli: za 25 pesov so najeli primemo sobo, sami napravili klopi, poiskali učbenike ter zaprosili Stanislava Baretta in Vlada Krmaca, da bi prevzela pouk. Začeli so
14. maja 1933; redni pouk je bil dvakrat tedensko, obiskovalo pa ga je 25 otrok. Glasbeno vzgojo je prevzel organist in zborovodja Ciril Jekše. Obrnili so se tudi na inštitucije doma, da bi dobili primerna učna gradiva. Osnovna šola je pomenila tudi začetek slovenskega društva v tem kraju, prvega, ki je nastal zunaj La Paternala. Leta 1935, takoj ko si je društvo zgradilo primerne prostore (v za argentinske Slovence znameniti ulici Simbron), je vzelo pod svojo streho tudi šolo. Prvemu učitelju (gospod Vlado Krmac še živi v okolici Buenos Airesa) je sledila gospa Emilija Bajt, rojena Miklavič, iz Livka pri Kobaridu. Učiteljišče je končala v Tolminu in leta 1929 odšla v Argentino.
Gospa Milka (tako so jo klicali otroci in tako se je spominjajo še danes) je opravljala svoje delo izredno požrtvovalno - otroke je naučila številnih odrskih igric, organizirala je uspešne proslave ob raznih praznikih in zaključku šolskega leta ter vodila tudi pevski zbor. Pri komaj 43 letih je 29. julija 1948 umrla v Buenos Airesu, v času, ki je postal usoden za nadaljnjo pot predvojne skupnosti. Veliko fotografij in časopisnih člankov nam lahko oživi podobo prve slovenske osnovne šole. Otroci v tradicionalnih argentinskih belih haljah, med njimi pa mlada učiteljica. Prva ge-
neracija otrok je tako povsem normalno ohranila materinščino, po nasilnemu zaprtju šole pa so (smo) mlajši ostali brez prepotrebnega pouka.
Izseljensko društvo Tabor (ki je nastalo iz slovenskega Sokola leta 1934) je prineslo zamisel o tečaju materinščine na Patemal, tako da so otroci družin, ki so še bivali v prvotnem kraju, lahko začeli pouk v avgustu istega leta. Tako je na ulici Paz Soldan nastala druga osnovna šola, v istih prostorih kot društvo. Po prihodu novega poslanika Kraljevine Jugoslavije, Slovenca dr. Izidorja Cankarja, je bil 31. januarja 1937 ustanovljen osrednji šolski odbor, ki naj bi skrbel za osnovni pouk v slovenščini in hrvaščini za obe najmočnejši skupini priseljencev. Sestanek je vodil arh. Sulčič, v slovenski šolski odbor so bili izvoljeni Avgust Štolfa, Jan Kacin, Andrej Škrbec, dr. Viktor Kjuder, predsedoval pa mu je Belokranjec Franc Lakner.
Načrtovali so ustanovitev dopolnilne slovenske osnovne šole ter otroškega vrtca in internata oziroma »zavetišča«, kot so ga imenovali. Slovenske šolske sestre, ki so že nekaj let delovale v Argentini, kjer so vodile številne šolske ustanove, so prevzele vodstvo zavoda na Patemalu. Zavod presvetega srca Jezusovega je vodila sestra Iluminata Reven, rojena v
Idriji. Na začetku je bil namenjen izključno slovenskim otrokom, argentinsko ministrstvo pa je .leta 1942 odredilo, da se morajo taki zavodi odpreti za vse otroke. Takrat je bilo v okolici malo slovenskih družin, saj se jih je večina že preselila na obrobje mesta ati še dlje. Otroci so zjutraj hoditi v redno argentinsko šolo, popoldne pa so delali naloge ter imeti slovenski pouk in verouk. Zavod obstaja še danes, toda v teh krajih ni nobenega slovenskega otroka več. Sole, ki so jih
slovenske šolske sestre skušale uveljaviti v Villi Devoto in Rosariu, pa so bile kmalu zaprte.
V južnem predelu mesta, v industrijski Villi Madero, je rojak Benedikt Gomišček 25. novembra 1933 ustanovil Vzgojevati-šče Lipa. Zasebni zavod je sprejemal tudi slovenske otroke, njegov ustanovitelj pa je v slovenskih tistih velikokrat pisal o splošnih vzgojnih in izobraževalnih vprašanjih. Tudi v drugih slovenskih društvih so potekali tečaji materinščine. Omeniti je tre-
ba pobudo, ki je žal kmalu zamrla: slovenska društva, Ivan Cankar iz Saavedra ter Naš dom in Ljudski oder iz Ville Devoto, naj bi skupaj podprla polno slovensko osnovno šolo. 7. aprila 1939 je bila podpisana pogodba, takrat pa so si društva začela prizadevati tudi za skupen Slovenski ljudski dom, ki je bil ustanovljen leta 1946. Po prezgodnji smrti gospe Milke je društvo ostalo brez strokovno usposobljenega človeka, ki bi vodil šolo. Ko je Peronova vlada 25. maja 1949 ra-
zpustila široko Slovansko unijo, kjer so bila tudi slovenska društva, je šoti zadala smrtni udarec.
Po dolgih letih molka so na novo oživela društva skušala nadomestiti izgubljenega in so organizirala razne tečaje materinščine, tudi za odrasle. Nasilna prekinitev društvenega, šolskega in kulturnega delovanja pa je vseeno povzročila, da so naslednje generacije otrok zrasle brez možnosti pouka v slovenščini.
Jutri:
Viktor Sulčič, arhitekt
Zaključna šolska prireditev leta 1940, na desni je učiteljica Emilija Bajt
>	r			
rC	BELGIJA / TELEFON	3i.	JUŽNA AFRIKA / PO KATASTROFALNEM PLAZU
Prve pomembne sodne zmage nasprotnikov »vročih številk«
BRUSELJ - Nasprotniki tako imenovanih »vročih telefonskih linij« so v Belgiji dosegli dve pomembni zmagi, saj je sodstvo obtožilo predsednika državne telefonske družbe Belgacom »navajanja k prostituciji«, nekemu telefonskemu naročniku pa omogočilo odpust astronomskega zneska, ki bi ga moral plačati za sinovo telefoniranje .
VroCe telefonske linije (v Italiji je predklicna Številka 144, v Belgiji pa 077) so že dalj Časa predmet ostrih polemik, tako da je belgijsko pravosodno ministrstvo že napovedalo zakonski osnutek, ki bo prepovedal reklamiranje teh telefonskih številk. Pravi škandal pa je izbruhnil, ko je družba Belgacom priznala, da tehnično ne more na zahtevo naročnikov izklopiti klicne številke 077. To je bržkone povzročilo, da sta dva belgijska sodnika sodu izbila dno. Prvi je sklenil, da se bo moral Be-noit Remiche (predsednik Belgacoma) braniti pred obtožbo navajanja k prostituciji in da je reklamiral dejavnosti, ki so v nasprotju z javno moralo. Za belgijsko državno telefonsko družbo pa je nedvomno bolj boleča druga razsodba nekega sodnika, ki je telefonski družbi prepovedal, da izklopi telefon nekemu podjetniku, ker ni hotel plačati skoraj 90 tisoč belgijskih frankov. To mu je zakuhal mladoletni sin, ker je neprestano vrtel »vroče številke«.
Strupena jalovina usodna za rudarje in njihove družine
Umrlo je 12 oseb, pogrešajo jih 82, na desetine je ranjenih
VIRGINIA - Reševalne ekipe s psi in sonarsko opremo išCejo 82 pogrešanih, ki jih je odnesel val strupene jalovine. Do zasutja je prišlo, ker se je zaradi dežja porušila stena jezu južnoafriškega rudnika zlata Har-mony. Po poročilih policije so doslej našli trupla 13 oseb. Ne verjamejo, da bi mogli pogrešani v blatni jalovini preživeti.
Blatna jalovina je v torek ponoči preplavila področje dveh kilometrov in s seboj odnesla tudi poslopja rudarskega naselja. Blatna reka, ki je bila ponekod globoka ve C metrov, se je do Četrtka strdila.
VeCino žrtev je dva metra visok val blatne jalovine presenetil v snu. Na desetine preživelih je moralo v bolnišnico zaradi opeklin, saj je bil v blatu tudi cianid, ki ga uporabljajo pri izpiranju rude. Zasute so reševali z veliko težavo: eno samo osebo so reševali kar trije reševalci. Direktor rudnika Harmony je na tiskovni konferenci sporočil, da je nesrečo zelo verjetno povzročilo močno deževje, doslej pa še ni mogoCe ugotoviti točnega razloga. Rudnik je ostal nepoškodovan.
V neki drugi rudniški nesreči je 35 rudarjev ostalo v podzemlju zaradi požara, ki je izbruhnil v premogovniku Koomfontein v vzhodnem Transvaalu. Predstavnik za stike z javnostjo družbe je izjavil, da je 17 delavcev na varnem 180 metrov pod zemljo in jim skozi poseben rov pošiljajo hrano in vodo. S sondo skušajo
ugotoviti, kje so ostali pogrešani.	Gasilci s trupli na napihljivem čolnu čakajo na helikopter (ielefoto AP)
Letalska nesreča na Kavkazu: 13 mrtvih
MOSKVA - Na letališču v glavnem mestu kabar-dino-balkarske republike Nalciku se je med pristajanjem zrušilo rusko tovorno letalo antonov 12, ki je prevažalo kovance za to kavkaško republiko. Kot poroča agencija Interfax, je življenje izgubilo šest članov posadke in sedem spremljevalcev. Vzroki nesreče Mso znani, strokovnjaki domnevajo, da jo je povzročil led na krilih.
prometni infarkt na Nizozemskem
AMSTERDAM - Včerajšnje neurje z žledom ln poledico je na Nizozemskem povzročilo pravi prometni infarkt, tako da so na avtocestah na-stale dolge kolone Ustavljenih vozil. Pred Amsterdamom je bilo 50 kilometrov ustavljenih vozil, dolžina vseh kolon ua nizozemskih avtocestah pa je znašala kar 360 kilometrov.
Novo množično spreobrnenje anglikanske duhovščine
LONDON - Angleška anglikanska cerkev je doživela enega svoji najhujših porazov, saj je kar 7 škofov in vec kot 700 duhovnikov in diakonov nepričakovano skupaj napovedalo, da bodo prestopili v katoliško cerkev. Skupaj so podpisali dokument, v katerem slovesno izjavljajo, da priznavajo papeževo avtoriteto in njegovo vlogo »vrhovnega pastirja vesoljne Cerkve«.
To ni prvo »skupinsko spreobrnjenje«, a nedvomno najbolj boleCe. Ne zaradi škofov, saj so že vsi upokojeni, temveč zaradi 712 duhovnikov in diakonov, M so se pridružili ogromni množici dušnih pastirjev in vernikov, za katere je to spreobrnjenje le vrnitev pod skupno streho, izpod katere jih je pred 500 let spravil Henrik VUI.
Skorajšnje mašniško posvečenje prvih anglikanskih duhovnic je sodu izbilo dno. Po besedah enega od odpadnikov, škofa Richarda Rutta, pa so sedanja spreobrnjenja »le vrh ledene gore«. Po njegovem ima le rimska Cerkev jasna in načelna stališča o temeljnih moralnih in doktri-nalnih vprašanjih. »Prav to nas privlačuje, ker prav to potrebujemo,« je še pristavil škof. Včerajšnji Times pa je zapisal, da je nevarnost množičnega spreobrnjenja anglikancev postala stvarnost.
Anglikanska Cerkev je že imenovala dva »potujoča škofa«, ki bosta nadomestila odpadniške duhovnike in skušala vernike prepričati, da jim ne sledijo.
ZDA / LOBANJA ČLOVEČNJAKA Z JAVE JE STAREJŠA
Odkritje postavilo na glavo dosedanjo teorijo evolucije
Geologa uporabila novo raziskovalno metodo
SAN FRANCISCO - V Ameriki sta geologa utemeljila novo teorijo, po kateri so se človečnjaki naselili v Aziji milijon let prej, kot so znanstveniki menili doslej.
Carl Svvisher in Gar-niss Curtis z raziskovalnega zavoda iz Berkleyja v Kaliforniji sta ugotovila, da je fosil Bomo erectusa, ki so ga pred leti odkrili na Javi v Indoneziji, star 1, 8 milijona. Za datiranje fosila sta se poslužila najsodobnejših znanstvenih tehnik. Fosil, ki sta ga preučila, je najstarejši ostanek hominida, ki so ga odkrili izven Afrike in je približno toliko star kot ostanki Homo erectusa, ki so jih našli v Afriki. Na tiskovni konferenci je Curtis izjavil, da odkritje odpira vprašanje o tem, kdaj so se človekovi predniki
HZ SVET / NAMESTO VOJAŠKEGA IN POLITIČNEGA SEDAJ INDUSTRIJSKO VOHUNSTVO"
Po razpadu SZ niso upokojili vohunov
RIM - Mnogi so mislih in upali, da se bo s padcem berlinskega zidu, tega desetletnega simbola hladne vojne in medblokovske konfrontacije, končala tudi vohunska vojna med Vzhodom in Zahodom. To pa se ni zgodilo, zadnji primer, ki je izbruhnil v VVashingtonu z aretacijo visokega funkcionarja tajnoob-veščevalne službe, je le vrh ledene gore prave vohunske vojne. Za armado taj-rhh agentov so postale industrijske tajnosti in vohljanje po zaupnih dokumentih vlad vsakdanji kruh, ob katerem vsi pozabljajo na navidezno ideološko spravo med nekdanjimi sovražniki.
Industrijsko vohimstvo je nedvomno Preprečilo, da bi tudi vohune in tajne
agente spravili v ropotarnico zgodovine skupaj z ideologijo nekdanjega vzhodnega bloka. Nekdanji komunistični Vzhod je namreč lačen tehnoloških inovacij, Zahod pa ni doživel, da bi po padcu železne zavese na srebrnem pladnju dobil ljudi, znanje in tajnosti nekdanjega »carstva zla«. Kar precej je bilo eklatantnih primerov industrijskega vohunstva, ki so jih odkrili po padcu komunizma. Zgovoren je primer nekega britanskega elektronskega inženirja, ki so ga novembra lani obsodili na 25 let zapora, ker je vohunil za Kremelj pred razpadom Sovjetske zveze in še po njem.
Poučen je tudi primer funkcionarja ruske ustanove za zunanjo trgovino, ki
so ga japonske oblasti odkrile in izgnale iz države prav v trenutku, ko je visoka ruska vladna delegacija v Tokiu pripravljala Jelcinov obisk na Japonskem. Nič manj eklatantna je tako imenovana operacija glasnost, s katero je belgijska protiobveščevalna služba aprila lani v Bruslju razkrinkala mrežo ruskih vohunov. V ta primer je bil vpleten tudi italijanski državljan Gianfranco Calcagni-ni, človek vodilnega kadra elektronskega podjetja IPS. V tej vohunski vojni pa ima tudi Zahod ogromno masla na glavi. Zgovoren je primer »bega« dokumentov med General Motorsom in Volksvvagnom, ki ga bo Clinton uporabil kot neke vrste šolski primer za preučevanje industrijskega vohunstva.
Seveda ni vesti o zahodnih tajnih agentih, ki v republikah nekdanje Sovjetske zveze iščejo vse, kar bi bilo uporabno na Zahodu. Prej ali slej pa bodo prišli na dan tudi taki primeri.
Nedvomno pa ni nihče konec leta 1991 pričakoval, da bo šofer britanskega veleposlaništva v Moskvi Konstantin Damahin nedolžno povedal, kako je že 20 let vohun KGB. Svojo vohunsko dejavnost je prekinil in povedal vse, kar je vedel, ker se ni strinjal s perestrojko Mihaila Gorbačova.
Tudi med Švedsko in Rusijo so se v zadnjem obdobju odnosi precej skalili, ker so avgusta 1992 odkrili najsodobnejše prisluškovalne narave v švedskem veleposlaništvu v Sankt-Peterburgu.
zaceli seliti z afriške celine.
Svvisher in Curtis sta o svojem odkritju poročala na letnem srečanju Ameriške družbe za znanstveni napredek, ki se te dni odvija v San Franciscu. Znastve-nika sta z drugimi strokovnjaki objavila svoje ugotovitve tudi na petkovi izdaji revije Science. Letnica odpira vprašanja glede dosedanje teorije, po kateri se je Homo erectus pojavil v Afriki pred približno dvema milijonoma let in je prvič zapustil afriško celino približno milijon let pozneje, naselil Azijo in južno Evropo, končno pa se je iz njega razvil človek. Po tej teoriji se je Homo erectus začel seliti, ko je iznašel kamnito sekiro, ki mu je omogočila osvajanje novega okolja.
Svvisher je na konferenci dejal, da je doslej najstarejše afriško kamnito orožje staro 1, 4 milijona let, medtem ko so fosili, ki so jih našli na Javi, 400.000 let starejši, to pa pomeni, da je Homo erectus mogoče zapustil afriško celino brez sekire. »Morda bo treba najti nove razloge, zakaj je Homo erectus zapustil Afriko,« je pristavil Svvisher. Ce vse to res drži, bi bila po mnenju strokovnjakov razvojna teorija veliko bolj zapletena, kot so doslej menili. Curtis in Svvisher sta pri svojih raziskavah uporabila novo tehniko, imenovano argon-argon, s katero je mogoče na osnovi rudninskih ostankov ugotoviti starost fosila.
AVSTRIJA - EVROPSKA UNIJA / DANES ZAČETEK MARATONSKEGA ZASEDANJA V BRUSLJU
Strma pol v Evropo
Avstrijo potuje z 80-člonsko delegocijo no sedež Evropske unije - V glovnih poglavjih še vedno vse odprto - Opozicijo očita vladi »razprodajo države«
Ivan Lukan
DUNAJ/BRUSELJ - V Bruslju se danes za Avstrijo pričnejo odločilna zaključna progajanja o pristopu k Evropski uniji. V tridnevnem pogajalskem marathonu z najmanj 60 ministri iz vse Evrope, 80 ministri iz držav Evropske unije ter 20 ministri iz držav, ki hočejo pristopiti EU (poleg Avstrije so to Švedska, Norveška in Finska - op. ured.), naj bi padla odločitev, ali se bodo za alpsko republiko dokončno odprla vrata v Evropo oz. ali bo Avstrija z začetkom leta 1995 postala polnopravna članica unije. Pot do cilja je v zadnjih dneh vsebolj strma, ali bo u-spelo pravočasno zaključiti pogajanja, pa je še povsem odprto.
Avstrijsko »Jumbo-de-legacijo« (v Bruselj bo danes zjutraj z letolom prispela 80-Clanska delegacija s politiki, visokimi uradniki in strokovnjaki -op. ured.) bo vodil zunanji minister Alois Mock, v delegaciji pa bodo tudi skoraj vsi člani vlade na Čelu z ministri za promet, kmetijstvo, gospodarstvo, finance ter seveda tudi državna sekretarka za vprašanja Evropske unije Brigitte Ede-rer. Le-ta je v zadnjih dneh bila tarCa ostre kritike opozicijskih strank, ker je zapustila prvotno avstrijsko pozicijo v vprašanju drugega bivališča za tujce v Avstriji, ko Bruslju preko medijev najavila, da odstopa Avstrija od zahteve po petletnem roku za pridobitev dovoljenja.
Avstrijski zunanji minister Alois Mock s sodelavci na proti k pogajanji z EU.
konfrontacijo med vlado in opozicijo. Tako svobodnjaki na Čelu z Haiderjem kot tudi Zeleni zdaj socialdemokratom in ljudski stranki očitajo »razprodajo Avstrije«. Haider je včeraj celo zahteval takojšni sklic parlamentarnega sveta za integracijska vprašanja ter vladi zagrozil, da bo na naslednji seji državnega zbora predlagal glasovanje o nezaupnici vladi.
Johannes Voggenhu-ber, govornik Zelenih za vprašanja Evropske unije, pa je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu menil, da je Avstrija v Bruslju »šla popolnoma na kolena«.
Informacija iz Bruslja, da so pogajalci EU s potekom pogajanj »sreCni« da
pove vse o »klavrni vlogi avstrijske vlade« v Bruslju, je sarkastično dejal Voggenhuber in izpostavil, da je Avstrija popolnoma popustila pri tako pomemnih vprašanjih kot so to nevtralnost, zaščita okolja ter drugega bivališča za državljane EU.
V zvezi s tranzitni pogodbi za omejitev tovor-niškega prometa pa je zeleni parlamentarec menil, da sama ohranitev pogodbe še ne pomeni pogajalski uspeh ter da bi Avstrija po švicarskem referendumom iztržiti več. S tem v zvezi napovedal, da Zeleni na Tirolskem in v Salzburgu že pripravljajo demonstracije za vsebinsko izboljšanje te pogodbe in
da so v okviru teh akcij načrtovane tudi blokade pomembnih tranzitnih poti, ki vodijo skozi Avstrijo.
Zunanjim ministrom Mockom in državni sekretarki Edererjevi pa je očital, da sta se z odstopanjem od zahteve po uveljaviti danskega modela pri problematiki drugega bivališča osmešila pred vso evropsko javnostjo.
Na pogajalce v Bruslju Čakajo torej naporni dnevi. Predsednik ČVP Er-hard Busek je vCeraj menil, da se bodo pogajanja lahko zavlekla »preko magičnega datuma !• marca« in s tem v zvezi omenil 10. marec kot nov, zadnji rok za sklenitev pogajanj z EU.
Glavne in po neoletnih pogajanjih še vedno odprte točke so poleg spornega vprašanja drugega bivališča še tranzitna pogodba, kmetijstvo ter vprašanje finančnega prispevka, ki ga bo morala Avstrija v slučaju svojega pristopa k EU vplačevati v bruseljsko blagajno (okrog 10 milijard šilingov letno neto).
Pri vprašanju tranzitne pogodbe Avstrija - predvsem po izidu referenduma v Švici, na katerem se je večina švicarskega prebivalstva izrekla za ukinitev vsakršnega to-vorniškega prometa do leta 2004 - ne bo odstopila od pogdbe, kot to zahtevajo pogajalci Evropske unije. Minister za promet Viktor Klima je s tem v zvezi ponovil, da bo Avstrija vztrajala pri 12-letni veljavnosti dobi, kot je to bilo sklenjeno z EU leta
Jorg Haider grozi vladi s predlogom o nezaupnici.
1992, v pogovoru za avstrijsko televizijo pa je še dodal, da bo pogajal »toliko Časa in tako intenzivno, dokler EU ne bo prepričana o upravičenosti avstrijskega stališča v tem vprašanju«.
Glede kmetijstva je pristojni minister Franz Fi-schler izjavil, da je odprtih še veliko točk, odprto pa je tudi vprašanje ureditve pravic za držav-ljanje EU, ki si hočejo pridobiti pravico do drugega bivališča (npr. vikende) v Avstriji.
Dejstvo, da je koalicijska vlada socialdemokratov in ljudske stranke v zvezi s slednjim vprašanjem spremenila prvotno pogajalsko pozicijo in odstopila od zahteve po t.i. danski ureditvi (na Danksem velja petletni rok za pridobitev pravice do stalnega bivališča - op. ured.), je sprožilo ostro
Johannes Voggenhuber: Blokada tranzitnih poti...
Bombe: nova sled vodi v Nemčijo
DUNAJ - Pri razkrivanju ozadij decembrskih atentatov s pisemskimi bombami je avstrijski notranji minster Franz Loschnak namignil, da je treba »glavo« atentatov iskati med neonacističnimi krogi v Nemčiji. Za to domnevo da obstajajo vse bolj močni indicij.
Loschnak je s tem v zvezi sporočil, da varnostni organi v Nemčiji vodijo raziskave proti določeni osebi, ki jo pa doslej niso (mogli) aretirati. Proizvodnja pisemskih bomb pa se je -po mnenju notranjega ministra - kljub temu vršila v Avstriji, za kar da obstajajo tudi določeni dokazi.
Kakšno vlogo je v zadevi bombnih a-tentatov igral (medtem na deset let zapora obsojeni vodja v Avstriji prepovedana neonacistična organizacija VAPO Gottfried Kiissel, je še vedno odprto. Avstrijski mediji so -kot smo poročali -namreč objavili (nepotrjeno) vest, da naj bi bili pri aretiranih neonacistih Binderju in Radiu našli tudi tajna sporočila Kiis-sela, ki jih je nekdo pretihotapil iz zapora.
S tem v zvezi se je pojavilo vprašanje, ali se je zamisel o atentatih zoper ugledne osebnosti porodila celo v Kiis-selovi celici? (I.L.)
ZDA - AVSTRIJA / DOGRADNJA JEDRSKE ELEKTRARNE TEMEL1N
Samo žarek upanja?
Nekateri poslanci ameriškega kongresa so zdaj pripriavljeni ponovno razmišljati o upravičenosti finansiranje nuklearke
r? AVSTRIJA/PRAVOSODJE
Začetek procesa proti industrijalcu E. Assmannu
Obtožen dejanja težke prevare
VVASHINGTON - V vprašanju finansiranja dogradnje sporne Češke jedrske elektrarne v Te-melinu z ameriškimi bančnimi posojili očitno le še ni bila izrečena zadnja beseda.
Po mnenju avstrijske delegacije, ki je v Četrtek prisostovala hearingu bančnega odbora ameriškega kongresa, se je pokazalo, da je nekaj kongresnih poslancev, ki so za povnono proučevanje pogojev za kreditno garancijo, s katero naj bi se realizirala dogradnja nuklearke. Vodja avstrijske delegacije Peter Janko-vvitsch je celo menil, da so zdaj možnosti za preprečitev Temelina spet »popolnoma intaktne«.
Po mnenju Avstrijcev so se namreč v zadnjih
tednih in dneh pridružili avstrijskemu stališču tudi nekateri vplivni poslanci ameriškega senata ter predstavniške hiše, je izpostavil Jankovvitsch, ki je hkrati tudi opozoril na dejstvo, da je sam direktor Exim-hanke, Bro-dy, zagotovil, da bo celoten projekt še enkrat preučil, Ce bi se pojavila nova dejstva.
Kot znano, je ameriška Exim-banka sredi januarja letos odobrila garancijo za kredit v višini štiri milijard šilingov ameriškemu koncernu za jedrsko tehnologijo We-stinghouse, da bi le-ta lahko dogradil nuklearko ruskega tipa ter jo opremil z zahodnim varnostnim standardom.
Ker ima odločilno besedo pri odobritvi poso-
jila ameriški kongres, se je avstrijska vlada odločila, da pošlje v Združene države Amerike delegacijo strokovnjakov na Čelu s priznanim profesorjem Heindlerjem, kateri je v pogovorih z vplivnimi poslanci konkresa in visokimi uradniki vlade očitno le uspelo nekoliko spremeniti doslej pozitivno stališče do dogradnje Češke nuklearke v Te-melinu.
V Avstriji so delo delegacije strokovnjakov v ZDA ocenili s previdnim optimizmom, izrečena pa je bila kritika, da se vlada ni prej spomnila na intervencije pri pristojnih mestih v ZDA.
Zagotovilo direktorja Exim-banke, da bodo pristojni gremiji v slučaju novih argumentov proti
dogradnji nuklearke v Te-melinu ponovno preverili upravičenost finansiranja dogradnje nuklearke, pa da še doglo ne pomeni uspešno preprečitev do-gradnjo sporne elektrarne, menijo komentatorjih najvecjih avstrijskih Časopisov.
Kot znano, je prav zaradi vprašanja nuklearke v Temelinu prišlo do občutne ohladitve v odnosih med Avstrijo in novo Češko republiko.
K ohladitvi odnosov pa ni prispeval samo negativen sklep avstrijskega parlamenta, temveč predvsem tudi dejstvo, da se je Avstrija odločila za politično intervencijo pri pristojnih mestih v Združenih državah Amerike.	Ivan Lukan
DUNAJ/GRADEC -Od danes naprej se mora industrijalec Em-merich Assmann zagovarjati pred sodnikom zaradi suma težke prevare. Assmann je bil od švicarske vojske za 20 milijonov šilingov prevzel 88.000 min, ki naj bi jih ustrezno predpisom o odstranjevanju nevarnih odpadkov uničil.
Dejansko pa so mine vse do razkritja afere lani jeseni ležale v skladišču nekega Ass-mannovega podjetja. Asmann sam je od novembra dalje v preiskovalnem priporu. Nanj nato še Čaka vrsta zasebnih in civilnih tožb upnikov in bank, ki so bili oškodovani pri
bankrotu njegovega imperija industrijskih podjetij in raznovrstnih firm na Štajerskem in tudi na Koroškem .
Takrat se je s krizno situacijo in stečaji v okviru posebnega zasedanja ukvarjal celo avstrijski parlament. Pri preiskavi ozadij predvsem za štajersko regijo Liezen dramatičnega stečaja so se množili očitki simulacije plačilne nesposobnosti, ilegalnega pretakanja finančnih sredstev v tujino ter drugih manipulacij.
Assmann je v sceni avstrijskih zasebnih in-dustrijalcev dolga leta užival .velik ugled kot sposoben in trdovraten gospodarstvenik. (I.S.)
AVSTRIJA_____
Osumljen
umora
enajstih
prostitutk
GRADEC - Glavna sod-njiška obravnava proti Jack-u Untervvegerju, Štajerca, ki je osumljen umora enajstih žensk, se bo začela 20. aprila na deželnem sodišču v Gradcu-To je vCeraj sporočil pristojni sodnik na graškem deželnem sodišču, Haas. Le-ta je hkrati tudi potrdil, da Untervvegerja ne bodo izpustili iz preiskovalnega zapora v Gradcu, v katerem osumljenec
čaka že skoraj dve leti na proces, potem ko je leta 1991 pobegnil v ZDA, kjer so ga s pomočjo Interpola prejeli in spet izročili avstrijskim oblastem.
Jack Untervveger slej ko prej taji vsako vpletenost v umore enajstih žensk (prostitutk) v zadnjih letih po vsej Avstriji.
	Ali l%#% EUn	JimU
	aii do Elan po oven
	letih znova slovenski?
	O prodaji Elana se zaenkrat govori le še neuradno
SKD / ZA ZDRU2ITEV DESNICE
Mlačni odzivi SLS in SDSS
SLS želi koalicijo desnih strank, ne pa združitev
KRANJ - Elanova zgodba se nikakor ne uspe razplesti do konca. Kot po nekakšnem pravilu se v določenih intervalih vedno znova pojavlja v javnosti, pa naj gre za (blede) Ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije, procila iz sodnih dvoran sli za zgodbe, ki jih ob tem pišejo novinarji. Zaradi UKtualne poslanske pobude Janeza Podobnika, da naj slovenska vlada v okvi-ru svojih pristojnosti sproži postopke za razveljavitev prodaje begunjskega Elana, tega so leta 1991 kupili Hrvati, ker je bila po Podobnikovi oceni izvedena na sumljiv in v nekaterih postopkih celo na nezakonit način, je Elan znova priplaval na površje. Ta Pobuda na Gorenjskem tako rekoč ni vzbudila večjega zanimanja, verjetno predvsem zaradi tega, ker ja bil o tem že večkrat govor. Govoric v tej zvezi, verjetno tudi povsem namerno povzročenih, je bilo v Preteklih dveh letih kar nekaj, ena zadnjih je na primer - kot se v takšnih primerih tudi spodobi -prišla iz vedno »dobro obveščenih krogov«, govorila pa je o tem, da bodo Hrvati svoj večinski delež v Elanu s posredovanjem neke angleške odvetniške pisarne prodali Sloveniji, slednja naj bi denar za odkup dobila od argentinskih Slovencev, kar naj bi po tej različici v vrh Elana znova Pripeljalo njegovega nekdanjega finančnika Pavla Kodra, po drugi »končni« različici iste zgodbe pa naj bi direktorsko pisarno v Begunjah zasedel nekdanji bančnik Tomaž Košir, ki naj bi si šel tovrstne izkušnje nabirat v Nemčijo, sle-
dnji pa naj bi bil za isto mesto predviden tudi v primeru, če bi večinski lastnik Elana postala Gorenjska banka. Naj spomnimo, da so begunjsko podjetje prodali za 31, 8 milijona mark in da dobro obveščeni krogi (le kdo pa bi, če ne
oni) trdijo, da bi novi lastnik Elana danes moral zanj odšteti približno še enkrat toliko denarja. Trditev poslanca Podobnika, da hoCe Privredna banka Zagreb svoj 70-odstotni delež ponuditi novemu lastniku (mimogrede, Hrvati
imajo v svojih rokah tudi nadaljnjih 20 odstotkov delnic), nam je včeraj potrdil tudi državni sekretar Ivo Banic. Povedal nam je, da na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti sicer še nimajo uradne ponudbe, vendar imajo neura-
dne informacije, ki govorijo o tem, da želijo Hrvati svoj (večinski) delež v Elanu resnično prodati. Po BaniCevih besedah bi bili v Sloveniji zelo veseli, če bi novi lastnik prišel iz naše države (kdo, za kakšen denar in pod kakšnimi pogoji, v njihovem ministrstvu ne vedo), s tem pa ne želijo reci, da v Sloveniji ne želijo tudi tujih lastnikov kapitala. Celotno zgodbo smo želeti preveriti tudi na sedežu večinskega lastnika, vendar nam je prijazen ženski glas v pisarni direktorja zagrebške Pri vredne banke povedal, da »je gospod Martin KatiCiC danes skupaj s pomočnikom na službeni poti.« Podobnega odgovora smo biti deležni tudi v Begunjah - direktor Vladimir Koščec je več dni službeno odsoten. Slednji je sicer pred dnevi povedal, da je Elan preteklo leto zaključil s 3 milijoni mark dobička, kar je še enkrat več kot leto poprej, kapacitete podjetja pa naj bi bile po njegovih besedah v polni meri zasedene tudi v prihodnje. Kot smo izvedeti včeraj, tekoče deluje tudi Elan v Bmci v Avstriji, ki mu je po nekaterih informacijah zaradi dolgov do Elanove stečajne mase grozil rubež.
Bo torej Elan po dveh letih, kot se je pred dnevi zareklo enemu od poročevalcev iz Lillehammerja, spet slovenski? Ce bo do tega res prišlo in če bo ta blagovna znamka med drugim tudi utirala pot enemu od velikih slovenskih gospodarskih projektov v ZDA, ponovno postaja aktualno staro vprašanje - zakaj ni Slovenija Elana kupila že leta 1991?
Vine Bešter
ZAGREB - V zagrebški Privredni banki v četrtek ni bilo mogoče dobiti uradne informacije o morebitni prodaji Elana, ker e zasedal upravni odbor. Neuradni viri pa zatrjujejo, da razprava o prodaji Elana na Hrvaškem ni nič novega, vendar ni asno, ali je dobro za Privredno banko, da Elan proda ali ne. 3o neuradnih govoricah bi Privredna banka s prodajo Elana dobila dovolj sredstev, da bi svojim varčevalcem lahko vrnila devizne prihranke, ki so zdaj zamrznjeni na hrvaških bančnih računih. Menda gre za vsoto 70 milijonov nemških mark, pri čemer pa ni jasno, ali bi Privredna banka toliko zahtevala tudi za Elan. Kakorkoli že, o prodaji Elana na Hrvaškem uradno ni še nič znano, saj gre zgolj za ugibanja.
Darko Pavičič
Evropa in svet Bosni obračata hrbet
_____DIPLOMATSKA KRONIKA_
Predsednik Kučan potuje v Izrael
NOVA GORICA - Blišča vojne - tudi pri naši južni sosedi na Hrvaškem še ni trajnega miru ■ zahteva od voditeljev naše države neprestano pozornost in skrb za to, da ne bi vojne grozote znova prizadele Slovenije. Zato ni odveč, če se še enkrat vrnemo k zadnjemu poslanskemu večeru Boruta Pahorja v Novi Gorici in k odgovorom Milana Kučana na njegova vprašanja in vprašanja poslušalcev v zvezi z vojno v BiH.
Bosanska kriza je le majhen izsek večje krize, ki na Balkanu traja v tem stoletju. Svet se je navadil opazovati le njen manjši del, torej vidi vojno le v Bosni in Hercegovini oziroma v Sarajevu. S tem se je rešil velike odgovornosti. Tega problema se ne da rešiti v Bosni, rešiti je treba ves Balkan. V tem stoletju je ta kar štirikrat destabiliziral Evropo (balkanske vojne) in
dvakrat ves svet (prva in druga svetovna vojna). Mir po balkanskih vojnah je bil vedno vsiljen s posredovanjem velesil, bistvenih težav pa ni ne rešil ne olajšal. Zdaj se te napake očitno ponavljajo. Napetosti med Srbi in Hrvati, med Srbijo in Kosovim, med Makedonijo in Grčijo, Bolgarijo niso nič novega. Po Kučanovem mnenju bi morali najprej sklicati mednarodno konferenco, na kateri bi se temeljito pogovorili izključno o Balkanu, o njegovih zgodovinskih, kulturnih, političnih, nacionalnih, verskih in gospodarskih vprašanjih, ki kalijo odnose na tem območju. To, kar se dogaja s krizo v Bosni, ki ji Evropa in svet obračata hrbet, je najslabše. Ruska podpora Srbiji in zahodno tiho strinjanje z njo pa kažeta, da postaja Balkan spet interesno območje velikih.
Vojko Cuder
LJUBLJANA - V začetku prihodnjega tedna bosta predsednik Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle odpotovala v tujino, seveda ne skupaj: predsednik Kučan se bo udeležil 4. srečanja Poslovnega foruma, ki se ga udeležuje več sto vodilnih poslovnežev z vsega sveta, minister Peterle pa odhaja na uradni obisk v Romunijo. Kučan bo govoril na plenarnem zasedanju foruma v Jeruzalemu, srečal se bo tudi z najvišjimi izraelskimi državniki: predsednikom VVeizmanom, premieram Rabinom in zunanjim ministrom Peresom. Lojzeta Peterleta bo gostil romunski kolega Teodor Melanescu, predvidena pa so tudi srečanja z najvišjimi državniki. Med Slovenijo in Romunijo ni kakšnih posebnih težav, počasi narašča
tudi gospodarska menjava: Slovenija je lani v Romunijo izvozila za 18, 4 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 14, 8 milijona dolarjev. Romunija je s Slovenijo sodelovala še v Času, ko ta ni bila mednarodno priznana. Jeseni 1991, kmalu po vojni v Sloveniji, je tedanji slovenski minister Dimitrij Rupel obiskal Bukarešto, slabo leto kasneje pa sta državi navezali diplomatske odnose. V Ljubljani je bil na uradnem obisku tudi romunski predsednik Ion Iliescu.
Na ponedeljkovem srečanju ministrov v Bukarešti bodo podpisati sporazum o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju, pripravljenih pa je še nekaj drugih sporazumov, med njimi tudi gospodarski.
V Ljubljani spomladi pričakujejo več obiskov tujih
državnikov: bolgarskega Stanislava Daskalova ter belgijskega Claasa, omeniti pa velja tudi uradni obisk Lojzeta Peterleta v začetku aprila v Grčiji. Kot pričakujejo, naj bi minister v Atenah podpisal tudi sporazum o odpravi vizumov. Grčija je namreč edina evropska država, ki od slovenskih državljanov še zahteva vstopni vizum. Načelni dogovor o odpravi vizumov sta ministra Peterle in Papuljas dosegla že septembra lani, zdaj gre le še za tehnični postopek.
Včeraj so na slovenskem zunanjem ministrstvu parafirati sporazum o kulturnem sodelovanju z Bolgarijo. V Ljubljani se namreč mudi bolgarski veleposlanik Fi-lev, ki je pooblaščen za Slovenijo.
Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - Izvršni odbor krščanskih demokratov je sinoči tudi uradno sprejel ponudbo, namenjeno socialdemokratski in ljudski stranki, o združitvi trojice v desnosredinsko stranko, ki naj bi nastopila že na lokalnih in potem tudi na državnozborskih volitvah. Zdaj je torej na potezi dvojica SDSS in SLS, ki se včeraj na ponudbo SKD uradno še ni odzvala. Glavni tajnik socialdemokratske stranke Branko Grims je povedal le to, da bo o možnosti združitve omenjene trojice verjetno zelo kmalu odločalo predsedstvo stranke, Ce bo potrebno, pa tudi svet SDSS. Tudi ljudska stranka bo - kot je povedal Janez Podobnik - najprej počakala na uradno sporočilo SKD in šele potem odločala o predlogu, ki sicer za SLS »ni nic novega«. Podobnik se strinja, da bo desnica morala složno nastopiti na volitvah, vendar ne kot ena stranka, ampak kot koalicija.
Tudi neuradni odmevi iz krogov dvojice SDSS - SLS kažejo precejšnjo skepso glede združitve desnice v eno samo megastranko. V ljudski stranki vztrajajo pri svoji znani tezi, da je politični prostor še premalo izoblikovan, da bi ga lahko za desetletja »zakoličili« samo z
Kongres bo 12. marca na Bledu
Včeraj popoldne se je sestal svet Liberalno-demo-kratske stranke, ki je tudi formalno sprejel odločitev o sklicu kongresa 12. marca na Bledu. Kot je znano, bodo takrat na Bledu štirje kongresi (kongres liberalnih demokratov, demokratov, ekozelenih in socialistov], popoldne pa naj bi na petem, skupnem kongresu nastala nova LDS. (T. S.)
dvema ali tremi velikimi bloki. Zelo preprosto povedano: ljudska stranka meni, da bodo o »zmagovalni opciji« na desnici odločale prihodnje volitve in da primata ne kaže že vnaprej prepuščati za zdaj največjim na tem delu političnega spektra - krščanskim demokratom.
Zanimivi so tudi argumenti zoper vstop socialdemokratov v novo veliko desnosredinsko stranko. Na ta naCin naj bi namreč SDSS prepustila levi, socialdemokratski prostor samo združeni tisti. Na to nedoslednost
Zadovoljni s proračunom
Včeraj je tudi tretja vladna stranka, združena lista, sporočila, da je s proračunskim dogovorom zadovoljna in da ponovna pogajanja koalicije niso potrebna. »Predlog je sprejemljiv in realen kompromis, v katerem so primerno uveljavljene zahteve, ki jih je združena lista postavila v memorandumu,« je na tiskovni konferenci dejal Miloš Pavlica. O obrambnem tolarju združena lista meni, da ni bil kršen noben dogovor in da pri odločanju ni šlo za prestižno politično vprašanje, ampak za »zagotovitev koncepta financiranja obrambe, ki je v okviru možnosti socialne države«.
Tako so vse tri vladne stranke (LDS, SKD in ZL) sporočile, da nova pogajanja o proračunu (ki jih zahteva minister Janez Janša] niso potrebna. Čeprav trojica strank torej ni enotna o upravičenosti »okle-ščenja« obrambnega tolarja, pa hujših zaostritev pri marčevskem sprejemanju proračuna pravzaprav ni pričakovati. (T. S.)
(da se bo namreC »leva« stranka združila z desnico) je v bistvu na tiskovni konferenci že odgovoril Lojze Peterle, ki meni, da SDSS niti po programu niti po dejanjih ni leva stranka v sedanjem smislu, ko to pomeni »staro« politično opcijo. Peterle je med argumenti za združitev omenil tudi dejstvo, da je SDSS komajda prišla v parlament v času, ko je knjigo njenega predsednika Janeza Janše že brala velika večina Slovencev. S tem je v bistvu opozoril na dejstvo, da ena sama karizmatična osebnost težko preživi volitve brez strankarskega zaledja. Prav glavni argument SKD - da je namreC v času združevanja Četverice na sredini - za stranke na desnici zelo tvegan »razdrobljen« nastop desnih strank na volitvah, sicer vse bolj upoštevajo tudi druge stranke. Vendar očitno na drugačen način: desnica naj bi nastopila skupaj kot »protikorupcijska«, v bistvu opozicijska koalicija vsaj treh strank. Prav na tej točki ostaja nepomirljivo nasprotje med SKD kot vladno partnerico in SDSS (ki je sicer tudi v vladi) ter SLS.
Tanja Starič
ZLSD o šolskem tolarju
LJUBLJANA - Predstavniki Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) so na novinarski konferenci predstavili stališča stranke do aktualnih političnih vprašanj na področju notranje in zunanje politike. Vodja strankine poslanske skupine Miran Potre je spregovoril o dosedanjem poteku februarske seje državnega zbora in pri tem poudaril, da je stranka zadovoljna predvsem s sprejemom zakona o t. i. šolskem tolarju, poleg tega pa tudi z dejstvom, da v novelo zakona državljanstva niso bili vključeni radikalni predlogi desnice, ki je želela še bolj zaostriti pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva. Potre je opozoril tudi na to, da precej parlamentarnih strank v javnosti obljublja eno, ob glasovanju v parlamentu pa se tega ne držijo. Pri tem je omenil predvsem Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije. (STA)
NOVO NA ODRU
August Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, Slovensko mladinsko gledališče, režija Eduard Miler, dramaturgija Tomaž Toporišič, igrajo: Nataša Barbara Gračner, Pavle Ravnohrib, MaruSa Oblak, premiera v Celovcu (Burgtheater) jutri ob 20.00, v Ljubljani (dvorana SMG) 10. 3. ob 19. 30, cena vstopnic 800 tolarjev, za Študente 600 tolarjev, predstava traja uro in petnajst minut in nima odmora.
»Polženska je danes tip, ki sili v ospredje, ki se prodaja za oblast, za odlikovanja, za povišanja, za diplome, kakor se je prej za denar, in namiguje na izrojenost; in izrojeni moški si menda podzavestno izbirajo družice med njimi, da množe in vzrejajo zastopnike neugotovljivega spola, ki se trapijo v življenju, a na sreCo propadejo, bodisi zaradi neskladja s stvarnostjo ali zaradi neustavljivega izbruha potlačenih gonov ali zaradi izjalovljenih pričakovanj, ker se ne morejo povzdigniti med ljudi,« je med drugim zapisal avtor besedila v uvodu v dramsko delo. Gospodična Julija je zgodba o strastni ljubezni, o ljubezni kot predajanju in ljubezni kot izkoriščanju ter volji do moti. Edvard Miler se vraCa k izvorom modernega gledališča, ki so za konec tega stoletja tudi povratek h gledališču igralca.	(V. S.)
Prizor iz Gospodične Julije (Foto: B. Sršen - Šterbenc)
ODKRUŠKI, gibalno gledališka predstava, koreografija in režija: Suzana Koncut, avtorska glasba Drago Ivanuša, nastopata Petra Govc in NataSa Konc, produkcija SOU v Ljubljani, premiera nocoj ob 20.30 v Galeriji SOU na Kersnikovi 4, ponovitvi 26. in 27. februarja ob 20.30, dolžina predstave je 45 minut, Cena vstopnice je 600 tolarjev, za študente 400 tolarjev.
»Gibalni mehanizem predstavlja prostor discipliniranega telesa, podrejenega vseobvladujoCe-mu enotnemu obrazcu. Nasproti mu stoji polje osebne ekspresije, ki ga določajo nepredvidljivost, enkratnost, neobvladljivost. Razmerja in konflikti med obema poljema so bili osnova gle-dališko-gibalnega projekta Odkruški,« so zapisali ustvarjalci predstave.	(V. S.)
Petra Govc in Nataša Konc v Odkruških (Foto: A. M.)
Irwin - inženirji podobe predora pod Kanalom
LJUBLJANA - Februarja je v francoskem mestu Lille potekal simpozij z imenom Tunnel vision (Podoba predora). Projekt je nastal na pobudo Alanne He-iss, direktorice Institute of Contemporary Art v New Yorku, ki je namesto enkratne svečanosti ob otvoritvi predora med Francijo in Anglijo organizirala tri srečanja umetnikov in teoretikov. Ostali dve srečanji bosta spomladi, pripravljajo pa tudi izid knjige, v kateri bodo zbrani projekti vseh sodelujočih.
Na srečanju v Lilleju je sodelovalo dvanajst priznanih teoretikov in umetnikov z različnih koncev sveta: John Gale, glasbenik in skladatelj, eden od ustanoviteljev legendarne rock skupine Velvet Underground Richard Deacon, angleški kipar, Denis Oppenheim, ameriški umetnik, eden od pionirjev »Land art, Body Art« - a, Thomas McEvilley, pisatelj in kritik iz New Yorka, da naštejem le nekatere. Svojo vizijo o tem, kaj tunel simbolno pomeni in kaj bi lahko z njim storili, je predstavila tudi slovenska skupina Irwin in predstavnik gledališča Noordung. Projekt skupine Irwin se imenuje Tunnel vision museum (Muzej podobe predora) in v tunelu vidijo priložnost za razmišljanje o vseh zavrženih in potisnjenih ikonah iz polpretekle zgodovine ter njihovo razstavo. Novi družbeni sistemi v Vzhodni Evropi se vsak dan sooCajo s problemom, kaj storiti in kako obravnavati ikone polpretekle zgodovine. Obstaja nekaj praktičnih rešitev, kako se lotiti tega problema, in te rešitve predstavljajo novo zgodovinsko stališče do zapuščenih kulturnih simbolov. Irvvini verjamejo, da to novo stališče zasluži posebno pozornost, kar odraža fenomen zgodovine in z njim polemizira, še posebej s kontroverznim področjem njene interpretacije. Kot možno rešitev za potisnjene ikone predlagajo, da se le-te razstavijo vzdolž tunela, tunel pa se preimenuje v Tunnel vision museum ali v Muzej kulturnega in historičnega presežka. Team znanstvenikov umetnikov in ostalih specialistov naj bi določil kriterije za sprejem eksponatov v tunel. Irvvini so svoja teoretična dognanja strnili v praktičen projekt. Projektorje z slikami teh ikon naj bi pritrdili na streho vlaka, ki pelje skozi predor, tako da bi bil potnik stalno soočen s slikami potisnjenih ikon in le-te ne bi samo bežale mimo njega. Projekt je seveda dobro premišljen in zastavljen, vprašanje pa je, kdo bo njegov investitor.	Irena Zakrajšek Weter
Praktična izvedba projekta Tunnel vision museum
Janez Pipan režira na Madžarskem Nocoj premiera Glorije v drugo
ZALAEGERSZEK - »V Zalaegerszeku sem imel na voljo najboljšo igralsko ekipo, ki jo premorejo, in tudi mnogo boljše tehnične in finančne pogoje, kot so sicer pri njih v navadi,« je pred nocojšnjo premiero MarinkoviCe-ve Glorije v Havesi Sandor Theatre v Zalae-gerszku povedal režiser predstave Janez Pipan. Dogovori o sodelovanju segajo v leto, ko je v Zalaegerszeku z velikim uspehom gostovalo MGL z Jančarjevim Klementovim padcem v Pipanovi režiji. K sodelovanju je režiserja povabil intendant gledališča Imre Hala-si, ki je tudi predlagal uprizoritev Glorije, ki jo je Pipan prvič režiral v PDG gledališču 1992. leta. »Novogoriška predstava je seveda še vedno “živa", zato se ne bo mogoče izogniti nekaterim bistvenim podobnostim med
obema. Mislim, da je temeljni miselni in estetski tloris nove predstave ostal isti ali zelo podoben,« je še povedal Janez Pipan. »Sicer pa gre za mnoge bistveno drugačne poudarke - summa sumarum pa vendarle za nov premislek vseh tem, ki jih prinaša Marinkovičev tekst in tako za novo predstavo, ki jo s prvo veže le površna podobnost.« V tokratni postavitvi Glorije sta sodelovala še Dušan Milavec in Boris BenCiC kot scenografa, kostumografinja Doris KristiC in koreografinja Tanja Zgonc, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Bea Palasthy (Sestra Magdalena/Glo-ria), Tarnaš Balogh (Ricardo Kozlovič), Endre Petczkay (Škof), Ignac Farkaš (Don Jere), Gyorgy Szatmari (Don Žane), Gergely Borhy (Don Florijo) in drugi.	(M. T.)
Nova plošča Parnega Valjka
Zagrebška skupina Parni Valjak je pred dnevi izdala novi album z naslovom Budenje (Prebujanje). To je prvi album te šestčlanska skupina, ki deluje od sredine sedemdesetih let, po izbruhu vojne na Hrvaškem. Plošča, na kateri je deset skladb, je izšla pri njihovi lastni založbi Esnaf, prvi hit pa je balada Sve još miriše na nju (Vse še diši po njej). Prek ljubljanske Založbe kaset in plošC, ki je dobila licenco za izdajo tega albuma pri nas, ploščo že dobite v naših trgovinah.
Solo projekt Alke Vuice
Alka Vuica, znana hrvaška tekstopiska, je izdala prvo samostojno ploščo z naslovom VVinnetou. Na njej je trinajst skladb, pri komponiranju sta ji pomagala Dino Dvornik in Tini Varga, gostujejo pa tudi Danijel, Josipa Lisac, Prano Lasič in Zdenka KovatiCek. Ker je na plošči predelava skladbe Sa druge Strane jastuka (preimenovana v S’ druge Strane vremena) beograjskega rokerja Baja-ge, plošCe pri najveCji hrvaški založbi Croatia Re-cords niso želeli izdati, zato so Vuici album objaviti pri zasebni založbi Croatia Ton.
Možna obnovitev The Eagles
Ameriška skupina The Eagles se bo verjetno ponovno zbrala. Skladbe te skupine,' ki je razpadla pred 12 leti, so pred nekaj meseci razni izvajalci predelati za posebno ploščo z naslovom Gomraon Thread, zaradi tega pa je poskočila prodaja starih plošC Eaglesov za 20 odstotkov. Skupini zdaj ponujajo 50 milijonov dolarjev za ponovno združitev, ploščo in turnejo.
Vrnitev dua Erasure
Angleški duo Erasure bo sredi marca izdal svoj novi single z naslovom Always (Vedno). Konec marca bosta Vince Clarke in Andy Bell alias Erasure izdala svoj Sesti album z naslovom I Say, I Say, I Say (Pravim, pravim, pravim). To bo njun prvi studijski album po treh letih. V tem Času sta izdala kompilacijski album z najveCjimi uspešnicami in EP Abbaesque, na katerem so bile štiri predelave starih hitov švedske skupine Abba. Plošča Abbaesque se je dolge tedne obdržala na prvih mestih lestvic po vsem svetu.
Podelili britanske glasbene nagrade
Minuli ponedeljek so v Londonu podelili britanske glasbene nagrade za leto 1993. Novinka leta je postala soul pevka Gabrielle, najbolje prodajani album je bil Bat Out Of Hell part II (Netopir iz pekla drugi del) pevca Meatloaf, najboljši mednarodni novinec je bila islandska pevka Bjork. Najboljši video je Pray (Moti) skupine Take That, najboljša britanska skupina so Stereo MC’s, najboljša plesna skupina pa M People. Najboljša pevka je Dina Caroll, najboljši pevec je Sting. nagrado za življenjski prispevek k britanski glasbi pa je dobil Van Morrison.
Pripravil: M. K. M.
IZŠLO JE / PLOŠČE IN KASETA
Ryuichi Sakamoto: Little Buddha (Original Soundtrack); (Milan, 1994); CD; filmska glasba; 58 min; uvoz in distribucija: LOSEDIA, Nova Gorica; naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah; 2.300 SIT.
Ryuchi Sakamoto, znameniti japonski klaviaturist in skladatelj, je v zadnjih letih zelo iskan. Napisal je glasbo za Visoke pete, Gaj v sahari in Viharne vrhove ter glasbo za slovesno otvoritev olimpijskih iger v Barceloni. Lani je po desetih letih oživil svojo znamenito japonsko skupino YMO in z njimi izdal novo ploščo, Oliver Stone pa ga je zaprosil, da napiše glasbo za njegovo prvo in zelo kontroverzno, kvazi-virtualno-resni-Cnostno televizijsko serijo Divje palme, in Sakamoto mu takšne želje seveda ni mogel odbiti. Glasba za novi Bertoluccijev film Little Buddha je mešanica vseh dosedanjih Sakamotovih dejavnosti: nekaj je Ciste klasike v izvedbi simfoničnega orkestra, nekaj meditativno nastrojenih tem, brez indoki-tajsko zvenečih napevov lokalnih zborov tudi ni šlo. Ker pa gre navsezadnje le za glasbo, katere prvenstvena naloga je, biti dobra podlaga za film, je nekaj tem zvočno
nekoliko nepopolnih, v filmu pa verjetno delujejo povsem primerno. Zelo solidno nadaljevanje njegove glasbe za Zadnjega kitajskega cesarja in Gaja v Sahari.
(M.K.M.)
-nlvi.i ruo»jfii£N)KU;ivu, muhi a ririi m sui vijjru k ■ ezMfltpst/f j;, < <*w>rrrrw n> vtricni &*KWt>rr>
r ' IITTJLE BUDDHA j
J	i. m - i:i 53 ■ : < ri
,< r* '	-
*	k	<' •
: • <
- < f ' -V GA
‘ C"' ^
, ■	'	«	4
^ r>-ev
Prijavo kazaliste: Lupi petama (BaotiC, 1993); kaseta, 35 min; rock; naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah; 800 SIT.
Prijavo kazalište je ploščo Lupi petama izdalo že v začetku minulega leta, vendar so postale poti iz Hrvaške v Slovenijo precej zapletene, zato takšne zamude pri uvozu njihovih plošč. Kaseta Prljavcev je izšla pri novi privatni založbi BaotiC, tako da je zamuda verjetno tudi rezultat njihove neu-tečenosti v posel ter slabih stikov s Slovenijo. Lupi petama je prva plošCa Kazališta po vojni na Hrvaškem. Njihov zadnji album Devedesete, ki je izšel spomladi 1991, je po eni strani naletel na precej slab odziv občinstva, po drugi pa so njegovo prodajo neusmiljeno prekinili Knin, Pakrac in Vukovar. V Času dvoletnega počitka je nastalo osem skladb. Hitrejše in bolj udarne pesmi so obremenjene z "dajmo, roke gor in pojte” pridihom in občutkom izumetničenosti. Kazalište se bolj znajde v baladah, kot sta Kiše jesenje in Ptico malena. Vojna ni rezultirala samo v dolgem premoru, ampak tudi v domoljubnih naslovih tipa Lupi petama, reci sve za Hrvatsku ali Pet dana
ratujem, subo-tom se zaljublju-jem. NajveCji hit plošCe pa je slavonsko obarvana in s tamburicami podložena gostinska Uza-lud vam trud sviraci
[M. K.M.j
Različni izvajalci: Sedem velikih pevcev židovskih liturgij (Buda, 1994) dvojni CD, etno, 64 + 65 min. Distribucija NIKA, cena 3100 SIT, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj.
Čeprav se sliši Čudno, je to še vedno etnična glasba: židovska verska glasba iz 30. let tega stoletja, ki so jo pevski mojstri ob sobotah peli v sinagogah. Dve ali tri ure solo petja, kijev veliki meri temeljilo na improvizaciji, je pomenilo globok glasbeni izraz religiozne tradicije, vendar s svobodo interpretacije in ustvarjanja, ki je značilno za židovsko liturgijo. Na nenavadni dvojni CD plošCi so zbrane izbrane pesni sedmih židovskih liturgičnih pevcev t.i. hazanout stila iz vzhodne Evrope. Višek svoje popularnosti so pevski mojstri, ki so bili rojeni v Rusiji in Ukrajini, doživeti v 30. letih, ko so tudi snemati plošCe na 78 obratov. V tistem Času so se zelo dobro prodajale, saj skoraj ni bilo židovskega doma brez gramofona. Pevci so postati prave glasbene zvezde, seveda z verskim ozadjem. Iz sinagog so se preseliti v koncertne dvorane, hodili so na turneje, končno so se vsi z izjemo enega naseliti New York Cityju, kjer so spet zavzeti vidna mesta v židovskem svetu. Se najbtižja glasbena primerjava živodskih liturgij je opera: izrazit in dramatičen moški glas razvija močne vokalne linije, izza katerih se občasno slišijo resnobne orgle. To vsekakor ni glasba, ki bi jo lahko poslušati za zabavo (glede na ek-
------------------skluzivnost plošCe
—I8E5&2M&&gre založbi Buda pohvala, da je dvojni CD sploh izdala), je pa zanimiv del glasbenega mozaika sveta in avtentičen del židovske glasbene dediščine izrazito verskega značaja izpred 60. let.	(D. C.)
Benito Merimo: D’oro e di sangue (Buda, 1944) CD, etno, 64 min. Distribucija Nika, cena 1550 SIT, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj.
Francoska založba etnične glasbe Buda Records razširja založniško dejavnost na dve skoraj diametralno nasprotni glasbeni področji. Eno predstavlja etnična glasba z izrazito dokumentarno in etnomuzr-kološko vrednostjo, npr. avtentični posnetki sibirske glasbe, drugo pa sodobna interpretacija tradicionalne glasbe, ki je z lahkotnejšim značajem dostopnejša širšemu krogu poslušalstva. V zadnjo zvrst sodi tudi nova plošCa italijanskega šansonjepa Benita Medina s Sicilije, ki je pri založbi Buda izdal že veC CD plošC. Najnovejša prinaša njegove avtorske skladbe, ki temeljijo na izročilu starih sicdljanskih pesmi. Tradicija za prihodnost? Spoj tradicije in sodobnega pristopa v glasbi je povsem mogoC in v pesmih Benita Medina tudi dovolj dober, da ne izpade pocukrano ali izumetničeno. Za nekoliko nostalgične pesmi je poleg umirjenega vokala značilna preprosta glasbena spremljava, predvsem kitara in violončelo, pa tudi pišCal in harmonika. Besedila pesmi so zapisana v italijanščini, francoščini in angleščini, tako da si vsakdo lahko tudi prebere, o Cem Benito Medino poje. Toda besede na papirju skoraj povsem izgubijo svoj pomen, živijo lahko edino kot melodije ob otožni glasbeni spremljavi. Zvočne štorije s Sicilije imajo posebno privlačnost; Čeprav sodobne, v njih živi nekdanjost. Ponujajo nekaj pravega glasbenega užitka za umirjene večere ali pozne nočne ure.	(D. C.)
. PlerrePlnchik	
Bere3eChagy 4	m piffptii
Zavel Kwartto	
David Roitman	
Vossde Rnsenblatt	
	
Mordecai Hcrshmtm	■
Gerson Sirota	#11
LmiacauuM, sei>roiuroscfflnoRS
iienitoMerlino
Dwr> čdi MiSgBV . T ”
S--	** •
-S-

VČERAJ NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Compagnonijeva in Di Centova podarili Italiji še dve zlati kolajni
Compagnonijeva potrdila vlogo favoritinje, Mauela Di Centa pa je s petimi olimpijskimi kolajnami dokazala, da je trenutno najmočnejša
KOLAJNE
■ftlVlllilt!Vl!V9l!l				
Do četrtka, 24. februarja				
Država	Z S		B	Sk
Rusija	10	7	4	21
Norveška	8	9	3	20
Nemčija	6	5	6	17
Italija	6	3	8	17
ZDA	5	3	1	9
Kanada	3	4	4	11
Švica	2	3	2	7
Južna Koreia	2	1	0	3
Avstrija	1	2	4	7
Japonska	1	2	1	4
Švedska	1	1	0	2
Uzbekistan	1	0	0	1
Belorusija	0	2	0	2
Kazahstan	0	2	0	2
Nizozemska	0	1	3	4
Francija	0	1	2	3
Finska	0	0	4	4
Slovenija	0	0	1	1
Vel. Britanija	0	0	1	1
Kitajska	0	0	1	1
Ukrajina	0	0	1	1
				
Današnji
spored
Hafjell
9.30/13.00 Smučanje, moški, kombinacijski slalom
Olimpijski park
10.00	Biatlon, ženske, štafeta 4x7.5 km
12.30	Smučarski skoki,
90 m posamezno Olimpijska dvorana
14.00	Hitrostno drsanje, ženske 5.000 m
Olimpijski amfiteater Hamar
19.00	Umetnostno drsanje, ženske, prosti program
Olimpijska votlina Gjovik
19.30	Hokej, polfinale, Kanada-Finska Hakon Hall
21.00	Hokej, polfinale,
Svedska-Rusija

Po svojem fenomenalne teku se je Di Centova kar zgrudila na tla (Telefoto AP)
Oči ljubiteljev športa Fenomenalna Italijan- movanje v umetnostnem
so bile včeraj usmerjene na dve progi: na veleslalomsko in na tekaško.
Posebno težko je bilo predvideti razvoj dogodkov pri veleslalomistkah, kjer je bilo precej tekmovalk, ki so imele dokaj izenačene možnosti za osvojitev ene izmed kolajn. Izkazalo pa se je, da je ohranila najhladnejšo kri (in najboljšo kondicijo) prav Italijanka Deborah Compagnoni, saj je v obeh vožnjah vozila res izjemno dobro, lahko bi celo rekli za razred boljše od tekmic. Le enkrat samkrat ji je v drugi vožnji tik pred ciljem grozilo, da bo zaradi strahovitega ritma vožnje šla s proge, toda mojstrsko se je ujela in zmagala z naskokom 1 ”22, ki ne dopušča dvomov. Drugouvrščena Ertlova je potrdila srečni trenutek nemških smučarjev na teh igrah, Schneiderjeva (Švica) pa je uspela za borih 9 stotink sekunde ubraniti bron pred VVachterjevo. Dobra sedma je bila Ma-gonijeva. Slovenke so svoje vodstvo razočarale, saj je načrtovalo vsaj eno izmed njih v prvi deseterici. Zgodilo pa se je tako, da je uspelo le Pretnarjevi priti do 12. mesta, Hrovatovi do 20. in tako zdaj preostane le še upanje na revanžo v sobotnem slalomu.
Naj še povemo, da se je Compagnonijeva po prihodu na cilj spomnila nesrečne Ulrike Mayer, ki se je nedavno med tekmovanjem ubila in ji je posvetila svojo včerajšnjo zmago. Gesta, s katero si je pridobila v Lilleham-merju mnogo simpatij.
ska tekačica Di Centa je v teku na 30 km spodnesla vso severnjaško elito in realizirala dosežek, o katerem lahko govorimo le v superlativih: iz vsakega od svojih petih nastopov na teh igrah je prinesla olimpijsko kolajno. Srebro je včeraj pripadlo Norvežanki Marit Wold, bron pa finski tekačici in veteranki Marji-Liisi Kir-vesniemi.
Končano je tudi tek-
smučanju. V skokih je pri moških zmagal Švicar Schoenbaechler, pred Kanadčanoma Larochem in Langloisem, pri dekletih pa je bila prva Uzbeki-stanka Cerjazova, pred Svedinjo Lindgrenovo in Norvežanko Lidovo.
Končni vrstni red ekipnega tekmovanja nordijskih kombinatorcev pa je tak: 1. Japonska, 2. Norveška in 3. Švica. Italija je bila 11.
DANES V LILLEHAMMERJU
Danes na spored moški slalom za kombinacijo
Slovenski tekmovolci nimajo možnosti za boljšo uvrstitev
LILLEHAMMER - Od slovenskih športnikov bodo na olimpijskih igrah danes nastopili skakalci in alpski smučarji. Slednji se bodo pomerili v kombinacijskem slalomu, potem ko so kombinacijski smuk opravili že pred enajstimi dnevi.
Favorit za zmago v kombinaciji je Norvežan Lasse Kjus, ki je najbolje speljal smuk v Kvitfjellu, slovi pa tudi kot soliden slalomist. Norvežana lahko presenetita rojak Kjetil Andre Aamodt, ki je bil šesti v smuku, zaostaja pa 54 stotink sekunde, in Marc Girardelli s 66 stotinkami zaostanka, medtem ko bo težko še kdo posegel v boj za odličja. Od slovenskih smučarjev ima najboljše izhodišče Miran Ravter, ki za vodilnim zaostaja slabi dve sekundi (16. mesto), Mitja Kunc ima zaostanek 3.06 sekunde, Jure Košir 4.22 in Gregor Grilc 8.66 sekunde. Nekaj možnosti za uvrstitev med deseterico ima najboljši slovenski slalomist Jure Košir.
Današnja tekma skakalcev na srednji skakalnici je zadnja priložnost za domačega šampiona Espena Bredesena, da poseže po zlati kolajni, prav tako pa tudi zadnja priložnost za slovenske skakalce, da popravijo izredno slab vtis z obeh
tekem na veliki skakalnici. Vodilni v skupni razvrstitvi za svetovni pokal se je odločil, da bo napadel na vso moč. Toda Jensu Weissflogu, ki je v izjemni formi, se obeta tudi tretja zlata kolajna, s čimer bi ponovil dosežek Mattija Nykaenena z olimpijskih iger v Cal-garyju leta 1988. Brede-sen sploh noče pomisliti na to možnost in je velikemu tekmecu obljubil veliki dvoboj. Na včerajšnjem treningu sta oba po enkrat dosegla najboljšo daljavo serije. Bre-desen je v prvi skočil 94 metrov, VVeissflog pa v drugi še pol metra več, medtem ko se je najdaljši skok dneva posrečil Japoncu Jinyi Nišikati (98.5 metra).
Slovenski skakalci tudi na zadnjem treningu, po katerem je vodstvo reprezentance določilo četverico, ki bo danes nastopila, niso blesteli. Vseh šest tekmovalcev je najdlje skočilo v tretji seriji. Robert Meglič (93 metre), Matjaž Kladnik (92.5 metra) in Samo Gostiša (92 metra) so si že pred zadnjim skokom zagotovili nastop, četrti mož pa bo Dejan Jekovec (84.5 metra), čeprav sta bila Matjaž Zupan (85 m) in Franci Petek (86 m) v svojem najboljšem poskusu za malenkost daljša.
Jasna Milinkovič
JUNAK DNEVA - MANUELA Dl CENTA
Pet olimpijskih kolajn bera ki jo zmore le malokdo
Kdo je ženska, ki je Italiji letos priborila že pet olimpijskih kolajn in je presenetila ves smučarski tekaški svet ter postala ena izmed osrednjih športnih osebnosti lillehammerskih iger? Skušajmo o njej nanizati vsaj nekaj glavnih podatkov, da bi osvetlili njen lik tudi z druge strani, ne le s tiste, ki kaže v številkah le njene izredne športne dosežke.
Manuela Di Centa se je rodila 31. januarja 1963 v videmski pokrajini, v Paluzzi. Stara je torej 29 let. Visoka je 163 cm, ko je pa na višku svoje tekmovalne forme tehta 55 kg.
Njen prvi trener je bil njen oče, ki jo je privedel (leta 1980) do državne reprezentance. Po poklicu je gozdna čuvajka, logar ka, za barve te službe pa tudi tekmuje.
Letos je Di Centova osvojila že pet olimpijskih kolajn: dve zlati, dve srebrni in eno bronasto. Ne smemo pozabiti, da je že pred dvema letoma osvojila prvo olimpijsko (bronasto) kolajno
v Albertvillu tako, da jih ima v svoji zbirki skupno že šest.
Furlanska tekačica je, kar se tiče olimpijskih nastopov, že prava veteranka. Njen letošnji v Lillehammerju je namreč že četrti. Pred tem je nastopila tudi v Sarajevu leta 1984, v Calgaryju 1988 in Albertvillu 1992.
Njeno življenje, pa ne le športno, je bilo polno vzponov in padcev. Ze leta 1982, ko ni nihče niti pomislil na to, da bi lahko italijanske tekačice kaj po-
menile v mednarodnem merilu je kot 19-letnica na svetovnem prvenstvu v Falunu opozorila nase. Istega leta se je tudi poročila in se preselila v Milan, toda po sarajevskih igrah se je zaradi vprašanja avtotransfuzije sprla s federac ijo, obrnila je hrbet snegu ter se posvetila za tri leta atletiki. Nato se je ločila od moža in se spet vrnila na smuči. Italijanska reprezentanca je tedaj že začela "grebsti" in Manuela je dosegla nekaj vidnih rezultatov. Spet se je zapletla v neko sentimentalno razmerje, a ko je spoznala zgrešenost svoje izbire se je spet ločila, se vrnila v Paluzzo, a je nevarno zbolela na tiroidni žlezi, kar je njene športne možnosti znižalo na 70 odstotkov. Toda Di Centova se je skrbno zdravila, ozdravela in je z velikimi koraki začela stopati proti svetovnemu tekaškemu vrhu.
Vse ostalo je stvar teh dni: v pravem času se je na pravem mestu znašla prava ženska in prava športnica: Manuela Di Centa.
18
Petek, 25. februaija 1994
LILLEHAMMER

SMUČARSKI TEKI / NA 30 KM DOLGI PROGI JE MANUELA Dl CENTA PREMOČNO ZMAGALA r NORDIJSKA KOMBINACIJA
Diugo zlato za Manuelo
Za Italijanko že peta kolajna na teh igrah
LILLEHAMMER - Italijanka Manuela Di Centa je z zmago v teku na 30 kilometrov v klasičnem slogu osvojila svojo peto kolajno na olimpijskih igrah v Lilleham-merju, drugo zlato. Uspeh v štafeti je očitno vzpodbudil tudi norveške tekačice, saj si je drugo mesto pritekla Marit Wold, bron pa je pripadel resnični veteranki svetovnega teka na smuCeh Marji-Liisi Kir-vesniemi.
Manuela Di Centa je osvojila kolajno v vseh disciplinah ženskega teka na smuCeh na teh olimpijskih igrah. Zmagala je na 15 km v prostem slogu in vCeraj na najdaljši razdalji v klasičnem slogu, ter osvojila srebrna odličja na 5 kilometrov v klasičnem slogu, na 10 kilometrov v zasledovalnem teku in še z italijansko štafeto na 10 km v zasledovalnem teku in še z italijansko štafeto. Trideseletna Italijanka iz Paluzze je vseskozi narekovala tempo in vodila od starta do cilja, najbolj pa se je bala Rusinje Ljubov Jegorove, ki je startala neposredno za njo. Pet nastopov je zahtevalo veliko moči, najhujše tekmice, tokrat so to bile Norvežanke in neuničljiva Kirvesniemije-va, pa so kako tekmo tudi izpustile. »Najbolj ot-pimisticen človek v celi Evropi je konCno imel prav,« je dejala dobitnica srebrnega odličja Marit Wold, v mislih pa je imela reprezentančnega trenerja Arilda Joergen-sena. »Sama nikoli nisem niti upala pomisliti na kolajno. Ves Cas sem imela v mislih samo to, da moram teci Cim hitreje. Arild je zmeraj verjel vame, tudi ko so drugi že obupovali. Veliko mu dolgujem. Vsa dekleta iz reprezentance so se uvstila med prvo deseterico. Saj to je Čudovito,« je še dodala 29-letna tekačica iz Brom-me, življenjska sopotnica nekdanjega izvrstnega norveškega tekača Paala Gunnerja Mikkel-splassa. Praznih rok so prvič na teh olimpijskih igrah ostale Rusinje, saj je bila njihova najboljša tekaCica Ljubov Jegoro-va peta, Jelena Vaelbe pa šesta.
V svetovnem pokalu še naprej vodi jegorova pred Di Cento in Vael-
bejevo.
Rezultati: 1. Di Centa (Ita) 1; 25:41.6, 2. Wold (Nor) 1; 25:57.8. 3. Kir-vesniemi (Fin) 1; 21:13.6, 4. Dybendahl (Nor) 1; 26:52.6, 5. Jegorova (Rus) 1; 26:54.8, 6. Vaelbe (Rus) 1; 25:57.4, 7. Nybraaten (Nor) 1; 27:11.2, 8. Rolig (Fin) 1; 27:51.4, 9. Nagejkina (Rus) 1; 27:57.2, 10. Moen (Nor) 1; 28:18.1.
Svetovni pokal - posamezno: 1. Jegorova (Rus) 560, 2. Di Centa (Ita) 526, 3. Vaelbe (Rus) 440, 4. Belmondo (Ita) 340, 5. Gavriluk (Rus) 270, 6 Lazutina (Rus) 267, 7. Kirvesniemi (Fin) 253, 8. Nybraaten (Nor) 243, 9. Nagejkina (Rus) 238, 10. Dyben-dahl (Nor) 203; pokal narodov - ženske; 1. Rusija 2663, 2. Italija 1360, 3. Norveška 1069, 4. Finska 794, 5. Švica 409; skupno: 1. Rusija 3889, 2. Norveška 3585, 3. Italija 3057, 4. Finska 2556, 5. Švedska 1123. (J.M.)
V V
-	v.4*
Japoncem prva zlata kolajna na teh igrah
Domačini Norvežani drugi bron pa so osvojili Švicarji
LILLEHAMMER -Prva Japonska, druga Norveška in tretja Švica: takšen je končni vrstni red moštvenega tekmovanja nordijskih kombinatorcev na olimpijskih igrah. Japonci so že po skokih imeli velikansko prednost 5:07 minute, tako da so Norvežani že vedeli, da nimajo prav nobene možnosti, da bi lahko presenetili japonsko trojico. »V zadnji predaji sem tekel povsem sproščeno, kajti kolega pred mano sta bila izvrstna. Zal mi je, da nisem osvojil posamične zlate kolajne, zato pa sem tem bolj vesel ekipne,« je v cilju povedal zadnji tekaC v japonski ekipi Kenji Ogivara. Trener Norvežanov Ludvik Zajc je bil po skokih izjemno jezen na Freda - Boerreja Lundberga, ker mu olimpijski zmagovalec pred nastopom ni pove-, dal, da ne najde prave motivacije, kajti prav
Lundberg je Norvežanom nakopal tri minute zaostanka. »Z olimpijskih iger bom odšel z zlatom in srebrom. Ce ljudje niso zadovoljni s takim izkupičkom, se bom drugič bolje potrudil,« je dejal Fred-Boer-re Lundberg.
Rezultati: 1. Japonska (Abe, Kono, Ogivara) 1; 22:51.8, 2. Norveška (Apeland, Vik, Lundberg) + 4:49.1, 3. Švica (Kempf, Cuendet, Schaad) + 7:48.1, 4. Estonija (Freimuth, Le-vandi, Markvardt) + 10:15.6, 5. Češka (Pa-nek, KuCera, Maka) + 12:04.1, 6. Francija (Guillaume, Michon, Guy) + 12:41.2, 7. ZDA (Jarrett, Lodvvick, Heck-man) + 13:15.6, 8. Finska (Sarparanta, Mandla, Nurmela) + 13:27.6, 9. Avstrija (Riedelsper-ger, Stecher, Gottwald) + 15:17.7, 10. Nemčija (Dufter, Braun, Abratis) + 15:33.6, 11. Italija (Pinzani, Longo, A. Ce-con) + 22:20.3 (J.M.)
ALPSKO SMUČANJE / DEBORAH POTRDILA VLOGO FAVORITINJE
Veleslalom Italijanki Compagnonijevi
Jasna Milinkovic
HAFJELL - »Tvegala sem vse in uspel mi je veliki met. Presrečna sem ob zlati kolajni, ki jo bom posvetila Ulli Maier,« je po zmagi v olimpijskem veleslalomu na smučišču v Hafjellu dejala Deborah Compagnoni, ki je prepričljivo ugnala vse tekmice. Srebrno odličje si je prismuCala vse boljša Nemka Martina Ertl, bronasto pa veteranka Vreni Schneider. Slovenske tekmovalke so dosegle manj kot so pričakovale. Najboljša je bila Spela Pretnar, ki je osvojila dvanajsto mesto, Urška Hrovat je na koncu zasedla dvajseto mesto, medtem ko sta Katja Koren (v prvem) in Alenka Dovžan (v drugem teku) odstopili.
Kajta Seizinger ni samo izvrstna v. smuku in superveleslalomu, temveč je Nemka s startno številko 2 opozorila, da bi utegnila presenetiti tudi v veleslalomu. Prehitela jo je šele Vreni Schneider, ki je na valovito progo s številnimi
:"" ;				rm			n	)
	r i u	r u	u	u	^ T LA		U	
miral - odžeja do zmage
naravna, mineralna, manj gazirana, nizkomineralizirana voda
M
Aei
fff
zahrbtnimi kuclji šla kot osma, najboljši Cas prvega teka, ko je progo s 53 vratci zakoličil trener Avstrijk Filip Gartner, pa je dosegla Deborah Compagnoni. Takoj za Italijanko je nastopila Anita VVachter, ki se je pred enim tednom otepala z boleznijo in prišla na drugo mesto, dokler se z dokaj visoko startno številko 28 ni pripeljala mlada Nemka Hilde Gerg, ki je še najmanj zaostala za Compagno-nijevo.	Slovenske
smučarke so se trudile po najboljših moCeh. Urška Hrovat paC ni specialistka za veleslalom in je nekoliko zaostala, Alenka Dovžan in Spela Pretnar pa sta vozili preveč trdo na tej specifični progi, na kateri morajo smuči Cim bolj neposilje-no drset, in sta se uvrstili na 14. oziroma 15. mesto. Katja Koren je naredila napako že v zgornjem delu proge, temu pa je nemara botrovala tudi lažja poškodba med ogrevanjem. Mariborčanka je z roko zadela vratca, kol se je upognil in jo je močno udaril po hrbtu, tako da jo bolijo hrbtne mišice.
V drugem teku je prva šla na progo Spela Pretnar. »Naredila sem eno veliko napako in zaradi tega Cas ni bil tako dober, kot bi lahko bil. Malo sem že izmučena, pa tudi poškdba gležnja me je spravila s tira,« je povedala smučarka z Bleda, ki
je na koncu bila najboljša med slovenskimi tekmovalkami, saj je Dovžano-va odstopila v drugi vožnji. »Malo sem bila utrujena in sem se hotela prehitro vleci,« je svoj odstop v šali komentirala MojstranCanka. »Peljala sem pač kolikor so mi dovoljevale moči, ker sem še bolna. Malo sem bila presenečena, da je bila proga tako hitra v prvem teku. Tokrat sem smuči preveč spustila in se mi ni izšel zavoj. Vrgla sem se vanj s težo na zgornji smučki in ni bilo pomoči. Na vsak način sem hotela izboljšati 14.mesto,« je o svojem
nastopu povedala Alenka Dovžan. Podobno se je pripetilo tudi Katji Seizinger, ki je morala s proge, zato pa je prijetno presenetila njena rojakinja Martina Ertl. »Nisem mogla izgubiti ničesar, v drugo sem zares smučala zelo hitro,« je povedala Nemka, ki ji ni bila kos niti slovita Vreni Schneider, ki pa je vendarle prišla do kolajne. »Danes bi lahko bila tudi Četrta ali peta. Kolajne sem zelo vesela. Druga proga je bila zelo hitra, jaz pa imam raje bolj tehnične postavitve,« je dejala Švicarka. Anita VVachter je v drugo zao-
stala za njo, Hilde Gerg pa je v ena vratiča malo pred ciljem prismučala preveč hitro, ni jih mogla speljati in je morala v sneg. Čeprav je že po prvem teku Deborah Compagnoni imela skorajda sekundo prednosti pred Ertlovo, je Italijanka znova smučala zelo napadalno in na koncu zasluženo slavila zmago z veliko prednostjo. Od Slovenk je na startu bila še Hrovatova, ki pa je z mislimi že povsem pri sobotnem slalomu in bi včerajšnji nastop rada Cim prej pozabila.
Z dosežkom deklet pa ni bil zadovoljen niti Jaro
Kalan, šef ženske reprezentance, saj so načrtovali uvrstitev vsaj ene tekmovalke med prvih deset.
Rezultati: 1. Compagnoni (Ita) 2:30.97, 2. Ertl (Nem) 2:32.19, 3. Schneider (Svi) 2:32.97, 4. VVachter (Av) 2:33.06, 5. Merle (Fra) 2:33.44, 6. Twardokens (ZDA) 2:34.41, 7. Magoni (Ita) 2:34.67, 8. Kjoerstad (Nor) 2:34.79, 9. Zeller Baehler (Svi) 2:35.14, 10. Meier-Hoeck (Nem 2:35.22, 11. Hoeb (Liech) 2:36.09,	12. Pretnar
2:36.11, ... 20. Hrovat (obe Slo) 2:38.16.
LILLEHAMMER
■r
POGOVOR S ŠPORTNIKOM - IGOR MOŽE
Na olimpijskih igrah bi lahko bila tudi kakšna igra z žogo
Pri fantih več zanimanja za olimpijske igre kot pri dekletih - Razprava o birokratskih aspektih prevozov dragocenih športnih rekvizitov
Igor Može je po poklicu špediterski uradnik, sicer pa eden najvidnejših zamejskih odbojkarskih delavcev. Na njegov poklic smo pomislili, ko smo se spomnili, da je med tolikimi stvarmi, ki se skrivajo za fasado olimpijskih iger, zelo pomembno tudi vprašanje prevozov, saj je od njih na določen način odvisno tudi osvajanje olimpijskih kolajn.
Kako bi vase podjetje opravilo naročilo, recimo, za prevoz italijanskih bobov v LiHehammer?
»Takega naročila doslej še nismo imeli, vendar bi ga sprejeli. Verjetno bi tak prevoz opravili po morju, Ce bi bilo dovolj Časa, seveda. Tak prevoz se najbolj izplača. Pa tudi sicer je najlažje z ladjo.«
In Ce bi se mudilo?
»Potem bi prišlo, kajpak, v poštev le letalo, vendar bi morali za to najeti posebno podjetje, ki se ukvarja z letalskimi prevozi.«
Pošiljka bobov sicer nima izredne vrednosti (Čeprav stane vsako vozilo
nekaj desetin milijonov lir), je pa vsekakor zelo važna. Je treba za to doplačati kako dodatno zavarovanje?
»Verjetno bi bilo treba. Vsekakor pa običajno tako pošiljko zavaruje tudi sam pošiljatelj.«
Potrebujejo take olimpijske pošiljke posebno carinsko dokumentacijo?
»Ne, potreben je le ATA Gamet, en sam dokument za vse mejne prehode, do Norveške, Čeprav ta ni članica Evropske gospodarske skupnosti.«
Kaj pa nevarnost, da bi prišlo med transportiranem do namernih poškodb, recimo, da bi poškodovali drsalke bobov?
»Take tovore, običajno, špediter le zaplombira, drugih varnostnih korakov pa ne podvzame.«
Morda lahko spremlja tovor tudi naročnik prevoza, da ga osebno nadzoruje?
»To je mogoCe in v takih primerih skoraj nujno. Verjetno pa je tudi v resnici tako, da predstavnik naročnika spremlja tako
pošiljko.«
Se dve vprašanji kot športnemu delavcu: opažate pri članih vašega društva med tekmovalci določeno zanimanje za zimske olimpijske igre?
»Ker so tekmovalci v Času tekem večinoma v šoli ali službi neposrednim prenosom bolj redko sledijo. Vec zanimanja kažejo vsekakor fantje, dekleta pa bolj slede umetnostnemu drsanju, kot drugim športom.«
Kot Človek, ki se ukvarja s panogo, kjer je osnovni rekvizit žoga, imate morda občutek, da bi moralo biti na zimskih olimpijskih igrah veC športov z žogo, ne le hokej na ledu?
»Morda bi bil res lahko še kakšen, a nimam natančne predstave, kako naj bi izgledal. Morda bi lahko vpeljali (po vzgledu beachvolleya) tudi nekak snowvolley, odbojko na snegu. Seveda, ne bi smeli igrati bosi, kot na plaži, Čeprav severnjakov, verjetno, tudi to ne bi posebno motilo.«
HOKEJ NA LEDU
Švedska - Rusija Finska - Kanada v polfinalu
Rusija izločila Slovaško, ki je pričakovala nastop v finalu
Švedska - Nemčija 3:0
(0:0,1:0, 2:0)
STRELCI: 1:0 (35) -Stillman, 2:0 (48) - Orn-skog, 3:0 (50) - Svensson.
KAZNI: Švedska 16, Nemčija 26 minut.
Rusija - Slovaška 3:2 (1:2,1:0, 0:0,1:0) STRELCI: 0:1 (11) -Stastny, 1:1 (16) - Tor-gajev, 1:2 (20) - Satan, 2:2 (49) - Nikolišin, 3:2 (69) -Vinogradov.
KAZNI: Rusija 18, Slovaška 16 minut.
Za 9. mesto: Francija -Italija 2:3 (1:1, 1:0, 0:2) STRELCI: 1:0 (1) - Sau-nier, 1:1 (12) - Pavlu, 2:1 (39) - Arcangeloni, 2:2 (55) - Figliuzzi, 2:3 (56) -Zarillio.
KAZNI: Francija 10, Italija 8 minut.
LILLEHAMMER Švedska je v tretjem četrtfinalnem srečanju po pričakovanjih premagala Nemčijo, v zelo izenačeni tekmi pa je repr^entanca Rusije minuto in 21 sekund pred koncem podaljška dosegla gol in izločila Slovaško, ki je od tega nastopa na olimpij-
skih igrah pričakovala nič manj kot nastop v finalu.
V	polfinalnih srečanjih se bosta danes pomerili Finska in Kanada ter Rusija in Švedska. V finsko-kanadskem obračunu so absolutni favoriti Finci, saj je švedski trener Curt Lindstrom v igro reprezentance, sestavljene iz preizkušenih profesionalcev, ki jih podpirajo odlični mladi igralci, vnesel red in disciplino, ki se kažeta predvsem v izjemnem pregledu nad igro. Fince poleg teh dveh lastnosti, ki sta bili skoraj desetletje dolgo zaščitni znak sovjetskih reprezentanc pod vodstvom Viktorja Tihonova, odlikuje tudi natančnost podaj in hitrost.
V	drugem polfinalu se bosta sreCali reprezentanci Švedske in Rusije. Vselej odlični Švedi tokrat s svojigii igrami sicer niso navdušili, kljub temu pa z olimpijsko reprezentanco, sestavljeno iz tretjerazrednih raških hokejistov, ne bi smeli imeti težav.
JUNAKINJA DNEVA
Compagnonijevi zlato
•6r<ljšcini3. Zrna- .	ollTTl nilsko 7] atn ipi m 1 a H n c t n i cmu^arcVi -
Vcerajšanja zmagovalka ženskega veleslaloma Italijanka Deborah Compagnoni je, med drugim, gledala nekoliko zaskrbljeno na svoj včerajšnji Start iz povsem določenega razloga. Ker je vedela, da sodi med glavne favoritinje in je merila na zmago se je tudi zavedala, da je doslej vseh svojih pet zmag v svetovnem pokalu osvojila na francoskih smučiščih (Morzine, Veysonnaz, Tignes in Albertville), zunaj Francije pa nobene. No, tradicija to pot ni obveljala in letošnje
olimpijsko zlato je osvojila na nefran-coskem snegu.
Deborah Compagnoni se je rodila 4. junija 1970 v porodnišnici v Bor-miu, majhnem mestecu pod italijan-sko-svicarsko mejo, sicer pa stanuje v S.Caterini Valfurva.
Izučila se je za podjetniško tajnico. V zasebnem življenju najraje bere romane, njena šibka točka pa je predvsem staro pohištvo (restavriranja starih primerkov pa se ne ustraši niti sama). V svojem prostem Času se zelo rada ukvarja s skateboardom, njen
mladostni smučarski idol pa je bil Ingemar Stenmark.
Njen prvi smučarski učitelj je bil oCe, Giorgio, ki je tudi sicer poklicni smučarski pedagog. To je bilo v njenih najzgodnejših letih. Svoje prve vidnejše uspehe je dosegla na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1987, ko je zmagala v veleslalomu. Nato je vsa leta izmenično nizala uspehe ter lažje ali hujše poškodbe. Leta 1992 je zmagala v super G na ZOI v Albertvillu, šest dni kasneje pa si je spet zlomila koleno. Toda lani se je vrnila na smučarske proge in takoj zablestela kot svetla zvezda. Zvezda je bila tudi včeraj v Lil-lehammerju.
BOD ŠTIRISED
Švicarji bi radi drugo zlato


Švicarski bob pridno trenira, saj bi hoteli ponoviti uspeh, ki so ga dosegli z dvosedom (Telefoto AR)
RAI 2
RAI3
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2
KOPER
TMC
00.50
01.05
01.40
09.25
09.50
12.55
17.30
19.56
09.05
09.25
10.15
12.25 15.35
16.30
17.00
17.15
17.50
20.30
20.55 23.20
09.25
10.30
12.30
12.55
13.45
22.30
09.00 09.25
10.45 12.55
17.40
19.00
20.05 00.15
Smučanje, skoki posamezno, 90m Umet. drsanje, prosti program, ženske Hitrostno drsanje, 5000 m, ženske
Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, ženski biatlon (4x7,5 km) Smučanje, moški slalom za kombinacijo Vse barve belega
LiHehammer: ZOI 94 ZOI 94
Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, ženski biatlon (4x7,5) Smučanje, skoki posamezno (90 m) Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, ženski biatlon (4x7,5) Hitrostno drsanje, 5000 m, ženske Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučane, skoki posamezno (90 m)
ZOI 94
Hokej, polfinale
Umetnostno drsanje, prosti program
Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, ženski biatlon (4x7,5) Smučanje, skoki posamezno (90 m) Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, skoki posamezno (90 m) Dnevni pregled
ZOI 94
Smučanje, moški slalom za kombinacijo Smučanje, ženski biatlon (4x7,5 km) Smučan e, moški slalom za kombinacijo ZOI 94
Olimpijski dnevnik
Umet. drsanje, prosti program ženske Hokej, polfinale
LILLEHAMMER
Petek, 25. februaija 1994
ZGODOVINA OLIMPIJSKIH IGER
Zimske igre v Lake Placidu so v marsičem šepale
Križaj, takrat med favoriti v slalomu, ni dobil kolajne
Po skoraj pol stoletja so bile 13. zimske olimpijske igre spet na sporedu v ameriškem smučarskem središču Lake Placidu. Kaj se je v 48 letih spremenilo lahko ocenimo na osnovi naslednjih številk (prva se nanaša na leto 1932, druga na 1980):
Število držav udeleženk: 17 - 37
Število nastopajočih: 252 -1072
Število disciplin: 13 - 38
Število gledalcev: 78.000 -
433.000
Število časnikarjev: 100 -
4.000
Stroški: 1, 2 milijona - 169 milijonov dolarjev.
Te številke jasno kažejo, da so tudi zimske olimpijske igre postale v petih desetletjih svojega obstoja izredno pomembna prireditev v svetovnem merilu, pa je zato nekako
razumljivo, da se niso - kljub naporom olimpijskih veljakov - mogle izogniti dnevni politiki. Za to je prvič v zgodovini te manifestacije poskrbel ameriški zunanji minister Vanče, ko je na zasedanju MOK napovedal, da ZDA ne bodo nastopile na letnih igrah v Moskvi, ker so sovjetski vojaki posredovali v Afganistanu. No, Rdeča armada je kljub grožnji mirno ostala v Afganistanu, Američani pa poleti doma, največji račun za to pa je plačala olimpijska misel, ki za vse to ni bila prav nič kriva.
Američani so nacija, pri kateri smisel za organizacijo velikih športnih prireditev ni glavna čednost. Te tradicije so se držali tudi v Lake Placidu, kjer je šepalo marsikaj, najbolj pa prometne zveze, toda organizatorji so kljub temu ohranili mirno kri.
Na tekmovalnem področju so svoje tevtonske zobe, v vsej njihovi ostrini, pokazali Nemci, oz. bolje rečeno njihov vzhodni del: NDR je na teh igrah osvojila tri kolajne več od dotlej skoraj nepremagljive Sovjetske zveze, Norvežani pa so odšli domov zagrenjeni, saj so bili šele četrti. S tretjim osvojenim mestom (po številu kolajn) so bili zelo zadovoljni gostitelji, bolj kot vsega drugega pa se je Amerika razveselila svoje hokejske zmage nad Sovjeti.
Tako je pač bilo to v času hladne vojne.
Slovenski tekmovalci so po dveh prejšnjih neuspešnih poskusih, da bi si olimpijsko Ameriko ogledali tudi pozimi, vendarle uspeli v skladu z rekom: v tretje gre rado. V 15-članski jugoslovanski ekipi pa jim je etnično čisto odpravo
"kvarila” zagrebška umetnostna drsalka Dubravčičeva. Toda bolj kot na njo so polagali vse svoje upe na Bojana Križaja, ki je tedaj že osvajal slalomišča in veleslalomišča križem-kražem po svetu. Toda v Lake Placidu, kjer je štartal kot eden izmed favoritov v slalomu, se je takoj po startu zaradi nesporazuma kar sam ustavil sredi proge. Dovolili so mu še enkrat poskusiti srečo, toda kasneje so ga le diskvalificirali, ker je bil za nesporazum kriv sam. Poskusil je srečo še v veleslalomu, kjer je pa bil za celi dve stotinki sekunde prepočasen, da bi se lahko vrnil domov s prvo slovensko olimpijsko kolajno. Prav ti dve stotinki sekunde sta omogočili, da je postal štiri leta kasneje prvi slovenski zimski olimpijski odlikovanec Goričan Jure Franko.
LILLEHAMMER
Sestanek o igrah treh dežel na tromeji
Dvoumno stališče avstrijskega predstavnika, ki podpira Gradexc
V "Hiši Benetton” v Hafjellu, kjer se pretežno zbirajo italijanski tekmovalci in časnikarji, so se sestali predsedniki olimpijskih odborov treh držav: Italije (Mario Pe-scante), Avstrije (Leo VVallner) in Slovenije (Janez Kocjančič). To je bil prvi neformalni stik med vodilnimi olimpijskimi možmi treh držav, ki nameravajo predložiti MOK kandidaturo za skupno organizacijo zimskih olimpijsakih iger leta 2002. Sestanku so prisostvovali tudi deželni odbornik za turizem in šport Furlanije-Julijske krajine Mamo Larise, predsednik Italijanske smučarske zveze Carlo Valentino, jeseniški župan Božidar Bru-dar, šef kabineta v sloven-
skem zunanjem ministrstvu Tomaž Kunstelj in drugi.
Posebno pomembno je, da je sestanku prisostvoval VVallner, za katerega je doslej veljalo, da podpira kandidaturo Štajerske za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Ob njegovi pripravljenosti, da bi potekala ta velika manifestacija na tekmovališčih ob tromeji ostaja le še ena neznanka: v Trbižu ima izvedba iger leta 2002 ne le prijatelje, ampak tudi precej nasprotnikov. Vsekakor bo o tem odločal referendum med domačim prebivalstvom in če bo izid ugoden, resnejših zaprek za predložitev olimpijske kandidature ne bi smelo biti.
NOVICE
LILLEHAMMER / DVOBOJA KERRIGAN - HARDING NI BILO
Na Norveškem slabi “hot-dogi”
“Storgata”, območje, ki je v Lillehammerju namenjeno izključno pešcem, se je za olimpijske igre spremenil v pravi raj za krošnjarje. Novinar “Ar-beiderbladeta” jih je v sredo naštel celo 130, kar bolj spominja na Neapelj, kot pa na hladno Skandinavijo. Pri vsaki stojnici enaki artikli: olimpijski suvenirji in želodcu samo navidez primernejši “hot-dogi”. Ker se krošnjarji v mediteranskem slogu izogibajo plačevanju davkov, so cene kajpak znosnejše kot na prizoriščih tekmovanj. Odjemalci pa so ugotovili, da je kvaliteta pri obojih slaba...
Kraljevska družina s poljudnim protokolom
Norvežani so res poskrbeli za vse, kar bi na katerikoli način lahko prispevalo k dobremu počutju obiskovalcev. Pri tem so aktivni celo člani kraljevske družine, ki kar pomešani med množico sledijo športnim dogajanjem. Medtem ko se je kralj Ha-rald V. zaradi nizke temperature zatekel v okrepčevalnico, je njegova soproga Sonja bila vztrajnejša. Ogledala si je moški veleslalom, a se svoji vlogi ni odpovedala: našemila se je v “Kjerringer”, kraljico “Vettelnov”, kar odgovarja našim palčkom. Družbo ji je delalo še petnajst “Vettelnov” - podložnic, Norvežanke različnih starosti.
Medvedi gredo dobro v promet
Z bližjim koncem olimpijskih iger se je lov na vsemogoče spominke še okrepil. Več trgovin ima že prazne police, medvedi pa so za petičneže še na razpolago. Gre sicer “le” za do tri metre velike ledene kipe medvedov, za katere je potrebno odšteti 30.000 kron - približno 4.000 dolarjev. Kupec pa ima tudi potrdilo, da je medved (led) najboljše kakovosti, zraven pa še pečat norveškega ministrstva za varstvo okolja.
Zelena linija organizatorjev
Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch in druge velike ribe radi sledijo tekmovanjem, so pa bolj zahtevni od članov kraljevske družine in se vozijo v limuzinah večjih razsežnosti. Ker pa 170 avtomobilov znatno prispeva k onesnaževanju okolja, so organizatorji za “vipe” namenili nekaj avtobusov. Po besedah enega izmed šoferjev avtobusov so bili kljub manjši udobnosti veljaki dobro razpoloženi: »Kramljali smo prav prijetno, tudi sami pa so spoznali prednosti skupinskega izleta«.
Harald V. ni nacionalist
Odlični kazahstanski smučarski tekač Vladimir Smimov je na olimpijskih igrah doslej osvojil štiri srebrne kolajne - dve v Albertvillu, dve v Lillehammerju - maraton na 50 kilometrov pa bo zanj bržkone zadnja priložnost, da poseže po najžlahtnejšem odličju. Kralj Harald V. je izjavil, da bi mu zmago zaželel, pa čeprav na račun kakega Norvežana. S kraljem se strinja 44% Norvežanov, 56% pa bi raje videlo slavje B j orna Daehlija.
V najbolj pričakovani tekmi je usodo pri vrhu doslej krojila žirija
Ukrajinka Oksana Bajul in Francozinja Surya Bonaly žrtvi afere
Novinarske konference, treningi pred radovednimi kamerami in fo-to-objektivi so se zaključili in prvi del dvodejanke je minil. Današnji prosti program bo razjasnil dvome (?) o najbolj pričakovani tekmi teh olimpijskih iger. Na ledu je Nancy Kerri-gan premagala Tonyo Harding s 3:0. Zanjo so se izrekli gledalci, strokovnjaki in kar je najvažneje, žirija. Izmed dveh Američank je na led najprej stopila Har-dingova, ki je doživela topel sprejem, kot so ga je bil deležnih prejšnjih sedem tekmovalk. Njen nastop ni bil odličen, a vseeno dober. Blondinka iz Oregona je bila z njim celo zadovoljna, nasmeh pa ji je pojemal ko so druge izpeljale svojo ekshibicijo.Lepotica v črnem bodyju je zasedla
prvo mesto, njena tekmica pa šele deseto. Po mnenju nekaterih je bilo drsanje Kerriganove izvrstno, v resnici pa sta francoski “črni biser” iz Martinike, Surya Bo-naly, ter Ukrajinka Oksana Bajul drago plačali preveliko pozornost, ki so jo mediji posvetili vsem znani telenoveli.
Ne preostaja nam drugega, kot da tudi danes sledimo dogajanjem v olimpijskem amfiteatru. Bo res vpliv afere povzročil veliko krivico? Da bo razum prevladal, upajo mnogi, predvsem pa drsalke, ki bi bile sicer favoritinje za zmagovalni oder, a so po obveznih likih za Kerriga-novo. V prvi vrsti je 16-letna Oksana Bajul, ki je lani vse očarala na svetovnem prvenstvu, ko je postala najmlajša prvakinja po Sonji Henie.
Ima šibko točko v kombinaciji dvojnih in trojnih skokov, vendar opti-malnosti ni pokazala prav nobena. Niti bivša Katarina Witt, ki je na solidnem šestem mestu, potem ko je na nedavnem evropskem prvenstvu pokazala kaj klavrno formo; bivša Vzhodna Nemka je kljub temu odrezana iz boja za kolajne, za katere se še potegujeta Surya Bonaly in Chen Lu. Bonalyjeva (druga po obveznih likih) skuša v Lillehammerju pozabiti na razočaranje iz domačih iger v Albertvillu, ko je kot (edina) glavna favoritinja ostala na četrtem mestu. Kot “out-sider” se postavlja Kitajka Chen Lu, bronasta na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih. Njeno drsanje je izpiljeno do natančnosti, skoraj šolsko,
primanjkuje pa ji pravi tekmovalni pristop -temperament.
Nancy Kerrigan gotovo ni povprečna drsalka, kar dokazujejo odličja, ki jih je osvojila pred dvema letoma v Albertvillu ter na svetovnem prvenstvu. Prav tako je gotovo, da ni drsalka, ki lahko zasluženo osvoji prvo mesto v Lillehammerju. Predvčerajšnjim je v obveznih likih vnovčila vso reklamo, ki si jo je znala ustvariti od 6. januarja (dan domnev-nevnega napada) do tekmovanja. Zakaj domnevni napad? Zato ker si enostavno ne moremo predstavljati, kako je lahko Nancy le z nekaj nepomembnimi bunkami in odrgninami prenesla napad štirih moških, ki so bili še oboroženi z železno palico. Skratka, potem ko ji je žirija
kratkomalo podarila dve mesti višjo uvrstitev, se vsa zadeva vse bolj bliža (ne) verjetni farsi, okoli katere se vrtijo bajne pogodbe, dnevniki, pornografski filmi, to pa s tako natančnostjo, ki skoraj diši po že vnaprej pripravljenem načrtu. Se zlasti v ZDA, kjer olimpijski odbor ne nagrajuje ravno astronomsko se tako uspešne športnike je lahko dogovor z Nikeom in vloga v filmu o Sneguljčici več vreden od olimpijske medalje, listnico pa si bodo napolnili vsi, krivi in nekrivi.
Rezultati: 1) Kerrigan (ZDA) 0,5 točk; 2) Bujul (Ukr) 1,0; 3) Bonaly (Fra) 1,5; 4) Chen Lu (Kit) 2,0; 5) Schevtschenko (Nem) 2,5; 6) Witt (Nem) 3,0; ...10) Harding (ZDA)
5,0.	(D.K.)
Nancy Kerrigan
Tonya Harding
Kerriganova ob zaključku svojega programa (Telefoto AP)
Lipuš: »Na Koroškem bodo le še oaze slovenstva.
LITERATURA / POGOVOR S KOROŠKIM PISATELJEM FLORJANOM LIPUŠEM
V politiki sem človek roba, kajti s politiko se ne ukvarjam
Florjan Lipuš: »V prvi dobi sem bil kot pohlevna ovčka, v drugi sem začel zavestno živeti, v tretji sem se angažiral v narodnem gibanju.«
Florjan Lipuš, slovenski književnik iz avstrijske Koroške, deluje kot pedagog, urednik, prozaist in dramatik. Slovensko književnost je obogatil z deli, kot so zgodbe o Čuših, Zmote dijaka Tjaža, Prošnji dan in Sončne pege. Pred dnevi je bil Florjan Lipuš v Mariboru gost Kulturnega foruma, Akademske založbe Katedra in Skupščine občine. Maribor. V poročni dvorani Rotovža je odgovarjal na vprašanja moderatorja Bojana Sedmaka in poslušalcev.
Zakaj ste se odločili za študij bogoslovja?
Naključje igra v življenju večine ljudi pomembno vlogo. Lahko pa rečem, da je imelo pri meni prav posebej veliko vlogo. Tudi to, da sem sploh šel študirat, je bilo naključje. Bil sem namreč pri-
den ministrant in kapelski župnik je pregovoril očeta, naj me da študirat. Bilo pa je logično, da bom študiral za duhovnika, kajti le taki fantje so lahko šli v internat. Po maturi o drugačnem študiju sploh razmišljal nisem. Nisem gledal ne levo ne desno, ne gor ne dol. Sele kasneje sem ugotovil, da takšna pot ne bo zame. Na koncu sem zašajtral v učiteljstvo.
V tem poklicu vztrajate. Kaj vam torej daje učiteljski poklic?
Eksistenco. Vendar pa moram reči, da sem v tem poklicu zadovoljen. Delam namreč z vaškimi otroki, starimi od šest do deset let. Na podeželju pa so otroci praviloma pridni, marljivi. Smo majhna dvorazredna šola, ki jo obiskuje 28 otrok.
Z Zgodbami o Čuših ste se povzpeli na piedestal slo-
venske satire. Kaj je botrovalo vašim odločitvam?
Danes bi se skoraj moral distancirati od tega, kar sem napisal v teh zgodbah. To so angažirani teksti, ki so bili primerni za takratni čas. Vsakdo se je po svojih močeh boril za pravice manjšine, jaz pač s satiro. Vendar ti časi so sedaj mimo. Ko se ozrem po svojem življenju, ga vidim v dobah. V prvi dobi sem bil kot pohlevna ovčka, v drugi sem začel zavestno živeti, v tretji dobi, v katero sodi omenjena knjiga, pa sem se angažiral v narodnem gibanju.
Kako ocenjujete dogajanja na Koroškem, odnose med koroškimi Slovenci?
V politiki sem človek roba, kajti s politiko se ne ukvarjam. Na Koroškem sta bila dolgo obdobje dva tabora koroških Slovencev, ki sta
bila celo ločena in skregana med seboj. Danes se to vsaj malo spreminja, kajti mladi intelektualci vidijo naš žalostni položaj in pričeli so se združevati. Se zmeraj pa bi rad vsak vztrajal pri svojem. Sploh pa je za koroške Slovence značilen provinciona-lizem.
Ali bo koroških Slovencev vedno manj?
Gotovo. To se vidi v šO: lah. Pri dvojezičnem pouku so v glavnem Neslovenci. Toda ti otroci se jezika le učijo, ne pa tudi naučijo. Vedno manj ljudi zna slovensko brati. Tedniki in drugi časopisi koroških Slovencev so praviloma na nizkem nivoju. Knjig pa razen izobražencev tako počasi ne bo znal nihče več brati. Menim, da se bodo na Koroškem ohranile le oaze slovenstva.
Zakaj niste vključeni v
nobeno slovensko organizacijo na Koroškem?
Ker ne vidim v tem nobenega smisla. Sem samo sam svoj človek. Na Koroškem ne smeš ničesar kritizirati, kajti kritike ne prenesejo. Vsakdo je takoj užaljen. Koroški Slovenci hočejo predvsem pro-vincionalizem, glasbo in šege. Ko je VVieser pri založbi Drava pogledal čez plotove, so ga takoj odžagali. Danes založba Drava hira, VVieser pa prodira v svet. Koroška kultura se ustvarja v zasebni lasti, ostalo je vse okostenelo. Za Celovec je značilna le tako imenovana folklorna literatura.
Pripravljate kako novo knjigo?
Pripravljam. Vendar še ne bi rad nič povedal o njej. Izšla naj bi prihodnjo vigred pri založbi VVieser.
Besedilo in posnetek: Janko Štruc
žmmmm
*»*»• houmo r»nijtt»'4aw;:w
Nova revija, št. 141, 142, mesečnik za kulturo, izdaja Nova revija d. o. o., 285 strani, cena 1480 tolarjev.
Uvodnik v tokratno številko je napisal Drago Jančar in ga naslovil Razmerja, predvsem nevarna. Med prispevki poezije so objavljene pesmi Maje Vidmar, Petra Semoliča, Borisa A. Novaka, Alojza Ihana in Braneta Senegačnika, prozna dela pa so prispevali Jani Virk, Vladimir Kovačič in Franjo Frančič. Poseben sklop v reviji je namenjen hrvaškemu piscu Danilu Kišu, dvojna številka pa prinaša tudi dva intervjuja - z Jožetom Pogačnikom in Ivom Bancem. Tonči Kuzmanič se ukvarja z izgubljenimi iluzijami o Jugoslaviji, Benjamin Neuberger pa piše o samoodločbi narodov. Ob koncu dvojne številke je dodan še poseben sklop z naslovom Ampak, v katerem so zbrani mnogi odme-A komentarji in kritike na izid »razvpite« 57. številke, v kateri so bili pred sedmimi leti objavljeni članki 16 avtorjev pod skupnim naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. (V. S.)
Zadeva 57 opozarja
LJUBLJANA- Ob sedmi obletnici izida 57. številke Nove revije, ki je leta 1987 povzročila pravi škandal in vzpodbudila mnoge tedanje politike k razmišljanju (in ukrepanju), se je uredništvo revije odločilo, da izda poseben separat z naslovom Ampak - Zadeva 57. V ediciji so objavljeni različni komentarji, odzivi in polemični članki, ki jih je povzročilo 16 prispevkov slovenskih intelektualcev, objavljenih pod skupnim naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Vseh 16 avtorjev so zaprosili, da napišejo refleksivni komentar na svoje lastno pisanje in dogodke, ki so sladili tedanji objavi. Prvič je objavljena tudi obtožnica zveznega javnega tožilca, dodani pa so tudi izrezki in naslovi člankov, ki so se pojavljali v različnih jugoslovanskih časopisih. Urednica posebne izdaje Ampak Alenka Puhar je v sklepni besedi, ki naj bi bila v spomin in opomin na politične gonje kot način življenja, med drugim zapisala, da je tožilstvo SR Slovenije posvetilo mnogo energije iskanju pravnih možnosti za kazensko odgovornost nekaterih avtorjev in/ali vsega uredništva. Urednik Nove revije Niko Grafenauer je na tiskov^ ni konferenci povedal, da je bil namen izdaje posebnega zvezka opozoriti, da se dogodki iz leta 1987 ne morejo več ponoviti. Vanda Straka
Klub ljubiteljev kinoteke proti piratstvu
LJUBLJANA - V Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju je njegov direktor Bojan Kavčič včeraj na tiskovni konferenci predstavil dela v Dvorani kinoteke, po katerih bo tudi tehnično (po opremi) ustrezala standardom, ki veljajo za takšno ustanovo. Kavčič je tudi povedal, da kinotečni filmski fond še ni na ravni časov, ko je bila ljubljanska kinoteka del jugoslovanske, zato bodo kinotečni program kombinirali z »umetniškim« oziroma tistimi svežimi filmi slovenskih distributerjev, ki zaradi ne-populistične naravnanosti ne pridejo v večje dvorane.
Urednika Vlado Škafar in Denis Malič sta po skoraj enoletnem molku javno predstavila Retro-vizor, tedenske projekcije klasičnih filmskih biserov, ki ob posredovanju italijanskega filmofila Maria Panciere vsak četrtek ob 20. uri v SGFM polnijo luknjo v znanju ljubiteljev Elma. Ker s tem menda kršijo avtorske pravice (odtod ilegala, saj vstopnine za te VHS projekcije ni), so se organizatorji domisliti genialne poteze: jeseni bo uradno ustanovljen Klub ljubiteljev kinoteke, nato pa bodo število projekcij povečati in jih deloma preselili v kinotečno dvorano.
Tone Vrhovnik
IZŠLO JE
Zdenko Vrdlovec: John Cassavetes, monografska študija, Kinotečni zvezki (št. 37), SGFM, Dvorana kinoteke, Ljubljana, 1993, 500 tolarjev.
Medtem ko so Kinotečni zvezki doslej »pokrivati« življenje in delo klasikov Umske zgodovine, je očitno prišel čas, ko so si svoje mesto v spoštljivi zbirki »priboriti« tudi najzanimivejši sodobni avtorji. Igralec grškega rodu (in temu primernega markantnega nosu) in mož Gene Rowlands John Cassavetes tako tudi pri nas doživlja »pravično umestitev« med prave filmarje, saj sta predvsem njegova prva avtorska projekta Sence (1959) in Obrazi (1968) pred leti že navdušila obiskovalce ljubljanske kinoteke. V prijetni eseji-stično-kritiški maniri se Zdenko Vrdlovec tako posveča avtorju, ki je po Vr-dlovčevih besedah vsaj toliko mitična figura kot Orson VVelles in je - popolnoma v nasprotju z »normalo« - igral predvsem zato, da je lahko snemal svoje filme. Ob knjigi pričakujemo tudi retrospektivo Cassavete-sovih filmov. (T. V.)
Rizman o nacionalizmu kot problemu identitete
LJUBLJANA - Kot zadnji prvega dela letošnjega ciklusa Vesele znanosti, ki se bo že prihodnjo sredo znotraj skupne teme okolje po družboslovnih nadaljevala z bolj »konkretnimi«, predvsem arhitekturnimi predavanji, je v sredo v KUD-u Franceta Prešerna nastopil Rudi Rizman. V predavanju Nacionalizem - pro et contra je globalno spregovoril o omenjenem fenomenu, ki »temelji na univerzalni potrebi ljudi, da si konstruirajo kulturno zaokrožen in simbolno predstavljiv življenjski krog«, ter identiteto kot temeljno postavko nacionalizma umestil v svet. Predavatelj je po koncu »referata« s simpatično provokacijo (da menda vsi Angleži stojijo na srbski strani) vzpodbudil debato, ki je privedla do konkretnejših ugotovitev, končni rezultat aplikacije občega na konkretno pa je bil, da imamo (kot je definiral sarajevski gost Miroslav Jančič) v Sloveniji tako po volilnih rezultatih kakor po življenju »po sebi« nacionalizem razvit do razumnih, še ne agresivnih meja. _____________________(T. V.)
Stoisavljevič o ljubezni, Korošec o delu
LJUBLJANA - V gledališkem in filmskem muzeju se je v torek zvečer pred žal ne ravno številnimi ljubitelji gledališke umetnosti odvijalo zanimivo predavanje z naslovom Do you love me (Ali me ljubiš) v organizaciji revije Maska in s pomočjo SOU Ljubljana. Predavatelj Vladimir Stoisavljevič, dramaturg, pisatelj in publicist iz Zagreba, je v dobro uro trajajočem govoru predstavil nemško koreografinjo Pino Ba-usch, svoje misli pa je navezoval predvsem na knjigo z naslovom Do you love me, v kateri je avtor Robert Lang zbral razmišljanja svojih psihiatričnih pacientov. Osnova, iz katere izhajajo temeljne teze knjige in iz katerih je izhajalo tudi torkovo predavanje, je razbijanje ustaljenih vzorcev vedenja in reagiranja ljudi v vsakdanjem življenju in tudi v
gledališču. Po predavanju smo si prisotni lahko ugledali video projekcijo plesne predstave Pine Ba-usch z naslovom Cafe Miiller, v kateri avtorica izhaja iz podobnih temeljev - podiranja ustaljenih vzorcev in navad.
V gledališkem klubu
V. Stoisavljevič (Foto: J. S.)
Krka je bil tokratni gost večera (ki jih v klubu prirejajo enkrat na mesec) priznani slovenski operni pevec Ladko Korošec, ki je v pogovoru z moderatorjem srečanja Frančkom Drofenikom pripovedoval o svojem delu in načrtih.	(V. S.)
L. Korošec (Foto: B. V.)
Rudi Rizman (Foto: B. P.)
SVET
Petek, 25. februarja 1994
RUSIJA / PREDSEDNIKOV GOVOR
Boris Jelcin za močno državo
Ruske manjšine v nekdanjih republikah SZ je treba zaščititi
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj zjutraj spregovoril pred federalnim svetom in državno dumo. V svojem vsakoletnem govoru, ki ga prenaša tudi televizija, je Jelcin predstavil strateške cilje za leto 1994: moCno državo in odločen boj proti kriminalu. Ponovno je poudaril svojo predanost tržnim reformam in dejal, da boj proti inflaciji ostaja prioritetna naloga vlade. »Dokler bom predsednik, bom zagovarjal in varoval pot k gospodarski transformaciji,« je dejal Jelcin. Osnovna politični problem, kot ga vidi Jelcin, so stroški teh reform, ki ne smejo biti previsoki za družbo.
Jelcin se je lotil tudi zunanje politike in opazovalci so zaznali bolj nacionalističen nadih njegovega govora. Kritiziral je zunanjo politiko ministra Kozirjeva, z izjemo nedavne dejavnosti v nekdanji Jugoslaviji, še ostrejši pa bil do vojaške zveze Nato, ki se želi širiti v vzhodno Evropo, ne da bi vključila tudi Rusijo. »Rusija nasprotuje širjenju Nata s-sprejemom evropskih držav brez Rusije. To je pot k novim grožnjam za Evropo in cel svet,« je menil Jelcin, saj po njegovem »Rusija v Evropi ni gostja«. Se bolj ostre so bile njegove zahteve za zaščito interesov ruskih manjšin v nekdanjih republikah Sovjetske zveze, predvsem v Estoniji, Latviji in Kazahstanu. »Naša naloga je, da v letu 1994 večjo pozornost namenimo težavam prebivalcem sosednjih držav, ki so ruskega porekla.
Imamo številne podatke, da so naši sonarodnjaki v teh državah diskriminirani,« je bil odločen ruski predsednik.
Ruski predsednik se je zavzel za večje sodelovanje med cerkvijo in državo, za obvezno zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce, za federativno urejeno državo (»Rusija ni moCna, Ce ni združena«), večjo naklonjenost znanosti, kulturi in varovanju okolja in ukinitvi subvencij le nekaterih medijem, ki si jih izbere vlada.
Jelcin se je v svojem skoraj uro trajajočem govoru izognil odredelitvi do nedavne odločitve dume o amnestiji pučistov, ki so lanski oktober zavzeli parlament. Med pu-čisti sta bila tudi nekdanji podpredsednik Aleksander Ruckoj in predsednik parlamenta Ruslan Has-bulatov. Za Jelcinom je težko leto političnega boja in njegov govor je bil usmerjen v prihodnost: »Samo skupnim delom lahko presežemo vzajemna sumničenja in oživimo zaupanje drug v drugega. Samo s skupnim delom se Rusija lahko otrese grožnje konfrontacije in doseže trdno ubranost družbe.«
Vendar mu ni uspelo utišati opozicije. Vladimir Žirinovski je v svojem značilnem slogu dejal: »Ce bi bil jaz predsednik, bi s 1. marcem v nekaterih predelih razglasil izredno stanje, ustanovil vojaška sodišCa in kriminalcem sodil na bcu mesta.« Žirinovski bi tudi odstavil nekaj ministrov: Sokina, Sakraja in Kozirjeva. O nedavnih dogod-
NOVICE
Ruski interesi tudi na Baltiku
RIGA - Poljski predsednik Lech VValensa je v četrtek v Rigi prvič javno sprožil vprašanje mskega mesta Kati-ningrada, ki leži na obali Baltskega morja med Poljsko in Litvo in kjer je po trditvah VValense nameščenih več kot 200 tisoč ruskih vojakov. »Ne vem, kaj počne toliko vojakov v mestu z 900 tisoč prebivalci,« se sprašuje VValensa in pravi, da gre pravzraprav za grožnjo. (AFP)
Nov zaplet s Hongkongom
HONGKONG - Zakonodajni svet te britanske kolonije je sprejel ustavne reforme proti volji Kitajske. V Pekingu menijo, da sprejem reforme, po kateri bodo znižali starostno mejo za volilne upravičence z 21 na 18 let, pomeni konec pogajanj z Veliko Britanijo o prihodnji ureditvi britanske kolonije, ki bo leta 1997 prešla v roke Kitajcev. (Reuter, telefoto: AP)
Jelcin v dumi, za njim podpredsenika vlade Šumejko in Ribkin (Telefoto: AP)
kih v Bosni je Žirinovski	Heinrich Vogel je izjavil,	in hkrati cena, ki bi jo
izjavil, da je bila to zmaga	da si bo Jelcin sam podpi-	plaCal za neodločenost,
njegove liberalno-demo-	sal svoj odstop, Ce bo pri-	kako je treba ravnati s
kratske stranke.	stal na pomiolostitev ok-	takšnimi izdajalci,« je de-
Eden nemških najbolj-	tobrskih pučistov. »To bi	jal Vogel,
šib poznavalcev Rusije bila jasna vojna napoved	(dpa, AFP, Reuter)
V Rusiji bodo še letos izbruhnili novi konflikti, meni Gajdar
BONN - Nekdanji podpredsednik ruske vlade Jegor Gajdar je v intervjuju za nemško televizijo ARD povedal, da amnestija voditeljev oktobrskega upora in neuspelega državnega udara avgusta leta 1991, ki so jo v sredo sprejeli poslanci dume, lahko še letos privede do resnih zaostrovanj.
Gajdar, ki je Nemčijo obiskal prvič, pravi, da problem ni samo izpustitev nekdanjega podpredsednika Ruckoja in nekdanjega predsednika parlamenta Hasbulatova. Gaj dar j a skrbi predvsem morebitna izpustitev »voditelja fašistične
milice« in »voditelja komunistične milice«. Ni omenil konkretnih imen, vendar gre najverjetneje za Aleksandra Barkačo-va, voditelja neofašistične paravojaške skupine, ki so ga aretirali lanskega januarja, in generala Alberta Makačova, ki je med oktobrskim uporom vodil gardo, ki je branila poslopje parlamenta.
Gajdar je Rusijo označil za deželo paradoksov. Povedal je, da bo taka praksa uveljavila prepričanje, da je mogoče v Rusiji početi podobne stvari, ne da bi bil kdo kaznovan, kar je zelo škodljivo.
(AFP)
ZDA-RUSIJA / CLINTON OPTIMIST
Vohunska afera ne bo skalila ameriškoruskih odnosov
VVASHINGTON - Visoki uradnik ameriške obveščevalne službe Cie, ki so ga zaprti zaradi vohunjenja za Sovjetsko zvezo in Rusijo, naj bi zakrivil smrt najmanj dveh ljudi, nekateri v ZDA pa omenjajo celo številko deset. Med žrtvami dvojnega agenta Aldricha Amesa naj bi bila edina obveščevalca iz sovjetskega veleposlaništva v VVashingtonu, ki so ju Američani pridobili v vsej zgodovini napetih odnosov med nekdanjima supersila-ma, in visoki protiobveščevalni uradnik v Moskvi, ki se je ukvarjal z iskanjem ameriških vohunov. Te ljudi naj bi ubiti v Moskvi, ker jih je izdal Aldrich Ames.
Ameriški predsednik Bill Clinton kljub temu meni, da vohunska afera ne bi smela škodovati odnosom z Rusijo. Jezno javno mnenje in številne razjarjene senatorje je skušal pomiriti z izjavo, da so dobri odnosi z Moskvo bistveni za ameriško varnost. »Rusija ni samo ena stran,« je povedal Clinton. Večina ameriške finančne pomoči naj bi pomagala pri odstranjevanju nevarnega orožja ali zasebnim podjetnikom pri razvijanju ruskega trga.
Številni senatorji pa še vedno ne razumejo, zakaj bi morali sami plačevati tajne agente tujih držav. Amerika je Rusiji samo lani podarila poltretjo milijardo dolarjev. Ameriški senat bo kmalu ra-
zpravljal o novih 900 milijonih dolarjev, zato republikanski senator Bob Dole in predsednik senatne komisije za obveščevalne zadeve Den-nis De Concinni zahtevata zamrznitev pomoči, dokler Rusi ne bodo sporočiti podatkov o škodi izdajstva.
Aldrich Ames je med leti 1983 in 1991 lahko prebiral vse dokumente o ameriških vohunskih dejavnostih v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi, za poldrugi milijon dolarjev pa svojim tajnim gospodarjem najbrž ni posredoval samo nepomembnih informacij. Američane je poleg tega neprijetno presenetila vest, da je ruski parlament oprostil udeležence oktobrskega poskusa prevrata, med njimi tudi Vladimirja Krjučkova, skrivnega šefa Aldricha Amesa.
Zaradi najhujše obveščevalne sramote v svoji 45-letni zgodovini Cio nedvomno čakajo hudi organizacijski pretresi. »Obveščevalno agencijo si lahko predstavljate tudi kot zelo specializiran urad za zaposlovanje,« je nekoč izjavil James Angleton, pokojni šef protiobveščevalnih dejavnosti Cie. Osrednja obveščevalna služba ZDA bo imela najbrž v prihodnosti težave s pridobivanjem novih moči, pa tudi z detektorji laži in drugimi ukrepi, s katerimi so do zdaj neuspešno odkrivati izdajalce v svojih vrstah.
Barbara Kramžar
EU / POGAJANJA S FANS
Španija in njeni ribiči so oster trn v evropski peti
Pogajalcem Evropske unije in štirih držav Fans se obeta naporen konec tedna. Bruseljska pogajanja o sprejetju novih članic se namreč zapletajo sorazmerno s tiktakanjem ure, ki bo 28. februarja ob polnoči neusmiljeno oznanila, da je čas za pogajanja in prerekanja potekel, s sporazumom ali brez njega. Politična mešetarjenja o pogojih članstva še zdaleč niso končana, največjo težavo pa predstavlja Španija.
Najostrejši trn v španski peti je ribolov v norveških vodah, saj so se oblasti v Oslu pred trinajstimi leti odločile, da španskih ribičev ne bodo več spustile v svoje mamljive vode. Spanci zdaj kot pogoj za priključitev Norveške EU zahtevajo še več: štirinajst tisoč ton polenovk ati podobnih rib na leto, kar je se enkrat več, kot so nalovili pred letom 1981. Španski minister za evropske zadeve Carlos Westendorp pravi, da bi se o tej količini dalo pogajati, če pa Norveška reče »niti ene ribe«, potem pogajanj pač ne more biti. Španija in Norveška vztrajata pri svojih zahtevah. Vsi se strinjajo, da je težava načelne narave in da je njena simbolna nota močnejša od španske lakote po polenovkah.
Španijo stiska pri srcu, da bodo države Fans, ki so bogatejše in gospodarsko rentabilnejše, povsem povozile revno mediteransko sestro. Zato zahtevajo, naj bo Fans na začetku izključen iz enotnega monetarnega sistema, čeprav ima za vstop boljše in realnejše pogoje kot Španija. Madrid zahteva, naj države Fans, za katere vsi ugibajo, kolikšno doto bodo prinesle, takoj prispevajo v kohezijski sklad, namenjen štirim najrevnejšim državam EU: Španiji, Grčiji, Portugalski in Irski. Španija sicer upa, da bo do leta 1997 obrzdala inflacijo in proračunski primanjkljaj znižala s sedmih na tri odstotke, kot zahtevajo določila o vzpostavitvi enotne denarne unije. Zagotovo pa bi ji odleglo, če ji kot slaba vest poleg enajstih evropskih sester ne bi stale nasproti še tri Skandinavke. Španijo je strah in, vajena pozornosti ter stalnega dotoka sredstev iz Bruslja, ne ve, kaj ji bo prineslo članstvo Fan-sa v evropski družini.
Predsednik Evropske komisije Jacques Delors se zadnja dva dni verjetno ni po naključju mudil v Madridu. Uradno so sporočili, da je v špansko prestolnico odpotoval zaradi televizijskega intervjuja, vendar je bila njegova naloga mnogo težja. Sestal se je s španskim premieram Fetipejem Gonzalesom, da bi razpravljala o Delorsovem nasledniku, saj mu konec tega leta poteče mandat. Delors je prepričan, da EU potrebuje čvrsto roko, podobno, kot je Kohlova v Nemčiji, in še trdneje verjame, da je Gonzales edini pravi naslov. Morda je to celo prava formula za mehčanje španske trme, saj so iz Madrida že sporočiti, da je Španija pripravljena sklepati kompromise. Maratonska pogajanja konec tedna bodo bruseljske uradnike brez dvoma izmučila - od pripravljenosti za sklepanje kompromisov do uspešno izposlovanih kupčij je bila v Evropi vedno dolga pot	Ana Kovač
VELIKA BRITANIJA / ODPUŠČANJE VOJAKOV
Nacionalna sramota ali nujnost
»Odveč« so celo vojaki v Bosni, čeprav je general Rose zahteval okrepitve
LONDON - Britanska armada je objavila seznam približno 7000 vojakov, ki jih je odpustila, pri tem pa so po mnenju obrambnega ministrstva v glavnem prizadete vse enote. Celo vojakom, ki služijo v Bosni, niso prizanesli. Razburjenje je večje tudi zato, ker vsi vojaki niso odšli prostovoljno - več kot tisoč jih je bilo prisilno odpuščenih.
Ti odpusti niso presenetljivi, ker gre za tretji »val« načrtnega zmanjševanja britanskih oboroženih sil, kar pomeni, da bodo število osebja britanske armade s 155 tisoč (konec osemdesetih let) do aprila prihodnjega leta zmaj šali na 120 tisoč. Tretji val odpuščanja je zajel 720 oficirjev in 6296 vojakov. Od tega so prisilno odpustili 141 oficirjev in 935 vojakov, med njimi so tudi vojaki iz prvega bataljona Coldstream Gu-ards, ki služijo v Bosni. Od teh se jih je 60 prostovoljno javilo, okrog 15 pa so jih »vrgli iz službe«.
To politiko jezno kritizirajo mnogi poslanci. Obrambni minister v senci David Clark je ogorčeno izjavil: »Vlada je spet dokazala, kako slabo ravna z britansko vojaško silo. Nezaslišano je, da je odpustila vojake, medtem ko izpostavljajo svoja življenja v Bosni. To je nacionalna sramota. Ta teden smo odpustili 7000 vojakov, prejšnji teden pa je general Rose zahteval dodatne vojaške sile za zaščito nedolžnih ljudi v Bosni.«
Britanska poročila trdi-
jo, da so vojaki v Bosni ogorčeni, kar vpliva na moralo prav v času, ko njihove naloge postajajo težje in jim grozi tudi večja nevarnost. Britanski tisk je objavil njihove različne izjave, med njimi tudi izjavo 24-letnega vojaka, doma iz Lancashira, ki je dejal: »Pretresljiva je misel, da me, medtem ko tu izpostavljam svoje življenje, doma čaka pismo, ki mi sporoča, da so me odpustili.«
Obrambni minister Malcolm Rifkind je poudaril, da je armada sama vztrajala, da je treba obravnavati vse vojake enako in da ne bi bilo dopustno, če bi delali razlike glede na to, »kje se kateri od njih v tem trenutku nahaja«.
Odpuščenim vojakom bodo poskusili čim bolj olajšati prehod v civilno življenje. Nudili jim bodo posebne tečaje za prilagoditev novemu okolju, k temu pa bodo dodali še lepe odpravnine in pokojnine. Denarna podpora bo seveda odvisna od
čina in dolžine vojaške službe. 80 odstotkov vojakov, ki so jih odpustili v zadnjih dveh letih, je v treh mesecih dobilo novo zaposlitev.
'Toda to ni pomirilo mnogih poslancev - tudi na konservativnih klopeh spodnjega doma parlamenta - ki menijo, da je sedanja pohtika zmanjševanja oboroženih sil napačna. Zato obljubljajo boj proti nadaljnjemu odpuščanju in pravijo, da si bodo prizadevati za to, da bodo britanske oborožene sile spet v polnem številu »zagotavljale obrambo države«. Obrambni minister Malcolm Rifkind pa jim brezkompromisno odgovarja: »Dejstvo je, da ni več hladne vojne. Ni več milijona Rusov in drugih sil Varšavskega pakta, ki bi nas ogrožali iz Vzhodne Nemčije. Neumno bi bilo pretvarjati se, da moramo edini od zahodnih zaveznikov obdržati tako veliko armado, kot smo jo imeti v času hladne vojne.«
Alja Košak
MOSKVA - Razširjena seja ruske vlade o gospodarskem položaju s predstavniki vseh regij MANNHEIM - Kongres nemške opozicijske stranke zelenih Biindnis 90/Die Griinen
PARIZ - Obisk angolskega predsednika dos Santosa
BRUSELJ - Srečanje zunanjih ministrov dvanajsterice pred pogajanja s Fansom, ki bodo konec tedne.
MOLDOVA - Referendum v tej dnjestrki republiki o ponovni vzpostavitvi skupnosti na drugi strani Dnj estra
___ BOSNA IN HERCEGOVINA / SARAJEVO SE 2E PRIPRAVLJA NA DELITEV
Srbi svoj del mesta ograjujejo z bodečo žico in španskimi jezdeci
Dokončni status mesta naj bi določili po dveletnem prehodnem obdobju
PALE - Medtem ko si Združeni narodi še vedno prizadevajo, da bi Sarajevo obravnavali kot celoto, bosanski Srbi že postavljajo nasipe in jeklene pregrade, ki vse bolj ločujejo mesto v dva dela, srbskega in muslimanskega.
»To bosta dve mesti, že zdaj sta dve,« pojasnjuje John Zametica, tiskovni predsta-vnik srbskih oblasti v Bosni. 2e v začetku vojne, po dveh mesecih spopadov, so se srbske sile polastile glavnih predmestij bosansko-herce-govske prestolnice, kjer je večina industrije, in osrednje Četrti Grbavice na južnem bregu Miljacke, da bi si tako zagotovile prost prehod do Vrač in podnožja Trebeviča.
Osemindvajsetletna Biljana Svorčan, ki stanuje v visoki stolpnici v Grbavici, komaj 150 metrov od frontne črte, osuplo priznava, da žvižganja krogel preprosto ne sliši več. Hkrati je prepričana, da mir Se ne pomeni sprave, tudi zato, ker so ji v začetku januarja ubili brata. »Prevec krvi je steklo, nikoli več ne bomo mogli živeti skupaj z Muslimani,« je prepričana. Upa, da bodo kmalu odprli most Bratstva in enotnosti, okrog katerega so se že razmestile modre čelade. Ne zato, da bi omogočili vhod v mesto, ampak predvsem zato, da bi iz mesta lahko odšli tisoči Srbov, ki so ostali tam. Biljana je prepričana, da so postali »talci«. »Sama ne grem več tja, saj je Sarajevo zdaj tuje mesto, čeprav sem bila tam rojena.« Potem ko je leto dni preživela pri moževih starših,
je Biljana s svojim možem m hčerko nastanila v stanovanju, v katerem so pred vojno živeli Muslimani. Stanovanje jim je dodelilo županstvo. Morebitna vrnitev nekdanjih lastnikov je ne vznemirja. »Vseljena sem popolnoma zakonito,« zatrjuje.
V tej četrti, v kateri je nekdaj živelo deset tisoč ljudi različnih narodnosti, zdaj poleg Srbov živi le še kakih 800 Muslimanov in 400 Hrvatov, pretežno starcev. Ge si od tu hotel priti na Grbavico ali v Ilidžo, gozdnata predmestja na zahodu, kjer izvira Milja-cka, je pred vojno zadoščalo 15 minut hoje po glavni ulici, H vodi vzdolž reke. Za to pot si je danes treba vzeti vsaj uro, saj se je treba najprej povzpeti na vrh in potem popolnoma obhoditi mesto na vzhodni in severni strani.
Da bi skrajšale ovinek, si bodo skušale srbske oblasti v Bosni izboriti prost prehod Cez letališče, ki je zdaj pod nadzorom modrih čelad, pojasnjuje John Zametica, pozneje pa naj bi z zamenjavo ozemelj zaokrožili območja, na katerih bodo živeli eni in urugh »Kjer je zdaj letališče, bi lahko zgradili stanovanja. Novo letališče bi uredili v So-kolcu (40 kilometrov severovzhodno od Sarajeva), Muslimani pa bi si lahko zgradili svoje letališče v Visokem (30 kilometrov severno od mesta),« pojasnjuje John Zametica in tako konkretizira svoje videnje dveh mest, ki se zdi v popolnem opustošenju države enako nestvaren sen, kot so drugi.
Oblast, ki naj bi jo prevzeli ZN nad Sarajevom, tega načr-
ta ne izključuje, saj gre po njegovem le za »prehodno obdobje, ki bo trajalo največ dve leti in v katerem bo dovolj časa za dokončno opredelitev, kakšen status bo imelo mesto«. Predstavniki bosanskih Srbov tako neposredno dokazujejo, da je njihovo pojmovanje uprave ZN v Sarajevu zelo ozko. »Ne gre za protektorat,« poudarja Slaviša Rakovič, predstavnik »premiera« bosanskih Srbov na Palah. ZN bodo po njegovem »zagotavljali le nekatere javne storitve, ki bodo omogočile izboljšanje življenjske ravni«, medtem ko bodo krajevna uprava, pravosodje in policija ostali v rokah tistih, ki mesto nadzorujejo že zdaj.
Po njegovem naj bi se predstavniki ZN ukvarjali tudi z razdeljevanjem pitne vode in distribucijo električne energije, nikakor pa ne z vprašanjem monetarne unije, saj je »denar poglavitni simbol suverenosti«. Po njegovem sploh ni mogoče govoriti o tem, da bi med obema deloma mesta obstajala kakršnakoli telefonska povezava. Prost pretok ljudi bi morali po njegovem skrčiti zgolj na pravico, da prebivalci mesto zapustijo. »Ne morem si predstavljati, da bi se lahko vrnil v tisti del Sarajeva, kjer so me razglasili za vojnega zločinca, čeprav je moj posel povsem civilen,« meni in poudarja, da bo takoj, ko bo Sarajevo mogoče zapustiti, iz njega odšlo več kot sto tisoč prebivalcev. Da bi zavrle eksodus »svojih« ljudi, so srbske bosanske oblasti z mobilizacijo vpoklicale določeno število beguncev iz Jugoslavije, je pojasnil »obrambni minister« Dušan Kovačevič. »V vojsko kličemo tiste, ki jih potrebujemo, iz nje pa pošiljamo tiste, ki so nujno potrebni v proizvodnji, ki jo moramo obnoviti,« je povedal general Kovačevič.
Helene Despic-Popovic APP
Najnovejše v Bosni
■ Bosanska vlada in hrvaško vojaško poveljstvo v Bosni sta včeraj podpisala sporazum o ustavitvi ognja. Veljati bo začel danes.
H Ameriški, ruski in evropski diplomati so načelno sklenili, da bodo model sarajevskega premirja uporabili tudi v drugih obleganih mestih.
H Ruski predsednik Boris Jelcin je predlagal srečanje z voditelji Združenih držav, Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pogovarjali naj bi se o politični rešitvi bosanske krize.
H Neuvrščeni narodi v Organizaciji združenih narodov zahtevajo sprejetje resolucije o uvedbi gospodarskih ukrepov proti Hrvaški, ki pošilja svoje vojake v Bosno in krši pravila mednarodnega prava.
Muslimansko Q Zaradi stalnih bojev ozemlje	demografsko najbolj
O Bosanski Srbi	ogrožena področja
@ Bosanski Hrvati	•— Frontna črta
Kanada
| Francija
■P"
mm Egipt
SIB Velika Britanija
■S— Španija
Malezija
Ukrajina
Nordijske
države
(Danska, Norveška in Švedska)
Vir: Združeni narodi
AP/ VVm. J. Castelio
HRVAŠKA / NEGOTOVA KONFEDERACIJA Z MUSLIMANI
V Zagrebu še previdno molčijo
Na območjih pod srbsko okupacijo je vse bolj napeto
ZAGREB - Na predloge Zahoda o konfederaciji z Muslimani v Bosni in Hercegovini se uradni Zagreb še ni odzval. Ni mogoče razbrati, ali naj bi ta molk pomenil odobravanje ali odpor do konfederacije. Res je, da se je hrvaški zunanji minister Mate Granič podal na krajšo turnejo po Nemčiji, Švici, Italiji in Vatikanu in da je po srečanju z nemškim zunanjim ministrom Kinklom dejal, da bo Hrvaška storila vse, kar je v njeni moči, da se bo dogovorila z Muslimani. Dejal pa je tudi, da obstajajo nekatere meje, ki jih ni mogoče prekoračiti.
Katere meje je imel v mislih, Granič ni posebej pojasnil, toda hrvaški tisk trdi, da so Muslimani že odklonili dogovor s Hrvati, ki določa, da bi morali
Bosno urediti v kantone, saj se trenutno čutijo močne zaradi podpore Američanov in pritiska na Hrvate, naj sprejmejo zavezništvo. Kadar govorijo o sporazumu, se Muslimani raje zavzemajo za federacijo, enotno državo, Hrvatom pa bolj diši konfederacija. Ce bi Hrvaška privolila v kakršenkoli sporazum, bi lahko vstopila v Evropo: postala bi članica Evropskega sveta, imela bi dostop do evropskih finančnih skladov. Uradni Zagreb o tem torej molči, čeprav mediji s precejšnjim optimizmom poročajo o sporazumu o ustavitvi ognja, ki naj bi ga podpisala hrvaški general Ros in muslimanski general Delič. Hrvaško je podprl tudi Klaus Kinkel, saj je izjavil, da nima trdnih dokazov, da so v Bosni res enote redne hr-
vaške vojske. Tako kot Hrvati je trdil, da gre za prostovoljce, ne za redno vojsko.
Medtem ko si Hrvaška prizadeva oblikovati sprejemljiv sporazum z Muslimani, ima čedalje več težav s Srbi na območjih pod nadzorom Združenih narodov. Nočejo se namreč umakniti z mostu pri Novi Gradiški, ki povezuje tako imenovano Krajino z Republiko Srbsko. Enote Unproforja so zaprle vse dostope do mostu in položaj se je v četrtek zelo zaostril. Poveljnik Unproforja je trdno odločen, da se morajo Srbi umakniti, da ne bi mostu zavzeli, tako kot so iz rok Unproforja že iztrgali most v Batini, ki neposredno povezuje Srbijo z okupiranimi območji na Hrvaškem.
Darko Pavičič
Srbi se branijo pred Srb
i
BEOGRAD - »Do zdaj je srbsko politiko nadziral črnogorski lobi, zdaj pa so svoj lonček pristavili tudi Srbi iz Bosne in kninske krajine. Srbski Srbi nimajo nobene »rezervne« republike na drugem bregu Drine in s svojih domov nimajo več kam bežati.« S temi besedami je Vlajko Popovič, predsednik Združenja staroselskih Srbov, opozoril, da imajo »pravi« Srbi vse manj besede v lastni državi. Z akcijo za zaščito Srbov pred Srbi, želi združenje pokazati, da je na vodilnih političnih položajih vse manj Srbov. Srbski predsednik Miloševič in premier Se-inovič sta Črnogorca, skoraj vsi policisti, ki jih je 90 tisoč, pa prihajajo iz kninske krajine in Bosne.
Žarko Rajkovič
O čem pišejo drugi časniki
»Svetovni vpliv KGB se ni zrušil z berlinskim zidom. Zato niti ni bilo razloga. Domneva, da da je vohunstvo odveč, sodi k velikim iluzijam iz let po koncu hladne vojne. Prav nasprotno: negotovost novega geopolitnega položaja spodbuja boljše metode pretoka informacij kot prej, ko so se odnosi med velesilami uravnavali z precej predvidljivimi pravili jedsrkega stopnjevanja. Primer Ames je pokazal, da konec ideološke konfrontacije še ni potešil požrešnosti držav na skrivnosti njenih sovražnikov - ali zaveznikov.«
(The Times, London)
»Z zakonskim parom Ames, tistima ruskima »krtoma« v osrčju ameriške obveščevalne službe, se ni razkril prvi vohunski primer po koncu hladne vojne. Obveščevalna služba CIA dodaja, da tako na Zahodu kot na Vzhodu še vedno deluje precej vohunov, ki delujejo na lastno pest ali pa za nekdanjega sovražnika. Brez dvoma je ta primer nevarnejši in posebno kočljiv. Nič čudnega, da je Rusija še naprej vohunila v Ameriki, zaskrbljujoče je le, da se to dogaja na način starega KGB. Primer Ames ima posebno težo in vodi k dvema mislima. Prvi je povsem tehnične narave. Naivno bi bilo verjeti, da se je postkomunizem odpovedal vohunstvu. ...primer Ames je prav nasprotno pokazal, da obveščevalne službe spet sodijo k dejavniku nestabilnosti. Druga misel je strateške narave. Prezgodaj bi se bilo odločiti, kakšne učinke bo imel ta konflikt na rusko-ameriško prijateljstvo. To je v veliki meri odvisno od Jelcina in izida preiskave proti Clintonu.«	(Corriere della Sera, Milano)
»Zakaj pa ne? Predlog ruskega predsednika ni padel z neba: nemški kancler naj bi pritegnil Moskvo, da bi pospešil tempo. Bill Clinton si je že mesece želel, da bi na drugi strani rdečega telefona spet slišal zaupnega sogovornika. Do tu je vse lepo in prav. Alainu Juppeju se je posrečilo, da je Američane prepričal o resnosti bosanske afere; Bela hiša je pritegnila Ruse, da so uveljavili svojo avtoriteto do Srbov. Vsakdo je igral svojo vlogo. Posledica: nadzor jugoslovanske zadeve so v svoje roke prevzeli Američani in Rusi... Jelcin lahko pred občudujučimi očmi Evropejcev izobesi zastavo zmagovalca. Eno k drugemu gre Jelcin prehitro naprej.Zdi se, kot bi prezrl, da je vojno težje končati kot začeti.«	(Le Figaro, Pariz)
»Pobuda je prišla prezgodaj. Dokler se vpletene strani ne dogovorijo o delitvi Bosne, bo vrhunska konferenca udeležence predstavila kot impotentne. Bolje bi bilo, da bi gradili na sarajevskem uspehu, premirje prenesli tudi na druga območja in Ženevo ohranili kot forum mirovnih pogajanj. ...Zahod, ki je sprejel Jelcinov predlog, pa ostanku Vzhodne Evrope sporoča nekaj drugega... Ce bi Rusom dopustili, da dajejo ton v nekdanji Jugoslaviji, po tem, ko jih je Tito desetletja dolgo odbijal, bi Rusijo spodbudil, da razkazuje svoje mišice v nekdanjih satelitih in baltskih državah.«	(The Daily Thelegraph, London)
NOVICE
■
Grčija zavrača makedonski predlog
ATENE, SKOPJE - Grčija je zavrnila predlog makedonskega predsednika Kira Gligorova o pogajanjih pod okriljem OZN brez predhodnih pogojev. Grški zunanji minister Papuljas namreč zahteva, da se pred začetkom kakršnihkoli pogajanj Makedonija odpove simbolu na svoji zastavi, črta člen ustave in konča sovražno propagando. Evropski komisar Hans van den Broek se je v četrtek znova mudil v Skopju in opozoril, da se bodo razmere še poslabšale, če se Makedonija in Grčija takoj ne začneta pogovarjati. (AFP)
Severna Koreja popušča
SEUL - Severna Koreja je privolila v ameriško inšpekcijo v svojih jedrskih objektih in predlagala, naj ameriški strokovnjaki to storijo do 1. marca. V zameno je od ZDA zahtevala, naj sprejmejo njen paket pogojev, med katerimi je najpomembnejši določitev datuma za začetek pogajanj o izboljšanju odnosov med državama. (STA)
Iran noče imeti jedrskega orožja
TEHERAN - »Iran si ne prizadeva, da bi imel jedrsko orožje, in Severni Koreji ne bo nikoli dovolil, da bi na iranskem ozemlju preizkušala svoje jedrske bombe,« je povedal poveljnik Islamske revolucionarne garde general Mohsen Rezaei. »Da skuša Iran pridobiti jedrsko orožje, je neutemeljen humor. Seveda imamo konvencionalno orožje, toda politična modrost nam narekuje, da ne izdelujemo orožja za množično uničevanje,« je dejal Razaei. Obveščevalne službe zahodnih držav so namreč že večkrat opozorile, da Iran lahko v kratkem izdela jedrsko orožje. (Reuter)
Pogreb Gamzahurdija
GROZNI - Nekdanjega gruzinskega predsednika Gamzahurdija, ki so ga strmoglavili po enem letu na oblasti, so v četrtek z vsemi vojaškimi častmi pokopali v glavnem mestu samooklicane pokrajine Čečenije. Gamzahurdija je konec lanskega leta napravil samomor, potem ko je že drugič skušal prevzeti oblast v Gmziji. Predsednik Čečenije Džohar Duda-jev je dejal, da je Gamzahurdija napravil samomor, ker je lahko le tako preprečil nadaljnje prelivanje krvi v Gruziji. (Reuter)
TV SPORED
Petek, 25. februarja
1994
SLOVENSKI PROGRAMI
fr* SLOVENIJA 1	
	Z vrha, 5. epizoda angleške humoristične nanizanke
	Zadnji samorog, ameriški risani film
	Z vrha, 6. epizoda angleške humoristične nanizanke
	Silas, 8/12 del nemške nadaljevanke
	Četrtek na ledu: Jaka, Jakec in Fižolček
	Poslovna borza
	Poročila
	Povečava
	Erich von Stroheim - Mož, ki so ga z užitkom sovražili, dokumentarni film
	Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodistria
	TV dnevnik 1
	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Regionalni studio Koper
	Pari, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme
	Lillehammer - ZOI '94
	Forum
	Recite mi gospod Brovvn, avstralski film, 1986, VPS 2045
	Dnevnik 3, VPS 2225 Sova
	Ko se srca vnamejo, 12. epizoda ameriške nanizanke Psiho
	Sled zločina: Rop andaluzijskega ekspresnega vlaka, 9/11 del španske nanizanke
	Iskanje ognja, kanadski film, 1981 Film o pračloveku
	Video strani
|T SLOVENIJA 2	
	Video strani
	Pričevanja o zvestobi - Slovenci v Argentini: Dom na tujem, 8. oddaja
	Lillehammer - ZOI '94: Slalom (M), kombinacija, 1, tek. prenos Biatlon 4 x 7,5 km (2), prenos Skoki 90 m, prenos Slalom (M), kombinacija, 2. tek, prenos Biatlon 4 x 7,5 km, (Z), posnetek Hitrostno drsanje 5000 m (2), posnetek Skoki 90 m, posnetek
	Nagradna igra Sladom (M), kombinacija, posnetek
	Znanje za znanje: Učite se z nami
	Dnevnik 2
	Alternativni viri energije, 3/6 del angleške p zn serije
	Lillehammer - ZOI '94: 6. tekma finala končnice DP v hokeju: Acroni Jesenice - Olimpija Hertz, posnetek z Jesenic Umetnostno drsanje (2). prosti program, posnetek
	Video strani
S	k KANALA
	Borza dela
	Video strani
	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
	BMX TV-Svetovno prvenstvo BMX freestyle Limoges, 2. del
	Magnetoskop, ponovitev
	Luč svetlobe, ponovitev 109. dela ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Spot tedna
	Video strani
	Borza dela
	Video strani
	A-Shop
	BMX TV-Svetovno prvenstvo BMX ffeestyle Limoges, 2. del
	Smrtonosni panter, ponovitev ameriškega filma
	Luč svetlobe, 110. del ameriške nadaljevanke
	Kandidat, dokumentarec DW
	Porodila
	A-Shop
	Videopetek, glasbena oddaja
	Teden na borzi
	Policijska zgodba, 1. del ameriškega filma Igrajo: Jackie Chan, Lin Ching Hsia, Maggie Cheung in drugi; režija Jackie Chan.
	Poročila
	Pestrost in dolgčas, dokumentarca DW
	A-Shop
	Policijska zgodba, 2. del ameriškega filma
	Spot tedna
	Erotični film
	Borza dela
	1 KOPER
	Slovenski program
KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
® RAI 1	
	Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik
	Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik
	Film: Come le foglie al vento (dram., ZDA '57), vmes (11.30) dnevnik
	Risanke: Calimero
I	Nan.: Blue jeans Vreme in dnevnik 1 Nan,: La signora in giallo
	Dnevnik in Week-end
	Dok.: Kvarkov svet
	Nan.: Saranno famosi
	Mladinski variete. Uno per tutti, vmes nanizanka, risanke, vesti
	Nan.: Zorro
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik, informacije
	Variete: Fortunatamente insieme
	Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula)
	Variete: Miraggi
	Vreme, dnevnik, šport
	44. Festival italijanske popevke (vodi P. Baudo)
	Dnevnik
	Aktualno: Dopofestival
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Kviz: Patente da campio-ni (vodi Demo Mura)
	Film: La fromula (krim.,
	ZDA ’81, i. G.C. Scott)
	| RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Otroška oddaja
	Jutranji dnevnik 2
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando slama
	Kronike v živo: detto tra noi (vodi Mita Medici)
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo)
	Kronike v živo
	Dnevnik in iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	Aktualno: In viaggio con Sereno variabile
	Nan.: Hunter
BS*	Vreme, dnevnik, šport
	Politična tribuna
	Film: Due tipi incorreggi-bili (’87, i. Kirk Douglas, Burt Lancaster)
	Film: L’uomo di mezza-notte (krim., ZDA ’75, i. B. Lancaster, S. Clark), vmes (23.15) dnevnik
	Variete: Indietro tutta!
	Zimske olimpijske igre
4	| RAI 3
	Jutranja odd.: L’altrarete
	Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.45 Tortuga DOC
	ZOI: moški slalom, 1. tek, 9.50 biatlon 4 x 7,5 km 2
	Dnevnik ob 12-ih
	Parlato semplice
	ZOI: moški slalom, 2. tek
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti,dnevnik
	Drobci
	Dok.: Faraonovo oko
	Šport: Ip v kotalkanju, košarka, odbojka, 17.20 Derby, 17.30 ZOI
	Dok.: Geo
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	BlobCartoon, Blob
	Una cartolina spedita da Andrea Barbato
	Dan na preturi
	Dnevnik in vreme
	Milano, Italija
	Dok.: Resnične zgodbe
	Fuori orario
	Pregled tiska in vreme
@ RETE 4
	Nan.: Una famiglia ame-ricana, kviz La veri.tti, 8.00 nad. Piccola Cene-rentola
	Variete: Buona giornata Sanremo, vmes 9.15 nad. Anima persa, 10.00 Sole-dad, Febbre d’amore, 11.45 Maddalena, 12.30 Buona giornata, vmes (11.30) dnevnik
	TG 4,14.00 nad. Sentieri, 15.00 Primo amore, 15.30 Principessa, 16.00 Buona giornata
	Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik
	Rubrika o lepoti
	Funari News, vmes (19.00) dnevnik
	TV film: Come una mam-ma (dram., i. S. Sandrel-li, M. Dapporto, 2. del)
	Aktualno: Toto Festival, vmes (0.30) dnevnik
S CANALE5	
	Na prvi strani
	Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Le piu belle scene da un matrimonio
	Kviz: Sara vero?
	Agenzia matrimoniale
	Otroška oddaja
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Film: 7 chili in 7 giorni (kom., It. ’86, i. R. Poz-zetto, Carlo Verdone)
	Zanimivosti o filmu II ši-lenzio dei prosciutti
	Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) dnevnik
	Sgarbi quotidiani
<	> ITALIA1
	Otroški variete
	Aktualno: O di qui o di Iti (vodi P. Bianco)
	Nanizanki
	Odprti studio
	Aktualno: Tu Italija
	Otroška oddaja
	Odprti studio
	Varieteja: Non ti la RAI, 16.00 Smile
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Film: Vendetta personale (pust., ZDA ’91, i. Jean-Claude van Damme)
	Aktualno: O di qui o di la, 0.20 Šport studio
# TELE 4
ja 19.30, 23.00 Dogodki in \ odmevi
'•Mjg La leggenda di Custer @4 Speciale Magazine
(•) MONTECARLO	
	19.30, 22.00 Dnevnik, 13.45 Šport
	12.55, 17.40, 20.05, 0.15 Zimske olimpijske igre
	Olimpijski dnevnik
	AT L’uomo delle nevi
	Aktualno: CNN News
B Koper	
	Lillehammer - ZOI '94: Slalom (M), kombinacija, 1. tek, prenos
	Biatlon 4 x 7,5 km (2), prenos
	Skoki 90 m, prenos
	Slalom (M), kombinacija, 2. tek, prenos
	Skoki 90 m
	TV novice
	»Meridiani« - aktualna tema, ponovitev
	Achtung Baby! - kulturna oddaja
	Do konca sveta - Ko spregovorijo slike
	Slovenski program: Studio 2 - mozaična oddaja
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Čarobna svetilka
	Stanje stvari - mladi
	Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan- na T. Giuricin
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	TV dnevnik
	Lillehammer - ZOI '94: Dnevni pregled
	Juke Box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
	
ujiw Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Dva v Avstriji, pon.
	Boj titanov, brit. film
	Teleskop
	Cas v sliki
	Družinske vezi
	Neroda, ameriška komedija
	Otroški program
	Kritično stanje
	VroCa sled, serija
	Pierre in Isa, serija
	VVurlitzer
	Cas v sliki
	Mi
	Gozdni inšpektor Buch-holz, serija
	Cas v sliki
	Kultura
	Stari, serija
	Pogledi od strani
	Flatliners, am.eriški film, 1990 Igrajo: Julia Roberts, Kie-fer Sutherland, Kevin Bacon, VVilliam Baldvvin, Oliver Platt in drugi; režija Joel Schumacher.
	Cas v sliki
	Strast in častihlepnost, ameriški tv film
	.Cas v sliki
	
umilifAvstrija 2	
	Lillehammer - ZOI '94: Slalom (M), kombinacija, 1. tek, prenos
	To je lahko zabavno
	Lillehammer - ZOI '94: Skoki 90m
	Slalom (M), kombinacija, 2. tek, prenos Hitrostno drsanje 5000m m Biatlon 4 x 7,5 km (M) Hitrostno drsanje lOOOm (M)
	Poklici: Tehnični risar
	Samec ali samica
	Pri Huxtablovih: Morasti sendvič
	Milijonsko kolo
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki
	Kultura
	Lillehammer - ZOI '94: Olimpijski studio Umetnostno drsanje (2), prosti program Hokej
	Večerni studio
Hrvaška 1	
	Dobro jutro
	Poročila
	Otroški program Kviz
	Religija
	Nemški jezik
	Izbor iz tujega programa
	Deklica iz prihodnosti, 8/24 del nadaljevanke
	Poročila
	TV-koledar
	Divja vrtnica, 35/199 del mehiške nadaljevanke
	Pujsovi dosjeji, 1/14 del angleške humoristične serije
	Ciklus filmov Spencerja Tracyja: Slab dan v Black Rocku, ameriški film, 1954 Igrajo: Spencer Tracy, Robert Ryan, Anne Francis, Dean Jagger in drugi.
	Monoplus
	Family Album, 17/26 del
	Poročila
	Palčki nimajo pojma
	Antena, izbor iz satelitskega programa
	Hrvaška danes
	Poročila
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 646. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Šport
	Naj tamburica igra, zabavnoglasbena oddaja
	Latinica
	Poročila
	Preteklost v sedanjosti: Franjo Rački
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Zakaj se je gospodu R. zmešalo?, nemški film
12.15
12.25
15.25 16.20
17.00 17.20
17.50
18.25
19.30
20.15
21.00
21.50
22.30
Hrvaška 2
TV-koledar Lillehammer - ZOI ’94: Skoki 90 m, prenos Dokumentarni film Lillehammer - ZOI '94: Dnevni pregled Slalom (M), kombinacija,
1.	tek, posnetek Slalom (M), kombinacija,
2.	tek, posnetek Biatlon 4 x 7,5 km (2), posnetek
Skoki 90 m, posnetek Dnevnik
Mladi Indiana Jones, 15/17 del am. nanizanke Hokej, vključitev v prenos
Umetnostno drsanje (2),
prosti program
Delo na črno, 15/27 del
23.20
ameriške nanizanke Hokej, posn. 42. tekme Dnevni pregled
@ Madžarska	
	Gez dan
	Riviera, serija
	Dallas, 166. del serije Novo sorodstvo
	Igra
	Opoldanski zvon
	Gospodarski poročevalec
	Ponovitve serij
	Telešport: Lillehammer - ZOI '94
	Novi reflektor, magazin
	Dnevnik
	Domače naloge
	Družinske zgodbe
	Življenje letom
	Teka, koristni napotki
	Okno
	Pravljica
	Dnevnik
	Halo, petek, vikendski show program
	Regina, nemška serija
	Panorama, svetovna politika
	Telešport: Lillehammer - ZOI '94
	Dnevnik BBC
	TV SLOVENIJA 2	20.05
	ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, bogatejši postajajo vse bogatejši
Če svet potrebuje model, kako najbolje izkoristiti vire energije, je Švedska odličen primer. Pred 10 leti je postala edina moderna država, ki je izstopila iz tekme za jedrsko energijo, Pa tudi hidroelektrarn ne gradijo - zaradi varstva okolja. Kako torej zadovoljujejo svoje energetske potrebe?
Pri tem pa se bo marsikdo spomnil na razmere pri nas in vprašanje jedrske elektrarne v Krškem.
Baa	TV SLOVENIJA 1	20.45
	RECITE Ml G. BROVVN, avstralski barvni film, 1986
r/"Z>	
Režija: Scott Hicks, scenarij: Scott Hicks, Terry Jennings, fotografija: Geoffrey Simpson, glasba: Came-ron Allan, igrajo: Chris Haywood, Vincent Bali, John Frawley, Russel Kiefel, Bill Hunter
Pred dobrimi dvajsetimi leti je Avstralijo razburil dogodek, ki ima posebno mesto v zgodovini kriminalnih dejanj tega kontinenta. Nenavaden splet okoliščin je povzročil, da je tako rekoč brez osebnih zapletov izsiljevalcu uspelo izpeljati tvegan načrt, s pomočjo katerega se je dokopal do ogromne vsote denarja. Njegov podvig je kasneje sprožil vrsto veliko hujših in nevarnejših zločinov v avstralskem letalskem prometu. Vse skupaj pa se je začelo s pogovorom dveh mladeničev na eni od sydneyskih plaž. Bila sta priseljenca iz Anglije in eden od njiju je verjel da je Avstralijo dežela, kjer je mogoče obogateti in si privoščiti' lagodno življenje. Možnosti naj bi bilo več, toda ko je kmalu nato po televiziji videl filmsko zgodbo o tem, kako glavni igralec podtakne na avion bombo in nato izsiljuje veliko odkupnino, se mu je v glavi porodila preprosta misel - on sam bo 'izpeljal podobno akcijo. Ker je bil spreten in tehnično usposobljen človek, mu ni bilo težko sestaviti nevarne bombe in jo nato celo spraviti na avion. O resnosti njegovega namena pa je pričala druga bomba, ki je bila prvi na las podobna in je bila spravljena v eni od garderobnih omaric na sydneyskem letališču. Ni si težko Predstavljati panike, ki je zavladala v upravi, ko se je oglasit s svojim sporočilom in svojo zahtevo, kajti medtem je že bil v zraku Boeing 707 z več kot 150 Potniki in člani posadke. Začela so se pogajanja in bitka s časom...
	
	KANAL A	20.25
	POLICIJSKA ZGODBA, ameriški film v dveh delih
Režija: Jackie Chan,
Igrajo: Jackie Chan, Lin Ching Hsia, Maggie Che-ung in drugi.
Mladi Kevin Chan je vse, samo poprečen policist ne. zaradi skrbno pripravljene akcije proti hongkon-ški mafiji ujamejo šefa Toma Kua. policija žal ni dovolj močna, da bi lahko pripravila dokazno gradivo zoper Kua. Uspe pa ji prepričati njegovo tajnico, da bo pričala na sodišču.
Drugi del filma je na sporedu ob 22.55.
Zaradi preveč samostojnega delovanja proti kriminalcem je bil Jackie Chan degradiran z detektiva v navadnega policista. Ves čas mu je za petami banda, katere šefa je predal roki pravice. Da bi se vsega tega rešit, se odloči za dopust. Vendar policisti niso nikdar na dopustu.
BB	RAI2	20.40
	TOUGH GUYS, ameriški barvni film, 1986
	
Režija: Jetf Kanew, igralo: Burt Lancaster, Kirk Douglas (na sliki), Charles Durning in drugi. Gangsterja Harry Doyle m Archie Long ispustijo iz Ječe po tridesetih letih ujetništva. Prvi trenutek Ju popolnoma spremenjena družba zmede, soj se ne moreta sprijazniti z mislijo na upokojitev. Zato organizirata r°P na vlak. Film je zabavna komedija.
	
1H^ ,ZZ/"	RAI 3	01.05
	H. M. PULHAM ESGUIRE, ameriški film, 1940
Režija: King Vidor,
Igrajo: Hedy Lamar, Charles Coburn, Van Heflin in drugi.
Harry Pulham se po vrnitvi iz fronte zaposli v reklamni agenciji, kjer se zaljubi v lepo Marvin. Nepričakovana očetova smrt pa ga prisili, da se vrne v rodno mesto, kjer poroči prijateljico iz otroških tet. A vse to Je že preteklost, saj je danes Pulham pomemben menager...
Vidor je film režiral po istoimenskem romanu Johna F>.Marquanda, sicer avtorja znanih romanov o Mr. Motu. V filmu H. M. Pulham Esquire je lahkotno prikazal otožnost in hrepenenje po minulem času in izgubljenih priložnostih.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 22.50
Fikcija o naši preteklosti
ISKANJE OGNJA, kanadskofrancoski film
Dokaj nenavadne naloge se je lotil francoski filmski ustvarjalec Annaud, ki se ga spominjamo predvsem po filmu Ime rože po slovitem Ecovem romanu. Iskanje ognja je namreč film o pračloveku, o dogajanjih, hipotetičnih, izpred 80 tisoč in več let, ko naj bi se pračlovek prvič uporabno srečal z ognjem, kar je seveda pomenilo novo stopnjo v njegovem razvoju v človeka. Zgodba za film je nastala 1911. leta, napisana je bila za otroke in prav ta fikcija, fantazijsko Rosnyjevo pisanje je omogočilo prestop iz znanstvene spekulacije preko literarne in filmske fikcije v možno življenjsko realnost človekove pradavnine.
Filmski junaki se sporazumevanj o v prajeziku, ki ga je ustvaril sloviti Anthony Burges (avtor Peklenske pomaranče) in je sestavljen iz dvesto nenavadno zvenečih razpoznavnih zvokov in v njem 'beseda' atra pomeni ogenj. Enako je bilo potrebno ustvariti tudi gibanje, koreografijo gibanja praljudi, ki si jo je za film zamislil De-smond Morris. Seveda je oboje, tako način glasovnega sporazumevanja kot način gibanja, špekulacija z verjetnostjo, vendar špekulacija, ki temelji na študiju sedaj živečih plemen, ki so na primitivni stopnji razvoja. Tako je Iskanje ognja na nek način etnografski film,
predvsem pa film, ki hoče pozitivno preinterpretirati ustavljene predstave o naših praprednikih. Scenarist filma je Gerard Brach, napisal je pretežno vse scenarije za filme Romana Polanskega, ki je zgodbo iskanja ognja napisal na avanturističen, kriminalističen način, v njej je tudi ljubezen, je ljubosumje, je izmislek misionarskega ljubezenskega položaja, ki je bil očitno prej znan primitivnim plemenom kot pa misiona-rjem, H so jih obiskali. Torej, pred 80 tisoč leti je pleme Ulamov ugrabilo naravi ogenj, niso pa ga znali še sami napraviti, znali pa so
ga ohranjati. Ko so jih napadli bolj nerazviti Waga-bouanci in ko so se pred njimi umikali, so izgubili ogenj. Na tem iskanju se srečajo z drugimi bolj ali manj razvitimi plemeni, tudi s kanibalskim plemenom Kzamm, ki ima ogenj. Tu se Naoh sreča z Iko, ki postane njegova ženska in ga ranjenega neguje. Tu se Naoh nauči s trenjem napraviti ogenj. Tako ni rezultat iskanja ognja samo novo znanje, Naoh in njegovi so odkrili tudi nove rastline, naučiti so se novih spretnosti in obvladati nova orožja. Storjen je bil korak v človeški civilizaciji.
MUSIČ TELEVISION
06.00	Awake on the Wlld Slde; 09.00 Video;
12.00	The Soul; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video;
16.30	Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu;
17.30	Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis 8t Butthead; 23.00 Ponovitve
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.40 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 The Moneychangers, 1. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Full Kouse; 21.00 Rokoborba; 22.00 Snemanje nadaljevanke Rdeči Orel; 22.30 Videnja; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PRC7
05.25	Serije, ponovitve; 11.30 Roseanne; 12.00 Pri Hioctablovih; 12.30 Samo veter ve odgovor, nemško-franc. kriminalka; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.25 Risanke; 17,55 Parker Lewis;
18.25	Krila; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxfablo-vih; 20.00 Poročita; 20.15 Kokon, am. komedija;
22.05	Renegade-Lov brez milosti, 2/22 del am. akc, serije; 23,10 Poročila; 23.20 Muha II., ameriška grozljivka
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.30 CrissCross, am. film; 10.40 Chinese Blues, angl. film; 13.15 Kino '94; 14.30 Treasure, am. film; 16.00 Sanje brez konca, am. drama; 17.25 Roka, ki ziblje zibelko, am. triler 19.15 Kino '94; 20.15 Kenguru Carlos, am.-av-stral. komedija; 21.40 V daljni deželi, ameriški pustolovski film
EUROSPORT
07.30	Olimpijsko jutro; 08.00 Akrobatsko smučanje, pon.; 10.00 Biatlon 4 x 7,5 km (2); 12.00 Alpsko smučanje, komb. smuk, pon.; 12.30 Slalom (M) za kombinacijo, prenos; 14.00 Skoki 90m, prenos; 15.45 Hitrostno drsanje 5000m (2), prenos; 17.00 Biatlon; 17.30 Olimpijska poročila;
18.00	Smučarski skoki, pon.; 19.00 Umetnostno drsanje (Ž), prenos; 23.30 Olimpijska poročila
SATI
09.05	Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja En-
terprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18,00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Galijec Asterix, belg,-franc. risani film; 21.40 Živali zasebno; 22,10 Nogomet; 23.00 Škandalozna Emanuelle-Veselje pri opazovanju, ital. erotični film
RTI
09.00	Serije, ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Cas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Miami Vice, serija; 21.15 Smejte se, humor, oddaja; 21.45 Pod eno odejo; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk
RTI 2
05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Počitnice na italijanski način, 2/7 del nemške serije; 20.00 Poročila; 20.15 Montana, am. vestem; 21.45 Novice; 22.15 Štirje vražji fantje, špan.-ital. vestem; 23.55 Ni poti nazaj, ameriška socialna drama
SKY MOVIES
17.00	Four Eyes; 19.00 Face Of A Stranger; 21.00 Over The Hill; 23.00 Mantac Cop 3: Badge Of Si-lence
MOVIE CHANNEL
17.00	Around The VVorid In 80 Days; 19.00 Han-sel And Gretei; 21.00 Critters 4; 23.00 City Slickers
FILMNET +
14.00	Beethoven; 16.00 K-TV; 18.00 Company Business; 20.00 People Under The Stairs; 22.00 Basic Instinct
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice; 19.00 Poročila; 19.30 Kultura; 20,00 Showcase; 21.00 Moto šport; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11,30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asa; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 Intemalional Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Shovvbiz Today
Slovenija 1
4.30.5.00.	6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga;
10.30	Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 11.45 Iz tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh;
18.30	Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202;
14.00	Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski Izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Igra; 22.20 Koncert: Phil Ochs.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovske pesmii; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Normal;
19.30	Koncert; 20.00 Koncert Slmf. RTVS; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9.00 Informacije, prireditve; 9.10 Lillehammer; 9.20 Vreme; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 14.30 Lillehammer '94; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.30-
23.15	Večerni program Modrega vala Radia Koper; 23.15 Nočni progr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9,40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Ze-liščarstvo; 11.00 Kulturna
v oddaja; 12.00 Romagna
mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val;
18.00	Igra; 18.45 Polk.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka;
17.00	Anketa; 17.55 Speckahla; 18.30 Oddaja BBC; 20.00 Maribora;
22.00	Rockoteka.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17,00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr.
Radio Študent
11.00	Rec Rec News;
12.00	Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator tedna; 19.00 Tolpa bumov: The New Bomb Turks;
20.00	Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10,00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Pot-puri; 9.00 Iz studia z vami:
9.15	Odprta knjiga:. Oštrl-geca (Marjan Tomšič, 22. del); 10.30 Intermezzo;
11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Pod lipo; 13.20 Orkestri;
13.30	Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronikA s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Odd. o živalih Venus (vsakih 14 dni);
19.00	Operetni svet.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
EKONOMIJA / ZATON VELIKIH PODJETIJ
Sloni letajo, mar ne?
Odgovor se je, kot kože, ponudil v spoznanju o neogibnem povezovanju velikih in malih, nekakšni horizontalni decentralizirani mreži podjetij - drugod pa spet v vertikalne povezave
BrankoGruban
Z nesporno agonijo »največjega, najimenitnejšega in najuspešnejšega« poslovnega sistema v vsej zgodovini -IBM - so zagovorniki teorije »majhno je lepo« dobili kronski dokaz, da prihaja dokončen zaton velikih podjetij. Ta so pogosto res spominjala na slone, ki so postali žrtev svoje interne birokracije, popolnoma nedovzetni za šibke signale iz okolja v katerem živijo. Toda ali je temu res tako? Sloni res ne letijo tako kot metulji, pa vendar ali je letenje
sploh predpogoj uspešnosti in preživetja? Dokazati bo treba, da so metulji srečnejši kot sloni - zaenkrat je nesporno le to, da živijo sloni precej dlje. In drugače povedano: ali uspeh danes drugega največjega v ameriški računalniški industriji Hevvlett Packarda, ki ima tudi gigantske razsežnosti z 92.000 zaposlenimi in čez dvajset milijonov dolarjev prihodkov, le ne potrjuje, da velikih ne kaže odpisati kar čez noč? In IBM tudi Se ni rekel zadnje besede!
Informacijska
tehnologija
Tema veliki - majhni je v preteklem desetletju pogosto burila domišljijo v poslovnih krogih, še pogosteje pa v različnih publicističnih prispevkih, ki jim tako ali drugače ni bilo potrebno resneje utemeljevati sicer pogosto precej šibkih teorij. Dogmatično se je razširjala »resnica« o nesporno produktivnejših majhnih podjetjih, o njihovi večji fleksibilnosti in inovativnosti, o tem, da terjajo manjše kapitalne vložke in znatno prispevajo k povečanju zaposlenosti, večanju izvoza, itd. Te sakralne razsežnosti pojma »majhno je lepo« so neskončno število občudovalcev pridobile tudi pri nas, kjer si kot vse kaže le malokdo sploh upa dvomiti in dovoliti oceno kako lahko nekritično malikovanje majhnosti utegne prinesti tudi glavobole, za katere ne bo pravega aspirina.
Nekatere raziskave in analize mednarodne organizacije za delo HO (International Labour Organization) recimo, so številne mitske navedbe o brezmejni uspešnosti majhnih podjetij močno postavile pod vpmšaj. Stereotipe o inherentrd dinamičnosti in podjetnosti majhnih podjetij, so kritično soočale z ugotovitvami, da trditve ne veljajo za vse gospodarske panoge počez, da so kritične mase nekaterih dejavnikov dosegljive le v večjih sistemih, da ni odločilna velikost, ampak struktu-ra organizacije, da informacijska tehnologija marsikje nevtralizira pomanjkljivosti upravljanja velikih sistemov, da meritve ne potrjujejo realnega oziroma znatnega povečanja zaposlitev ali izvoza, ipd. Odgovor se je kot kaže ponudil v spoznanju po nuji povezovanja velikih in malih, nekakšni horizontalni decentralizirani mreži podjetij. Drugod pa se spet rešitev ponuja v obliki vertikalno integriranih malih podjetij in njihove vpetosti v večji sistem. Tovrstne primere je mogoče prepoznati povsod po svetu - v legendami povezanosti japonskega gospodarstva od majhnih dobaviteljev do velikih končnih proizvajalcev, evropskih industrijskih conah, la povezujejo visoko specializirana majhna podjetja, ki ustvarjajo visoko dodatno vrednost ali pa v kalifornijskih HI-TEC proizvajalcih čipov, ki so del kompleksnih zavezniških alians. Pri tem samo pri nas še slišite klic: da se le država ne vmešava! Se Američani so namreč spoznali, da se v oblikovanje takšne med seboj povezane »mešanice« malih in velikih podjetij država mora »vmešavati«! Pač pa se ne sme politika, kar pri nas Se tudi po osamosvojitvi ne ločimo!?
Različna svojstva panožnih tehnologij in multikulturalnost ekonomije (NS)
Pojasnilo arterioskleroze, rigidne uspavanosti, častihlepnosti in nečimrnosti korporacij (NS)
Miti in resničnosti majhnih podjetij
Taksno poslovno in tržno okolje pač ne more nastajati spontano in ob nekakšnih navideznih ali avtomatičnih mehanizmih laissez faire ekonomije. Povezave med dobavitelji, odjemalci in tekmeci se morajo ustvarjati. Poleg menedžerjev jih sooblikujejo vlade, zbornice, strokovna združenja, banke, sindikati in druge družbene institucije, ki skupaj ustvarjajo potreben institucionalni okvir in kontekst. Sele tovrstno razumevanje simbioze majhnih in velikih je resnično zagotovilo za okolje, v katerem bodo majhna podjetja prosperirala, postala »bližja« trgu, tehnološko dinamična. Študija ILO je definirala dva tipa povezanosti podjetij: »kraljevine« in »republike«. Pri model predvideva vertikalno integracijo, kjer veliki Strateško usmerjajo majhne dobavitelje, »republike« pa tvori več med seboj povezanih podjetij, kjer ni dominacije nikogar.
Primeri so nazorni. Kar 75 odstotkov japonskega gospodarstva tvorijo majhne in srednje organizacije, medtem ko je ta številka v ZDA precej skromnejša: 35 odstotkov! Manj znano pa je, da prav te majhne organizacije vpete v japonski model dolgoročne povezanosti, v odločilni meri prispevajo prislovični uspešnosti japonskih gospodarskih gigantov in njihovi konkurenčni prednosti. Nase prevzemajo del bremena razvojnih stroškov, precejšen del tveganj, znižujejo rezijske stroške velikim, omogočajo osredotočen in optimiran por-tfolio velikim, kritične mase na jedrnih segmentih, zvezno diverzifikacijo in obvladljivejše upravljanje. In to lekcijo so se kaj hitro pričeli učiti vsepovsod po svetu. Primer Toyote, ki le nekako 20 odstotkov avtomobila izdela sama, dolgo časa nista posnemala GM in Ford, ki sta kar blizu 70 odstotkov avtomobilov spravila pod streho v lastnih proizvodnih halah. Chrysler je recimo po agoniji v 70 letih svoj delež znižal na 37 odstotkov in uspeh ni izostal - postal je konkurenčnejši.
Podobne primere najdemo tudi v drugih panogah, kjer je velikost nenazadnje imanentna - poleg avtomobilske industrije to gotovo velja še za del telekomunikacij, ladjedelništva, ipd. kjer majhna podjetja pač ne morejo nadomestiti velikih.
Z vsemi temi panogami je namreč neizogibno povezan fenomen fiksnih stroškov, saj prav ti segmenti terjajo enormne naložbe v investicijsko opremo, v razvoj in raziskave, v informacijsko tehnologijo in trženje oziroma promocijo blagovnih znamk. Takšne naložbe, ki imajo značaj fiksnih stroškov, se običajno lahko amortizirajo v cca 15 - 20 letih, kar terja veliko ukrepov, sreče in denarja... ali pa uveljavitev strateških zavezništev! Mimogrede - težko se je spomniti, da smo v slovenski ekonomski politiki res storili karkoli pomembnejšega v tej smeri. Vsekakor smo se vse do nedavnega igrali političnega botrovanja SOZDovskega kova, da bi to kasneje zamenjala navidez precej otipljiva podpora drobnemu gospodarstvu, medtem ko so nam danes preostali ostanki gigantizma hudo odveč. Primer (nekdanje) Iskre to nedvomno potrjuje, saj se vlada in politika kar tekmujeta v neenotnosti, kaj in če sploh kaj početi v medčasu, ko pacient umira. Predpisano zdravilo? Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! In če je potrebno Se enkrat poudariti - vlade igrajo vlogo bodisi na Japonskem ah pa v sosednji pokrajini Emilija-Romana! zatorej ne kaže kar hipno pritegniti klicu tistih gospodarstvenikom, ki vpijejo: pustite nas pri miru.
Simptomatika korporacije IBM
Te dni je v Ameriki bestseler knjiga novinarja Wall Street Journal Paula Carrola »Big Blues - The unina-king of IBM«. Seveda je pri IBM, s katerim je pronicliji-vi in izvrstno informirani novinar sodeloval dokga leta, niso bili prav veseli. Prepričati namreč želijo javnost in odjemalce, da se z novim prvim možem korporacije Louisom Gerstnerjem, bivšim svetovalcem pri McKin-seyu ter predsednikom pri American Expressu in Nabi-scu, hiši obetajo časi stare slave. Rezultati (in njihovo skrivanje!) pa tega ne potrjuejo, saj je IBM izgubil že nedojemljivih 75 milijard dolarjev delniške vrednosti. Tako ostajajo časi, ko je bil IBM več vreden kot vsa podjetja na nemški borzi skupaj za vedno del zgodovine. In kaj je botrovalo strmoglavnemu padcu delnic od 170 na 40 US in tako odprlo vprašanje ali so velika podjetja za katera je veljal IBM za model sploh zmožna preživetja?
Kako je možno, da so majhne računalniške kompa-nije kar po levi prehitevale mogočni IBM, ki se je ponašal z Nobelovimi nagrajenci in 7 milijardami letnih naložb v razvoj in razsikave? Pojasnilo o arteriosklerozi, rigidni uspavanosti, častihlepnosti in ničemmosti vodstva korporacije, kijev svoji vzvišenosti prepozno spoznalo, da so potrebne spremembe ne glede na tekoči uspeh, se ponuja kar samo po sebi. IBM je pravi Carrol postal podjetje, ki je podobno glasbeni firmi, ki jo vodijo gluhi! IBM se kot kaže ne obnese tudi preizkušena taktika, da s svojo še vedno izjemno finančno močjo, skuša tekmece spraviti na kolena s preskušanjem kako dolgo lahko vzdržijo. Upanje, da bodo pri IBM zadnji preživeli izginja! Pravijo, da je sisteme tolikšne kom-peksnosti možno upravljati na tri načine: preko kapitala, preko informacijskega sistema in specifične organizacijske kulture. IBM zagotovo ni bil deficitaren pri prvih dveh, odpovedala pa je njegova podjetniška kultura, ki je bila sicer predmet občudovanaj v poslovnih šolah in študijskih primerih. Groteskno je, da je pred leti prav direktor IBM Italija v izvrstnem strokovnem prispevku natančno lociral problem neinovacijske kulture, M utegne inhibirati nenadkriljivo podjetje, ki je obeležilo stoletje, če ne kar zgodovino. Spreminjanje je neizogibno - tudi ko ti gre najbolje! Tudi Noah je gradil barko, košeni deževalo! In v IBM niso našli ne hrabrosti, ne vizij in ne realizma, da bi se soočili z dilemami, ki so jih v teku razreševali ah pa postavljali Bill Gates pri Microsoftu ah John Sculey pri Applu. Že omenjeni direktor IBM- Italija je kot odgovor na izzive kompleksnosti simpatično predlagal posebnega »ombudsma-na«, varuha pretirane kompleksnosti, H bi naj skrbel za simplifikacijo razraščajočega se giganta. In v zaključku dejal, da problem sploh ni velikost, ampak upravljanje s kulturo oiganizadje, ki povzroča, da se poslovodne strategije pospešeno uveljavljajo ah pa uničujoče zavirajo. In teh odgovorov ni mogoče poiskati samo pri majhnih računalniških firmah! Že omenjen je primer Hevvlett Packarda, ki je danes druga največja računalniška hiša v ZDA. Navkljub velikosti, 92.000 zaposlenih,
20 milijard dolarjev prihodka, je zaenkrat z zaključkom leta 1993 pokazal vitalnost, ki jo analitiki v- največji meri pripisujejo prav specifični notranji podjetniški kulturi. Zato ne kaže sprejeti za vsako ceno, da je vse v velikosti, ampak je očitno več v ustrezni gospodarski stru-kturi in ustreznemu upravljanju s kulturo organizacij.	^
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 25. februarja 1994
gledališča
[SLOVENIJA
tilJBUANA
^ANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
PrvuS’ 2®' februarja, ob 20. uri: Ivan Cankar -(KD) ANJE V DOUNI ŠENTFLORJANSKI
Y.^®blek, 3. marca, ob 20. uri: Beth Henlev -
ZLOČINI SRCA (SD).
Petek, 4. marca, ob 12. uri: Damir Zlatar Frev "POMLADNO OBREDJE.
8. marca, ob 18. uri: OB LETU OSOREJ (SD).
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
nnx °to’ 26, februarja, ob 19.30: M. Frisch -.N JUAN AU LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, za izven in konto.
^DALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
n,6®68’ 25. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -tiLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 ^boto, 26. februarja, ob 19. uri: Bizet - CAR-bi, za izven in konto.
v torek, l. marca, ob 19. uri: Verdi - TRAVIA-A, za izven in konto.
STAC °’ 5 marca’ oE 19- ™: Čajkovski - HRE-
MGL, tel.: 061/210-852
QifPfS’ 25. februarja, ob 19.30: A. Miller -JMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven in konto.
ppm0t0’ 26' februarja, ob 19.30: M. Camoletti -PK1DI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto.
Razprodano!
MALI ODER MGL:
\ J??!30*0, 26. februarja, ob 22. uri: G. Barilly -MESEC, za izven in konto.
šentjakobsko gt.edat.tsck,
‘eL: 061/312-860
anes, 25. februarja, ob 17. uri: D. Totheroh -D: Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven.
nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri: A. Lindgren - v. Arhar - Stih: PIKA NOGAVIČKA, za izven.
kd Španski borci, tel.: oei/1404-183
Prvi!nS’ 25' februarja, ob 20. uri: Ray Cooney -z je "M^JENO. Gostuje gledališče Tone Čufar
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 25. februarja, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE.
V	soboto, 26. februarja, ob 17. uri: MEH ZA SMEH v izvedbi gledališke skupine Unikat.
V	nedeljo, 27. februarja, ob 20. uri: Zijah A. So-kolovič - GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ.
VALENTIN VODNIK, Vodnikova 65
V	torek, 1. marca, ob 20. uri: A. P. Cehov -SNUBAČ IN JUBILEJ. Gostuje gledališče Loža.
V	nedeljo, 6. marca, ob 20. uri: Evald Flisar -JUTRI BO LEPŠE. Gostuje Slovensko komorno gledališče.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
Danes, 25. februarja, ob 20.30: predstava ODKRUŠKI, premiera. Predstava bo se v soboto, 26., inv nedeljo, 27. februarja, ob isti uri.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	soboto, 5. marca, ob 16. uri: B. Veras - ZELENA KAPICA, za izven.
DNEVI KOMEDIJE ’94
Danes, 25. februarja, ob 16. uri: simpozij na temo Kako smo ustvarjali komedijo v foyerju SLG Celje; ob 19.30: I. Torkar - REVIZOR ’93. Gostovanje PGK.
V	soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Gavran -MOŽ MOJE ŽENE. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	soboto, 26. februarja, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEZI OD ŽENE. Razprodano! Predstava bo Se v soboto, 5. marca, ob isti uri.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 25., in v soboto, 26. februarja, ob 19.30: Dante-Prokic-Pandur - LA DIVINA COMME-DIA - Purgatorio.
V	nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Paradiso.
[fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
Kulturni dom
V	nedeljo, 27.t.m., ob 16. uri (izven abonmaja) ponovitev drame Miroslava Krleže »V agoniji« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal. Nasto-Cali5 ' ^0UCek> M. Blagovic, V. Jurc in M.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: v torek, 1. marca prične Predprodaja vstopnic za Bellinijevo opero “Mesečnica« (La SonnambulaJ.Dirigent fehael Luig. V torek, 8. marca ob 20. uri Premiera (red A).
Gledališče Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za srivaincovo delo »II gioco delPamore e del
easo«, ki bo na sporedu od 1. do 6. marca, nrezek st. 7G (rumen).
koroška
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 25 t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Fascino E.T. iz Rima z delom A. De Benedettija »L’onorevoIe, il poeta e la signo-ra«. Režija A, Calenda. Igrajo I. Monti, A. Giordana in G. Bianchi.
Ponovitvi bosta Se jutri, 26. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 27.t.m., ob 16.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 14. in v torek, 15. marca ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Giorgio Barberio Corsetti z W. Shakespearejevim delom »La dodicesima notte».
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 (red A) gostovanje SSG iz Trsta z dramo M. Krleže »V agoniji«.
6ELOVEC
Mestno gledališče: danes, 25. t.m. ,ob 19.30 otine Serreau »Hase Hase« (Zajec, zajec), iv lS' tm- ob 19.30 - G. Verdi :»Ein Ma-
ROŽEK* ^*es v maskak)’ °Pera-
V Kulturni dvorani na Muti, Moschitz, Rožek,
ob ponedeljkih, od 20. ure dalje plesni tečaj »Od valčka do sambe«.
TINJE
V Domu prosvete bo danes, 25. t. m., od 9. do 18. ure »Tiffany» - za začetnike in napredujoče.
RAZNE prireditve
[SLOVENIJA
tiUiUANA
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
orek, l. marca, bo ob 19. uri literarni ve er. Sodelujejo: V. Moderndorfer, J. Hude Un, M. Novak in A. Štern.
kulturni dom spanski borci,
‘el.: 061/1404-183
soboto, 26. februarja, ob 16. uri: carobn KOMCn° P°P°ldne z MIRANOM CANA
KRlŽxME° INFORMACIJSKI center
V	torek, 1. marca, bo ob 11. uri predstavite VSE6 Zgodovinske revije ZGODOVINA Z/
VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
Četrtek, 3. marca, ob 18. uri: dr. Primo rtUAo' " SMERI SODOBNE SLOVENSKI
glasbe.
ROMžali
V	Četrtek, 3. marca, bo ob 19. uri v prostori!
furlanija-juUjska
knjižnice predstavitev knjige SANJE O RDEČEM OBLAKU in pogovor z avtorico dr. Sanjo Rozman.
TRŽIČ
KNJIŽNICA DR. T. PRETNARJA,
Balos 4
Danes, 25. februarja, ob 17.30 predstavitev likovne monografije JURIJ IN DIVJE ŽIVALI.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
Danes, 25. februarja, ob 16. uri: ameriški film ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH. Danes, 25. februarja, ob 20. uri: večer slavospevov sopranistke DRAGICE KOVAČIČ.
V	torek, 1. marca, ob 20. uri: ameriški film SRCE OSAMLJENIH.
VELENJE
KNJIŽNICA VELENJE
V	Četrtek, 3. marca, ob 19. uri: 4. družinski večer NEŽA MAURER - mati in pesnica, EVA MAURER - hci in klovnesa, MIKLAVŽ MAUER - sin in pilot.
KRAJINA
Trst
Gledališče Mlela
Danes, 25. t.m., v dvorani Ville Primc (Šalita di Gretta 38) bo ob 18. uri govoril Marcello Pezzeti iz ana na temo »Shoan in mass media«.
V kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani je na ogled razstava drugega mednarodnega likovnega bienala SREDNJEEVROPSKA LIKOVNA PORUDA ’93
Maksim Sedej ml.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 25. februarja, ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, za zeleni abonma.
V	soboto, 26. februarja, ob 20. uri: koncert za dva igralca -PIAF (SD).
V	torek, 1. marca, ob 19.30: koncert: CAMERATA ACA-DEMICA (GD).
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
V	nedeljo, 27. februarja, ob 11. uri: koncert komornega orkestra SLOVENICUM. KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	soboto, 26. februarja, ob 19. uri: glasbeno-literarni recital PREDPOMLADNA SLUTNJA. Sodelujejo: IRENA BAAR - sopran, SAMO VREMSAK - bariton, klavir, Pihalni kvintet RTV Slovenija, BORIS KRALJ - recitacije. ŽALEC
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA
V	soboto, 26. februarja, ob 18. uri: koncert Mladinskega pihalnega orkestra Žalec.
RAZSTAVE_________
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
V	ponedeljek, 28. februarja, bo ob 19. uri otvoritev pregledne razstave TOMAŽA KRŽIŠNIKA Izbrisane podobe sveta in oblik. Razstava bo na ogled do 20. marca.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Spremljevalni program ob razstavi: v sredo, 2. marca, ob 17. uri: TARAS KERMAUNER -Predavanje o filozofskih vidikih OHO-ja in v Četrtek, 3. marca, ob 17. uri: okrogla miza.
V	torek,T. marca, bo ob 20. uri otvoritev razstave ANDRESA SERRANA. Razstava bo na ogled do 3. aprila.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. februarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava slik KAREN SOKLIČ je na ogled do 4. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na ogled do 30. marca.
GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57
Razstava olj slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 11. marca.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik SVETLANE JAKIMOVSKE-RODIC
je na ogled do 4. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava del JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik VELJKA TOMANA je na ogled do 15. marca.
KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220
Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca.
NUK, Turjaška 1
Razstava ALKIMIJA, SVETA VEDA NASA - Alkimisti in Paracelsus (1493-1541-1993) je na
ogled do 4. marca.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
Razstava del kiparke ALENKE VICELJO je na ogled do 1. marca.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
V ponedeljek, 28. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij TIHOMIRJA PINTERJA. Razstava bo na ogled do 18. marca.
KOČEVJE
LIKOVNI SALON KOČEVJE
Razstava IVANA VARLA je na ogled do 4. marca.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Danes, 25. februarja, bo ob 19. uri otvoritev skupinske medregionalne likovne razstave. Razstava bo na ogled do 1. aprila.
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Danes, 25. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave risb, akvarelov in gvasev STANETA KREGARJA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Danes, 25. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom PIRANSKO PRISTANIŠČE.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARIKE DANC ROTH je na ogled do'25. marca. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del umetnikov - udeležencev likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost - Snežnik je na ogled do 31. marca.
ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA Razstave slik ALIČE JAVSNIK je na ogled do 11. marca.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni trg 24
Razstava del slikarja TADEJA POGAČARJA je na ogled do 6. marca.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Razstava DUŠE KAJFEZ je na ogled do 2. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi.
Galerija Rettori Tribbio 2
Jutri, 26. t.m., ob 18. uri bodo odprli retrospektivno razstavo slikarja Giovannija Enrica Cucka.
Art Gallery
Se jutri, 26. t.m., so na ogled dela desetih tržaških slikarjev.
Galerija »Al Bastione«
Jutri, 26. t. m., ob 18. uri bodo odprli razstavo Roberta Hlavatyja.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
PORDENONE
Velika Dvorana - Zeroimage
Do 15. marca je na ogled geografska razstava Fulvie Farassino.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni je na ogled razstava »Planine v sliki«.
Galerija Slama: še jutri,26. t.m., je na ogled razstava del Davida Smytha.
Koroška dež. galerija: do 27. t.m., je na ogled razstava del Feiixa Esterla.
BV-Galerija: do 2. marca je na ogled razstava del Urbana Krkoska.
Hiša umetnikov: do 28. t.m. je na ogled razstave »Center Pariz«.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov.
FJK
TRST
Kulturni dom
V	torek, 1. marca, ob 20.30 bo na sporedu 4. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo komorna skupina Gallus consort (Dina Slama -alt, Janko Ban - Čembalo, Miloš Pahor - tenor, Erika Slama - flavta, Vasja Legiša - violončelo, Marko Feri - kitara. Na sporedu Sammartini, Han-del, d’Arcano, Stamic, Haxdn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia.
Gledališče Rossetti
Jutri, 26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil trio Debussy. Gledališče Miela
V	Četrtek, 10. marca ob 20.30 prihodnji koncert Glasbene mladine Italije. Pianist Federi-co Consoli bo izvajal Beethovnove, Brahmsove, Schumannove in Debussyjeve skladbe. BBC CLUB
Danes, 25. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina reggae glasbe Melones.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 2. marca, ob 20.30, večer indijske glasbe.
GORICA
Katoliški dom
Danes, 25. t. m., ob 20.30 bo nastopil violinist Marco For-naciari ob klavirski spremljavi Massima Lambertini.
GORICA / 1. ŽENSKA DIVIZIJA
GORICA / PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC
Olympia po prvem delu trdno na čelu lestvice
7. MD: raztresena igr Našega prapora proti Ronchiju
Valprapor Soča že prvak Dom Imsa prvi v B skupini
V odločilni tekmi ugnale Azzurro - Domove naraščajnice nizajo točke
1. MOŠKA DIVIZIJA
Quarin Viaggi - 01ympia 3:0 (15:10,15:3,15:12)
OLVMPIA: Lutman, Seni, Breganti, Pintar, Hlede, Komjanc, Sfiligoj, Spazzapan.
01ympia je tudi tokrat z igro precej razočarala, kar pa je posledica preskromnega obiska na treningih, zaradi Cesar peša uigranost. Prvi in tretji set sta bila sicer izenačena, tudi zato, ker Krmincani niso pokazali nic posebnega, so pa dokaj izkušeni, kar je prišlo na dan v končnicah, ko so spretno izkoristili vsako napako Goričanov.
Adi Ronchi - Naš prapor 0:3 (15:17,15:17,15:17)
NAS PRAPOR: BevCar, Boškin, Devetak, Gulin, V. in J. Ju-retic, Korecic, Kovic, Leghissa, Paulin, Sošol, Sfiligoj.
Naš prapor je igral precej nezbrano, objektivno šibkejši Ronchi pa je v bistvu s svojim nastopom presenetil, v tretjem setu pa je bil že na pragu delnega uspeha (13:9), vendar so bolj izkušeni gostje na koncu venda slavili gladko zmago.
OSTALI IZIDI 10. KOLA: Mossa - Tomana 3:0, Intrepida - Corridoni 0:3, Libertas Turriaco - Fossalon 3:0, Valprapor Soča Espego - Caldini neodig. T7.TP 11. KOLA: 01ympia - Intrepida 3:1.
VRSTNI RED: Libertas Turriaco 20, Naš Prapor 16, Valprapor Soča Espego, Quarin Viaggi in Mossa Candolini 14, 01ympia 10, Torriana 8, Caldini in Adi Ronchi 6, Corridoni in Fossalon 4, Intrepida 2. (Valprapor Soča Espego ima dve tekmi manj, Quarin Viaggi in Caldini imajo tekmo manj)
1. ZENSKA DIVIZIJA
01ympia - Libertas Cormans 3:0 (15:7,15:2,15:3)
OLVMPIA: K. in H. Corsi, M. in V. Cemic, Bulfoni, Princi, Čeme, Sošol, Capocchiani:
S formalnostjo proti šibkim KrminCankam se je za 01ym-pio končal prvi del prvenstva. Slo je za pravo zmagovito pot, saj GoriCanke niso v devetih tekmah izgubile niti seta. Mirno lahko zapišemo, da jim napredovanje v D ligo ne bo ušlo, Ce bodo v povratnem delu igrale vsaj približno tako kot v prvem in Ce ne bo prišlo do poškodb, saj je maloštevilen igralk-si kader pravzaprav njihova edina šibka točka. Povratni del se bo pričel 5. marca.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Adi - Staranzano 1:3, San Luigi -Azzurra 2:3, Morarese - Farra 0:3, Villesse - Corridoni neod. IZIDI 8. KOLA: Farra - Corridoni 3:1.
VRSTNI RED: 01ympia 18, Staranzano 16, Adi Ronchi 12, San Luigi 10, Farra, Villesse, Libertas Commons, Corridoni in Azzurra 6, Morarese 2. (Villesse in Corridoni imata tekmo manj)
2. ZENSKA DIVIZIJA
Libertas Capriva - Dom Imsa 3:0 (15:8,15:9,15:13)
DOM IMSA: Mozetič, Kocina, Visintin, Tomšič, Lando-Musina, Soban.
Čeprav so domovke na tem srečanju igrale v resnično zelo okrnjeni postavi so solidnemu nasprotniku nudile moCan odpor, posebno še v tretjem setu. V bistvu so GoriCanke, porazu navkljub, dokazale, da v terj ligi ne bodo odigrale podrejene vloge.
Domovke bodo že danes (ob 19.30) gostile Intrepido.
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Torriana - Pieris 2:3, Intrepida Mariano - Lantia Cormons 3:0, Grado - Pro Romans 3:0.
VRSTNI RED: Libertas Capriva in Pieris 4, Grado, Mariano, Dom Imsa in Pro Romans 2, Torriana in Lantia 0.
Domovke deklice so se suvereno uvrstile v pokrajinski finale za naslov (f. S. Reportage)
MLADINKE
Fincantieri, ki je sinoči v zaostali tekmi s 3:0 premagal Intrepido, je pokrajinski prvak zaradi boljšega količnika v nizih.
IZIDA 14. KOLA: Staranzano - Sagrado 0:3, Fincantieri - Torriana 3:0.
VRSTNI RED: Fincantieri in Sagrado 18, Staranzano 10, 01ympia 8, Torriana 4, Intrepida 0. (Olvmpia in Intrepida imata tekmo manj)
DEČKI
Comet Torriana - SoCa Valprapor 3:0 (15:11, 15:12, 15:12)
SOCA VALPRAPOR: Lukeš, Maina, Pellegrin, Černič, Lutman, Mizerit, Kovic, Devetak.
V Gradišču je združena ekipa dečkov izgubila svojo drugo tekmo. Gostitelji so bili močnejši, treba pa je reci, da sta naši ekipi manjkala dva igralca zaradi bolezni. Zaradi tega se naši igralci niso mogli ujeti v igri in tako so se lahko upirali nasprotniku vse do desetice.
Valprapor SoCa Korotan
Italiana - Torriana 3:0 (15:5, 15:0,15:4)
VALPRAPOR SOCA: M. in S. Cemic, Devetak, Grav-ner, Mužic, Plesničar, Soban.
Izidi posameznih setov povedo vse o premoči slovenske šesterke, ki si je zdaj tudi matematično zagotovila naslov prvaka (drugo leto zapored) in uvrstitev na deželni finale, ki bo letos v Comu di Rosazzo..
IZIDA 8. KOLA: Lantia -Valprapor SoCa Korotan Italiana 0:3 (0:15, 2:15, 3:15).
IZIDI 9. KOLA: Fincantieri -
T uncifl 1 •'-i
VRSTNI RED: Valprapor SoCa Korotan Italiana 14, SoCa Valprapor 8, Comet Tomana in Lancia 4, Fincantieri 0. (Torriana -2 točki) DEKLICE Skupina B
Dom Imsa - Azzurra 3:2
(15:8, 10:15, 15:17, 15:10, 15:10)
DOM IMSA: Mikluš, Za-vadlal, Černič, Pavio, Tomšič, Tronkar, Kovic, Lando-Musina, Humar,
Koršič, Mozetič, Kocina.
Tekma je bila pravi užitek tudi za številne gledalce, s končnim razpletom pa so v bistvu oboji zadovoljni: domovke, ker so nepremagane končale kvalifikacijski del, Azzurra pa, ker si je z dvema osvojenima setoma že zagotovila končno drugo mesto in torej uvrtstitev v finalni Cetveroboj za naslov prvaka.
V prvem setu so domovke igrale izvrstno, nato pa mislile, da ne morejo izgubiti, kar jih je stalo dragi set. Tretji set je bil že v njihovih rokah, a so si po razburljivem finišu zapravile vodstvo 13:10. V preostalih dveh setih pa so zaigrale res dobro in s Petro Mik-luševo na Čelu dosegle prestižno zmago proti res dobremu nasprotniku. Finalna laza, v kateri bosta sodelovala še Pieris in Moraraese (skupina A), bo 6. marca v Gradišču.
IZIDA 12. KOLA: Mossa - Azzurra 0:3, Staranzano -Dom Imsa 0:3. IZIDA 13.
KOLA: Azzurra - Staranzano 3:0, Pizz. Italia - Mossa Candolini 3:1, Dom Imsa -Sagrado 3:0.
VRSTNI RED: Dom Imsa 24, Azzurra 18, Sagrado 14, Pizz. Italia 10, Staranzano 8, Adi Ronchi in Mossa Candolini 2. (Sagrado ima dve tekmi manj)
VRSTNI RED A SKUPINE: Pieris in Morarese 16, Libertas Gorica 12, Grado in Fincantieri 10, Pro Romans 6, Libertas Cormons 2. (Pieris, Pro Romans in Cormons imajo tekmo manj, Grado ima dve tekmi manj)
NARASCAJNICE
Skupina A
01ympia - Fincantieri 0:3 (5:15,4:15,0:15)
OLVMPIA: Sfiligoj, Perše, Klede, Petejan, Fabris, Cetul, Hlede, Pipan, Domi, Di Dio, Benedetti.
To je bila tekma med neenakima nasprotnikoma. Fincantierijeve igralke so starejše in bolj izkušene, vsaka ima na igrišču že svojo definirano vlogo, ekipa pa predvaja tudi taktično že dokaj izpiljneo igro. GoriCanke so objektivno močnejšega nasprotnika Se nekoliko preveč spoštovale, tako da je bil visdok poraz neizbežen.
IZIDI 5. KOLA: So-vodnje - Staranzano 1:2, Fincantieri - Libertas Gorica 3:0, Farra - Oljarna 3:0, Cormons ni igral.
VRSTNI RED: Fincantieri 12, Farra 11, Staranzano 7, Libertas Girizia 6, Cormons 5, Sovodnje 3, Oljanpia 1.
Skupina B
Dom - Vilesse 3:0 (15:10, 15:12,15:10)
DOM: KocjanCiC, Ursic, Drioli, Kristančič, Marvin, Branca.
Zaradi bolezni so domovke nastopile samo s šestimi igralkami, kljub temu pa so dosegle gladko zmago. Vilesse ni bil nasprotnik, ki bi lahko ogrozil naša dekleta, zato je res Skoda, da na klopi ni bilo nobene igralke,
saj bi tokrat lahko vse dobile priložnost, da se izkažejo. V primerjavi s prvima dvema tekmama pa je pozitivno predvsem dejstvo, da so domovke zaigrale veliko bolj sproščeno in treme, ki je bila značilna za prvi dve tekmi, ni bilo.
Lucinico - Dom 1:2 (10:15,15:10,14:16)
DOM: KocjanCiC, Ursic, Drioli, Kristančič, Branca, Ambrosi, Gullo, Bucovini, Scarpin.
NarašČajnice Doma so v razmaku treh dni dosegle se drago zmago, vendar so se morale v LoCniku precej bolj potruditi. Po razmeroma gladko osvojenem prvem setu, so v drugem popustile. V tretjem setu so takoj povedle s 13:6, toda domačinke so uspele izenačiti na 14:14, ko so v Domovih vrstah zaigrale tudi vse rezervne igralke. V konCnici pa so bile domovke vseeno bolj prisebne in so zasluženo zmagale.
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Pieris - Villesse 3:0, Tor-
riana - Azzurra 3:0.
VRSTNI RED: Azzurra 12, Torriana 11, Volley club Monfalcone, Dom in Lucinico 5, Pieris 4, Villesse 0. POKALCORAG
SoCa Valprapor - Azzurra 3:0 (15:2,15:10,15:12)
SOCA VALPRAPOR: Cemic Marko, A. in Mitja, Demori, Devetak, Frandolič, Golob, Kovic, Prinčič, Orel in Messina
V Sovodnjah so naši najmlajši premagali žensko ekipo Azzurre iz Gorice in to precej prepričljivo. Treba je sicer povedati, da so nasprotnice nastopile v okrnjeni postavi. Te namreč vodijo v prvenstvu narascaj-nic. Naši so pokazali tako dober sprejem kakor tudi dober napad. V tretjem sem "> nekoliko popustih in to ) nasprotnice dobro izkori-
MLADINCI IN MLADINKE / DEŽELNA FINALA V PORDENONU IN SAN GIORGIU Dl NOGARO
Borovke naskakujejo šesti deželni naslov Med moškimi se obeta izenačen boj
Mladinke, San Giorgio di Nogaro
Za Borove mladinke se bo v San Giorgiu di Nogaro v nedeljo začelo zadnje dejanje njihove z neverjetnimi uspehi posejano pot na mladinskem področju. Igralke letnika 1976, ki sestavljajo jedro ekipe trenerja Kalca, bodo namreč v tem furlanskem kraju na finalu prvenstva mladink naskakovale svoj že šesti deželni naslov. Njihova premoč na deželni ravni se je pod vodstvom trenerke Betty Nacinovijeve zaCela leta 1990, ko so zmagala v dveh kategorijah - med narašCajnicami in deklicami. V naslednjih dveh sezonah so bile deželne prvakinje med »deklicami« (v tej kategoriji so torej zmagale trikrat), lani pa so na finalu v Dolini prvič prišle tudi do naslova mladink. Pred njimi ni toliko zmag v FJK dosegla nobena mladinska ekipa in njihov rekord bo, ne glede na razplet na letošnjem finalu, težko kdo sploh izenačil, kaj šele, da bi ga premagal.
Za ta »zlati« rod Borovih igralk bo to zadnji nastop na mladinski ravni, verjetno pa se ne motimo, Ce zapišemo, da jih letos Čaka mogoCe najtežja naloga.
Že v prvem nedeljskem kolu jih namreč Čaka zelo težek dvoboj s Sangiorgino, ki jo lahko upravičeno imamo za neke vrste deželno reprezentanco, saj je ta furlanski klub pred pričetkom letošnje
sezone privabil v svoje vrste večino najboljših mladih igralk iz vseh štirih pokrajin, da bi v BI figi sestavil perspektivno moštvo, ki naj bi se v nekaj letih potegovalo za prestop med prvoligaške. San-gioigini na članski ravni načrt za zdaj popolnoma propada, saj je že skoraj gotovo, da bo izpadla v B2 figo, zato pa je še toliko bolj jasno, da lahko trener Levatino »reši« sezono samo z uspehom na mladinski ravni, Se toliko bolj, ker je Sangiorgina gostitelj finala in bo prav gotovo zastavila vse sile, da osvoji naslov in se oddolži navijačem za neizpolnjene obljube na članski ravni.
V naslednjih dveh kolih se bodo borovke pomerile Se z goriškim prvakom Fincantierijem in pordenonskim Porcio. Fincantieri se je letos na pokrajinski ravni oddolžil Sagradu za lansko izločitev in je sicer stari znanec deželnih finalov, na katerih ni plavih Se nikoli premagal, vendar pa tega nasprotnika ne gre podcenjevati, ker ima v še-sterki kar nekaj posameznic iz standardne šesterke, ki se v B2 ligi poteguje za sam vrh. Porcia se je s svojo ekipo udeležila tudi lanskega finala v Dolini, kjer je bila podprvak, mnoge igralke te šesterke pa igrajo v C2 ligi.
Kakorkoli že, imajo borovke vse možnosti, da se dokopljejo do nove prestižne zmage. Borova šesterica je dokaj uigrana, saj se mladinska ekipa v
bistvu istoveti s člansko iz Cl lige. V standardni postavi Borove danske ekipe je kapetanka Nacino-vijeva edina nemladinka, njene soigralke pa so že dokazale, da se lahko tudi brez nje enakovredno kosajo z ostalimi ekipami v ligi.
Spored
1.	kolo (27.2.): ob 15.30 Fincantieri - Porcia, sledi Bor - Sangiorgina; 2. kolo (6.3.): ob 15.30 Porcia - Bor, sledi Fincantieri - Sangiorgina; 3. kolo (13.3.): ob 15.30 Bor - Fincantieri, sledi Porcia -Sangioigina.
Mladinci v Pordenonu
Moški deželni finale za mladince bo v Pordenonu (televadnica ex Fiera), tudi na njem pa bomo imeli slovenskega predstavnika. Kot premočni zmagovalec pokrajinske faze bo namreč Goriško predstavljala združena ekipa Valprapor SoCa Espego. V goriski šesterki so samo trije mladinci (Radetti in Makuc, kista za leto dni mlajša od starostne meje kategorije in Giancarlo Populim), vsi ostali pa so še »dečki«. Čeprav bo torej goriška še-sterka predvidoma najmlajsi udeleženec finala, smo prepričani, da ne bo odigrala podrejene vloge, kajti odbojkarska šola OK Val je zdaj v deželnem merilu že tako uveljavljena, da si težko predstavljamo, da ne bi bila konkurenčna ostalim
boljšim sredinam iz naše dežele. To pa seveda Se ne pomeni, da so fantje favoriti in da bi bil neuspeh, Ce ne bi osvojili prvega mesta. Pravzaprav pri društvu bolj računajo na osvojitev naslova med »dečki«, saj je tudi v tej kategoriji njihova premoC na Goriškem veC kot očitna. S tem v zvezi utegne nastati hud zaplet.
Zadnje kolo deželnega finala mladincev (13.marca) sovpada nanreč s prvim kolom deželnega finala »dečkov«. Vodstvo goriškega kluba je prosilo, da bi federacija prilagodila umike tekem, da bi ekipi omogočilo sodelovanje na obeh finalih, vendar je za zdaj naletela na gluha ušesa. Ce ne bo šlo drugače, se bodo morali Goričani opredeliti.
V goriskem taboru ocenjujejo, da bo deželni finale v Pordenonu izenačen. Gostitelj Volley Por-denon je pred dvema letoma osvojil naslov med »dečki«, videmski VBU (s Svviderekom in Tombo, elanoma prve ekipe) je že tako večni favorit, podcenjevalni pa ne gre niti tržaški Pallavolo.
Spored
1.	kolo (27.2.): ob 15.30 Valprapor SoCa Espego - Volley Pordenone, sledi Pallavolo Trieste - VBU
2.	kolo (6.3.): ob 15.30 Volley Pordenone - Pallavolo Trieste, sledi VBU - Valprapor Soča Espego.
3.	kolo (13.3.): Pallavolo Trieste - Valprapor SoCa Espego, sledi VoUey Pordenone - VBU.
ŠPORT
Petek, 25. februarja 1994
Zelo
dober
rezultat
Fabia
Ruzzierja
Na tekmi v hitri hoji na 2 uri
Y nedeljo je bilo na goriškem stadionu na Rojcah 2. meddeželno tekmovanje v hoji, ki je veljalo za »Zimski pokal« v hitri hoji na 2 uri. Kljub mrazu se je na startu predstavi-10 tekmovalcev iz raznih krajev Italije, nred katerimi je bil tu-dl Fabio Ruzzier. Naš nitrohodec pa je dokazal, da se še ne misli predati in je v 2 urah prehodil 25, 939 km, na prehodu pri 25 km pa dosegel čas 1.55’43”. Kot zanimivost lahko povemo, da je s tem rezultatom Ruzzier postavil tudi dva nova rekorda La-cija (!), ki sta od leta 1971 pripadala slavnemu Abdonu Parniku, ki je zmagal tudi na olimpijskih igrah. Poleg tega pa je to tudi peti najboljši italijanski rezultat vseh Časov, kar pa ob dejst-vu> da je rekord Lacija unij postranske važnosti, za tekmovalca njegove starosti ni malo.
Na tekmovanju se je Ruzzier uvrstil na drugo mesto za bivšim državnim mladinskim reprezentantom Claudijem Gian-cottijem (sedaj Liber-tas-Videm), ki je v istem času prehodil 26, 127 km, medtem ko je tretjeuvršCeni vitelli (Centra Lazio-Rim) dosegel razdaljo 23, 641 km. Omenimo naj, da je dosedanji Ruzz ierjev rekord na 2-urni hoji bil 25, 669 km na 25 kmpal.57’08”.
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA - TR2ASKA SKUPINA
NOVICE
Važno za Cicibono Spet težko za Kontovel
Najlažjo nalogo bi moral imeti Sokol (doma z Agipom)
Minibasket: turnir Obersnel
Kontovel - Dardl 43:25 (20:10)
KONTOVEL: Nabergoj, Stoka 2, Turco 2, Budin 6, Jazbec 2, Piculin 3, Zavadlal 6, MatiatiC 3, Ražem 19, Cecchi.
Kontoveld so zadali prvi poraz Dardiju, ki pa se doslej še ni srečal z boljšimi ekipami. Srečanje je bilo zelo borbeno, naši minikošarkarji pa so bili prepričljivo boljši in so gostom prepustili le tretjo Četrtino tekme. Za dobro igro v napadu zaluži pohvalo Žiga Ražem, za izredno borbenost pa Jaro Cecchi.
V Dolini dva turnirja v biljardu
V tržaški skupini košarkarskega promocijskega prvenstva je na sporedu 4. kolo povratnega dela in od naših treh predstavnikov ima le Sokol nekoliko lažjo nalogo, na domačih tleh proti predzadnjemu na lestvici, moštvu Agip. Pred zelo težko nalogo sta Cicibona in Kontovel, prva igra v gosteh pri Interju 1904, drugi doma proti Cusu.
CICIBONA: Po tesnem porazu s Ferroviariom in počitkom so cicibonaši zdrknili na Četrto mesto v družbi z Interjem 1904 in prav proti temu nasprotniku bodo Kovačičevi fantje zaposleni v nedeljo zjutraj. Na zelo važni tekmi se bodo be-lozeleni žal predstavili v močno okrnjeni postavi, saj ima Borut Pertot nogo v mavcu, Saša Cupin je še v bolnici zaradi prometne nesreče, nastop njegovega brata Andreja pa je še pod vprašajem. Vsekakor je tekma tako pomembna, da si Cicibona ne sme ustvarjati nobenih alibijev in mora odločno jurišati na zmago. V prvi tekmi je Cicibona odpravila Inter z izidom 84:67.
SOKOL: Ce bo Starčeva ekipa znala ponoviti igro iz derbija, bi morala brez težav pospraviti novi točki, saj ima jutrišnji nasprotnik, peterka Agi-pa, za razred šibkejši izbor igralcev in ni slučajno na predzadnjem mestu skupne lestvice. Novembra so Nabrežinci, kljub poprečni igri, zmagali z 68:55. Stanissa in ostali jutri ne smejo podcenjevati nasprotnika, ki
si je doslej že privoščil nekaj podvigov in je le redkokdaj zapustil igrišče visoko poražen.
KONTOVEL: Po porazu v derbiju s Sokolom se je vzdušje v taboru Kontovela še bolj skisalo, saj je bil to že sedmi zaporedni porazov Furlanovega moštva, za nameček pa imajo Konto-velci pred sabo nov izredno zahteven izpit. Jutri zveCer bodo gostili Cus, ki ima izredno kakovostno moštvo in je v zadnjem kolu tudi zanesljivo odpravil vodilni Scoglietto. V prvem delu prvenstva so Skerlavaj in ostali opravili lep podvig, saj so v gosteh premagali univerzitetnike (88:81), ponoviti tak uspeh pa bo jutri res težko. (V.Jogan)	Playmaker Cicibane Borut Pertot bo tekmi sledil s tribun
Pred kratkim sta se v dolinskem biljardnem klubu Pri Studencu konCala deželni turnir v namiznem biljardu (boccette) in pokrajinski turnir v Pool biljardu. V namiznem biljardu se je pomerilo 48 tekmovalcev, najboljših šest pa se je po Motilnem sistemu uvrstilo na zaključno fazo, ki se je pod vodstvom državnega sodnika Alda Cunje, kot že omenjeno, odvijala v klubu Pri Studencu v Dolini. Po ogorčenih in izenačenih bojih stasev finale uvrstila Marcello Rossi in Giordano Luici. Zmagal je prvi s končnim Mdom 100:86. Slovenski predstavniki so izpadli že v predtekmovanju.
Par dni kasneje je novoustanovljeni biljardni krožek v disciplini Pool biljarda Pri Studencu organiziral prvi pokrajinski turnir. Tekmovalci so se pomerili v zvrsti Deveti® (Palla 9) s sistemom repesaže. V finalu je Ger-mano Russo premagal Luco Corazzo z Mdom 7:4. V torek 8.3.94 se bo v dolinsem klubu pričel drugi pokrajinski turnir, tokrat pa se bodo tržaški predstavniki Pool biljarda pomerili v zvrsti Osmice (Palla 8). Namizni biljard (boccette): 1. M. Rossi (Olimpico PN), 2. G. Luici (Olimpico PN), 3 .A. Rossi (Stadio TS), 4. A. Boccalon (Tecquila PN), 5. L. Santin (Vittoria PN), 6. D. De Palma (GorMa Go).
Pool biljard - Devetka (Palla 9): 1. G. Russo, 2. L. Co-razza, 3. N. Starc, 4.V. Jogan, 5. G. Fortunah, 6. M. Ri-manie, 7. M.Ota, 8.1. Taučar.
■H EWIVA IL MINIBASKET h
Na nagrajevanju Boru pokal za tretje mesto
Pred dnevi je bila v telovadnici Don Bosca sklepna prireditev letošnjega turnirja Ewiva il Mi-nibakset za starejšo in mlajšo kategorijo. Kot že prejšnja leta je tudi ta prireditve zelo lepo uspela.
Na letošnjih turnirjih je skupno sodelovalo 26 ekip (16 v starejši in 10 v mlajši kategoriji). Pri starejših je nastopilo tudi pet naših ekip (Bor A in B, Kontovel, Polet in Sokol), pri mlajših pa dve (Bor in Polet). Odlično 3. mesto je pri starejših osvojil Bor, Polet pa je bil osmi.
KONČNI VRSTNI RED
STAREJŠI: 1. Stefanel A, 2. Azzurra Don Bo-sco, 3. Bor A, 4. SGT, 5. Ferroviario, 6. Libertas,
7. RCT Padovan, 8. Polet. Vse ostale ekipe (med temi tudi Bor B, Kontovel in Sokol) so se uvrstile na 9. mesto.
MLJASI: 1. Stefanel A, 2. Azzurra Don Bosco,
3. RCT Padovan, 4. Barcolana, 5. Cobolli, 6. Bor, Polet, Dardi, Stefanel B in Suvich.
Konjsko dirko	piše: Giorgio Plettersech
Incantatore Rl v Palermu brez konkurence? Zanimiva dirka se tokrat obeta v Turinu
1.	dirka (Bologna): Ido-sio (2) je bil na zadnji dirki tris tretji, tokrat pa je favorit. Iz druge vrste ga bo skušal presenetiti Medong
(1)	, pozornost pa zasluži tudi Oxygen Bi (X);
2.	dirka (Neapelj): Oro Pičeno (1) bo gotov med najboljšimi, nic manjših možnosti pa nimata niti Mileo LB (X) in Litosao (2);
3.	dirka (Turin): 0’Hara
(2)	je izrazit favorit, dobra nasprotnika pa bo imela v Nettuno Roču (1) in Gentsu (X);
4.	dirka (Firence): Ganeta Lg (X) bo težko premagati, Ce bo takoj povedel, toda Litosao (2) bo skušal spet zmagati, med najboljšimi pa bo gotovo tudi Gitruf
Mo (1);
5.	dirka (Palermo): Incantatore Rl (X) je boljši od vseh in ce ne bo delal napak, ga bo težko premagati. To bosta poskušala Imauro (1) in Narsete Or (2);
6.	dirka (Piša): Giochi Proibiti (1) je imel prejšnjo nedeljo smolo in se bo skušal revanširati. Uveljavi pa se lahko tudi Clorophyl-le (X), v boju za zmago pa bo tudi Tinas Delight (2).
Dirka tris
NASI FAVORITI: 20) On top Bi, 15) Orphium,
18)	Nari del Rio; DODATEK ZA SISTE-
MISTE: 13) Nico da casal,
19)	Nanslady, 10) Nissa-bi.
	
L — prvi	2
drugi	XI
2. — prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	X
drugi	12
5. — prvi	X
drugi	12
6,— prvi	1
drugi	X2
KOŠARKA / V GORIŠKI SKUPINI PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
»FOOTBALL«
Se bodo domovci oddolžili Libertasu? Po treh porazih nov uspeh Brega?
Center Doma Vasja Jarc zadovoljen z dosedanjim obračunom
. Goriškem bosta oba naša predstav-v košarkarski promocijski ligi igrala domačih tleh Drugouvrščeni Dom bo 8°stu tržaški Libertas, ki ima na lestvici ® štin točke manj od domovcev, peterko ^ga, ki je na lestivici šele na desetem pa bo obiskalo goriško moštvo Pe-tdera, ki je z 12 točkami na osmem mestu.
uspešni sezoni Doma in o napove-za jutrišnje tekme smo se na kratko pogovorili z dvometrašem Vasjo Jarcem, je med najzaslužnejšimi za letošnje uspehe domovcev.
Jv? drugem, mestu po 16 tekmah,..
dih ■ T	optimističnih napove-
■ takega razpleta nismo pričakovali, P vsem sodec izredno negativne uvr-mtve v prejšnjih sezonah
^Letnu hi pripisal tako uspešno sezo-
Y P1^ vjM prihaja na dan delo tretja Mianija, ki nas je lani šele prijel v 1 ■	se seveda še nismo dobro pozna-
■ b tem sta se nam pridružila David zan in Marko Bordon, mladi Matej ecanac pa se hitro razvija v res solidne-va	Ne morem pa skriti dejst-
’ oa nas je doslej spremljala tudi šport-sreCa’ saj smo kar lepo število tekem
zmagali z razburljivim finišem.
Najrž pa lahko še marsikaj izboljšate...
Prav gotovo, večkrat se nam dogaja, da višjo prednost nerodno zapravimo v zadnjih minutah tekme, ker ne igramo več z enakim ritmom in nas zajame trema pod nasprotnikovim pritiskom.
Kdo te je doslej presenetil, kdo pa bi lahko igral še boljše?
Matej Pecanac je nedvomno zelo solidno odigral večje število tekem in lahko še dosti napreduje, saj je dober s tehničnega vidika in ima tudi primerne telesne sposobnosti. Boljše kot doslej pa bi prav gotovo lahko igral Vanek Battel-lo, ki je v obrambi sicer soliden, v napadu pa mu res ne gre od rok
Kaj pa Vasja Jarc?
Sam s sabo sem zadovoljen, saj je to zame daleč najuspešnejša sezona, Čeprav je tudi res, da imam za sabo dokaj kratko športno pot.
Tudi naše vodilne ekipe potrebujejo visoke igralce. Bi se rad preizkusil v višjih kategorijah?
Lahko bi bilo res zanimivo, delovne obveznosti pa mi onemogočajo, da bi se košarki posvetil bolj intenzivno. Ze letos redkokdaj treniram več kot dvakrat na teden.
Jutri vas čaka tržaški Libertas...
Tekma je za nas zelo pomembna Oni so nam za petami. Z zmago bi najbrž znebili nevarnega konkurenta Ob tem bi se jim radi tudi oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva
Splošno mnenje je, da je tržaška skupina kakovostnejša od goriške. Se strinjaš?
Mislim, da so vsaj vodilne ekipe iz Trsta prav gotovo boljše od sorodnih iz naše skupine, kar pa je tudi razumljivo, saj je v Trstu mnogo veC ekip in solidnih košarkarjev, tudi takih, ki so veC let igrali v višjih kategorijah, to pa se na igrišču še kako občuti.
NAPOVEDI - Vasja Jarc
Dom - Libertas +10 (matchtvinner: V.Battello, nad pričakovanjem: MKocjantiC)
Breg - Petrolifera +5 (matchvvinner: B.Kneipp, nad pričakovanjem: LCorbatti)
Tnter 1904 - Cicibana +5 (matchvvinner A.Cupin, nad pričakovanjem: P.Fur-lan)
Sokol - Agip +15 (matchvvinner: M-Pertot, nad pričakovanjem: P.Buzan)
Kontovel - Cus +10 (matchvvinner: I.Civardi, nad pričakovanjem: S.Turk)
Vanja Jogan
V nedeljo mednarodna tekma
Ekipa Minipub Starš z Jetsi iz Celovca
Po nekajletnem premoru se v Trst spet vraCa ameriški nogomet. Tržaška ekipa Starš, ki je leta 1991 nasledila popularno ekipo Muli, ki som jo razpustili, je v sezoni 92/93 že nastopila v mladinskem državnem prvenstvu, letos pa bo v A2 ligi nastopala tudi članska ekipa. Tržaškemu občinstvu pa se bo ekipa Minipub Starš predstavila že to nedeljo ob 14.30 na Stadionu Gre-zar, kjer se bodo v prijateljskem srečanju pomerili z Jetsi iz Celovca.
Tekmo so organizirali v dogovoru z odborom »Luchetta, Ota, D'Angelo za otroške žrtve vojne«, ki bo ob tej priliki organiziral tudi nabiralno akcijo.
Danes igra za vas Totocalcio
Atalanta-Juventus	2
Genoa - Lecce	1
Milan - Foggia	1	X	2
Napeli ■ Cagliari	1
Parma - Cremonese	1
Piacenza - Lazio	X	2
Roma - Sampdoria	2
Torino - Inter	1	X
Udinese-Reggiana	1
Cesena - Andria	1
Pescara - Palermo	1	X
Venezia - Verona	1	X
Vicenza - Lucchese	1	X 2
Dimitrij Križman (letnik 73) je najprej pet let igral odbojko v mladinskih postavah Sloge, zatem pa je izbral nogomet. Z majico Primorja je najprej igral pri naraščajnikih, naslednji dve leti pa je bil član postave mladincev. V prostem času rad smuča, poleti pa je privrženec »beach volleya«l Prejšnji teden je Paolo Švab pravilno napovedal 8 izidov.
Dimitrij
Križman
Obvestila
SZOLTMPIA
vabi dane in prijatelje na mašo zadušnim za Sašo Oto in njegova kolega, ki bo drevi ob 20. uri v štandrežki cerkvi.
SPDT smučarska sekcija
obvešča, da bo žrebanje startnih številk za Zimske športne igre danes, 25. februarja, ob 17. uri na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20, DL nadstr.
SKBRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 27. februarja, ob 6.30 zOpčin.
TPK SIRENA
obvešča člane, da bo redni občni zbor jutri, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32.
NOVICE
Italijanski nogometni pokah Ancona izločila Torino!
TURIN - Drugoligaš Ancona je sinod v Turinu pripravil izredno presenečenje, saj je v drugi polfinalni tekmi s prvoligašem Torinom igral neodločeno 0:0 in se zahvaljujoč zmagi 1:0 na prvi tekmi v Anconi uvrstil v finale italijanskega pokala. Torino je sicer stalno napadal, streljal preko 20 kotov, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo.
Nasprotnik Ancone bo Sampdoria, ki je izločila Parmo. Prva tekma bo na sporedu 6. povratna pa 20. aprila. Z žrebom bodo določili, kdo bo igral prvo tekmo na domačem igrišču.
KOŠARKA / V TRETJI TEKMI EVROPSKEGA POKALA PREMAGALA ARIS
Smelt Olimpija lažje od piičakovanj v finalu
Finalna tekma bo 15. marca v Lausanni - Spet najboljši Hauptman
Jordan ne bo boksal
NEW YORK - Bivši zvezdnik košarkarjev Chicago Bulls Michael Jordan je zavrnil ponudbo Dana Du-ve, da bi za 15 milijonov dolarjev boksal proti zmagovalcu dvoboja med Evanderjem Holyfiel-dom in Michaelom Moorerjem, ki bo 22. aprila. 1.98 metrov visoki in 93 kilogramov težki Jordan, ki trenutno z ekipo Chicago VVhite Sox trenira baseball, je ob tem izjavil, da se proti orjakom, kot sta Holyfield in Moorer, ne bi boril niti s puško v roki.
Edberg že izpadel
SCOTTSDALE - Tretji igralec sveta Šved Stefan Edberg je izpadel že v prvem kolu teniškega turnirja na Floridi, kjer je bil prvi nosilec. S 6:2 in 6:3 ga je v dobri uri premagal 69. s svetovne jakostne lestvice 21-letni Spanec Jordi Burillo. V prvih srečanjih drugega kola so bili doseženi naslednji izidi: Gilbert (ZDA) - Kulti (Sve) 7:5, 6:3; Agassi (ZDA) - Nemecek (Ceš) 6:4, 6:3; Mattar (Bra) -Stafford (JAR) 4:6, 6:3, 6:2; Adams (ZDA) - Black (Zim) 6:1, 6:4.
»Azzurri« vse pregledali
VVARREN - Za Italijane je nogomet vse, zato pred začetkom svetovnega prvenstva v ZDA ni prav nič prepuščeno naključju. Ker pa se ve, da je selektor »azzurrov« Sacchi fanatičen pikolovec, je to še toliko bolj res. Sacchi, ki se v teh dneh mudi na seminarju Fifa v New Yorku, je prejšnjo noč »poizkusno« preživel v »Somerset Hills« hotelu v New Jerseyu, ki ga bodo »azzurri« dobesedno zasegli za časa prvenstva. Predstavnik italijanske nogometne zveze Valentini je pojasnil, da bodo sam objekt in območje okrog njega strogo zavarovali, pri čemer so funkcionarji italijanskega notranjega ministrstva že stopili v stik s predstavniki krajevne policije in FBI. Azzurri bodo zasedli tretje in četrto nadstropje hotela s 111 ležišči, vodstvo bo nastanjeno v drugem nadstropju. V četrtem nadstropju bo tudi ambulanta in soba za masaže. V prostem času se bodo člani italijanske odprave zadrževali v prithčju. V enem od hotelskih salonov bo velik televizijski ekran, v drugem biljardna miza in kvartopirski kotiček, v tretji pa videoigre. Italijani, ki bodo v ZDA prispeh 7. junija, s seboj pa imeli okrog sto kovčkov in zabojev, bodo trenirali v koledžu Pingry School. Igrišče bodo ogradili, obnovili bodo teren in zgradili znano »Sacchijevo kletko«, to je neke vrste ograjeno igrišče za mali nogomet. V šob bo tudi tiskovna dvorana. Valentini pravi, da bodo vsa ta dela opravib na stroške organizatorja prvenstva.
Smelt Olimpija - Sato Aris 74:61 (43:31)
LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 5000 gledalcev, sodnika Resser (Nemčija) in Sudek (Slovaška).
SMELT OLIMPIJA: Horvat 14, Daneu, Hauptman 33 (6:8), Gorenc 2 (0:2), Nosov 8, Durišič 11 (1:1).
SATO ARIS: Lipiridis 2, Panagiotis 10 (0:1), Ma-slarionos 10, Pecarski 13 (1:2), Angelidis 4, Voutr-zoumis 4, Vincent 8 (2:2), Higgins 10.
Košarkarjem Smelta Olimpija je uspel »veliki met«. V tretji, odločilni tekmi evropskega pokala so zasluženo in malce tudi proti »vsesplošnem« pričakovanju brez večjih težav premagali grško ekipo Sato Aris z rezultatom 74:61. Tokrat se varovanci trenerja Zmaga Sagadina niso poigravali z živci gledalcev in jih držali v negotovosti kot na drugi, torkovi tekmi. Ze na začetku tekme so »vzeli« stvari v svoje roke in grškim košarkarjem z dobro in agresivno igro zelo jasno nakazali, da jih ne zanima nič drugega kot zmaga in uvrstitev v finale. Trener Zmago Sagadin je tokrat naloge na igrišču zaupal le sedmim igralcem. Ponovno je bil prvi mož na igrišču iri najbolj zaslužen za pomembno zmago Smelta Olimpije kapetan Dušan Hauptman, ki je dosegel 33 točk (sedemkrat je zadel za tri točke). Z zelo dobro igro sta se mu pridružila Horvat s 14 točkami tre center Vitalij Nosov, ki se je izkazal s skoki in blokadami. Kdo še: Žarko Durišič, ki je opravil večji del obrambnih na-logd, Marko Tušek, ki je ponovno dokazal, da se razvija v odličnega košarkarja, Jaka Daneu tokrat ni dosegel točke, toda odlično je pokrival »playa« Vincenta in Boris Gorenc, ki ponovno ni pokazal zanmive nadarejenosti, toda izkazal se je z igro dobro igro v obrambi.
Začetna peterka Smelta Olimpije - Horvat, Daneu, Hauptman, Nosov in Durišič - je tekmo začela zelo napadalno ter odločno in že v 5. minuti po trojkah Horvata in Hauptmana povedla z »velikih« 10:2. Trener Zmago Sagadin se je odločil za tesno pokrivanje zelo dobrega Američana Higginsa - na njem je stalno »visel« Horvat - in takšna igra je obrodila sadove. Po zelo slabem začetku so se Grki v 14. minuti približali na vsega 4 točke zaostanka (27:23). Od te minute naprej pa so se na igrišču videli le igralci Smelta Olimpije. Igro so popolnoma prevzeli pod svojo kontrolo in do konca prvega polčasa rezultat povečali na »zanesljivih« 12 točk razlike. Ameriška košarkarja, ki sta bila na drugi tekmi v Tivoliju najboljša igralca gostov, sta v drugih 20 minutah dosegla le po dve točki, kar nikakor ni moglo prinesti Boljšega razpleta za solunsko ekipo. Skratka, Smelta Olimpija je igrala precej bolj kot na torkovi tekmi.
V drugem polčasu so ljubljanski igralci predvsem po zaslugi Hauptmana, Nosova in Horvata do konca zadržali ugoden rezultat in se zasluženo uvrstili v finale evropskega pokala, ki bo 15. marca v Lausanni, kjer bo njihov nasprotnik španski Taugres . (A. D.)
Posnetek s sinočnje odločilne tekme v Ljubljani (Foto J. S. / B & D)
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Naprej vse tri španske ekipe
ATENE - Trije španski (Real, Barcelona in Joventud), dva grška (01ympiakos in Pa-nathinaikos) in po en turški (Efes Pilsen), francoski (Limoges) in italijanski (Buckler) košarkarski klub so uspešno prestali prvi del ligaškega tekmovanja po skupinah, zdaj pa jih čakajo četrtfinalni dvoboji na katerih bodo določeni ude-
KOLESARSTVO / 18. TROFEJA ZSSDI
Pri KK Adria pričakujejo za letos udeležbo približno 300 kolesarjev
Že zdaj prijavljeno 23 ekip iz 8 držav - Dirka bo na sporedu 6. marca
TRST - Mednarodna amaterska kolesarska dirka v organizaciji KK Adria iz Lonjerja in pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji bo letos postala polnoletna. 6. marca bo namreč na sporedu že 18. Trofeja ZSSDI in po besedah duše te dirke Radija Pečarja računajo, da bodo tokrat tudi presegli rekord udeležencev izpred treh let, ko je nastopilo 280 kolesarjev. Doslej se ja namreč za dirko že prijavilo 23 ekip z nad 140 kolesarji iz 8 držav, med katerimi velja posebej omeniti Poljsko, po vsej verjetnosti pa bo ob že tradicionalno številni udeležbi kolesarjev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in srednjeevropskih držav prisotna tudi Ukrajina.
Na sinočnji predstavitvi letošnje dirke so bili prisotni številni vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja v Furlaniji Julijski krajini in predstavniki kolesarskega športa iz FJK in Slovenije. Trika udeležba pa ne preseneča, če vemo, da gre dejansko za kolesarsko dirko, s katero se že tradicionalno začenja kolesarska sezona, poleg tega pa je to tudi edina dirka v FJK, ki je vpisana v med-
narodni kolesarski koledar. Zato tudi ne čudi, da je udeležba vedno zelo kvalitetna, o čemer pričajo tudi imena nekaterih udeležencev zadnjih dirk. Dovolj bo če omenimo svetovno znane profesionalce Morena Argentina, Maurizia Fondriesta, Fabia Baldata ali pa Fabia Casartellija, ki je v letu 1992 po zmagi na lonjerski dirki zmagal tudi na olimpijskih igrah v Barceloni.
Kolesarji se bodo letos pomerili na progi, ki bo vodila po tržaški in goriški pokrajini, dolga pa bo 149 kilometrov. Kot vsako leto bodo kolesarji iz Lonjerja skozi Trst krenili do Barkovelj, kjer bo uradni start, nato pa se bodo podali do Gorice in nazaj s ciljem na državni cesti št. 14 v Lonjerju.
Najbrž je odveč poudarjati, da je organizacija dirke s približno 300 kolesarji izredno zahtevna zadeva, toda glede na dosedanje izkušnje lahko mirno zapišemo, da bo tudi letošnja dirka v celoti uspela. Samo en element je, ki ga organizatorji nimajo pod kontrolo: vreme. Upajmo, da bo tudi to na njihovi strani.... (rg)
S sinočnje predstavitve v Lonjerju (Foto KROMA)
leženci zaključnega turnirja najboljše četverice, ki se bo v Tel Avivu pomerila za naslov evropskega klubskega prvaka.
Zadnji vlak za četrtfinale je v skupini B ujel edini preostali italijanski predstavnik Buckler, ki je v Atenah premagal Panathinaikosa. Po prvem delu je za Bo-lonjčane precej slabo kazalo, saj so Grki že vodili s 44:33. Toda v nadaljevanju je Buckler zaigral zelo dobro, sijajni Moretti (26 točk) pa je bil najbolj zaslužen za zmago Bolonjčanov. Pri Panathinaikosu je bil s 23 točkami najuspešnejši Nick Gallis.
V tej skupini sta bila uspešna tudi Gibona in Joventut, tako da imajo na koncu Panathi-naikos, Buckler, Joventut in Gibona vsi po 18 točk. Toda v posebni lestvici teh štirih ekip je bil najboljši Panathi-naikos, ki ima v medsebojnih srečanjih štiri zmage in dva poraza, Buckler in Joventut imata po 3 zmage in prav toliko porazov, Gibona pa je samo dvakrat zmagala. Zato je bila zaman visoka zmaga Zagrebčanov v Cantuju, med Bucklerjem in Jo-ventutom pa so v prednosti Bolonjčani, ki so tako pristali na tretjem mestu.
Napovedi o tem, kdo se bo uvrstil na »final four«, so izredno nehvaležne, večkrat izredno presenetljivi rezultati v dosedanjem poteku evropske lige pa potrjujejo, da izrazitih favoritov ni.
Tako v obeh skupinah
Skupina A
IZIDI 14. KOLA: Limoges - Olympiakos 67:59 (36:32), Mali-nes - Bayer 70:64 (38:31), Barcelona -Real Madrid 80:64, Guildford - Benetton. KONČNI VRSTNI RED: 01ympiakos Pirej 22, Real Madrid in Limoges 18, Barcelona in Malines 16, Benetton Treviso 12, Bayer Leverkusen 8, Guildford 0.
Skupina B
IZIDI 14. KOLA: Pa-nathinaikos - Buckler 69:75, Benfica - Pau Orthez 72:74, Clear -Gibona 81:114, Joventud - Efes Pilsen 66:53.
KONČNI VRSTNI RED: Efes Pilsen 20, Panathinaikos Atene, Buckler Bologna, Joventut Badalona in Gibona ZagreblS, Benfica 10, Pao Orthez 6, Clear Cantu 4.
Četrtfinalni pari
OIympiakos Pirej - Jo-ventut Badalona, Efes Pilsen - Barcelona, Real Madrid - Buckler Bologna, Panathinaikos Atene - Limoges.
Zmagovalci četrtfinalnih srečanj se uvrstijo na zaključni turnir najboljše četverice v Tel Avivu.
RIM / PODATKI ISTAT
ITALIJA / ZLATARSTVO POMEMBEN DEJAVNIK ITALIJANSKEGA IZVOZA
Cene na drobno decembra bolj poskočile kot cene na debelo
Uspeh prvega letošnjega zlatarskega sejma v Vicenzi
Letos bosta v tem mestu še dve podobni sejemski prireditvi
RIM - Vzpon tovarniških cen industrijskega blaga jn cen v prodaji na debelo se je decembra lanskega ieta praktično ustavil: prve so ostale nasproti Prejšnjemu mesecu nespremenjene, druge pa so se Povzpele komaj za 0, 1 odstotka v primerjavi z novembrom. Po podatkih državnega statističnega zavo-ua ISTAT so bile tovarniške cene industrijskih proizvodov v lanskem decembru za 3, 7 odstotka višje kakor decembra 1992 (takšna je bila tudi njihova Povprečna letna rast), cene na debelo pa so poskoci-kZa ® odstotka (letna rast 5, 1 odstotka), torej občutno počasneje kot cene v prodaji na drobno, ki 80 se povzpele tedaj za 4, 5 odstotka. Letna tendenC-na stopnja gibanja cen na debelo je bila posebno visoka v poletnih mesecih in šele pozneje se je postopoma ublažila: v septembru je padla na +6, 6 odstotka, v oktobru na +5, 2 odstotka in v novembru na +4- 3 odstotka.
Kleslenje tudi v Alenii in Meleoiju
TRŽIČ - V tovarnah Meteor in Alenia pri Ronkah, kjer proizvajajo simulatorje poletov in Številne druge aparature za letalstvo, se redno nadaljuje izvajanje preustrojitvenega načrta iz teta 1992, po katerem bi morali zaradi tržne krize zmanjšati organik na samih 305 delovnih tnoči. Toda na včerajšnji skupščini so uslužbenci zvedeli, da se bo Mestenju pridružila zdaj tudi dopolnilna blagajna za 198 delavcev, ki se bodo v njej vrstili po dva meseca v marcu, aprilu in maju, medtem ko bodo junija in julija sploh ostali doma. Včeraj in danes so proizvodnjo ustavili, da bi omogočili uslužbencem izkorisčenje odpravljenih praznikov.
VICENZA - V Italiji je 6.500 industrijcev in obrtnikov, ki izdelujejo zlatarske ter druge izdelke, ki so namenjeni vec tisoč trgovinam z dragocenimi predmeti in urami, velik tudi v tujini. Obrtnikov je na tem področju kar 80 odstotkov. V italijanskih delavnicah vsako leto predelajo 430 ton zlata, kar v odstotkih pomeni, da je na tem področju Italija z 20 odstotki soudeležena v svetovni proizvodnji. To je seveda zelo veliko. Delavnice in tovarne so osredotočene v treh velikih središčih: Vicenzi, Arez-zu in Valenzi (slednja je v Piemontu). V Vicenzi so namenoma za potrebe tega sektorja zgradili veliko sejmišče, kjer že vec let prirejajo mednarodne sejme - kar nekajkrat na leto - kamor iz leta v leto prihaja veC raz-stavljalcev in tudi kupcev.
Prvi letošnji sejem z naslovom »Vicenzaoro 1« je že bil od 16. do 23. januarja. Drugi z naslovom »Vicenzaoro 2« bo od 11. do 16. junija, z naslovom »Orogemma« pa od 10 do 14. septembra.
Prvi letošnji zlatarski sejem je uspel nad vsem pričakovanji. Ogledalo si ga je veC kot 14.400 obiskovalcev, od teh 5.000 iz tujine. Tujcev je
bilo za 6 odstotkov veC kot lani, prišli pa so kar iz 90 držav. NajveC, kar 900, je bilo Nemcev, zelo zastopani pa so bili tudi Američani. Povečalo se je tudi število obiskovalcev iz držav Jugovzhodne Azije.
V Vicenzi so zelo zadovoljni s tem uspehom v mednarodnih krogih, ter so ugotovili, da je bil prvi tudi letošnji sejem pomemben za italijanski izvoz. Manj so zadovoljni z obiskom italijanskih gostov, saj je teh bilo 300 manj kot lani. Prodaja zlatih in drugih dragocenih predmetov se je namreč lani na italijanskem notranjem tržišču zmanjšala za vec desetin odstotkov. Za 5 odstotkov se je zmanjšala prodaja izdelkov, katerih cena je nižja od enega milijona lir, za celih 40 odstotkov pa prodaja izdelkov, katerih cena presega milijon lir. Zaradi tega je bilo tudi manj uvoza surovin.
Povsem drugačen je bil rezultat prodaje italijanskih konCnih izdelkov na tuje. V celoti je Italija prodala v prvih devetih mesecih lanskega leta na tujih tržiščih zlate izdelke v vrednosti 4.666 milijard lir, predlanskim pa samo za 4.020 milijard. Porast je
ZAKONODAJA
Skrbstveni odpust INAIL za neplačane socialne dajatve
Rok zapade 3 L marca 1994
. Zakon štev. 21 z dne 14. 1. 19t )e dodal Se en člen - že Sesti zadnjih treh letih - neskončni vei gi skrbstvenih odpustov za m Plačane socialne dajatve oziron neprijavljene zavarovalne pozici zavodoma INPS in INAIL. Cepn je bilo že toliko Časopisnih stol] cev napolnjenih v zvezi z etičr eportunostjo »odpustniske« priz Rešljivosti, pa je na dlani, da država oziroma njene ustanove p krpanju svojih izsušenih proraCi nov hočejo cimprej zagotoviti k Črnivec denarnega priliva - z »ra Prodajnim« popustom po vrhu -skladu z načelom, da cilj pac p> sveCuje sredstvo. INPS je v poseb: okrožnici objavil kriterije, ki kara terizirajo to verzijo skrbstvene; odpusta, ki zapade 31. marca 199 v glavnem so potrjene vsebinsl opredelitve do sedanjih odpust o , da morajo tokrat zavezanci opr yiti enkratno vplačilo dolgovan: prispevkov in obrestnih civiln: sankcij, medtem ko je doslej vedi bila možna razčlenitev po obroki! Koristniki
Za skrbstveni odpust se lahko odločijo: 1. delodajalci (tudi Ce gre za pomočnice), ki niso poravnali (vseh) zavarovalnih obveznosti v zvezi z zaposlitvijo odvisnih delavcev; 2. samostojni delavci (kmetje, obrtniki, trgovci), ki niso plačali socialnih dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje; 3. nezavarovani državljani, profesionalci, odvisni delavci oziroma upokojenci z drugimi dohodki in samostojni delavci, ki niso odšteli davka na zdravje.
Predmet odpusta
Možno je sanirati vsa omenjena zavarovalna razmerja, za katera ni še nastopila zapadlost. Običajno 10-letno zapadlost so med leti 1983 in 1986 zamrznili za dobra tri leta. Zamudnikom je dana možnost, da poravnajo tako neplačane socialne dajatve kot tudi olajšanje pasivne obresti na vplačila, Ce opravljena za zamudo.
Obdobja
1. Zavarovanci, ki so že vpisani in prijavljeni kot aktivne enote, lahko poravnajo neplačane dajatve,
ki bi jih morali plačati vse do decembra 1992. Večina je od zavodov INPS oz. INAIL prejela na dom terjatev, možno pa je regularizirati tudi zavarovalne prispevke, ki niso bili Se notificirani.
2. Za osebe, ki komaj prijavijo svoje delovno razmerje oziroma dejavnost, je merodajen datum vpisa v odgovarjajoči poklicni seznam in lahko v najboljšem primeru plačajo prispevke vse do marca 1994.
Pasivne obresti
»Odpustniki« morajo plačati 17-odstotne pasivne obresti za vsako leto zakasnitve, vendar pa skupna vrednost obresti ne more presegati 50 % dolgovanih socialnih dajatev. Za starejše dolgove je torej odpust Se posebej ugoden.
Tudi ustanove
Zakasnele ugodne poravnave skrbstvenih dolgov se lahko do 31. marca 1994 poslužijo tudi javne negospodarske ustanove, kot so INPS, INAIL in INPDAP oziroma krajevne ustanove (občine, pokrajine, in dežele). (B)
Marko Waltritsch
torej 16-odstoten. Na prvem mestu, kar za 53 odstotkov večja (od 943 na 1.444 milijard) je bila prodaja v ZDA. V odstotkih sicer višja, za 57, 8 odstotkov, po vrednosti pa manjša, od prejšnjih 256 na 404 milijarde, je bila prodaja v Nemčijo. Za dobro tretjino se je povečala prodaja v Švico, Panamo, Veliko Britanijo. Hong Kong, arabske
emirate, Francijo, Izrael, Singapur, na Malto itd.
Italijanski obiskovalci velikokrat odločajo tudi o modi na tem področju.
Na sejmu v juniju bodo razstavljali zlate in druge dragocene predmete, poleg teh tudi precizne stroje in druge naprave za obrtne delavnice tega sektorja. Na septembrskem sejmu pa bo največ zanimanja za
urarsko obrt in za srebrne izdelke.
Na gospodarskem razstavišču v Vicenzi (to je le nekaj sto metrov od izvoza iz avtoceste) imajo še vrsto drugih sejmov. Od 10. do 13. marca bo tam sejem opreme in naprav za zobozdravnike, od 19. do 27. marca sejem prostega Časa, od 21. do 23. marca pa sejem tekstilnih izdelkov za letošnje poletje, nekaj dni kasneje, od 27. do 28. marca sejem obutve.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP desetletne se koristijo s 1. januarjem 1994 in zapadejo 1. januarja 2004, medtem ko se tridesetletne koristijo s 1. novembrom 1993 in zapadejo 1. novembra 2023.
■	Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti -destletne in 9% bruto obresti - tridesetletne.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 7,58% za desetletne obveznice in 8,02% za tridesetletne obveznice, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28.
februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s l. januarjem -destletne obveznice in s 1. novembrom 1993 - tride-stletne obveznice: ob vplačilu (3. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 25. febraaija 1994
RUSIJA / VLADA PROT! INFLACIJI
Denarna politika sprostila rast cen
Država še naprej obljublja poceni posojila
MOSKVA - Predsednik Boris Jelcin je izjavil, da je najpomembnejša naloga, ki ji morajo slediti vse vladne odločitve, boj zoper inflacijo, saj Rusija ne bo sposobna reSiti svojih gospodarskih težav, Ce bo ta še zmeraj tako visoka. »Gospodarske krize ni mogoče premagati, dokler bo inflacija tako visoka. Vse odločitve zveznih oblasti je treba preveriti glede na to, kakšne bodo njihove posledice za inflacijo,« je povedal med svojim televizijskim govorom državljanom. Jelcin pa je hkrati vseeno omenil, da bi morali nekoliko omiliti breme gospodarskih reform ter nadaljevati z njimi tako, da ne bi vsega bremena prelagali na državljane. Rahlo popuščanje vajeti pri
monetarni politiki je vzrok za to, da se je v Rusiji mesečna inflacija v letošnjem januarju povzpela na 22 odstotkov, potem ko je decembra lani dosegla 12 odstotkov, kar je najnižja mesečna rast v zadnjih 15 mesecih. Bančniki napovedujejo, da bo v tem mesecu inflacija vztrajala pri 20 odstotkih. Bojijo pa se, da se utegne njena rast pospešiti, Ce bo vlada izpolnila svoje obljube, po katerih namerava odobriti bilijone rubljev cenenih posojil tako kmetijcem kakor tudi usihajoči industrijski proizvodnji, katere strmo padanje naj bi po mnenju vlade ustavila prav ta posojila. Načrtovana monetarna unija s sosednjo Belorusijo - ta bo po mnenju analitikov Rusijo stala 1,
5 milijarde rubljev, tudi zaradi dobav subvencioniranih energentov - utegne prav tako dodatno pospešiti rast inflacije v naslednjih mesecih. Med prihodnjimi ukrepi je Jelcin napovedal še hujše kazni za tiste, ki bodo protizakonito zadrževali devizna sredstva v tujini. Rusija, ki je največji izvoznik nafte in kovin, je januarja uvedla nov sistem nadzorovanja odliva kapitala, ki naj bi ga lani iz Rusije odteklo veC kot 10 milijard ameriških dolarjev. Prav učinkovit nadzor nad odlivom kapitala je eden od pogojev, ki so jih tuji posojilodajalci, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, postavili Rusiji, Ce hoče dobiti nadaljnjo gospodarsko pomoC. (Reuter)
EVROPSKA UNIJA / UVOZ RIB
Bele ribe je v Evropi preveč
EU je uvoz omejila, ZDA pa so se zaradi tega pritožile pri Gattu
ŽENEVA - Združene države Amerike so se včeraj pritožile na sedež Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt) zaradi novih omejitev uvoza bele ribe, ki jih je uveljavila Evropska unija. Uvedbo začasnih omejitev, ki se nanašajo na polenovko, vahnjo, sa-ja, oslica, morskega volka in aljaško vahnjo, Evropska unija pojasnjuje z »hudo krizo«, ki je nastala zaradi nizkih cen. Ukrepe je uvedla zato, da bi preprečila nadaljnje drsenje cen. Omejitve, ki veljajo od 5. februarja, bodo veljale še do 15. marca, o Čemer je Evropska unija tudi formalno obvestila sedež Gatta. Andrew Sto-ler, ameriški trgovinski veleposlanik, je poudaril mnenje VVashingtona, da so ukrepi Evropske unije nezakoniti, saj zadržujejo cene uvožene ribe pod okvirno ceno. To so sporočili trgovinski viri, ki so bili
navzoči na zasedanju Sveta Gatta za zaprtimi vrati. Herve Jouanjean, namestnik predsednika trgovinske delegacije Evropske unije, je na svetu pojasnil, da so te ukrepe sprejeli zato, ker se je sama dvanajsterica znašla v »hudi krizi«. »Ves januar 1994 je potekal neoviran uvoz bele ribe na tr-žišCe Evropske unije po cenah, ki so bile pod okvirnimi,« je pojasnila Unija. »V želji, da bi zaustavili nadaljnje padanje cen, je Evropska unija uvedla najmanjše mogoče začasne omejitve uvoza, da bi uravnotežila položaj na tržišču,« je dodal Jouanjean. ZDA v svoji pritožbi niso zahtevale ustanovitve neodvisne komisije Gatta niti dvostranskega usklajevanja, ki običajno pomenita prvo stopnjo reševanja katerekoli pritožbe, so še pojasnili v trgovinskih krogih. (Reuter)
Madžarska bi rada
v Evropsko unijo
BRUSELJ - Madžarska bo formalno zaprosila za članstvo v Evropski uniji na zasedanju zunanjih ministrov dvanajsterice, ki bo prihodnji mesec, je sporočil Theodore Pangalos, grški minister za zunanje zadeve. Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška so sicer že sporočile, da želijo postati Članice Evropske unije, formalna prošnja Budimpešte pa bo prva med vzhodnoevropskimi državami. »Zdi se, da je svet zunanjih ministrov, ki se bo sestal 7. in 8. marca, pripravljen uvrstiti prošnjo Madžarske v svoj dnevni red,« je Pangalos sporočil elanom Evropskega parlamenta, saj Grčija trenutno predseduje dvanajsterici. Pangalos je Madžarsko omenil, ko je parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve poročal o poteku pogajanj s Švedsko, Finsko, Avstrijo in Norveško, ki so prve na vrsti za pridružitev dvanajstčlanski Evropski uniji. O Madžarski je Pangalos pripomnil: »Povsem jasno je, da bo morala zadostiti vsem pogojem,« pri čemer je omenil zlasti gospodarske pogoje, ki jih bo od Madžarske zahtevala Evropska komisija v Bruslju.	(Reuter)
Kdaj bodo časopisi prinesli vest o članstvu Madžarske v Evropski uniji?
PFTt
If išBSs

				
				
POLJSKA / TRG KAPITALA JE SLABO RAZVIT
Strah pred poplavo delnic
Po koncu množične privatizacije bo na trgu veliko vlagateljev
VARŠAVA - »Poljska vlada bi morala pomagati tržišču kapitala, da bi laže dohajalo tempo širjenja poslovanja,« je včeraj izjavil VVieslavv Kaczmarek, minister za privatizacijo. »Brez znatne državne podpore ne bo mogoCe razvijati številnih dejavnosti, ki podpirajo rast na tržišču kapitala,« je izjavil Kaczmarek na vladnem svetu za privatizacijo. Po njegovem mnenju je borzno trgovanje na Poljskem na večje ovire naletelo že pri prvem povečanem obsegu trgovanja, zato bi morale borze precej vložiti v opremo in kadre. Varšavska borza ugotavlja, da bo morala leta 1995 preiti na 24-urni elektronski sistem trgovanja, ki bo jamčil za večji dostop do tržišča kapitala. Prav tako so omenili možnost ločenega trgovanja z vrednostnimi papirji z visokim tveganjem, ki naj bi zlasti razbremenilo hitro naraščajoči pritisk na sedanje trgovanje na parketu in zunaj njega. V letu 1993 se je število računov vlagateljev povzpelo na 280 tisoC in samo v prejšnjem mese-
cu preseglo številko 400 tisoC, kar je v skladu s povečano dinamiko vlaganj, ki jo je sprožila zlasti privatizacija Slezijske banke (Bank Slaski SA). Ta sodi med najveCje zalogaje poljske privatizacije. Predsednik borze VVieslavv Rozlu-cki, ki je prav tako sodeloval na omenjenem zasedanju vladnega sveta za privatizacijo, je sporočil, da se bodo borzne hiše in z njimi celotno tržišče kapitala znašle pod še hujšim pritiskom, kakor hitro bo stekel program množične privatizacije, ki se je začel lani. V enem samem zamahu nameravajo privatizirati 400 družb, ki jih bo upravljalo 15 do 20 Nacionalnih investicijskih skladov (NFI). Delnice iz teh skladov bodo ponudili vsem polnoletnim Poljakom. »Prodaja Slezijske banke, pri kateri je prišlo do velikanskega števila ponudb, je bila preizkusni kamen in opozorilo, kako se je treba pripraviti na obdobje množične privatizacije,« je izjavil Rozlucki. Po ocenah ministrstva za privatizacijo bodo morale
borze odpreti enega do dva milijona novih računov, kakor hitro bo stekel program množične privatizacije. Kaczmarek je omenil tudi možnost, da bi vlada borzam pomagala posredno, z olajšavami pri izrabi tuje finančne pomoči in z olajšavami pri posojilih-»Obstaja možnost, da stroški razvoja tržišča kapitala ne bi dodatno obremenili proračuna. Pri tem bi se lahko naslonili na sklade Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in ra-
BRAZILIJA / KONGRES JE IZGLASOVAL ZAKON O USTANOVITVI SOCIALNEGA SKLADA
Vlada bi rada uskladila izdatke države s prihodki
Predsednik Cardoso trdi, da bo vlada prav s pomočjo omenjenega sklada laže nadzorovala rast inflacije
BRAZILIJA - Brazilski kongres, ki je očitno spregledal škandal, v katerega je bil vpleten predsednik Itamar Franco, je včeraj izglasoval socialni sklad v višini 15, 5 milijarde dolarjev, ki je ključna postavka vladnih načrtov za boj proti inflaciji. Kongres je s 402 glasovi za, 95 proti in s tremi vzdržanimi glasovi odobril ustavno dopolnilo, na osnovi katerega bo mogoče ustanoviti ta sklad. Pri ministrstvu za gospodarstvo so zagotovili, da bo minister Fernardo Henri-
que Cardoso storil vse, da bo kongres omenjena sredstva kmalu tudi sprostil. Glasovanje v kongresu je tako Braziliji, katere gospodarstvo je deveto najveCje na svetu, omogočilo, da bo prvič v zadnjih 20 letih uravnotežila svoj proračun. Izglasovane vsote za socialni sklad si je Cardoso zastavil tudi kot poglavitni cilj v spopadu z inflacijo, ki zdaj narašča s 40 odstotki mesečno. Sredstva iz socialnega sklada, ki se nanašajo na dveletno obdobje, bodo vladi omogočila
veC manevrskega prostora, zlasti na področjih zdravstva in šolstva. Večina teh sredstev je pod strogim nadzorom, kakršnega predvideva ustava. Cardoso je ves Cas zagovarjal mnenje, da pomanjkanje nadzora pri sproščanju teh sredstev povečuje izgube in prispeva k naraščanju inflacije. Sredstva iz sklada so tako namenjena tudi zmanjševanju 22 milijard dolarjev primanjkljaja v proračunu za leto 1994, ki ga načrtujejo v višini 90 milijard dolarjev, od katerih naj bi jih
precej pridobili s povečanimi davki. Načrtovani primanjkljaj bo približno pet odstotkov brazilskega bruto družbenega proizvoda. Pred glasovanjem v kongresu so nekateri brazilski analitiki izrazili bojazen, da bi spodrsljaj predsednika Franca v prejšnjem tednu utegnil ogroziti izid glasovanja o omenjenem skladu. Predsednik, ki si je privoščil javni flirt s skrajno pomanjkljivo oblečeno plesalko na karnevalu, je naletel na hudo kritiko Cerkve, precej na široko pa
so o tem škandalu poročali tudi mediji. Franco je izjavil, da bo podprl Cardosa, Ce bo ta kandidiral za predsednika na oktobrskih predsedniških volitvah. To je še povečalo možnost, da bi Cardosovi politični nasprotniki glasovali proti socialnemu skladu. Očitno pa so prizadevanja Cardosa in drugih predstavnikov vlade, ki so izdatno lobirali v prid glasovanju s številnimi sklenjenimi posli, zagotovila pozitiven izid glasovanja. (Reuter)
Francoski veleposlanik obiskal GZS
LJUBLJANA - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster se je včeraj s svojimi sodelavci sestal s francoskim veleposlanikom Bernardom Poncetom in ekonomskim svetnikom Pierrom Compagnonom. Pogovarjali so se o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Slovenijo. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice, je francoska gosta zanimala zbornična ocena aktualnih gospodarskih razmer v Sloveniji. Delegaciji sta ocenili, da je obseg blagovne menjave med državama še vedno zadovoljiv, Čeprav se je lani slovenski izvoz v Francijo močno zmanjšal. Slabo pa je, so menili sogovorniki, da je sodelovanje slabo razvejano, saj je kar 7U odstotkov menjave zgoščene v avtomobilski industriji. (Sl A)
Aprila na sejem Medica v Skopje
LJUBLJANA- Sekcija proizvajalcev medicinske in laboratorijske opreme Medilab, ki deluje v združenju za drobno gospt> darstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, je na včerajšnji seji sklenila, da se bodo tudi slovenska podjetja udeležila sejma Medica 94, ki bo od 5. do 8. aprila v Skopju. Na sejmu bo razstavljalo 17 slovenskih podjetij, ki bodo pri plačilu najemnine za sejemski prostor deležna 40-odstotnega popusta, ker bodo razstavljala v skupini. V sekcijo Medilab je vkljuce nih 23 podjetij in inštitutov, ki se bodisi teoretično bodisi praktično ukvatrjajo s proizvodnjo medicinske opreme. (STAJ
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 25. februarja 1994
						
—_	24. februar 1994						
JHenjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A banka Ljubljana	77,88	78,30	11,03	11,13	7,94	8,04
O c O n v E <	-	-	-	-		
Avtohiša Ljubljana*	78,00	78,25	11,05	11,12	8,00	8,08
Ažur Grosuplje	78,00	78,10	11,02	11,13	7,84	8,10
						
Banka Vipa Nova Gorica	77,90	78,19	10,96	11,10	7,98	8,03
BTC Sežana	-	-	-	-	-	-
Bund Ljubljana	77,80	78,30	10,80	11,12	7,80	8,10
						
Come 2 us* Creditanstalt Nova banka LJ	77,95 77,90	78,30 78,35	11,04 11,04	11,14 11,20	7,89 7,98	8,08 8,15
Dom caffe Domžale*	77,90	78,20	11,07	11,12	7,95	8,03
	■1					
Emona Globtour LJ		-	-	-	-	-
Eros Ljubljana*	78,05	78,20	11,03	11,09	7,90	8,03
Eros Kranj*	78,05	78,20	11,03	11,09	7,90	8,03
Eurotours Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Eiradas Idrija	77,95	78,40	10,97	11,12	7,97	8,05
						
Hida	78,10	78, i 5	11,06	11,09	8,00	8,04
Hipotekarna banka Brežice*	77,85	78,42	11,03	11,18	7,92	8,10
	77,95	78,20	11,08	11,14	7,92	8,04
■[■■■■■jljlllliHjiliHliilh						
Idila Sečovlje	-	-	-	-	-	-
lirika Ljubljana (WTC)	78,14	78,16	11,10	11,11	8,02	8,02
Ulrika Slovenj Gradec	77,85	78,22	11,02	11,07	7,95	8,04
[lirika Postojna	77,70	78,20	10,87	11,09	7,85	7,99
•lirika Sežana	78,05	78,18	11,00	11,09	7,96	7,99
[lirika Jesenice	77,91	78,24	11,04	11,09	7,95	8,03
[tvest Škofja Loka	78,00	78,35	11,05	11,15	7,90	8,10
Italdeslgn Nova Gorica	-	-	-	«	-	«
						
klub Slovenijales L)	-	-	-	-	-	-
kompas Hertz Celje*	77,80	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
kompas Hertz Velenje*	77,98	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
kompas Hertz Idrija*	78,02	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
Kompas Hertz Tolmin*	77,98	78,30	11,04	11,1-2	7,90	8,02
Kompas Hertz Bled*	77,98	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
Kompas Hertz Nova Gorica*	77,98	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
Kompas Hertz Maribor*	77,98	78,30	11,04	11,12	7,90	8,02
kompas Holidays	77,90	78,20	11,00	11,15	8,00	8,12
						
Komercialna banka Triglav	77,98	78,98	11,03	11,17	7,91	8,09
Kreditna banka MB d.d.*	77,42	78,32	11,00	11,13	7,82	8,10
						
d-d- Ljubljana	78,04	78,44	11,04	11,15	7,89	8,05
LB splošna banka Celje LB splošna banka Koper*	77,40 76,97	78.50 78.51	11,01 10,88	11,11 11,09	7,85 7,75	8,03 7,98
LB komercialna banka NG	78,00	78,35	10,97	11,15	7,95	8,02
LB Dolenjska banka NM	-	-	-	-	-	-
l-B banka Zasavje, Trbovlje	77,70	78,40	11,05	11,15	7,85	8,05
						
-jr I I	77,80	78,22	11,03	11,17	7,85	8,05
uDertas Koper*	77,85	78,15	10,99	11,10	7,94	8,05
						
Ma Vir	-	-	-	-	-	-
Madai NG, Šempeter*	77,90	78,20	11,01	11,10	7,99	8,04
i >.	77,94	78,35	11,04	11,14	7,90	8,05
Medla*	78,10	78,20	11,06	11,10	8,00	8,05
Niprom Ljubljana	-	-	-	-	-	-
	»M	—				
Petrol Ljubljana*	78,10	78,15	11,06	11,10	8,00	8,05
Poštna banka Slovenije*	76,75	78,25	10,73	11,10	7,70	7,98
Probanka Maribor	77,80	78,35	11,01	11,14	7,90	8,10
p|gal Solkan*	77,85	78,18	10,94	11,07	7,98	8,04
Pjgal Ilirska Bistrica*	77,55	77,95	10,94	11,07	7,94	8,04
Biga! Kobarid*	77,85	78,18	10,94	11,07	7,95	8,04
-—j..						
Publikum Ljubljana	78,08	78,12	11,07	11,09	8,01	8,03
Publikum Celje	77,70	78,15	11,03	11,08	7,90	8,04
Publikum Krško	77,80	78,30	10,95	11,13	7,88	8,09
Publikum Maribor	77,80	78,09	11,07	11,10	7,90	8,08
Publikum Mozirje	77,90	78,31	11,02	11,13	7,95	8,05
1 1 I L	77,70	78,30	10,98	11,10	7,90	8,08
Publikum Tolmin	77,97	78,24	10,98	11,09	7,97	8,02
Publikum Sevnica	77,95	78,29	11,00	11,10	7,85	8,02
Publikum Šentilj	76,80	78,25	10,70	11,13	7,90	8,08
^ublikum Šentjur pri Celju	77,85	78,25	11,03	11,08	7,95	8,04
Publikum Trebnje	77,87	78,29	11,04	11,14	7,96	8,06
Publikum Žalec	77,70	78,30	11,04	11,09	7,92	8,04
J I I		-■	-		-	-
						
Bhalaby Koper	77,80	78,08	10,95	11,05	7,93	8,03
SKB d.d. **	77,60	77,80	11,03	11,06	7,98	8,00
Bjov. hran. in posojil. Kranj	77,95	78,15	11,04	11,09	7,96	8,06
P|ov- lnvest. banka U*	77,80	78,30	10,90	11,15	7,90	8,08
Sjovenijaturist Ljubljana	78,00	78,20	10,95	11,08	7,80	7,97
olovenijaturist Maribor*	77,80	78,05	11,02	11,06	7,70	7,90
^lovenijaturist Jesenice	77,90	78,28	11,00	11,10	7,94	8,05
Sonce Ljubljana	' -	-	-	-	-	-
pB d.d. Ljubljana*	77,90	78,21	11,00	11,10	7,95	8,08
I I l	-	-	-	-	-	-
‘ssmt k -v.. -						
[orlurus Postojna	77,71	78,23	10,95	11,09	7,85	8,01
[entours Domžale	77,90	78,20	11,04	11,13	7,95	8,10
Tori Ljubljana	77,90	78,35	11,01	11,11	7,80	8,12
						
UBK Ljubljana	77,80	78,30	11,05	11,15	7,97	8,07
upimo Ljubljana	78,03	78,09	11,06	11,09	8,02	8,04
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *						
MENJALNICA HIDA 061/ H33-331
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 039 z dne 24. 2.1994-Tečaji veljajo od 25. 2. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	97,9993	98,2942	98,5891
Avstrija	040	šiling	100	1102,7350	1106,0532	1109,3714
Belgija	056	frank	100	376,7149	377,8484	378,9819
Kanada	124	dolar	1	99,9766	100,2774	100,5782
Danska	208	krona	100	1985,8845	1991,8601	1997,8357
Finska	246	marka	100	2397,4524	2404,6664	2411,8804
Francija	250	frank	100	2283,5501	2290,4214	2297,2927
Nemčija	280	marka	100	7753,7270	7777,0582	7800,3894
Grčija	300	grd	100	—	53,7356	53,8968
Irska	372	funt	1	—	191,3934	191,9676
Italija	380	liro	100	7,9778	8,0018	8,0258
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,2000	—
Japonska	392	jen	100	127,3394	127,7226	128,1058
Nizozemska	528	gulden	100	6906,7874	6927,5701	6948,3528
Norveška	578	krona	100	1793,7472	1799,1446	1804,5420
Portugalska	620	escudo	100	76,4905	76,7207	76,9509
Švedska	752	krona	100	1677,1312	1682,1777	1687,2242
Švica	756	frank	100	9235,5418	9263,3318	9291,1218
Velika Britanija	826	funt šterling	1	198,7048	199,3027	199,9006
ZDA	840	dolar	1	134,5117	134,9164	135,3211
Evropska unija	955	ECU	1	150,2789	150,7311	151,1833
Španija	995	peseta	100	95,5492	95,8367	96,1242
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. februarja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______
(A)
tolarski
del
(B)	-
devizni skupaj del
APOEN
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
774,179
769,680
1,543,859
103,2239% 102,6240%	102,9239%
150,000
77,418
76,968
154,386
			
24. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,70
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
24. FEBRUAR 1994	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1655,00	1700,00
nemška marka	965,00	985,00
francoski frank	281,90	290,50
holandski gulden	853,00	880,00
belgijski frank	46,50	47,95
funt šterling	2448,00	2525,00
irski šterling	2342,00	2421,00
danska krona	245,00	253,00
grška drahma	6,50	6,82
kanadski dolar	1231,00	1270,00
japonski jen	15,67	16,15
švicarski frank	1138,00	1175,00
avstrijski šiling	136,00	139,00
norveška krona	221,00	228,50
švedska krona	208,00	215,50
portugalski escudo	9,43	9,74
španska pezefa	11,77	12,14
avstralski dolar	1205,00	1246,00
madžarski florint	11,00	'15,00
slovenski tolar	12,30	12,70
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
24. FEBRUAR 1994	vU	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1660,00 962.00 282.00 853.00 46,50 2453.00 2345.00 245.00 6,60 1233.00 1143.00 136,20 12,30	1707.00 982.00 292.00 873.00 48,00 2518.00 2405.00 252.00 7,10 1268.00 1173,00 140,20 12,70
			
23. FEBRUAR 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.727	-
francoski frank		29.424	-
nizozemski gulden	-	89.112	-
belgijski frank	-	4.856	-
španska peseta	-	1.228	-
danska krona	-	25.620	-
kanadski dolar	-	1.292	-
japonski jen	-	1.635	-
švicarski frank	-	118.900	-
avstrijski šiling	-	14.220	-
italijanska lira	-	1.027	-
švedska krona	-	21.747	-
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. februarja 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA Dl	•VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor iu deviz oz. c	100 100 100 100 1 1 ikretnih p toseben	1116,0003 2311,02006 7847,0000 8,0738 201,0951 136,1298 »slih Je možno odsi doaovor.	1118,1336 2315,4376 7862,0000 8,0892 201,4795 136,3900 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	78,35 78,48 panje.	78,55- 78,68
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt-Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT In CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkyp prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	78,35 78,32 78,30 78,40 >dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Tei n. Pri večjih pril ati in prodajati ogoje nakupa c	78,55 78,50 78,50 78,60 sčajev po tre-zmerje Banke ;ajl veljajo za vlh In nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
24. FEBRUAR 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1687,660	—
ECU	—	1885,120	—
nemška marka	—	972,440	—
francoski frank	—	286,340	—
funt šterling	—	2490,140	—
holandski gulden	—	866,180	—
belgijski frank	—	47,240	—
španska pezeta	—	11,983	—
danska krona	—	248,950	—
irski funt	—	2393,440	—
grška drahma	—	6,721	—
portugalski escudo	—	9,599	—
kanadski dolar	—	1252,720	
japonski jen	—	15,967	—
švicarski frank	—	1159,900	—
avstrijski šiling	—	138,300	—
norveška krona	—	224,780	—
švedska krona	—	211,810	—
finska marka	—	300,830	—
avstralski dolar	—	1227,770	—
		
24. FEBRUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,0000	12,5000
kanadski dolar	8,9000	9,3000
funt Šterling	17,7000	18,5000
švicarski frank	822,0000	851,0000
belgijski frank	33,4500	34,75000
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,3000	715,3000
italijanska lira	0,7030	0,7430
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	213,0000	223,0000
portugalski escudo	6,8500	7,2500
španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen	11,3000	11,7000
slovenski tolar		
hrvaški dinar	-	-
1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
POTOPIS / TUNIZIJA
IZLET ZA KONEC TEDNA
Do sončnih obal Afrike ni daleč m
Doteljnove palme omogočajo preživetje
Vsaj trikrat letno se je potrebno posvetiti vsaki palmi posebej. Prvič gibčni domačini plezajo v košate vrhove, ki so lahko visoki tudi do 30 metrov, februarja, ko oprašujejo cvetove. Junija, ko začnejo sladki sadeži zoreti, jih pred morebitnim dežjem zaščitijo s papirjem, konec leta pa v vrhove plezajo še zadnjič, tokrat po dozorele rumenkaste dateljne. Dateljni rastejo v velikih šopih, ki združujejo tudi več kot 1500 medeno sladkih sadežev. Letni pridelek ene same palme, ki rodi približno 60 let, pa dosega 50 in več kilogramov!
Ni čudno, da so datelj-nove palme zelo pomembne za ljudi v puščavskem svetu, kjer jih gojijo že več kot 5000 let. Uporabni pa niso le njihovi sadeži, saj debla in nekaj metrov dolge veje uporabljajo za gradnjo hiš, za kurjavo ali pletenje košar in podobnih izdelkov.
Z mislijo na sladke sadeže sem se spustil med vitka debla, kjer me je presenetil živahen potok. Ob potikanju proti toku sem naletel na manjši vrelec tople vode, v katerem se je brkati možakar veselo pripravljal h kopeli. Ko me je zagledal, je v zadregi obstal do kolen v vroči vodi, potem pa se je odločil, da bo najbolje, če se pred vsiljivcem skrije v majhnem jezercu.
Pot se je vila naprej mimo visokih palm, v senci katerih so uspevale mandarine, granatna jabolka, grmi kane in zrele fige, ki so se vabljivo ponujale izza provizoričnih ograj. Palmerei, kot imenujejo nasad domačini, je
razparceliran, lastniki svojega koščka zemlje pa si na senčnem prostoru postavijo preprosto kolibo, kamor se umaknejo pred dnevno pripeko. Za stanovanjske hiše je z vodo namakana zemlja le preveč dragocena, zato so naselja praviloma zgrajena na robu bogatih nasadov.
Pred eno izmed kolib me je z vrčem polnim neznane tekočine vabil belolasi starec škrbastega nasmeha. Nezaupljivo sem ovohaval rahlo le-
pljivo tekočino, ki mi jo je ponujal. Ko je tudi sam odpil globok požirek, sem se le opogumil. Brezbarvna sladka tekočina me kljub žeji ni posebno navdušila. Misel na morebitne želodčne težave mi ni pustila, da bi se čisto sprostil, zato sem vljudno odklonil naslednjo skodelico. Sok, iz katerega izdelujejo tudi vino, pridobivajo s stiskanjem odsluženih debel dateljnovih palm.
Igor Fabjan (Se nadaljuje)
Obiranje dateljnov ni preprosto opravilo (Foto: Igor Fabjan)
Plečnik

»Pri nas na Kranjskem in v moji mladosti je bila lepa navada, da si dal za darilo svoje delo, karkoli že, delo, ki si ga sam naredil. Danes je to drugače. Ljubeznivost izkazuješ s povabilom v kino, kupljenim darilom, besede so na plakatih. To ni nobena ljubezen. Kdor tako izraža svojo ljubezen, ne ve, kaj je ljubezen! Ne bom pozabil besed: Ob vsakem vbodljaju sem mislila nanj!« Darilo je vse, kar človek premore.
Umetnikovo delo je darovano. On je skrivnostna žrtev, umetnine so podobe z žrtvenika. Da, umetnik sam ne ve, zakaj se mora toliko mučiti, trpeti in žrtvovati; mora se, to je pesnik jasno povedal!
Plečnikovo delo je njegov dar domovini. »Iz čiste domovinske so ljubezni ve-
le,« je vzkliknil veliki pesnik. Tako tudi Plečnik.
So cerkve, verska znamenja vsa lepota naše domovine? Ne, so pa gotovo neprimerno lepša od profanih del. Drži tudi, da slovenska arhitektura ni originalna, gotovo pa silno vplivana (Plečnik: vsiljena - gotika). Je pa aplikacija, koncepcija, kompozicija čisto avtohtona, originalna, za slovensko deželo značilna in edinstvena na svetu. Slovenska arhitektura ne očituje samo posebnega slovenskega čuta za lepoto forme, kompozicije, ne samo silne bistrovidno-sti in iznajdljivosti v zasnovi, ampak tudi nenavaden čut za lepoto z arhitekturo poplemenitene pokrajine. Saj samevajo naše cerkvice, skrita so znamenja, a so vkomponirana kot nikjer na svetu. Te cerkvice, ta zna-
menja padejo v oči slehernemu popotniku. In kaj so dejansko ta znamenja, te cerkvice? Mar niso to izključno darovi, darila naših očetov Bogu, svojemu Stvarniku in Dobrotniku? Da, to je petrificirana vera, globoka vera Slovencev. Noben narod tega tako plemenito in skromno, Bogu vdano ne očituje.
In Plečnik, ki je poznal svojo domovino kot malokdo, vso lepoto njene arhitekture, saj je čutil, kot so čutili očetje - Plečnik in domovina sta skladna. Zato je tudi njegovo delo njegov dar Bogu. Kakor očitujejo znamenja in cerkvice vero, jo očitujejo tudi Plečnikova dela. Zatopljen v svoje delo je živel samotno. Kdo ga je brusil, kdo njega »glajštal«, kot se je šaljivo izrazil? Kdo to točno ve? Predvsem ga je »glajštalo« življenje, katerega je tako budna in s premišljevanjem opazoval.
Izbrušen, čist in dragocen kot kristal je Sel s tega sveta in ponesel svojo veliko dušo Bogu, kot svoj poslednji žrtveni dar, katerega pa je čisto po svetopisemskem nasvetu nepopisno povečal.
Upam si reči: Plečnikova
Sneženo domovanje kralja Matjaža m
V Podpeci je vse pripravljeno zo postavljanje gradov
Včasih se je tudi vasi držalo to ime, in sicer po cerkvi sv. Helene nad njo. Ce gremo od tu naprej še dober kilometer, bomo prišli do kraja, kjer bo kralj Matjaž pod svojo Peco ponovno oživel.
Toda kaj bo kralj brez gradu? Torej, treba mu ga bo narediti! Velikega, majhnega, takega, drugačnega. In da bo vse ravno prav pravljično, mora biti grad snežen. V Podpeci je že vse pripravljeno za postavljanje gradov kralja Matjaža. Naredili so dovolj umetnega snega, da se bodo tekmovalne ekipe lahko ustvarjalno pomerile v umetelnosti zidanja snežnih gradov. Ze drugič ga organizira Nov‘na, studio za razvoj podeželja z Raven na Koroškem, pri katerem lahko ekipe prijavijo svoje sodelovanje.
Gradovi hodo rasli v Podpeci v soboto, 26. februarja, na ravnini poleg okrepčevalnice Pri Matjažu, ki stoji približno 900 metrov visoko. Ce menite, da nimate dovolj gradbeniških sposobnosti za take vrste zidavo, si lahko privoščite le ogled dogodka, bližnja okolica bo pa že sama poskrbela za nadaljevanje izleta. Pri tem bomo rabili planinsko karto Kamniške in Savinjske Alpe z Obirjem in Peco (1:50.000) ter za zimo primemo opremo.
Lahko se sprehodimo nazaj do rudnika in zlezemo do cerkvice sv. Helene. Hkrati bomo ujeli še nekoliko drugačen pogled na masivne oblike Pece, ki si jih bomo lahko ogledovali Se med hojo mimo Pika (severno od cerkve) in v poljubnem spustu proti izhodišču.
Za tiste z več energije in kondicije je bolj izzivalno bližnje srečanje s Peco, na katero drži označena pot z južnega in severnega dela Podpece, od okrepčevalnice Pri
Bronast kip kralja Matjaža stoji v opuščenem rudniškem rovu nedaleč od koče
Matjažu pa je treba mimo zaselka Najbrževo pred prihodom nanjo malo pošariti skozi gozd. Prej ah slej se znajdemo na markirani poti, ki drži navzgor med smrekami. Glede na to, da je bil minuli vikend zimski pohod na Peco, z uhojenostjo ne sme biti težav. V uri in pol, morda dveh, smo pri Domu na Peci in če ta ni odprt, nas bo sprejela mladinska koča, ki stoji v neposredni bližini. Le nekaj minut dalje dremlje tudi kralj Matjaž v svoji votlini. Ves bronast ždi za hladno mizo in se ne premakne.
Mogoče bi po srečanju z njim pogledali še na vrh njegove gore. Zaradi zimskih razmer na razcepu uberemo lažjo (desno) varianto in po uri in pol vzpona od koče smo na Kordeževi glavi, najvišjem vrhu Pece. S teh višin se kaže kot izredno široka, plečata gora, prava gorska planota. Pot nanjo je prav zimsko prijetna, med golimi macesni in med ruševjem, čeprav lahko iz največje bližine gledamo v skalne prepade, ki se rušijo
Otoki v zimski Peci (Obe fotografiji: Dario Cortese)
prah dolini Tople. Razgledov zdol po Koroški pa so tisti, ki z vrha tudi ni potrebno pose- dajejo že tako samosvoji Peci bej omenjati. Olševa, Raduha posebno mesto med gorskimi in Kamniško-Savinjske Alpe razgledniki, se kažejo v povsem novi po-	Dario Cortese
dobi, pogledi navzgor in nav-	(Konec)
Vaza
smrt, njegov pogreb, je prvo razodetje Plečnika, drugo zemeljsko še pride - ker ni mogoče, da prerok umre.
Zbuditi čut za lepoto, ustvariti tradicijo in s tem obnoviti umetnost, ustvariti kolektivno čutenje in s tem poveličati domovino - vse
to so ostale samo njegove sanje - mar se je moril?
Kdo ve to zagotovo?
(Konec)
P.S.: Avtor je svoje spomine zaključil pred tridesetimi leti, v času, ki ni bil naklonjen Plečniku in njegovim delom.
Danes goduje
Valburga, opatinja
Valburga se je rodila leta 710 v zelo ugledni angleški družini. Svetniško čast sta dosegla tudi njena brata Vunibald in Vilibald.
Valburgo je oče izročil v vzgojo Liobi, opatinji samostana VVimborne. Leta 735 je Lioba odšla v Nemčijo, kamor jo je poklical njen sorodnik sveti Bonifacij, ki je potreboval pomoč pri misijonih. Z Liobo je odšla kot pomočnica tudi Valburga, tedaj še mlado, a bistro, prizadevno in pobožno dekle. Njene izredne sposobnosti so Se posebej prišle do izraza leta 752, ko sta Vunibald in Vilibald dozidala nov dvojni samostan v Heidenheimu. Tja se je preselila tudi Valburga in vodila žensko redovno hišo, njen brat Vunibald pa moški samostan.
Nunski samostan je vodila s tolikšno modrostjo, da so ji po Vunibaldovi smrti prepustili vodstvo obeh samostanov. Veljala je za izredno sposobno vzgojiteljico in pobudnico za pisanje dobrih knjig. Umrla je 25. februarja leta 779.
Sto let po smrti so Valburgine relikvije prepeljali v Eichstaett, kjer je že bil grob njenega drugega brata svetega Vilibalda, slavnega škofa v tem mestu. Njej v čast so sezidali novo cerkev, kamor so zlasti za 1. maj, obletnico prenosa njenih kosti, romali verniki od blizu in daleč, tudi s Slovenskega. Odtlej noč pred 1. majem, kateri so v Nemčiji že prej pripisovali skrivnostno moč, imenujejo tudi Valburgina noč.
(Vir: Leto svetnikov)
IZ STARIH ČASNIKOV
Vera in svetovni nazor velikega znanstvenika (2)
Razmišljanje Alberta Einsteina o pomenu življenja in nalogi človeka
Moj politični ideal je demokracija. Vsak naj bi 1 posameznik spo-°van, vendar ne idol. r°nija usode je, da so se d1® spomnili s toliko neza-Ze leoega in nezaslužene-občudovanja in prizna-nl3. Morda imajo ta laska-n!a sv°j vzrok v neizpol-n]eni želji množice: da bi razumela tistih nekoliko
sem jih - s svojii štolami močmi - izrazil v svojem delu.
Predobro vem, da mora Posameznik misliti, uka-2 jVati in nositi največjo ° Sovornost za množico, e naj bi dosegli nek dolo-en cilj. Vendar tisti, ki jih odijo, ne smejo biti gnani in dovoljeno naj jim bo, a si sami izvolijo svoje vodnike. Mislim, da so druzene države Amerike Prav zadele. Volijo si
predsednika za določen čas in mu podelijo dovolj moči, da lahko zadosti odgovornosti, ki počiva na njem. Na nemškem vladnem redu mi po drugi strani ugaja večja skrb države za bolnike in brezposelne.
Najlepše, kar lahko doživimo, je mistično, skrivnostno. To je vir vsake resnične umetnosti in vsakega pravega znanja. Tisti, ki mu je ta občutek tuj, ki se ne more ustaviti v spoštovanju pred nečim veličastnim, je toliko kakor mrtev. Oči ima slepe. Ta na znotraj obrnjeni pogled pred uganko življenja je hkrati, čeprav zvezan s strahom, izhodišče religij.
Vedeti, da to, kar je za nas nedoumljivo, v resnici biva in se razodeva z najvišjo modrostjo in lepoto,
Albert Einstein (levo) na sprejemu v Londonu
ki ju moremo s svojim šibkim človeškim razumom dojeti le v njuni najprimi-tivnejši obliki - ta vednost, ta občutek leži v središču vsake prave vernosti. Za-
dovoljim se s tem, da opazujem misterij zavestnega življenja, ki se nadaljuje samo skozi vso večnost; da razmišljam o čudoviti zgradbi vesolja, ki jo lahko
le megleno slutimo; in da skromno skušam doumeti samo neskončno majhen del te inteligence, ki se razodeva v naravi.
(Konec)
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Zadnji torkov Labirint pa se je kar zatikal in zatikal. Izžrebancem ni in ni steklo. Prislužili so si komaj tisočaka ali dva.
No, ko je steklo zadnjemu poslušalcu, Dušanu, se pa sploh ni mogel ustaviti in je pobral vse:
12.000	tolarjev. Pa smo bili zadovoljni vsi. Dušan Skodic si je torej prislužil 12.000 tolarjev, Tina Jur-SiC, Meta Klemenc in AleS Musec po 2.000 tolarjev, Sandi Sršen, Jana Prešeren in Edo Grabrijan pa po
1.000	tolarjev.
Ime in priimek^
Telefonska številka; Naslov^____________
Glasbena želja;
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Presenečenje vas čaka tudi v ljubezenskem gnezdecu, kjer vam bo ljuba oseba priredila predstavo, kakršne ste doslej občudovali samo na filmskem platnu.
BIK 21.4-20.5.: Uživali boste dotik vsakega, še tako neznatnega valčka Vašo modro umirjenost bo zaznal tudi vaš bližnji: postal bo bolj strpen in pozoren.

DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Pomislili boste, da je krivec vaše mlačnosti vaša šibka zdravstvena kondicija Vsekakor bo bolje, da še za nekaj časa upočasnite ritem svojega hitenja
RAK 22.6. - 22. 7.: Današnji dan boste klonili tudi zares. Po prvem Soku se boste predihali podolgem in počez in na lepem se vam bo vse skupaj zazdelo otročje lahko. Kar tudi je.
LEV 23. 7. - 23.8.: Obstaja verjetnost, da boste v začetni zagnanosti prezrli pomemben namig, ki bo prišel s strani vašega sodelavca. Imejte odprte oči in ošiljena ušesa.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Zdravje vam bo dobro služilo; če vam bo zmanjkalo energije, pa vam bo draga oseba z veseljem podarila delček svoje, saj je ima trenutno na pretek.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Da bi si pričarali zadoščenje, boste napeli vse svoje moči. Želite presenetiti z nečim izjemnim, žal pa boste pri tem svojem podvigu preveč nepremišljeni.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Jasno naj vam bo, da vam nikakor ne bo uspelo obrzdati svojih iracionalnih vzgibov, ko vas bo v soboto ali nedeljo preplavilo strastno poželenje...
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Preusmerili boste tok svojih misli: najprej k novim nežnim možnostim, nato pa še vase. Tukaj boste naposled odkrili vzrok svoje pretirane kritičnosti.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste, da vasi minuli uspehi ne temeljijo toliko na vašem neposrednem nadzoru kot na pogosti prisotnosti vase prijetne osebnosti.
VODNAR 21. 1. -19. 2.:Do svoje drage osebe boste v času polnjenja akumulatorja zelo nežni, kar se vam bo bogato obrestovalo: akumulator se vam bo napolnil čez vrh.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: V ljubezenskem gnezdecu se bo vaše notranje vzdušje kazalo kot uglajena umirjenost, ki bo mesla v vajino razmerje nekaj prav prijetnih spoznanj.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. pritok Rudolfovega jezera v Afriki, 4. pohoten gozdni duh, 8. švedska pisateljica, avtorica romana Čudovito potovanje Nilsa Holgersona (Selma), 11. vojaški pratež, 12. zadnje predivo, 13. mozoljavost, 14. svobodna posest, ki ni bila vezana na fevdalno pravo, 15. ime ubitega indijskega voditelja Gandhija (originalna pisava), 17. ameriški pisatelj (George), 18. športnik, ki se ukvarja z deskanjem, 20. naselje v Boki Kotorski v Cmi gori, 23. italijanska popevkarica (Anna), 24. madžarsko ime za reko Tiso, 28. ime nekdanjega italijanskega sabljača Nadija, 30. njivski plevel, 31. kopno, ki je z vseh strani obdano z morjem, 32. majhno dirkalno vozilo, 33. za otroke značilna nepravilna izgovorjava glasov c, s in z, 35. starejši naziv za luknjač, 36. germanski orel.
Navpično:
1. žrtvenik, 2. vojaško urejen mejni teritorij frankovske države, ki mu je načeloval mejni grof, 3. pojav pri gorenju, 4. kemijski znak za francij, 5. afriška li-lijevka z mesnatimi listi, 6. votla opeka, 7. nespreten, počasen človek, 9. Vergilov ep, 10. rimski pesnik v Avgustovi dobi, Phaedrus, 16. novica, 19. težek položaj, 20. občutek velike moralne vrednosti, 21. mesto v jugozahodni Angliji, 22. veselje, sreča, 25. pojav na travi v mrzlih jutrih, 26. pojav ob sončnem vzhodu in zahodu, 27. igralec, 29. cepinov okel, 34. začetnici slovenskega nabožnega pisatelja Čandka.
	1	2	3		4	5	6	7		
	8			9					10	
	11				•	12				
	13				•	14				
	15				16	•	17			
				18		19				
	20	21	22							
	23			•	24		25	26	27	
	28			29	•	30				
	31				•	32				
	33				34					
		35					36			
ree ‘crejj ‘atueljsas ‘^ojo ‘^ejs ‘°P9N ‘uzstj, ‘bxq ‘jSEjaj ‘jmjsap ‘apv ‘At(ey ‘poje ‘au^e ‘oj}o ‘uarj ‘jaojjaSu^ ‘uabj ‘ouiq :ouAejopoy\
AaUSHH
ŠAH
a b c d e f g h
Anderssen - Zuckertort / Barmen 1869
V obrambo črnega kralja se je vključila dama, ki s polja d6 kontrolira šesto vrsto in napada lovca na polju d3. Beli, ki je na potezi, ne razmišlja o umiku dame s polja h6, temveč z lepo kombinacijo razbije obrambo črnega, ki za svojega kralja ne najde dobrega zatočišča.
Rešitev naloge
Beli z žrtvijo dame l.Dh7:+!i usmeri Črnega kralja na polje h7 in s tem se odpre h linija za delovanje belih trdnjav. l...Kh7: 2.f6+! Kmet zapira Šesto vrsto za dostop Črne dame. 2...Kg8 3.Lh7+! Se enkrat se usmeri Črni kralj na h linijo! 3...Kh7:4.Th3+ Kg8 5.Th8 mat!
a b c d e f g h
Problem : mat v 3 potezah /dr.S.VVolf- Zagreb 1935
Avtor problema je postavil črnega kralja na a linijo in pred njim postavil barikado štirih črnih kmetov na b liniji. Kako priti črnemu kralju do živega, se boste pozabavali reševalci, ko boste trli lupino zgornjega problema!
Rešitev naloge
Samo s skritim manevrom trdnjave l.Tdl! se prisili Črnega kralja, da ostane za "zidom" Črnih kmetov. Sedaj sledi: a) l...Ka4: 2.Kb2 Ka5 3.Tal mat; b) l...ba4 2.Td4 b5 3.Lb4: mat /po 2...b2 3.Td3 mat; c) l...b2 2.Lb5: Kb3 3.Td3 mat. Izredno lepe matne slike!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1815
Napoleon se odpravi na zmagovito pot do Pariza
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil že pri šestindvajsetih general in je kot vrhovni poveljnik vodil pohod proti Sardiniji, Avstriji in Italiji, po katerem je bila v severni Italiji ustanovljena Cisalpinska republika, ki so jo nadzorovali Francozi. Leta 1798 je vodil vojaški pohod v Egipt, katerega cilj je bil ustvariti francoski čezmorski imperij in ogroziti britansko kopensko pot v Indijo... Leta 1812 je premagal Ruse v bitki pri Borodinu in zavzel Moskvo, toda namesto da bi prosila za mir, se je Aleksandrova vojska umaknila v notranjost dežele. Napoleonova »grande armee« se je bila prisiljena umakniti iz Moskve v najhujših zimskih razmerah.
Po uničujočem porazu pri Leipzigu naslednje leto je Napoleon odstopil in se umaknil na Elbo. Leta 1815 seje vrnil v Francijo, v bitki pri VValterlooju leta 1815 pa sta ga dokončno premagala vojvoda Wellin-gtonski in Bliicher. Napoleon je v spremstvu 1000 vojakov carske garde 26. februarja 1815 zapustil otok Elbo. S porazom v bitki pri Wa-terlooju se je Napoleonova vladavina končala po komaj sto dneh. Ostanek življenja je preživel v izgnanstvu na otoku Svete Helene.
PREBLISK
Umetnost, biti drzen in hkrati zelo oprezen, je umetnost uspeha.
Napoleon Bonaparte
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
36
Petek, 25. februarja 1994
EVROPA / IZBOLJŠANJE VREMENA
ALPE JADRAN / DELNE RAZJASNITVE
1000
Vremenska slika:
Ciklonsko območje se bo pomaknilo nad vzhodni Balkan in Črno morje, nad Alpami in Sredozemljem pa se bo okrepilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi v višinah Ze priteka nad naše kraje bolj suh zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
A *
pod 10%	pod 5
AA **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
*** *** *** ***
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA 11 SNEŽNE RAZMERE 11 SNEŽNE RAZMERE IS PUMOVANJE
Sonce bo vzšlo ob 6.49, zašlo pa ob 17.42. Dan bo dolg 10 tu- in 53 minut Luna bo vzšla ob 17.24, zašla pa ob 05.59.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. Preko mejnih prehodov Jezersko in Ljubelj je potrebna zimska oprema. Zaradi poledice je zaprta cesta Žaga - MP Uceja.
FURLANIJA-JK
Piancavallo	70/150 cm
Fomi di Sopra	40/140 cm
Zoncolan	70/110 cm
Trbiž	30/150 cm
Nevejsko sedlo	75/260 cm
Sauris	40/60 cm
VENETO	
Sappada	35/130 cm
SLOVENIJA
Cerkno	do 60 cm
Golte	do 70 cm
Kanin	od 40 do 240 cm	
Kobla	od 20 do 70 cm
Kope	do 100 cm
Kranjska Gora	do 50 cm
Krvavec	do 75 cm
M. Pohorje	do 100 cm
Pokljuka	od 60 do 80 cm
Rogla	od 100 do 120 cm	
Soriška planina	80 cm
Vogel	175 cm
Danes:ob 3.04 najnižje -34 cm, ob 8.53 najvisje 46 cm, ob 15.13 najnižje -60 cm, ob 21.37 najvisje 52 cm.
Jutri: ob 3.37 najnižje -40 cm, ob 9.29 najvišje 47 cm, ob 15.43 najnižje -59 cm, ob 22.05 njvišje 55 cm.
Slovenija: Padavine bodo zju- Sosednje pokrajine: Vreme traj povsod ponehale. Cez	se bo izboljšalo. V Alpah se bo-
dan se bo od severozahoda do popoldne pojavljale krajev-razjasnilo. Dnevne trempe- ne plohe, raturebodo od 9 do 14 °Q
V Sloveniji: Pretežno jasno Obeti: V nedeljo se bo na bo. Zjutraj bo po nižinah zahodu pooblačilo, popol-megla.	dne bodo ponekod že ma-
njše padavine. Drugod bo sončno in toplo.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
LJUBLJANA		4/6
TRST		8/-
CELOVEC		-1/3
BRNIK		2/4
MARIBOR		2/6
CELJE		7/8
NOVO MESTO		3/6
NOVA GORICA..	5/7
MUR. SOBOTA		6/8
PORTOROŽ		8/7
POSTOJNA		5/6
ILIRSKA BISTRICA.	6/7
KOČEVJE		3/6
ČRNOMEU		2/8
SLOV. GRADEC..	-2/3
BOVEC		-A
RATEČE		0/2
VOGEL		-1/-
KREDARICA		-61-5
VIDEM		4/-
GRADEC		-1/8
MONOŠTER		-2/4
ZAGREB		8/9
REKA			-/9
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
HELSINKI	-8/-8
STOCKHOLM		-81-2
MOSKVA		-9/-10
BERLIN		-11/-1
VARŠAVA		-9/3
LONDON		3/5
AMSTERDAM		-2/2
BRUSELJ		3/5
PARIZ		5/10
DUNAJ		-1/4
ZuRICH		1/7
ŽENEVA		1/6
RIM		12/15
MliAN		4/5
BEOGRAD		2/6
BARCELONA		12/19
ISTAMBUL		2/9
MADRID		6/13
LIZBONA		12/15
ATENE		8/15
BUCAREST		-5/H
MALTA		12/18
PRAGA		-3/4
	
SVET / SLIKA PRI SLIKI,,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RESJE
Japonske ženske so vse bolj drzne in podjetne, želijo si ljubezenskih srečanj z neznanimi moškimi
TOKIO - Tretjina mladih Japonk sanjari o ljubezenskih srečanjih z neznanci, s katerimi bi rade izživele svoje erotične fantazije. Iz nedavne ankete kanadskega založnika Harlequina izhaja, da japonske ženske niso več plašne in zadržane lutke s poševnimi očmi, ampak postajajo pogumnejše in podjetnejše v odnosih z drugim spolom.
Ti podatki sovpadajo s sliko spreminjajoče se Japonske, kakršno je mogoče razbrati tudi iz ženskih in naprednih revij. Japonke si danes upajo prositi moškega za zmenek in ga v javnosti celo držati za roko oziroma ga poljubiti, to pa pomeni, da danes premagujejo,
kar je bilo pred dvajsetimi leti Se tabu. Mičiko Išikava, umetniška voditeljica neke ženske revije je izjavila: »Sanjarjenje o neznancih je najočitnejSi znak sprememb, kajti anonimnost, predvsem v taki družbi, kot je japonska, jamči svobodo.«
Fantazija o pustolovščini z neznancem je ozadje romana »Yel-low Cab« (Rumeni taksi), ki je bil leta 1993 najbolje prodajana knjiga. Avtorica dela je mlada Soko leda. »Rumeni« je simbol za Japonce, »taxi« pa simbol za lahkoto, s katero tujci, ki obiščejo Tokio ali v tem mestu živijo, srečujejo dekleta na ulici ali v disku. O Rumenem taksiju so lani obširno raz-
pravljale vse revije zaradi šestih Japonk, ki jih je v Rimu posilil neki Iranec. Po mnenju vseh komentatorjev in komentatork so ženske na potovanju našle eksotično in anonimno pustolovščino, ki so jo iskale.
Pustolovščin so polni tudi stripi, namenjeni samim ženskam. Prodajo jih približno 35 milijonov izvodov letno. Zgodbe, ki jih tu prikazujejo, so istočasno osladne in drzne, polne strasti in spolnosti. Protagonistke so večkrat plavolase, z okroglimi očmi, dolgimi nogami in bohotnimi prsi ter imajo le malo skupnega z Japonkami. Predstavljajo model ženske, ki bi ji Japonke hotele biti
podobne. Srečanj z neznanci so Se posebno polni pornografski stripi kot »Kikkenna Aitai« (Hočem tvegano ljubezen), »More Love« (Več ljubezni) ali »Tiramisu« kot italijanska sladica, ki jo imajo mlade japonske uradnice najraje.
Medijski strokovnjak Riu Sa-saki si pojav razlaga takole: »Družba sili ženske, da se zatekajo v sanje, edino dimenzijo, v kateri jim je dovoljeno izživljati svoja čustva in odločati o svojem življenju.« Najbolje prodajana ženska revija Hanako svojim bralkam svetuje, naj hodijo v lokale za ženske, kjer je mogoče spo-zanti mnogo lepih mladeničev.
Kafkova in Haškova Praga se neustavljivo amerikanizira
PRAGA - Praga, ta biser in srce »Mitteleurope«, se iz dneva v dan bolj amerikanizira. Za svoj novi dom jo je izbralo že kakih 30 tisoč Amerikancev, ki se jim vsak dan pridruži živopisana množica turistov z druge strani velike luže. Po ogledu Večnega mesta in pariške Ville lumiere svoje evropske potepe Američani skoraj obvezno končajo v mestu Franza Kafke in srednjeveških alkimistov.
Na Vaclavovem in Staromestnem trgu je postala angleščina drugi jezik. Pražani se temu prilagajajo, tako da v časopisnih kioskih kar mrgoli časopisov in revij v angleščini. Tednik v angleščini Prague Post proda po 15 tisoč izvodov, prav tako obe reviji Prognosis in Central European Business Weekly. Prilagoditi so se tudi estradni umetniki, ki v strupenem mrazu na svojih glasbilih igrajo ameriškim uSesom sprejemljive motive. Na Narodni utici lahko v izložbi mane pivnice Reduta gledamo slike ameriškega predsednika Clintona, ki je tu zaigral na saksofon. McDonal-dove okrepčevalnice rastejo kot gobe po dežju. Konvertibilne valute lačna Praga je izgnala obrtnike iz njihovih karaterističnih delavnic, tako da je morda za vselej iznakazila zunanjo podobo Starega mesta Franza Kafke in Jaroslava Haska. V te nekdanje delavnice so se vselili Američani, ki jih je privabila možnost mastnih zaslužkov po »žametni revoluciji«. Pridružiti so se jim tudi Američani češkega rodu, ki so prišli iskat svoje korenine, a jih je Praga očarala, tako da so tu ostali.
Psička je poslal po pošli
EDENBRIDGE - Nekateri pustijo domače živali, ki se jih hočejo znebiti, kar na ulici. Neki Anglež pa se je psička, 4 mesece starega mladiča, »usmilil«, zaprl ga je v škatlo in po pošti dostavil zavodu za zapuščene domače živali v Edenbridgeu. Zraven je pripisal: »Prosim, skrbite zanj, jaz se z njim ne morem ukvarjati.«
Zimsko modo po angleškem okusu
Tako si angleška kreatorka Caroline Charles zamišlja modo za prihodnjo zimo. V upanju, da bo zima mila... (AP)
Kraljičin spodrsljaj
LONDON - Ko je v sredo kraljica Elizabeta H. (na sliki z guvernerjem Norbertom) pred parlamentom srednjeameriškega Belizeja izjavila, da proti kriminalu ni dovolj represija, temveč je treba odpraviti korenine tega zla, bržkone ni pomislila, kakšen odmev bodo njene besede doživele v domovini. Laburisti so takoj poudariti, da je kraljica v Belizeju kritizirala svojega notranjega ministra Michaela Hovvarda in konservativno vlado, ki vztrajata na receptu »zakon m red«.