5?, številka.                         Ljubijana7rv~^oboto~Xlnarrar                  ^oiTi^rorT^m^
Izhaja. vsak  dan cviker, izimši nedelje in praznike, ter velja po  pošti prpjeman za   avstro-ogerske  dežele   za  vse leto 1B gld.,   za pol leta 8  gici.,  7.a t'etrt   leta 4   uld., za jeden mesec  1   gld. 40 kv. — Za Ljubljano   brez po£iljanja na tlom  za vse  leto 13  gld.,   sa četrt  leta 3  pld. 3O kr.,   za jeden mcsoc  1  «Ul.   10 kr.     Za poSiljanje   na  dom računa se
po  10 kr. za  mesec, po  30  kr. za četrt leta.  — Za  tiije dežele toliko ve<\   kakor poStnina  znaša
Za uznaniU plaCuje se od fetiris-^piie petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeđenkrnt tiska,  po 5 kr.,  će sr dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali većkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. —  Rokopisi se no vraćajo. — U r e ti n i 5 t v o in   up vavniStvo je v Rudolt'u KirbiSa hiSi, ,,GledaliSka stoll)a".
Uprav ništvn naj se blagovolijo poSiljati  naroCnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem ineseea narocnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja   za Ljubljanske  naromike   brez   pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„   pol leta........6    „    50   „
„   fcetrt leta........3   „    30   „
„    jeden inesec........       I    ,,     10   „
Za pošiljanje   na   dom   ae računa  10 kr. na mesee,
30 kr. za četrt leta. S pošiljaajem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr,
„   pol leta........8    „    —   „
„   cetrt leta ........     4    ,,    —   „
„   jeden mesec.......I    „   40   ,,
"$flf Naročuje se laliko z vsakim dnevom, a h kratu sp mora poslati tuđi naročnina,  drugače se ne ozi-ramo na dotično naročito. Uprav tiiMvo ,,8'ov. Naroda".
V Ijjiililjiini  3. inarca.
Knoalu bodu minulo 18 let, odkar je na Franeo-skem zopet republika. Marsikaj je morala prestati oo tega ćaaa. Monarhisti so jo že večkrat skušali podkopati. Jedenkrat so že bili prav blizu svojemu smotru, ko je bil maršal Mac Mahon predsedniU re publiki, vojvoda du Broglie pa predsednik uiinistei*-stvu. Le odlučnosti pokojnega Gambette se je zahvaliti, za se tedaj neso posvetile nakane monarhistom. Pa tuđi pozneje neso monarhisti držali križema rok, vsak napačni korak republikancev so porabili v svojo korist. Vlada je bila prisiljena ćelo iztirati prinee. ker so preveč ruvali proti obstoječi vladavini. Monla bi Že bili nasprotuiki republiki dosegli svoj smoter, da 80 jedini mej seboj.
Še večja nevarnost pa preti republike od re-publikaucev samih nego od monarhistov. Če opa-zujemo njih delovanje zlasti poslednja leta, lahko se preverimo, da ne razumijo prav svoje velike naloge. V zbornici prepirujo se mej seboj prav za malostne stvari, večkrat gre pri tem le za osobnosti, ne pa za kaka načela.   Važne stvari pa ostajajo nerešene,
važne in potrebne reforme se ne morejo izvesti. Tako se važne reforme vojake oe izvedo. Baš neprestano pomnoževanjft vojake v Nemeiji bi zahte-valo, da bi Franci ja tuđi kaj već storila za zbolj-šanje vojske. Ites, će razne liste čitamo, od niko-der ne"izvemo toliko r> reformah vojske, kakor s Francoskega, a žal, reforme ostajajo na papirji, ker nobeo vojni minister ne ostane tako dolgo, da bi je izvesti mogel. Tako se že šestnaj^t let pripravlja nov zakon, ki bi uredi I avanzovanje v vojski. To je gotovo jako važna zadevu, a se veniler še dosedaj ni dognala, in se ne ve, kedaj se bode.
Baš kar se tiče avanzovanja, je v Franciji velika pomankljivoat. Tu hoćemo opozoriti le na jeden nedostatek, ki se tiče generalitete. Sedaj sta v Franciji le dve atopinji generalov, brigadni in divizijski general. Tako ima sedaj pravi poveljnik divizije isto šaržo, kakor njegov poveljnik voja, guverner v Algieru ali pa vojni miniater, ki je v Franciji već nego iulministrativni vodja vojaških zadev. To je v nasprotji s temeijninii pojmi vojaške liierarhije, ki zahteva, da ima vsako višje poveljstvo tildi višjo šaržo,
Poprej je na Francosketn bila najvišja vojaška šarža maršal stvo. A sedaj žive se tri je maršali. Canrobert, Mac Mahon i u Beboeuf, a vsi trije neso već v (tktivnej službi, ter tuđi v vojni ne morejo ve'*. prevzeti poveljniStva. Sedaj je vlada zopet uvela vojne nadzornike, ki so pa nuli ie divizijski generali. Kakor se govori, hor.e seihinji vojni minister sćasoma za teh pet vojnih nadzornikov ustanoviti poaebno Snržo generalnih kupitanov. V vojni bodo generalni kapitani poveljniki vojsk. Poleg tega He bode pa v vojni lahko generalom dalu tuđi maršalska čast in sieev v dveb stopinjah. Poveljniki vojsk bodo lahko dobili šaržo „commaudem-generala-a" in glavni poveljnik „colonnel »en6ral-au. Pa še neka druga pomankljivost je v francuski generaliteti. Tako mora vsak brigadni goneral z G2. letom in divizijski general a 65. letom presto-piti iz aktivne vojsko v disponibiliteto. Mnogo Si? krepkih generalov mora tako ostaviti aktivno službo in tako bo v višjih šarzah vedne premembe, k*\r gotovo tuđi ne upliva dobro na razvoj vojski.1. Se-danji vojni minister hočo baje tuđi to nedostatnost odpraviti, toda najbrž ne bode tako dolgo ostal, da bi inogei vse to izvesti. Najbrž bode kmalu moral odstopiti, kajti Franci ja je v   17  letih imela  17 voj-
nib  ministrov.    Kakor s to zadevo,  tako   je tuđi z drugimi reformami.
Zaradi razcepljenoati strank 8e vlade vedno menjnjo. Tretja republika je tako obranila že tud 100 miniatrov, mej njimi već jako nadarjenih mož, ki pa neso mo^li porubiti svojih zinožnostij, ker iH'dO toliko časa mini »trovali, da bi bili mogli izvesti kako važno stvar. Njih delovanje jt; pa že vedno ovirala zbornica, katera je re« pravo inesto intrig. Već republikanskih vodij ima strašno veselje, će more vrečt kako ministarstvo, ft« tuđi sami prav ne vedo, zakaj. Da pri tacih zmešnjavah državna tinance pešajo, tuđi  ni čudno.
Najslabše posledice pa ima tako vladanje na vuanjo politiko. Nobena evropska vlada ne mara za zvezo h Francijo. Koliko au se že nekateri t'ran-coski rodoljubi prizadevali, da bi dosegli zvezo z Uusijo. V Poterbur^u ae pa vsem tem prizadeva-njem le prijazno smehiiajo, a o zvezi pa nečejo ni-česar slišati. S kom pa tuđi hoćejo sklepati zvezo, ko nikdo ne ve, kako dolgo ostane kuka vlaiia. To-prej jf lula še neka stalnost vsuj v predsedstvu republike, ti Grevy-ju je bilii prisilila zbornica, da je moral odstopiti. Tako je sedaj tuđi predseduik republike zavisen od dobre ali ftlube volje kake repub likunske frakcije, ker monarhisti ilak podpirajo slednjega, ki dela proti vladi ali pa proti predsed-niku republike in torej ni baš težava dobiti kakej frakciji  većine proti  vladi.
Veliko je pa škodouila republikanskoj stranki tuđi korupcija, ki se je ugnuzdilu bila tnej ujo. To se \e posebnu pokazalo poslfdnji fias, ko se je vršila preiskava proti \Vihoim. Nadejumo se, da bode obsodba Wilsonova v tem oziru kaj dobro uplivala ter naredila konce takim zlovabam, ki škodujejo do-bremu imenu Francije.
Monarhistom torej ne nianka gradiva za napade na republiko in za svoje agitacije. Vsak tak slučaj pa znajo tuđi kuj dobro porabiti Nedavno je izšel v „Hevue des de»ix niondes" ćlanek, ki je na vidt'z pisan proti zve/,i z Uusijo. Oe pa do-tićui ćlanek natanćuejf ogledamo, pa, vidimo, da jedro tići v tem, da svetu zakrijo, kako ueuspeAaa je politika republikancev in kako bi bilo treba, da ae prej ko prej ustanovi monarhija. Govorilo se je, da je dotični ćlanek pisal grof Pariški, kar je prav lahko  mogoće.
Oritno sedaj  monarliiRti ne agitujejo zase, tem-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Javni naš tedenski repertoir že veČ toliko premembe nema, kakor nekdanji dijaški jedilni listi, kajti slednji donašali so nam ob torkih željno pri-čakovanih cmokov, ob petkih izdatnih štrukljev, ob sredah in nedeljah mesa ali ćelo pečenke, na se-danjem dnevnem redu pa se stereotipno ponavljajo: Mraz, osepnice, in „Lex Lieehtenstein", trojica, za katero se pri najboljši volji ne morem nauduševati.
Mraz je tolik in tako dolgotrajen, da je že svetnike spravil iz ravnovesja. Sv. Mati i a ni ledu razbijal, niti ga delal, sv. Gregor pa menda sam ne ve, kako bode vzpomlad pricel, če mu ne po maga vseh štirideset mutenikov, ki so njemu in morebiti tuđi nam ua srečo, par dnij pred njim. In kakor z mrazom, tako je tuđi z osepnicumi, ne moremo se jih znebiti, dasi smo obo»ateli že za par dragih skušenj. Izpoznali smo, kako drago je cc-pivo na Dunaji in koliko  ga   treba v Ljubljani, či-
tali in čutili smo tarife raznih zdravnikov. od jed-nega goldinarja za osobo do dveh in ćelo do petaka, prepričali smo se, da izmej vseb Ljubljanskih zdravnikov, izimši iz lahka umljivih uzrokov jedinoga Ehvvvertha, skoro dva jednako ne cepita, ćuli smo mogočne besode „o postavnih sredstvih", ne da bi nam bila dozdevno še mogočneja usta povedala ali VBKJ prav rabio v uho pošepetala , kaka so ta po-Btavua sredstva in kako se mogo izvajati. Uverili smo se žalostuim tem povodom tuđi za trdno, da človeku ne zadoBtuje biti izberčnim glede roditeljev svojih, temveii da treba že velike providnosti pri svojega hiisnega zdravnika izboru, llišni zdravnik je glede osepnie velevažini osoba. Ako je prave „sorte", labko zamolti jednega ali tuđi dva slučaja, kar ti je gotovo le v prid, lahko pa tuđi izposluje, da pri tebi osepnice nekoliko dnij prej prenehajo, nego kje duigej. Ttvkemu hišnemu zdravniku ni Movek nikdar dovolj hvaležen iii osepnice se ga le malo manj  boje, kakor on  njih.
„Omne   trinum   pevfectum".    Za   mrazom   in sepnicami   priđe   na   vrsto   še    „lex Lieehtenstein".
Nemojte misliti, da jo s tem v jedno vrsto stavljam z osepnicami in mrazom, Bog ne daj, tega bi si niti ne upal, to je le besedu tako nanesla. Sedaj ko vse, kar leže in gre, govori in besediči o Ltechten-steinoveni predlogu, tuđi jaz w siiif-m molčati. Ne porečem sicer „niti tako, niti tako, da se ne bode reklo, da sem tako ali tako dejal", vender bodem povedal svoje mnenje, seveda s primerno previd-uostjo. Ne boin rekel ne bev ne mev, ne „da", ne „ne", kakor dela velika većina ljudij, ravnajoč se po Goethejevem svetu nSeid klug \vic tlie Schlangen!" Kaca je jako previdna stvar. No^re ima, a ne l>okaže jih. Le kadar jo vržeš v ogenj , takrat pokaže svoje noge.
Piemuogo ljudij je res breznožn'un kaćaiu po-dobttih in ker Blex Lieclitenstoin" še ni pravi »genj, se res ne ve, iiunjo li nomi ali ne, jini li knže pot nu tevo ali na deriio. Duševno svojo suknjo zape-njajo do pod vrata in izraza i o se tako diplomaueno, da je liisnmrck pi'uti njim [ivavu — nmha. Kaj l»i tuđi ne V Nevarnost in skušnjava prozi na vse strani. Jaz sem sam v zadiegi.    Xu   umejem sicer v svoji
ireč le bolj razkrivajo napake republike. Na ta aačin vzbujajo nevoljo mej narodom. t*ri znilnjih jbčnih volitvah za zbornico se je bilo pokazulo, da 10 republikanci bili zguhili že precej zaupanja. Pri lopolnilnih volitvah v nedeljo pa smo tuđi videli, da franeoski narod ui nič prav zadovoljen .s sedanjim položajem. To se je vktelo v tem, da je general Boulanger Uobil toliko gktsov, dusi niti voljen biti ne more. Volilci, ki so volili Boulaugeria iieso ho-'eii, tla bi .je zastopal v zbornici, amnuk >o le iz rekli a tem nekak protest proti sedanjim mtranjiin razmeram. Kak pmnen pa ima vsa stvar pa še daties joditi iu- mi>roaio, ko še ne \emo, k«lo jh prav zx prav jravi začetnik agitacije za Boulangeru, in v kaki ivezi je ž njo general sam.
Monarhistićm žurnali&t Thibaut trdi, da je on sam pravi početnik vseh agitaeij za Boulangera, da e sam organizoval vse agitacijske odbore. To pa ai verjetno, kaj ti za agitacijo treba denarja, in ne ve se, od kod bi ga dobil. Sodi se, da ga je general sam pieskrbei, ker hoće na ta način priti do ve-Ijave, postati s časom diktator. Putem tnkein bilo je to le nekak plebiscit za sedanjo vlado. Mogoce, ja Uouluiigera podpirajo uekateri imperijalisti, ka-terim ni na tem lfžeče, kdo je eosar, ainpak du je le Francija cesarstvo. Prejšnji čas ao pa radikalci tuđi mnogo storili zan;,  da  je postal sUven.
Cc *e bode posrećilo »a^nrotnikom republike, jo podkopati, jy pa še vcnder vprašanje. Morda bodo taiii do^idki republikancem veuder le oči od-prli, ila je treba sloge, da bodo zaćeli delati za stvar in se ne bodo baviti le z osobno^tiui. Francija bi potem si jiolagoma pridobila veljavo. će bi bilo već stalnosti, bi tuđi di u:>e države preuiagale svoje predsodke prati republiki. Ce bi su j)a le posiečtl nasprotnikom preobrat, pa tu i i na bo na, škodo vnauji veljavi Francoske, bodi že kraljestvo uli pa cesarstvo. Njen glas bi .se potem uvaževal v Evropi. Vsekako to notran e gibanje uregne iin?ti še dobre naslti'ke, ker pozornost francoskih doinoljubov obraća na rsizni' pomanljivosti in uapake.
Prisilno zavarovanje.
(Dalje.)
Prčiti mi j-.j sediij k drugi stvari, katera tako silno vzuemirja gospoda prot'esorjn.    To so   upravni troski zavarovalnic.   Da dokaže, kako grozno druge po upravo  zavnrovalti'c, vzel je v roke letnik  1887. Ebronzvreigovega „Assecuivinz-Jahrbueha" in poiskal si tam  bilančne   številke   zavarovalniee,   katent mu je   priiastla   posebno   k   srcu.    Žal,    da  si   je   go-spod   utcmeljevatelj    se:-tavil   btevilke   tako,   kakor bo njemu prihajale   najbol.j«'   prav,   in   ne faktičnim razmernm  priuieruo.   Uruttodohodkov  navaja, da je imel onuHijeui   zavod G21.G15 gld. v tem, ko je iz omeujene    kujige   prav   jasno   razvidno,   da   jih  je imel 8S0.G83 gold.    Gospod    profesor    izpustil   je 256.038 gold.   za   pozavarovanje,   ko da bi s   tem zneskom zavarovalnica ne bila imela nikacega posla, v tem,  ko  je znano,   da   zitvarovalnicun   pozavaro-vanje napravlja  več   in koniplikovanejšega pisarnić-nega poslovanja, ko direktno zavarovanje in da ima zavarovalnica   z   vso   v   pozavarovanje   odstopljeno premiju isti direktni pisarnični posel, ko a premijo, katero pridrži na lastni račun.  Potem mu je seveda bilo lahko mogoče izrarunit1, da je ta zavarovalnica potrebovala za upravne troske 43%. kar pa ni re.s,
kajti potrebovala je 2S% bruttodohodkov. Da pa ne bode kdo tnislil, da je vseh f:eh 28° 0 ^Io v žepe potujočih agentov, u rad ni kov in generalnih zastop-nikov, oineujam tu, da .se je od 156.990 gld. po-rabilt za uradniške plače le 76.143 gld., v tein ko so drugi izdutki — n. pr. za samo poštoino 10.262 gld. — biii le posledica tako komplikovanega poslovanja, kakovšno je zvezano z zavarovalnicami i u kukorsnega odpravile ne bodo niti državne niti deželn^ zavarovalnice. Akt) gospod profesor ne pri-vošči življenja potujočim agentom, uradnik.mi in generalnim zastopnikom in miluje uboge zavarovance", da moraju skrbeti žanje v „obliki pre\isoke premije" ; tedaj mu pač lahko odgovorim. d;i so veliko b-ilje milovanja vredni ubogi davkoplarevalci, ki morajo z neprestano rastočimi in v resnici ob-čutljivimi davkovskimi bremeni skrbeti zato, da žive
—  se  ve   da  tuđi   raje   dobro,   neg>   slabo  — oni n'tžji in višji  uradniki, ki sestavljajo silno dragi državni organizetn. O davkih   pritožujejo   se  kiuetiški posestuiki ; o zavarovalnih ptemijah pa nikdar, kajti te se jim zde potrebne.   Ši le, ko   bi s« gospodom oznanjevalcem  —   po   njihovih misiih  — zveličalne ideje prisilnega  zavarovanja   jtosrečilo doseči, da bi se zavarovalna premija morala plačevati v obliki davka,
—  še le tedaj  bi   zavaravanje postalo priskutno  in nfi|)opul(;rno.    Doseglo   bi  se  torej  ravno naspretno od nmneravanega.
Pa poglejmo,   če   bi deželna   j^risitna   zavaro-valnica poslovala   res   c-Mieje   od    privatnih zavuro-valnic.   lCdor   kolićkaj    pužna   zavarovalni posel,   ta mi bode pritrdil, da «e i-ti  »e ila urediti birokratski. Dežoia, tuđi  ko bi uvela   uos Ino z.-ivai'ovauje,   morala   bi torej,   ako   bi   hotela v resuici   doseći   kaj uspeha, svoj  zavarovalni   u rad   urediti   po  istih   načeli h, po  katerih so  unjene  privatne zitvai'ovulnice. Ako torej kdo  misli,  da bi dva ali   k večjemu trije uradniki j)ii  zavarovalnem oddelku  deželnega urada zadostovali, da  bi  vodili z-ivod, pri  katerem bi l)ilo zavarovanili  —  po podatkih c. kr. štatistene osrednje komisije objavljenih leta  1884  — 79203 hisnih in   vsaj   trik rat   toliko   f^u.spoilarskih   poslopij,   pac dokazuje,   da o zavarovaluum   poslu   nema pravega pojma. Poglejmo, koliko časa bi se potrebovalo samo zato, da se zapBojo 79203 imena. Kdor y-, hiter  pi-salec, v stuuu  je,  ako piše brez   prenehunja   in na pamet, zapis.'ti  v minuti deset krstnih  imen  iu pii-inikov.   Ker pa nikomuc ni inogoSe pisati  po nekoliko ur neprenehoina in ker bi  bilo gorenjih 7920o imen treba iskati   še le  po prvotnih   spisili,   da se prepišejo v knjige, gotovo je, da se vsled tega pisanje tako zadržuje, da se more  v minuti   napisati le pet imen,  tedaj v jedni   uri   300 imen. Računimo na dan   osem   uradnih   ur — pri   dež••Inih   uradili imajo  jih le   po  žest —   tedaj    bi  jeden pisalec na dan mogel zapisati 240O imen; ali za 792 03  imena potrebovalo bi  se 33 dnij, tedaj ,   ako   se   rafcunijo nedelje in pra/niki, jeden mesec in 8 dnij   Kje ostane potem spisovanje zavarovalnih pogodeb ,   kje upiso-vanje  v zavarovalni katuster,   kje  saldovanje plačil, kje knjigovodstvo in kje vsa ostala deki,   katera tu navajuti bi segalo predaleč. Da dokažein,  kako optimistično računi goap. profesor Šuklje upravne trožke, navesti liočetn   le še, koliko  uradnikov  bi se potrebovalo s početka samo za pisanje   zavarovalnih pogodeb. Hiter piaalec napiSe  po pet zavarovalnih pogodeb v jednej uri. Za 79203  zavarovalue pogodbe
preprostosti, zakaj se nam je potezati za Liechten-steinov pivulog. N'varnosti za vero ne vidim nikjer, pač pa z grozo gledam v bodočuost, uvažuje, da ako so inorejo že -odaj ućeuci na ljudskih išolah Lj ubi jans Uih bkratu kar po š t i r i u a j s t s t r a-b i j krš č a n s k e •.;• a nauk a učiti, bodo memla potem, po vsprejetom Liohtensteinoveni receptu, že takoj v prvem razredu prcnilevali sv. Avguštiua du-bovite spise in filozotska premišljevanja.
Ko bi tuđi w.i imel takih in še tehtnejih po-mislikov proti rečenemu ])redlogu, bi vender ne hotel izreci se zanj, ker bi potem ue imel miru pred raznim i nabiratelji podpisov, mej katerimi se v prvi vrsti odlikuje znana grofica, ki je nekda prevzela misijo, da v Ljubljani naoere veliko število pod-pisov za pretilog Liechtensteinov. Pravi se sicer nmulier taceat in ecclesia", torej dosledno tuđi v politiki, a kaj hočete, krasni naš spol, ne da bi bil kdaj čital Johna Stuarta Milla, emautipuje se vedrio bolj in peticije in resolucije so jim bolj na roko, nego kuhinjsko žezlo.
Saj pa je tako tuđi prav, kajti ko bi ćakuli nu tukajšnje   konstitucij nalno   društvo,   bi  peticija
ni^ bile tako hitro podpisane, potrebno je torej bilOj da oiriyiijeiiu grofica mesto ujega deluje in to z izredao nemnornostjo. Pri tem pa se jej je pri-peiila smešna neprilika. Na peticijo, katerol bi imele podpisati izključno „d i e b e s o r g t e u M ii t-tertt nabrala je toliko podpisov „devic v srpanu", da je že vse j)olno hudomušnih dovtipov, kajti „skrbne matere" iu device" to je vender „eontra dictio in adjeeto", četudi nihče ne bode ugovarjal, da bi „device v srpanu" res rade bile že „skrbne matere".
Pobiranje omenjenih podpisov napravilo je mnogo hrupa v nasprotnetn ostrogu, kajti za oso-depolnimi gardinami se je marsikdo na milost in nemilost udal, ki sicer v kazinskj družbi svojo hrabrost na debelo prodaja. Za-me pa je dogodek ta dražeuten prizor, knterega le nekoliko greni vest, da je baje naporninana visokorodna gospa začela Ktojiati v korake nekdanje glasovite „Uršike«. Jeli to resnica, prepričali se bodo najprej oni, ki boilo novo dobne Egerije upliv čutili, meni pa je to nov dolcaz, da Bog na nas še ni pozabil, kajti ko-gar Oa ljul.'i, tega tuđi tepe                            S.
bilo bi torej potreba l5840ur ali 1980 dnij, tedaj — ako odate jemo 66 nodelj ia praznikov ter računimo leto z 299 uradnimi doevi — šest let, 6 niesecev in 3 dnij ali z drugi mi besedami: samo s pisanjem zavarovalnih pogodeb imelo bi več kot šest uradnikov leto dni posla dovolj. To kar velja o zavarovalnih pogodbnh , velja v tem većjej meri še o oglasilih, katera imajo biti temeljne listine o skle-njeuem zavarovanji. N.ij se mi ne ugovarja, da bode oboje to delo končano v početku jedeukrat za vaeiej. To je čisto napačna rmienje, kajti pri zavarovalnih pivdmetih vr.ie se nepreuehoma premembe in z vsemi temi pretnembami treba je zavarovalnicam računiti. Pa poglejmo, kako si dalje misli gospod profesor Šuklje uredbo prisilne zavamvalnice. Pred vsem hoće pobiranje premij oddati davkarijam ter pla-Čati zato državi ueko provizijo. Neglede na to, da — kakor sem že omeuil — s tem zavarovalna premija zadobi odium davka, bila bi taka uredba že zaradi tega obžalovanja vredni, ker bi provizijo, katero sedaj uživa zastopnik — učitelj, trgovec, kmet — in s katero si verider zboljšuje nekoliko svoje dohodke, dobivala država kate r ej mora že tako vaak državi jari posredno in neposredno plače vat i velike davke. Ites je, da bi inorebiti država oskrbljevala izterjevanie zavarovalnin ceni'je, ko se godi to sedaj ; a da bi storila to mnogu ceneje, ne verujem, kajti davkarije imele bi z zavarovalnim poslom, čegar točna evidencija je neobhodno potrebna, silno veliko opravka in bi se skoro got,«vo j>ri posamičnih dav karijuh moralo osobje pomnožiti vsaj za jedno uradno moč. Ali bi tedaj zaradi tega morebitnega pićluga pnnranka [iri proviziji bilo zares vredno oškodovati nekatere davkoplačevalce na korist državi? (Daljo prih.)
Politični razgled.
ftlotraaijc cici« 1 e.
V L; ubij aiu 3. marca.
A.itacije   za IjicdtteiiMt^iiiov   prcdlog
in provi i^eniu se nadaljujejo. Si-fio najti uamera-vajo izdati skupni pastirski iist zastran konfesijo-nalne šoie.
Nedavno je imela hrval.slc;) osrednja stranka ])osvetovanje pod predsedstvom grofa Draškovića. Sklenilo se je baje nadalje bolj poiularjati slovan-sko misel in odposlati deputacijo, ila bodđ časti'ala Strossmayerju  19. marca.
Vnaoijc 4lržave.
Jutri bodo volitve za hi*1»m1<lo skupščino. Vo-lilna borba bode jako huda. L'beralci bodo napeli vse sile, da dobe kolikor se da veliko število gla-sov, da svet izve, dj« imajo vender dokaj privržeucev v deželi. Večino bodo pa na]biž dobili radikalci, ker je bode poupirala vlada. iSkupščina se snide v drugi polovici trga meseca. Vlada pripravlja za njo že razne predloge. Minister notranjib zadev pripravlja predloge o razširjenji občinske avtouomije, o društvenom in zborovalnem pravu, o zagotovljanji avobodnih volitev, o omejenji delokroga policije in ob osnovi okrajnih sodišć. Finančni misister pripravlja nov zakon o konkurzuih zadevah iu zakon /,a varstvo osobe in iinetja, finančni minister pa iz-deluje razne finančne zakone.
Poslednje   dni   se  je  zopet mnogo pisalo, da se uniđe evropska konferenca, da resi I»olg»r.**lc© vprašanje.    Ta  vest   se pa sedaj oporeka, s.-ij  tu ili ni jn'ičakovati,   da   bi   se vcleviasti   na   konferenci sporu/.umele, če se tako  sporazuineti ne inorejo. V Carigradu ne mu rajo ničesar storiii proti Koburžanu iu   se   sedaj   izgovarjaio,   da   morejo pocakati,   da zvedo mnenja vseh velevlasti)'.   Sicer pa baje Porta sama ne želi, ila bi se kaj pmmenilo v Sofiji. Nj ej je ljubši, če je bolgarski knez Rusiji nasproten nego bi pa bil prijazen.    Itusiji  sovražen   vladar   se   ue bode   predrznil   poskupiti   prisvojiti   si Makedonije, ker ve,   da   nema   od   nikoder   pričakovati   pomoći ; Rusiji prijazen bi se pa morda le upal,   da bi pri-dobil popularnost,   kajti   zanašal   bi   se   na   pomoč Rusije.  Turki ne oporekajo  ruskim trditvam, da je sedrinje stanje v Bolgariji nezakonito, a hočejo, da bi posebna  enketa   preiskovala   sedanje   nezakonito stanje od svojega začetka, zlasti pa, kako je prišlo, da   so   pregnali   Battenberžan;i,    kar   Je   P°r   "J^ m ne nj i   začetek   nezakonitostim   v Bolgariji    To pa hočejo le zaradi tega, ker vedo, da Rusiji ne ugaja, kajti  enketa  bi   morda   le   utegnila   dognati,   (ia je Rusija se vsaj    posredno  udeležila iztiranja liatten-beržanovega   in   tako   zakrivila   sedanje   nezakonito stanje.    Na   ta   način hočejo Rusijo   prisiliti, da se ne bi vedno  pritoževala   zaradi  bolgarskih   razinei'-Z enketo bi   se vsa stvar  tuđi jako zavlekla,  kajti stvari   ko  jako   zamotane  in bi  torej euketa imela težavno delo, sicer  bi pa   že tuđi gledala, da  bi  z delom ne bila hitro  pri kraji.    Tako bi se rešenj« bolgarskega vprašanja zopet jako zavleklo.   Turćij*1
'                   -&W DalJe v prilogi.   "-WSL
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 52 3. marca 1888.
in Rusija pa tuđi nesta istih mislij, kav se tiče dolfcnostij Turčije zastraii boćarskih zadev. Rusija misli, da so Turki zavezani v Bolgariji napraviti zakoniti red, Turfcija pa tuli, da po Berolinskem dogovoru imajo sicer to pravico, a nikakor ni to še njih dolžnost. Iz Sofije pa prihajajo vesti, da Koburžan pać nikakor ne misli z lepa ostaviti Bolgarske in je bolgarska vlada svojemu zastupniku v Carigradu naznanila, da se ne bode ozirala na noben predlog, kateri bi utegnil rušiti sedanji red v Bolgariji. Ko bi se Turfcija torej mizadnje le od-ločila, da bode kaj storila proti Koburžanu, morala 1 bi ee poslužiti sile, a temu bi pa mordn usovarjale nekatere velevlasti. Turska vojska ni baš posebna sposobna za to, da bi napravila red. V Berolinskom dogovoru, je bilo določeno, da smejo Turki zaaesti balkanske prelaze, a je izrecno povedano, da se turski vojaki nikjer v Vzhodnjej Rumeliji ne smejo ustaviti Da potu v balkanske aoteske. Diplomatje zbrani v Berolinu so se bali, da ne bi Turki napravili kacih grozovitostij, ko bi prenoćevali v ka-kem bolgarskem Belu. sedaj se pa hoee jim dati nalog, da bi delali red v Bolgariji Rusiji nasprotne vlasti bodo torej z neko opraviftenoatjo se upirale. da bi se Turkom dal tak mandat. Govori se, da je Berolinski dogovor podlaga reda na Balkanu, a z druge strani se pa labko ugovarja, da se sploh Be-rolitmka pogodba še ni izvršila. Berolinski dogovor zahteva reforme v Makedoniji in Armeniji, ki se še dosedaj neso izvele. Čemu bi so torej v liolgariji moral Berolinski dogovor izvesti do posleiinje pifcice, te se pa drugod ne izvaja.
lliiMlii poslanik v Perziji, knez Dolgorukv, je prišel v Peterburg, in se baje vefc ne vrne na svoje mesto. Za poslanika v Teheran pojde ministerski rezident na Cetiuji Argiropulo, na njegovo meato pa priđe Bin  ministra vnanjih   zadev, Mihajl Giera.
Mfj UiiNiJ« in Vatikanom se doaedaj ni doseglo nikako aporazumljenje. Itinija je zalitevala, da bi katoliške škofe imenoval car, da bi se pri-propovedih v katoličkih cerkyah posluževali rušćine in da se otroci iz rnešanih zakoiiov izgojujejo v pravoslavnej veri
Tuniku vlada je prepovedala razprodajo angleškib tkanin s podobo Battenburžanovo in njih i-zvoz v Bolgarijo.            ,  ,,     Hi
V sredo se je v tVAiićoalcel zbornici raz-delilo porocilo odsokovo o sledefoh natrtih: 1. o zakonskem nacrtu poslanca Thiess a o uv.edenjt takse za tuje delavce in druge slufcbujoče ; 2,1 nacrtu poslane* Paillv-ja, da se izkljucijo tuji delavci pri v&eh javnih delih; 3. o nacrtu zakona poslanca Pradona o uvedenji takse'za tujce; 4. o nafcrtu zakona po&lanca Steenacker-ja, da se obdatijo oni, ki dajo tujcem delo
Dopisi.
Iz li|ul»ljaiie 3. marca. [Izv. dop.] Dne 2. inarca imela je Ciril- Metodova podružnica Št. Jakobsko-Trnovska v Ljubljani odborovo sejo. Ražen poročil blagajnika in tajnika bil je mej posa-meznimi nasveti tuđi razgovor o konfesionalni goli.
Odbor je  bil soglasno   te misli,   da ima po družnica Ciril Metodova kot šolska družba   po   svojih pravilih   pravico, po   svojem   natnenu   pa sveto dolžnost,   da  tuđi   svoj   glas   pridruži  glasovom  in proSnjam za versko solo.
Ker pa so se v Slovencih čuli glasovi, da bo uovi šolski sakon, ko bi b;.l vaprejet po predlogu Liechtensteinovem, Slovencem v narodnem oziru po mnogih krotiovinah na kvar in ker ima družba hv. Civila in Metoda namen pospeševati slovensko Solstvo na kuto Uš k o-n ar od ni podlagi, zato je sklenil odbor, da posije podružnica državni zbornici prošnjo za versko solo z materinim utnim jezikom.
Z ozirom na vse to in pa da se po nepotreb-nem ne begajo duhovi mej Slovenci, sklenil je odbor Ciril Metodove podružnice Št. Jakobsko-Trnov-ske, da posije visoki državni zbornici nastopno peticijo:
"ViBoki državni zbor!
*V zmislu  pravil   družbe sv. Cirila  in Metoda §. 2,   ki se   glasi:    Družbe   namen   je   vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na kato^ liško-uarodni podlagi"   —   prosi   podpisano naćelni itvo Uhil-Metodove podružnice Št. Jakobsko-Trnov eke naslednjc:
^Visoki državni zbor blagov61i,
1.  kar najprej mogofte v pretres vzeti šolsko vp rasa nje,   in   narodom   avstrijskim   izposlovati potom poBta^odajstva konfesijonaluo solo,  torej Slu-vencem katoliško  solo.
2.  Ker pa je napredek pri  šolstvu mogoć   le na jedino pravi pedagogUki  podlagi unterinega uc-nega   jezika, naj   se   privzame v dotični zakon do ločba, izvršujoča člen 19. državnoga osnovnega   zakona z dne 21. dec. 1867, ki bode zagotovila vsein
avstrijskim narodom v  Solah  materin jezik kot učni j jezik, torej Sloveucem slovenski  ufcni jezik.               I
Načelništvo   Cirit-Metodove   podružnice Št. Jakobsko-Trnovske v Ljubljani: Dr. Fr.  PapeŽ,
predsednik. A. Kal an ,                                  A. Karli n,
blagajnik.                                                     tajnik.
Domaće stvari.
—  (Cesaričinj a   Štetanija)   se   je vceraj zvecer po 6. uri s posebnim dvornim   vlakom    pri-peljala v   Ljubljani   ter    po   20    minut   trajajočem obedu odpeljala naprej v  Opatijo.    Nu    kolodvoru, bilo je mn<>go  odličnega obćinstva,  katero je visoko gospo z živahni mi  klici   pozdravljalo.
—    (Imenovanje.)   Gosp.   dr.   JulijDere-ani,    voja&ko-zdravniški eleve  v   reservi,   imenovan je nadzdruv nikom  v   reservi pri   17.   peŠpolka,   dr. Alojzij Homan nadzdravnikoin pri   47. pešpolku.
—  (Konfiskacija.)   Vf.erajfinji    „Slovence" bil je zaplenjen zuradi dopisa o Graški   „burschen schaft Arininia."
—  (Že   leznica   Ljubljana - Kamnik.) Poroča se,  da stavbvnsko podjetje Lazarini, ki je pred dolgim poprosilo koncesije za lokalno železnico iz Ljubljane do Kumnika, v kratkem dobode to koncesijo.
-- ( S troasmaverj e va petdesetlet-nica.) Poroča se nam z Dunaja: Vsa tukajšnja slovanska društva so se zjedinila, da bodo 18. in 19. t. m., kar najslavnej^e obhajala Strossinayerjev jubilej. Povabljeni so k slavnosti tuđi vsi slovanski državni poslanci iu obljubili so tuđi, da bodo sode-lovali. Svečanosti se prično z veliko službo božjo, potem bode koncert in konecno banket, Slovan bode stopil na dan kakor pri Gundulićevi slavnosti, tako tuđi  o tej  pri lik i!
—  (Einspielerjevo   sliko)   v   inseratu naznanjena,   je   zares   mojsterski izdelal  g.  Vilimek v Pragi.    Slika bode jako prirneren nakit za čital-niče, bralna   društva,  kakor tuđi  za vsako narodno sobo.
—   (Citalnica Ljubljanska). Društveni odbor  naznanja oitalniškim   udom   o   priliki posrne sezone, da priredi  citalnica, kakor običajno v   pre-teklih letih,  dve besedi.  Prva, obatoječa iz vokalnih in  instrumentalnih  točk,   se   ima   vršiti   v   neđeljo 11. marca.   Druga   je pa z ozirom   na  zgodnjo Veliko noe  preložena  na   Belo nedeljo   8   aprila;   pri-dejan jej bo mal ples. \se nataneneje   v   posebnih vabilih.
—   (Trgovinska   in obrtna zbornica) imela je  včeraj   precej   dolgo   sejo,   ker  je bilo   na dnevnem redu  dokaj   važnih stvarij, ki jih  je bilo treba reaiti. Najprvo se je izrekLi zbornica   o   stu-katurskem  obrtu,   da se ta obrt ne   izvrsuje samo-stojno v zborničriem    okraji   in   ga   tedaj   ni  treba uvrstiti  mej dopuštane obrte za Kranjsko.  Zbornica je v   obee   mislila,   da javnost   ne   zahteva,   da   se rečeni obrt uvrsti mej   dopuščane obrte, vender pa je   potreba,   da    vsakdo,   kdor   lioČe   izvrševati   ta obrt, dokaže  sposobnost,  katero terja  § 14.  zakona od   15.   marca   1883. — Zbornica   je   tuđi   sklenila priporočuti prošnjo trgovcev in obrtnikov iz sodnega okraja  Krunjskogorskega  za varstvo proti krošnjar-jem, cunjarjera   in   neopravičenim prođajalcem blaga pri  visoki c.  kr.  deželni vladi in   poslati  prepis   g. državnemu poshincu  za rečeni sodni   okraj,   ter  še kaj   ukreniti,   da   se   ođpravijo nekateri,   v   prošnji navedeni   nedostatki,    Nadalje   je   pritrdila   nacrtu uovega krosnjarskega   zakona,   ter   sklenila   obrr-iti se do   visokega  državnega vojnega ministerstva, da izvoli   izposlovati,    da   se   pri   miročiHh   konjukov ozira na   obrtnike    v    Kropi,    nadalje   je   pritrdila prošnji županstva Karaniškega  za prenaiedbo mak-simalnega tarifa za govedino.     Zbornica je  uvaže-vala obrtna  odnošaje   v   Kropi, sklonila je   poizve-dovati, ter poroČati o njih.  —  Rudokopi v Zagorji prosijo, da se ne  znišajo   tarifi   za   premog na  se-verni  železnici,  in zbornica je   sklenila   to  prošnjo gorko podpirati,   da odvrne konkurencijo   in   zago-tovi obstoj   zagorskim rudokopom   in delavcem.  — V   Ljubljani snujejo   trgovci   prometno   banko.   Ker zbornica podpira zdušno koristi obrtnikov   in trgovcev, izjavila se je  o tej stvari, da je prometne banke v  Ljubljani zelo potreba. Mi tedaj le želimo,  da se to podjetje  skoro ožitvori.  —  Kakor vsaka korporacija in društvo, tako se je   i   naša   zbornica   pecala  z Liechtenateinovim solskim predlogom.  Zbor-nični avetnik g. Z. Baumgartuer izpregovoril  je  o
tem predlopru in zbornica je ta pfedlos pođpirala, vfinder pa nujnoati ni priznala. Predlog Liechten-sleinov je  tedaj bil izroćen  ođsfku v poročanje.
—  (Osepnice.) V* zadnjih  24 urah  za  osep-nicami zboleli: 1 rnoški, 1 otrok. Ozdraveli: 4 nioški, 1 ženska, 4   otroci.    Umri nobeden.
—  (Vrerae.)    Danes   zjutraj    bil zopet hud mraz,    opoludne   in   popoludne   pa    lepo    solnčno vretne.
—  (Popravek.)    V včerajštijem politienem razgledu urinila se je neljuba   pomota.   V  citata iz „D/.ieunika  Poznanskega treba čitati:    „pri   vseh pogodbah, ki so so   sklenile mej  E*niHlJo in Avstrijo", mesto  wmej Itusijo  in  Avstrijo".
—  (V Kra njsko bran ilnico) uložilo  je pre-tekli mesec 1911  strank 461.165 gld., izplaČalo pa se je 153G strankam 385.830 gld.   18   kr.
—  (Poštnahranilnica)   V prođem ' me-seci se je hranilneg l  denarja uložilo 1.320.581   gl., izplacalo pa  1,076.552 gl.   Denarja  v chekib se je uložilo 47,429 701 gld., izplacalo pa 47,393 174   gl. Na Kranjskem je bilo uloženega. 14.313 gl. hra-nilne»a denarja in 406 435 j?l. v chekih, izplafanega pa  12 848 gl. hranilnega denarja  in   123.124 gl.   v chekih.
—  (1 IIrv. akad. zab. lit. d ružtvo „Hrvatska") priredjuje dne 6. ožujka t. g. a prosto-rijah „Hotel Danielu   Svečanost  u   proslavu  trista-godišnjice poroda  hrvatskoga pjesnika  Ivana   Fra« njina Gundulića   Program: 1. Pozlrav predaj cinika : Rosp. stud. med.   Fran  Domaldović.    2. V. Li-sinski:   „Ljubav i zloba", overtura, svira družtveni Kiidalacki zbor.   3. P. Hektorovid : „TUdosalj   Sive-rinac", pjeva druž. pjev. zbor, 4. "V. Šviglin : „Slav-janska   koračnica",   udara   draž.   tambumški   zbor.
5.   Charles  de lieriot:  1. Concert, gudi   druž. elan gosp. stud. med. A. Kuhar,   uz   pratnju  glasovira.
6,  Iv. pl. Zajc: „Diži se iz snatt, pjeva druž . pjev. zbor.    7. Tamburaški   kvinteti:    a)   D.  pl. Barac: „Ljubila sam ga", b) V. Šviglin : „"Ne p8uj me majko
Ic) V. Šviglin: „U tebe je dragulja i bisera". 8. Vj. Kliić: „Serenada", svira druž. gud. zbor. M. pl. Farkaš: „Ženska davorija", udara druž. tarab. zbor. 10. ^ * % „Babica", svira draž. gud. zbot. Koraars. Družtvenira zborovima ravna gosp. stud. raed. A. Kuhar. Početak točno u 8 Bati na Veter.
—  (Za   Bož.   Raiča    spomenik)    darovali ao dalje slede&i gospodje io. pa uradi : Blag. g. dr. Anton Mravljak, odvetuik   v   Ljutomeru,   15   gl., čč. gg.   bogoslovci v Mariboru   6 gl.  70   kr., č. g. Jakob GomilŠak, nemški pridigav y  Trsta, 2 gl,, bi. «. Franc Hrašovec, okr. sodaik  v Špitala, 2 gl., 6. g. Franc Šalamun, kaplan v Ptuji,   2   gl.,  dekaoij-stvo v Gornjem Gradu. 2  gl., 6. g^ Matej Slekovec, žup. pri sv. Marku, 1 gl., 6.  g. Alojzij Vojsk,'kaplan pri sv.   Marjeti,   1 gl.,   Č. g. Jakob   Županič,  'kpl. pri av. Lovreuci, 1 gl. &.  g.  Matija Kosar,   upokojeni župnik, 2 gl., c. g. Jakob   Meško,  župnik   pri sv. Lovrenci, 5 gl., 6. g. Jože Kostunjevec   jjl   gL, bi. g. dr. Gregor Krek,  \seuč.   profesor   v   Gradci, 5 gl., bi. g. Anton iCunljen,   beležnik   v   Černoinlji, 5 gl, g. Anton Rogina, jurist   v  Gradci   nabral  je 11 gl. Vkup Gl gl. 70 kr.    Ves denar   naložen   je obreatovano pri hranihietn in posojilnem   druStvu' na Ptuji.    Vsein dariteljem iziekaroo   iskre.no   zahvalo. Ob jednem   prosimo   še   ostale rodoljube,    ki   v ta blagi in častui namen kaj darovati namenijo, naj to v kratkem storiti blagovolijo, da smo v stanu skle-niti račune in narobiti spomenik   za alavnega   aina majke Slave — Bofcidurja Iiaića, ki na striiui  pr-voboriteljev   Jaueza   Bleiweiaa   in   Jurćifia   v beli Ljubljani žalibog že počiva.   Odbor: O. Uenko llrtiš, dr  .lurtela, Auton Gregorić.
—  (IIazpisano) je mesto   davkarja   v IX razredu, eveutuvalno mesto kontrolor ja,   evetituvalno mesto davkarskega pristava pri c kr. da veni h ura-dih na Kranjskem.    ProSuje.do kouca t. in,.....
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. marca. V demšiiji seji državnega zbora se liadaljuje debata o zakonu glede olajšav pri legalizovanji. l'oslanec Ivhuenburg pvedlaga, naj se nacrt vrne odseku, da ga pre-dnigaci v zmislu načel, ki jih razvije govornik. Foslanec Siogl govori za širšo odpl'avo legali-zovanja, vladni zastopuik pn proti razŠirjenju. Poslauec Posch priporoča, naj bi pole}? sodni-kov in notarjev smeli tuđi župani legalizovati in predlaga to za kraje, kjer ni prvega so-diŠČa. Poslanec Pscbeiden popisuje stroške le-galizovanja   in   se  poteza   za večjo svotodo v
tem pogledu. Poslanec Jaques govori za prisilno legalizovanje, češ, da je baš tako upra-vičeno, kakor prisilno cepljenje koz in razku-ževanje. Poslanec Kronawetter naglaša, da so občine, ki toliko storć v vojaških, davčnih in drugih rečeh, tuđi zmožne, dajati legalizacije. Na to se debata pretrga in seja sklene. Prihodnja je
v torek.
Rim 2. marca. V zbornici izjavil Crispi, da so včerajšnje nemire proizvali tajni odbori. Pri mnogih izgrednikih našli so denarja in puntarske oklice. Nemiri stali so mnogo novcev, a ne samo italijanskih.
Berolin 2. marca. „Tageblatt* poizve-del je iz dvornih krogov, da je cesarjevič grozno shujšal. Zdrav imel je 90 kilogramov, začetkom novembra 72, sredi februarja pa samo 58. — Dr. Bergmann pisal je Lauer-ju, proseč ga, naj cesarja pripravlja na skorno smrt cesarjevičevo. — „Norddeutsche" piše, da se je cesarjeviĆ zelo postaral, da je jako suh,  brada popolnem
siva.
Ivrea 2. marca. Iz Valsonne prihajajo brezupne vesti o snežnih plazovih. V Valprati je več vasij popolnem mučenih.
Opatija 3. marca. Cesaričinja Stefanija semkaj dospela.
San Remo 3. marca. Cesarjevič vče-rajšnji dan povoljno  prebil.   Kašelj  odjenjal.
Masava 3. marca. Znatne sovražne čete zbirajo se v Guri.
Narodno-gospodarske stvari.
Zakaj hirajo Ljubljanski drevoredi in kako jim pomagati?
Neovrgljiva je resnica, da hirajo Ljubljanski drevoredi na mnogih mestili. Soaebno velja to o goienjem delu Tivolakega drevoreda. Zalostno izgleda tuđi stranaki drevored, ki pelje od glavaega drevoreda proti Rojniku; kakeršea je bil pred 15 leti, tak je še danea. Zvezdni drevored je pa na mnogih raestih tak, da bode prav kmalu spoznati močno hiranje, kar seveda ni Čuda pri Ukera oakrbovanji. Jedno lepših dreves tega drevoreda ima raka že mnogo let, g. mestni vrtuar še dose-daj ni zapazil raka, ali ga pa ne pozna. Lehko bi ga bil ozdravil, danes menim, da je že prepozno.
Ljubljana je znamenita   po   svojih   nasaditi in gotovo je dožnost mesta,   da jih   skuša   ohraniti v^ najboljšem stanu. Naj  mi bo dovoljeno izraziti svoje nemerodajno   mnetije o tem,   ter odgovoriti   ua vprašanje: Zakaj hirajo Ljubljanski drevoredi? U/roke biranja nioremo deliti v tri vrste:
1.   Napake ob nasaditvi.
2.   Brezumno oskrbovanje.
3.   Napake pri obnovljenji nasadov.
Ko so Tzasajali ivolski in Zvezdni drevored, naredili so veliko napako, da jim je rattil divji ko stanj, ki nikakor ne ugaja za take namene. Divji kostanj je res prelepo drevo, a ima mimo druzih slabih slabustij tuđi to, da zahteva veliko svitlobe od vseh stranij in le slabo uspeva v senci. Drugo veliko napako naredili so, ker so sadiii drevje ve liko pregosto. Neverjetno je, kako je sploh mogote saditi drevje tako gosto. Meni se dozdeva, da je nameraval oni, ki je zvršil te nasade, razredčiti s časom drevje, kajti drevje je sajeno ravno jeden-krat pregosto. Pravilno zasajena sta drevoreda na Bregu. in na Dunajski cesti, sedaj sta pa prepu-šeena v oskrbovanjti Gospoilu Bogu. Stranski drevored, ki pelje od glavnega Tvolskega proti Rožniku, je pa skoro gotovo pregloboko usajen, o tem mo-goče se je prepričati le na lici mesta. ča je tako, pomaga se mu kmalu. Oni pa, ki je izvršil lipove nasade na Resljevi cesti in na cesti ob kolodvoru, pa niti pojma ni imel o svoji nalogi, ravno tako ga nema sedanji oskrbovalec teh nasadov.
Najtehtnejši uzrok biranja Ljubljanskih dre-voredov, je pa njih brezumno oskrbovanje. Dosmla-nje oskrbovanje je tako, da je drevje prisiljeno vsako leto moćno roditi, vsled ćesar vsestranski peša, ker ni v stanu delati zadosti lesa (tore] tuđi ne listja in sence). To je tu<ii uzrok, da je listje drevja ob gorenjem delu tivolskega drevoivda, tuku zgodaj rumeno. Kadar pa sploh obrezujejo drevje, takrat pa izvršujejo to delo le drevju na kvar, ker ga prav uić ne razumijo. Ne bi verjel, ko sam ne bi bil videl, da so mazali rane, katere so naredili z obrezavanjem, z oljnato barvo, s strupom za drevje. Nić manj smešen je tuđi način, kako so privezali lansko leto krone drevju na Cesar-Josipo-vem trgu!
Napake ob novem zasajanji obstoje najvec v tem, da jeuiljemo drevje iz mestne drevesnice pri kolizeji, katera je popolnoma neracijonelno obdelana, vsled česar je tamošnje drevje starikovo in brez vsake čvrste rasti. Kadar pa nadomestijo poginulo drevo, tedaj pa usade tako drevo na njegovo mesto, ki samo na sebi ni kaj prida, zraven tega pa še v izsesano prst, iz katere je rastlo prešaje drevo več desetietij.
Navedel bi lahko še mnogo uzrokov temu turanju, katere tuđi morem utemeljiti, a naredil bi a tem to razpravo veliko predolgo, za kar mi pri-mankuje   časa,  „Slov. Narodu"  pa prostora.
Preidem torej k nasvetom, kako pomagati Ljubljanskim drevoredom.
Vseh napak, katere so naredili ob zasajanji drevoredov, danes ne gre več popravljati, ali vsaj ne na jedenkrat. Z umnim ravnanjem mogoĆe je razredčiti v teku časa pregoste nasade, zlasti pri obnovljenji. Ako je drevje gori zaznamovanega stranskega drevoreda res pregloboko usajeno, po-magamo mu je hitro, ako se odvzame nekaj zgornje plasti  ter drevju pognoji.
Oskrbovanje drevorednih nasadov postati pa mora tako, da bode drevje z novega pognalo prav krepko in živahno, da se bode delal les, ne pa plod in da se naredi drevju taka oblika, katera jamči za drevesno trpežnost. Kolikor daljšo pot mora hoditi sok, pre Ino priđe od korenin do pop kov, kolikor maojša je sila sokovega teka, toliko bolj gotovo je, da se naredi iz popka rodni les. Z ozirom na to uredi naj se oskrbovanje drevoredov. V drevoredu hočeino le les, cvt-tje Skoduje, torej obrezujmo drevje tako, da se tvori tuđi le les. Prvo najvažnejSo opravilo v Ljubljanskih sta-reiših drevoredih je uadikalno skrajšanje vejevja Kakor velike koristi bi bilo tako radikalno skraj ševanje, vender ne bi šio tega zvršiti na jedenkrat, ker zagnali bi vsi tišti, ki nič ne razuinejo (in teb je ogromna večina) velikanski krik. Treba bi bilo razdeliti delo na nekaj let, da se ob jednem dnjan-sko pokaže dobrodejiu upliv takega ravnan ja. Obre-zovanje zvršiti bi ae pa moralo pravilno in povsem na podlagi natoruih zakonov, po katerih raste drevje Odločno pa moram odrekati sedanjemu mestnemu vrtnarskemu osobju v ta namen potrebnih sposob-nostij. Ako si ogledamo sedanje obrezovanje, nnj-demo, da ne le nič ne koristi, ampak zelo Skoduje. Po vseh drevoredih nalit« jajo se suhi štori, — ostanki odrezanih vej. Ti štori, ki se pa množe od leta do leta, naaledki so napačne rezi. Sušica teh štorov preide s časom na deblo, katero se potein naprej suši in poka, ter sledujič mora narediti, da pogine  drevo.                                           (Konec prih)
Poslano.
Na laži dopisnika v Ljubljanskem „Wochen-blatt" u od dne 11. svečana odgovarjamo tam surovo napadeni „narodni odborniki" Vrhniški sledeče : Laž je, da k volitvi župana Vrhniškega nišo bili povabljeni vsi „virilisti". Vabiti so se imeli po postavi k volitvi jedino le člani občinskega odbora, torej tuđi jedino le oni virilisti, kateri so že prej bili ustopili v odbor. Virilisti, kateri so bili ustopili v občinski odbor so vst dobili vabila. Pri volitvi je zmagala naša stranka proti stranki Obreza-Mayer „e tutti quanti" popolnoma legalnim potom. Laž je torej, da je bil to le „manoeuvre" narodne stranke. Laž je nadalje, da je Vrhniški župan obćinski odbor kdaj zato sklical, da bi baje od njega položene račune preaojali.
V zadnjih treh letih je župan samo račun za leto 1885 v neki seji leta 1886 pokazal; v tej seji bili so revizorji izvoljeni gg. Leuarčič, Bienčič in Grampovčan ter se je sklenilo, da imajo revizorji ta račun pregledati in po svojem načelniku na vsak način v prihodnji seji o njem poročati.
Laž je,   da je   g. Lenassi kedaj   sejo   sklical, da bi se predlagat račun za leto 1885,  oziroma da bi revizorji   o njem  poročali. V drugi   seji 1.  1886. sklepalo   se   je   jedino   le  o   zakupu   lova,   in   ko je potem g. Lenarčič  kot načelnik   računskih revi-zorjev in poročevale^ o računu za   leto 1885 o tem računu poročal ter predlagal,  da se obravuavajo po-samezne točke taist^ga, je g. L enassi kričaje proti temu protestiral   ter se  izjavil,   da  on   tega   ne do vo 1 i; tuđi ni hotel,  da bi se pisano poro čilo priložilo zapisniku dotične seje.
Od tedaj pa ni bilo več nikake seje, ne leta 1886, ne 1887, ne letos. PaĆ je župan Lenassi leta 1887 bil sklical sejo občinskega odbora ter raz-glasil dnevni red, a zopet ni na dnevnem redu stalo pregledovanje in poročilo o računu za leto 188 5 in ker je g. Lenassi v prejšnji seji proti poroci I u o tem računu svojevlastno odločil, se je naprej vedelo, da bi tuđi pri tej novi seji isto storil in zato se te seje gg. računski pregleduiki in njihovi somišljeniki nišo udeležili, kar so tuđi motivirano županu  Lenassi-ju naznanili.
Laž je, da bi bil g. Lenassi za leto 188G ali 1887 kak račun občinskeinu odboru predložil; tak« ga računa nikdar nismo videli kakor tuđi nikakega proračuna za leta  1887 iu 1888.
Ri'S je, da smo se   mi   zaradi   nerednega po-stopanja g. Lenassi-ja pri deželnetn odboru većkrat ustno   in   pismeno  pritožili,   dalje, da smo  se  tuđi v deželnem zboru leta 1887 in tuđi že letos pritožili. MoK(>če je, da je g. Lenassi   zaostale   račune deželnemu   odboru   letos   vsled   energičnega   priga njanja poslal;   toda nibče ne ve,   ali   je   račune za leta  1885,  1886 in  1887  vse   poslal ali  samo je den del in kateri računi   in  kakov račun!?
Istina je, da je g. Lenassi kot oskrbnik Vrhniškega krajnega premoženja tuđi z računi za leta 1879 do 1883 ^aostal; vsaj občinski odbor teh ra-čunov že ni videl.
Posebno hudobna laž je,  da  so „narodni od-
jorniki" sejo storili nesklepčno in da se računi radi tega nišo mogli reSiti.
Istina je, da je većina odbornikov meseca septembra 1886 od g. Lenassi-ja pismeno zahte-vala, naj se poročilo o računu za leto 1885 za prihodnjo sejo postavi na dnevni red; pa vse to ni nič pomagalo.
Laž je, da so „narodni odborniki" proti pred-1 oženim računom ugovarjali, kajti računa ni no-benega, ražen omenjenega za teto 1885 predložil, torej  ni bilo sploh mogoče ugovarjati.
Oskrbovanje občin.skega premožonjii je naj* vafcnejSi posel obćinskega predstojnika, oziroma občinskega odbora in na javnost mora se gledati v tej zadevi bolj  kakor povsod drugod.
Ker je torej javnost važna in ker župan Le-nasRi seje za pregledovanje računa aklicati Še te neće, menimo, da bi imeli pravico razpregledne ugovore, kolikor jih vemo točko za točko v javnih listih razglasiti, ker jih Lenassi v javni seji neče poslušati.
Pričakujemo tuđi, da bode deželni odbor račune županove občinskemu odboru, oziroma izvolje-nim pregledovalcem kmalu poslal, ker ima občinski odbor prvi  pravico, razpregledati račune.
Laž je, da je moral g. Lenassi račune zatjo deželnemu odboru poslati, ker se „narodni odborniki" sej nišo hoteli udeležiti, mavveč istina je ravno nasprotno, da je „narodna većina" odborova g. Lenassi ju pismeno izjavila, da ae bode le pod tem pokojem u d e 1 e ž i 1 a d a 1 j n i h s e j, ako se poročilo njegovih računov posebno onega za 1. 1885 postavi  na dnevni red.
Istina je, da „narodna večina" odborova z naj-večjira veseljem vladnega komisarja ali odposlanca za ono prihodnjo sejo priČakuje, v katerej be bode o računih govorilo.
Pripravljeni smo, še kaj bolj zanimivih reci povedati, ako bi se „Wochenblattu-ov dopisnik še kdaj  predrznil, blatiti nas v tem  listu.
Na Vrhniki 29. februvarja 1888.
Napadeni „narodni odborniki".
SOBČNI   ZBOR teloTiiiiiega. društva „Sokol" v ponedeljek 5. marca 1.1, «b 8. uri zvečer ▼ Bteklenem salonu čitalnioe Ljubljanske. DNEVNI  RED:
1.   Volitev staroste in podstaroste.
2.   Razni predlogi.
Zaradi važnosti toček prosi za mnogobrojno udeležbo                                          začasni odbor.
SlKiircn zđrnvllen um|>*>Ii. Vsem, kateri trpć vsleđ zapretja nli slahe^n prubavljei\ja, nupenjfttija, tiftĆHnja v prsih, glavobolja, pomanjkanJH sUstij do jedij in drugih slabost^, pomaga gotovo pristui „Moll-ov Sei dli tz-pra-š«k" Skatijica 1 gid. Vaak dan ga razpoSilja po poStnetn povzctji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izreouo Moll-ov preparat z njegovo vprstveno znani ko in podpisom.                                                            7  (13 — 3)
Javna zahvala.
Slavni deželni odbor kranjski blagovolil jo v svoji seji darovati Viški prostovoljni požarni straži sto goldinarjer za napravo gasilnega orodja, za to blago-dufitio darilo izreka društvo slavnomu odboru najtopleiSo zahvalo.                                                                         (165)
Na Viči, dne 1. sufica 1888.
korene <>orjup,                               Janko Novak,
načelnik.                                          podnačulnik.
JLioterijne srevke 29. februvarja. V Pragi:       31,    42,       54,      18,    17.
TiUci:
2. marca:
Pri Nlonu: Frohn, Hucbrich z ĐitnaJH. — Lauter iz Maribora. —■ Miily iz Kranja.  — Tiscbler iz Trsta.
I'ri ITIuliM : Hauš iz Monakovega. — Golilmanu z Dunaja. — Schick iz Urna. — OraerSa iz Kranja.
Pri južuciu kolodvoru: Bartosch iz Perkoviča. — John iz Uledii.
Pri HVHiTi|Hketn ofBnrji: Hurrmann iz Idrije> — Pogafinik iz Ljubljane.
Umrli so v Ljubljani:
1.  marca:   Ciicilija Zakrajšck,   kovača   žena,   .r)8 let, GmdiSe St.  10,  za  jetiko.
2.  murca:   Albina   Jelofinik,    črevljiirja   hfii,    6   let, Kožno ulice At. iJ9, za Skroftjljni.   —   Ruža   Totnić, krojača žena, G5 let, Karlovska cesti št. 3, za bluvanjem krvi.   — Jovana Cirk,   delavca h6i,   7 let,   Kravja   dolina  St. 1,   za jotiko.
3.  marca: Marija Potočnik, učenka, 15 let, Poljanska cesta št, 30, za jotiko.
i JJDBlJlSfl Zlf I
«                                    »toj i                (LU2—213)       h
I     za vse leto gtd. 4.60; za pol leta I   gld. 2.3O; za četrt leta gld. 1.15.    \
Č                                                 Stanje         rp              1T                      Mo-
as opa-  .          '          Tem-         Ve-      „ ,      ,   .
«5 -™5» tsstj *-*■»;'-" i N'bo .kr;^T
o    7. zjutraj    TJJ-i 4 mi«.   —12-i'C   brezv.   uit-git ;  *    2. popol.    731 0 mm.    —  3ti°C sl. «ev.;   i«s.     0-OOnrn.
1  _q    9. zve^er   720 3 nvn. ' —  0-0° C »1. avz.|   j;is.   '
Srednja tium^raturi. —8->',   /a  10-2° po 1 normalom.
TD-cuKLajslsa, borza
dne 3  nmrca r   '. (Izvimo telcgi-afic.no  porofiilo.)
vćeraj         -             danes
Papirna renta.....gld.   77-►>       — gld.    77tiO
Si'pbrna renta     .....       -       < ■'."'>''       —     r       7^-.'O
Zlata, renta......       „    10I-&5       —     „    107-60
5 „   marcna renta   ....       „      S»2«0       —     r      92-60
Akcije narodne banke.    .    .       „    859*—       —     „    859-—
Kreditne akcije.....       „    2 H-'O       —     „    2«M-2f>
London........       „    12<i- 0       —     „    126-8
Srebro........       .,      —'—       —     „      —" —
Mapol.........       „      10-1)4       —     „      Hi-04
C kr. cekini   ....                  „         'vVH       —     „        JV9S
NemSke marke.....„      62*20       —     „      «2 22
4/    državne svefcke iz I.   1854      2.">o gld.     130  gld. —    kr
Državne svećke iz  1. l-i>4              lOu    „       1H3     „     —      ,,
O^erska zlata renta  4°,,,     .               ...       'J ■     „     2.*>       ,.
Ogerska papirna renta  f/'/o     •          ...         3     ,,     I*.1       ,
5l/o štajerske zemljišč. odvez. oblig.    .    .     10f>     „     —       „
Dunava reg. srećke   5°/0    .    .      100 gld.     11       „     —      „
Zemlj.   obč. avstir. '±xl2°l0  zlati zaat.  listi .     127     „     2a       „
Prior,  oblig. Elizabetine  zapad, železnice        —    ,,     —       ,.
Prior  oljlig. Ferdinandove, aov. železnice        99    „     —       ,,
Kreditnu   sreftke.....1'<O gld.     aT-j    „     .:>       ,,
Rudilfovc yrečke     ....       'o    „        2)    „    25       „
Akcije   anglo-avstr.  banke   .    .    l_'>    „        '8    ,,    5»»      ,,
Ti*amn.iway-drnst.  velj. 170   glđ. a   v.     .    20f)     ,,    »0      ,,
Št. 37G7.                           "                             '      (160—a)
Razglas.
V zmislu §. 15. občins^ega reda za dolino stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, dež. v,\\k. st. 22) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih npravičencev
za leto?njo dopolnilno volitov oiuinskih svetovalcev sestavli'.-ni   in   iia   se   snifjo   «><! riaiiON   iiii|»rej
U «laiij tukn.i pregledavati in zoper nj'1 ugovori ulagati. 0 jnavoeasno uloženih ugovorili razsojnl ho obfin^  \ svet.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. suSca 1888.
Tpgo¥sk pomoćnik
2  (lobrinu   »pričuvali   vHprcjm«'   so <l<k   1<». aprilu t.  I.
V prodsiiuhiiui inušaiii-icii (visina g. -A.nln3H 'l'rt'viiii na Nuvi pri Josenicult  (.Gonjnjskoj-                   (157—2)
• mar Hiša -»i
s Ui'i'nio.   prodnjalnico   iu   vrtom  —  im lfpi'tn  kraj i blizu c>:kve                        (147—3)
proda se takoj na Vrhniki.
Vci';   o   l.in   puvi; Friin Gresorlta v It.<»rovniel.
Št. 2338,     """""                                               (144—3)
Razpis natečaja.
Pri Ljubljanski niestni obrini je zurasno oddati službo
vrinarskega pomoćnika
z letno plaćo 300 gld.
Vrošnje r/a to službo z dokax.ili o starosti, spo sobnosti in dozdanii praksi   uložiti jt> do  IO. «lne marca I. a. pri  podpisanem magistratu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
v 21. dau februvarja 1888.
Župan : G r a s s e 11 i.
Velikansko peso, nemško in
domačo deteljo, razno vrstne
trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive
PETER  LASSNIK
"V  Xjj-UL"loljSLrLl.
WT Poštna naročila se proti požtnemu povzetja __   _____       hitro razpoiiljajo. "^|S           (i«53—])
5                             UinutuM                ; 152—2)   ♦
: z»1»e 1» *•%•▼!<*!
#   uatuvlja broz vsakih bolučin tor opravlja  plombo-   '% *»                v»nj» in vse asoku^ operur&je                %
X zobozdravnik A. Paichel, Z
5  P'j!«-m i!rmlcuke-<a ui^.stu.  v Kublerjevi hiSi,  I. nad-   *
♦                                            Btropje.                                        ^
W# A. dit ^h -a fđk-i^A it A ifi 4 A ii  j  * a.   v. -v >ik   &_ ^. «. ^.   ^.  ^.   —   *   _   a   as   ^   m^  m^
Št. 4G3.                                                                     (131—3)
Razflis sliste učitelja
na deželni vinarski, sadjarski in polje-delski soli na Grmu.*)
Služba tretjeaa iičitolju. kateve;u bode pmiecvati   ufonet1   v pviMiinetth   ijiMi^lic   !Šol<>.  v
nara'oslovji iu »M'beK)iP.ji, z letm» -..lai-o 600 rIiI. in prostim stanovanjem o-.Ma ?e na uoželni vinarski, aadjaiski in poljnldski soli na <«i*imii. Služba je zar-usna  s trimcsffno ntlpovpdbo.
Prosilci niorajd prošnji priložiti s^rićalo uonc sp(ipo>>n»>sti za ljudsko :"ole tor jiro^nje oddati pri <ložolii<*B3a o<3I»oru  UrasijMl(«>aii najdali•■
Od deželnega odbora kraniskega,
v Ljubljani, dne  18. februvai-ja  1888.
*i Pono'lju'.o zaradi tiskovne pomote v prvem raspisu,
f.-----------------------„—.------------------------------
|j               Vsakovrstne baze               |
Igr StolOV ^|
^1        |»loto  lino  iu  po  liujiiižji  ceiii         %
f. (i,i(J n    J. Pajdiga, v Kamnikn.   |
losh liiiaTlMiii
nazrisuij:. a Uh\\ y. v. slavnemu   cili^insivu,   da jo cm! tlanea
mluka, iiamianega masi?, ia smetane g. JEAiM SCHREY,
in so (Ui\iiv.;. ml'.kn \ uJcfsoviU treli pi-Oi7.iijiilnicali ■laslmSiio p^liurijc:
Oli J (Itkmu ai'. <il>j;u!jfi h tem, <la žu nekuj »Inij rctu UC pro(l;u:iti   ni'.ku iv, in'fk:rrslTi; zii<l'Mi!,p(;
ue K»Hpu I>tpovHel£ ini li.on^rt'Hii^m Ir^ii, ne uospsi Imvrii- na Šturom Ir^n.
kar pofti'tfiio volja ttuli gl^dr; jn^o;? viil"j■■ '^nn'-z'epfa musi«, katoro tu> dolivji k>, v plavili zit'iogi 7.in3ru«e ali v protlrtjulni^ah gospoda .Ivana Nclir«\v*H>              ilTj4—2;
Prva kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani,
iEzi~izzzizzzzrz j Kovčege in torbice
■           (Koffer und Taschen)
vHfvl<i! vrstt.1 in volikost', jsiko it'pt* iu si»!iilm> i .<t\»%l:mi', ?.:i civillNlv °>n vojuiti*. \;n ?i:i|iii/,jej r<Mii. - - 'Ša\ tr^»v»<i> na *tU"Su'lo n:i)iii>,|e cene. -- Naroi'-I)« i\<.t t'jt'tm i/.viMt'1. N;i pin-jihiia '.pvii^aujit ■/. <li že.k' i. t. ti. sa r.ajh'trcja (ulgovju-j■'..                                               (Mi1* -2)
Zm. iiiuo';ol»rojno n ■ri)fi1x> se priporo.'a
v4mdimy*    jkuimt)^ SSkAn^ m
ProdajaSiiica: V Kolodvorskih uticah št. 21.
~T".......~~I~...........".............I....
. u
"V
ScHlVIIOT & SdHME
ki   jta   pri   prvoj   Dunajskoj   ra/.atavi   knliinisko   umt'tnasti
bili   odlikovani   z   mijviSjo  oilliko,   častnim   diploiuom,  sta
priatni samo. će i inata, na^o  unidn- rc^iatrovano varstvenc
iiiamko it( firmo.                    (800—82)
l>OUiva   se  pri vsuh boijšili t'-^ovcih iu prodajalcih do-
Ukiitcs, v rjiiUljiiiii pri g. \ eim I^uMt4nil£-u.
Rii7.poyji.jsi uh v prnvincije prjii poštnerau povzetju.
VICTO    3CHM10. <k 30HNE,
;:. kr. duž. upi\ toviimarji.   Tovarnji iu contr. rnzpo£ilj;t|;tiRti
Duuaj, IV., Alle^Hss« Nr. 48 (pol«^ juž. koloiivoi'a).
Posebna, v t»'j dožolt razširjena bo-le/pin je slaho prehavljenje.
Naša modna kuhinju in inodni uafin življenju sta uzroka to bolozni, ki nas nrn.^ioma napade. Mnogi Ijudje trpt'1 včasih za holećicumi v prsih in boktlt. včasih tivti ▼ hi'htu; čntijo se zaspune in trudne, imaju slab okus v ustih, xlasti zjutraj: nok posebni sloz se jim nalrira na zo-beh, slasti n raujo do jodij , v želodci leži jitn neka t«ža, v želo<lčevi votlini kutijo v^.asih neko nednlolcno otrpn^nje, katore^a np odpravi uživanje jedij. Ot^i upadftjo, rokn in no«e so mrzlo in masfr.ue ; far. nekaj f asa za<Jne šo kašclj ; sprva suh, rez nekaj mesotov pa r. zoloukastimi iz rški. Kogar ta holezen zadene, se Cnti vedno zaspane<;a. spanje pa no upokoji; potom postane nervozen. razdražljiv in ne jevoljen, hude slutnje pa napadajo, če hitro listano, so nm v }rlavi vrti, kikoi" bi ae mu ćela jjlava šakala: rrev;i so mu vfasih zamaSii, koža inu je vfasih suha in vroća, kri postane gosta in zaostaja, belina v oi'-eh se pomineui, urina ima malo tor je temtie barve ; in če se pusti dol^o stati, s« na-bere na dnu neka <jro5(!a: hrana sp takomu ćlovcku po«o-stoma vzdi^uje, pri ćomer čuti viasih sladek, vCasili pa kisel okus: kar spromlja mor.no bitje srca. Vid ran pcSa pej^p se kažejo pred o«'mi. ter r.\ napada čut teške one-mofilosti in zaspanosti. Ti simptomi so po<*ostcm ponavljajo tn lohko so reče. da skoro tretjina pi-ehivalstva te dožil^ boleha za to boleznijo v jodnoj ali drugoj oljliki. Shiiiiov-jcv izvlecok \v.i spravi urenjo jedij na tako pot, da boino telo dobiva hrane, ter so prejSnjo zdravjo zoppt povnio UOinok t.p-ra sttlravila je zares ftutlovit. Na inilijono m milijom; stekli nic je žc mzpvodanili. in Stovilo spri<*eval, ki potrjujcjo '/ilravilno inof. t fra zdravila jo. izrndno voliko. N.i stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posleilica slaboga pribavljen ja; in Po seyposlodiijo zlo odpravi minejo tuđi dru«a. kajt.i Ko lo, simptomi pravo bolezni. Zdravilo io, Shiikorjjv izvlofek. SpriCnvala na tisof.o n.sol) to dokaznjojo broz vsake (Jvojbo. kaj ti pohvalno ko izrekajo o njo^a zdvavilnih svoj-Sitvili. To izvrstno zilravilo se dobiva v vseh   lekanvah.
Osobo, ki holehajo za zabasanjem, naj rabijo .Soi-<jol-o¥e čintilno kro^ljic.o' v zvev.i s Shj'ike-rjovim izvlcčkom. 9,K«ifjf«"4-«v** ri.oililn*' Itrojij'jlcc**1 odpravijo zabasanjo kroti'1 nirzlico in prolil-ijenja, o«lpravijo ^lavobo! in :'.ati*6 žolf.nic1.«). Kd'jr jih je icdenkrat poakusil, hod:; jih gotovo že dalje rabi I. Upliviijo polagoma iu mr nani-avljajo nobenih holrfin. — ('(iiia 1 steklenin Shilkerjcvi;«a izvloCka ^l'i. j.2"),  I  škatljici „8ti<40,loviii čistilnih kro<iljic~  &(» kr.  (s.-,.i.-)
LtiNt'Jaik   ..ShiLUt>i-ji>v«>t;»   ixvlvći<ui'&   I »a   S«>iy;ol«*vil» kro«;ljt<-    ji*    ^V.    . J.    ■%>'5i i t.<».   I.hiiilcMl    Ij<iii«1«>ii9
SSi">   .lTaii"in«j;'*la»>   lio.ci  l'i.  O.
(x?mv:<)   ^ii"!««o iir  4---ii<i-5iliio    vaziK*   ,5juTsii^-o    tiiiu
Ivini   X**!!".   ESitriia«. U;kai*ua  -pri Zlatom  lovu" v  Kromu-
vizi (na Moravskein)  in ho dobiva skoro v vseh   lekamah   v
Avstriji,
konptvarska oprava: ho mi
l'onud'u': A. lt. »osle vo?s1uiilo a,jnUl|tiiiii. Št. 1774.                                                       (1.18-2.
Razglas.
V.sietl i»osebrujga slučaja, v UateivMii je jodno politično (»krajno oblastvo §. 4. uka/.a dežolno vlade z dne 9. tlecombiV" 18^7. leta, do/., z.tk. st. 30, tako t',limnVilo, d;i ro žgane opojnu t»»kotYino, ka-tt'ie s(i vsled Nnjvišjo poh*i«jn 'ga dežolnozbornega sklona, (kI dne 30. novembra 1887. li'.ta, <l«ž. /ak. ^t. 31, ]iod-ržeiie post'-bui dožulni nakladi, — Vi oni obrtniki doižni na/.nanjatt, katovi n.i dsoh.io jn*o-d'iiiijo žgfinc opojm* tokorine, su «. kr. okrajnomu glavsu'stvu oglasu, da se tako tolinaćenja ne vj'ma v. numenom iu z bcs'.'dami na.veiloni.'ga ukaza in da jo ton1] očitu napatno. Kajt.i v 1. o istavku j.od t.dftko 1. in 2. navf.'denejja paragrafa je naumtč po^sebej riTeno, da ho najpvij in zla.>ti ilolžni to naslanjati obrtniki, kateri se pefiajo /. nadrobno iirudajo de-ži-lni nuUUuli jiodvi'žtintli tekotMn, po (»dstavku '1. ime-novane^a naragi'afu |ta ta /glasi! na dol/.nost veže sploh vsitkcs;:1., kdor onuMijunu riikor.in« /a svojf» potrebo dobiva po 1 hektoliter ali |>o vi*č v domaji do želi, ali jia <'e jih v katorikoli si bodi uvri prejema iz di-oge iležole, ali fte jiU sam i/-doluje Zarad t<^;i u • »n »re nikakov dvomljivo biti, da je pod uave leiiimi pogoji dfdžnost tuđi vsake zasebno stranka, /glasiti v smislu navedenoga uka/.a ž'^an % opojne tekoćiu1, katire prejme /.a svojo potrebo, ali pače jih sama izdela. Valed dotične vlo^e de?.eliu*ga odbora kr.iujskcga z dne 0. februvarja t. 1., št. 104S, s; to ii. kr. okr.ij-nenm glavarstvu na/.nunja v Uisum vnduost in tuđi zato,   da   prhnerno  pouci župaustv.i. svojega okraja.
V Ljubljani dnć 21. februvarja 1888.
C. kr. ,io*o!i!l preusortnik;
Winklei'.
^SSiii Vsakdo BSBŽ
nioio  ni   s |ivi>iliijo vsitk<tvr.stiiili   z:ik'>uitn d-ivoli'-nili
uje^ srečk na obroke  *^®
vsuko leto mijiminj               (151—2)
1200 goldinarjev prislužUi.
V|H-:i^:i:\jii   naj  H« \)i)šiliiijo m: 'Weonselhaus H. FITCHS, Budapest, Sorotheeagrasse Nr. 9.
A. EinspiBlerjeva slika
v  veliki   obliki,   na   karton   krasno   iz-delana,
dobiva se po .V> kr., po pošti po ."K* kr.,  pri  upravni-šlvii  ..Movrnsk«1««  %ur«Mli»**.
Samo do 12.eca.si3e dne <3=_ marca
ae vici',  ko putujemo skozi  Ljubljanu.
Na Starem trgu poleg kavarne Maloth
tri iiajvoc'je
prirodne redkosti
19. veka:
20 let stara, 2 im-tru 2i> centimetri.v velika, rojenu v &vici. Ta ženska ae odlikuje z izredno telesno velikostjo in je torej povsotl vzhujala veliko začudenju, kjer se jo pokazala.
Bila,
filelno   velikansko   dekle,   ki se odlikuje z izredno   telesno močjo.
elektro-magnetidna dama.   Tu damo je po nesretnom
slučaji i a potovanji po im nj i   ranila elektrana rilia (tresoča
jegulja in sedaj i'niti UifktrtO.fii tok,fle soje le tnalo dotakneš.
Otlprto oil 1». ure zjutruj do 1». ure zvof-cr.
Vstopnina: 1. prostor 20 kr., H. prostor 10 kr.
Za mnogobrojni obi^k  jiriporooa se (169)                              rjivinitcljstvo.
St. 3<J05.                                                            (164-1)
Razglas.
V četrtek v ». <lau  marca t.  1. bo /opet navadu! mcscčiii
živinski
■          a      u        ■    a ■             ■
som (u v Ljubljani.
HestnI magistrat Ljubljanski,
dne 1. marca 1888.
Koriiza,
čista, nova, suha, „hrvatsko zagorska", prodaja v večih množinah, 100 kilogmmov po 6 gld. 80 kr., na postajo Brezice (Rann) postavljena.                                            (iso-3.
Mirko   Kroz.   Klanjec, (Hrvatska).
^*^***^?^^^?^?*^
/>v AAaAažvvv/vsa aaa/saa/vvn^ >X
<Jx   Prodaja na detelo in drobno.   5/|;;
II    MalinCen sok     J
^)C                    (Hlmbeerabguss)                    <$>>
<^^      liter po «<> kr.. v atek enieah  po 70  kr.       ^f^
W Sadlin (Mareličen zalzen) m
^^                    kilo po «0—80  kr.                     V^
<§§>                                                       (121-3)      <XS-
«^^                     "^7~ss,lce -vrste                      ^y^;.
# cvetlicni šopki iz krasolede :|:
S^X          za vezilna darila.          5^
^VV                      Velika zaloga                      j$š\
^   velikonočnih jajčkov,   ^5
"*%$(              llnili,  kakor tndi  lr«ov«kili              ^SC
M Angleške bonbone (Rocks m ,w     & Drops), metinke itd.     w
^</ Naročila se takoj solidno in po naj- y& 3$X                nižjej ceni izvršujejo.                 v^
I JOS. ŠUMI, I
Sk     v Fišerjevi hiši, Kongresni trg št, 13.     M,
I    Mlad mož (Ceh)
l   želi    nopoNroilno    «lopiMO\ati    x   nilu«l<»   Mio-   ,
Y *enk«. — ltlatr. ticanonimni dopiai s futupraKjo pod : »   M'ecUie"  nu ;nluu!,iatrjicijo  tcj^A listii.           \ 167-1")    ,
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•&♦♦♦♦♦♦-
J              larl|»oro«^n n« |»i*otlaja:              ;
| Matjanovo, po domaće Ži- ' t brtovo mleko po najni/,ji ; I crni, in sicer pristno in na : \ pol posneto, — zgoščeno : | (Sclila^rahnO, opresna in ; \ kisla smetana, kakor tndi • ►            surovo maslo.   (1H3_a) ;
i branjevka na Kongresnim trgu št. 14. \ ►♦♦«»♦♦-• ><*-♦♦♦♦♦* ^'♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^■^♦■♦♦♦♦^
|      Plačuile j»o najviši ceni      |
I                   «lol»r»  in Petino pribrani                    j
I Eibniški krompir, i
I                                          nadalje                                         I
| fižoi, kislo zelje, česminovo j j lubje, jetemik, Belladono j I (norice'i in vse druge rast-' j    line in domaće pridelke.    |
I Prodaja po najnižji ceni garantirano | i                                 pravo                   (Ma—-j) I
! sems Bilmi&kBoa Iromjirja. |
JOSIP LEVC,    j
!       trgovi'*"   pri iiicsai'Kkciii   snosili.       j
G. TOHIIES, \mm za stroje t Ljuliljaiii,
,              zastupnik   C*:«ii'V.-:i  <Sc  Oo.   v  ltii<liiiijkt;*ti,   pri^kriiljujc <\i^,i-m-
/^i^k           Ziiiiii^     lr«lolit«»     v*»li»riiik«*    (I larttriiMM \V;il/,instii1il»:),    ciliiKlr«*.
i'—^-_            Nkrbvc   CAutV.iijrri,   \sc   u|»i^rute,   IrauHiiiisiJ«'   iti   |»ri|»ritv«   zn
1 ittmt^            mliii<\    Nurini   iu   naf-rti   iiapr:ivljaj<»   su   p<<   n;ijnovt'.jAili   sUtišniali.
*9^W^* '                      S|)i'(ij:iliuta:    VHuk«>»rHtiit*   -Jr,i*>xv'  in  Mroji  xa ol»<l«'I«»vit-
HL^^n. «.       uje   I«'Mtt.     l'ifskrhiije    hitro    idočc   pume   H(r«.jt»   in   varitoMlcic
^'^^M^        l»Kri»<*  U«tl«>.
'• J"',^3                         Tuđi na|n-M\lJK pliinove  motor}«.*,   /autopatvo IjIiiikcii-u 4V
w-, ' k^C^r         Woli"-a na Ilumiji.
-■-V-v v:-ie%^          Xn.d.icixs.nje parnili stroje^r,
11JII1 i»rt'delovauj«' •*. jmiislvoin.   «la hi-  pr ivu ruj«' |»ri  tiurilii.           (H.'ili —17
"s^^r nv&rovalAO hiUo :i tivljenje v Londonu.
^^^^^j/           Filijala za Avstrijo:             Filijala za Ogerako:
^^^     Dina], G-isBlastrasse št. 1, l Pešta, Franz-Joseftplatz
v^                                 v  hini  ilruštvsi.                  i         St. f> iu 0,  v biši društvu.
Drufitvenu aktiva.................frmik.    t»4,4()H.Hi"r«i2
Lutiii  d  bodki  na prcmijah in  obrt-stih clni^ .'50. junija 1886   ...         r         ia,.rj"i8.201-15 l/.platit' »■ xavarovjiltiin in  n:nt   in '/.aUupnin  itd. za ohstanku dru-
Stvii (1848)  več kot.    .    ............         „       l77,H10.462-fiO
V slednjij  dvsumJHtinesufinttj poslovnim1}   perijudi uložilo se j«i pri
društvu za.......     .'..........         „         t>J,r.84.975- —
novih pomnih,  vslud česur zuuhii skupni znesek za obstanka
društva na uloženih poimdliuh već kot........         r    1 452,74B.30468
Prospekte in drugu razjasnila daje
Glavna  agentura v  1.iul»ljani,  na  Tržuskcj  cesti  št, :>, II. nadstiopje pri CjI ni<lo ^c*^<»lili:ot ii.               ,-107—10-
?!! Noben cilinder več ne bode počil!!
I J\y I streš^stiintroVlasii Giliutoi
pS    t/i    $?$~C*~tt/       «^-                         (z varstveno znamko)
■   2 /\g4S """ |2   dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej  zalogi
K   >   ^^>   &                 Irgovina  s steklnm,      (4r>1-10)
'I £        ^^       *?' T7- 10-u.Toljan.i, Stari trg- št. 15.
i  \%&ir  l'i'etl   iioiuirojenimi   dlimlri  brez   varstvono   /luunke  se   svari.
J. & S. KESSLER v BRNU,
F^r^iiiaiKlovc ulice ši. ^ su.,
lio'iiliatu proti  ]>oStnumu povzi'tju:                              (130 — 2)
Izdijurelj ia oilgovurm uryunik: l>r.  Josip  \'o^ii|:ik.
Lustnina i» tisk  BN:v x\\\ * Ti-karne."