V Ljubljani, 15. februarja 1914.
POPOTNIK
PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XXXV.	Štev. 2.
Urejuje M. J. Nerat v Mariboru.
Vsebina:
1.	Regina Gobec: Enorazrednica ...................25
2.	Dragotin Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski
šoli z ozirom na vsakdanje življenje...............28
3.	Pav. Flere: Zemljepisje v delovni šoli..............32
4.	Erzč: Meteorji..........................37
5.	Književno poročilo:
Novosti...........................42
6.	Razgled: Pedagoški paberki 44. — Šolska higiena 44. — Skrb za obrambo mladine 45.
— Šolske in učiteljske vesti 45. — Srednje in višješolski vestnik 46. — Prosvetna kronika 46. — Razne vesti 47. — Mala poročila 47.
i □ c
Last in založba
Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks".
Zopet sta umrla dva stara društvenika, in sicer - gosp. Josip Schrei-ner, naducitelj pri Sv. Štefanu nad Stainzem, dne 27. decembra 1918, ter gosp. Josip Kole, naducitelj v pokoju pri Sv. Marjeti blizu Knittelfelda, dne 22. januarja 1914.
Sta to 119. in 120. smrtna slučaja. Naklada 4 krone naj se blagovoli tekom februarja doposlati.
Leta 1913. se je v društvu pripetilo 11 smrtnih slučajev: 1. Žager Josipina — Petrovče; 2. Mischkonigg Fr. — Ptuj; 3. Fischer Josip — St. Pavel; 4. Brigita Staud — Gradec; 5. Marija Sackl — Sv. Peter, 6. Alojzij Svetina — Mietsdorf; 7. Josip Reich — Andritz; 8. Franc Rosch — Li-gist; 8. Janez Hyden — Gradec; 10. Franc Metz — Mettersdorf in 11. Josip Schreiner — Sv. Štefan.
Gaishorn, dne 10. februarja 1914.
Pm^l^nPT^TTl^ 'zhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in !T\/irV/Il^IlV stane na leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta " ' 1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v.	::
Naročnino in reklamacije sprejema BZavezin" blagajnik Fr. Luznar v
-—--— Kranju. — Rokopise je pošiljati ravnatelju
::	M. J. Neratu v Maribor, Meščanska cesta (Btirgerstrafie) štev. 6
Za uredništvo odgovoren: Anion Sterlekar.
REGINA GOBEC:
ENORAZREDNICA.
Torej tudi za enorazrednico, dosedaj našo pastorko, hočejo nastopiti časi slavospeva. Vse, kar je dobrega ali bi mogoče bilo dobro, se zbere in napiše v njeno čast. Dozdaj smo stremili za večrazrednicami, odslej pa naj bi se navduševali za enorazrednico. To je čudno! Se bolj čudno je, da se ravno neljudskošolski učitelji potegujejo za to kategorijo šol, medtem ko večina enorazrednikov komaj čaka, da bi se šola razširila.
Z \ražnostjo se vedno zopet naglasa prikazen, da učenci, ki so obiskovali enorazrednico, tudi lahko postanejo v življenju razumni in odlični možje. In na to dejstvo naslanjajo zagovorniki enorazrednice svoje prepričanje! Dejstvo samo se jim zdi že vrhovni dokaz. To ni umestno!
Ali še nismo imeli odličnih mož in žena v dobah, ko so bile še vse šole v neznatnem stanju razvitka? — Imeli smo jih, ko še šol v današnjem smislu sploh ni bilo, imeli smo jih v vseh časih človeškega obstoja.
Ne vidi se mi potrebno to na tem mestu dokazovati v poedinih zgledih, saj nas zgodovina in še bolj životopisi o tem poučijo. Kratko-malo, kogar so že v zibeli obsipale rojenice z duševnimi darovi in mu naklonile življenjsko usodo, ta se lahko povzpe tudi brez posebnega šolskega pouka do znatne duševne naobrazbe, in postane v življenju dostojanstven in merodajen činitelj.
Toda to so srečni poedinci, po katerih ne moremo določati kulturo mase. Naloga ljudske šole pa je, povzdigniti maso na višji duševni ni-veau. Da nam v to svrho večrazrednice pogoje mnogo bolj zagotovijo, priznavajo tudi tisti, ki se ogrevajo za enorazrednico.
Ker je enorazrednik prisiljen varčno gospodariti s časom, je pri-moran krajšati metodično obravnavo, zato mora biti vsaka vaja dobro pripravljena in času primerno prikrojena. Učenec je potem pripuščen sam sebi in istotako prisiljen marsikaj sam razreševati. Tako pišejo „Blatter fiir den Abteilungsunterricht" na str. 2492.
»Popotnik" XXXV., 2.	3
Naša dolžnost je vendar tudi na večrazrednicah, da je snov skrbno pripravljena in da pospešujemo samostojnost učencev. In ker nam čas dopušča, da lahko več predmetov in te tudi bolj vsestransko opazujemo, nadalje da lahko več vaj ustmeno rešimo, s tem samo pridobimo.
Pri neposrednem pouku silimo kolikortoliko vse učence, da delujejo, ker hočemo njihove misli neposredno zvedeti z vprašanji. Pri tem vendar ne smemo kršiti samostojnost in učencem podati, kar lahko sami odkrijejo. Enorazredniku se pa pri krajšani metodični obravnavi lahko zgodi, da se učenci še niso dovolj intenzivno poglobili in snov apercepirali, in malo jih je, ki se trudijo potem premagati težkoče in pravilno rešiti nalogo; drugi prepišejo ali napravijo napačno.
Oddelek, ki se glasno uči, moti one, ki posredno delajo in s tem jih sili, da koncentrirajo svoje misli na predmet, s katerim se pečajo. Če mimogrede posvečajo pozornost tudi neposrednemu pouku drugega oddelka, se slednjič navadijo, da zopet zberejo misli tam, kjer so ostali.
Oboje je velepomembno za življenje, ki spravi bodočega državljana tolikokrat v položaj, da „mora v vrvenju semnja, v šumnih delavnicah, in drugih javnih in glasnih prostorih šteti in računati, čitati in pisati". Pri tem je dobro, da ne pozabi svoje okolice. — To so vsekakor prednosti, ki pa si jih lahko ustvarimo tudi na večrazrednicah in nam v ta namen zadostujeta tudi dva oddelka, oziroma dve šolski leti.
Pri skupnem pouku se manjši učenci navadijo od večjih reda, se marsikaj nauče in so pod njihovim nadzorstvom.
Res se prvi oddelek (eno šolsko leto) od druzega (eno šolsko leto) lahko že za prihodnje leto na marsikaj privadi, da bi pa mlajši od najvišjega oddelka (na enorazrednicah) dosti pridobili, o tem dvomim. K večjemu, da se jim mehanično nakupičijo v spominu posamezne besede in stavki. Nadzorovanje večjih ni vedno vzorno; navadno je tako, da manjši boječe gledajo, ker jih večji strogo nadzorujejo, med tem ko se ti spozabijo. Boljše je, da navajamo večje k dobremu zgledu kakor pa k nadzorovanju.
Pri razmišljevanju tega vprašanja sem se spomnila na slučaj, ki kaže da skupen pouk vseh šolskih let tudi ni vedno blagonosen. Obiskovala sem sama enorazrednico. V nazornem nauku smo se manjši zabavali z učiteljem o Miklavžu in v naši otroški veri smo se ga zelo veselili.
V odmoru pa nam je eden velikih samozavestno povedal, da ni res, kar so nam učitelj pravili, „mati ali pa oče denejo kaj noter". Spominjam se kako nas je to hudo zadelo. Spoparjeno smo se spogledali in smeha ni bilo več. Ves tisti popoldan sem zopet in zopet izpraševala mater, če bo to „pravi Miklavž", in šele zvečer, rožljanje verige, me je spravilo nazaj v bajno vero. Kako so se drugi o tem zjedinili, ne vem.
Regiua Gobec: Enorazrecinica.
Pa ves teden prej smo vsi v razredu govorili o Miklavžu in par-kljih in nikomur ni prišlo na misel, da hi nas motil. Ko so pa veliki neposredno slišali, da se tudi učitelj verno zabava o tem, so si zmislili, da morajo pokazati manjšim svojo modrost.
Nisem še za delj časa poučevala na enorazrednici, pa se mi zdi, da mora biti pouk v taki šoli jako mučen in trud zelo velik. Imam v razredu samo dve šolski leti in priznam, da sem v napornih dneh zadnjo uro (ročna dela) že tako utrujena in utopena, da se s silo držim pokoncu. Uverjena sem, da nisem edina!
Pri vsem tem velikem trudu, ki ga ima enorazrednik, nam vendar ne more poročati o posebnih uspehih v posameznih strokah, ker se v nobeno ne more intenzivno poglobiti, kakor to lahko storijo učitelji na večrazrednicah. Tudi nazorni in delovni pouk ne more gojiti v zaželjeni meri, temveč se mora omejiti na čitanje, pisanje in računanje kot glavni smoter. Tudi nemški mesečnik „Blatter tur den Abteilungsunterricht", ki je posvečen 'pouku v oddelkih in se tudi zavzema za obstoj enoraz-rednice, nam zamore le malokdaj podati, kar bi olajšalo delo enorazred-niku. — Ako ima enorazrednica bogato knjižnico, še najbolj ustreže -učencem in posredno tudi učitelju, ker potom izbranega čtiva si otrok pridobi še največ splošnega znanja in si uri in proži duha.
Še nekaj! Nekateri pedagogi trdijo, da učenci, ki vzporedno stopajo z učiteljem v višji razred, odnosno letno stopnjo, so formulirani po eni individualiteti. Če je to nedostatek, potem ga ima enorazrednica.
Čemu se torej navduševati za nekaj, kar pomeni v kulturi korak nazaj, čemu si svojevoljno naprtiti več dela za manjši uspeh. Če eno-razrednice tudi obstojajo, nam s tem še ne koristijo in so, da se poslu-žim priljubljene besede, „potrebno zlo". Pri tem je večina enorazrednic prenapolnjenih in lahko si mislimo, da je težko, toliko število otrok od prvega do osmega šolskega leta vsaki dan primerno poučevati in pismeno zabavati.
V naslednjih stavkih se mi naj dovoli razodeti moje misli o večrazrednicah !
Katero kategorijo šol naj volimo, da bomo deležni prednosti, ki nam jih nudi pouk v oddelkih in še drugih (prednosti) več?
Prvo šolsko leto je tako elementarno in stavi na učitelja toliko zahtev, da bi se naj poučevalo zase. Od druzega šolskega leta naprej pa naj se združita po dve šolski leti, oziroma zadnje tri. Po takem bi se jaz odločila za štirizazrednico! Boljše vzporednice k vsem štirim razredom, kakor pa prestopne razrede; boljše dve šolski leti v enem razredu in z manjšim številom otrok, kakor prenapolnjeno eno šolsko leto. Da povem konkretno: Ljubše mi je razred z dvema oddelkoma po 30 otrok, kakor eno šolsko leto z 60 učenci — zato vzporednice.
Na naši (štirirazredni) šoli smo zaradi prenapolnjenih nižjih razredov napravili poizkus in dali boljšim učencem iz prvega oddelka prestopiti drugi oddelek. Tako sem imela prihodnje leto v drugem oddelku razmeroma mnogo manj učencev kakor v prvem oddelku.1
Razloček je bil občuten. Učenci drugega oddelka so imeli z menoj in jaz njimi lažje neposredni osebni stik in delali so vedno z isto živahnostjo in istim zanimanjem. Pri prvem oddelku pa mi pri vsej dobri volji ni bilo mogoče sklicati v pol uri niti polovico učencev. Utrujeni so bili mnogo prej in videla sem, kako so vstajali in zopet sedli, samo da so njih udje dobili za kratek čas drugo lego.
DRAGOTIN HUMEK:
POUjlk V GEOMETRIJI IN GEOMETRIJSKEM RISANJU NA MEŠČANSKI ŠOLI Z OZIROM NA VSAKDANJE ŽIVLJENJE.
Metodičen in informativen spis.
Nekoč sem bil na političnem shodu. Med drugim so govorili tudi o meščanski šoli. Ko se spomnim na oni shod, mi vstane pred očmi izrazita podoba župnika politika. Ta je posvetil meščanski šoli prilično tele besede: „Kaj, da bi dajali za meščansko šolo, kjer jih učijo malati papagaje in vzgajajo lenuhe in postopače? Ne! Taki šoli niti vinarja!" Mož je pokazal, da hote ali nehote prav tako temeljito pozna meščansko šolo in nje ustroj kakor oni, ki jo sodi po njenem nesrečno izbranem imenu, češ, kaj nam do meščanov.
Zal, da kaže tudi učiteljstvo premalo zanimanja za meščansko šolo. Med učiteljstvom jih je mnogo, ki zaradi netočnih informacij napačno sodijo o meščanski šoli in nje pomenu za ljudsko izobrazbo. Da naše ljudstvo popolnoma nič ne pozna meščanske šole in da ne goji zanjo ne ljubavi ne sovraštva, je ob naših razmerah umljivo samoobsebi.
Od dneva, ko so izdali zakon o ustanavljanju meščanskih šol, smo dobili do danes že dve slov. meščanski šoli. Verjetno je torej, da dobimo do konca sedanjega stoletja še dve ali celo tri. Navzlic tako rapidnemu naraščanju je potrebno, da posvetimo meščanski šoli nekoliko več pozornosti nego doslej.
1 Števila ne morem zapisati, ker mi je vpogled v istoletni imenik sedaj nemogoč; vseh učencev pa je navadno v istem (drugem) razredu okolo 90.
Predvsem se mi vidi potrebno, da pokažemo ljudem, kako je ves pouk na meščanski šoli oprt na vsakdanje življenje. Toli sovraže-nega meščana upoštevamo le, če je slučajno trgovec ali obrtnik ali po-sestnik-kmetovalec. Taka informativna snov bi morala obsegati vse stroke, ki imamo ž njimi opravka na meščanski šoli. Morebiti vzpodbudi ta spis koga izmed tovarišev strokovnih učiteljev, da takisto opiše svojo stroko.
Tak spis ne sodi sicer docela v pedagoško revijo, ki ima le malo čitateljev. A če spozna meščansko šolo naše učiteljstvo, smo dosegli že mnogo. Vrhtega bo pa spis v metodičnem oziru gotovo dobrodošel temu ali onemu tovarišu, ki poučuje ali pa še bo poučeval na meščanski šoli.
Učenci prinesejo iz ljudske šole prav malo geometrijskih pojmov seboj na meščansko šolo. Zato se moramo lotiti predmeta prav pri temelju. In ker je geometrija po sodbi pedagogov vsaj na prvi pogled abstraktna, je pričetek tembolj težak. Predvsem moramo ponoviti, oziroma razviti in ugotoviti geometrijske temeljne pojme. Ti nam venomer služijo pri nadaljnem pouku. Zato morajo biti učencu docela jasni. Abstraktnost premagamo s tem, da razvijamo in pojasnjujemo pojme v zvezi s predmeti, ki jih vidi učenec prav pred seboj, pa tudi s takimi, kijih pozna učenec iz vsakdanjega življenja. Po možnosti opremo ves pouk na življenje in vodimo učenca na polje in v gozd, v kmečko hišo in v hlev, v mesto in na deželo, pa od rokodelca do rokodelca. Široko se nam odpirajo pota vseokrog, tako abstrakten predmet je hipoma ves poln zanimivosti.
Že pri razvijanjn pojmov telo, ploskev, črta in točka ne moremo drugače, kakor da opozorimo učenca na fizična telesa okolo nas. Omejeni kosi zraka (prostori v poslopjih in posodah), lesa (žaganice, deske, stopiči, plohi, bruna, izdelki iz lesa), žgane gline (tlačnice, peč-nice, opeka, zidine), kovine (orodje in drugi kovinski izdelki) nam kažejo najrazličnejše telesne oblike. Koliko je že tu prilike za opazovanje, naštevanje, popisovanje in primerjanje! In ura izgine ko bi trenil!
Da je pouk še bolj zanimiv, je treba dati opravka tudi učenčevi roki. In to ni baš težka naloga. Iz nepregledne množice telesnih oblik smo izločili n. pr. najenostavnejše in smo pokazali učencu dotične geometrijske modele. V prihodnji uri damo temu ali onemu učencu kepo lončarske gline ali plastilina in mu ukažemo, da nam zgnjete kvader, valj, piramido, stožec ali kroglo. Tako nalogo damo lahko tudi vsemu razredu, zakaj čas, ki ga porabimo s takim delom, ni izgubljen!
Ko smo govorili o smereh in smo videli kako služi zidarjem s vi lični ca, naročimo učencem, naj nam prinesejo prihodnjo uro svinčnico
lastnega izdelka, pa naj v prostem času preizkusijo, če je ta ali oni rob res navpičen. In svinčnic bo na kupe in pridnih rokodelcev! Tudi z risanjem pričnemo takoj, ko smo ugotovili pojem ploskve, ravnine, črte in preme. Podoba ploskve se nam najlepše pokaže, če jo pobarvamo. Podoba črte se pa kaj lepo nariše z ostro prisiljenim, trdim svinčnikom, še lepše pa z risalnim peresom in tušem. Ampak narišimo kaj iz življenja. Proč s praznimi vajami, ki jih najdemo v raznih Andelih in drugih starih metodikih! Čemu kar poln list samih vodoravnih ali navpičnih pa poševnih črt, ki ne povejo ničesar? Če znamo malo, naredimo iz početka kaj preprostega, n. pr. pod naše sobe v omaljeni velikosti. In to samo s štirimi obrobnimi črtami! Podno ploskvo pa pobarvamo sprav redko barvo, dajo laglje enakomerno raztegnemo po papirju. Seveda pod je pri nas slučajno iz hrastovih deščic in učenci bi kar radi narisali tudi posamezne deščice. Potolažimo jih, da to tudi še pride v delo. Hodnik je n. pr. potlakan s kvadratnimi tlačnicami. Lepo svetle in temno sive so. Ravno prav za drugo vajo. Narišimo torej kos tlaka s tlačnicami vred. Tu je treba že mnogo vodoravnih in navpičnih črt, ki tvorijo kvadrate. Te pobarvamo tako, da je med dvema svetlima po en temen kvadrat kakor na šahovki, ki jo nekateri učenci že poznajo. V prihodnji uri se lotimo vrat. Zatem narišemo še enkrat sobna tla z deščicami vred, da se privadijo učenci poševnim črtam.
V tem smo morali seveda že razviti pojme pravi kot, pravo-kotnik in kvadrat. Saj se risanje venomer opira na geometrijo. S tem pa ne trdim, da ni zdajpazdaj mogoča tudi nasprotna pot. Z ozirom na razporedbo učne snovi moram na tem mestu sploh opomniti, da se ravnam pri sestavljanju pričujočega spisa deloma po knjigi,1 ki je uvedena na naši šoli in ki do skrajnosti uvažuje praktično stran geometrijskega pouka. Ko govorimo o pravem kotu, seznanimo učence z orodjem, ki ga uporablja mizar, pa tudi drugi rokodelci. To je lesena ali kovinska kljuka, za prenašanje pravih kotov. Kako uporabljamo v tem pogledu risalna trikotnika, pokažemo pri risanju prej omenjenih predmetov. Vsak učenec naj si doma nariše in iz lepenke i zre že primerne vzorce za pravokotnik in kvadrat. Te uporablja pozneje pri pouku, v tem ko so učitelju pri rokah večji leseni modeli.
Ko razvijamo pojem prekotnice, si ogledamo kakšna vrata z dvema prečkama in poševno oporo. Pri risanju imamo priliko, da narišemo vrtna vrata z letvami. Boljši učenci naj poizkusijo izpremeniti glavni osnutek po svojem okusu. Ko smo prerezali pravokotnik ali kvadrat s prekotnico, smo spoznali pravokotni trikotnik. Tudi tega lahko opazujemo tupatam. Tako obliko ima čelni oboj enokapnih
1 .Josef Pfau, Raumlehre tur Kiiabenbtirgerschulen.
streh. Stranice takega trikotnika nam kažejo zapornice pri železnici, z oporami zvezani deli ostrešja itd.
Za vzporednice in presečnice imamo vse polno primerov. Ome-jnili smo že vrata z letvami. Lepa podoba vzporednic so napete brzo-avne žice, pa tudi brzojavni drogovi, železniške tračnice i. dr. Koliko zanimivih vprašanj in kratkih opomb se da tu vplesti! Pravokotnih presečnic vidimo neštevilno na lesenih in železnih plotovih na omrežjih in okenskih križih. Presečnice s topimi koti tvorijo noge gostilniških miz, drvarske koze, lasne škarje itd.
Pri obravnavanju kotne mere si izposodimo pri mizarju poševni k, ki prenašamo z njim razne kote. Ta je boljši kakor kak nalašč za geometrijsko uro prikrojeni aparat, ki nima z življenjem nobene zveze. Učencem naročimo, naj si naredijo do prihodnje ure poševnik iz dveh trakov debele lepenke, ki jih sklenejo z žebljičem. Učitelj [mora seveda v šoli pokazati, kako se enostavno naredi taka priprava. Vse take izdelke izvrstno uporabimo pri ponavljanju. Povrhu dobe učenci smisel za ročno delo in za delavnost sploh.
Zdaj imamo že tudi mnogo gradiva za risanje. Ce nam pa še preostaja časa, ga uporabimo zdaj in pozneje v prvem in drugem razredu za risanje okraskov. Teh pa ne rišemo tjavendan, ne da bi vedeli, čemu je ona ploha črt in črtic. Učenec naj ve, kako bi uporabil ta ali oni ornament, pa tudi kje ima okrasek svoj izvor in iz kakšne snovi bi bil v resnici narejen. Zdajpazdaj naj učenci zares okrasijo kakšen pred m e t. Seveda moramo izpočetka staviti najskromnejše zahteve. Ovitek, kjer hranijo svoje geometrijske vzorce, bodi primerno okrašem Knjige naj razvijejo večkrat v letu in naj zavitke enostavno okrasijo. Ce govorimo pri risanju o mozaiku, o intarziji ali o teraci, moramo imeti pri rokah primerna učila. Gotovo tudi nismo nepotrebno zapravili dragega časa. če peljemo učence v cerkev, v bližnji grad ali kamorsibodi, da zares vidijo take izdelke. S tem se vadijo učenci opazovanja in si zapomnijo kaj. Sama beseda ne koristi mnogo, pa naj bo učitelj še tako navdušen prerok.
Za ponazorilo kroga in krožnice nam služi v prvi vrsti številčni k na uri. Tu imamo s pomočjo kazalcev lepo ponovilo o kotih in kotni meri. Obenem se nam tu kaže sorodnost kotne in krožne mere. Za ponazorilo nekaterih pojmov je prav pripravno kolo. Platišče kaže krožnico, prečka polmer, glavina pa središče. Dve nasprotni prečki določata premer. Tračnica, ki teče po njej železniško kolo, je dotikalnica. Ko omenjamo lok, ne pozabimo strelnega loka radi tetive. Lepo učilo je tudi drvarska žaga, kjer kaže upognjeni les krožni lok, žaga pa tetivo.
Doslej smo upoštevali pri risanju le premo črto. S krogom se odpre risanju popolnoma nov delokrog. Predvsem moramo gledati na to, da rišemo predmete iz življenja. Na cerkvi vidimo n. pr. krožno okno. Na-rišimo ga. Okno je morebiti sestavljeno iz barvastih šip, ki so spojene s svincem. Krasna naloga za debele črte pa za barvanje! Saj ni potreba mnogo. In če je vzorec pretežak, ga prenarediino, da bo laglji. Boljši učenci naj poizkusijo narisati kotomer. Čeprav ga dobimo v trgovini za pet vinarjev! In učitelj zemljepisja bo gotovo vesel, če mu narišemo rožo vetrnico. Pomalem pokažimo učencem tudi preproste konstrukcije. Pri risanju okraskov polagoma navajamo učence, da sami najdejo razdelitev in da se vadijo v izpreminjevanju oblik in razvrstitve v okrasku.	(Dalje.)
PAV. FLERE :
ZEMLJEPISJE V DELOVNI ŠOLI.
Oitamo v časopisih o velikih dogodkih, ki se vrše po svetu. Učila nas je šola zemljepisja, učila pridno, vestno in natančno, pa se nam vendar zdi, da moramo vzeti v roke zemljevid ter poiskati kraje, o katerih smo ravno brali v časopisu. Torej naše znanje v zemljepisju ni popolno. Tudi si ne moremo napraviti popolnoma točnih predstav, da bi videli „kakor na dlani" kraj, o katerem smo brali. Torej tudi naše predstave o površju zemlje, o različnih zemeljskih tipih niso popolne, natančne. Je temu kriva šola? Naše izobraževanje? Bo v resnici dosegla to delovna šola, t. j. šola z učnim principom dela, da bo vsak, ki jo bo zapustil, vedel, poznal in shvatal vse pojme, bo imel vse predstave? Ne. Po tem tudi ne gre zahteva. Poznaj domačijo, orijentiraj se v domovini — tako nekako bi formuliral zahteve od vsepovsod. Pa, saj to je staro in znano; zato o novih potih!
V knjigi, na katero se naslanjam najbolj pri pokazivanju praktičnih potov, ki jih hodijo pri pouku zastopniki delovne šole, piše o zemljepisju dr. H. S tli bi er iz Bautzena. Ta pravi:
— Zemljepisni pouk v ljudski šoli se razvija iz nazornega nauka na spodnji stopnji ter naj ostane na vseh stopnjah bistveno nazorni nauk.
L a y precizira zahteve nazornega nauka, kakršen naj bo podlaga zemljepisnemu pouku. Že pri nazornem nauku je treba dobiti z opazovanjem, poizkusom in predstavljanjem sledeče osnovne nazore: 1. Nebesno oblo, horizontno črto, nebesne strani; narisanje osnov šolske sobe in šolskega poslopja, ulice v sosestvu itd.
2.	Z iste višine naj se poišče in nariše: horizontno črto, v nji južno, severno, vzhodno in zahodno točko, nekatere kraje, višine, vode itd.; ta „zemljevid" se obesi v šolski sobi tako, da je sever „zgorajtt.
3.	Dnevno premikanje solnca, meseca in zvezd po obliki in smeri; premenitev opoldanske solnčne višine v raznih letnih časih; prememba meseca v sedmih dneh (teden), po štirih tednih (mesec); vzhajajoči ščip, zemlja in zahajajoče solnce so v isti smeri (važno za razjasnitev pre-membe in mrkov pri mescu).
4.	Izparivanje, hlapenje vode, oblaki; zgoščenje pare, dež (poizkus); vodni tok; glodanje vode; poizkus na kupu peska (nastanek dolin, odnašanje hribov, zmanjšanje jezer itd.).
5.	Dnevno zapisovanje temperature, oblačnost, smeri vetra, padavin, klime.
6.	Prirodni pridelki in obrtni izdelki; rokodelstvo in tovarništvo; izmenek produktov (trgovina); promet; pošta, železnica.
7.	Kvadratni kilometer (obhod); gostota prebivalstva in njeni pogoji. Zmanjšanje razdalj na zemljevidu, t. j. merilo se izračuni tako, da izmerijo učenci razdaljo dveh krajev, ki sta jim znana, v kilometrih, na zemljevidu v centimetrih (milimetrih), pa se vpraša: kaj je 1 cm (mm) na zemljevidu?
8.	Na občestvo v domovini in razredu se naslanja socialni pouk o občini, županstvu, magistratu, pravicah in dolžnostih državljanov in občine (doklade, zidanje šolskih poslopij, cest itd.). Tako si pridobe asimilacijskih sistemov za opazovanje in za poznejši zemljepisni, zgodovinski in etični pouk.
Pa naj bo priprava še tako temeljita, naj bo pouk še tako stvaren, „spoznanje notranjih sklepov geografičnih dejstev", geografično mišljenje ostane vedno še nedosežen ideal zemljepisnega pouka v ljudski šoli. Gre pač le pri zemljepisnem nazornem nauku vedno le za shvatanje oblik prostora in življenja na zemlji. Za oblike prostora združimo vse zemeljske tipe, za življenske oblike poleg rastlinstva, živalstva in ljudi na zemlji, poleg prometnih sredstev vseh vrst, posebno še večje državne oblike, kot življenja polno shvatanje, kot organizmi.
Kaj naj se obravnava iz množine te snovi, nam bodo povedale krajevne razmere same, ker različno je to po interesih in zmožnostih učencev. „Vsaka šolska geografija imej lokalen kolorit", Stu-bler pristavlja: tudi barvo časa.
Prvo, kar je zemljepisnemu pouku potrebno, je merjenje in preračunavanje. Kako se to godi, o tem ne bom pisal. ,,Vsa pota so dobra, če se le drže točno označenih principov. Pa principi in pota pomenijo malo, če učitelja delovne šole ni prevzel duh delovne šole", pravi Ker-
schensteiner; te besede pa nam povedo zahtevo, da se opravlja tudi tu vse z delom, samostojnim delom.
Da je pri pouku v zemljepisju za shvatanje pojmov še bolj ko kje drugje potrebna nazornost, rekel bi, da se moramo v mnogih odstavkih tega pouka naslanjati predvsem na nazornost in še prej kakor na kako manualno delo — je jasno. Zato o nazorilih in njih rabi.
Relief. Tov. Čoki v Kostrivnici na Štajerskem je napravil relief Štajerske in ga je rabil v šoli. Žalibog nam ni o tem pravil, ne, če ga je delal pred očmi otrok ali sam, niti kako ga je rabil. Ta skromnost ni bila na mestu. Moje mnenje je, naj bi si otroci sami tudi delali male reliefe o domačem kraju, pa ne morebiti, da bi se obravnavalo domačijo na teh reliefih, ampak da se jim vtisnejo v spomin razne zemeljske oblike; noben kraj ni na njih tako reven, da bi se ne dalo sploh dobiti nič pojmov, seveda pa je marsikateri osrečen z večjim in celo z velikim bogastvom. Da naj bi pa delali otroci reliefe o vsi zemljepisni snovi, kar naj bi se je predelalo, je pa nesmiselna in neutemeljena zahteva nekaterih prenapetih reformerjev, ki niso prodrli nikdar v smisel pojma pravega dela in delovnega učnega principa v šoli. To je streljanje prek cilja.
Pač pa ima zase mnogo zahteva, da imej vsak učenec generalni štabni zemljevid domačije. Z njim v roki so učenci in učitelj, pa predvsem učenci odkritelji domačije. ,,Zemljepis v smislu delovne šole mora biti v ljudski šoli bistveno pouk v domovinoznanstvu". Zemljevid pa mora postati kot del posrednega nazorila, vzbuditelj zanimanja in kažipot k neposrednemu ponazorovanju, popotovanju po domačiji.
Stiibler pravi o načinu teh potov tako:
—	Razred sam naj določi pot z zemljevidom v roki; premeri kilometre, določi kraje, ki naj se obiščejo ter jih napiše. Tudi se načrt pota že poprej sestavi; vsak dobi svoj del: ta izračuni čas pota in odmorov, oni pregleda po zemljevidu pota in opozarja na posebnosti; tretji o rastlinstvu in živalstvu. —
Taka so ta pota po domačiji na podlagi zemljevida; pa v šolski sobi. O pouku zunaj piše Ehlers:
—	Popotovanje, pota na razne kraje, delo ljudi, to so možnosti. Šele potem služi slika za oživljenje delovanja predstav, tako da ostane trajen vtisk pri učencu. —
Pa ostanimo v šolski sobi. Živ razgovor se razvije, misli se bude in čistijo, pojmi se bistre in bogate. Snov se je obdelala pri zemljepisju, pa poizkusite, kar sem poizkušal sam. Pri spisju. Cela potovanja smo napravljali po Štajerskem, vozili smo se na podlagi voznega reda na razne kraje, vozne listke smo plačevali po tarifu, ki je bil vsakomur na
razpolago. Šli sino v Slovenske Gorice v trgatev, kupovat vina v Ljutomer, na Bizeljsko, naredili smo turo skozi Logarsko dolino v Solčavo, komur se je zdelo, je stopil tudi lahko v Savinjske planine . . . Zanimiva je snov sama dovolj. Da niso videli otroci krajev, da je delala le prosta, neplodna fantazija? — Ste se že kdaj prepričali o veliki vrednosti razglednic pri zemljepisnem pouku? Ni bila to nikdar gola reprodukcija zemljepisne snovi, naštevanja rek, mest, trgov — življenje je bilo na razglednicah, življenje je stopilo v pouk, življenje, svoje lastno življenje so prenašali otroci v naloge, življenje polno sanj in včasih svete naivnosti in preprostosti, pa vseeno le resnično ... Se več ko razglednice opravi tu skioptikon in zlasti za zemljepis naj bi se ga zahtevalo, iz naklonjenosti do šole celo uradno zahtevalo, za vsako šolo.1 Tako bi postal pouk, ki mu je neposreden nazor razum v prvotnem doino-vinoznanstvu popolnoma nemogoč, posredno poln življenja, poln poglobitve.
Neposrednost v prvotnem domovinoznanstvu pa ima svojo zahtevo v izprehodih, šolskih popotovanjih — pa vedno tako, da so voditelji učenci in se tega zavedajo, učitelj pa ima v rokah svoje skrivne vojnice z ljubeznijo in otrok med otroki brez pedanterije, pa tudi brez vsiljivosti.
Nekaj pa si moramo pustiti: s snovjo bomo nepopolni. Nič ne škoduje. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da bi si mogli učenci zapomniti več, kakor znamo mi, in vendar gremo mi vedno nanovo iskati krajev v atlante, če nam je to potrebno. Navadimo učenpe tega! Tudi tukaj: ne znanosti, pač pa znanje, kako se bosta lahko učila pozneje življenje in učenec sama. — In prav gotovo je, da pojme, ki jih rabi za to znanje, dobi najlažje in najgotoveje v domovinoznanstvu, kjer je edino lahka neposrednost poleg posrednosti.
Se o nečem, to pa po Stiiblerju.
— Nebo v domovini je, o čemer se govori in pove v šoli tako malo. Vendar pa je to polje, ki prav spada v ljudsko šolo: ne le samo zaradi tega, ker vzbuja njegovo ogledovanje v otrokih spoštovanje pred svetovnim in božjim veličanstvom, ker položi v njih srce prvo kal svetovnega naziranja, ampak tudi z našega stališča zato, ker se da tudi mnogo predstaviti in predelati, se celo mora predstaviti in predelati.
Predvsem naj se nikdar ne pozabi, da se pogovori z otroci pomanjšano predstavo našega solnčnega sistema. Naši šolski atlanti poizkušajo tudi, pa največkrat brez merila. Seveda gre tukaj največkrat za tako ve-
1 Že leta 1911. nam je pravil M. Lichtemvallner v ,.Popotniku", str. 353- 359 zelo veselo dejstvo o zanimanju šolskih oblastev za nabavo stereoskopov. V koliko se je zahteva izpolnila, ne vem — vendar upanje na boljše je tukaj.
likanske razdalje in obsežnosti svetovnih teles, da največkrat morajo ostati breznazorno abstraktni. Vendar pa ne sme izostati poizkus, da se ponazoruje možno.
—	Modelirali smo iz ila najprej zvezde premičnice v našem osolnčju v merilu 1 : 2 milijardi. Tako je bil Merkur n. pr.
kroglica s premerom 2,4 mm (4800 km D),
zemlja s premerom 6,3 mm (12760 km D),
Jupiter krogla s premerom 72,3 mm (144600 km D) itd.
Solnce je moralo biti seveda v tem merilu plošča iz lepenke s premerom 75 cm.
—	Potem smo preračunih po istem merilu 1 : 2 miljardi oddaljenosti ter postavili na prostem učence s kroglicami v rokah v preračunjene razdalje, n. pr. našega malega Merkurja 29 m proč od naše solnčne plošče, zemljo pa 75 m. —
To je bil živ telurij in planetarij. In omenil sem ga v posnemanje za preizkuševanje, če ni boljši in zanimivejši ko oni, kjer dopade otrokom najbolj tista mala lučka-petrolejka, ki razsvetljuje solnce, in pa to, da se „vrti".
Da so opisi s slikami izvrstno sredstvo za spoznanje tujih dežel, da so potrebni za spoznavanje in pojmovanje tropov razni sadeži iz južnih dežel, opisi farme in vse drugo, je tako znano in staro, da ve vsakdo, ki mu ni bilo za to, da bi otroci pri zemljepisnem pouku v šoli dremali, in ne bom govoril o tem, obrnem se rajše še enkrat obširnejše k zahtevam, ki sem jih pred dvemi leti pogovarjal v splošnem pregledu, k zahtevam Scharrelmannovim za pouk v domovinoznanstvu.
,,Poznanje domovine je pot k domovinski ljubezni, z nazori o svetu pride človek do svetovnega naziranja" — to je princip, po katerem dela Scharrelmann v nazornem nauku in v domovinoznanstvu. In o domovinoznanstvu, početnem zemljepisnem pouku, po njem iz dela „Goldene Heimat" 1 to:
Prva snov je dom, ker dom je otrokova prva domovina. Po o vsem tem in še pozneje, o ulici, o poti v šolo, o značaju te poti, o ljudeh, o vremenu, o vplivih na potu — o vsem tem je govoril že nazorni nauk. Sam pride brez vsega s svojim lastnim krogom, kakor se širi, v pouk v domovinoznanstvu, ko se začenjajo odkritja po obližju doma, po mestu, po okolici. In posebne naloge, ki jih stavijo ta odkritja, so:
1.	Uvedba v človeško delo, v človeški trud in skrbi, pa tudi v veselje nad tem, da se je doseglo.
2.	Vedno ponavljajoča se obravnava vprašanja: Kako se orijentira, zunaj, v trušču na ulicah ?
i Zal. A. Jensen, Hamburg 1909. — Vez. 2 Mk.
3.	Uvajanje v mestni načrt, polagoma in o priliki se ga tudi napravlja.
4.	Umetniški užitek barv in oblik, spomenikov in drugih umetnin.
5.	Doživetje pouka s slikanjem detajlov in umetniško oblikovanje opisov in povesti.
6.	Opozarjanje na težave in nevarnosti pri ekspedicijskih popotovanjih.
(Dalje)
METEORJI.
Po raznih virih sestavil Erze. (Konec.)
II.
Kakšen si pa ti, vsemirski sel ?
Meteorjeva zunanjost je najrazličnejša v marsikaterem oziru. Velik je lahko kakor hrib. pada pa tudi v podobi prašnega dežja. Tehta lahko več tisoč kilogramov, pa tudi še manj kakor miligram. Oblike je kaj raznovrstne. Najčešče ima podobo robatega, razoranega kosa.
Na meteorju se opazujeta dve strani: prsa in hrbet. Obdan je s približno 2 mm debelo skorjo, ki je čestokrat svetlo črna ter posuta s prsta-stimi vtiski. Ti se prelivajo proti hrbtu, kjer delajo rob. Vidi se, da frči meteor v zraku s prsi naprej. Vsled kosmične brzine se razgreje tako močno, da se na površju začne topiti. Vsled zračnega pritiska se delajo v skorji prstasti vtiski, ki razorjejo meteorjeva prsa po straneh proti hrbtu, kjer delajo rob. Nekateri raziskovalci so meteor koj po padcu razbili. V svoji sredini je bil ledeno mrzel, na površju pa žareč. V svojem jurjenju ni imel časa, da bi se bil ves razgrel. Včasih se najdejo meteorji s takimi vtiski, da so podobni napolnjeni morski gobi (pužvi). Tak meteor se lahko vidi v dvornem muzeju na Dunaju. Na zemljo je padel v Arkansas-u 27. marca 1886. leta ter tehta 47*36 kg. Cenijo ga na več stotisoč kron.
Razen črnih meteorjev se po kakovosti sestavine najdejo tudi bolj ali manj svetli (srebrni), rdeči, rjavi in rumeni. Tudi nima vsak meteor zgoraj označenih prstastih vtiskov z brazdami proti hrbtnemu robu. Ti so očividno deli kakega večjega se razletelega bolida.
Razločujemo pa železne in kamenite meteorite. Oni obstoje povprečno iz čistega železa, s kojim je pomešan nikel, kobald i. dr. Železen mete-orit, ki je 15. junija 1900 pri N' Goureymi v Sudanu padel na zemljo, tehta 37-5 kg in vsebuje 97"28% čistega železa pomešanega z niklom. Ostanek je pomešan z mineralnimi primesmi, kakor jili nahajamo v ka-inenitih meteorjih. Leta 1751. je pri Zagrebu padel 39 kg težak železen meteorit. Hranijo ga v dunajskem dvornem muzeju ter ga cenijo na 200.000 K.
Kameniti meteoriti (aeroliti „zračni" kamni) so sestavljeni iz najrazličnejših snovi, koje nahajamo tudi na našem planetu. Dosedaj so našli v aerolitih nastopne tvarine: vodik, ogljik, dušik, kisik, žveplo, fostor, klor, natrij, kalcij, silicij, kalij, magnezij, aluminij, mangan, železo, nikel, kobalt, arzen, krom, baker, cin, titan, argon, helij. (Helij opazujejo astronomi v solnčnih protuberancah — plamenih — kot svetle črte. Tudi na zemlji se nahaja.)
Aeroliti padajo k nam kot kristali ali pa kot rudninske sestavine, kakor jih nahajamo v zemeljskih rudninah. Povprečno so silikati. Imajo približno isto specifično težo, dočiin so železni meteoriti težji in imajo specifično težo, koja odgovarja zemeljski notranjosti. Septembra 1902 so v Norvegiji (Finnmarken) našli aerolit, ki je imel v sebi kroglaste snovi razbite kristale.
Tudi steklo pada izpod neba. Tak meteorit se imenuje moldavit (butelni kamen, tektit) ler je najčešče zelene, pa tudi rjave barve. 17. maja leta "1855. je padel v Livlandiji (Tgast) rjav moldavit, ki vsebuje 80% kremenčeve kisline in 10°,, alum. oksida (Ah O). Ob osmi uri zvečer je dne 24. januarja leta 1904. v Halli ob Sali padel na dvorišče neke bančne hiše kot smokva velik intenzivno se žareč tektit. Bil je steklen kakor obsidijan. Tektiti ne vsebujejo niti najmanj vode. Proti razpadanju so izredno trpežni.
Hitrost meteorjev je kaj različna.
Leta 1889. se je dne 15. oktobra prikazal meteor, ki so ga opazovali od južne meje naše monarhije pa na severu tja do Stralsunda. Na podlagi mnogih natančnih opazovanj je Korber v Berlinu dognal, da je meteor tekom 3'6 sekunde prejuril daljavo 185 km, torej 50 km v sekundi. Naši moderni kanoni so v svoji hitrosti okolo stokrat slabši. Celo naša zemlja, ki se v sekundi premakne 30 km na poti okolo solnca, bi ne bila došla meteorja, ki se je premikal s kosmičjo hitrostjo. Mimogrede bodi omenjeno, da se je ta meteor razletel približno 48 km nad južnim robom Harza. Kosov niso našli nikjer.
Leta 1892. je dne 7. julija frčal črez Avstrijo in Italijo meteor. Pl. Niefll je izračunil, da je 1100 km dolgo pot prefrčal z neumljivo hitrostjo 87 km v sekundi. Nad Rumunijo je plaval 68 km visoko, potem se je nad tirenskim morjem vzdignil 158 km nad zemljo, nakar je izginil. Na njegovem celem potu so opazovali, da so od njega odletavali žareči deli.
Leta 1898. je dne 18. avgusta črez Češko in Slezijo drvil meteor. Grundman v Breslavi je izračunil, da je zablodil meteor v višini 165 km nad Prago v naše ozračje ter je prejuril 290 km dolgo pot v petih sekundah. Njegova resnična, od gibanja zemlje neodvisna brzina je znašala črez 80 km v sekundi.
Erze : Meteorji
39
Meteorji sestojijo iz rudnin in kovin, ki so nam več ali manj znani, ki se torej nahajajo v našem planetu.
Nastane vprašanje: od kod ste pa vi, vsemirski potovalci? Od kod nam prinašate svoje pozdrave? Kaj nas uči vaša sestavina in oblika? Smo li mi z našim planetom vred osamljeni v neizmernem vsemirskem morju, ali smo vendar le prašek neke velike celcte?
Poglejmo, kaj nas učijo modri možje.
Kot kaj so v prejšnjih časih smatrali meteorje?
Lagrange je nekoč izgovoril nastopno teorijo: v sivi pradobi je naša zemlja izmetala iz sebe kamenje s tako brzino, da je prifrčalo v izven-zemeljsko območje ter je tvarjalo okolo zemlje kolobar, kakor jih opazujemo okolo Saturna. Iz tega obzemeljskega kolobarja pade tupatam kamen na zemljo in to je meteorit. Sestavina in oblika meteorjev odgovarja namreč mineralogičnim sestavinam, kakor jih krije naš planet v svoji globoki notranjosti. Meteorji so torej otroci matere zemlje.
Čudno je vsekakor, da so že v starem veku veleumi o podnebnikih drugače sodili. Že v tej dobi so se nahajali med idealisti možje treznega preudarka. Ni jim zadostovala le špekulacija o obliki, meri in številu, temveč so premišljevali o snovi, iz katere obstoji svetovni sestav. Oblika in snov, v pojmu sicer deljena, sta vendar združena v bistvu stvari. Obliko brez snovi si sicer lahko predstavljamo, nikakor pa ne snovi brez oblike, vsaj takrat ne, kadar gre za trdne ali kapljivo tekoče snovi. Ako govorimo o stvari, ki nima prave oblike, hočemo s tem reči, da je tukaj oblika nepravilna, slučajna. „Ničesar," vzklika ustanovitelj prirodofilozo-fičnega sistema, „ne obstoji vedno enako. Vse se izpreminja, razkraja, ter se kaže v novi tvoritvi. Iz vsega postane vse, iz življenja nastane smrt, iz smrti življenje. Le-ta proces menjave, postanka in ginevanja je večen in povsod."
Okolo 465. leta pr. Kr. je padel na zemljo meteorit, o katerem je Anaksagorant trdil, da je mogoče, da je prifrčal iz solnca. Plutarh pravi: „Zvezdni utrinki niso po naziranju nekaterih fizikov niti izmeček niti izliv eteričnega ognja, ki ugasne v zraku koj, ko se je užgal, niti niso žar in plamen zraka, ki se je v zgornjih višinah razkrojil. To so podnebna telesa, ki so padla na zemljo."
Dognano je, da telesa, katera je izmetala zemlja iz sebe, ne morejo pasti na njo z brzino, koja bi prekašala brzino zemlje v sekundi v njeni dragi; z drugimi besedami: telesa nebi padla nazaj v hiperbolični smeri.
Ker padajo na zemljo s kosmično hitrostjo v hiperboli, niso meteorji otroci našega planeta, ampak so prihiteli k nam iz brezmejnih temnih
telo. V zemeljskih globinah se pa nahajajo okamenele priče (petrefakti) nekdanjega pozemeljskega življenja dotične dobe. Ti koščeki bi se vsled katastrofe raztrosili v vsemir ter slučajno padli na kako svetovno telo. Pojavi na novo nastalih zvezdah nam kažejo, da pri sličnih katastrofah vročina ne prodre globoko v telo, da bi vso zemeljsko skorjo raztopila. Hipno razžarenje teh prikazni neha že za kratko časa. Nova zvezda ugasne čez nekaj tednov, oziroma mesecev. Okamenine bi se torej rešile uničenja ter bi lahko kot meteoriti na drugih svetovnih telesih pričali o vegetaciji na razletelem se podnebnem telesu.
Meteorji so torej ostanki svetovnih teles, ki so se razletela izven našega osolnčja. Njih sestavina nam kaže, da so telesa, ki se v vesoljnem vsemirju sučejo in premikajo, sestavljena iz približno tiste tvarine, ki jo najdemo na naši zemlji in v njenih globinah. Nismo osamljeni na čol-ničku, ki nas vozi z brzino 30 km okolo solnca, ne, udje vesoljstva smo. Sorodniki naše zemlje nam z meteorji pošiljajo iz vseh mogočih vsemir-skih strani dokaze, da je ena sila in tvarina, ki urejuje in sestavlja vsemir.
Porajajo se v našem vesoljstvu nesreče, katastrofe, kakor v vsaki družini. Tu novo življenje, tam smrt. Pa, kakor v svetu živih organizmov, ta smrt ni popolna. Atomi so porabili svojo moč, vsled tega se razdružijo na eni, da se na drugi strani združijo zopet v druge tvorbe, drugo življenje. Vsaka smrt je obenem vstajenje, iz grobov klije nova moč, novo žitje.
KNJIŽEVNO POROČILO,
NOVOSTI.
Padagogisches Taschenbuch. Tako je ime knjižici, ki jo je sestavil Anton Felbinger, c. kr. vadniški učitelj, kot darilo bralcem mesečnika „Blatter fiir den Abteilungsunterricht" povodom desetletnega obstanka omenjenega lista. Sicer pa velja 1 K in se dobi pri založništvu v Ljubljani. Kakšna je knjižica? Najbolj nazorno odgovorimo, če rečemo, da je taka, kakršen je Kocbekov „Zaznamek" v Neratovi številki „Popotnika" iz predlanskega leta. Knjižica namreč vsebuje predvsem pregled dela, ki ga je list vršil v prvih desetih letih svojega obstanka. Ker more knjižica tudi slovenskemu učiteljstvu koristiti, kadar se želi o čem orientirati, zato naj slede naslovi posameznih odstavkov knjižice: Vorwort, Zur Ge-schichte der „Blatter", Leitwort der „BIatter", Leitartikel (Titel, Chrono-logische Folge, Grundgedanke), Die zehn Gebote des gesunden Lebens, Die Praxis der Einklassigen, Allgemeine Sehulpraxis (Die elf Gebote des Landlehrers), Die Technik des Abteilungsunterrichtes (Vorbereitungsskizzen), Humanitare Einrichtungen, Gegenstandsrnethodik (Vorwort, Lesen, Schreib-lesen, Sprachlehre, Stil, Rechtschreiben, Rechnen, Geometrie, Erdkunde und Geschichte, Naturkunde, Schreiben, Zeichnen, Gesang, Turnen, Wei-
bliche Handarbeiten, Anschauungsunterricht), Die Konzentration des Unter-richtes, Einige Winke fiir die Amtstuhrung, Bodenstandiger Unterricht. Moderne piidagogisehe Stromungen (Die Arbeitschule, Schaffende Arbeit usw.), Experimentelle Padagogik), Sehulausfliige (Lernausgange), Lehr-mittelwesen, Aus dem Lehrer-Album, fur Eltern- und Lehrerabende, Aus dem Tagebuche eines Ubungsschullehrers, Gesundheitspflege, Die soziale Stellung des Lehrers, Sprachunrichtgkeiten der Schulsprache, Des Leh-rers Takt und Schliff in der Gesellschaft, Die Wechselrede (Urteil, Be-schlufi, Entscheidung, Nr. d. Jg. Seite), Die Wehrpflicht des Lehrers, Die Fortbildung des Lehrers (a/ Allgemeines, bj Empfehlenswerte Werke, cj Unterrichtssprache, d] Methodische Schriften — Sprachunterrieht im allgemeinen, Grammatik — e] Geographie, // Geschichte, g] Naturge-schichte, h] Naturlehre, i] Mathemathik, jj Methodische Schriften, kj Zei-chnen, // Schreiben, ni] Gesang, n] Turnen, o/ Weibliche Handarbeiten), Landwirtschaftliche Fortbildungsschulen, Osterreichische Fachzeitschriften, Riistung fiir die einzelnen Monate des Schuljahres, Konferenzthemen, Galerie zeitgenossischer osterreichischer Padagogen, Schulgarten, Rat-schlage fiir Prufungskandidaten (aJ Volksschnlen, bj Ratschlage fiir die Burgerschulpriifung, cj Die Staatspriifung aus Musik), Bliitter fiir Lehr-amtskandidaten, Von Schule zu Scluile (a/ durch Karaten, Tirol, Vorari-berg, die Schvveiz, Baden, Wiirttemberg, die Hohenzollernlande und Bajnem, bj durch Sachsen, c] durch Miinchen), Reehte des Lehrers, Zurufe zum zehnjahrigen Jubilaum der Hlatter, Mitarbeiter-Verzeichnis (1904 bis 1914). Vmes dve podobici in več pesmic, spredaj in zadaj imena za-ložništev knjig, muzikalij itd.	—k.
,.Zvonček" objavlja v II. letošnji številki nastopno vsebino: 1. Utva: Mraz. — 2. Ivan Stukelj: Znameniti košek. — 3. Fr. Košir: Peklenšček in novomašnik. (Pravljica.) — 4. A. Janezič: Domovina Slovencev. — 5. Jan Reginov: Belokranjski vlak. (Pesem.) — 6. M. Pire: Kurent v Uikovi deželi. (S podobo.) — 7. Vekoslav Selinšek: Popotnik. (Pesem.) — 8. Stric Tine: Citati — dobro, poizkusiti bolje! (Z 9 slikami. Dalje.) — 9. Jan Reginov: V duševnem boju. — 10. Cvetinomirski: Luč. — 11. Hinko Medič: Ura. (Pesem s podobo.) — 12. Pouk in zabava: Demant. — Rešitev in rešilci. — Učenjak in veter. — Izumiranje Indijancev. — Nesreča pri sankanju. — Pes — rešilec življenja. —■ Grozno maščevanje mačke. — Strahovita zima na Nemškem. — En milijon za izobrazbo delavstva. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Priporočamo ta izborno urejevan mladinski list najtopleje!
»Ljubljanski Zvon" priobči v februarski številki Podli m barskega humoresko iz vojaškega življenja: „Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorar"; v njej pridejo do svoje veljave splošno priznane vrline spretnega in prijetnega pripovedovalca. Jos. Prem k je izročil kratko pred smrtjo spis „Ona je plačala". Temperamentno podana črtica v lahkem feljtonističnem tonu pač ne da slutiti, da je —• zadnja izpod nikdar počivajočega peresa mladega pisatelja. — Vlad. Knaflič nadaljuje svojo študijo o Giov. Boccac-ciju in njegovi dobi, Jos. Wester pa podaja v daljšem eseju svoje „Misli ob Literarni pratiki". Književna poročila so prispevali dr. P. Grošelj, dr. I.Lah, dr. R. Mole, Pastuškin, J. Wester; Ant. Jeršinovič poroča o koncertih „Glasbene Matice" v proslavo spomina skladateljev bratov Ipavcev.
Pedagoški paberki.
—	b— Izbor učiteljstva. Novi pruski izpitni red za drugo učiteljsko izkušnjo (zweite Lelirerpriifung) vsebuje določbo, da se morajo nesposobni učitelji takoj odstraniti iz šolske službe, da si morejo še v mladosti izbrati drug stan. — Večina nemških listov to odobrava, drugi zopet vprašajo, zakaj se nesposobne osebe ne odstranijo že na učiteljišču. — Tudi pri nas imamo določbo, da se mora za stan nesposobne učence eliminirati iz učiteljišča že v prvem letniku. Da bi se le ta paragraf povsod upošteval! Ali vemo tudi to, da se nekateri učenci šele v višjih letnikih razvijejo, in to včasih kar nenadoma. Drugi zopet pešajo vedno bolj, kar je v zvezi s psihološkimi in animalnimi iz-premembami človeškega telesa. Po mojem mnenju ne moremo biti pri izboru učiteljev dovolj strogi. Učiteljski stan je tako važen, da mora biti učiteljska armada prava elitna armada. To pa do danes še ni bilo mogoče, ker je pomanjkalo učiteljev in je bil tudi najslabši učiteljski kandidat boljši od najboljega „Notlehrerja". — Sedaj ko so naše šole deloma dobro oskrbljene z učitelji, naj bi se postopalo strožje. Zlasti naj bi se pri maturi gledalo na sposobnost, ne baš toliko na znanje. Razsodnost naj bi se pokazala pri tem izpitu. Izpričevala naj bi bila dvojna: eno za učitelje, drugo naj bi usposobilo maturanta, da se more posvetiti drugim službam kakor abiturienti srednjih šol. Pri železnici, v davčnem uradu, v sodnih in okrajnih pisarnah, sploh povsod tam, kjer je opravilo bolj mehanično in se da po relativno inalobrojnih predpisih regulirati, tam bi takšni abiturienti lahko izvrstno uspevali.
—s — Sprememba učiteljišč na Angleškem. Učiteljišča na Angleškem bolehajo na isti bolezni kakor naša: preveč je predmetov. Nobeden učenec ni tako preobložen z delom kot učiteljiščnik. Kdor hoče na tem zavodu uspevati, mora imeti splošno nadarjenost. Uspehi navzlic velikemu naporu ne odgovarjajo delu. Zato so sedaj namenili na Angleškem učiteljišča razdeliti v dva tipa, katere lahko vulgarno označujemo »literarni" in »znanstveni tip". V enem bo glavni predmet jezik, v drugem prirodne znanosti.
—	s— Nov šolski zakon se pripravlja v Belgiji. Načela novega zakona bodo: 1. Pouk je obvezen in brezplačen. 2. Ustanovi se 4. stopnja pouka, to je nadaljevalni pouk za dečke in deklice s poljedelskim, trgovskim in obrtnim značajem. 3. Ustanovijo se specialne šole za abnormalne in slabonadarjene otroke. 4. Uvede se zdravniško nadzorstvo. 5. Uravnajo se učiteljski dohodki na zadovoljiv način. 6. Uvede se brezplačno stanovanje za vse učitelje. 7. Uvede se plača za vse posebne izpite učiteljev. — Zakonska predloga gre zelo na roko kongregacijam.
Šolska higijena.
—	s— Plavanje" v londonskih šolah. Za pouk otrok londonskih ljudskih šol v plavanju žrtvuje Council čez 10.000 funt šterlingov na leto. Od teh se plača 7900 funt Sterlingov vstopnine^ v javne kopeli in 1835 funt šterlingov nagrade inštruktorjem. Council pa je ustanovil jtudi tri lastne kopeli za šolske otroke, tudi jezerca v Victoria-Parku uporabljajo zlastr šolarji. Dvajset let že poučujejo šolarje v plavanju in samo ena nesreča se je pripetila,v tem^času. Zdravnik je dognal, da je nastopila smrt vsled srčne hibe. Z ozirom.na ta slučaj*se je vnela debata, ali naj gre učitelj plavanja z otroki v vodo ali ne. Strokovnjaki priporočajo, naj ostane učitelj na kopnem, odkoder laglje poučuje in nadzira otroke. Voda naj se v zaprtih basenih takoj menja, ko ni videti po-
polnoma jasno dna. Zato naj bi bilo dno vseh basenov belo. Strokovnjaki tudi ne priporočajo uporabo rešilnih priprav. V slučaju nesreče morajo biti vsi navzoči pripravljeni na pomoč.
Skrb za obrambo mladine.
—s— Proti sodišču za mladino se oglašajo vse češče pedagogi v Ameriki in drugod. Sodišču se oponaša, da kvari otroke, da širi nemoralnost in jemlje starišem in učiteljem avtoriteto. Narod pa temelji na rodbini, in kar kvari obitel.j, kvari tudi narod. Zavodi za vzgojo mladih prestopnikov tudi ne odgovarjajo svojemu namenu, ker je težko najti spretne predstojnike.
—s— Otroci proti razsipnosti starišev. Kakor poročajo „Biiž. Vjed." se je zgodila v Jekaterinburgu nenavadna stvar. Zbralo se je tam nekoliko otrok iz raznih učnih zavodov in sestavilo prošnjo na gubernatorja, naj prepove v guberniji igro v loteriji, v klubih, igralnicah, domačih krožkih, „ker naši starši vsled hazardne igre pozabljajo na roditeljske dolžnosti." Prošnjo je gubernator sprejel.
—s— Brezbrižnost starišev napram otrokom se hudo kaznuje na Angleškem po zakonu od 1. 1908 (Children Act). Tako navaja „Revue Ped." dva slučaja iz Leicesiera, kjer se je ravnodušnost starišev napram otrokom oblastveno karala: Oče, ki ni hotel kratkovidnemu otroku kupiti naočnikov, je bil obsojen na globo 20 shillingov. Drug oče, ki ni hotel peljati otroka k zdravniku radi neke operacije, je bil obsojen v plačanje vseh stroškov, ki so nastali vsled posredovanja oblasti pri operaciji.
Šolske in učiteljske vesti.
—	s— Za dom. V obeh balkanskih vojnah je padlo 33 srbskih učiteljev. Koliko je bilo ranjenih, se ni dognalo, vendar mora biti število znatno, ker so vsi častniki hvalili veliko junaštvo srbskega učiteljstva.
—	s— Gališke razmere. V lanskem »Popotniku" smo javili, da je bil nadzornik Falliie\vicz zaprt radi sprejemanja mita pri oddaji mest. V „Szkoli" čitamo. da je bil Falkiewicz obsojen v Rešovu na 3 tedne zapora, njegova pomagača: Susman na 3 mesece, Wecker na 2 meseca. Nie honorovvo!
—	s— Stavka učiteljev na Angleškem. V grofiji Herefordshire so odpovedali meseca oktobra I. 1. skoro vsi učitelji službo, ker jim ne poboljšajo plače. S prvim februarjem je postala odpoved pravomočna in sedaj je več šol brez učiteljev 50 šol so morali zapreti, na ostalih šolah pa so skrajšali pouk na par dni v tednu.
—	s— Celibat hrvatskih učiteljic so odpravili. To je prva posledica nedostatka učiteljskih sil. Letos so imenovali 223 oseb brez kvalifikacije, v 333 šolah se je moral uvesti poldnevni pouk, 26 šol so zaprli. Celibat učiteljic so uvedli z zakonom od 31. sept. 1888. lela. Od tedaj je čez 500 učiteljic nehalo poučevati vsled možitve.
—	s— Učiteljska beda v Galiciji. Učiteljski kandidatje v Galiciji ne morejo dobiti mest. Vse je prenapolnjeno. „Glos nauczycielstva" javlja, da služijo abiturijenti učiteljišč kot železniški sluge. Drugi mlatijo po vaseh žito. In pri tem je v Galiciji vse polno analfabetov.
—	s— Učitelji svobodni od vojne službe. Na Srbskem je bilo za zadnjo vojno mnogo šol brez učitelja. Sedaj se sliši tam doli mnenje, da učitelj pri vsej svoji hrabrosti vendar več korisi v šoli kot v polju. Poslanec Krstadinovič in drugovi so vložili v Nar. Skupščini predlog, naj se osvobodi učiteljstvo od vojne službe.
—s - Najboljše šole na Ogrskem imajo Saši. Četudi jih je samo 215.000, vzdržujejo vendar 248 ljudskih šol, ki so večinoma dvo- in večrazredne, 10 višjih ljudskih šol, 4 dekliške in 1 deško meščansko šolo, 3 poljedelske, 2 trgovski in nekoliko strokovnih
šol. Poseben pojav saskih šol je ta, da je povsod število učencev večje nego število všo-Ianih otrok Dečki hodijo 9 let, deklice S let v šolo. Razentega morajo deklice na selu hoditi do 16. leta v nadaljevalno šolo, dečki pa do 19. leta.
—s— Nadaljevalno šolstvo na Angleškem se vedno bolj razvija, ker se vedno bolj širi spoznanje, da se mladina v najbolj nevarni dobi (od 14. leta naprej) ne sme prepustiti cesti. Pripravlja se zakon, ki bo vseboval obveznost za vse mladeniče in mladenke, pohajati nadaljevalno šolo.
—	s— Vrednost ljudskih šol. Naobrazba, ki jo daje ljudska šola, se vedno bolj ceni. ker ljudske šole postajajo od dne do dne bolje, kar je spojeno zopet z razvojem šol samih. Kakor poroča „Revue Ped." so doslej zahtevali v Švici od nižjih uradnikov pošt, telegrafov in mitnic najmanj dva razreda srednjih šol. Sedaj so pa izprevideli, da nadarjen mladenič, ki ima samo ljudsko šolo, prekaša v vsakem oziru gimnazijca, ki uvidi, da mu v gimnaziji rožice ne cvetejo, in ki vsled tega išče kruha med nižjim urndništvom. Na času bode tudi pri nss, da se posveti natančneje v to zadevo in da prihranimo osemrazredni ljudski šoli, zlasti pa meščanski šoli več veljave Tako bi pomagali lheščanskim šolam do razvoja, pomagali pa tudi starišem, ki bi mnogo laglje šolali deco in osigurali svojim otrokom kruh brez nevarnosti, da jim izprazni sin-študent blagajno in hleve, če se jim daleč od doma sploh ne izpridi.
Srednje in višješolski vestnik.
—s— Za avstrijske univerze se je trošilo leta 1913, celili 17*7 miljon. K Od teh pripada: na nemške univerze 116 mil. K (61%), na poljske 39 mil. K (22"/0), na češko univerzo 2'3 mil. K (12",,), na italijansko pravno fakulteto 01 mil. K (1 o 0) Nemcev je v Avstriji 3o%, Slovanov 61 °0 In sedaj primerjajte!
—	s- Društvo čeških profesorjev je imelo leta 1913. že 2333 članov, ki so bili razdeljeni na 15 krajevnih odborov. Največji odbor je praški s 714 člani. Društvo ima svoje glasilo, izdaja svoj koledar, svoj imenik, šolske knjige in knjižnico za zabavo in pouk.
—	s- Francoska univerza se ustanovi v Londonu. Takšni francoski zavodi obstoje doslej v Petrogradu, v Madridu in v Florenci.
Prosvetna kronika.
Vseruski shod narodne prosvete se je vršil ob pravoslavnih božičnih počitnicah, dne 5. januarja 1914, v Petrogradu. Zborovalo je čez 6000 ruskih učiteljev in učiteljic Nemara 2000 jih je prišlo iz Kavkaza, iz Turkestana in drugih oddaljenih ruskih dežel. Pred shodom se je vršila v Kazanskem soboru (cerkvi) slavnostna molitev, katere se je udeležil tudi ministrski predsednik Kokovcev in ministri prosvete, prava in trgovine, ali pri prvi seji že ni bilo več nobenega ministra, samo ministrski predsednik in trgovinski minister sta poslala brzojavne pozdrave. Hoteli so govoriti tudi zastopniki poli-tiških strank, ;li najbrž vsled pritiska policije jih predsednik ni pustil govoriti. Tudi delegata Petrograda, dr. Grigoreva, je prekinil, ko je le-ta začel govoriti o »nesorazmerju med pravicami in dolžnostimi učiteljev in med gmotnim slanjem učiteljev in njihovem kulturnem pomenu". Meato Petrograd je darovalo za shod 3000 rubljev, tudi je imelo pol udeležencev prosto stanovanje. Delovanje shoda je bilo razdeljeno na pet sekcij: 1. organizacija šol, 2. splošna poučna vprašanja in vzgojne zadeve, 3. priprava narodnega učiteljstva, 4. Zdravstvena pedagogika, 5. učne metode in šole višje vrste. Ruska javnost je posvetila shodu vso svojo pažnjo, ali tudi petrogradska policija je pazno sledila vsem fazam shoda. Dne 9. januarja se je obravnavalo vprašanje o židovskih, ukrajinskih in mohamedanskih šolali. Shod je sprejel tozadevno resolucijo v prilog Židov-
skenui in kalmiškemu jeziku. Rezolucija se je utemeljevala s pedagoško istino, da mora šola služiti naobrazbi in ne odnarodovanju, to tembolj, ker se je nasilna rusifikaeija ponesrečila in je bila za otroke pogubna Ta rezolucija prav nič ni ugajala „čroosotencem" in konservativcem, ki so začeli agitirati za razpust shoda, ker so se bojda učitelji postavili proti javnemu redu. — O priliki poročamo o tem znamenitem kulturnem dogodku kaj več.
Razne vesti.
—	s— V deželi definitivnih šolskih nadzornikov. V Lvovu so zaprli okrajnega šolskega nadzornika iz Strija, Julijana Novakovskega. „Glos nauczycie!stva" poroča o tem dogodku: Nadzornik Novakovski je bil često v Lvovu, kjer je bil v nočnih kavarnah dobro znan gost. Zadnjič je bil v Lvovu poslušal predavanje dr. Glombinskega in tako izpolnil „narodno dolžnost". Ali hotel je dolžnost spojiti z zabavo in uporabil je to priložnost, da se blazno zaljubi v prisotno sedemnajstletno gospodično Kazimiro G. Da se lažje vtihotapi v mlado srce in doseže svoj cilj. seznanil se je s stariši dekleta in se do dobra ž njimi sprijateljil. Predstavil se je kot samec, čeravno je že dolgo oženjen in ima odrasle otroke. Novakovski je končno povabil dekleta na obed; tam se je dekle napilo in nadzornik jo je zadržal do večera. Zvečer ji je dejal, da jo odpelje domov; namesto domov jo je odpeljal v hotel. Tam jo je posilil in jo obenem težko ranil. Šele drugo jutro so dekleta odpeljali domov. Nadzornika pa so takoj vklenili in odpeljali v ječo.
—	s— Usoda profesoric. V „Educational Revicio" Miss C. A. Harper toži, kako je bridka usoda profesoric. Vsaka bivša učenka si mora misliti pri posetu nekdanje učiteljice, da je življenje profesorice popolnoma zgrešeno. Profesor ima navadno odlično društvo, ima svojo družino, ima vse, kar si morejo učenci želeti od življenja. Profesorica brez premoženja se ne omoži, svet pa sodi, da neomožena ženska ni dosegla cilja svojega življenja. — Zato zahteva Miss Harper več udobnosti za ženske zavode. Tu bi se naj nahajale igralnice, čitalnice, v katerih bi mogla profesorica sprejemati svoje znanke. Sedaj se učenke boje knjige, ker jih je strah, da jih usoda priklene na takšno galejo, kakor je bila usojena profesorici: slabo plačano mesto, mnogo truda, mračno in osamljeno življenje.
--s— Znižanje kriminalitete v Nemčiji. Dr. Noklecke je obelodanil nedavno statistiko o nemškem zločinstvu do 31. decembra 1911. Število zločinov se zmanjšuje. Od leta 1898.-1907. se je kaznovalo na leto od 10.000 odraslih 117 ljudi radi zločinov. Leta 1911. se je to število znatno znižalo, namreč na 104 Tudi zločinstvo malodobnih pada. Leta 1901. je bilo od 100.000 mladeničev in mladenk v starosti 22 do 18 let kaznovanih 147, leta 1911. samo še 13). — Ker se v šolskem svetu Nemčije v zadnjem času niso vršile bolj znatne spremembe, se mora pripisovati padanje kriminalitete mnogim soci-jalno-politiškim odredbam, ki so izšle v zadnjem času in olajšujejo stanje revnih slojev.
Mala poročila.
Drugi »Počitniški tečaj" Slovenske Šolske Matice v Ljubljani, Ker je prvi »Počitniški tečaj" Slovenske Šolske Matice izredno lepo uspel, namerava omenjeno društvo ob velikih počitnicah 1913/14. leta poizkusiti z drugim takim tečajem v Ljubljani. Poleg strogo znanstvenih predavanj se bodo vršila tudi posebna predavanja o metodiki važnejših predmetov ljudskošolskega pouka. Ta predavanja nameravajo seznaniti poslušalce vobče z aktualnimi vprašanji na polju metodike dotičnega predmeta in osobito mladim učiteljim in učiteljicam pokazati pot, kako se naj pripravljajo na izpit učne usposobljenosti in jih seznaniti z dotično literaturo.
Znanstvenim predavanjem so priglašeni ti-le predmeti:
1.	Ravnatelj V. B e ž e k : Nekatera poglavja iz dušeslovja in vzgojeslovja, zlasti o čuvstvih, volji, o vzgoji z biološkega in genetskega stališča (6 ur).
2.	Prof. dr. P. Grošelj: a) Spektra na analiza; b) energija in njena senca entropija; c) fizikalno-kemiški temelji fotografije; č) kozmologijo; d) zlet na luno; e) velikani v preteklosti lune (6 ur).
Prof. dr. Fr. 11 e š i č: a) Pravljice in pripovedke; internationalni motivi in zgodovinska fakta v njih. (Pojasnjeno na zgledu: Zidanje Skadra grada na pesmih o kraljeviču Marku in kralju Matjažu); b) Balada in romanca. Iz njih zgodovine; c) iz zgodovine romana; č) v čem je poetičnost jezika; d) težave vsake razvrstitve umetnosti v oddelke; e) subjektivna in objektiva kritika. Ideja in tendenca (6 ur).
4.	Prof. dr. V. K u š a r: Odnošaji med geometrijo in aritmetiko. Razvoj matematičnega pojmovanja (6 uri.
5.	Prof. dr. K. Ozvald: Najvažnejši izsledki eksperimentalne pedagogike (6 ur).
6.	Prof. M. Pire: Izbrana poglavja iz slovenske zgodovine: a) iz najstarejše dobe; b) turške vojne; c) reformacija na Slovenskem; č) Ilirija oživljena (6 ur).
7.	Prof. dr. G. Saj o vi c: a) rastlinske družbe s posebnim ozirem na domače ozemlje (biološko predavanje s svežimi objekti in slikami, 3 ure); b) nekaj o rastlinskih plodovih in semenih (2 uri); c) kuščarice na Kranjskem in sosednem ozemlju (preparati v alkoholu in skioptične slike, 1 ura).
8.	Ravnatelj H. Schreiner: O samovladi učencev (Shool-city) in o državljanski vzgoji (6 ur).
9.	Prof. F. Seidl: Rastlinstvo naših Alp (s skioptičnimi slikami, 6 ur).
10.	Ravnatelj dr. .1. Tominšek: a) O disciplini in disciplinarnih sredstvih (3 ure); b) učenje jezika in jezikovni pouk (3 ure).
11.	Prof. A. Vales: a) Nove hipoteze o zemeljski notranjščini; b) kako nastajajo in se izpreminjajo rudnine in kamenine; c) kemična analiza nekaterih rudnin (ii ur).
12.	Metodiški tečaj: V tem tečaju bodo predavali: 1 Ravnatelj H. Schreiner (pedagogiko); 2. Prof. dr. Ilešič (metodiko slovenskega jezika); 3. Prof M. Pire (metodiko zgodovine in zemljepisja); 4 Prof. L. Lavtar (metodiko računstva) in 5. Prof. A. Vales (metodiko prirodopisja in prirodoslovja).
Vodstvo si pridržuje pravico po potrebi kaj malega izpremeniti na tem vzporedu. Predavanja se začno 31. avgusta in končajo 12. septembra t. 1. in se bodo vršila od 7. do 11. ure predpoldne. Metodična predavanja bodo od 11. do 12. in od 2. do 4. ure. Po predavanjih bo vsak dan prilika, da se posetijo pod vodstvom strokovnjakov znanstvene in tehnične naprave (muzej, botanični vrt, elektrarna itd.) v Ljubljani in njeni bližnji okolici. V nedeljo, dne 6. septembra, bo ob'ugodnem vremenu kak večji poučni zlet. Urnik se objavi pravočasno.
Poslušalci plačajo udeležnine 20 K in imajo pravico poslušati vsa predavanja znanstvenega in praktičnega tečaja, v kolikor jim ne bo morebiti delom zaradi kolizije nemogoče. Poseben odbor se bo trudil, da pridobi udeležencem tečaja kolikor- mogoče gmotnih olajšav glede stanovanj — deloma morebiti tudi brezplačnih — skupnega kosila in večerje itd. Kdor reflektira na kake olajšave, ki se bodo o pravem času razglasile, naj naznani svoje želje.
Tečaj se vrši samo tedaj, ako se oglasi do Velike nedelje (18. aprila) zadostno število udeležencev. Prijavam, ki se naj pošiljajo podpisanemu, je priložiti udeležnino 20 K, ki se vrne samo v tem slučaju, ako bi tečaja sploh ne bilo. V prijavi naj se navedejo predmeti znanstvenega tečaja, ki jih dotičnik želi poslušati in ali se udeleži tudi metodičnih predavanj.	H. Schreiner, c. kr. ravnatelj v Mariboru.
RAZPIS NATEČAJEV.
Št. 35/14 R.
Razpis službe.
Kostrivnica, 3raz. meš. lj. š., II. kr. raz., služba učitelja, s prosto izbo, n. in si. — Red. opr. proš. do 10. marca 1914, kraj. Sol. sv. Kostrivnica.
Okrajni šolski svet Rogatec. Ptuj, dne 4. februarja 1914.
Predsednik: Dr. Netoliczka.
Štev. 189/14 P.
Razpis službe.
Ptujska okolica, 5 raz. deš. in 4 raz. dekl. lj. š., deš. I. in dekl. II. kr. raz., nad-učiteljska služba, n. in. si., kat. ver. — Red. opr. proš. do 12. marca 1914., kraj. šol. sv. Ptujska okolica.
Okrajni šolski svet Ptuj. Ptuj, dne 7. februarja 1914.
Predsednik.