Gorica se pripravlja na vegetarijanski festival Kraška ohcet: Jernej s pesmijo osvojil Nežo Pogovor s slikarko Klavdijo Marušič 7 Primorski št. 198 (20.826) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS SOBOTA, 24. AVGUSTA 2013 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , Hvala za vse, za okno POLJANKA DOLHAR Boris Pahor je svojemu stoletnemu mozaiku včeraj dodal novo dragoceno ploščico. Številnim priznanjem, ki jih je bil doslej deležen, se je pridružilo še eno: naziv zaslužnega občana mesta Trst. Mesta, v katerem se je rodil in preživel večino svojega življenja, čeprav kot vsaka ljubezenska zgodba tudi ta ni bila posuta samo z vrtnicami. Bili so spori, nesporazumi, preziranje: Pahor je mesto nič kolikokrat preklel, a mu kljub vsemu ostal zvest celih sto let. In mu s svojimi romani postavil neuničljiv spomenik. Kajti literatura je trdnejša od kamna ali bakra. Trst je včeraj prvič počastil Slovenca z najvišjim občinskim odlikovanjem, ki ga je lahko deležen Tržačan. Predvsem pa se mu je zahvalil: za knjige, za resnicoljub-je, za vlogo pričevalca in svobodomiselnega človeka. In zato, »ker je živ dokaz, da smo lahko tudi v različnosti aktivni del iste skupnosti,« kot je v italijanščini in slovenščini zapisal župan Cosolini. V različnosti, ki je na primer nacionalna ali ideološka in zaradi katere imamo lahko različna gledanja, a nas danes ne bi smela več ločevati. Ob vsem tem smo mu Slovenci v Italiji lahko hvaležni tudi zato, ker je svet opozoril, da obstajamo; predvsem tisti italijanski svet, ki je sestavni del našega vsakdana, a se je predolgo delal, da nas ni. Milijonom poslušalcev (njegovo gostovanje v TV-oddaji Che tempo che fa si je ogledalo skoraj štiri milijone ljudi) že leta neutrudno ponavlja svojo življenjsko zgodbo, ki je tudi zgodba naše skupnosti. Hvala, profesor, ker ste odprli okno na naš svet. In ostali zvesti sebi in svojemu izvoru. TRST - Na Velikem trgu včeraj podelitev naziva zaslužni občan Trst se je končno oddolžil pisatelju Borisu Pahorju Roberto Cosolini: Danes sem srečen in ponosen, da sem župan TRST - Na tržaškem županstvu je včeraj potekala prisrčna slovesnost, na kateri so pisatelju Borisu Pahorju vročili občinsko priznanje - naziv zaslužnega občana. Skorajšnji sto-letnik je tako postal prvi tržaški Slovenec, ki je bil deležen te časti. Vidno zadovoljni župan Roberto Coso-lini je Borisu Pahorju izročil dva per-gamenta: enega v italijanščini, drugega v slovenščini. V svojem nagovoru je slavljenec ob zahvalah izrazil tudi želji: da bi slovenščina našla mesto v občinskem svetu in da bi žrtvam fašističnih taborišč končno postavili memorial. Pahor se je pred tem vpisal v knjigo častnih gostov. Na 4. strani Terminal: Bratuškova računa na Letto Na 3. strani V Trstu odslej več informacij o deloviščih Na 5. strani Ladja Palinuro priplula s plemenitimi cilji Na 5. strani Tržiški sindikalisti pričakujejo vročo jesen Na 10. strani Iz Gradišča zahteva po zaprtju centra CIE Na 10. strani Evergreen K Tut f o J / ;NO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih Ul. BragotlnKette,4 Bazovica (Trsa tel.+39 040 226894 mob. +30 3037141336 Pahorjevo stoletje V nedeljo, 25.8. 2013, skupna priloga /¿Primorski 9771124666007 2 Sobota, 24. avgusta 2013 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Srdit boj za zadnje ostanke Darja Kocbek / Gašpar Gašpar Mišič je v sredo odstopil z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednice levosredinske vlade Alenke Bratušek, da je lahko ostal kandidat za predsednika uprave Luke Koper, ki je eno najpomembnejših državnih podjetij. Mišič je vidni član stranke največje vladne stranke Pozitivne Slovenije (PS). Igor Maher, ki je le s petimi dnevi na položaju ministra za infrastrukturo in prostor spomladi postal minister z najkrajšim stažem do sedaj v Sloveniji, je ta teden postal namestnik predsednika nadzornega sveta državnega podjetja Elektro Slovenija (Eles). Je član vladne stranke Državljanska lista, njegova domnevna črna gradnja, zaradi katere se je moral spomladi posloviti s funkcije ministra, v Seči še stoji, ker je ministrstvo za infrastrukturo in prostor ugodilo njegovi pritožbi. Gašpar Gašpar Mišič svojega poželenja po mestu prvega človeka Luke Koper ni skrival vse od zamenjave vlade marca letos. Prav tako ne svojega prepričanja, da se čuti dovolj sposobnega za vodenje tega podjetja in da ima za to tudi kar nekaj izkušenj. Predsednici vlade Alenki Bratušek pa se je odločil ponuditi odstop z mesta državnega sekretarja v njenem kabinetu zaradi pritiskov, ki naj bi jih na njo izvajali zlasti koalicijski partnerji. To naj bi počela predvsem predsednik druge največje koalicijske stranke socialdemokratov (SD) Igor Lukšič in predsednik Državljanske liste Gregor Virant. Mišič, pred vstopom v politiko pred dvema letoma v nekaj letih obogateli obalni nepremičninski mogotec, meni, da je s svojo kandidaturo zmotil skrbno načrtovano politiko kadrovanja. Zavrača očitke, da gre v njegovem primeru za politično kadrovanje. Premierka Bratuškova je v sredo po sestanku z Mišičem, po katerem je sporočil, da bo odstopil s funkcije državnega sekretarja v njenem kabinetu, molčala. Odzvala se je šele v četrtek, potem ko ga je levosredinska vlada v razrešila s funkcije državnega sekretarja. Dejala je, da mu je predlagala, naj od kandidature odstopi, a da je odločitev njegova. Rekla je, da je popolnoma neprimerno, da kateri koli funkcionar kandidira za mesto v gospodarski družbi. Če to želi, mora prej odstopiti. Bratuškova pravi, da za Mi-šičevo željo, da bi rad odšel na čelo Luke Koper, ni vedela, čeprav so, kot rečeno, informacije o tem v javnosti krožile že več mesecev. Igor Lukšič zanika Mišičeve obtožbe, da naj bi pritiskal na Bratuško-vo. Če bo Gašpar Gašpar Mišič imenovan za predsednika uprave Luke Koper, SD ne namerava postaviti pod vprašaj svojega sodelovanja v levosre-dinski vladni koaliciji. V javnosti pa se govori, da naj bi pri kadrovanju v Luki Koper in Slovenski odškodninski družbi (Sod), med PS in SD obstajal načrt »delitve plena«. SD naj bi poskušali na čelo Luke Koper spraviti svojega kandidata Bojana Branka, ki je sedaj (začasni) predsednik uprave te družbe. Član PS Samo Lozej je že postal predsednik nadzornikov Soda. Igorja Maherja je za člana nadzornega sveta Elesa predlagal prav nadzorni svet Soda pod vodstvom Lozeja. Po poročanju časopisa Dnevnik je Sod Ma-herja uvrstil na seznam kandidatov za nadzornike Elesa, čeprav njegove kandidature zaradi neizpolnjevanja pogojev akreditacijska komisija menda ni potrdila. Njeni člani naj bi sejo na zahtevo Aleksandra Mervarja, ki je takrat predsedoval nadzornikom Soda, celo pono- vili, ker da je prišlo do kršitev postopka, a tudi v drugo Maher naj ne bi dobil potrditve kandidature. Mervar naj bi enako kot Maher sodil v krog ljudi Državljanske liste. Ta stranka pa naj bi skušala za vsako ceno spraviti svoje ljudi na položaje predvsem v energetiki, kjer ima apetite tudi Pozitivna Slovenija. S področja energetike je v tem tednu nove nadzornike na predlog nadzornikov Soda dobilo tudi državno podjetje Gen Energija, ki upravlja slovensko polovico Jedrske elektrarne Krško. Časopis Finance je poročal, da bi utegnila biti namestnik predsednika nadzornega sveta Daniel Levičar, ki je direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, in Roman Dobnikar, ki je član nadzornega sveta Soda in direktor Petrola Maloprodaje Slovenije, v navzkrižju interesov. Nadzorni svet Soda pa ugotavlja, da nasprotje interesov »po jakosti in vsebini ni takšno, da bi oviralo neodvisno delovanje kandidata«. Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je za časopis Dnevnik dejal, da bi bilo imenovanje Ga-šparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper še en dokaz, kakšen divji zahod v Sloveniji vlada na področju kadrovanja. Enako je nedvomno mogoče reči tudi za imenovanje novih nadzornikov Elesa in Gen Energije ter še za marsikatero drugo imenovanje v preteklih mesecih. In čeprav bi se komu nemara zdelo, da bi slovenska politična elita končno le morala spoznati, da so dolga leta političnega kadrovskega meše-tarjenja skorajda ugonobila državne banke in podjetja, se je težko znebiti občutka, da je spopad strankarsko sponzoriranih klientelističnih omrežij za ostanke še bolj srdit, kot je bil pred leti boj za dobrote na obilno obloženi mizi. EDINOST TA TEDEN Položaj na avstrijski državni železnici je še vedno kritično, predvsem zaradi "namernega" pomanjkanja uradnikov, ki bi govorili v slovenskem jeziku. "Nevzdržljive razmere so zavladale v zadnjem času skoraj po vsej progi državne železnice, kolikor je teče po slovenskih tleh. V področju tržaškega ravnateljstva državne železnice so razmere čim dalje tem nez-nosnejše. V tistih slovenskih krajih nameščajo uradnike in uslužbence, ki nimajo niti pojma o jeziku prebivalstva, s katerim prihajajo v svoji službi v dotiko, domačine odrivajo, a na njihova mesta nameščajo bog-zna odkod vse importirane Nemce. Govorili smo in pisali o tej stvari že toliko, da bi nam že v resnici moralo presedati, toda molčati ne moremo, ne smemo in tudi nočemo, kajti slučaji kršenja naših ustavno - zajamčenih pravic se pojavljajo čim dalje tem pogosteje, in naš molk bi pomenjal, da morda celo odobrujemo to sistematično zatiranje Slovenstva. PRED 100 LETI Še huje nego v področju tržaškega, pa so razmere v področju beljaškega ravnateljstva državnih železnic. Od karavanškega predora pa tja do Celovca teče državna železnica po slovenskih tleh. Na kolodvorih v Podrožčici, v Podgorju, Bistrici, Št. Janžu, Svetni vasi, Žihpoljah in Kotmarivasi so napisi dvojezični in šele zadnja postaja pred Celovcem — ima samo nemški napis. Železniška uprava je torej že s temi dvojezičnimi napisi priznala slovenski značaj ozemlja, po katerem teče železniška proga, a vzlic temu bi bilo treba z lučjo ob belem dnevu iskati na vsej tej progi, zlasti pa na postajah, železniškega nameščenca, ki bi znal slovenski. Kako se potem godi slovenskim potnikom na tej progi, je pač lahko umevno. Aretiran sicer še ni bil menda nihče zato, ker je zahteval vožnji listek v slovenskem jeziku, kakor se je že večkrat zgodilo v Celovcu, toda napraviti pa mora pravi križev pot, preden pride do listka." TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . II I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 III 11 li . .1 PRED 50 LETI Trst je tokrat obiskal znaneniti komorni moški zbor iz Celja. »Nastop v tržaškem Avditoriju je bil pravo doživetje za tržaško občinstvo. Že dolgo nismo poslušali takega ubranega petja, kot so nam ga podali pevci iz Celja. Burno ploskanje ni hotelo ponehati in pevci so bili primorani zapeti še nekaj pesmi, ker občinstvo ni hotelo iz dvorane. Dvorana je bila polna in Slovenska prosvetna zveza je s to prireditvijo popolnoma ustregla vsem tistim, ki radi poslušajo zborovsko petje, čeprav sedanji čas ni ravno pripraven za take prireditve. Celjski zbor je svojo pot nadaljeval v Arezzo, kjer bo nastopil na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov. Celjski komorni moški zbor je ponudil bogat repertoar. V prvi del sporeda je vključil polifonske skladbe Jakoba Gallusa, Josquina des Presa, Palestrine, Aretina in Do-natija ter podal omenjene pesmi z dovršeno glasbeno -umetniško tehniko. Najbolj je seveda ugajal drugi del sporeda, v katerega je pevovodja prof. Egon Kunej vključil skladbe slovenskih skladateljev Adamiča, Marolta, Simo-nitija, Mirka in Finka, Kernjakovo »Mojcej, le vzemi m'ne« pa je moral zbor na splošno željo ponoviti. Odličen je bil tudi tretji del sporeda. Zbor nam je namreč zapel nekaj umetnin iz mednarodne zakladnice glasbene literature: od Mozarta, Bartoka, Svešnikova, Galla do črnskih duhovnih pesmi, Berdoviča in Simonitija dalmatinsko narodno » A ca«. Na koncu ni hotelo biti konca ploskanju. Navdušenje občinstva je bilo na višku. Na splošno željo je moral zbor zapeti še tri pesmi, med katerimi tudi makedonsko narodno »Bolen mi leži. Glasovno in tehnično ubrano petje te makedonske narodne nas je v trenutku prevzelo in misli so nam poletele v razdejano mesto, v prestolnico Makedonije, saj je žrtvam strašnega potresa namenjen čisti dobiček tega izrednega koncerta. Res pravi umetniški užitek so nam ponudili pevci iz Celja. Njihov koncert nam bo še dolgo ostal v spominu.« SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Med dobrim in zlom V sodobni družbi je vzgoja za vrednote naporna. Staršem je ta naloga otežena, saj je očitno, da sodobna družba sledi bolj gospodarskim zakonom kot pa moralnim pravilom. Tako se mnogi upravičeno sprašujejo, kako naj po svojih močeh delujejo proti tej povsem potrošniški usmerjenosti, saj je že pri zelo majhnih otrocih očitno, da na nek instinktiven način zasledujejo cilje potrošniške družbe. Starši so tudi v škripcih, ker so zaradi svojih delovnih urnikov, celodnevnega pouka in drugih varstvenih ukrepov manj časa v družbi svojih otrok, da bi jim sproti posredovali tisto, kar je zanje vrednota. Zagotovo so pomemben prenosnik vrednot in norm obnašanja knjige. Pa tudi iz diskusijskih srečanj lahko veliko izvemo. Pomemben vir so pravljice, ki ne opisujejo le golega dogajanja, pač pa posredujejo svoje sporočilo o življenjskih vprašanjih, o zaupanju vase in sožitju. Pravljice na raznolike očarljive načine pošiljajo otrokom, njim razumljiva moralna sporočila, ki jih otroci pri sebi razvrstijo. Tudi druge dobre otroške knjige imajo namen pomagati pri reševanju osnovnih človeških konfliktov. Otrok lahko iz njih spozna da se nekaj da narediti tako ali pa drugače in lahko najde pravo rešitev za svoj problem. Kako naj se obnaša ob všolanju, kaj naj stori, ko drugi otroci zasmehujejo svojega vrstnika ipd. Danes kraljuje po domovih televizor, ki je odvzel knjigam pomembno mesto. Sodobni izvedenci za možganski razvoj, ki poudarjajo, da so emoci-je najpomembnejše pozitivne spremljevalke za navzemanje spoznanj in učenje, svarijo pred televizijo, češ da ni spodbudna za navzemanje znanja, ker ne pride do interakcije z otrokom in se ne stkejo vezi. Televizija in računalnik pa nedvomno vplivata na otrokov sistem vrednot: pozitivno ali negativno. Junaki številnih filmov so npr. postali otrokom in mladostnikom vzorniki, ki jih je treba posnemati. Vendar ali so vredni posnemanja v vsakem primeru? Število prodanih računalniških iger se je strmo povzpelo. Nekateri se zaklinjajo, da so mnoge računalniške igre, zlasti tiste, ki izboljšujejo sposobnost koncentracije, učne sposobnosti in reaktivne čase, pozitivne. Nasprotno pa drugi raziskovalci svarijo, da zlasti igre, ki vključujejo orožje, stopnjujejo navajanje na nasilje tudi v resničnem življenju. Kaj storiti? Starši morajo sami poiskati rešitev, glede na značilnosti otroka, in z njim vzdrževati dialog. Pomembno je zlasti, da ob neželeni igri ponudijo otroku sprejemljivo pozitivnejšo alternativo. To ni vedno lahko, saj so zlasti mladoletniki pod velikim medijskim vplivom in pod vplivom mnenja svojih prijateljev, ker na svoje starše gledajo kot na zaostale osebe. Katere medije in koliko časa jih mladoletniki poslušajo in s katerimi prijatelji se družijo, je odvisno tudi od izkušenj, ki so si jih pred tem nabrali doma. Kako so se s temi stvarmi spopadali nekoč, lahko vsak spozna npr. v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, kjer so obiskovalcem na razpolago muzejske učne ure - učne ure naših babic in dedkov. Sodobni otroci lahko neposredno sodelujejo v lesenih klopeh pri načinu, kako so se nekoč otroci učili brati, pisati in računati. Takrat še ni bilo samostojnega skupinskega dela v razredu, kakor tudi ne možnosti, da bi otrok izrazil svoje mnenje v razpravi. V tistih lesenih klopeh tudi nisi mogel igrati med poukom na svoj game-boy, nisi smel klepetati, le lepo mirno sedeti in poslušati, saj sta za red skrbela strogi učitelj ali učiteljica, ki so ju otroci spoštovali. To so bili časi, ko ljudje niso toliko govorili o vrednotah, pač pa so vrednote živeli. Vsem je bilo čisto jasno, kaj je prav in kaj se ne spodobi. Danes so pogledi na življenje in življenjska prepričanja zelo raznoliki. Kaj je prav in kaj narobe, je pri ljudeh zelo različno. Ni rečeno, da je danes slabše, vsekakor pa je popolnoma drugačno. Sodobni človek je bolj svoboden, hkrati pa mu je svet čedalje bolj nepregleden in neobvladljiv, medsebojni človeški odnosi pa čedalje bolj zapleteni. Mnogi si zopet želijo skupnih vrednot, ki bi človeštvo povezovale. Otroke naj bi že vrtec in šola usmerjala proti splošnim vrednotam. Nekateri strokovnjaki za razvojno psihologijo menijo, da lahko sposobnost moralnega čutenja pridobimo z osebnim razvojem, nekako tako kot se dogaja z govorom. Za razvoj govora otrok potrebuje spodbudo, prav tako za moralno čutenje. Prav zaradi tega so razlike v moralnem čutenju otrok lahko zelo velike. Odvisno pa je tudi od otrokovega temperamenta, od sposobnosti, da se laže ali teže navze-ma moralnih vsebin in od posredovanja staršev. Če je vez med starši in otrokom pristna, potem je tudi trdna. Težave pri skrbi za novorojenčka in dojenčka, npr. pogoste zamenjave osebe, ki za dojenčka skrbi v prvi vrsti, lahko zelo negativno vplivajo na otrokov moralni razvoj. Na vse te dejavnike je treba gledati skupaj, saj vsi pripomorejo k temu, kako bo otrok gledal na dobro in slabo, pravilno in zgrešeno. Na to v prvi vrsti vplivajo starši, pa tudi širša družina, šola, mediji, preživljanje prostega časa in še marsikaj drugega. Razvojni psiholog dr. Tobias Krettenauer s kanadske univerze Laurier, ki se na splošno zanima za medsebojno vplivanje kognitivnega, čustvenega in osebnostnega razvoja v odnosu do moralnega obnašanja in moralnega zavedanja, meni, da se morala v otroku kaj kmalu razvije in sicer v času od četrtega do petega leta starosti, ko otrok že dobro lahko razlikuje enostavne medsebojne dogovore (človek ne govori s polnimi usti), od družinskih (po zajtrku si vsi umijemo zobe) in moralnih (drugih ne smemo udariti). Vendar pa se razvoj motivacije, zakaj naj se otrok drži moralnih pravil, odvija počasneje. Razkol med spoznanjem moralnih pravil in sposobnostjo, da se otrok po njih ravna, se vleče kar nekaj let. Pravzaprav je to življenjski proces. Če že ne prej, se vsakemu odraslemu, ko postane oče ali mati zgodi, da še enkrat preveri in po potrebi spremeni svoje moralno obnašanje. Takrat se človek namreč zamisli v to, kar sam dela in kako se obnaša in se vpraša, kaj je resnično pomembno in katere vrednote naj poseduje svojemu otroku. Kaj so pravzaprav vrednote? Samo svoboda, enakopravnost in bratstvo ali tudi točnost, red in osebna disciplina? Znani danski družinski terapevt Jesper Juul pravi, da ni dokazov, da bi določene vrednote bile za družino pomembnejše kot druge, bistveno pa je, da imajo odrasli člani družine svoje vrednote, v katere verjamejo in za katere se potegujejo. V sodobni družbi ni več pomembno otroka učiti, naj se drži določenih družbenih konvencij, pač pa otroku posredovati zavest, da obstajajo nekatere individualne in družbene vrednote, ki se jih splača upoštevati. Vzgajati za vrednote pomeni torej otroka usmerjati in ga hkrati spremljati na poti odraščanja in vključevanja v družbo. Izhodišče za tako usmerjanje pa je vsakdanjik s svojim spornim dogajanjem in namesto plaza besed primerno obnašanje staršev in odraslih. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 24. avgusta 2013 3 FURLANIJA - Napoved predsednice Debore Serracchiani V Palmanovi snujejo deželni muzej odporniškega gibanja VIDEM - V vojašnici Piave v Palmanovi bo Dežela Furlanija-Julij-ska krajina uredila muzej odporniškega gibanja. S predlogom predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani soglaša domači župan Francesco Martines, ki si je skupaj s predsednico ogledal prostore vojašnice. Po uradnih podatkih so fašisti, ki so sodelovali z nacisti, v Palmanovi zaprli in mučili okoli sedemsto žensk in moških, od katerih se jih 465 ni več vrnilo domov. Žrtve so bili partizani in civilisti, njihovi rablji pa so bili pripadniki fašističnih kolaboracionisti-čnih edinic Borsatti in Ruggiero, ki sta dejansko »upravljali« vojašnico. Med žrtvami je bil tudi partizanski poveljnik Silvio Marcuzzi (partizansko ime Montes), vodja antifašistične organizacije Intendenza Montes, ki je v južni Furlaniji oskrbovala partizane in antifašiste. Bodoči muzej si je s predsednico Dežele in županom Martinesom ogledala tudi zgodovinarka Irene Bolzon, ki je napisala knjigo o mučilnici v vojašnici Piave ter opisala tudi medvojne procese. Serracchiani-jeva je izrazila prepričanje, da bo muzej z izrazito didaktičnimi nameni upošteval tudi zgodovino sosednjih fašističnih taborišč v Gonarsu in Viscu. Tassin: Boj za taborišče Visco se nadaljuje Združenje Terre sul confine (Ozemlja na meji), ki si prizadeva za ovrednotenje nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu v južni Furlani-ji, podpira zamisel za deželni muzej odporništva, ki ga načrtujejo v Pal-manovi. Predsednik združenja Fer-ruccio Tassin pozdravlja napoved, da bo bodoči muzej predstavil tudi Visco in sosednji Gonars. Omenjeni taborišči morata vsekakor ohraniti svoj mednarodni značaj, opozarja Tassin, ki napoveduje nove pobude za ovrednotenje Visca, kjer je - kot znano - območje nekdanjega taborišča v zelo slabem stanju. Med zadnjimi, ki so podprli ohranitev zgodovinskega spomina v Viscu, je priznani kantavtor in gledališčnik Moni Ovadia. Tassini je zelo ponosen, da je v odboru za Visco od vsega začetka tudi pisatelj Boris Pahor, eden od pobudnikov apela predsedniku republike Giorgiu Napolitanu za »rešitev« tega taborišča. Deželna uprava predsednika Renza Tonda ni naredila čisto nič za ohranitev ter ovrednotenje Visca (k temu jo je večkrat zaman spodbudil deželni svetnik Igor Gabrovec), zato združenje Terre sul confine upa, da bo kaj več v to smer sedaj naredila nova deželna vlada. Slednja lahko tudi vpliva na domačo občinsko upravo, da vsaj delno opusti gradbene in druge načrte na območju nekdanjega taborišča. Zgoraj Ferruccio Tassin in desno župan Palmanove Francesco Martines skupaj s predsednico Dežele Deboro Serracchiani GRADEC - Srečanje predsednikov vlad Slovenije, Avstrije in Hrvaške Bratuškova računa na dogovor z Letto o plinskih terminalih GRADEC - Slovenska premierka Alenka Bratušek, avstrijski kancler Werner Faymann in njun hrvaški kolega Zoran Milanovic so se včeraj v Gradcu zavzeli za skupen boj proti brezposelnosti, za gospodarsko rast in za demokratično Evropo. Kot je povedala Bratuškova, sta z Milanovicem dobila kar nekaj konkretnih nasvetov od kolega Faymanna. »Gre za prijateljske države, ki imajo skupne interese tako v regiji, kot Evropski uniji in širšem mednarodnem prostoru,« je na skupni novinarski konferenci po delovnem srečanju v graškem deželnem dvorcu povedala Bratuškova. Faymann je izpostavil, da so se med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško razvile zelo močne gospodarske in kulturne vezi, Milanovic pa je dodal še, da imajo vse tri države okoli 15 milijonov prebivalcev in morajo že zato tesneje sodelovati v regiji. Bratuškova je na novinarsko vprašanje še pojasnila, da je oba kolega seznanila tudi glede problema plinskega terminala, ki ga načrtuje Italija v Žavljah pri Trstu. »Osebno sem trdno prepričana, da bova z italijanskim kolegom Enricom Letto uspela najti rešitev in da bo ta problem rešen znotraj dveh držav in da drugim državam ne bo treba pomagati oz. posegati,« je dejala premierka. Dodala je, da bi se o tej problematiko z Letto več lahko pogovorila že v začetku septembra. Italijanski premier namreč prihaja na Blejski strateški forum 2. septembra. Letta in Bratuškova naj bi se sicer 12. in 13. septembra v Benetkah sestala še skupaj z Milanovi-cem. (STA) Krašovec krivde v zadevi Betnava ne priznava CELJE - Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki je v zadevi Betnava osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU, na včerajšnji obravnavi krivde ponovno ni priznal. Dejal je, da je zavezan resnici in napeljevanja h kaznivemu dejanju ni storil. V nadaljevanju sojenja bo tako Krašovec z zagovorom skušal dokazati, da ni kriv. Tožilec Krašovcu očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in na svojega pomočnika Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Če bo spoznan za krivega pa Kra-šovcu, ki ga je Cerkev kazensko premestila v benediktinski samostan Šentpavel v Avstriji, grozi do osem let zapora. METNIFOTOUTRIP '1 NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Pošljite svoj posnetek na naš [■] dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). »Primorski prihaja po morju...« jure kufersin TIPANA - Danes Predstavitev dvojne zgoščenke o Plestiščih BENEČIJA - Pri stari šoli v Plestiščih bodo danes ob 16. uri predstavili dvojno zgoščenko z naslovom Plestišča, ke smo poznali -Platischis da non dimenticare. Dvojna zgoščenka - prva je posvečena ljudskemu petju, druga pripovedim in pričevanjem - predstavlja živo pričevanje vasi Plestišča v občini Tipana. Če upoštevamo vse, kar je še danes mogoče slišati oziroma razvidno iz starejših raziskav, so Ple-stišča glede slovenske kulture ob Te-ru in zgornjem delu Nadiže tista vas, v kateri se je vsaj od konca 19. stoletja najbolj razvila tradicija ljudskih pesmi in pripovedi. Prva zgoščenka vsebuje skupno 42 posnetkov raznih pesmi,na drugi pa je šest skupin besedil, pripovedi in pričevanj v slovenščini, ki so pogosto šaljivega značaja. Delo je uredil Elio Berra, izdalo Kulturno društvo in zbor Naše vasi iz Tipane ob sodelovanju ZSKD in KD Ivan Trinko. V Bohinju zahtevajo odstrel medveda BOHINJ - V Bohinj se je vrnil medved, zato se ljudje bojijo, da bi se lahko njim ali njihovim živalim na poti v gozd ali gore kaj zgodilo. Bohinjski župan Franc Kramar je zato na Agencijo RS za okolje (Arso) danes naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda, so sporočili iz občine. Lovci so videli sledi šape, široke 15 centimetrov. Vsi znaki kažejo, da gre za odraslega medveda, težkega od 150 do 200 kilogramov. Ta mesec je znova lovil in tudi ubil telico. A škoda, ki jo je s tem povzročil, je bistveno večja, opozarja Kramar. Živali, ki jih podi po planini, so namreč prestrašene, vznemirjene in bežijo v dolino. Lastniki živali tako izgubljajo dragoceni čas z iskanjem in vračanjem živali. Doslej so za to porabili več kot sto ur, je navedel župan. Na območju Bohinja je omenjeni medved prisoten že nekaj let. Škodni primeri se ponavljajo, lani pa je poleg petih govedi ubil tudi žrebička. Odločba o odstrelu, ki je bila izdana za lansko leto, ni bila realizirana zaradi prekratkega roka za odstrel. Kramar je zato na Arso včeraj naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda. 1 0 Sobota, 24. avgusta 2013 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Župan Cosolini odlikoval tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »Samo z obsodbo in priznanjem lahko premostimo nekdanje delitve« Utrinki z včerajšnje slovesnosti v dvorani tržaškega občinskega sveta kroma »Za izjemne mednarodno priznane literarne zasluge, ki izpričujejo svetlo željo po iskanju resnice, neodvisno od ideologij in uklanjanja politiki, in ker je živ dokaz, da smo lahko tudi v različnosti aktivni del iste skupnosti.« S to utemeljitvijo ter »iskreno vznemirjenostjo in hvaležnostjo« je tržaški župan Roberto Cosolini včeraj »v imenu celega mesta« podelil naziv zaslužnega občana pisatelju Borisu Pahorju. Besedilo, ki je bilo v italijanščini in slovenščini natisnjeno na dveh pergamentih, sta prebrala župan in tolmačica. Občinski odborniki in (predvsem večinski) svetniki, predstavniki političnega, verskega in vojaškega življenja, Pahorjevi prijatelji in bralci so zaslužnega občana nagradili s stoječim ploskanjem. Med njimi je bil tudi zastopnik slovenske vlade - podtajnik na slovenskem kulturnem ministrstvu Aleš Črnič. Včerajšnja prisrčna slovesnost (po naključju je potekala ravno na evropski dan žrtev vseh totalitarizmov) je predstavljala najlepši epilog zgodbi, ki se je začela leta 2009 in bi se lahko zelo klavrno končala. Pred štirimi leti je njen uvod začel pisati takratni župan Roberto Dipiazza, ki je izrazil željo, da bi pisatelju, ki se je rodil v Trstu 26. avgusta 1913, podelil naziv zaslužnega občana. Zapletlo se je, ko mu je Pahor sporočil, da priznanja ne bo mogel sprejeti, če v utemeljitvi ne bo omenjen fašizem. S podelitvijo ni bilo nič. »V veliko zadoščenje mi je, da lahko danes zaključim postopek, ki ga je prekinil neupravičen odpor,« je včeraj dejal Cosolini. »Odpor, ki ni več sprejemljiv, saj lahko samo z obsodbo in priznanjem odgovornosti končno pustimo za sabo nekdanje delitve.« Župan je svoj nagovor (po prisrčnem uvodnem pozdravu podpredsednika občinskega sveta Alessandra Car-mija, ki je nadomeščal odsotnega predsednika Furlaniča) začel z »dober dan, dragi profesor Pahor« in v isti sapi dejal, da ga prevevata »prijateljstvo in neskončno spoštovanje do človeka in pisatelja«. Ni se zaustavljal pri njegovem življenju in delu, »saj ju vsi dobro poznamo,« in izpostavil nekatera dejstva, s katerimi je občinska uprava utemeljila podelitev naziva zaslužni občan. Na primer zato, ker gre za enega največjih literarnih interpretov 20. stoletja, ki je v svojih delih spregovoril o njegovih največjih tragedijah, v prvi vrsti fašizmu in nacizmu, a diktatur nikoli enačil z narodi. Cosolini je ob nekaterih osebnih spominih na vitalnost in pokončnost slavljenca tudi najavil, da bo njegova uprava septembra na Velikem trgu odkrila spominsko ploščo ob 75-letnici razglasitve rasnih zakonov. »Zavedam se, da je pisatelj prejemnik pomembnejših priznanj, zato pa naj bo občinsko priznanje predvsem dokaz spoštovanja in naklonjenosti celotne mestne skupnosti do enega tistih "velikih starcev", ki nam jih je ponudila zgodovina in jih še kako potrebujemo.« Boris Pahor je tudi nekaj dni pred svojim stotim rojstnim dnevom nastopil tako, kot zna: odločno, iskreno, brez slepomišenja. Županu in mestu se je zahvalil za priznanje tudi v imenu slovenske skupnosti, ki je z italijansko živela v prijateljstvu in harmoniji, dokler ju niso ločile hudobne sile. Priznal je, da bi se moral zahvaliti številnim osebam in imensko imenoval le nekatere. V prvi vrsti dva tržaška škofa: Pie-tra Bonoma, ki je v 16. stoletju odločilno vplival na bodočega očeta slovenske knjige Primoža Trubarja, in Luigija Fogarja, ki je iz spoštovanja do slovenskega jezika izgubil škofovsko palico; »vanj sem bil v mladih letih zaljubljen in mi je vse življenje bil za zgled«. Zahvalil se je tudi Scipiu Slata-perju, ki je v italijanskih revijah pisal o Slo- MODRI SALON - Pred slovesnostjo Pahorjevo posvetilo v knjigo častnih gostov vencih, »ki so vedno živeli v naši bližini in sedaj prihajajo na površje«, predvsem pa pokojni ženi Radi Premrl, brez katere ne bi med drugim 24 let izdajal revije Zaliv, prijatelju Evgenu Bavčarju in novinarju Alessandru Mezzeni Loni, ki je kulturnim stranem dnevnika Il Piccolo dal evropsko širino in odločilno vplival na rimsko založbo Fazi, da je ta leta 2008 ponatisnila Ne-kropolo. »Če so prodali 150.000 izvodov, je tudi njegova zasluga.« Pahor je pred koncem izrazil tudi dve želji. Da bi se Cosolini zapisal v zgodovino kot župan, ki je dal slovenščini tisti ugled, ki ga že uživa na Deželi in Pokrajini: občinskim izvoljenim predstavnikom naj torej omogoči rabo slovenskega jezika. Župana pa je tudi prosil, naj podpre njegova prizadevanja za počastitev spomina na umrle v fašističnih taboriščih, v prvi vrsti v furlanskem Viscu in na otoku Rabu. Župan mu je obljubil pomoč. Danes je eden tistih dni, ko sem ponosen in srečen, da sem tržaški župan, je ob koncu slovesnosti dejal Cosolini. Včeraj je bil eden tistih dni, ko je bil najbrž marsikateri Tržačan ponosen in srečen, da ima takega župana ... in novega zaslužnega someščana z imenom Boris Pahor. Poljanka Dolhar Čestitke Igorja Švaba in Demokratske stranke Ob podelitvi naziva zaslužni občan Borisu Pahorju čestita tudi svetniška skupina Demokratske stranke. Kot je v tiskovnem sporočilu zapisal njen predstavnik iz vrst Slovenske skupnosti Igor Švab, je to pomemben dogodek za celotno slovensko narodno skupnost, saj je Boris Pahor prvi zamejski Slovenec, ki je deležen te časti. Tudi rodni Trst se mu tako klanja ob skorajšnjem visokem življenjskem jubileju, kar potrjuje njegovo veliko vlogo na kulturnem in posebno literarnem področju. Pred vstopom v dvorano občinskega sveta, kjer so ga prisotni sprejeli stoje in z bučnim ploskanjem, se je Boris Pahor mudil v modrem salonu. Pred vročitvijo občinskega priznanja se je namreč podpisal tudi v mestno knjigo častnih gostov. Ob prisotnosti številnih fotografov in snemalcev ter pod budnim pogledom župana Roberta Cosolinija in slovenskega odbornika Edija Kravsa, je v veliko in debelo knjigo zapisal, da je počaščen, ker je občan mesta Trieste, ki mu je zelo drago in se mu pravi tudi Trst. Ter pripisal: grazie -hvala! (pd) / TRST Sobota, 24. avgusta 2013 5 OBČINA TRST - V mestu se nadaljuje obnavljanje plinskega omrežja Več informacij o deloviščih, Sv. Jakob dolgo »razkopan« Podjetje AcegasAps že dolgo obnavlja tržaško plinsko omrežje, kar povzroča domačinom občasne težave. Na osnovi sklepa državne agencije za plin in električno energijo (sklep št. 120 iz leta 2008) je treba iz varnostnih razlogov zamenjati železno plinsko napeljavo s spoji iz konoplje, svinca ter nezaščitenega jekla. Zdaj je na vrsti Sv. Jakob - spodnji del Ulice Molino a Vento (od Trga Garibaldi do Ulice del Rivo) bo v septembru in oktobru v glavnem zaprt za promet. Vodstvo podjetja pa je včeraj s tržaškim županom in njegovimi odborniki predstavilo novost, ki bo morda omilila stranske učinke pogostih (a potrebnih) del na plinskem omrežju. Na spletni strani AcegasAps bo od prihodnjega petka dostopna aplikacija Info/Cantieri z vsemi informacijami o deloviščih ter povezanih prometnih omejitvah v prihodnjih mesecih. Na Ulici Molino a Vento in stranskih ulicah (ulice Co-lombi, Vespucci, Concordia, Industria, Guardia, Diacono, Giuliani, del Rivo, Caprin, Pozzo ter Trg Puecher) bodo zamenjali zajeten del plinske napeljave, dela se bodo začela v ponedeljek, 2. septembra, in predvidoma trajala dva meseca - do konca oktobra, če bodo vremenske razmere kolikor toliko ugodne. Potekala bodo v treh fazah. Prvih 10 dni (med nameščanjem začasne napeljave) bo promet na odsek med ulicama del Bosco in del Rivo enosmeren, mogoča bo samo vožnja navzdol proti Trgu Garibaldi. Ulici Castaldi in Caprin bosta vseskozi (do konca del) zaprti za promet do Trga Puecher, ponekod bo tudi prepovedano parkirati. Avtobusi št. 33, 37, 48 in C bodo vozili od Trga Stare mitnice po Ul. Carducci, Trgu Goldoni, predoru Sandrinelli, Trgu Sansovino, Istrski ulici in Trgu Pestalozzi ter naprej po Ul. Molino a Vento. V drugi fazi (odstranitev stare napeljave), ki naj bi trajala nadaljnjih 10 dni, bo začetek Ul. Molino a Vento do Ul. del Rivo povsem zaprt za promet, v tretji (nameščanje nove napeljave) prav tako. Ulica del Rivo bo spet odprta za promet, na Ul. della Guardia pa bo promet potekal enosmerno proti Ul. del Bosco. Omenjeni avtobusi bodo v drugi in tretji fazi vozili po alternativni progi - s Trga Pestalozzi na Istrsko ulico, Trg Spodnji del Ulice Molino a Vento bo zaradi del dalj časa zaprt kroma Sansovino, Ul. Bosco in Trg Garibaldi, v obratni smeri pa skozi Predor Sandrinelli na Trg Sansovino, Istrsko ulico in Trg Pestalozzi do Ul. Molino a Vento. Župan Roberto Cosolini je povedal, da je ta načrt zahteven, v teh primerih pa je potrebna primerna in pravočasna informacija, da bodo težave omejene. »V preteklosti ni bilo tako, mi hočemo okrepiti sodelovanje med občinsko upravo, podjetjem AcegasAps in občani,« je dejal. Odbornica za promet Elena Marchigiani je poudarila, da je občina s podjetjem Trieste Trasporti in Pokrajino Trst našla primerne rešitve za zagotovitev avtobusnih povezav, odbornik za razvoj Edi Kraus pa je priporočil vodstvu Ace- gasAps, naj bodo dela čim hitrejša, saj imajo trgovci in upravitelji javnih lokalov od tovrstnih del škodo. Z županom in predstavniki AcegasAps pa se je po drugi strani strinjal, da obnova plinskega omrežja prinaša delo podjetjem, kar je za te čase pomembno. Generalni direktor AcegasAps Roberto Gasparetto je izjavil, da je odpiranje delovišč prav zaradi tega nekaj pozitivnega, upravljati pa jih je treba pametno. Da bodo negativne posledice čim manjše in da se bodo domačini in trgovci lahko pravočasno organizirali, ponuja podjetje novo aplikacijo Info/Cantieri z zemljevidom ter informacijami o prometu, trajanju del in občinskih uredbah. (af) Opčine: nočni tatovi izkoristili odprto okno Prijatelji tuje lastnine so se preteklo noč pretihotapili v stanovanje na Opčinah na Mandriji (Ul. S. Fosca) ter ukradli torbico z zlatnino in okoli pet tisoč evrov gotovine. Izkoristili so odsotnost lastnikov stanovanja, v katerega so - tako ugiba policija - vdrli preko odprtega okna. Albanec iz Slovenije v tržaški zapor Italijanska policija je na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih prevzela od slovenskih kolegov 28-letnega albanskega državljana B.V., ki ga v Italiji čaka zapor. Moškega, ki ga obtožujejo sodelovanja v kriminalni združbi, je iskala policija v Padovi. Trenutno je v tržaškem zaporu, v kratkem ga bodo premestili v Padovo. Romun ponaredil dokumente vozila Policisti so zasačili 25-letnega Romuna, ki je ponaredil dokumente svojega avta, vključno z njegovo registracijo. Čakata ga kazenska ovadba in globa. Kraja v trgovskem centru Montedoro Policisti so kazensko ovadili tri mladeniče iz naše pokrajine, ki so kradli v trgovskem centru Monte-doro v miljski občini. Kradli so v trgovinah Decathlon in H-M, ukradeno blago so nato vrnili. POMOL BERSAGLIERI - Danes ob 10. uri vaje za reševanje iz vode s psi Ladja Palinuro za urjenje • • v v« - m m • mornarjev in zaščito okolja Od včeraj je na pomolu Bersaglie-ri ob Pomorski postaji privezan lep tri-jamborni škuner Palinuro, ki ga italijanska mornarica uporablja za urjenje gojencev podčastniške šole v Tarantu. Na ladji, ki so jo leta 1934 zgradili v Franciji (z imenom Commandant Louis Richard je bila namenjena ribolovu v morju vzhodno od kanadske Nove Fund-landije, leta 1950 pa jo je odkupila in prekrstila italijanska mornarica), se tačas vrstijo tudi druge dejavnosti, v katere so med drugim vpleteni okoljevarstveniki in znanstveniki. Palinur je bil Enejev krmar, ki ga je v Vergilijevi Eneidi uspaval bog sanj Morfej. Ladja je odplula iz Taranta 29. julija, ustavila se je že v Crotoneju (Kala-brija), Kotorju (Črna gora) in Ortoni (Abruci), v Trstu pa bo do torka, ko bo nadaljevala pot proti Benetkam. »Naše potovanje ima izobraževalne, diplomatske, informativne in znanstvene namene. Mislim, da je za štiridnevni postanek v Trstu to kar dovolj. Tržačane vabimo da ogled ladje,« je včeraj dejal kapitan Mauro Panarello. Na krov je mogoče stopiti danes med 15. in 19. ter med 21. in 23. uro, jutri prav tako, v ponedeljek pa samo med 17. in 19. uro. Danes od 10. do 12. ure pa bo v vodah ob Pomorski postaji poseben spektakel, glavni igralci bodo izurjeni psi. Pasma novofundlan-dec izhaja ravno s kanadskega otoka, kjer so ribiči uporabljali pse za lov na pole-novke ter za reševanje ljudi iz vode. Danes se bo zgodba ponovila, s posadko ladje Palinuro bodo vaje reševanja izvajali prostovoljci skupine SICS (Squadra italiana cani Salvataggio), ki so poleti s 300 psi dejavni na številnih plažah po Itali- ji. Osrednji akterji pa bodo novofund-landec Al, labradorka Pia, leonberžan Blu ter štirimesečni zlati prinašalec Sar. Na krovu Palinura je organizacija WWF skupaj z Miramarskim morskim parkom v okviru kampanje »Il mare de-ve vivere« (Morje mora živeti) uredila razstavo o zaščiti morskih želv, 35 let po prvi tovrstni kampanji v bran rumeno-nogega galeba, kirnje in drugih ogroženih vrst z ladjo Vespucci. Pri WWF trdijo, da je ozaveščanje eno temeljnih sredstev za spodbujanje zaščite okolja, sami se že vsa ta leta borijo proti onesnaže- vanju morja in divji pozidavi obal ter za odgovornejši turizem. To pa ni vse. Posadka Palinura sodeluje tudi z raziskovalci inštituta za oceanografijo in geofiziko OGS. Med plovbo od Taranta do Trsta so vsakodnevno nabirali vzorce morske vode, ki jih bodo tržaški raziskovalci analizirali. Cilj je sestaviti z zbranimi informacijami zemljevid prisotnosti toksičnih mikro alg, ki zastrupljajo školjke in zaradi katerih morajo gojitelji za več mesecev prekiniti gojenje in prodajo teh mehkužcev. (af) Treu tudi uradno tržaški odbornik Roberto Treu je od včeraj tudi uradno novi občinski odbornik v mestni upravi župana Roberta Cosolinija. Nekdanji sindikalist CGIL, ki pripada Demokratski stranki, bo odgovoren za vprašanja osebja. Zaradi nekaterih osebnih obveznosti bo novi odbornik uradno prevzel funkcijo šele v prvi polovici septembra. Za krmilom odborništva bo nasledil Bruna DAgostina, ki je odstopil iz osebnih razlogov. Delfino verde bo plul še do srede septembra Ladja Delfino verde bo še do srede prihodnjega meseca plula med Trstom, Grljanom in Sesljanom. Tako je včeraj na predlog odbornika Vittoria Zollie odločil pokrajinski odbor, ki financira to morsko povezavo. Plovbo so podaljšali zaradi naraščajočega zanimanja zanjo. V Rettori Tribbio Možinovi učenci V galeriji Rettori Tribbio bodo danes ob 18. uri odprli razstavo učencev slikarja Livia Možine. Razstavo bo uvedla Marianna Accerboni. Na ogled bodo dela kar 72 gojenk in gojencev znanega tržaškega umetnika. Razstava bo odprta do 6. septembra. Slabo vreme grozi tudi prireditvam Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo v primeru slabega vremena, ki je napovedano za danes in jutri, preložili praznik na barko-vljanskem nabrežju. Če bo vreme naklonjeno, bo drevi koncert skupine Makako Jump, jutri zvečer pa skupin Linguaccecongliocchialida sole. Praznik za danes napovedujejo tudi na Trgu Volontari giuliani, kjer bo govor o prometu v luči načrtovanih omejitev, ki jih je pred kratkim odobril tržaški občinski svet. Začetek je napovedan za 17. uro. Mestna policija izsledila izginulega Mestna policija je izsledila 36-let-nega Avstrijca iz Celovca, ki so ga domači pogrešali skoraj dve leti. Sredi junija so moškega zaradi opolzkih dejanj aretirali v ljudskem vrtu, na kar so ugotovili, da gre za psihično moteno osebo, ki ima za sabo še kar žalostno osebno zgodbo. Po izpustitvi iz zapora je Avstrijec zavrnil zdravljenje v psihiatrični bolnišnici ter zabredel v druge težave, tudi s pomočjo avstrijskega konzulata v Milanu so moškega odvedli v Celovec, kjer se sedaj zdravi v tamkajšnji psihiatrični bolnišnici. Prehitri motorist na Istrski ulici Mestni redarji so na Istrski ulici ustavili motorista, ki je vozil preko 140 kilometrov na uro, kjer je omejitev 50 kilometrov. 48-letnemu motoristu so takoj odvzeli vozniško dovoljenje in mu naložili globo v višini 821 evrov. Kmalu zatem so redarji na hitri cesti zasačili avtomo-bilista, ki sta vozila 139 oziroma 130 kilometrov na uro na območju, kjer je omejitev 80 km. Tudi njima so odvzeli vozniško dovoljenje in naložili globi 527 evrov. Eden od voznikov, sicer tuj državljan, je globo takoj plačal z bankomatom. 6 Sobota, 24. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / 26. KRAŠKA OHCET - Ženin je s podoknico dokončno osvojil nevestino srce Neža je Jerneja le uslišala Podoknica je priljubljen trenutek v nizu dogodkov Kraške ohceti. Včeraj je v skladu z običajem potekal ta dogodek okrog Komunske štjer-ne v Repnu, ko se je približno ob 22. uri Jernej Kapun, letošnji ženin, približal nevestini domačiji. Pri prepevanju so ga podprli prijatelji, pevci zbora Vasilij Mirk s Proseka, katerega je tudi sam član, in fantje iz Repna, med katerimi so tudi člani zbora Kraški dom. Pot do kamb'rce Neže Milič, letošnje neveste, mu je prekrižala njena velika mati, ki ga ni hotela spustiti v hišo. Naposled pa je Jerneju vendarle uspelo s pomočjo lestve splezati do Nežinega okna, od koder sta pomahala številnemu občinstvu. Na Placu so se prisotni lahko zavrteli ob zvokih Kraškega Kvinteta in Braca Korena. Danes prevoz bale Danes bo na vrsti prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repnu, kamor jo bodo pripeljali ob 20.30. Na repenskem Placu bo od 20. ure dalje prisotne zabaval ansambel Kraški muzikanti. Poroka Jutri bo največja etnografska prireditev Slovencev v Italiji dosegla svoj vrhunec, ko se bosta Neža Milič in Jernej Kapun vzela ob 10. uri v cerkvi na Tabru. Vsi, ki si bodo ob jutrišnjem dnevu oblekli nošo, so vabljeni, da se zberejo ob 8.30 pred Kraško hišo v Repnu oz. ob 9. uri na Colu, od koder bo krenil sprevod do Tabra. Poročnemu obredu, ki ga bo vodil župnik Anton Bedenčič, bo ob 12.30 sledila predaja neveste v Kraški hiši. Prevoz Brezplačni avtobusni prevoz v Repen bo deloval že danes od 18. do 24. ure. Avtobusi bodo vsako uro odpeljali z Opčin, s parkirišča pri krožišču, do centra Ervatti na Proseku. Vmesne postaje bodo na parkirišču pri vojašnici finančne straže pri Fernetičih, kjer bo tudi možno parkirati osebna vozila, pri restavraciji Carso-Kras na Colu in v Repnu. Jutri bo Jernej po petju podoknice naposled le smuknil v Nežino kamb'rco kroma prevoz na razpolago cel dan, od 9. do 23. ure. Parkirišče bo urejeno tudi pred nogometnim igriščem v Repnu. V Repnu bodo promet pomagali urejati občinski redarji. Vreme Vremenske napovedi za jutrišnji dan, žal, niso ugodne. Organizatorji pa pozivajo vse, naj se zaradi tega ne pustijo premagati od malo-dušja in naj se Kraške ohceti vseeno udeležijo. Navsezadnje, poudarjajo organizatorji, je poroka vendarle praznik ob začetku skupne življenjske poti Neže Milič in Jerneja Kapuna, ki se bosta vzela, pa naj bo s sončnim ali pa s kislim vremenom. (mlis) »Žvacet« Vsi, ki se bodo udeležili jutrišnjega dogodka, se bodo lahko opoldne okrepčali v enem od petnajstih kioskov, restavracij in priljubljenih osmic v Repnu. Na prejšnji izvedbi je ukinitev »žvaceta« povzročila nekaj nelagodja, po predlogu nekaterih osmičarjev pa se tradicionalna pogostitev s to kraško jedačo spet vrača na Kraško ohcet. Osmice Jekopin've (KD Skala), P'r Olge (Škabar Edo), Žestk've (Tavčar Renzo), P'r Bra-noveh (Miloš in David), Čeldin've (LD Doberdob) in U'štarija (SK Devin) bodo le za udeležence v noši ponujale od 12. do 15. ure porcijo »žvaceta«, kos kruha in pijačo po posebni ceni 5 evrov. Košara darov za novoporočenca Ob 26. izvedbi Kraške ohceti so se doslej v »košari darov« za novoporočenca nabrala naslednja darila: narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor; narodna noša za ženina - darilo krovnih organizacij SKGZ in SSO; mala lesena skrinjica - ročno delo Marjana Corettija iz Ricmanj; zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan z Opčin; poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin; bon za poročno potovanje v vrednosti 500,00 evrov - poklon potovalne agencije Aurora; ročno vezana otroška posteljnina - darilo gospe Vide Pertot; prispevek 500,00 evrov z odprtjem tekočega računa - darilo Zadružne kraške banke; poročni in naprsni šopek - darilo cvetličarne Atelie Dom Art Vivijane Kljun z Opčin; komplet nožev z lesenim stojalom - dar Pohištva Kralj z Opčin; enoletna naročnina na Primorski dnevnik - dar družbe DZP Prae; otroške copatke za Kraško ohcet in bon v vrednosti 30,00 evrov - darilo trgovine z otroško obutvijo na Opčinah Arriba Arriba; srebrni okvir - darilo draguljarne Skerlavai z Opčin; dva gledališka abonmaja za sezono 2013/2014 - darilo SSG; štiri mlinci potice - darilo Pekarne Bukavec s Proseka; enoletna vinjeta za slovenske avtoceste - darilo Bara G s Fer-netičev; glinasti pekač in set skodelic za kavo - dar KRD Dom Briščiki; konfekcija extra deviškega olja »Dagla« - darilo oljkarstva Boris Pangerc iz Doline; 100 steklenic vina - poklon Kmečke zveze; večerja za dve osebi - darilo gostilne Bak/Pesek - Tom in Jana. nakupovalni bon za 100 evrov in 5-litrski lonec na pritisk Lagostina - darilo trgovine NOVA srl - CONAD in Društvene prodajalne na Opčinah; kamnita vaza - poklon umetnika Pavla Hrovatina; umetniška slika - darilo občine Logatec; košara domačih dobrot - darilo občine Sežana; tradicionalni domači poklon - darilo občine Ludmannsforf-Bilčovs; dvojni par coklov - dar trgovine Sanart Malalan z Opčin; dvojni par sončnih naočnikov - darilo Optike Malalan z Opčin; 100,00 evrov - prispevek Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel. Do konca septembra Primorski dnevnik še isti dan v vseh najpomembnejših trafikah na Trbižu in v okolici, na obali od Gradeža do Bibioneja in v Benečiji Včeraj danes Danes, SOBOTA, 24. avgusta 2013 JERNEJ Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.41 - Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 10.13 Jutri, NEDELJA, 25. avgusta 2013 LUDVIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 9 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Izleti I . Lekarne Primorski dnevnik z vami na počitnicah Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. KRU.T obvešča udeležence skupinskega bivanja v Šmarjeških toplicah, da je odhod v nedeljo, 25. avgusta, iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri, postanek na Opčinah (avtobusna postaja št. 39 na Dunajski cesti) ob 14.15. Prosimo za točnost! KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijsko svetovalna služba Sežana prireja v torek, 27. avgusta, strokovno ekskurzijo z avtobusom na 51. Kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni. Predviden je odhod iz Sežane ob 6. uri. Vpis in informacije na tel. +38631323191, +386-7312 850/851/856, ali na majda.brdnik@go.kgzs.si. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. / TRST Sobota, 24. avgusta 2013 7 Pred 50 leti sta si na Repentabru obljubila večno zvestobo Maria in Mirko Purič Ob zlatem jubileju vama iskreno čestitamo in želimo še veliko skupnih zdravih in srečnih let sin Claudio z ženo Damiano, vnuka Erik in Simon ¿j Čestitke Draga SUZANA in GIULIO, najlepše želje na vajini novi življenjski poti vama želijo stric Dušan, teta Gracijela, Martina in Federica z družinama. SUZI se z GIULIOM danes poroči in se tega dogodka cela dekliška veseli. Skupaj korakata skozi življenjsko pot, naj sreča in veselje ju spremljata vsepovsod. Draga SUSY in GIULIO, v Dragi sta se dobila in danes v Bazovici večno ljubezen si bosta obljubila. Polno veselih dni vama želimo mi od Klape vsi. Živijo Ohcet! Naša SUZI danes GIULIOTA za moža vzameš! Veliko lepih trenutkov in ljubezni na vajini skupni poti vama želimo vsi pri SKD France Prešeren Boljunec. Danes naša BARBARA je zelo vesela, ker veliko fešto bo imela. Srebrnega pastirčka na Graški gori je prejela, še več presrečna bo, ko bo izvedela kdo od nas iz srca ji vošči vse to. Erika in Elena. V Repnu »Pod Rozo« MIRKO in MARIJA praznujeta 50 let skupnega življenja. Vse najboljše jima želi se-strična Anica in družina. CAROL! Dobra, velika, zaupna prijateljica, ostani mi taka naprej. Lep rojstni dan! Tvoja amika. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 25. avgusta. Tel. 040-229439 HU Osmice ut Kino »Odrasli 2«; 13.50 »Posasti z univerze«; 21.10 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 13.00, 15.10, 17.30 »Smrkci 2«; 14.20, 16.30, 17.00, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.20 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 13.40, 16.10 »Turbo«; 14.00 »Turbo 3D«; 16.20, 21.20 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.10 »Monster University«; 18.30 »Turbo 3D«; 22.00 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Kick - Ass 2«; Dvorana 3: 18.20, 21.30 »Open Grave«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Turbo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Kick - Ass 2«; 16.05, 18.40, 21.20 »Wolferine l'immortale«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »L'evoca-zione - The Conjuring«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Red«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Monsters University«; 17.10, 21.30 »Monsters University 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Turbo«; 15.10, 19.30 »Turbo 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno danes, 24. avgusta, ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico, Kontovel št. 29. Tel.: 040-225859. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št. 42. Tel. št.: 338-3916147. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. Ü] Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 16.30, 20.00 »La quinta stagione«. FELLINI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'evocazione - The Co-njuring«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »Bling Ring«; 19.05 »Dvojina«; 18.05, 20.20, 22.40 »Elizij«; 19.10, 20.10, 22.20 »Kick Ass 2 3D«; 18.15, 20.50, 23.05 »Mi smo Millerjevi 3D«; 20.30, 22.40 SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. /¿Primorski r dnevnik "imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA sporoča, da bo v ponedeljek, 26.8., urad v Trstu zaprt. ✓SN- DfczpJacna s t --------1 .912.775/ Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA, skupaj z Občino Trst, organizira animacije za otroke od 2 do 10 let in njihove starše v Vili Sartorio, Ul. Str. di Fiume (vhod v Ul. Modiano 5). Animacija se bo vršila v torek, 27. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Informacije na tel. 320-7431637. SEKCIJA ANPI-VZPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci vabi v četrtek, 29. avgusta, na spominsko slovesnost ob 69. obletnici ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov. Zbirališče ob 18. uri na open-skem pokopališču, odkoder bo povor-ka krenila do dolinice v Kraški ulici. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 30. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 31. avgusta in nedeljo, 1. septembra, ter v soboto, 7. in nedeljo, 8. septembra. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse svoje člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Taborniški srečno! A.S.D. NK KRAS REPEN IN FC PRI-MORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rovna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 348-2656995 (Mauro), 340-2467782 (Franco), 334-6563915 (Giacomo). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovno in srednješolce na poletno glasbeno delavnico »Veselo poletje pri veseli pomladi - vsaka pesem je zgodba... « , ki jo bosta s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi vodila glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Delavnica bo vsak dan od 2. do 6. septembra, od 9. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 39. Vpisovanje in informacije na št. 328-635626 ali 335-7869448, na goranruz@gmail.com ali pu-ric1@hotmail.it. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 4. septembra. Urnik: od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30. Potekala bo tudi ob četrtkih od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta prvi vaji v novi sezoni v sredo, 4., in v petek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši. V nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober. VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da v sredo 4., in sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 bosta potekali dve brezplačni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom, v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: od 17.30 do 19.00 začetniki, od 19.00 do 20.30 nadaljevalci. FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 329-4128363 (Marko). SKGZ obvešča, da je do 30. avgusta odprta od 9. do 14. ure. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psi-ho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini otroške obutve v Ul. dei Sa-lici 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Na-zarija na Proseku ali na tel. št.: 3298012528. H Prireditve KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA, ki ga prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD, bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (danes, 24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. V BARKOVLJAH bomo počastili svojega zavetnika sv. Jerneja danes, 24. avgusta, z dvojezično mašo ob 19. uri. Daroval jo bo mons. Vončina, pela bosta slovenski in italijanski zbor. Po maši bo procesija s svečkami ob zvokih pihalnega orkestra Parma iz Trebč. 11.AM: BRANCH PRI NAS - amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Ber-don, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na ogled v torek, 27. avgusta, s pričetkom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna (iz Križa) in tamburaškega ansambla. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 48. študijske dneve Draga 2013 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). V petek, 30. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Novi izzivi za manjšinsko šolo, sodelujejo dr. Vlasta Polo-jaz, dr. Sara Brezigar in dr. Marijan Kra-vos. V soboto, 31. avgusta, bo ob 16.30 predaval Evald Flisar z naslovom Kdor previsoko leta, nizko pade. V nedeljo, 1. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. Branka Cestnika na temo Cerkev na razpotju - 50 let potem; ob 16. uri bo počastitev stoletnice pisatelja Borisa Pahorja in podelitev 2. Peterlinove nagrade. Zaključno predavanje ob 16.15 bo imel dr. Aleš Maver na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! SKD VIGRED vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20.30 v Štalci v Šempola-ju. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 3317403604. L. Mali oglasi ČEVLJE za narodno nošo, št. 38 in 41, ugodno prodam. Tel. 040-200252. PRODAM dva para novih črnih ženskih usnjenih čevljev za nošo po ugodni ceni. Tel. 335-5340169. PRODAM kraško skrinjo, okrašena z rožami (dolžina 2.1m, širina 56, višina 59). Tel. št.: 339-7396098. PRODAM lesen otroški voziček za Kraško ohcet (40x40x90). Tel. št.: 040-393103. PRODAM lovske pse pasme nemški kratkodlaki ptičar z rodovnikom (bracco tedesco). Tel. št.: 3355319333. PRODAM naramno in naglavno ruto za nošo. Tel. št.: 040-421821 (v popoldanskih urah). PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM sliko Enrica De Cillia 1948. Tel. št.: 338-5313529. PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040-200622. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. SEŽANA dvosobno stanovanje 56 kv.m., spalna in dnevna soba, kuhinja, terasa, kopalnica, kletni prostor. Tel. 00386-31-512103. Prispevki Namesto cvetja na grob Alojza Ška-barja, Clare Gregoretti in Vojka Ška-barja daruje Ivanka Hrovatič 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Alojza Škabarja daruje družina Grizonič 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V vedno lep spomin na predragega Mi-rota in njegove čudovite družine Doušak daruje prijateljica Ljuba Ten-ce 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Križu. V spomin na Vojka Škabarja daruje družina Blasina Nadja z Enniom in Helgo 25,00 evrov za center za rakasta obolenja v Trstu. V spomin na Giannija Ratzenbecka darujejo žena Vera in sin Willy z družino 100,00 evrov za Openski mladinski krožek Tabor. V spomin na drago mamo darujeta Olga in Zivko Lupinc 50,00 evrov za S.K.D. Tabor z Opčin ter 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Sabino Širca darujeta Marija in Franc Čufar 20,00 evrov za AŠD Zarja. Ob 3. obletnici smrti Stanislava Volčiča daruje družina 50,00 evrov za Sklad Bubnič Magajna. 24.8.1993 24.8.2013 Ivan Nadlišek Vedno v naših hvaležnih mislih. Boris, Marjan, Magda 8 Sobota, 24. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / POGOVOR - Tržaška slikarka v polnem ustvarjalnem razcvetu Klavdija Marušič: Ustvarjanje je zame nadzorovana slučajnost Klavdija Marušič je med najbolj aktivnimi slovenskimi slikarji srednje generacije v Italiji, živi in ustvarja v Trstu, po rodu pa je iz Šempetra pri Gorici. Posveča se predvsem potopisni fotografiji in akvarelu. Specializirala se je v slikarskih tehnikah s hrvaško umetnico Marijo Zidarič ter v grafiki s Furiom De Denarom in Frankom Vecchietom v Trstu, kjer je obiskovala šolo Sbisa. Veliko razstavlja v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Udeležila se je preko 250 skupinskih razstav, samostojno se je predstavila na 16 razstavah. Za svoje ustvarjalno delo je prejela več nagrad in priznanj, med katerimi gre omeniti nagrado Obalnih galerij v Piranu za najboljši akvarel leta 2006, prvo nagrado za akvarel na natečaju Agazzi v Bergamu leta 2008, prvo nagrado na državnem natečaju v Cordignanu pri Trevisu leta 2010, prvo nagrado ljudske žirije na 7. ex temporu Podresca na Videnskem, prvo nagrado na ex temporu v Pazinu in na ex temporu Fun-tana ter častno priznanje na ex temporu v Piranu leta 2012. Julija letos pa je na mednarodnem ex temporu v Sečovljah prejela kot nagrado razstavo v mestni galeriji v Grožnjanu. Kaj ti pomeni likovno ustvarjanje? Kako si se približala tej veji umetnosti? Že v otroških letih sem vedno rada risala, v šoli, s prijateljicami, s teto. Fasci-niralo me je risanje s svinčnikom, barvami, to da lahko kaj prikažeš. Pritegovali so me tonski in barvni prehodi, skladnost barv. Obiskovala sem znanstveni licej, profesorico risanja in zgodovine umetnosti Franko Velikonja Fornazarič sem poznala že od otroških let. Bila sem sošolka njene hčerke, njihova hiša je bila zame vedno umetniško odprta. Na študij likovne akademije mi ni bilo dano, ker ni bilo možnosti, zato sem se zaposlila in si ob delu privoščila oglede muzejev, razstav, potovanja, obiskovanje tečajev s priznanimi mojstri. Predvsem v Benetkah sem spoznala več prijateljev, ki so me v tem smislu podprli. Andrea Verdelago, tvoj mož, je prav tako slikar. Kako se vajine izkušnje prepletajo in dopolnjujejo? Moja umetniška pot se je začela razvijati na poseben način predvsem, ko sva se približala in začela skupaj razstavljati. Spodbudil me je, naj predstavljam svoja dela v javnosti. Odtlej sva si pomagala in začela razstavljati skupaj, predvsem v Sloveniji in hrvaški Istri. O najinem delu se veliko pogovarjava in razpravljava. Tudi neizrečene besede in ustvarjanje v tišini med ateljejskim delom so enako pomembni. Preizkusila si se v različnih izraznih pristopih od risbe, grafike in slikarstva vse do fotografije. Poznamo pa te predvsem kot akvarelistko. Posebnost tvojih del je v slučajnosti prelivanja barv ter obenem v prečiščenosti figuralnih delov, ki dejansko opredeljujejo pripovednost motivike. Kako se v tvojih likovnih delih prepletata ta dva elementa: slučaj in načrtnost? Nadzorovana slučajnost. Pri teh akvarelih je potrebno obvladati specifično tipologijo papirja, imeti nadzor nad količino vode. Pomembno je raziskovati, kako se različne vrste papirja obnašajo. Predvsem papir mi je bil velik izziv in ne nazadnje tudi pigmenti različnih hiš drugače delujejo, ker nimajo vsi enake kakovosti pri sestavinah, zato je toliko bolj pomembno preizkušati in veliko delati. Raziskovanju posvečam res veliko svojega časa. Aktivna si na likovni sceni od devetdesetih let dalje. Kateri so motivi, ki so značilni za tvoj opus? Začela sem leta 1990, ko so me prosili, naj v fotografskem krožku Fincantie-ri pokažem diapozitive s svojega potovanja v Brazilijo. Tam se je vse začelo. Bolj intenzivno sem se usmerila v razstavno dejavnost šele po letu 2000. Navdihujem se predvsem v naravi. Še posebej moja zadnja razstava je pravi slavospev naravi. Dve leti od tega me je namreč pot zanesla na Japonsko in to je bilo prav mesec po razdiralnem cunamiju. Doživela sem potovanje na TOMIZZEV DUH poseben način: ni bilo turizma, ni bilo razsvetljave, varčevali so z elektriko. Zato sem po povratku postala veliko bolj občutljiva do vseh tematik, ki so vezane na Japonsko in zasledila med drugim vest o raziskovanju znanstvenikov iz Okinawe, ki so preučevali metulje na področju Fukušime. Opazili so, da se je pri eni bolj odpornih vrst Zizeeria Maha pojavila genetska mutacija, utrpeli so težave z očmi in tipalkami, toliko, da so bili onesposobljeni leteti. So prevladujo- če rjave barve, z modro zelenimi motivi. Lotila sem se motiva metulja, preko katerega podoživljam svet narave. Pre-sunilo me je tudi dejstvo, da so ugotovili, kako so tovrstni metulji veliko manj občutljivi od človeka. Tej tematiki sem doslej posvetila tri razstave, na vsaki sem predstavila nova dela. Moji metulji niso grozljivi, ne želim ustrahovati, moj cilj je ta, da nas vsaka izkušnja nečesa nauči, zato gotovo obstaja tudi izhod iz tega kritičnega stanja. Pred leti smo podoben problem imeli tudi v Evropi, v Rusiji, zato ni problem daleč od nas. Pomembno je, da se o tem zamislimo. V zadnjih letih se likovno zelo intenzivno udejstvuješ. Nepreštete so nagrade, ki si jih prejela na ex tem-porih, naj omenim le zadnjo julija v Seči. Pravkar se je zaključila zadnja razstava o metuljih iz Fukušime. Kaj je bilo na ogled? Prvič sem metulje predstavila v Grožnjanu aprila, nato v cerkvici Sv. Ivana v Vižinadi in v Pazinu v galeriji LG. Tu sem poskrbela za postavitev v prostor. Svoje akvarele sem ovila s tilom, jih privezala z vozli, značilnimi japonskimi fu-rošiki, s katerimi vežejo običajno svoje cu-lice. Tako ovite originale sem nato pritrdila na bambusove palice, ki prav tako pripadajo japonski kulturi. Instalacija je tako že na prvi vtis dala gledalcu prispodobo zaščitenosti akvarelov, oziroma metuljev. Vsaka razstava prinaša nov izziv in možnost, da izbrano tematiko dalje razvijam. Aktivna si tudi pri društvu za umetnost KONS, razstavljala si na Kontovelu ob 600-letnici vasi ter črpala navdih iz tega okolja. Kateri elementi vasi so te posebej pritegnili? Ob pomembni obletnici me je med pohodom po vasi pritegnil predvsem grič s pogledom na morje in na nasprotni strani zaledje vzpetine kraške planote, ki sem ga doživela kot korenine, močno vez z zemljo. Vas je čudežna, res posebna. Veliko razstavljaš na Hrvaškem, v Sloveniji, kaj pa Trst, Gorica, kako je naš prostor dovzeten do likovne umetnosti? V Gorici sodelujem s Studiomfaga-nel, v Trstu sem razstavljala v Narodnem domu. Opažam velike razlike med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Tudi države, kot so Bolgarska in Makedonija, veliko vlagajo v prirejanje simpozijev umetnikov. Istra je področje, ki ga najbolje poznam in je iz tega vidika predvsem v poletnih mesecih zelo živahno. Mislim na kraje kot je npr. Grožnjan, kjer umetniki veliko ustvarjajo tudi na odprtem v sozvočju z značilno istrsko arhitekturo, kar je še posebej sugestivno. Tako je bilo nekoč tudi v Izoli, žal je zaradi pomanjkanja sredstev marsikatera pobuda zamrla. Kaj načrtuješ, kateri motivi polnijo strani tvoje skicirke? Po razstavi v Pazinu nameravam dalje razvijati tematiko odnosa človeka do narave, ki jo metulji iz Fukušime predstavljajo, saj je ustvarjalni proces nekaj, kar stalno žene naprej. Jasna Merku Socializem ali frankenštajn? Milan Rakovac_ Ideološka in politična brezizhod-nost liberalnega kapitalizma teoretično in praktično na kolena spravlja predvsem levico. Potem ko je ta Berlin-guerjev »zgodovinski kompromis« transformirala v pravo katastrofo Blai-rove »tretje poti«, so se levi (in ne samo levi) teoretiki znašli v klinču med iskanjem »četrte poti« in povratkom k izvirnemu marksizmu. Rezultat? Ekonomski kaos vlada gospodartsvu in svetu, nekateri teoretiki pa se trudijo preskočiti prag ideologije kot take. Težava je, ker pred seboj nimajo in nimamo le stopnice ali dveh, temveč celo stopnišče, po katerem se neizogibno vzpenjamo na Kalvarijo, na Golgoto. Beograjski filozof, aktivni član SDP-ja, Neven Cveticanin, takole razmišlja o političnih perspektivah sveta preživetih idej in uničenega gospodarstva: »Ne smemo govoriti čisto-inte-lektualno, hiperkritično in teoretično-voajersko, temveč z dobro vero in voljo, da tudi sami sodelujemo, pa naj bodo naše posamične moči še tako šibke ... Gre za stategijo. Kako kombinirati različne politično-filozofske paradigme in se hkrati izogniti nevarnosti, da skrpamo političnega Frankenštajna, ki potem stane glavo zdravnika, ki ga je ustvaril?Težka naloga, filigranska . Novinar Robert Nisbet poroča, da je ugledni sociolog Daniel Bell zase trdil, da je liberalec v politiki, socialist v ekonomiji in konzervativec v kulturi. To stališče ocenjujem kot dobro osnovo za kominiranje različnih politično filozofskih paradigem in za njihovo razporeditev na različnih področjih delovanja države in družbe.« Delno delim Bellove poglede, prva dva vsekakor, tretjega malo manj, saj menim, da mora biti kultura skrajno vizionarska in avantgardna, samo skoznjo je mogoče doumeti resnične, globinske reforme, brez katerih bomo še naprej drveli v fojbo popolnega propada civilizacije. In vendar, niso prav vsi v dvomu med Frankenštajnom in socializmom: mlada generacija ima zelo jasne poglede, posebej intelektualno jedro teoreti-kov-praktikov, mislecev-aktivistov, kakršen je mlad ljubljanski sociolog in aktiven socialistični politik Marko Kržan, ki za Mladino takole predstavlja svoja skrajno jasna in preprosta stališča, brez bojazni pred raznimi »svetimi kravami«, še manj pred »Veliko Cerkvijo Uma«: »Alternativo kapitalizmu vidite v demokratičnem socializmu. Ali ni to ok-simoron? Je socializem sploh lahko demokratičen ali pa je podobno barbarski kot kapitalizem? "Demokratični socializem ni oksi-moron, ampak pleonazem, nekako kot trdno jeklo. Izraz uporabljam, ker je uspelo vladajoči ideologiji kapitalizem naturalizirati v nevtralno tržno gospodarstvo, socializme, realne in hipotetične, pa reducirati na gulag. Socializem je proces odprave vseh oblik razredne neenakosti. Odpravlja nasprotja med centrom in periferijo, med sektorji, ki jih zdaj upravlja kapital, in drugimi sektorji, od kmetijstva do socialne države, ter prenaša upravljanje podjetij in razpolaganje z investicijskimi sredstvi v roke delovnih ljudi. Je gibanje za vsestransko enakopravnost ljudi, torej je po definiciji demokratičen projekt. Strinjam pa se, da ga moramo soditi po dosežkih, ne po deklariranih ciljih ... Realni model, ki zdaj obstaja v skandinavskih državah, je bil sestavljen iz kapitalističnega sektorja s centraliziranimi pogajanji o plačah in z načrtno politiko polne zaposlenosti ter iz močne, univerzalne socialne države ... Ko delavci prevzamejo upravljanje večine podjetij, profitni motiv preneha delovati. S tem pa je odpravljeno tudi spontano merilo za vlaganje kapitala, kreditnega in 'lastniškega' oziroma dolgoročnega. Zato je treba ta gibanja načrtno usmerjati, s čimer dejansko preneha obstajati notranji trg kapitala"« ... Čo muoj, ma ta mladic je nego ku-rajan, čovičina i po! Ča je to sve za jedan pensir? A ma? Če biti, tribe, ter vero to ča novega, vržmo reci K+K, Kardelj plus Kržan? Ne gre tuote za komesarsku re-toriku, nego za čiste ideje zdrave pameti, rečene z carimi besidami: »Funkcijo trgov kapitala bodo prevzeli družbeni skladi in banke, ki bodo vlagali po različnih merilih, donos na družbeni kapital bo le eno od njih. Poanta je torej tale: v tržnem sektorju še vedno velja načelo vsak po svojem pri- spevku, toda ljudje so znotraj kolektivov enakopravni in nobeno posamezno podjetje ne more od družbenih skladov izsiliti pristranske investicijske politike, ker bi bila v nasprotju z družbenimi potrebami. Med obema sektorjema posreduje fiskalni sistem, kjer velja načelo vsak po svojih zmožnostih ... V tem modelu - poudarjam, gre za didaktični model, prihodnost pišejo množice, ne intelektualci - se kolektivi v podjetjih trudijo doseči optimalen dohodek glede na vloženo delo, prek svojih predstavnikov v skladih in koordinacijskih organih pa za optimalno porazdelitev investicij. Predstavljam si, da bodo ljudje zainteresirani za svoj standard in za standard svojih družin in da bodo pri tem iznajdljivi. Argumenti liberalizma so pravljice, ki morda držijo za malega podjetnika, ki dela izključno s svojimi sredstvi. Ta v svojem malem podjetju dela vse in vsi njegovi rezultati se morajo neposredno potrditi na trgu. Zanimivo je, da take zgodbice trosijo profesorji in javni uslužbenci, ki niso nikoli povohali nobenega trga ... V vseh drugih primerih je tisti, ki nosi finančne posledice dela in upravljanja, zelo daleč od podjetja, tisti, ki v njem delajo, pa so precej daleč od delovanja selektivne funkcije trga ... « Ergo: kar brez strahu pred Fran-kenštajnom, tudi njegovih politički korektnih replik, ki naj bi spravile nespra-vljivo, ne rabimo. Le nova zavest je potrebna in nov svet socializma kot edine prave demokracije. / ITALIJA, SVET Sobota, 24. avgusta 2013 9 ITALIJA - Udarec tudi za vlado širokih koalicij D'Alema »stresel« demokrate: Enrico Letta nima prihodnosti RIM - Medtem ko se nekateri v Ljudstvu svobode ogrevajo za splošno amnestijo, ki bi »rešila« tudi Silvia Berlusconija, je v Demokratski stranki še naprej živahno (in polemično). Za razburjenje je tokrat poskrbel nekdanji premier in zunanji minister Massimo D'Alema, ki ne sedi več v parlamentu, a ima še zelo velik vpliv v stranki. Kot poroča dnevnik Il Fatto Quotidiano, je D'Alema na prazniku Demokratske stranke v kraju Taizza-no v Umbriji dejal, da premier Enrico Letta dejansko nima politične prihodnosti, saj gre po njegovem za prehodnega voditelja. Bivši vodja italijanske diplomacije upa, da bo za novega tajnika demokratov izvoljen njegov politični sopotnik in sodelavec Gianni Cuperlo (poslanec iz Trsta), za ministrskega predsednika pa župan Firenc Matteo Renzi. Slednji bi po mnenju D'Aleme danes kot danes brez težav premagal vsakršnega volilnega tekmeca, vključno s Silviom Berlusconijem. Nekdanji predsednik vlade, ki že nekaj dni ni zapustil svoje vile v Ar-coreju, se včeraj sicer ni oglasil v medijih, pač pa so govorili nekateri njegovi najožji sodelavci. Vsi napovedujejo odstop ministrov Ljudstva svobode in posledično padec Lettove vlade, če bo senat izključil Berlusconija iz parlamentarnih klopi. Če tega ne bo naredila senatna skupščina, bodo to najbrž storili sodniki, ki bodo morali uveljaviti pravnomočno obsodbo kasacijskega sodišča o davčnih utajah Mediaset. V Berlusconijevi stranki nekateri upajo v amnestijo, ki bi tako ali drugače rešila nekdanjega ministrskega predsednika. Proti tej možnosti se je znova odločno opredelila Demokratska stranka, v kateri je marsikdo prepričan, da je vladna kriza neizogibna, pač pa ni nikjer zapisano, da bi morebitni krizi sledile predčasne parlamentarne volitve. Slednjim nasprotuje zlasti predsednik republike Giorgio Napolitano, ki ne izključuje Massimo D'Alema Župan Firenc Matteo Renzi Poslanec Gianni Cuperlo mokratsko stranko kot Ljudstvo svo- svojega odstopa v primeru zaostritve volilnimi pravili se ogreva vodja Gi-splošne vladne in politične krize. banja 5 zvezd Beppe Grillo. Prepričan bode ter obenem nagradili njegovo Za takojšnje volitve s sedanjimi je, da bodo volivci kaznovali tako De- gibanje. BEOGRAD - Njeno zdravstveno stanje naj bi bilo zelo resno Titova vdova Jovanka Broz zaradi infarkta v bolnišnici Jovanka Broz je vsako leto ob obletnici smrti položila cvetje na Titovo grobnico v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju GOSPODARSTVO - Po pozitivnih novicah iz Nemčije in V. Britanije Evropske borze z višjimi indeksi, podražila sta se tudi nafta in evro FRANKFURT - Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je včeraj končalo z višjimi indeksi. Vlagatelje so spodbudile včeraj objavljene pozitivne novice s stare celine, ki kažejo na rast nemškega in britanskega gospodarstva. Nemčija je v prvem letošnjem polletju po prvih ocenah nemških statisti-kov ustvarila 8,5 milijarde evrov javno-finančnega presežka, kar znaša 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Na nemške javne finance blagodejno vplivajo predvsem spodbuden razvoj gospodarske dejavnosti v drugem četrtletju in pa ugodne razmere na trgu dela. Nemški statistični urad je včeraj tudi potrdil prvo oceno o 0,7-odstotni rasti BDP gospodarsko najmočnejše evropske države v drugem četrtletju. Podrobnejši podatki kažejo, da so rast, ki je v medletni primerjavi znašala 0,9 odstotka, poganjale predvsem domača potrošnja in pa gradbene investicije. Dobro kaže tudi britanskemu gospodarstvu, ki se je v drugem če- trtletju okrepilo še bolj, kot sprva ocenjeno. Britanski BDP se je med aprilom in junijem na četrtletni ravni namreč okrepil za 0,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od predhodne ocene. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,49 odstotka na 2826,05 točke. Londonski indeks FTSE 100 se je zvišal za 0,70 odstotka na 6492,10 točke, pariški CAC 40 za 0,25 odstotka na 4069,47 točke, frankfurtski DAX pa za 0,23 odstotka na 8416,99 točke. Na Dunaju je indeks ATX pridobil 0,76 odstotka in trgovanje sklenil pri 2506 točkah, v Zürichu pa se je indeks SMI ob 0,23-odstotni rasti oblikoval pri 8006,90 točke. Milanski indeks FTSE MIB se je zvišal za 0,19 odstotka na 17.342,25 točke. Negativno se je končalo trgovanje v Varšavi, kjer je indeks WIG 20 zdrsnil za 0,14 odstotka na 2417,23 točke. Neenotno pa je bilo trgovanje na vodilnih balkanskih borzah. Zagrebški indeks Crobex se je znižal za 0,12 odstotka na 1849,47 točke, beograjski indeks Belex pa se je zvišal za 0,80 odstotka na 503,72 točke. Konjukturni podatki iz Nemčije in Velike Britanije so zvišali tudi vrednost evra. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,3398 dolarja, kar je 0,31 odstotka več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3355, medtem ko ga je v četrtek pri 1,3323 dolarja. Zvišale so se tudi cene nafte. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 106,18 dolarja, kar je 1,09 dolarja več kot v četrtek. V Londonu so se ter-minske pogodbe za severnomorsko nafto brent podražile za 1,26 dolarja na 111,16 dolarja. (STA) BEOGRAD - Jovanko Broz, vdova pokojnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, so včeraj zaradi infarkta sprejeli v beograjski bolnišnici, poročajo srbski mediji. »Stanje Jovanke Broz je resno,« je na tiskovni konferenci dejal direktor Centra za nujno pomoč Zlatibor Lončar, ki je poudaril, da se 89-letnica trenutno nahaja na intenzivnem oddelku bolnišnice. Lončar je novinarjem dejal, da Jovanka Broz v stanju polovične zavesti ter da reagira le na grobe dražljaje. Prav tako naj bi prve preiskave pokazale tudi zametke sepse, Jovanka naj bi bila po njegovih navedbah ob prihodu v bolnišnico tudi sicer v precej slabem stanju. Ob 13.30 uri, ko je bila sprejeta, naj bi imela tudi zelo slabo krvno sliko, prav tako pa naj bi imela ponekod na telesu preležanine. Jovanka Broz je bila rojena leta 1924 v Liki. Leta 1952 se je poročila z Josipom Brozom Titom, s katerim je ostala vse do njegove smrti leta 1980. Od njegove smrti danes 89-letna Jovanka živi v stanovanju na beograjskih Dedinjah, stran od oči javnosti in precej skromno. Mediji so v minulih letih večkrat poročali o njenih finančnih težavah. Po Titovi smrti je bilo namreč njuno premoženje nacionalizirano, ona pa je pristala v hišnem priporu, vse do leta 2009 je bila brez vseh osebnih dokumentov. Julija 2009 ji je Ivica Dačic, sedanji premier in tedanji notranji minister, po dolgih letih izročil osebno izkaznico in potni list. Volitve na Češkem bodo 25. in 26. oktobra PRAGA - Predčasne parlamentarne volitve na Češkem bodo 25. in 26. oktobra, je včeraj sporočil češki predsednik Miloš Zeman. Dokončna odločitev o datumu volitev, ki naj bi končale večmesečno politično krizo v državi, sledi torkovemu glasovanju v parlamentu v Pragi, s katerim se je ta samorazpustil. Včeraj je Zeman po srečanju z vodji političnih strank poleg tega pojasnil, da bo parlament uradno razpustil 28. avgusta, nakar bo razpisal volitve. Ustanovno zasedanje novega spodnjega doma parlamenta bo sledilo 26. novembra. Po zadnjih anketah se zmaga na volitvah obeta doslej opozicijskim socialdemokratom (ČSSD), ki uživajo 32-odstotno podporo. Sledijo jim komunisti (KSČM) z dobrimi 15 odstotki, medtem ko imata desni stranki TOP 09 in Demokratska državljanska stranka (ODS) prejšnjega premiera Petra Nečasa skupaj le 28,5 odstotkov podpore. Obstaja torej možnost, da prihodnjo vlado sestavijo socialdemokrati in komunisti ob podpori še nekaterih manjših strank, kar bi pomenilo, da bi se komunisti prvič po žametni revoluciji leta 1989 nekako znova vrnili na oblast. novo skupinsko posilstvo MUMBAI - Iz indijskega Mumbai-ja poročajo o novem skupinskem posilstvu. Pet moških je posililo neko fotografinjo, ki je skupaj s svojim moškim kolegom za revijo pripravljala zgodbo o arhitekturi v enem od mestnih predelov. Do zločina je prišlo v četrtek v odmaknjenem delu Mumbaija. Nek policist, ki je želel ostati anonimen, je pojasnil, da so napadalci pretepli moškega, ga zvezali in nato posilili žensko. Fo-tografinja se zdravi v bolnišnici, policiji pa je tudi povedala imeni dveh napadalcev, s katerima sta naslavljala eden drugega. Uradnih informacij o zdravstvenem stanju ženske ni, neuradno pa naj bi v napadu utrpela notranje poškodbe. Indijo je decembra lani pretreslo kruto skupinsko posilstvo 23-letnice na avtobusu v New Delhiju. Ženska je kasneje poškodbam podlegla, primer pa je sprožil množične proteste. Mumbai sicer velja za eno najbolj varnih mest za ženske v Indiji. ZLATO (999,99 %%) za kg 33.532,61€ +492,21 SOD NAFTE (159 litrov) 111,02$ +1,02 ■ EVRO 1,3355 $ +0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 23.8. 22.8. ameriški dolar 1,3355 1,3323 japonski jen 132,35 131,45 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,665 25,738 danska krona 7,4588 7,4589 britanski funt 0,85910 0,85505 madžarski forint 298,98 299,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7023 0,7028 poljski zlot 4,2323 4,2416 romunski lev 4,4423 4,4440 švedska krona 8,7140 8,6890 švicarski frank 1,2358 1,2349 norveška krona 8,0940 8,1225 hrvaška kuna 7,5520 7,5520 ruski rubel 44,1375 44,1 750 turška lira 2,6640 2,6463 avstralski dolar 1,4879 1,4813 braziljski real 3,2059 3,2513 kanadski dolar 1,4114 1,3984 kitajski juan 8,1759 8,1550 indijska rupija 85,5050 86,4400 južnoafriški rand 13,6968 13,7713 1 0 Sobota, 24. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Septembra bo stekla proizvodnja v tovarnah in podjetjih Sindikati pričakujejo tudi letos vročo jesen Bliža se september in s tem tudi ponovni zagon dela v podjetjih in tovarnah. Po zaključenem obdobju dopustov se bodo torej delavci vrnili na delovna mesta, s tem pa se spet začenja jesen, ki se na delovnem oziroma zaposlovalnem področju v Tržiču napoveduje tudi letos vroča. To je mnenje člana pokrajinskega tajništva sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Fabia Bal-dassija, ki poudarja, da so mnoga podjetja v težavah. Za vsako krizo pa so tudi mnogi delavci in z njimi družine, ki ostanejo tudi več mesecev brez plače, če že ne brez službe. V ladjedelnici Fincantieri so imeli zaposleni več kot dva tedna dopusta, in sicer od 1. do 19. avgusta, čeprav se ni delo v ladjedelnici popolnoma ustavilo. Nadaljevala so se namreč nekatera vzdrževalna dela na ladji za križarjenje Regal Princess in dela za gradnjo neke druge ladje. Ravno pred avgustom je bilo tudi srečanje na pristojnem ministrstvu, na katerem so z vodstvom Fincantierija poglobili možnost podaljšanja roka za zapadlost dopolnilne blagajne. V Tržiču se napoveduje namreč 469 prošenj, špico pa bodo dosegli v decembru, ko bo ostalo doma rotacijsko več kot 200 delavcev. Družba Fincantieri skuša preko teh blažilcev in drugih instrumentov ostati vsekakor konkurenčna na mednarodnem trgu. Glede na dejstvo, da je tržiška ladjedelnica eden izmed najpomembnejših obratov družbe Fincantieri, so sindikati zmerno optimisti, saj ne bi smelo biti težav glede ohranjanja delovnih mest. Prava neznanka pa je usoda zaposlenih v podjetju Asi Nidec (bivši Ansaldo Sistemi Industriali). Delavci se bodo vrnili z dopusta v ponedeljek in še ne vedo, kaj namerava storiti podjetje. Družba je namreč pripravila načrt za zmanjšanje števila 1.000 zaposlenih v skupno štirih obratih v Italiji na 700 zaposlenih. V trži-škem podjetju je že stekla solidarnostna pogodba za delavce, medtem ko so uslužbenci v uradih v izredni dopolnilni blagajni. V Tržiču je zaposlenih približno 400 ljudi, toda poslovanje je zaradi gospodarske krize omejeno in je zdaj dela v bistvu samo za 200 oseb. Težko je še vedno stanje tudi v ronški tovarni De Rigo (bivši Detroit), kjer bo proizvodnja spet stekla v ponedeljek, za vseh 140 zaposlenih pa se je že v začetku poletja začela solidarnostna pogodba. Ravno tako preveč zaposlenih naj bi bilo v podjetju Eaton Automotive. V njem je 230 uslužbencev, od teh pa naj bi odpustili 75. Sindikati so že pred poletjem po ostrem sindikalnem boju preprečili odpust sedemintridesetih ljudi. Po drugi strani se je srečno zaključil spor, ki ga je sprožil sindikat na goriški pre-fekturi v zvezi s stečajem družbe Meraud Mare. V njej je bilo zaposlenih 30 ljudi, ki so ostali zaradi birokratskega zapleta brez dopolnilne blagajne. Ministrstvo za delo je julija končno odredilo, da imajo ti delavci pravico do socialnega blažilca, ki so ga začeli izplačevati po velikem šmarnu. Zaključuje se ne nazadnje tudi zgodba družbe iz Palerma Meccanonavale, ki je šla v stečaj. Ustrezni sporazum so sindikati Fim, Fiom in Ugl podpisali 5. avgusta. Dalje bo konec leta zapadel rok izredne dopolnilne blagajne za 5-6 delavcev (nekoč jih je bilo 45) podjetja Eurogroup, septembra pa bo ponovno srečanje med sindikati in vodstvom podjetja Imc (skupina Cimolai), ki je konec leta 2012 odkupilo družbo Te-rex. Od takrat je šest delavcev v izredni dopolnilni blagajni, ki bo zapadla novembra letos in bo torej potrebno poiskati rešitev. Ladja v ladjedelnici Fincantieri altran GRADIŠČE - Center za priseljence CIE Dežela in občina zahtevata zaprtje Dežela Furlanija-Julijska krajina in občina Gradišče bosta zahtevala od Rima zaprtje centra za priseljence CIE v Gradišču. V ta namen bosta poslali italijanski vladi pismo, v katerem bodo navedeni vsi problemi omenjenega centra. Dalje bo v pismu zahteva po takojšnjih ukrepih. Med temi bosta ureditev centra in izboljšanje pogojev za priseljence, še predvsem pa predlog po zaprtju centra CIE. To je skupno stališče deželne vlade in občinske uprave iz Gradišča, do katerega je prišlo na včerajšnjem srečanju v Gradišču, kjer se je deželni odbor sestal s krajevnimi upravitelji. Zupan občine Gradišče Franco Tommasini je še predvsem govoril o težavah, ki pestijo lokalno skupnost, medtem ko je deželna predsednica Debora Serracc-hiani poudarila, da je treba nujno rešiti vprašanje centra CIE. Zaradi tega se je po srečanju v Gradišču tudi sestala s parlamentarci iz dežele FJK in z nekaterimi deželnimi svetniki, saj je glede centra CIE - je poudarila deželna predsednica - nujno ekipno delo tako v Trstu kot v Rimu. Za zaprtje centra v Gradišču in sploh vseh centrov CIE v duhu sprejemanja priseljencev se je med drugim opredelil senator Gibanja 5 zvezd Lorenzo Battista. Predlog o zaprtju centra v Gradišču je podprl tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Rodolfo Ziberna, ki pa je opozoril, da je treba vprašanje morebitne spremembe državnega zakona o priseljeništvu (t.i. zakon Bossi-Fini) reševati na evropski ravni in v skladu z evropsko zakonodajo. Poleg tega je Ser-racchianijeva najavila, da bodo center CIE v Gradišču obiskali nekateri predstavniki italijanske vlade. Sicer je predsednica še pred srečanjem z občinsko upravo na županstvu v Gradišču poudarila, da namerava deželna vlada poiskati rešitev glede problematike lokalnega centra CIE. Odločitve v zvezi s centrom CIE niso v pristojnosti deželne vlade, je spomnila Serracchiani-jeva, toda deželna uprava se lahko glede tega aktivira in poišče rešitve. Deželna vlada mora namreč nadzorovati ozemlje in slediti dogajanju, še predvsem kar zadeva zapore in center CIE, je povedala Ser-racchianijeva, po mnenju katere je nujno spremeniti zakon Bossi-Fini. CIE v Gradišču namreč ni samo lokalno vprašanje, je še dodala deželna predsednica temveč je problem, ki zadeva vso deželo FJK. GORICA Nesreča zaradi vožnje v napačno smer Zavila je iz Ulice Leoni v začetni enosmerni odsek Ulice Paolo Diacono v Gorici, kjer je naenkrat zagledala pred sabo avtomobil, ki je vozil v napačno smer. Skušala se mu je izogniti, vendar jo je vseeno oplazil, zaradi česar je izgubila nadzor nad svojim avtomobilom tipa Nissan micra in trčila v zid. K sreči se je v trčenju 44-letna Gori-čanka D.A. le lažje poškodovala, vseeno pa so jo iz previdnosti prepeljali na pregled v goriško bolnišnico. Na prizorišče prometne so poleg reševalcev službe 118 prišli tudi mestni redarji. GORICA Skušala sta zbežati čez mejo Karabinjerji z goriškega poveljstva so prijavili na prostosti dva romunska državljana, ki sta včeraj skušala zbežati z ukradenim materialom. Karabinjerji so ju obtožili predprodaje ukradenega blaga, potem ko so ustavili avtomobil z madžarsko registrsko tablico, s katerim sta se skušala 37-letni L. S. in 25-letni S. G. prebiti čez mejo, a so ju zavedli spremenjeni prometni smerokazi. Ka-rabinerji so ju ustavili za kontrolo, oba pa sta bila vidno napeta. V prtljažniku so karabinerji našli sedem motornih žag, nekaj nožev in mobilni telefon znamke iphone5, romunska državljana pa sta pokazala ponarejene račune. Kara-binjerji so vse predmete zasegli, romunska državljana pa so, kot rečeno, prijavili na prostosti. Prevažal 90 akumulatorjev Policisti goriške kvesture so prijavili na prostosti 55-letnega romunskega državljana S. V. zaradi posesti in nedovoljenega prevažanja strupenih onesnažu-jočih snovi. Policisti so pri vhodu na avtocesto pri Moščenicah ustavili kombi z romunsko registrsko tablico, ki je bil namenjen v Slovenijo in v katerem je bilo pet romunskih državljanov. Toda v vozilu je bilo tudi 90 obrabljenih akumulatorjev za avtomobile, za motorje in za tovornjake, za katere lastnik vozila ni imel pri sebi ustreznih dokumentacijov. Policisti so akumulatorje tudi zasegli. Ukradel 15 steklenic Karabinjerji s poveljstva v Tržiču so v Gradežu prijavili na prostosti 25-letne-ga češkega državljana pod obtožbo kraje v obremenilnih okoliščinah. Mladenič, ki je v Italiji brez stalnega bivališča, je v četrtek vdrl v neko stojnico v Gra-dežu in odnesel 15 steklenic alkoholne pijače. Karabinjerji so pri češkem državljanu tudi našli orodje, primerno za vlamljanje. Orodje so zaplenili, 15 steklenic pa so vrnili lastniku. V Tržiču tudi hišica za vodo V Tržiču so v parku Rocca po »hišici za mleko« namestili tudi »hišico za vodo«. Gre v bistvu za avtomat, ki ponuja navadno in mineralno vodo po razmeroma nizkih cenah. Odjemalec lahko kupi pol litra, en liter, liter in pol in tako naprej, steklenico pa mora prinesti od doma. Navadna voda stane 0,02 centa za pol litra, mineralna dva krat toliko. Problem je v tem, da hišica samo sprejema denar in ne vrača ostanka. Zato svetujejo uporabo kartice, ki je na prodaj v baru Nelly v Ul. Rossini in v trafiki na Trgu Anconetta. GORICA - Od 30. avgusta do 1. septembra Brez mesa! Na vegetarijanskem festivalu pričakujejo množico obiskovalcev in ustanovitelj podjetja Biolab Massimo San-tinelli ob udeležbi številnih predstavnikov drugih sodelujočih dejavnikov. Med temi je bil vodja kabineta župana mestne občine Nova Gorica Simon Klaut. Ta je poudaril, da sodelujejo na festivalu tudi mnoga podjetja iz Slovenije in izrazil upanje, da se bo prireditev v prihodnosti razširila tudi čez mejo. Obiskovalcem festivala bo na voljo vrsta pobud, od ponudbe vegetarijanske kuhinje do informacij glede zdrave prehrane in bioloških proizvodov. Prireditev bo obogatila udeležba mnogih uglednih gostov, med katerimi so Jacopo Fo, Mario Tozzi, Don Pasta, Diego Parassole in psička Smilla. Kot so poudarili njegovi pobudniki, je namen festivala še predvsem širiti kulturo vegetarijanstva, vegetarijanske hrane in spoštovanja živali. V svetu je danes milijarda vegetarijancev, so poudarili, na osnovi podatkov Eu-rispesa pa se je leta 2012 v Italiji 6 odstotkov prebivalcev odločilo za vegetarijanstvo. Njihovo število skratka stalno narašča, je povedal Santinelli, in so zato pobude, kot je goriški festival, vedno bolj pomembne. Festival bo odprt vsak dan od 10. do 23. ure, na razpolago pa bodo različne pobude, tudi za otroke. Na stojnicah bo mogoče spoznati in pokusiti »eko-vegan« oziroma vegetarijansko kulinariko s posebnimi meniji, pripravljeni izključno za festival. Pripravili bodo tudi »vege« kuharske tečaje, ki jih bodo vodili priznani italijanski kuharji, mogoče pa bo tudi nabaviti t.i. »veg-bag«, polno izdelkov vegetarijanskega festivala, ki bo uporabna tudi za vsakodnevne nakupe. Ne gre spregledati niti veliko ekološko zdravih in inovativnih izdelkov, ki bodo na ogled na razstaviščnem prostoru. Dodatne informacije so na spletni strani www.festivalvegetariano.it. Na goriškem županstvu so včeraj predstavili 4. vegetarijanski festival, ki bo na Travniku in v bližnjih ulicah od 30. avgusta do 1. septembra. Sejem prireja združenje Eventgreen v sodelovanju s podjetjem Biolab, goriško občinsko upravo in goriško pokrajinsko upravo ter pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje. Festival je na prejšnjih izvedbah vselej zabeležil veliko zanimanje in ga je lani obiskalo več kot 25 tisoč ljudi. V prvih treh izvedbah so prešteli skupaj 40 tisoč obiskovalcev, organizatorji pa pričakujejo za letošnji festival še večje število privržencev biološke in vegetarijanske hrane. Festival so uradno predstavili goriški župan Ettore Romoli, podpredsednica pokrajine Mara Černic ter direktor prireditve Voznica je trčila v zid bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. avgusta 2013 1 1 Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora Ob robu Prevale SPREHODI V OKOLICO GORICE Na uredništvu smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Prišepetavanje je danes usmerjeno severozahodno od Gorice: Ob robu Prevale. Do restavracije Pri Sirku na Subidi gremo kajpak z avtom. Če si po sprehodu oddahnemo in »privežemo dušo«, bo parkiranje za glavno stavbo tudi upravičeno. S parkirnega prostora krenemo navzdol desno in se napotimo med teniškim igriščem in manjšimi gospodarskimi poslopji ter mimo velike pokrite jahalnice na levi do jahalne šole. Vse okrog nas je v konjerejskem in konjeniškem slogu: sami kopitarji, hlevi, sedla, vonj, mlake in z lesom zamejene ograde. Šola je prava podružnica one bolj znane na Dolgi kroni pri Mačko-vljah. Tako tudi piše na tabli. Po kramljanju z jahalnim mojstrom ali kakšnim pomočnikom se strmo dvignemo za stavbo po stezi do ceste v Podruzcu, ki pelje v Gornji Rušc in na Prevalo. Ne skrbite: asfalt je prepovedan za motorna vozila, saj je namenjen le kolesarjem in pešcem. Na desni se v breg cepi nekaj kolovozov na območje Gouca, a potrebna je težja obutev, medtem ko so za naš sprehod dovolj »ta mašni« čevlji. Levo pa se svet odpira in kmalu zagledamo Matajur, Muzce, bolj desno najvišje grebene v Brdih in po vrsti Sabotin, Škabrijel, Golake, Čaven. Osamelec sredi polj na Močvirju (levo); rdeči smerokazi na robu Prevale (desno) foto a.r. Predajamo se sprehajalnemu vzdušju, saj smo na robu Prevale, zato je pot povsem ravna in zaenkrat največ v senci. Pridemo pa do droga z rdečimi trijezičnimi smerokazi in pri njem moramo zaviti za devetdeset stopinj na levo. Od zavoja dalje smo izpostavljeni soncu, kajti prečkati moramo Močvirje, zadnji izsek prevalske ravnice. Le tretjina površin je obdelanih in zasajenih, ostalo je poraščeno s travo, tako da se samodejno utrne misel o veliki razpoložljivosti plodne zemlje za proizvodnjo prehrane. Namakanje ni problem, saj so parcele zamejene s kanali. Po makadamu prekritim z drobnim prodom vztrajamo do križišča treh enakovrednih poljskih poti in obrnemo levo. V desno pelje cesta na Čemajno in naprej na Plešivo, mi pa se po asfaltu - druge izbire nimamo - usmerimo po deželni cesti spet na Subido. V kraju Pri smrekah pritegne še smerokaz za Nova-je, skozi katere bomo kdaj drugič šli na izlet na Krminsko goro. Po prostoru se premikamo tudi zaradi spoznavanja in uporabe krajevnih imen. Ponovimo po vrsti danes zapisana: Subida, Podruzc, Gornji Rušc, Prevala, Gouc, Močvirje, Če-majna, Plešivo, Pri smrekah, Novaje, Krminska gora. In še: zakaj bi slepo sprejemali uradno razlago izvora imena Subida, ko pa obstajata tudi Subid v Terski dolini in Subid pri Kobaridu, kjer gotovo nista romanskega izvora. Ženska oblika nas ne preseneča, saj ima ondod tudi slovenska beseda preval inačico v imenu Prevala. Aldo Rupel VRH - Marija Pišljar in Mario Visintin Pr' Kršulinvih danes praznujejo zlato poroko Pr' Kršulinvih na Vrhu bo danes veselo. Zlato poroko bosta praznovala Marija Pišljar in Mario Visintin, ki sta se poročila ravno na današnji dan pred petdesetimi leti. Spoznala sta se v Šempetru po zaslugi skupnega prijatelja Leopolda Gri-la, ki je bil sicer z Vrha, a se je po razmejitvi odločil za življenje v Jugoslaviji. Po poroki, ki je bila v Godoviču, je Marija zaradi težav s potnim listom prišla na Vrh šele po šestih mesecih. Na Vrhu sta si uredila dom. Najprej se jima je rodila hčerka Magda, potem pa še sin Damjan. Danes jima družbo dela sedem vnukov, na katere sta zelo navezana. Marija Pišljar se je rodila v Godo-viču nad Idrijo leta 1931. Doma so ji pravili Mici Mlekarjeva, saj je bil njen oče Franc vaški mlekar. V Idriji se je izučila za šiviljo. Deset let je kot natakarica delala v vaški gostilni v Godoviču. Potem se je v šestdesetih letih preselila v Šempeter in se kot šivilja zaposlila v novogoriškem Idealu. Po poroki je doma skrbela za družino in kmetijo, obenem pa je bila kar nekaj let zaposlena v nekdanji tovarni v Ru-bijah. Mario Visintin se je rodil na Vrhu leta 1927. Kot mnogi drugi Vrhovci se je tudi on kot mlad fant zaposlil v tržiški ladjedelnici. Bil je čas fašizma in zaradi slovenske besede so ga v Tržiču fašisti dvakrat hudo pretepli. Septembra leta 1943 se je Mario priključil partizanom in bil ranjen na Goriški fronti. Po vojni je najprej delal doma na kmetiji, zatem se je zaposlil pri podjetju Mattiroli, pri katerem je ostal skoraj do upokojitve. Po vojni se je takoj vključil v vaško življenje in bil dejaven v društvu Danica, katerega član je še danes. Sodeloval je pri gradnji središča Marija Pišljar in Mario Visintin Danica in bil tudi član (in še vedno je) Gospodarske zadruge Vrh. Veliko let je kot drugi tenor pel v društvenem moškem zboru Danica, nekaj let je bil tudi njegov pevovodja. Petje mu je zelo pri srcu. Danes z navdušenjem sledi prav slehernemu nastopu vokalne skupine Sraka. Po nastopu se seveda rad pridruži pevcem in z njimi zapoje. Zelo mu je pri srcu ohranjanje vaških tradicij, tako da se pri šesti-nosemdesetih letih še vedno udeležuje obhoda vasi, ki ga vrhovski fantje opravijo na dan svetih treh kraljev. Mario je pripomogel k temu, da se je starodavna vrhovska kolednica ohranila in se prenesla na mlajšo generacijo. Že ob samem nastanku leta 1971 se je kot bivši borec vključil v vaško sekcijo VZPI-ANPI in sodeloval pri gradnji spomenika padlim v NOB. Zelo navezan je na zemljo; skrbno goji svoj vinograd, saj je velik ljubitelj pristne domače kapljice. Z njo bodo nedvomno nazdravili tudi med današnjim praznovanjem zlate poroke. TRŽIČ 24. AVGUST -1. SEPTEMBER pobuda: narava, gore, kultura OTVORITEV V SOBOTO, 24. AVGUSTA, Ob 18.30 Izredni dogodek VAJONT, USTI VEČER PRED PETDESETIMI LETI Sodelujeta: ROBERTO PA DRI N. župan kraja Longurone in arh. RENATO M1GOTTI, predsednik Združenja preživelih Vajonla. Priznani skladatelj in pianist REMO ANZOVINO bo zaigral na klavir suho, posvečeno 50. obletnici tragedija. Ob 20.00 NASTOP GODBE NA PIHALA ZDRUŽENJA ITALIJANOV IZ BUJ V FSTRl Od 19.00 dO 21.00 TRŽNICA HRANE IN OKUSA Ob 19.TO PONEDELJEK* 26. AVGUSTA GlORGlO PRESSBURGER TOREKh 27. AVGUSTA PAOLO morgante SREDA. 28. AVGUSTA MONI OVACJA ČETRTEK, 29, AVGUSTA PAOLO MAURENSlG PETEK, 30. AVGUSTA corrado augias SOBOTA. 31, AVGUSTA GIACOHO SCOTTI NEDELJA, 1. SEPTEMBRA roberto covas Pobude Ob 21.00 NEDELJA, £&. AVGUSTA NIČ NI NEMOGOČE"1 Gledališka jgra DANIELA HEULINEJA. SREDA, 2Q. AVGUSTA DVORNA GLASBA SOBOTA, 31. AVGUSTA Gledališka rurecna skupina, ki jo vodi Gianfranco Satetta "L AHIMA DELCOMNERCKT NEDELJA, 1. SEPTEMBRA ZBOROVSKI FESTIVAL Ob 21.001 Velikani Gora PONEDELJEK, 2S AVGUSTA EVEREST IN ANTAflTlDA Srečanje j DAV0M K ARMICARJEM TOREK, rt. AVGUSTA Srečanje sSPmOJJI DALLA PO RTA XYDIAS Predstavitev Jtnjige "U Di vina Honlagna" Nastopala MARCO PAVAN in igralka CRISTINA DALLAPlETRA ČETRTEK, 2D. AVGUSTA ACONČAGUA, ANDE IN PATAGONIJA s PETHOM PODGORNIKOM m F. GABRI ELOM M. MERGADO PETEK, 30. AVGUSTA KANADA SEVERNA AMERIKA Sreianje sKLEMNOM PREMRLOM S0S0TA, 31. AVGUSTA Ob 17.30 "PO NASlh GORAH" fSUlSENTlERI DI PACO"> Predstavitev vod mka GlAN F R ANC A BEE.TR AMEJA, ki sta ya indila C Al \i TrZiiain SKDTr2lč v sodelovanju i dušanOm JELINČIČEM Ob £0.00 GORE V SFlCU Srečanja z ERIKOM &VABOM S Hnl n □ itd I temnit i € dr. p r TU--.--* r fl FMt VI fr^rtld nrVanfrild drl Kup uwic|iv 'J L-:nva,irW nz™.rr(b>f(H.i#,- d 11 a^ U fn ü JÜ7J- Jü r J. l±H ftyvtows.k« I mw. r^tbieJp /da fi"(l irtrt'iHlji' íta-rrtp AHIJt K'j.f j'L IJ 'I tUVi Evrqpi^T- if.'ada n: rr^ .■ Ufcri narval " TU lm'in rji(4-y Razstavna galerija na trgu Cavour P rLigr.HTi dc^adkov ¡ir nit V&fQ v dvQjtiltrii üb h J, f ff ¿i .vplt? Im rrrjnf vmm Ccununc.jnonfalEona.rjo.ii 12 Sobota, 24. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Pred jubilejom slovenske taborniške organizacije v Italiji Pred tridesetimi leti je bil Zlet na treh travnikih ob Soči Zbor udeležencev Zleta RMV v Sovodnjah pred tridesetimi leti Proslava 60-letnice slovenske taborniške organizacije v Italiji bo letos v začetku septembra v Repniču. Od 24. do 29. avgusta leta 1983 pa se je odvijal v Sovodnjah Zlet taborniške organizacije RMV ob 30-letnici delovanja. Besedo zlet uporabljamo za velike shode, kakršne so na primer prirejali Sokoli v času svojega obstoja. V zadnjem pol stoletja je izraz prešel v navado taborniških organizacij juž-noslovanskih narodov. Nekoč so bili republiški in zvezni. Člani in članice RMV so se jih redno udeleževali: v makedonskem Štipu, na Palah, na Fruški gori, v Voj-niču, Zadru, Lescah, Celju, Ilirski Bistrici. Število udeležencev je vedno šlo v tisoče. Za 30. obletnico se je oblikovala želja in je bilo odločeno, da organizacija priredi svoj zlet. Goriška četa je bila trdno povezana in imela je dovolj sposobnih članov, zato je glede prostora izbira padla na Sovodnje, in sicer na tri travnike ob Soči. Prvi in peti dan sta bila posvečena postavljanju in pospravljanju tabornih objektov, kar niso mačje solze, ker so tabori bili tri- je, se pravi trije vhodi, trije jambori, tri kuhinje, trije stenčasi, sanitarije, sto petdeset šotorov itd; ostali dnevi so bili napolnjeni s kulturno dejavnostjo, pogovori, navezovanji stikov, ogledi in veščinami. Bivanja v šotorih in zlasti večernih ognjev se je udeležilo 150 članov RMV in 150 članov Zveze tabornikov Jugoslavije, zlasti iz Slovenije. Delegacije so v treh dneh spoznale podobnosti in istovetnosti Rodu Modrega Vala z značilnostmi slovenske in jugoslovanske zveze tabornikov in hkrati posebnosti, kot so na primer aktivna družbena angažiranost, zvestoba izvornim oblikam gozdovništva, dosledno upoštevanje pravilnikov in zakonov. Osrednjega dne se je praznovanja udeležilo tudi okrog 20 članov zamejske skavt-ske organizacije. Na slavnostnem tabornem ognju je bilo z obiskovalci in povabljenimi gosti okrog 500 ljudi. Razpoložljivost krajevne uprave in prebivalcev je bila popolna. Tudi praktična podpora no-vogoriške in republiške taborniške zveze je bila brezhibna. V prostor in stik s krajevnim okoljem foto a.r. so se udeleženci zleta podali četrtega dne s pohodom od Sovodenj do Gabrij in Vrha po poteh ob robu Goriške fronte, katere smo tedaj proslavljali 40. obletnico (op. pisca: letos bo v začetku septembra že sedem desetletij od goriške množične vstaje). Kaj pa senčne strani pobude? Izstopala je popolna odsotnost drugih pred-mejskih mladinskih organizacij, krožkov, društev... Ob dejstvu, da ni bilo nobene nesreče ali obolenja, da so bile uresničene vse zamisli, da je logistika s prevozi vred delovala v redu, se je zataknilo prav pri sproščenih stikih, pogovorih in vzdušju. Prireditelji so podcenili ta vidik in vse sile usmerili v brezhibno zaporedje dnevnega reda, vabljeni taborniški in izvidački odredi pa so poslali na zlet vodilni kader (bilo je v času tako imenovanega »depozita« za prehod meje), ki je bil dvakrat in več starejši od udeležencev RMV. Iz dnevnika načelnika Zleta razberemo tudi: »29. avgust - številna zahodnica podira tabore in vrača okolju prvotne značilnosti«. Res, saj ni bil to počitniški kamp, temveč taborniški Zlet. (ar) NOVA GORICA - V družbi Hit Spet odpuščanja Napovedujejo temeljito prestrukturiranje podjetja Brez novih odpuščanj v Hitu ne bo šlo, sta po četrtkovem nadaljevanju ponedeljkove seje nadzornega sveta družbe povedala Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita in Dimitrij Piciga Marino Furlan, predsednik nadzornega sveta. Številk o tem, koliko ljudi bo treba odpustiti, še ni, »analize se še delajo«, sta povedala. V okviru predvidene reorganizacije naj bi sicer odpustili manjše število ljudi. Člani nadzornega sveta Hita so na seji obravnavali predlog finančnega prestrukturiranja družbe ter razvojne možnosti do leta 2020. Po besedah predsednika uprave Dimitrija Picige bo potrebno prestrukturiranje prodaje, trženja, odnosa do gostov, stroškov in organiziranosti Hita. Obsežen program prestrukturiranja, ki je nastal kot odgovor na izredno zaostrene razmere na trgu v najširšem smislu, ponuja rešitve na tržno-prodajni strani, vključuje razvojne investicije ter zajema ukrepe na področju organizacije in financ. V letošnjem letu bodo morali zagotoviti za 20 milijonov evrov reprogra-miranih posojil, skupno pa kar za 50 milijonov. Po besedah Picige Hit trenutno dolguje bankam okrog 100 milijonov evrov in vsa poroštva. Letošnje leto naj bi po besedah predsednika uprave zaključili z manjšim dobičkom, saj se nekateri ukrepi na pri-hodkovni strani že izvajajo. Do konca novembra je predvidena tudi reorganizaci- ja podjetja, računajo pa tudi na uspešne dogovore z bankami in na posluh države. Ta mora čim prej urediti razmere na področju turistično usmerjenega igralništva in igralniške zakonodaje, tudi s prilagajanjem davčnih obremenitev, ki so še vedno nastavljene za zlate čase, opozarjajo v Hitu. V družbi so prepričani, da je veliko odvisnost od italijanskega trga, manjši obisk in porabo gostov, mogoče v obdobju do leta 2015 uravnotežiti z investicijami v posodobitev ponudbe Hitovih centrov, z razvojem novih produktov, kot je spletno igralništvo in z usmerjenim nagovarjanjem gostov iz oddaljenih trgov, na primer južne Italije, Rusije, Turčije. Z ustrezno reorganizacijo bodo v družbi skušali zagotoviti višjo produktivnost zaposlenih in zaposlene spodbuditi h grajenju dobrih in dolgoročnih odnosov z gosti. »Poslovanje družbe Hit zaenkrat še zaostaja za načrtovanim, obisk naših centrov in hotelov z velikimi napori ohranjamo. Glede na situacijo na našem primarnem trgu pa je razumljivo, da je potrošnja naših gostov manjša. S številnimi aktivnostmi na trgu smo sicer deloma uspeli zagotoviti umirjanje padca prihodkov, temu ustrezno pa moramo čim prej uravnotežiti tudi stroške. Z načrtovanimi ukrepi in rešitvami, ki smo jih danes predstavili nadzornemu svetu, smo si zadali pomemben izziv, ki bo omogočil preživetje družbe in njeno rast na dolgi rok. Pri izvedbi ključnih razvojnih projektov in izboljševanju konkurenčnosti družbe pa računamo na podporo in sodelovanje vseh deležnikov, zaposlenih, bank, države in lokalnih skupnosti,« dodaja Piciga. (km) BRANIK - Prireditev Spomnili se bodo punta Začenja se B'ndimska kvatrnica Tradicionalna braniška prireditev Bndimska kvatrnica, ki se začenja danes, je letos posvečena 300-letnici kmečkih uporov. »Tolminski punt, ki je vrh dosegel v aprilu 1713, se je razširil tudi v naše kraje. Več tisoč kmetov se je v maju 1713 zbralo pod rihemberškim gradom in zahtevalo svojo staro pravdo,« pojasnjujejo na krajevni skupnosti Branik. Osrednje dogajanje se bo odvijalo danes, na »puntarski dan«. Začetek bo ob 15. uri, ko bo pred kulturnim domom v Braniku odprtje vaške tržnice s predstavitvijo domače ustvarjalnosti. V avli kulturnega doma bo ob 17. uri odprtje razstave ilustracij iz knjige Ivana Preglja Tolminci, delo akademskega slikarja Rudija Skočirja. Ob 18. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma uprizoritev igre Rihem-berški puntarji, napisane posebej za to priložnost, izvedlo jo bo kulturno-prosvetno društvo Franc Zgonik Branik. Nastopili bodo domači ljubiteljski igralci z gosti, glasbeno jo bosta obogatila braniški moški pevski zbor in skupina za staro glasbo Dramsam Ensemble iz Gorice. »V kratkih prizorih se bo odstrla zgodovina rihemberškega upora, v marsičem aktualna tudi danes,« opisujejo organizatorji. Ob 19. uri bo sledil polurni pohod z lučkami po stari srednjeveški poti skozi Tab'r na grad. »Povezava med vasjo in gradom je bila vrsto let prekinjena. Obnovljena pot, po kateri so hodili tudi puntarji, vodi mimo mnogih znamenitosti, med katerimi je tudi obnovljena mitnica. Pred grajskimi vrati, ki so že nekaj let zaprta, bomo v spomin na puntarje in z željo za čimprejšnjo oživitev gradu prižgali lučke,« dodajajo v krajevni skupnosti. Ob 21. uri bo današnje dogajanje zaokrožil koncert Dua Ba-kalina in Accordion group 4-8-8-16, poimenovan Glasbena vstaja. Jutrišnji program bo potekal v duhu tradicionalne vaške veselice. Ob 17. uri bodo za kulturnim domom uprizorili kmečke igre, sledil bo nastop komičarke Lucije Čirovič, od 19. uri uri bo zaigrala skupina Kingston. (km) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.40 »Turbo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 21.30 »Turbo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Red 2«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »In another country«. il Razstave V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bodo udeležencem vodenega ogleda razstave »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Pas-sero-Chiesa« danes, 24. avgusta, in v nedeljo, 25. avgusta, ob 17.30 podarili reprodukcije razstavljenega reklamnega plakata; več na www.fon-dazionecarigo.it, vstop prost (urnik 10.00-19.00). Draga MARIO in MARIJA, ob praznovanju vajinih 50 skupnih pomladi vama želimo še veliko veselih in srečnih trenutkov. Marko, Viljena, Anisja in Zarja. ~M Koncerti DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA pod pokroviteljstvom domačega društva PD Vrh Sv. Mihaela vabi na koncert v nedeljo, 25. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Doberdobu. V okviru projekta »Pojemo Evropi« bo zbor predstavil program, ki ga je izvedel na mednarodnem tekmovanju v Arezzu; vstop prost. M Izleti PD VRH Sv. Mihaela vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet v Sečovlje, Koper in Hrastovlje v torek, 27. avgusta; informacije po tel. 333-1706760. I!3 Obvestila AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi košarke in minibasketa za sezono 2013/14 začeli v ponedeljek, 26. avgusta, za skupino under 12 (2002-03) od 16.30 do 18. ure, za skupino under 14 (2000-01) od 18. ure do 19.30 in za skupino under 19 (95 96 97 98) od 19.30 do 21. ure v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. V ponedeljek, 2. septembra, za skupino minibasket (2004 in mlajši) od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 3385889958 (Andrej Vremec), marinan-drej@alice.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), domgorica@gmail.com. 0 Prireditve FOTOKLUB SKUPINA75, KK BRIŠKI GRIČ IN SKPD F.B. SEDEJ vabijo na »Srečanje pod drevesom«, ki bo danes, 24. avgusta, ob 20. uri v agritur-izmu D. Štekar na Valerišču v Štever-janu. Na sporedu bo fotorazstava Silvana Pittolija in pripovedi v verzih Lu-cijana Vogriča. Pogovor z avtorjema bo vodila novinarka Erika Jazbar. Sledila bo pokušnja domačih jedi. »TEDEN GORA« V TRŽIČU z naslovom »Natura e cultura senza frontiere -Narava in kultura brez meja« bo potekal od 24. avgusta do 1. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču: danes, 24. avgusta, ob 18.30 otvoritev, ob 19. uri »Va-jont, quella sera di cinquantanni fa«; ob 20. uri nastop godbe iz istrskih Buj; med 19. in 23. uro tržnica hrane in okusov; na ogled bodo fotografske razstave »Il mondo di Diego Cinello. Un viaggio di larghe vedute«, »Italia-ni sulle rive del Bajkal«, »DallAdria-tico alle Alpi aspettando la Trieste-Opicina«. OBČINA SOVODNJE vabi na javno srečanje o ponudbi brezžične internet-ne povezave, ki bo v sredo, 28. avgusta, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE: v petek, 30. avgusta, ob 20.30 na Trgu Battisti v Gorici koncert godbe Me- sta Gorice, ob 21.15 otvoritev festivala, ob 21.30 nastop skupin Santa Gorizia, Alto Aragón iz Španije in Dimitrije Koturovic iz Srbije. V soboto, 31. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin Danzerini di Lucinico, Milon Mela iz Indije, Alto Aragón iz Španije, Africa Chiossan iz Senegala, Dimitrije Koturovic iz Srbije in mahalcev z zastavami San Gemini iz Ternija. V nedeljo, 1. septembra, ob 10.30 na Travniku nastop godbe in mažoretk kraja Santa Maria Nuova, ob 11. uri na Kor-zu Verdi koncert godbe iz Celovca in Lienza ter mahalcev z zastavami San Gemini iz Ternija, ob 16.30 na Kor-zu Italija pri cerkvi Sv. Justa start sprevoda, ki bo potekal po Korzu Verdi, Ul. Petrarca do Trga Battisti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje; ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin na Trgu Battisti v Gorici. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI). Pogrebi DANES V GORICI: 10.20, Matilde An-nunziato por. Martinelli iz kapele glavnega pokopališča v cerkev v Pod-turnu, sledila bo upepelitev. DANES V REDIPULJI: 11.00, Stefano Tosetto (iz kapele pokopališča v Fo-ljanu) v cerkvi v Redipulji in na pokopališču v Foljanu. DANES V RONKAH: 10.00, Maria Manzini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču v Beglianu. DANES V TRŽIČU: 12.00, Fausta Zorat vd. Bevilacqua iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču. šeB1P)DNI do začetka EUROBASKETA 2013 W Sobota, 24. avgusta 2013 1 3 Zupančičev mejnik v gorskih ultra-tekih ANKARAN - Ekstremni gorski tekač Marjan Zupančič je v četrtek zvečer s prečkanjem cilja 640 kilometrov dolge Slovenske planinske poti, ki jo je začel le dober teden prej v Mariboru, verjetno postavil mejnik med ultra-tekaškimi rekordi. Lanskoletni dosežek Klem-na Trilerja je izboljšal za celih 24 ur, pri tem ga niso ustavile niti poškodbe niti utrujenost. Najstarejša tovrstna vezna pot na svetu ter najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, Slovenska planinska pot (SPP), letos praznuje šestdesetletnico. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Vettel najhitrejši na drugem treningu SPA FRANCORCHAMPS - Nemški dirkač Sebastian Vettel (Red-Bull) je bil najhitrejši na drugem prostem treningu pred jutrišnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 v belgijskem Spa-Francorchampsu. Prevlado Red Bulla na tem treningu je potrdil še drugi voznik te ekipe Avstralec Mark Webber z drugim časom, tretji je bil Lotu-sov Francoz Romain Grosjean. Na dopoldanskem prvem prostem treningu je bil najhitrejši Alonso (Ferrari). APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Premiki Valter Birsa prek Milana k Brescii v B-ligo? INTERVJU - Tržaški mednarodni sodnik Guerrino Cerebuch je svojo pot začel v Ulici della Valle Košarkarski Collina Tržaškega mednarodnega košarkarskega sodnika Guerrina Cerebucha z mirno vestjo lahko primerjamo z nogometnim kolegom Pierluigijem Collino. Slednji je bolj znan le zato, ker je sodil tekme bolj popularnega športa. Cerebuchove številke so »grozne«: 49-letni Tržačan je mednarodni sodnik od leta 1995, od leta 92 sodi v A-ligi, v kateri je sodil 610 tekem, 13 finalov play-offa za državni naslov, 2 finala državnega pokala, 2 superpokala, sodil je na svetovnih prvenstvih 2006 in 10, na evropskem prvenstvu 2009 (sodil bo tudi na EuroBa-sketu v Sloveniji), vfinalu evrolige maja letos v Londonu in na olimpijskih igrah. Kaj vam pravzaprav še manjka? Mogoče finale svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. Tega pa ne bom doživel, saj se moram prihodnje leto, ko bom maja dopolnil 50 let, upokojiti. Vsekakor bi lahko bil to tudi finale evropskega prvenstva v Sloveniji. Ampak naj raje igra v finalu Italija in jaz bom med gledalci (smeh). Ali mogoče veste, če že ne koga, ampak, kje boste sodili v prvem delu EuroBasketa v Sloveniji? Vem samo, da ne bom sodil v Kopru, kjer bo igrala Italija. Fiba nam bo datume sporočila 2. septembra. Kateri športni dogodek, na katerem ste sodili, najbolj cenite? Olimpijske igre so »top« za vse športnike in tudi za sodnike. V mojem srcu pa bo za vselej ostal finale letošnje evrolige v Londonu. Srčno sem si jo želel. V vseh teh letih sojenja na mednarodni ravni ste vendarle spoznali veliko košarkarjev in trenerjev: katera dva sta najbolj osorna, neprijazna? Treba je ločiti košarkarje in trenerje na igrišču in izven. Srb Saša Danilovic je bil na igrišču zelo odljuden, izven pa je bil zelo simpatičen in vljuden. Med trenerji bi omenil Vujoševica.Srbe in druge narode z Balkanskega polotoka je najbolj naporno soditi pri njih doma, ko jih na tribuni podpirajo razgreti navijači. Balkanski narodi imajo zelo močne osebnosti in so zelo ponosni. Izven igrišča pa so ti ljudje zelo gostoljubni. Na svetovnem prvenstvu na Japonskem in na predolimpijskih kvalifikacijah ste sodili tudi sloviti »dream team« ameriške NBA-lige (beri reprezentanco ZDA). Enkratna izkušnja. Ti velikani so bili zelo simpatični. Še posebno Bryant, ki se je z mano pogovarjal v italijanščini. Bryant se je namreč rodil v Italiji, saj je tu igral njegov oče. Sodili ste tudi na vseh pomembnih ženskih prvenstvih. Ali je lažje soditi moške ali ženske? Absolutno moške. Govorimo o dveh popolnoma različnih košarkah. Kateri prekrški oziroma igralne situacije so najtežje za košarkarske sodnike? Mogoče tiste tik pred zvokom sirene na koncu tekme in ob izteku 24 sekund. Guerrino Cerebuch (v sredini) s hčerko in predsednikom deželne FIP Adamijem Takrat lahko z napako negativno vplivaš na končni izid. Pred kakim letom sem sodil v Teramu, kjer je bolonjski Fortitudo izgubil in izpadel iz lige ter nato propadel. Usodni so jima bili moji odločitvi. Na koncu, s pomočjo počasnih televizijskih posnetkov (instant replay), smo dokazali, da sta bili odločitvi pravilni. Ali se strinjate z uporabo tehnoloških pripomočkov pri sojenju? Absolutno sem za. V evroligi je to dovoljeno. V Italiji žal uporabljamo tehnološke pripomočke le v polfinalu in finalu play-offa in v finalu državnega pokala. Instant replay smo si izmislili prav pri nas. Ne morem pa razumeti, zakaj ga ne uporabljamo tudi med sezono. Koliko je lahko naporno soditi vrhunsko košarkarsko tekmo? Fizično nimam nobenih težav. Pritisk pa je velik. Po tekmi s težavo nekaj pojem in celo spim. Ali spremljate deželno košarko? Žal nimam časa. Ko sem prost, sem z družino. Sodniško pot, s telovadnice v Ulici della Valle v Trstu, ste začeli zelo zgodaj. Ali ste mogoče sodili tudi kako tekmo zlate Jadranove generacije v polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja? Takrat sem še sodil v mladinskih prvenstvih. Vsekakor Jadranovih tekem se še kako dobro spominjam, saj je za slovensko ekipo navijal cel košarkarski Trst. PalaChiarbola je bil poln do zadnjega kotička. Jadran je bil pravi fenomen, ki se ga še spominjajo po celi Italiji. Občinstvo je bilo fantastično. Nihče pa ni mogel verjeti, da so lahko pri Jadranu imeli tako talentirano in izkušeno generacijo košarkarjev, ki so igrali skupaj od mladih nog in so se približali sami A-ligi. Neponovljivo. Ali vas lahko vprašamo, kje so vaše korenine? Imam slovenske oziroma malo tudi srbske korenine. Nekaj krvi je tudi avstrijske, saj se je moj nono rodil v Salzburgu in se hitro zatem preselil v Trst. Nona pa je bila sigurno Slovenka. Žal pa z očetom se o tem nisva nikoli pogovarjala. Kako pa bi se ocenili kot košarkarja? Bil sem zelo slab (molto scarso v originalni italijanščini). Igral sem dve tri minuti in sem se vedno skregal s sodniki. Kako to, da ste se nato odločili za sodniški poklic? Predlagal mi je nek tržaški odbornik. Začel sem bolj za šalo. Nisem se obremenjeval z nastopi in tako sem korak za korakom napredoval. Dodati moram še, da sem bil srečen, ker sem imel tako službo, s pomočjo katere sem lahko usklajeval sodniški poklic. Sem namreč policist. Ali ste bolj strog na v službi ali kot sodnik? Mogoče kot sodnik. Ampak le na igrišču. Jan Grgič EuroBasket2013 V Kopru Slovenija proti Italiji KOPER - V koprski Bonifiki se bosta drevi ob 20.45 na prijateljski tekmi Pokala Adecco pomerili reprezentanci Slovenije in Italije. VČERAJ: Slovenija - Črna gora 81:74; v četrtek: Italija - Črna gora 89:73. Spektakel na vodi KOPER - Trenerja Ivo Daneu in Peter Vilfan sta objavila postave za današnji košarkarski spektakel na vodi, ki se bo v okviru promocije evropskega prvenstva v Koprskem zalivu začel ob 17.30. Gre za edinstven dogodek na slovenskem morju, ki bo potekal 300 m od Semedelske ulice v Kopru na splavu, dolgem 40, širokem 20, visokem pa 3 metre, ki tehta 1500 ton. Na splavu bo postavljeno košarkarsko igrišče, na katerem se bodo med seboj pomerile tri ekipe nekdanjih vrhunskih zvezdnikov Hrvaške, Italije in Slovenije. Na sporedu bodo tri tekme, vsaka bo dolga 2 x 10 minut. Dogodek bo sicer zaprt za javnost. Valter Birsa (lani pri Torinu) ansa MILAN - Slovenski nogometni reprezentant Valter Birsa je od včeraj igralec Milana. Za 27-letnega Šempetr-čana pa bo bržkone Milan le vmesna postojanka, saj naj bi ga vodstvo rdeče-črnih takoj posodilo drugoligašu Brescii. V prestop slovenskega napadalca je vključen tudi Malijec Traore, ki se bo iz Milana preselil v Genovo. SLOVENEC V VERONI - Kariero v Italiji bo nadaljeval nogometaš Domžal Rok Taneski, ki je podpisal pogodbo s prvoli-gašem Verono, pri katerem sta že registrirana nekdanja nogometaša Gorice, Kris Jo-gan in Dino Martinovič. Taneski bo na začetku sezone sicer igral pri mladincih. MILIJARDNA INVESTICIJA - Rusija bo čez pet let gostila SP v nogometu, za izgradnjo sedmih novih stadionov v Volgo-gradu, Nižni Novgorodu, Samari, Saransku, Kaliningradu, Rostovu in Jekaterinburgu pa bo namenila 2,3 milijarde evrov. Rusija bo za potrebe svetovnega prvenstva v nogometu namenila kar 15,5 milijarde evrov, v to pa so vštete investicije v gradnjo novih letališč in hotelov ter na področju razvoja cestne infrastrukture. 6. APRIL - Generalna skupščina Združenih narodov je v New Yorku 6. april razglasila za mednarodni dan športa. NOGOMET - Trener Sovodenj (1. AL) Franco Zuppichini »Imamo kakovostno ekipo, tako da lahko ciljamo visoko« V Sovodnjah so pred začetkom nove sezone najeli veliko novih igralcev in tako precej spremenili igralski kader. Zato je ekipa še neznanka, v novi sezoni pa lahko preseneti. Novi trener Franco Zuppicchini je nad svojim moštvom navdušen. Kakšni so vaši prvi vtisi po dveh tednih dela pri sovodenjskem društvu? Zelo dobri. Društvo ve, do kam lahko cilja in ve, katere so možnosti. V skladu s tem je bil potek kupoprodaje natančen in premišljen. Ustvarili smo dobre pogoje za uspešno sezono. Ali ste zadovoljni z igralskim kadrom, je popoln ali so potrebne še dodatne okrepitve? Po odločitvi nogometne zveze, s katero se strinjam in ki je bila potrebna, za neomejeno registracijo tujih nogometašev, ki so državljani članic Evropske unije, smo lahko najeli kar nekaj dobrih igralcev iz Slovenije. To smo maksimalno izkoristili. Iščemo pa še enega napadalca. Trenutno imamo Damiana Devettija, ki je še neznanka. Pred leti je igral v elitni ligi, zabija gole, kljub temu pa je naš edini napadalec. Upamo, da bomo najeli še enega z enakimi lastnostmi. Ekipo so okrepili številni nogometaši iz Slovenije. Ali se s težavo spo- razumevate? Kako je s slovenščino in italijanščino? Fantje iz Slovenije so res izjemni. Le eden, Gregor Bajec, ne obvlada italijanskega jezika. K sreči mu priskočijo na pomoč ostali soigralci, ki mu prevedejo, kar jaz povem. Simpatično je, da mu Panič in Likar razložita problem na enak način, kot da bi mu ga sam razložil. Do sedaj so bili vsi zelo dovzetni. Kako bi ocenili prvi del priprav? Smo šele na začetku. V dveh tednih priprav smo odigrali dve prijateljski tekmi. Ritem se stopnjuje in sem zelo zadovoljen. Vsi me pozorno spremljajo in mislim, da sta moj prihod in prihod novih igralcev prinesla precej navdušenja v že itak homogeno skupino. Doslej smo trenirali predvsem na eksplozivni moči. Zaradi tega je vidna utrujenost. S takim treningom bomo nadaljevali še deset dni in odigrali dodatne prijateljske tekme. Nato bomo skušali zmanjšati intenzivnost treningov. Med prvo in drugo prijateljsko tekmo sem opazil viden napredek. Jutri bo na sporedu prva uradna tekma v deželnem pokalu doma (ob 16.30) proti Aquileii. Kakšno vlogo bo imelo Sovodnje v novi sezoni? Z deželnim pokalom bom preizkusil več igralcev in razmišljal o standardni postavi. Skušali bomo doseči dobre rezultate. Veliko je še neznank in treba je upoštevati, da zaradi birokratskih razlogov nekateri slovenski igralci še ne bodo smeli igrati. Kdo so po vašem mnenju favoriti za napredovanje? Na prvo mesto bi postavil Cormo-nese, ki se je zelo okrepil s kakovostnimi in izkušenimi igralci iz višjih lig. Nekatere lahko omenim: Peroni, vratar Zanier, Baciga, Rigonat. Presenetil bo morda tudi Breg, ki je lani gladko osvojil prvenstvo v drugi amaterski ligi in dokazal, da ima solidno ekipo. Matija Figelj DRŽAVNI POKAL - Elitna liga Kras danes v Miljah V državnem pokalu elitne lige bo repenski Kras danes v okviru prvega kroga gostoval v Miljah pri domači Muggii, ki jo vodi trener Marzio Potasso in ne Ales-sandro Musolino, kot smo pomotoma napisali v včerajšnji številki. Tekma v Miljah se bo začela ob 17.00. primorski_sport facebook 4 Stran pripravljata: Igor in Lako SLIKOVNA KRIŽANKA - naš pisatelj SESTAVIL LAKO CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB SOL ALI ESTER OCETNE KISLINE ITALIJANSKO MESTO OB JADRANSKEM MORJU SLOVENSKA IGRALKA ... RINA GLAVNO MESTO ALBANIJE PRIPADNIK NEMŠKEGA PLEMENA, STAR GERMAN ZGOLJ ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (PAUL) JEREBIKI PODOBNO DREVO TOPLICE, ZDRAVILIŠČE / GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK ZBIRKA ZAKONOV KREACIJA, STVARITEV NASPROTNIK KOMUNIZMA URADNA LISTINA, DEJANJE EVROPSKI VELETOK PODZEMELJSKI HODNIK TRŽAŠKI NOGOMETAŠ IN TRENER MALDINI EGIPČ. BOG UMETNIKOV ITAL. IGRALEC PANI BERI PRIMORSKI DNEVNIK AM. IGRALKA DEREK KEM. ZNAK ZA TANTAL SREDI KOME PRIPRAVA ZA MERJENJE ELEKTR. TOKA PODROČJE NEKDANJEGA MOGOTCA, BOGATAŠA NALEZLJIVO VNETJE KOŽE KRAJŠE POTOVANJE KMEČKA BANKA ALDO RUPEL IZDELKI IZ "BOGASTVA GOZDOV" "LEGENDA" NASE KOŠARKE (DEAN) TISOČAK (POG.) ITAL. IGRALKA MIRANDA NEKDANJE IME ZA VIETNAMCA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GRŠKA BOGINJA MODROSTI NEMŠKI GLASBENI PEDAGOG KRADLJIVEC TRINAJSTI IN PETNAJSTI DAN V RIMSKEM KOLEDARJU DEZIDERIJ ERAZEM MERA NA POL NAS NOGOMETNI "AZZURRO" (ALDO) ZBIRANJE PODATKOV VDOLOČENE NAMENE SLOVARČEK (za oba lika) - ARAT = grški didaktični pesnik • DAL = reka na Švedskem z dvema izviroma • ERK = nemški glasbeni pedagog (Ludwig) • EUTERPE = grška muza instrumentalne glasbe (tudi Evterpa) • INCE = angleški nogometaš • LOKE = del Trbovelj • OIRATI = skupina Zahodnih Mongolov • PTA =egipčanski bog umetnikov in rokodelcev, stvarnik sveta • TIT = rimski cesar, ki je leta 70 razdejal Jeruzalem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 ■ 23 24 ■ 25 ■ ■ 26 ■ 27 28 29 ■ 30 31 ■ ■ 32 ■ 33 34 35 ■ 36 ■ 37 38 39 ■ 40 41 ■ 42 43 44 45 ■ 46 KRIŽANKA (lako) SLIKOVNA KRIŽANKA - filmski igralec i < NEENAKOST MED PRIMERJANIMI STVARMI DESETI MESEC V LETU BRUNO TRAVEN GRŠKA MUZA INSTRUMENTALNE GLASBE ORNA ZEMLJA SPODNJI DEL PROSTORA, POD ENOLONČNICA IZ JEŠPRE-NOVE KAŠE S FIŽOLOM SIN IZAKA IN REBEKE DEL TEDNA FREDERIC CHOPIN SKUPINA ZAHODNIH MONGOLOV GORA V JULIJSKIH ALPAH NEKDANJI RUSKI NOGOMETNI VRATAR (RINAT) URESNIČITEV, IZPOLNITEV NALOGE ZORA TAVČAR MAJHEN DIRKALNIK PODLOŽNIK V FEVDALIZMU SESTAVIL LAKO AMERIŠKA LETALSKA DRUŽBA BEOGRAJSKI NOGOMETNI KLUB KRILO RIMSKE LEGIJE KLAVDIJ TUTTA ATLETSKA DISCIPLINA DEL TRBOVELJ SPLET LAS ETIOPSKI KNEŽJI NASLOV HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH, VARUH OGNJIŠČA HRV. NAFTNI KONCERN ELDA VILER IZRASTEK NA GLAVI PIJAČA ZA ZAJTRK VODORAVNO: 1. avstralski medvedek vrečar; 6. glavno mesto Turčije; 12. ameriški filmski igralec (Alan); 13. otok v Jadranskem morju; 14. stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa, katran; 15. začetek apologije; 17. sestra očeta ali matere (ljubk.); 18. judovski kralj; 19. italijanska skrajno desničarska organizacija; 21. danski pisatelj Hassel; 22. ozek konec polotoka; 23. fond; 25. grška črka; 26. latnik; 27. etiopski naslov; 28. pristaniško in obrtno mesto na Poljskem, ob Baltskem morju; 30. moderna zvrst glasbe; 32. izdelki za okras telesa; 33. italijanski kino; 36. sestavni del škotskih in irskih priimkov; 37. imetnik in uživalec obresti kapitala; 38. gorovje v Sloveniji; 40. začetnici ameriškega filmskega igralca Redforda; 41. italijanska filmska igralka Miranda; 42. italijanski politik Cuffaro; 44. uradna listina ali dejanje; 45. jamajška glasba in ples; 46. glavno mesto Jordanije. NAVPIČNO: 1. vnetje sluznice; 2. sin Agamemnona in Klitajmnestre; 3. glavno mesto Gane; 4. kemijski znak za litij; 5. prisilni nevrotik; 6. začetek akorda; 7. angleška nikalni-ca; 8. slavnostni ogenj; 9. največje belgijsko pristanišče; 10. vesoljski izstrelek; 11. makedonsko moško ime; 16. Jurij, urednik Novega glasa (na sliki); 20. beograjsko nogometno društvo; 23. plaha gozdna živalica; 24. moško ime; 26. hazardna igra s kartami; 28. signal v sredini; 29. glavno mesto Sirije; 31. tipalka pri žuželkah; 33. slovenski slikar (Jože); 34. kraj in reka na Dolenjskem; 35. industrijsko mesto v ameriški zvezni državi Ohio; 37. angleški filmski producent (J. Arthur); 38. znamka korejskih avtomobilov; 39. podeželsko naselje; 43. začetnici slovenskega pesnika Minattija. KRILO POSLOPJA ROGER VAILLANT REKA V SRBIJI ARABSKI ŽREBEC IVAN TAVČAR RICHARD OWEN MEHKA IN NAJLAŽJA KOVINA MLADININ SMUČARSKI DELAVEC NAKODRANA VOLNENA TKANINA ITALIJANSKA PESNICA NEGRI ŠTIRIVRSTIČNA KITICA SONETA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI ANTON VODNIK REŠITVE. Slikovni križanki, naš pisatelj - vodoravno: KAC, Bo, acetat, Pesaro, Ita, om, Tirana, Aleman, le, Pta, Ince, A. R., las, F. C., kita, Oirati, Rjavina, Dasajev; na sliki: Robert Redford. Križanka, vodoravno: 1. koala, 6. Ankara, 12. Arkin, 13. Kornat, skorš, lesnina, terme, Oberdan, Ren, jur, Erk, Arat, izlet, D. E., kodeks, Anamit, tvorba, Atena; na sliki: Alojz Rebula; filmski 14. ter, 15. ap, 17. tetka, 18. Asa, 19. NAR, 21. Swen, 22. rt, 23. sklad, 25. eta, 26. brajda, 27. ras, 28. Gdansk, 30. rap, 32. nakit, igralec, vodoravno: TWA, Rad, ala, K.T., tek, R.V., razlika, oktober, B.T., kart, Euterpe, ral, at, tla, INA, ričet, Ezav, R.O., dan, 33. cinema, 36. Mac, 37. rentnik, 38. Karavanke, 40. R. R., 41. Isa, 42. Antonino, 44. akt, 45. ska, 46. Aman; na sliki: (Jurij) Paljk. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. avgusta 2013 15 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 21.05 Film: II mio nome e Piper Rose (dram.) 22.55 Sabato Sprint 23.50 Rubrike Rai Tre II mammo 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 La grande magia - The Illusionist 18.00 Film: Rosamunde Pilcher - Il servizio da The 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 16.15 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.25 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.50 Dok.: Roma - Gerusa-lemme, le citta gemelle di Costantino 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetechete, vista la rivista 21.15 Dok.: Superquark 23.30 Film: 88 minuti 21.10 Film: Rosamunde Pilcher -Un'estate rubata 23.30 Film: Cosa voglio di piu 7.00 Risanke 9.25 Dok.: Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 14.00 Film: Baciati dalla sfortuna (rom., i. L. Lohan) 15.40 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Pit Lane 18.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos kvalifikacij 19.35 Nan.: Lasko 20.30 22.40 Dnevnik O Italia 1 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.20 Risanke 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Motociklizem: MotoGP, VN Češke, prenos kvalifikacij 15.05 Motociklizem: Moto2, VN Češke, prenos kvalifikacij 15.55 Film: American School 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.25 Film: Paulie - Il pappagallo che parlava troppo 21.10 Film: Waterworld (fant.) 23.50 Film: Austin Powers in Gold-member La 7 ^ Tele 4 7.05 Rai Educational Italia in 4D 8.05 Rai Educational 9.05 Film: Addio mia bella si-gnora! 10.30 Film: Le diciottenni 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.45 Film: Ruba al prossimo tuo 16.45 Film: Gli eroi di Telemark 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 22.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nad.: Common Law 21.05 Film: Una nuvola di polvere, un gri-do di morte 23.15 Il giallo e il nero u Rete 4 7.00 Media Shopping 7.40 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.30 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason - La bara di vetro 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.10 Film: La forza del perdono 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Nad.: (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.45 Žarišče 12.25 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.10 18.10 Tedenski pregled 16.15 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.10 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 21.55 Vreme 22.05 Na tretjem... Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Film: La cintura di Orione 15.45 Potopisi 16.15 Dok.: La Grande Epoque 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 19.55 Potopisi 20.25 Ora musica 20.40 Košarka: Slovenija - Italija 22.45 Ri-vedere che piacere Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Praznik občine Postojna 18.30 Visoka šola za umetnost UNG 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Graška gora poje in igra 21.45 Primorska znamenja 22.45 Tedenski pregled 23.00 Glasbeni večer pop Pop TV LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 9.25 Film: Angelica, ragazza Jet (kom.) 11.00 20.30 In Onda 11.40 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Strega-ta dalla luna 23.00 Film: Jefferson in Paris 7.00 Risane in otr. Serije 10.15 Film: Glasba iz druge sobe 12.10 Film: Zaljubljeni žabji princ 13.55 Serija: Razočarane gospodinje 14.45 Serija: Zmenki milijonarjev 15.40 Nan.: Očetje pod krinko 16.50 Film: Cucek 18.20 Nad.: Trafika 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Angeli in demoni (krim., ZDA, '09, i. T. Hanks) 22.20 Film: Ubij me strastno Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.10 Zgodbe iz školjke 7.50 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.55 Male sive celice 10.35 Dok. film: Zbranost 10.50 Moja soba 11.10 Nad.: Vlomilci delajo poleti 11.45 Film: Vejko v škripcih 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.20 Dok. film: Predani ljudem 15.55 Dok. serija.: Zgodbe izza obrazov 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Po Džingiskanovi poti 18.30 Ozare 18.35 Risanke 18.55 22.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Tristan in Izolda (rom.) 22.30 Nad.: Sinovi anarhije 23.20 Dvanajst (t Slovenija 2 9.50 Skozi čas 10.00 Poletna scena 10.25 Odd.: Nedokončane modernizacije 11.40 Slovenski utrinki 12.10 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom, prenos 13.15 Žogarija 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos kvalifikacij 15.05 Nogomet: FIFA Magazin 15.35 Planet Šport 16.35 Koncert: Slovanska duša in slovensko srce 18.25 Nogomet: državno prvenstvo, Gorica - Olimpija, prenos 20.20 Košarka: Slovenija - Italija, prenos 22.45 Kultni albumi: The Doors 23.35 Na lepše 7.00 ŠKL 7.55 Film: Kozara 9.35 19.15 Serija: Newyorški gasilci 10.25 Serija: Steven Seagal - Varuh zakona 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Malo za šalo 12.55 Serija: Zoey 10113.25 Motociklizem: Mo-toGP, VN Češke, prenos kvalifikacij 15.00 Film: V ringu 17.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Okrog sveta do srca 18.30 Odklop 20.00 Film: Princ odkriva Ameriko 22.05 Film: Kot tvoj nasmeh 23.55 Nan.: Zločinski um RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Izidor Cankar - Janko Petrovec: S poti - radijska igra, režija Vladimir Jurc - 2. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa- Sobota, 24. avgusta Rai 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Traffic ZDA, Nemčija 2000 Režija: Steven Soderbergh Igrajo: Benicio Del Toro, Jacob Vargas, Michael Douglas in Catherine Zeta Jones Štiri oskarjeve nagrade, za film, ki ga je Steven Soderbergh, postavil med Mehiko, Washingtonom in San Die-gom. Skupna nit vseh treh zgodb, je boj proti prekupčevanju z mamili. Javier Rodriguez je mehiški policist, ki s prijateljem Manolom Sanchezom dela na ameriško-mehiški meji, a se kmalu znajde v mreži korupcije. Robert Wakefield je strog, konservativen sodnik vrhovnega sodišča v Ohiu, ki ga predsednik ZDA imenuje za vodjo boja proti drogam. Wakefield pa se z mamili bori tudi v zasebnem življenju, saj je njegova hčerka Caroline hudo zasvojena. Agenta Montel Gordon in Ray Castro pa aretirata velikana prekupčevanja, Carlosa Ayalajo. To bo posebej potrlo Carlosovo nosečo ženo Heleno... cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sobota, 24. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes ponoči bo deželo od severozahoda prešla hitra hladna fronta. Čez dan se bo začasno okrepil anticiklon, a že v večernih urah bodo začeli dotekati vlažni jugozahodni tokovi. Jutri zjutraj nas bo prešla izrazita atlantska fronta. V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovala zmerna oblačnost; zjutraj bo pihala šibka burja, podnevi pa bodo pihali krajevni vetrovi. Na vzhodnem pasu bo občasno nekaj več oblačnosti z možnostjo za kakšno posamezno ploho. V hribih bo spremenljivo z možnostjo za kakšno ploho. Dopoldne bodo padavine oslabele in prehodno lahko tudi ponehale, delno se bo zjasnilo. Sredi dneva in popoldne bodo v notranjosti države nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno in deževno vreme. Padavine bodo močne do obilne, vmes bodo tudi nevihte. Več dežja bo zjutraj, ko bo na obali pihal okrepljen jugo. Po nižinah bo južni veter zmerne jakosti. Popoldne pa bo več spremenljivosti z verjetnimi nevihtami, veter bo oslabel. Jutri bo deževno, vmes bodo tudi nevihte in močnejši nalivi. Ob morju bo pihal jugo. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska PČ^ KJiiav Po koncu začetek Danes zjutraj mi je umrla mama. Ob pol petih me je zbudil telefon in na drugi strani je hladen ženski glas sporočal, da se ji je ustavilo srce - zaradi sepse je bila že četrti dan v komi - da so jo oživljali in da je na aparatih, ampak ne bo več živela do poldneva. Naj pridem čim prej, če se želim posloviti, dokler je še živa. Ko sem še na pol speč vlačil na sebe neke cunje in so mi besede z druge strani slušalke druga za drugo kot težke svinčene kaplje počasi pronicale v zavest, se nisem mogel otresti brezosebne hladnosti v tonu ženske, ki mi je pred kakšno minuto sporočila, da je mama tako rekoč mrtva. Spominjala me je na telefonistko na oddelku za reklamacije kakšnega velikega podjetja. Kot da bi v moje življenje prinašala še eno smrt s skrbno urejenim in premišljenim obrazcem - sistematično, natančno, neprizadeto. Kot da je smrt pokvarjeni artikel, zaradi katerega je treba pomiriti nezadovoljno stranko in pri tem čim manj okrniti ugled podjetja. Iz teh misli me je predramil strupen januarski mraz, ki se je za-žiral v sleherno poro s premalo oblekami zavarovanega telesa - v otopelosti sem očitno pozabil navleči nase dovolj toplih kosov. Do bolnišnice sem šel peš - zadnje plače mi je že zdavnaj zmanjkalo in nisem si mogel privoščiti taksija. Pred vhodom na intenzivno nego me je prestregla medicinska sestra s sočutnim izrazom na obrazu, ki pa se mi je zdel narejen in naučen. Pospremila me je do zdravnice. Mlada ženska je bila prvi človek v tem jutru, ki je deloval iskreno. Na poti do bolniške sobe mi je še enkrat zdrdrala že slišano o oživljanju in maminem brezupnem stanju. Ko sem vstopil v majhno sobico, sem v očeh začutil solze, čeprav nisem občutil posebne žalosti. Mama je na življenje gledala s posebno nenavezanostjo in se ji je smrt zdela njegov nujni del. Nič kolikokrat sem ji moral obljubiti, da ob njeni smrti ne bom jokal. Tokrat so bile solze posledice gnusa, saj je prizor spominjal na kakšen slab znanstvenofantastični film hollywoodske B-produkcije. Tisoč cevk in cevčic in kakšnih deset utripajočih in piskajočih zaslonov se mi nikakor ni zdelo dostojno okolje za človekovo slovo. Prijel sem jo za hladno roko in se zazrl v pepelnato siv obraz. Med vsemi agresivnimi napravami in v veliki beli postelji je njena glava delovala nesorazmerno majhna. Kakšne pol ure sem sedel ob poslednji osebi v svojem življenju, za katero bi lahko resnično iskreno rekel, da sem jo imel rad. Pod napol priprtimi vekami sem opazil grozljivo rumene beločnice - sepsa je uničila še njena jetra. V teh očeh ni bilo več življenja. Zaslon, ki je z zeleno črto izrisoval enakomerne srčne utripe in zraven piskal svoj memento mori, me ni mogel prepričati, da je kakor koli drugače. In čeprav ji je ventilator po cevki na silo vpihoval zrak v pljuča, je iskra življenja, ki je vsa leta, odkar sem jo poznal, neukrotljivo in kljubovalno žarela v njenih očeh, dokončno ugasnila. Danes mi je umrla mama. Naslednji teden sem preživel v stanju nekakšne pol zavesti, razpet med dolžnostmi, povezanimi z urejanjem pogreba in blodnjami po spominih na zadnjih šest mesecev. Kako je mama julija doživela psihotično epizodo, ko sem bil na potovanju v tujini, in preživela tri tedne na psihiatriji. Kako so jo odpustili z diagnozo F02 - demenca v domačo oskrbo in sem se moral soočiti z dejstvom, da je mojih načrtov za nedoločen čas konec. ŠIFRA: THALIA Kako sem z besom in nemočjo opazoval, ko je genij par excellence z doktoratom iz vedske filozofije in neskončno razgledanostjo usihal in vegetiral pred mojimi očmi, hkrati pa so se kot hišica iz kart sesule tudi moje sanje. Oba sva postajala prazni lupini. Mama je preživljala dneve v neprestanem beganju za vedno istimi nepomembnimi in davno zgubljenimi malenkostmi ali v neprestanem pričakovanju prihoda sedem let mrtvega moža. Jaz sem svojo jezo, apatijo in naraščajočo depresijo ubijal z njenimi pomirjevali. Kdo ve, kje bi končal, če ne bi nekega dne prišel v službo tako zadet, da sem se onesvestil v sprejemnici in so me sodelavci odvlekli do zdravnika. Njegove besede so bile jasne - težave s pomirjevali bom obvladal sam ali pa me bodo »očistili« v isti psihiatriji, kjer je bila pred meseci zaprta mama. Ker za mamo ni mogel skrbeti nihče drug, mi je ostala le prva možnost. Absti-nenčno krizo sem prebrodil sam. V odsotnosti učinka pomirjeval je depresija prerasla v občutek brezizhodne ujetosti v klavstrofo-bični kletki - nekakšen Sartrov pekel. Le zaradi občutka dolžnosti sem se vsako jutro po neprespani noči objokan in obupan postavljal na noge. Ona pa je samo sedela tam. In ugašala ... Na pogreb je prišlo za mamin okus veliko preveč ljudi, glede na to da je večkrat poudarila, da ne želi nikogar. A pogrebcev ne moreš kar odgnati, zato sem jih toleriral, čeprav ji ne bi bilo všeč. Recitirali so Tagoreja. Ob tem bi se zagotovo nasmehnila. Potem je duhovnik povedal nekaj klišejskih besed (spomnil sem se na telefonski klic ob pol petih zjutraj pred enim tednom) in kar naenkrat so žaro spustili v zemljo. Kar tako - konec. Tudi če bi hotel jokati, se mi je zdelo, da ne bi imel časa. Torej nisem jokal. Konec koncev sem ji to obljubil in če že nisem uspel preprečiti velikega pogreba, sem lahko naredil vsaj to. Odhajal sem za neko daljno sorodnico mimo manjših skupin po-grebcev. Gruča stark je poznavalsko ugotavljala, da je bil »lep« pogreb. V dneh po pogrebu se je moj padec šele pošteno začel. Službo sem izgubil še pred mamino smrtjo. Prihrankov nisem imel. Skupaj s prvo socialno podporo je prišlo obvestilo o blokadi računov zaradi podedovanih dolgov. Depresija in občutek ujetosti sta pronicala globlje in globlje in se ugnezdila v vsaki celici mojega bitja. Iz postelje nisem več vstajal. V sobi za hermetično spuščenimi roletami so se dnevi prelivali v tedne, ti pa v mesece. Strast za kar koli je bila le še oddaljen spomin. Kot gimnazijec sem ljubil gledališče, a sem se mu v ključnem trenutku odpovedal, da bi postal duhovnik. Duhovništvo mi ni bilo usojeno - bojda moj značaj ni premogel ustreznih kvalitet, čeprav sem sam še danes prepričan, da je bilo krivo moje apriorno zavračanje samostanske ovčje logike in čredne pameti. Vseeno je bilo za sanje o karieri v gledališču prepozno. Očetova smrt in mamino pešanje jim nista pustila zaživeti. Ostali so le še trenutki svobode na amaterskih odrih. Zadnji meseci so ubili tudi hrepenenje po teh trenutkih. 2000 m..........13 2500 m............9 2864 m............6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v visokogorju 7,5. Ostal sem prazen. Kot bi lovil ravnotežje na poslednji pedi zemlje, okoli katere je zijal neskončen prepad in me prav mamljivo vabil. Boga sem cinično pognal na cesto pri zadnjih vratih svoje duše in z njim vse, kar je dišalo po lepem in dobrem. Tudi v mojih očeh je ugasnila iskra upanja in postajal sem premikajoče se truplo. Tiste dni se je zdel prepad še posebej prijazen. Smrt je svojo ledeno dlan položila na mojo ramo in me vabila v svoj objem. Odrešitev se je zdela tako preprosta in tako blizu. Potopljenega v poslavljanje me je zmotil prijatelj, ki je sporočil, da prihaja pome, ker me bo odpeljal na neko plesno predstavo. Nikoli prej in nikoli kasneje nisem nikogar tako žolčno preklel. Plesa nisem pretirano maral niti takrat, ko sem še sanjal o umetnosti, sedaj pa mi je šlo ob sami misli nanj na bruhanje. A prijatelj je vztrajal. Znašel sem se v dvorani, polni ljudi. Nikogar nisem poznal. Vseeno pa sem vsakega od njih iz dna duše preziral in sovražil. Ker sem začutil, da me napada tesnoba, sem vstal in nameraval oditi. V tistem trenutku so luči ugasnile in kakšno sekundo kasneje je prostor napolnila glasba, za katero bi nekoč rekel, da je lepa. Nejevoljno sem sedel nazaj na stol in kakšno sekundo uporno bolščal v tla pred sabo. Potem sem vseeno dvignil pogled. Najine oči so se srečale ... Neskončen ocean modrine in strasti me je v hipu posrkal vase. Svet okrog mene - dvorana, osovraženi neznanci, neudoben stol pod mano - vse se je v trenutku razblinilo. Teme ni bilo več in oblila me je nenavadna, prosojna svetloba. Vsak njen gib je bil skrbno odmerjen udarec, ki je razbijal oklep apatije, zagrenjenosti in brezupa, v katerega sem se pustil ujeti. Pokal je in v velikih kosih padal na tla. In stal sem pred njo - razgaljen s svojim ranjenim srcem. Na obrazu sem začutil nekaj vlažnega. Po licih so mi tekli potoki solz; kot da bi naenkrat izjokal vse, kar sem zadrževal v sebi materi na čast, dokler ni v meni umrlo sleherno čustvo. Sedaj so solze tekle kot reka, ki podre stoletni jez, in čutil sem, da čistijo vse rane in izpirajo vso navlako, ki se je nalepila na mojo dušo. V srcu je izbruhnil izvir življenja. Ostal je le pogled. Neskončna modrina njenih oči je prebujala davno pozabljena čustva. Kdo ve od kje se je prikradlo upanje in vse moje bitje se je vzdra-milo v ljubezni. Ne vem, kako je minil večer ne kako sem se znašel doma. Prvič po dolgih mesecih sem mirno spal. Zjutraj sem dvignil rolete. Meglice so se razkadile in nebo je odsevalo barvo njenih oči. Svet je žarel, obsijan z žarki večnega sonca.