Leto XVm. (V UMt ? Celju, dne 24. junija 1908. Štev. 71. ',!(!{ b V It i 1 k >U .m v. Uredništvo )e na Schilleijevi cesti št 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. tu Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa* kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Glavni zbor zaupnikov narodne stranke se vrši dne 28. junija 1908 ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu" t Celju. Ker je drugi dan praznik, pričakujemo lepe udeležbe. Popoldne ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev sa Štajersko in Koroško". Zvišanje davka na žganje. Poročali smo pred kratkim, da je predložil finančni minister Korytowski državni zbornici zakonski načrt glede zvišanja davka na žganje. Ako obvelja med vlado in večjimi strankami sklenjen kompromis, pride ta zakonski načrt še pred velikimi državnozborskimi počitnicami, t. j. pred 15. julijem v državni zbornici do razprave in je torej potrebno, da spregovorimo o njem jedno, dve besedi, ker zadeva v veliki meri naše kmečko in delavsko ljudstvo. Meseca marca so zborovali na Dunaju zvedenci v gospodarstvu posameznih avstrijskih kronovin in ugibali, kako bi se dalo odpomagati posameznim deželam, katere so vsled ogromnih izdatkov privozile srečno do gospodarskega propada. 1 Naša dežela ima za 1. 1908 nad 13 miljonov primanjkljaja, kateri se bo moral pokriti z dokladami! Pri nekaterih drugih kro-novinah je še slabše. Na Dunaju zbrani gospodje so torej sklenili, naj se upelje nek državni davek, katerega dohodek se razdeli med dežele. Mislili so na različne davke; a so se konečno zje-dinili za zvišanje davka na žganje. Da bi osebno dohodninski davek bogatašev, posvetnih m cerkvenih, zvišali, do tega se niso odločili; vlada se v tem oziru naravnost sofistično izgovarja. Naj plačuje ljudstvo! Država seveda tudi ni pozabila zamuditi ugodne prilike; zvi šanje bo namreč znašalo za liter čistega špirita 50 vin. (od 90 na 140 vin. pri kontingentiranem špiritu, od 110 na 164 vin. pri ekskontingentiranem), od tega pa dobi država okroglo 30 vin. in dežele le 20 vin. Ker pa se je že dosedaj deželam nekaj priplačevalo iz dohodkov davka na žganje (skupno 19*2 milijona), bodo v bodoče dežele dobivale 3572% doneska tega davka, država pa 64'28%- Ako bi znašal dohodek iz davka na žganje z zvišanjem vred 1. 1909. 129'8 milijona kron, bi dobile dežele od tega okroglo 46 milijonov kron. Na Štajersko bi odpadlo 1,821.000 kron, kar bi seveda značilo v moii • • precejšnjo odpomoč deželnemn gospodarstvu. Vlada pravi, da dobiva iz I"'*! i' ■ ,■■ žganja že itak letno povprečno 73 milijonov kron, in bo z zvišanjem le imela li J■ 'ij li yS'.- okrog 12 milijonov kron dobička, kar V -i, ;X ' '' 1'|tf,x 1 M. bo pa požrlo zvišanje plač castn^om n moštvu ter odškodnina rezervistom. O nameravanem zvišanju davka na žganje se pri nas in drugod sedaj veliko govori in pretresa. Tovarnarji špirita se pritožujejo, da se jim je dovolilo v bodoče žgati le 115.575 hI (poprej 150.000 hI), katera množina se je na posamezne tovarn^ natančno razdelila. Kmetijske žganjarne (katerim se pa ne prištevajo naše male domače žganjarne z enim kotlom, temveč velike žganjarne za napravo žganja iz žita, krompirja, melase, pa tudi vinskih in sadnih tropin) bodo imele nekaj zvišan kontingent, namreč 871.425 hI (poprej 862.000 hI)- Imajo pa te žganjaine škodo vtol^ko, da se jim znižajo bonifikacije, tq je odškodnina, katero jim izplačuje država sorazmerno z dnevno množino nakuhanega žganja od 6, 8, 10 K na 2, 4 in 6 kron. Tudi bonifi-kacija za izvoz bo znašala vbodoče le 7 in ne več 10 K pri hektolitru. Vendar nas vse to toliko ne zanima. Naše domače žganjarne ne izdelujejo določene jim množine žganja temveč kakor nanese letina. Že do-sedaj so se kmetje splošno pritoževali nad visokim davkom na domačo kuho žganja in malone po vseh političnih shodih je odmevala ta pritožba. Vbodoče pa se ta davek ne le zdatno zviša (splošno na 1 K 64 vin. pri litru) temveč se bodo odpravile še one male ugodnosti, katere so imeli posestniki kotlov. Gledalo se bo na obliko kotlov, določilo, če le mogoče, povprečno množino izdelka in se tudi zvišalo plačilo, da, neki kuuštni ministerijalni uradnik je celo znašel aparat, ki bo automa-tično kazal, kolikokrat se je napolnilo kotel in koliko je nateklo žganja. Kratkoinmalo: določbe glede domače kuhe se bodo zelo poostrile — v veliko veselje in zadoščenje tovarnarjev špirita. Prepričani smo, da bo zbudilo to veliko nevoljo našega kmečkega ljudstva brez razlike strank. Pritrjujemo, da se je v drž. zboru že izrekel drž. posl. Pišek proti predlogi, proti kateri so se izrekli že tudi socijalno-demokr. poslanci in se bodeta izrekla tudi poslanca napredne slov. stranke na Štajerskem. Izrekel se je proti zvišanju tega davka tudi pol. shod poslanca Ploja v Obrežu. Cisto naravno: mesto, da bi država skrbela, da bi se ljudstvo boljše hranilo, skrbi ravno nasprotno za to, da se draže ne le živila, temveč fr -1,1 I tudi poboljšek k trdemu kruhu, za kar velja danes našemu delavcu žganje. Resnično je, obsojamo popivanje in pijančevanje, a upoštevati moramo, da je gospodar prisiljen dati delavcu žganje, ker ga ta zahteva in ga je dostikrat pri slabi hrani, trdem delu in hudi zimi opravičen zahtevati. Vsak . • ,. • . J 'i j'' "'v ' gospodar bi mu raje dal domačega žganja 5 a to bo vbodoče^ še težje, jBat? hotela trpeti škode, to bo trpel naš delavec in kmet kot konznmenta., Citali smo nedavno tega, da so zahtevale nekatere podružnice kmetijske družbe štajerske, naj se dovoli brezplačna kuha domačih tropin, bodisi vinskih ali sadnih, nadalje sadja, enega in drugega; vtemeljevale so to svojo zahtevo s tem, da treba dati kmetovalcu priliko, da porabi svoj domač izdelek kolikor možno dobro. Nič ne pomaga; naši vladni in državni čini-telji so kakor divji na obdačenje najrevnejših slojev ljudstva. Ali ni potem žalostno in smešno trditi o sedanjem parlamentu, da je „ljudski", ako pa za judstvo ničesar ne stori? Konečno še pripomnimo, da če bi se s pomočjo naših vladnih strank jipamo, da se bo sedaj naša „Kmečka zveza" poboljšala) sprejelo to nečuveno zvišanje, bodo morali posestniki povsod inU nzivno misliti na napravo občinskih in zadružnih žganjarij, kjer se jim nudijo vendarle še zdatne ugodnosti. Prijatelji dela in gospodarskega napredka bodo imeli tu lepo priliko koristiti narodu. Vendar pa upajmo, da se vladi ponesreči ta pravi atentat na žepe ljudstva! Vabilo in pojasnilo. V nedeljo, 28. t. m. popoldan ob 4. uri bo v ^Narodnem domu" v Celju ustanovni shod „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem". Doslej je pristopilo že 35 društev, med temi tri s Koroškega, kar je za začetek vsekakor jako lepo število. Ker pa priglasi svoj pristop gotovo še te dni nekaj društev, bo „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" kar od začetka že močna organizacija, od Katere smemo upravičeno pričakovati veliko za prospeh prosvete štajerskih in koroških Slovencev. Vabimo še vsa ostala društva, da pristopijo pim prej, kajti sedaj, ko je že začetkoma ta „Zveza" tako močna, lahko odpadejo vsi pomisleki, ki jih je morebiti imel kdo do nje. Vabimo pa tudi posamezne rodor ljube, da pristopijo k tej „Zvezi" kot podporniki in ustanovniki. Ustanovnik plača enkrat za vselej 20 kron ter uživa za to pravice zastopnika zveznih društev t. j. ima glasovalno in volilno pravico na vseh shodih „Zveze". Doneske podpornikov določi občni zbor; istotako določi občni zbor doneske (prispevke) udruženih društev. Vsem tistim društvom, ki so vprašala koliko znaša članarina pri „Zveziu, odgovarjam torej: pošljite odposlance na ustanovni občni / . U n . u Ud I I - zbor in določite sami. / ■ l»Tt. • ■ Lir. ;0> >■ ■.' Ker je ustanovni sh^d že pred durmi, prosim vsa drufštvfl^ki sp že a}i ki se bodo)rRrij^vila syroj, pristop, da izvolijp odposl^nce. Po pravilih sme poslati društvo za vsakih 50 svojih društvenikov po tri zastopnike na občni zbor „Zveze"; društvo, ki ima manj kot 50 članov pošlje tndi tri zastopnike. Stvar društev je, kako volijo te zastopnike — ali jih odpošlje kar društven odbor ali pa se skliče izvanredni občni zbor in ta izvoli odposlance — a odposlanci" se morajo izkazati z legitimacijo poverjeno z društvenim podpisom. Vsak zastopnik ima le en glas, dopustna pa so tudi pooblastila. Društva izvolite torej svoje odposlance.ako ne treh pa vsaj enega. Izvolite pa take, ki se bodo vresnici udeležili ustanovnega občnega zbora; kdor ve, da ne bo šel • * i 28. t. m. vCelje, naj se ne d a voliti ali pa naj da drugemu pooblastilo. Pristop k ustanovnemu zboru „Zveze nar. društev" pa ima vsakdo in želimočimobil-nejše udeležbe, ker so na dnevnem redu zanimiva poučna predavanja in ker se bodo obravnavale važne pro- svetne zadeve. , .i ■ •! „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi a delo in trud nam nebo blagoslovi!" Za pripravljalni odbor: k. P- Politični pregled. Domače dežele. V proračunski debati je spregovoril 22. t. m. tudi trgovski minister dr. Fiedler. V svojem govoru je razvil program svoje delavnosti za bližnjo bodočnost. Govoril je o reformah s katerimi namerava nstreči zahtevam urad-ništva. V nekterih obzirih namerava storiti več nego se od njega zahteva, dočim mu bode mogoče v drugih obzirih storiti še le prvi korak. V koliki meri mu bode mogoče izvesti vse potrebne reforme, bo odvisno od sredstev, katere mu bo dal parlament na razpolaganje. Da izviCKle nekatere nove naloge na polju poštarstva, bode prisiljen najeti posebno investicijsko posojilo. Prijavil je nadalje zakonito uredbo manipulacije z belim fosforjem in uso-vršenje obrtnega nadzorstva. V trgovskem ministerstvu se osnuje socijalno-politični odsek pod načelstvom sekcij-skega šefa dr. Mataje. V tem novem odseka bodo združene agende urada za statistiko dela in raznih oddelkov obrtnega nadzorništva; statistika o trgovini, se priklopi z železniškimi tarifami vred trgovskopolitičnemu oddelku; obrtni oddelek se razdeli, na indnstri-jalni in na obrtni oddelek. Na čela vseh teh novih in refprmirapib oddelkov stoje nemški sekcijskišefi, <#}<> zelo zagrizen] Nemci so mefl njimi kakor, ^nani Wagn«ir v. Jauregg. Tu4i pod češkim ministrom ni za Slovan« prostora na višjih mestih v trgovinskem^ ministerstvu. »> * ' • Vlada se s strankami pogaja, da bi zvršila ves že omenjeni program. Soc. demokratje se pa kar najodloč-nejše temu upirajo, da bi se v naglici brez poštene debate sprejelo zakon o zvišanju davka na žganje. Vlada si prizadeva stranke pridobiti vsaj za pooblastilni zakon, temeljem katerega bode imela pravico pobirati davek na žganje v dosedanji višini. Ako bi ogrski parlament že prej dovolil povišati davek na žganje, bode naša vlada na ogrski meji pobirala razliko med avstrijskim in ogrskim davkom. Da se zvrši pred počitnicami ves program, bodo poskušali uvesti tudi ponočne seje; pa tudi tako pojde težko, ker bo treba rešiti precej nujnih predlogov in poročila legitimacijskega odseka. * V ogrskem palamentu je na dnevnem redu debata o zvišanju davka na žganje. " * O bosanski vladi ali bolje uradniškem absolutizmu v okupiranih deželah je v parlamentu nedavno povedal svoje mnenje posl. Biankini. Rekel je: »Kar se godi na političnem polju v Bosni in Hercegovini ni na slavo habsbuiške monarhije. Nezadovoljnost naroda raste od dne do dne in vidi se, da si vlada ni znala pridobiti simpatije širokih slojev naroda ter da despo-tični policijski sistem, kateri je deželam usiljen, živi samo od vohunstva, spletkarstva in sumničenja. Sedaj so na vrsti „veleizdajski Srbi", kakor so bili pred nekoliko leti na vrsti »vele-izdajski mohamedanci", kateri so se hoteli kar trumoma izseliti v Malo Azijo in kakor so bili prej enkrat na vrsti „veleizdajski Hrvatje". Ako bi bila vsa ta veleizdajska sumničenja opravičena, moralo bi se misliti, da ni monarhija vseh 30 let okupacije Bosne in Hercegovine druzega delala nego fabricirala veleizdajalce! Mi moramo zahtevati od min. predsednika, naj dela na to, da se po preteku tridesetih let v Bosni vender napravi konec uradniškemu absolutizmu in policijskemu vladnemu sistemu." Vnanje države. — Srbija. Ministerska kriza še vedno traja. Kakor smo poročali, se je položaj po novih volitvah za vlado staroradikalcev poslabšal. Pašič je vsled tega dal d emisij o. Kralj skuša poveriti vlado še samo staroradikalcem. Velimirovič je dobil nalog sestaviti nov kabinet. Ako se mu to ne posreči, potem bo treba misliti na koalicijo staro- in mladoradikalcev. Drugače ne bo mogoče rešiti ne proračuna ne trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Ta je sedaj sploh v nevarnosti; mogoče je, da' jo skupščina odkloni. Dopisi. * Iz Gradca. (O dijaškem g i b a n j u.) Iz dijaških krogov v Gradcu se nam poroča: Navdušenje za štrajk se je poleglo Dogodki zadnjih dni so pokazali, da bi bila tako ostra akcija nekaj brezuspešnega, ker bi na dejstvu, da Wahrmund po lastni želji ne mara v Inomostu več čitati, nič spremeniti ne mogla. Gotovo je, da nismo zadovoljni z imenovanjem Wahrmunda v Prago, kajti kljub vsej postavnosti, se je zgodilo nekaj nenavadnega: Wahr-munda je imenovalo ministerstvo brez predloga prizadete fakultete. Ali, če je Wahrmund s tem zadovoljen, zadovoljiti se moramo tudi mi. Gotovo je, da so klerikalci dosegli lep uspeh: politika Wahrmunda, ki jim je bil v Inomostu *sr in O^JtJvi; ii'-' f>lHj na potu, so se znebili. A vsega vendar niso dosegli. Največja napaka dijaštva je bila ta, da ni takoj pri prvem naskoku klerikalcev nastopilo dovolj energično, pa kedo bi si bil mislil, da bo vlada šele na pritisk izpolnila svojo dolžnost, četudi le — napol. Kako se odločijo razni dijaški zaupni odseki po tujih mestih, ~ ne vemo; pričakovati je, da se izrečejo proti nadaljevanju štrajka v tem se- 'Iv •' mestru, oziroma (oliko časa, dokler se klerikalci zopet ne polakomne univerz. In tega se je zelo bati v najkrajšem času, saj jih poznamo! Tedaj pa hočemo drugače ravnati. Pri prvem naskoku hočemo tako odločno govOriti, da se preko nas ne zgodi kaj sličnega, kot se je ravnokar. Graški nenemški dijaški komite, kateri se je, kakor smo že zadnjič poročali, v Gradcu pred dnevi ustanovil, se je izrekel proti nadaljevanju Štrajka in je svoje stališče glede štrajka obrazložil na kratko v memorandumu, ki se je podal dne 22. t, m. rektorjema obeh graških visokih šol. Ustanovitev tega komiteja, kateri je bil že davno potreben, je sad zadnjih dogodkov. Ker je udsek stalen, ki nima samo namena boriti se proti kle~ rikalizmu, ampak tudi priboriti ne-nemškemu dijaštvu enakopravnost na akademičnih graških tleh, zato bo takoj po končanem štrajku začel tozadevno akcijo, da tako izpolni tudi ta del svoje naloge. Mislim, da bo takšen boj pozdravila tudi slovenska klerikalna gospoda, ki je doslej z železno konse-kvenco nesramno lagala o slovanskem dijaštvu, da se prodaja Nemcem in izdaja domovino. Sicer nas pa te psovke puščajo ravnodušne; samo preveč nesramnosti ne, kajti vsega je enkrat konec in tudi naše potrpežljivosti. Naj sledi besedilo zgoraj omenje-' nega memoranduma: Gradec, dne 21. jun. 1908. Vaša magnificenca! ii. V varstvo narodnostnih in svobo-' miseljnih interesov nenemških dijakov obeh graških visokih šol se je ustanovil na podlagi popolne enakopravnosti vseh dijakov, stalni nenemški vseučiliški odsek obeh graških visokih šol, v katerem so zajenkrat zastopane sledeče narodnosti: Bolgari, Hrvati, Poljaki, Srbi, Slovenci in židovski nacijonalci. Odsek imenuje se nenemški vseučiliški odsek obeh graških visokih šol. Prosimo Vašo magnificenco, naj blagovoli njega ustanovitev vzeti naznanje. n. Nenemški vseučiliški od-' sek obeh graških visokih šol je skenil v svoji seji dne 21. t. m. soglasno sledečo resolucijo; Postavljeni smo pred fait accompli in zato smatramo kot inoportuno nadalje štrajkati do časa, da dobimo popolno zadoščenje v zadevi Wahrmundovi. Za jedenkrat prenehamo s štrajkom. Protestiramo pa odločno, da se je Wahrmundova zadeva rešila preko glav nas dijakov potom sramotnega kompromisa. Obžalujemo, da je Wahrmund, toraj oseba od katere bi tega ne pričakovali, sprejel svojo premestitev v Prago, kljub temu, da ni bil pozvan od senata'in nam na ta način otežkočil izpolnitev naše zahteve po svobodi nauka in pouka. Objednem izjavljamo, da hočemo v bodoče tudi najmanjši napad na svobodo univerze braniti z najostrejšim orožjem in pričakujemo, da bomo v tem boju imeli ob strani tudi rektorja obeh graških visokih šol, kakor sta nam to obljubila. Nenemški vseučiliški odsek obeh grašl^h visokih šol. —■—*—~ ■ Štajerske novice. — Nov uspeh v "boju za naše politične pravice. Upravno sodišče je z razsodbo od 23. t. m. ugodilo pritožbi dr. Gregoreca in Brezovnika proti oPločbi c. kr. okrajnega glavarstva V Celju, ki je bila potrjena od c. kr. aa-mestništva in c. kr. ministerstva, s katero se je izreklo, da so prejšnji člani okrajnega šolskega sveta za celjski Okraj prenehali biti člani, ker tudi okrajnega zastopa ni več. Skoro dve leti ni bilo redne seje okrajnega šolskega sveta celjskega, marveč vabili SO se samo od časa do časa zastopnik duhovništva, zastopnik učiteljstva in šolski nadzornik. Ni dvomiti, da se morajo vsled te razsodbe spet vabiti tudi prejšnji člani okrajnega šolskega sveta. Zopet dokaz, da se moramo neupogljivo boriti za vsako še tako neznatno politično svojo pravico. Trd je ta boj in zahteva od nas mnogo truda in žrtev, a vstrajati hočemo, dokler dosežemo, kar nam gre. Ta uspeh nam je priboril zopet gosp. dr. J. Hrašovec v Celju. — Stoletnice eeljske velike gimnazije, katera se je slavila prav v vsenemškem duhu minulo soboto v mestnem gledališču, se slovenski fantje na gimnaziji niso udeležili. Vsa Ča t mladim Slovencem, ki se niso pustili žaliti in so s svojo odsotnostjo ostro obsodili samo-nemški značaj cele prireditve. Nemci se silno jeze, ker se ni udeležil stoletnice celjski glavar g. baron Miiller. Ima pač več takta Kakor oni, kar mu mora služiti le v čast. — Zabaven večer priredi potujoča pevska družba danes, v sredo zvečer v gostilni „pri mestu Gradcu" (Stelzer) v Celju. Vabljeni so vsi prijatelji dobre domače zabave in izvrstne kapljice. — Prvi kamen za »Sokolski dom" v Gaberjn pri Celju se je položil v pondeljek. Odslej bode stavba vrlo napredovala in upati je, da bode sredi meseca oktobra gotova. Sokoli, spominjajte se v družbah in pri veselicah „Sokolskega doma"! — Osmošolca gg. Radej in Gradišnik nam javljata k notici »Zanimiva kazenska razprava v Celju" v zadnji številki »Domovine", da nista bila iz celjskega zavoda izključena, ampak da sta pred katastrofo prostovoljno izstopila. — Iz Celja. Dečko, ki je zadnjič v Voglajni pri kopanju utonil, se imenuje Ivan Rebernjak, in je sin nekega tuk. prevažal ca piva. — Drobne vesti. Našla se je v mestnem vrtu celjskem jantarova cevka za smodke z zlatim robom. Lastnik se naj zglasi pri hišniku Zvezne tiskarne g. Ant. Kodermanu. — Ako bi hoteli kaki človekoljubni stariši brez otrok prevzeti enega ali dva fantiča (dvojčka) v oskrbo ali za Svoje, se naj zglase v Gaberjn št. 14. — Požar v Žalcu. Včeraj popoldne je izbruhnil ogenj pri Brinšeku, uničil temu posestniku hišo, kozolec in gospodarsko poslopje, povrh pa še sosedoma gg. Žuži in Jem. Antlogi kozolca. Ker je bilo vse zelo suho, se je ogenj z neznansko naglico razširil in je bil v nevarnosti ves trg. Občudovanja vredno marljivost so pokazale ob tej priliki žalske gospodične, ki so branile kozolec v soseščini; ako bi se užgal ta, bi se požar razširil nedvomno še dalje. 55 letni posestnik Brinšek je dobil hude opekline. Živino so rešili vso. Kakor po čudežu je ostala kapela med gorečimi kozolci nedotaknjena. K požaru je prihitelo 10 požarnih bramb: domača, iz Arjevasi, Gotovelj, Št. Petra, Celja, iz Polzele dve, Št. Jurja ob Taboru, Gomilskega, iz Prekope (katera je bila i i^-^v' »-"ft ■ i^.oi pu ■ navzlic oddaljenosti ena prvih na mestu) in celo ..iz daljnih Braslovč. Zažgali so, kakor navadno otroci, ki so se igrali. — Značilno je tudi, da celjska požarna bramba, ki je že vedela ob za požar, cele pol ure ni mogla dobiti konj. Ali jih nemški Celjani za požar v slov. Žalcu nalašč niso hoteli dati? — Vransko. Začasni odbor »Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb za vranski sodni okraj" priredi v petek dne 3. julija 1908 ob 10. uri dopoldne v sodni dvorani na Vranskem ustanovno zborovanje, na katero se vabijo tem potom vsi za tako plemenito stvar vneti občani, zlasti pa gg. župani okraja, duhovniki, učitelji, siro-tinski odborniki, c. kr. in občinski uradniki. Na tem zborovanju se bo izvolil odbor društva in sprejemali se bodo udje. Kdor se osebno ne more udeležiti tega zborovanja, naj blagovoli naznaniti svoj pristop pismenim potom. — Iz Šmarij pri Jelšah. Na Sv. Rešnjega Telesa dan je bil v globini glavnih vrat šole za dečke pripravljen oltar. Otroci vsled tega niso mogli v svoje razrede. Na pripekajočem solnem so se pred šolo na cesti zbirali, dokler jih ni učiteljstvo odvedlo k službi božji. Ta novotarija ne dopada. Če je hotel in še namerava g. nadučitelj Jurkovič svojo brumnost kazati s tem, da doslej mežnarski posel opravlja sam, slobodno mu, dasi to ne vkane. Ali učencev ne sme s tem zadeti. — V Šmarju pri Jelšah je dno 21. t. m. umrl dekan g. Franc Jug. Bil je tudi član okr. šol. sveta. Pogreb je v sredo ob 9. uri zjutraj. Mož je bil v svojih uradnih in privatnih zadevah pedantično natančen, sicer pa prikupljiv in lepega značaja. Šmarča-nom se toži za njim. — Iz Šmarja pri Jelšah. Kakor se čuje, je namestnija v Gradcu vsled pritožbe Slovencev vendarle razveljavila volitev odbora tukajšnje zadruge krč-marjev, trgovcev itd., ki se je vršila meseca aprila 1907. G. LOschnigg bo moral razpisati nove* volitve. Dolžnost narodnih obrtnikov je, da se teh novih volitev v polnem številu udeleže, ter pometejo iz odbora nemškutarje, kateri imajo v sedanjem odboru večino in so pri zadnjem občnem zboru glasovali za izključno nemški šolski pouk trgovskih uslužbencev ter se protivili slovenskemu uradovanju zadruge. — V Slov. Bistrici se je osnovalo pred kratkim nujno potrebno olepševalno društvo; predsednikom je bil izvoljen zdravnik dr. Maks Mnr-mayr; poleg drugih so še v odboru gg. oficijal Rud. Ilovšek, Mijo Schurarz in dr. Fr. Lukman. — Poroka. V Slov. Bistrici se je 21. t m. poročil g. Štefan Šuc, davčni asistent v Sevnici z gdč. Mici Čakševo. Bilo srečnu! — Teletu so klenkali. Včeraj bi se imel vršiti izpit veronauka v cerkvi Sv. Bolfenka pri Središču. V to svrho je bil napovedan prihod g. dekana na 10. uro dopoldne; vse ga je željno pričakovalo, a ni ga bilo. Kar naenkrat pribeži ob pol 2. uri popoldne gospod župnik Zadravec v šolo, rekoč: »Zdaj pridejo g. dekan, le hitro ven z deco." Šolske otroke v dvored, njim na čelu učiteljstvo — naprej križ — zvonovi začnejo zvoniti in hajd k sprejemu na okrajno cesto. Nestrpno je vse čakalo g. eksaminatorja in glejte, namesto njega pripelje v velikem košu obrški posestnik Kosi — tele, ki se je z glasnim bečanjem razveselilo nad prekrasnim sprejemom. Zvonili so seveda dalje, otroci in ljudstvo se je smejalo in vse se je radovedno vpraševalo, zakaj jim je g. župnik tako za-bavico privoščil. — Za nemško šolo v Peklu pri Poljčanali so začeli nemškutarji t i.-.itroTjSi'*«' 4'""T "•>' .;v'n Pekla nabirati podpise pri nezavednih slov. stariših v okolici. Za ta posel so zbrali'nekega Albina Belaka (pristen Nemec 1), kateri nima nobenega drugega poštenega dela. Ali ne bi kazalo sklicati tam ljudskega shoda in poučiti nevedne, da ne gredo Nemcem na lim? Iz Laškega trga. Povodom smrti svojega osemletnega sinčeka Sandija, podaril je tukajšnji odvetnik g. dr. Josip Kolšek vsem 61 učencem drugega razreda slovenske ljudske šole v Laškem kot bivšim sošolcem dragega ranjkega, vsakemu krasen mo-litvenik ter naložil za vsakega v poštni hranilnici po 10 K torej skupaj 610 K. — S tem svojim blagim činom postavil je znani ljubitelj in podpiratelj uboge slovenske dece pač najlepši in najtrajnejši spomin svojemu ljubljenemu sinku — ob jednem pa si je pridobil tudi hvaležnost in udanost mladih Src ter spoštovanje okoličanov in vseh, ki ga poznajo. Cenjeni obitelji pa naj bi bila namenjena v bodoče milejša usoda! —* Iz Mozirja. Zadnji čas sta bili prodani dve hiši v našem trgu. Eno, nekdaj Pirševo je kupil g. Ant. Miklavec, izdelovatelj sodavice in drago, staro Štulerjevo pa je kupil g. Rudolf Pevec, *riarodni trgovec. Obe hiši ste v zavednih slovenskih rokah, kar je na vsak način važno, ko stega nemški zmaj svoje kremplje povsod kjer le more v našo last. Tudi tukaj so se oglašali sumljivi kupci. S tem je rešeno vse. G. Pevec je kupil hišo in vsa obširna posestva. — Od Sv. Antona v Slov. gor. V občini Andrenci je zatajič pobila toča na tak čuden način, kot menda malokedaj. Usula se je silovito, a pobila le dvema posestnikoma, a tema pa do korenine vse. Čudno! — Zahvala. Nemila smrt je vzela tukajšnjemu odvetniku velespoštova-nemu gospodu dr. Josip Kolšeku poleg 5 in pol letne hčerke tudi 8 in pol letnega sinčeka Ksandija, učenca II. razreda slovenske ljudske šole. V spomin svojega posebnega ljubljenca je gospod dr. Kolšek obdaroval vsacega součenca ranjkega Ksandija (katerih je 61) z vlogami poštne hranilnice po 10 kron, vrhu tega pa še vsacega s prekrasnim molitvenikom. Za te vele-dušne darove izreka podpisani naj-iskrenejšo zahvalo imenom tako bogato obdarovanih učencev. Laško, dne 20. junija 1908 Ivan Četina, nadučitelj. — Iz Ptnja se nam glede znane »jubilejne ^ tombole še piše: V slavnostnem listu je bilo čitati tudi verze: „Wenn jedes Heil und Sieg ein Heller ir&r' — Und jedes Trinkgelage ein paar Kronen, — Es wurden vrahrlich keine Slaven mehr — In unserm grtlnen Heimatlande (?) wohnen". — Navzlic tem vrsticam, ki so jasno označevale namen tombole, se je je vendar odeležil g. prošt Fleck. Navzoč je bil indi trgovec AL Senčar. — Pristavljali ne bodemo ničesar. — Iz Ptuja. Na Telovo so imeli »ptujski nemškutarji Jubilejno tombolo" v mestnih nasadih v korist nemškemu „Studentenheimu" in „MSdchenheimu". Da ni imela ta tombola nič „jubilejnega", ampak le vsenemški značaj, temu se ne čudimo, čudimo se pa, da *e je čutilo več Slovencev primorane udeležiti se te slavnosti. Ako bi se zahtevalo od kakega Nemca, da podpira pa magari samo dijaško kuhinjo, čutil bi se razžaljenega, Slovenci pa imajo tako malo narodnega ponosa, da gmotno prispevajo v pro-nonsirane -nemške namene in da celo gre j o delat naši nemškutariji štafažo. Kdor pozna-zgodovino cele prireditve, itak ve, da se je cela slavnost prire- dila v prid „Slidmarke" in „Schul-vereina", torej društev, ustanovljenih v pogubo Slovencem. Ali se potem ne pravi s podpiranjem take prireditve plesti vrv lastnemu narodu? — Najsi bodo že vzroki, ki so napotili posameznike k udeležitvi, kakoršnikoli, opravičiti se to ne more. Radi bi le vedeli, kako je ugajalo Slovencem demonstrativno hajlanje, ki se je še pozno v noč razlegalo po mestu in kaj so si mislili, ko so čitali „Festschrift", v kateri kar mrgoli vsenemštva? — Seveda, ko bi se šlo za kako slovensko veselico, bi se zamera povzročila z vsako malenkostjo. O ti ljuba narodna zavednost! — Iz ptujske nem&kutarske „.Ju-bilaumstombole". Pri slavnosti se je prodajal slavnostni list, ki obsega poleg doneskov neizogibnega Roseggerja duševne plodove tukajšnjih gimnazijcev in nemških frajlic. Za takt prirediteljev te jubilejne slavnosti je značilno, da se razun v neslanem Linhartovem uvodniku jubileja niti ne omenja, ampak da so vsi doneski polni vsenemškega kričaštva. Sicer pa tudi omenjeni uvodnik imenuje rden Jubi-laumsgreis" v taki zvezi, da se vidi na prvi pogled glavni namen, postaviti v prvo vrsto »srebrni vir nacionalizma". Ni brez pikanterije, da se ravno Linhart, ki se je pred leti še poskušal kot slovenski pisatelj in ki zdaj v „Štajercu" farba kmete o prijateljstvu Nemcev napram Slovencem, toliko ši-rokousti o nemštvu v „Ostmarki". V članku se trka Linhart po prsih: „Teutsch Ehr, mein Ehr". O časti Linhartovi se ne bomo prerekali in če je Nemcem prav, da jo identificira z nemško častjo, nas ne more ženirati. Hoteli smo le. pokazati, da je imela cela slavnost izrecno nemški zaačaj in da niso imeli Slovenci tam ničesar iskati. — V eni izmed pesmi poje nemški pobič o boju Nemc.ev za svojo čast in pravi: „Wer ist derFeind? — Man fragt nicht mehr, — man weiss es schon — wer hier gemeint". Boer v6,' ali so se kaj vprašali Slovenci, ki so nesli denar v nemško bisago, kdo bi utegnil biti ta sovražnik? Tako se pustiti za norca imeti in se nazadnje še nemara čutiti počaščene, zato je res treba pristno slovenske naivnosti. — Vspored glede izleta štajerskih „Trsničarskih zadrug" 'dne 2 9. junija 1908 k Sv. Lovrencu v Slo venski h goricah: I. Sestanek v Juršincih ob 10. uri dopoldne v gostilni Toplak. 2. Predavanje potovalnega učitelja g. Iv. Belleta „o pomenu trsničarskih zadrug" ob pol II. uri dopoldan v stari šoli. 3. Skupni obed v gostilni Toplak. 4. Ogledovanje trsnic, matičnjakov in trsničarskih skladišč. Pogovori. Konec izleta okoli 3. ure popoldan. — Ljutomerčani in Žetalčani se pripeljejo na vozovih, oziroma na kolesih; Bolfenčane bode pričakoval voz v Moškanjcih pri poštnem vlaku ob 7. uri 11 min. zjutraj. — Šaleška podružnica S. P. D. priredi 28. junija (v nedeljo) izlet na goro Sv. Uršule. Odhod iz Šoštanja, oziroma Slovenjgradca kakor prejšnja leta. Prenoči se n8 gori. Prijatelji gora se vabijo. — V Leitersbergu pri Mariboru so sklicani v petek in soboto stariši v tamošnjo šolo, da se izjavijo, so li za nemški ali dvojezični pouk. Navzoč bo okrajni glavar in krajni šolski svet. — Shod naprednega slovanskega dijaštva se je danes v Pragi pričel. Priobčili bodemo o njem izvirna poročila našega poročevalca na shodu. — Dvajsetletnico svojega obstanka Slavi letos požarna bramba v Hočah na Dr. p. — Pretep. Včeraj je obhajalo klerikalno nemško društvo v Gradcu „Karolina" obletnico svoje ustanovitve, obenem pa se je posvetila zastava novega visokošolskega društva,,,„Travn-gavcev". Klerikalci so se peljali z zastavami, tujimi gosti in družicami v cerkev srca Jezusovega; na poti so jih dočakali nemški burši in prišlo je do divjega pšovanja, pretepanja, pljuvanja, metanja gnjilih jajc itd. Več buršev je policija prijela in gnala na rotovž. Vsekakor čudna slika nemškega kulturnega boja! ' >;«. — Izlet na Mrzlieo v velikem obsegu priredi več društev iz Savinske doline dne 5. julija. Na predvečer tega dne se bo žgal velikanski kres z ume-talnim ognjem na čast našim slovanskim blagovestnikom. Za dobro pijačo bo skrbi jeno. Tudi „ Litijska podružnica S. P, D." priredi tedaj svoj izlet. Vsestransko zanimanje kaže, da bo to izlet, kakoršnega ni bilo kmalu na naš savinski Triglav. Prihodnjič se objavi natančni načrt izletnikom. Planinski pozdrav! — Kakor čujemo, se pripravlja tudi v Celju večja dražba navdušenih planincev na ta izlet. Podrobnosti še pravočasno objavimo. — Vabilo k seji. Socijalne odseke „Savinskega", »Šaleškega" in „Gornjegrajskega" učitelj sega društva uljudno vabi k seji, ki se vrši ob pol 9. uri dop. v četrtek 25. t. m. v Mozirju, socijalni odsek Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. — Hajd na noge k Sv. Bolfenkn pri Središču! Bralno društvo „Lipa" pri Sv. Bolfenku priredi dne 28. t. m. ali v slučaju slabega vremena dne 5. julija veliko Ciril-Metodovo slavnost s petjem, javno telovadbo „Murskega in Varaždinskega Sokola", godbo, šaljivo pošto itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 h. Preplačila se v prid družbi sv. Cirila in Metoda hvaležno sprejmejo. Slavnost se bode obhajala v lepem gozdiču kraj okrajne ceste — 5 km od Središča. Točilo se bo izvrstno pivo in pristno ljutomersko vino. Za dobra jedila je poskrbljeno. Za shrambo vozov in koles so odmerjeni posebni prostori. Soditi po velikanskih pripravah in po množici priglašenih društev (8) bo ta veselica nekaj sijajnega. Udeležimo se te slavnosti, saj je čisti dobiček namenjen naši velevažni in prekoristni šolski družbi. — Iz Hrastnika. V „Domovini" z dne 10. t m. se nekdo pritožuje radi mesarja v. kemični tovarni. Mi pa hočemo še nekaj pripomniti, in sicer na račun Njega Prevzvišenosti gospoda ravnatelja tovarne in pa njegovega dobrega prijatelja gospoda doktorja Kepe iz Celja. Mesarija v kemični tovarni stoji tik ceste, mimo katere vozi vsak dan na stotine voz. Okna tega poslopja so že par let pobita in odstranjena je tudi mrežica, ki naj bi varovala meso muh in druge golazni. Umevno je, da prihajajo s ceste oblaki prahu v klavnico in. da vsled prometa tudi raznih muh ne manjka, ki hodijo skozi okna na pašo na meso v klavnici. Mi se le čudimo, kako da trpi gospod Kepa kaj takega, ko vendar vtakne sicer vsepovsod svoj nos. Govori se marsikaj, kar je morda res, morda tudi ne. Naj bo pa tako ali tako, iz zdravstvenih ozirov svetujemo in zahtevamo, da se te nedostatke nemudoma odpravi. . Na Dolu pri Hrastniku bode blagoslovil v nedeljo škof g. dr. Na-potnik temeljni kamen za novo župnijsko cerkev. — Obesil se je v Mariboru železniški sprevodnik Al. Stanek, star 43 let. Zamndil je v pijanosti nekaj voženj in se je bal, da ga odpuste. —? Poročila sta se v nedeljo-gdč. Amalija Martelanc, učiteljica in gosp. A. Lešnik, učitelj v Poljčanah. — Srčna kap je zadela v Št. Dja nad Mariborom neznanega moža, kateri je gnal živino. Mož je okrog 50 let star. Mrliča so zanesli v mrtvašnico, živino pa so dali neki gostilni v oskrbo. — Utopljenko, približno 12 let staro dekle, so potegnili pri Zagrebu iz Save. — Kranjska procesija v jubilejnem sprevodu na Dunaju je bila tako krasna, da noben avstrijski in izvon-avstrijski ilustrovani list ni priobčil slik o nji. Čemu pa so se vsiljevali na Dunaju! — Novi dvajsetkronski bankovci so priš'i v pondeljek v promet. — Bele slamnike se lahko jako lepo opere z navadnim špiritom. Vzeti je denaturiran špirit, ker je cenejši, učinek pa isti. Nekoliko špirita vliješ na krožnik, pomočiš vanj krtačico ali cunjico in odrgneš umazana mesta na slamniku. — Srebrne žlice postanejo kakor nove; ako se jih dene v raztopino enakih delov kuhinjske soli, galuna in vinskega kamna ter postavi na ogenj, da zavre. Nato se jih mora do suhega odrgniti z brisalko. — Čebelarski shod se bode vršil v nedeljo, dne 28. junija t. 1. v Sv. Miklavžu pri Ormožu ob 3. uri pop. pri šolskem čebelnjaku. Predaval bode g. Iv. Jurančič, učitelj čebelarstva. Vsi, ki se zanimajo za predavanje, se vabijo k mnogobrojni udeležbi. — Letovišče Rajhenburg ob Savi. Lepa, romantična lega tega Rajhen-burga ob Savi z okolico nudi vse predpogoje, da postane zdravo in prijetno letovišče. Trg ima zdravo podnebje, zdravo pitno vodo, v bližini senčnate izprehode in v okolici kar najlepše izlete. — Vsako nedeljo se pripelje posebno iz Zagreba mnogo izletnikov, ki se ne morejo načuditi krasnemu razgledu iz grada in lepi okolici. Vse to uvažujoč, se je tukaj »ustanovilo društvo za promet s tujci. Kot prvi korak moremo zaznamovati zgradbo kopališča ob Savi. Društvo je tudi že preskrbelo precej 'stanovanj za tujce po zmernih cenah. V trgu imamo tudi restavracije, ki po zmernih cenah zadoščajo zahtevam gostov. Letoviščarji, ki želijo kakoršnihkoli informacij, naj se obrnejo na omenjeno društvo. — Uradna učiteljska skupščina za okraje Maribor, Slov. Bistrica in Št. Lenart se vrši 4. julija 1.1. v gimnazijski telovadnici v Mariboru. Kot važni točki sta na dnevnem redu: 1. Pevski pouk po sekiricah v umetniškem smislu; demonstrira praktično učitelj glasbe g. Hinko Druzovič. 2. O prostem spisju; referenta gdč. Ot. Feigel in g. R. Schuster. — Utopljenca so potegnili v Mariboru iz Drave. Imel je pri sebi listek z imenom Fr. Šturm. Utopljenec utegne biti nekaj nad 20 let star. Oblečen je v sivo štajersko obleko in je moral ležati že več dni v vodi. — Umor. V ponedeljek so našli hlapca Kranjca na vrtu pri Gnilšekovi gostilni v Stojncih mrtvega. Mrlič je imel mnogo ran z nožem. Orožniki so stvar takoj preiskovali in skazalo se je, da je Kranjca, kateri je stal v nedeljo ponoči pod oknom gostilničarjeve hčere, napadel kmečki fant Kristovič in ga tako dolgo z nožem obdelaval, da je mirno obležal. Kristovič je to storil iz ljubosumnosti. Droge slovenske dežele. — Pevsko društvo »Ljubljanski zvon" priredi 28. junija veliko narodno slavnost v ljublj. »Narodnem domu" povodom razvitja društvene zastave. — Pripravljalni tečaj za slov. trgovsko šolo v Ljubljani se otvori s 1. novembrom t 1. Deželni odbor kranjski je designiral za začasnega ravnatelja prof. Bog. Remca. Vloga glede otvoritve šole same je obležala v naučnem ministerstva. — Umrl je v Ljubljani notarski kandidat g. A. Tominšek, brat odvetnika dr. Fr. Tominška in prof. dr. J. Tominška. Pokojnik je bil rojen v Gornjemgradu in bil vedno zvest na-prednjak: N. v m. p.! — Zaradi suše na Srasn je stavil v državni zbornici poslanec Štrekelj nnjni predlog za državno podporo. — V Istri ni na daleč nobene vode in si jo ljudje z neizrečenim trudom dona-šajo. Letina je v mnogih krajih popolnoma uničena. ^ — V Novem mestu so napeli c. kr. profesorji in celo ravnatelj sam vse strune za popolno poklerikaljenje dijaštva. V tem oziru čitamo v „Omla-dini" naravnost škandalozne stvari. Na take stvari se bode moralo vestnejše paziti! < — Pravila „Zveze slovanskega učitelj stv a" v Avstriji so potrjena. Ustanovni zbor se bo vršil v Pragi. — Deželnozborske volitve v Istri po novem volilnem redu se vrše koncem oktobra in začetkom novembra. — Umrl je v Goriei gozdarski svetnik E. Gutmann, kateri je zapustil skoro vse svoje premoženje za slov. dijaške ustanove. Bodi mu žemljica lahka! — Obesil se je v Št. Jerneju na Dolenjskem zaradi zakonskih prepirov 63 letni gostač Bele na slivi pred hišo. — Klerikalno zavetišče za sluteča dekleta. V Trstu je spravila neka sodnijska preiskava proti predstojnici zavetišča za služeča dekleta „pri dobrem pastirju", katero stoji pod varstvom tržaškega škofa, tako škanda-lo7ne stvari na dan, da se jih je lotilo državno pravdništvo. Dekleta so ne le v zavetišču pretepali in grdo z njimi ravnali, teitaveč se je gojila med njimi lesbiška ljubezen in druge nenravnosti v navzočnosti in vednosti pobožne predstojnice. Katoliška morala je povsod enaka! Druge slovanske dežele. — O letošnjih naborih na Češkem piše Armee-Zeitung, da se niso vršili tako, kakor je bilo dosedaj sploh navpda. Češki naborniki so se vedli nenavadno mirno in resno; nikjer niso več tako popivali, razgrajali iu tudi ne pretepali, kakor je bilo to dosedaj običajno. Nekateri češki naborniki so prišli k naboru celo z žalnimi odznaki. „Armee Ztg." zato napada češke mladeniče, češ da je to njih postopanje protimilitaristiška demonstracija. Želimo, da bi tudi naši mladeniči .v tem posnemali Čehe. — IV. shod čeških zdravnikov in prirodoslovcev se je vršil v Pragi od 6. do 10. t. m. Shoda se je uiele-žilo 1128 zdravnikov in prirodoslovcev. Na tem shoda je bilo zvršeno veliko znanstveno delo. Zborovanje je bilo razdeljeno na 17 sekcij, v katerih je bilo prijavljenih nič manj ko 700 znanstvenih predavanj. Delalo se je pridno, z zanimanjem in naravnost z navdušenjem v skupnih sejah, v laboratorijih, v bolnicah in na ekskurzijah; moralen uspeh in znanstvena žetev shoda je v vsakem obziru zadovoljiva in budi najboljše nade za bodočnost. Shoda so so udeležili tudi ruski in poljski učenjaki, kateri so tudi predavali. Tudi Jugoslovani so bili zastopani. Prvi sbod čeških zdravnikov in prirodoslovcev je bil 1880 1. s 367 udeležniki. Število delavcev in obseg storjenega znanstvenega dela raste. Svetovne vesti. — Umazano perilo na Nemškem. V Randawu na Pruskem so zaprli okrajnega glavarja GOdeja zaradi spolnega občevanja z moškimi. Zaprli so tudi jednega podčastnika in vojaka ter začeli kazensko preiskavo proti več višjim političnim uradnikom v Štetinu. Knez Ealenburg ima torej mnogo posnemovalcev in častilcev v deželi „der Gettesfnrcht und frommen Sitte"! — Velik požar je divjal v mestu Zirlu bi. Inomosta na Tirolskem. Pogorelo je 170 hiš. 200 rodbin je brez strehe. , , , — Toča je zadnjo soboto silno razsajala po južni Nemčiji. Napravila je ogromno škodo. — Mnenje zdravnikov o Lurdu. V »Slovencu" čitamo, da je profesor in zdravnik dr. Vincent v Lionu nabral nad 3000 zdravniških izjav, ki soglasno potrjujejo, da je Lurd za bolnike prava dobrota. Med temi glaso-vitimi zdravniki je baje celih 55 vse-učiliških profesorjev. — Bližamo se dobi kislih kumar! — Dalmatinske udeležence jubil. sprevoda so v Spljetu Hrvatje zelo neprijazno sprejeli. Žvižgali so jim in jih psovali. Nastal je pretep in ra-buka, v kateri je bilo nekaj vseb lahko ranjenih. — Silno vročino so imeli zadnje dni preteklega tedna v Berlinu. 15 oseb je zadela solnčarica samo v petek. V petek opoldne je kazal toplomer v senci 32° C. Enovprežni voz ii lahko pokrit, se proda. — Vpraša se naj v Savinjski ulici štev. 5 v Celju II. nadstropje pri g. Kostanjšeku. Naprodaj imam sode za vino ali sadni mošt po ugodni ceni. Kupim po dnevni ceni. 359 3-3 Em. Kukec. Dne 30. Junija 1.1. se bode vršila prostovoljna j prodaja v Velikem Kamnu (eno uro od železniške postaje Raj-henburgu) na Štajerskem, in sicer: posestva obstoječega iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, mlina, njiv, vinogradov, travnikov, gozdov v izmeri 100 oralov. Prodajalo se bo po parcelah. V hiši je dobro idoča gostilna ter se lahko napravi tudi prodajalna itd. Dražbeni pogoji se razglase kupcem na dan prodaje na licu mesta. 365 2-1 z vso opravo, s kuhinjo in z dvema sobama, je takoj po zmerni ceni oddati v najem. ■ i Prodajalna je na trga, poleg pošte in nasproti cerkve, na najlepšem prostoru v vasi. Več se izve pri lastniku Jožefu Frelihu posestniku v Št. Rupertu na Dolenjskem 364 2-1 katere se po dokazani porabnosti hočejo dati s trdno plačo nastaviti ali pa se izobraziti za zavarovalne glavne agente, naj stavijo ponudbe pod ,post-fach 340', glavna pošta v Trstu. 362 3-2 • 1 . . mlečno milo Najmilejše kožno milo. km Murnu Sil Merjen fllia izvršili v svojo stroko spifaječi delo ikiuo ii li buMiift o ctuk. o Savinski preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj vzdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KYEDER » ffiSE m iS 24 65 If . a v obliki plakata Zvezni traovini v Celju dobiva se v IV* J >■<■ u 1 • • • j Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. Hiti* ,jiM:UI. ljv'1'i-"- ■ | > ■,,/. iliu.l i,,i ,<*■> ttitiotri t»f ( "0|.MU> i i . ' UilfilSHUJaUaDAM,. lil (HlU'JHu I i ' ■ I ■» H" ■ "I 1 I)ii I I I || I .........." lil I...............■ V V: t za ii« r^ itt! mv.tt- ("i itroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko. palice, dežnike in galošne, priporoča I l{> Kil lil »il-U ,J!t 15ESa5SSH5ESB£S5E5H5ESa5HSBSa5ESHSaSHSSSa5H5H5ESH£25E5E5a5E^