Slev. 138.
f UllDIM v lOreK one 15. avonsia mi Posamezna tolika stane 2 Din. LeiO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ......Dir. 20
M pol leta . . . , . , 120 ca celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno . . . . Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 40 » Inozemstva.... . 60
Cene lnserafom:
Enomtolpno petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viiine po Din 2'SO, veliki po Din V- In 4*—, oglasi v uredniSkem delo vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
PoSloioa olatana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ullct 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nelrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.M3, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
tivne vrednote te institucije, vsaj za preteklost in sedanjost.
Drugo, kar se mora uvazevati, je to, da je nova vlada — vlada demokracije, reda in zakona — nastala na parlamentarnem torišču ob sodelovanju celokupne prejšnje opozicije, ki vsa nooi moralno odgovornost za to, ali in kako dovrši nalogo, ki ji je bila virtu-alno od vseh poverjena, ki niso bili z režimom nasilja in korupcije zadovoljni. Sanacija naših političnih in gospodarskih razmer pa je tudi za dogleden čas samo na tleh obstoječega parlamenta mogoča, kjer se praktično po sedanji konstelaciji lahko uveljavlja sporazumna volja vseh treh jugoslovanskih narodov, ki so v ti vladi zastopani ali so jo vsaj lojalno v lastnem interesu obljubili podpirati. Praktično in faktično vršijo sedaj vsi trije narodi v tem parlamentu
svojo suverenost in je nasilna majorizacija izključena. Nadaljnja poprava, dopolnitev in izgraditev politične suverenosti, njen obseg in njene meje itd. je stvar dobrega razpoloženja, politične zrelosti in duha sporazumu^ spravljivosti, ki se ravno n a sedanjih parlamentarnih tleh lahko naioolj udejstvuje, razvija in okrepi. Nihče ne smo hoteti drugemu komandirati in -'sditi drugim svoj državni zamisel, komur ie za prepotrebni spora^m. Dosedanjega razvoja ni mogoče 6 r e z n o č zavrteti nazaj, vsega pa sploh ne gre zavreči brez razbora, najmanj pa se sme brez ozira na drage diktirati, kaj ima brezpogojno biti prav, kaj ne, če naj ima sporazum kakšen pameten smisel.
Ker trdno verujemo v pošteno dobro voijo vseh, ne dvomimo, da vladi uspe njena velika in za Jugoslavijo tudi odrešilna naioga.
in pravico,
KORUPCIONISTI PRIPRAVLJAJO IZZIV AN A. - ZA BELGRAD SO NAJELI 750 TEMNIH ELEMENTOV. — NA VNI UPI OBUPANCEV.
Sporazum.
Vlada g. Davidoviča sloni na priznanju dejanske enakopravnosti treh jugoslovanskih narodov in na spoznanju, da se da dizava vladati samo sporazumno med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nesrečna vidovdanska ustava se je prvemu faktu izognila s tem, da je vre tri narode enostavno izbrisala in fingirala en neobstoječ narod, kojega državljani so seveda kot posamezniki drug drugemu ravnopravni, obenem pa je poskrbela, da se uprava strogo centralizira v Belgradu, s čimer je dejansko vodstvo države pripadlo enemu izmed faktično obstoječih narodov * državi, ker je življenje nad vsako teorijo. Ker je centralistična ustava v teoriji zanikala tri narode, je seveda izključila tudi vsako možnost in potrebo sporazumnega sovlad-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvajajoč strogo princip večine centralističnega enodomskega parlamentarizma, ki mu niso mar posamezni narodi, dežele ali stanovi ter njih posebni interesi, ampak le enolična vsota vseh državljanov. Centralizem, ki ima svojo moč in svoj sedež v Belgradu, pa je že poskrbel, da so se državni interesi istovetili z interesi enega naroda in tudi druge časovne okoliščine, o katerih ni potrebno razpravljati, so to hegemonijo vzdrževale, dokler je šlo.
Petletna izkušnja je zadosti jasno pokazala, da Jugoslavije tako ni mogoče vladati. Mi nismo en narod ne po jeziku ne po miselnosti; in četudi bi po jeziku bili, bi ne bili po celem svoiem duševnem ustrojstvu, ki se nujno gradi tudi na preteklosti, na postanku in razvoju kulture vsakega izmed treli narodov. Pač pa smo po svoji svobodni odločitvi ena država, Emo zvezali medseboj svojo bodočnost, in moramo ter moremo zato samo sporazumno vladati svojo skupno državo in uravnavati svojo bodočnost. Ker imamo zares velike skupne interese, bi to ne bilo tako težko, ako bi razpolagali z večjo politično izkušnjo, ako bi ne bili motili našega soživljenja razni samovladni in samohlepni instinkti in ako bi bil demokratični duh v nekaterih bolj ukoreninjen nego je.
Centralisti, ki so pod plaščem imagi-nernega jugoslovanskega naroda skušali državo poenotiti v duhu edinosrbskega nacionalizma, so najbolj jasno dokazali, da vodi enonarodni separatizem, samovlad-slvo enega ali enih in duh nedemokratičnega samohlepnega osvajalstva v nered, anarhijo in revolucijo in v splošno korupcijo. Tukaj ni treba nobene nacionalne filozofije, kakor jo prepovedujeta cNarod« in cJutro« — dejstva so pokazala, da se močno diferencirani jugoslovanski narodi ne dajo na ta način obvladati. Centralizem je mogoč samo po golem nasilju, nasilje pa rodi revolucijo, revolucija pa razpad. Jugoslavija se more utrditi, in napredovati ie na podlagi demokracije, popolne ravnopravnosti njenih narodov in sporazumnega sovladstva. To spoznanje je privedlo do vlade g. Davidoviča.
Mi smo že izpočetka naglašali, da njena naloga ne bo lahka. Nasilni centralizem Pašiča in njegovega oprode, Pribičeviča, je rodil tak odpor in tako razpoloženje, da novi režim nima samo premagati opozicije velesrbskih hegemonistov in korupcioni-stov, ampak tudi težave, ki izhajajo iz krogov, med katerimi je prejšnje nasilni-štvo izzvalo naravno srbstvu neprijazno razpoloženje. Težave pa ne prihajajo samo s teh hvalabogu maloštevilnih krogov, ampak tudi od strani onih, ki menijo, da se dajo razmere, nastale tekom petletnega razvoja, izpremeniti v eni sami noči in iz-premeniti docela, do temelja, dasi to morebiti niti ni potreba.
Treba je pomniti, da tudi politika ne more pogrešati etičnih momentov, posebno Pa spoštovanja in uvaževanja zgodovinsko nastalih institucij, in dobrohotnega odnosa do stvari, ki so srbskemu narodu posebno drage in tudi samenasebi niso brez vrednosti ali imajo vsaj zaenkrat celo veliko vrednost za nas vse. Kdor n. pr. vedno drugim predoeuje angleški zgled, naj bi se tudi spomnil, da se angleški državljan, četudi socialist ali komunist, ne odnaša samo spoštljivo do svojega kralja, ampak ve tudi ceniti pozi-
Pelgrad, 18. avgusta. (Izv.) Nasprotni listi dan za dnem pišejo o slabosti sedanje vlade, češ, da stoji neposredno pred padcem. Argumentacija za take trditve je tako slaba, da mora najbolj naiven človek uvideti, da izvirajo taka poročila iz strankarske zagrizenosti, obupanosti in samotolažbe do včerajšnjih oblastnikov. Za slabost navajajo dejstva, da so veliki župani še na svojih mestih. Glede tega piročamo na drugem mestu, da se je vlada bavila s tem vprašanjem.
Vlada se je postavila na stališče, da je treba velikim županom, ki jih je postavil bivši režim in nimajo velikih lastnih de-liktov, dati časa in priložnosti, da se poboljšajo in pokažejo z delom, da niso samo strankarji in na svojem visokem mestu predstavniki stranke, ki jih je dirigirala, marveč da so dobri upravni uradniki. Tekom treh tednov so vsi veliki župani imeli prilike dovolj, pokazati se s te strani in u-dejstvovati svoje zmožnosti, in v kolikor njih delovanje takemu vladnemu stališču ni odgovarjalo, bodo nadomeščeni z vest-nejšimi ljudmi.
V tem iskati kako slabost vlade je zlobna nehvaležnost predstavnikov bivšega režima napram svojim ljudem, ki so se dali zapeljati od vabil voditeljev in se eksponi-rali za režim, ki se ne bo nikdar več povrnil. Vlada bo tudi v tem vprašanju napravila, kar je potrebno. Na drugi strani pišejo isti listi o raznih nemirih, pobojih
GRŠKO-BOLGARSKI ODNOŠAJI.
Atene, 18. avg. (Izv.) Gršld poslanik v Sofiji je izročil bolgarski vladi noto, v kateri zahteva, da naj bolgarska vlada podvzame energične korake v svrlio zaščite grškega prebivalstva v Bureasu, ki je
in spopadih, da bi oslabili vladni ugled in delali nerazpoloženje ne samo med ljudstvom, marveč tudi pri merodajnih činite-ljih. Tako skušajo zagrebški fiasko Sokolov prikriti s tem, da ga prikazujejo kot krvav dogodek in vso odgovornost hočejo naprtiti vladi. Dokazana je, da gre za dobro premišljeno in pripravljeno provokacijo. Vlada bo tudi tu ukrenila vse potrebno, da se vsakim izzivanjem napravi konec, ker trpe pri tem največjo škodo nedolžni ljudje.
Slične provokacije se pripravljajo za jutri v Bf lgradu, kamor so radikali sklicali velik shod in npjeli razne temne elemente, da bi pri tej priliki izzvali razne nemire. Tako poročajo današnje > Novosti« sledeče: »Glavni predstavniki korupcije in nasilja dr. Laza Markovič, dr. Vojislav Janič, Velja Popovič, so šli v Kragujevac in tam najeli za denar okrog 750 temnih elementov za jutrišnji radikalski shod. Naučili so jih, kako morajo izzvati provokacije in nered. Ti nositelji korupcije in nasilja hočejo dokazati, da ljudstvo te vlade ne mara in se mislijo na ta način rešiti. Nadejamo se, da bo vlada preprečila naročenim plačancem njih delo in vzdržala red in mir.«
Vsi taki poskusi imajo nasproten učinek, kar najbolj jasno dokazuje, da je bil Pašič-Pribičevičev režim predpriprava za krvavo diktaturo, katere pa ljudstvo ne želi. Sedanja vlada je najboljši porok, da se ta režim ne bo nikdar več povrnil.
bilo te dni napadeno.
Atene, 18. avgusta (Izv.) Na grško-bolgarski meji bosta postavili grška in bolgarska vlada močne vojaške oddelke, da preprečila vedne obmejne spoi>ade.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Naša delegacija za bodoča pogajanja z Avstrijo bo sestavljena sledeče: Predsednik dele-: gacije bo dr. P1 o j, delegati dr. Sava K u i kič, načelnik generalne direkcije v pok., načelnika ministrstva za trgovino Milivoj S a v i č , Milivoj Todorovič, pomočnik v generalni carinski direkciji Konrad Š m i d. Delegaciji bodo pridejani izveden^ ci, ki bodo imenovani po nalogu ministrskega sveta z ozirom na to, da se morajo imenovati kot izvedenci strokovnjaki iz Slovenije in drugih prečanskih krajev, ki so največ interesirane na ugodni ureditvi trgovinskih odnošajev z Avstrijo.
Borzna poročila.
18. avgusta 1924 LJUBLJANSKA BORZA:
Vrednostni papirji:
Ljubljanska kreditna banka 220 do 250, Merkantilna banka, Kočevje 108 (blago), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 922 do 930, Str, tovarne in livarne, Ljubljana 150 (povpraševanje), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480 do 500, Združene papirnice, Vevče 125 do .130.
Produkti:
Trami monte fco meja 400 do 450, sorti« rani trami 420 do 480, testeni monte 670 do 700, remeljni monte 720 do 760, deske 12 mm L, II. in III. vrste 790 do 825, deske 12 mm I. in II. vrste 830 do 890, deske 18 do 60 mm I., II. in III. vrste 700 do 740, deske 18 do 60 mm III. vrste 600 do 620, bukovo oglje vilano 118 do 138 fco meja, cepljena drva (10% okroglikov) 31 do 37, pšenični otrobi debeli (pariteta Ljubljana) 235 (blago), baška pšenica nova 433 (blago), stara 447 (blago), koruza zobata 325 (blago), oves baški reše-tan 340 do 375, ječmen pivovarniški 430 do 440, ječmen merkantilni 375, laneno seme 450 (blago, pšenica domača nova 405, stara 415.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 14. avgusta 1924}
Italija 362 Vi —365 % (362.15—365.15), London 366.45—369.45, (365.50—36S.50), New York 80-81 (80.25-81-25), Pariz 4.59—4.69 (4.47—4.52), Praga 2.32—2.42 (2.359—2.425), Dunaj 0.1128—0.1148, Ziirich 15.23—15.33 (15.30—15.40), efektni dolarji 79—80, (79.60 80.60).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 122 do 125, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb' 62 do 64, Jugoslovenska banka, Zagreb 109 do 115, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 110, Brv. slav. d. d. za industriju šečera 1040, Guttmann 668 do 670.50, Slavonija 90 do 94, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Združene papirnice, Vevče 122, 7 odst. drž. investicijsko posojilo 62 do 63, vojna odškodnina 121.
CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 14. avgusta 1924J
Belgrad 6.60 (G.60), Budimpešta 0-0070 (0.0070), Berlin 1.2550 (1.25), Italija 23.85 (23.90), London 24 (24.08), Ne\v York 530 (528.75), Pariz 29.69 (30.22), Praga ,15.875 (15.85), Dunaj 0.00745 (0.007475).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 18. avg. (Izv.) Efekti: Zivnosten-ska banka 828.000, Alpine 419.900, Greinib; 150.000, Kranjska industrijska družba 935.000 Trboveljska družba 460.000, Hrv. eskomptna banka 105.000, Leykam 212.000. Hrv.-slavon-ska dež- hip. banka 52.500, Avstrijske tvornice za dušik 210.000, Guttmann 640.000, Slaves 245.000, Slavonija 81.000.
Dcvirc: Belgrad 878-882, Tvodanj 11.380 do 11.420, London 321.500-322.500, Milan 3179—3191, Pariz 3962—3978, Ne\vyork 70.935 do 71.185, Varšava 13.550—13.650.
Valute: dinar 879-885, dolarji 70.460 do 70860, angleški funt 319.700—321.300, franc. frank 3925-3955, lira 3190—3210, češkoslovaška krona 2112—2128.
PRASKA BORZA.
Praga. 1«. avg. (Izv.) Devizo: Lira 152.50, Zagreb 42.05, Pariz 189»/«. London 153.55. Newyork 33.95.,
Ukrepi ministrskega sveta.
PRIPRAVE ZA RAZNE FOGODBE IN POGAJANJA S SOSEDNIMI DRŽAVAMI.
Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so se obravnavale večinoma resortne zadeve. Minister notranjih zadev je predložil ministrskemu svetu kandidate za velike župane v nekaterih oblastih. Ministrski svet je te kandidate sprejel. Notranji minister bo te predloge predložil kralju v imenovanje. Na predlog ministrstva za kmetijstvo se je odobril kredit za nakup plemenskih krav, bikov in žrebcev iz kreditov, ki so v proračunu v ta namen že dovoljeni in znašajo 6 milijonov dinarjev. Ministrski predsednik Davidovič je poročal o svojem obisku v Topoli, prometni minister Sušnik pa o svojem potovanju v Slovenijo. O zagrebškem incidentu je poročal minister Pešič. Minister za zunanje zadeve je povodom vesti, da je sedanja vlada dala delegatom za razmejitev posebna navodila, izjavil, da obstojajo glede tega samo in-strukcije prejšnje vlade. Za ureditev razmejitvenega vprašanja je dr. Marinkovič poklical v Belgrad predsednika razmejitvene komisije polkovnika Draškoviča, da se z njim posvetuje o tem važnem vprašanju. Minister za trgovino jc poročal o
ustanovitvi delegacije za trgovska pogajanja z Avstrijo in o potovanju Todoro-viča v Ljubljano in v Zagreb, kjer so se vršila predposvetovanja gospodarskih krogov za početek pogajanj z Avstrijo. Minister dr. Marinkovič je poročal, da je vlada našim delegatom za trgovinska pogajanja z Italijo dala nova navodila glede konzularne konvencije. Pogajanja se v delegaciji začasno prekinejo, da morejo italijanski delegati dobiti nova navodila. Vlada je razmotrivala vprašanje o izvrševanju konvencij z Italijo in o izvrševanju advokatske pravice z ozirom na italijanske oziroma jugoslovanske optante. Minister za pravosodje je predložil uredbo o postavljanju »stručnih drugova« pri upravnih sodiščih in disciplinarnih sodiščih za uradnike. Ta uredba je dana v proučevanje posebnemu ministrskemu odboru, v katerem so dr. Halilbeg Hrasnica, dr. Pe-ra Markovič, Šefkija Behmen in dr. Franc Kulovec.
Seja se jutri nadaljuje in pridejo na vrsto poročila ministrov, ki so se tekom nedelje mudili na potovanjih.
VSTOLIČENJE PRAVOSLAVNEGA PATRIARHA. Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) V Peči Se vrši dne 24. t. m. vstoličenje pravoslavnega patriarha. Tej prireditvi bo v imenu vlade prisostvoval ministrski predsednik Ljuba Davidovič kakor tudi vojni minister H a d ž i 6 in prosvetni minister dr. Anton Korošec. Na to slavlje so povabljeni tudi vsi bivši ministrski predsedniki in vsi bivši ministri za vere.
PARASTOS ZA KRALJEM PETROM. Belgrad. 18. avgusta, (fzv.) Včeraj so se v vseh krajih naše države vršili para-stosi za pokojnim kraljem Petrom. Para-stosu v Topoli, kjer je pokopan kralj Peter I., je prisostvoval ministrski predsednik Davidovič in skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič.
MEDNARODNA PARLAMENTARNA KONFERENCA V ŠVICI. Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Jutri Odpotuje v Ženevo in v Bern v Švici posebna delegacija našega parlamenta na mednarodno parlamentarno konferenco. Od Jugoslovanskega kluba gre poslanec Go-s t i n č a r.
NALOGA FRANCOSKEGA POSLANIKA V BELGRADU. „ Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Francoski poslanik v Belgradu De Billy se vrne na Bvoje mesto. Dobil je od francoske vlade nalog, da naj po svoji vrnitvi uredi vprašanje o obisku kralja in kraljice v Parizu. Pri tej priliki naj bi bila podpisana tudi posebna pogodba med Francijo in našo državo, kakor je bila slična pogodba podpisana med Čehoslovaško republiko in Francijo. Ta pogodba bi imela povsem Obramben značaj,
SPORAZUM MED ZAVEZNIKI IN NEMČIJO.
Medzavezniška konferenca v Londonu je v soboto ponoči zaključila svoje delo. Še zadnje dni je bila grozila kriza in neuspeh. Tako Herriot kakor Mane sta se še enkrat obrnila na soodgovorne činitelje v Parizu odnosno Berlinu za končne odločitve. Nazadnje je prevzel posredovanje Macdonald in sporazum je bil končno dosežen. Ratifikacije se izmenjajo, čim francoski in nemški parlament sporazum odobrita. —
Bistveni uspeh londonske konference Je v tem, da se je je udeležila tudi Nemčija, ki je kot večalimanj enakopraven pogodbenik pristala na vse pogoje, ki so zve-eani z izvršitvijo Dawesovega načrta, dočim se je Francija obvezala, da tekom enega leta izprazni vse zasedeno nemško ozemlje. Drugače pa sklepi londonske konference reparacijskega vprašanja še ne spravljajo popolnoma s sveta. Kajti predvsem ostaja odprto vprašanje, da-li bodo smatrali ameriško-angleški bankirji te Bklepe za zadostne, da dajo Nemčiji osem-stomilijonsko zlato posojilo. Dokler to vprašanje ni rešeno, ostane uporaba Da-wesovega načrta še na papirju. Dalje so ostala odprta še sledeča nujna vprašanja:
1. Kako naj se bodoče nemške reparacije
razdele med zaveznike; 2. kako naj se za-
jamči varnost Francije in Evrope; 3. koliko mora Nemčija vsega vkup plačati in
4. kako urediti vprašanje medzavezniških dolgov. Za rešitev vseh teh vprašanj bo treba sklicati celo vrsto novih konferenc, tako da tvori londonska konferenca le prvo, srečno doseženo etapo na potu do končnega cilja.
Razen tega ni smeti pozabiti, da so za »živo tvor j en je Dawesovega načrta potrebne izpremembe v nemški ustavi, potrebni novi davčni zakoni. Tu je pričakovati v nemškem državnem zboru velikih bojev ne samo od strani skrajnih nacionalistov, marveč tudi med zastopniki imovitih in neimovitih slojev. Pojde za ogromna nova .bremena, ki jih bodo zastopniki kapitalizma skušali kolikor mogoče zvaliti na rame ljudskih mas. Vendar pa se je demokrati-Kem zadnje čase tako v Franciji kakor v Nemčiji tako zelo okrepil, da se bo odpor nacionalistov, bivših in sedanjih vojnih hujslcačev in pristašev starega režima gotovo premagal in se bo sprejel sporazum, ki pomeni likvidacijo povojnega sovraštva in začetek mirnega dela.
Uspeh londonske konference tvori prvi trdni temelj po vojni za resnično pomirjenje celega sveta.
VSEBINA SPORAZUMA.
Francocko-belgijsko-nemški sporazum se je sklenil v obliki dveh francosko-bel-gijskih not, v katerih se obe vladi zavezujeta, da se Porurje izprazni najkasneje do 15. avgusta 1925. V tem času bosta skrbeli za to, da se bodo čete čim manj opazile in da se vojaštvo v nobenem slučaju ne bo mešalo v posle prebivalstva. Temu nasproti izjavlja nemška nota, da jemlje Nemčija francosko naznanilo o nadaljnji enoletni^ okupaciji v Porurju na znanje, ne da bi s tom priznala zakonitost okupa-teije same.
Temeljem ustnega sporazuma izprazni Francija nemudoma mesto Dortmund in železniška križišča v Porurju. Francoske in belgijske železničarje odpokličejo. Nemčija se je ustno zavezala, da dovoli Franciji v bodoči trgovinski pogodbi prednostno postopanje in posebne ugodnosti za Alzacijo-Loreno in sarsko ozemlje.
ZADNJA SEJA.
Zadnja plenarna seja medzavezniške konference je trajala v soboto od 20. do 23. ure. Macdonald je imel zaključni govor, v katerem se je zahvalil vsem delegacijam za vneto sodelovanje in dobro voljo, ki so jo pokazale za dosego sporazuma.
MACDONALD 0 USPEHU KONFERENCE.
Pariz, 18. avgusta. Včerajšnji -r Peti t Parisien« objavlja Mocionaldovo pismo, v katerem podaje sve-je mnenje o uspehu londonske konference. Macdonald pravi med dragim: dJspeh te konference smatram kot najvažnejši dogodek po podpisu premirja v -.ovembru 1918. Treba bo premagati druge težave in več nego en praktični problem, predno si bo mogel svet končnoveljavno odpomoči od vojnega razdejanja, toda sedaj je upanje, da si bodo prizadete države prizadevale, da rešijo vse te probleme v duhu spravljivosti, ki se je v toliki meri uveljavil na londonski konferenci posebno v zadnjem tednu.«
London, 18. avgusta. (Izv.) Herriot je izjavil časnikarjem po konferenci: »Jamstva, ki jih bo dobila Francija po Daweso-vem načrtu za izplačilo reparacij, so mnogo iačja kakor je bila zasedba Porurja. Nepristranski politični krogi bodo morali priznati, da je konferenca končala z velikim praktičnim uspehom. Konferenca je delo trdne vere in pomenja pričetek nove dobe.«
IZJAVA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
London, 18. avgusta. (Izv.) Dr. Strese-mann je dopisniku ameriškega lista World izjavil sledeče: »Jaz mislim, da bo nemški državni zbor londonski sporarum odobril. Obenem pa slovesno apeliram na velike sile, da se dane obljube izpolnijo. Londonski sporazum lahko pomeni novo epoho evropske zgodovine, toda pod pogojem, da se varuje popolna zvestoba. Jaz upam, da se Porurje izprazni še pred potekom enega leta, ker ne verjamem, da bi ameriški finančniki Nemčiji kaj posodili, preden ne bo vzpostavljena njena suvereniteta na celem nemškem ozemlju.
»ŽIVIO MIR!«
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) Danes ob Četrt na sedem zvečer je dospela semkaj iz Londona vrnivša se francoska delegacija, na čelu ji ministrski predsednik Herriot. Delegacijo je pričakovala velika množica, ki je ob prihodu delegacije vzklikala: »2i-vio mir!« — »Živio Herriot!«
C00LIDGE 0 LONDONSKI KONFERENCI
Newyork, 18. avgusta. (Izv.) Coolidge ki biva sedaj na svoji farmi v Vermontu, je glede srečnega izida londonske konference izjavil, da je to najvažnejša konferenca po sklepu premirja. Coolidge upa, da ne bo delalo Arnerikancem nikakih težav zbrati za obnovo Nemčije in Evrope potrebni denar. Sedaj je res konec vojnega stanja in upanje na trajen mir je opravičeno.
ANGLIJA NE ZAPUSTI SUDANA.
London, 18. avgusta. (Izv.) Angleška vlada je poslala danes egiptovski vladi energično noto, v kateri jo obvešča, da se smatra angleška vlada za odgovorno za mir in red v Sudanu. Zaradi tega je Anglija ojačila britanske garnizije v Sudanu in sudansko vlado pooblastila, da sme odpustiti vse egiptovske vojake, ki niso zanesljivi in povzročajo nemire. Iz te note je razvidno, da angleška vlada nikakor ne misli zapustiti Sudana, kakor to zahteva egiptovska vlada.
IRSKE ZADEVE.
London, 18. avgusta. (Izv.) Baldwin odpotoval v Belfort na posvetovanje s predsednikom severne Irske Craigliom zaradi razmejitve.
KRVAV SHOD V NEMČIJI.
Berlin, 18. avgusta. Izv.) Nemški narodni socialisti so priredili v Weimaru veliko zborovanje. Med zborovanjem je prišlo do hudih spopadov med nacionalisti in komunisti. Več oseb je težko ranjenih.
FRANC0SK0-BELGIJSK0 RUSKI STIKI.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) »Journak poroča, da so zastopniki sovjetske vlade v Londonu stopili v stike s francoskimi in belgijskimi delegati na londonski konferenci, da obnove stare stike z obema državama. Sovjetska vlada je pripravljena priznati tudi del starih dolgov, ki jih Rusija dolguje Franciji in Belgiji. V Londonu pa še ni prišlo do nobenih pogajanj, pač pa se bodo pogajanja kmalu pričela v Parizu.
UPOR V M0R0KU.
Madrid, 18. avgusta. (Izv.) Ves zapad-ni del Maroka se ie uprl. 0 uporih moha-
medancev poročajo tudi iz sosednih dežel severne Afiike. ad London
Komtres katol. mirovne lige.
Lugano, 16, avgusta.
Danes se je vršila otvoritvena seja mednarodnega kongresa katoliških mirovnih lig. Zastopanih jo 15 narodov. Zborovanju predseduje luganski škof. Predsednik lokalnega odboja mons. Antognini je uvodoma pozdravil delegate ter na kratko omenil cilj in program lige. Govorili so: mons. Pfoifer (Čehosl. rep.), prof. Arnold (Zug, Švica), ter delegati posameznih narodov. V predsedstvo sveta lige so bili izvoljeni: Eggstein (Anglija), Montero Diaz (Španska), Antognini (Švica), Noiallat (iz Francijo) in dr. Ebert (Nemčija). Kongres so pozdravili: papež Pij XI., mnogi kardinali, nadškofje, škofje in katoliške organizacije. Popoldan so se pričele konference v zavodu Sar ta Anna.
Lugano, 18. avgusta. (Izv.) Katoliški mednarodni kongres za ohranitev miru je rianos razpravljal o katolišk. tisku. Predlagali so ustanovitev velike mednarodne katoliške časnikarske agencije in ustanovitev Časnikarska visoke šolo v Rimu.
na
Peking, 18. avg. (Izv.) V bližini Jen-hsiena v zapadnem Šantunu je počil jez velikega kanala in je 150 vasi popolnoma poplavljenih.
Minolo soboto zjutraj so našli ob cesti Flaminia, med 22. in 23. lan od Rima v quarterellskem gozdiču, ležečem med krajema Scrofano in Castelnuovo di Porto v plitki jami truplo poslanca Matte-ottija. Po komisisjkem ogledu na licu mesta so truplo prenesli na pokopališče župnije Riano, na katere področju so truplo našli.
KAKO SO NAŠLI TRUPLO.
Že dne 12. t. m. je našel cestni čuvaj Taccheri v grmovju ob via Flaminia okrvavljen suknjič, o katerem se je kmalu dognalo, da je bil Matteottijev. Iz suknjiča je bil desni rokav izrezan. Kasneje so našli v grmovju tudi še ta rokav.
Minolo soboto zjutraj sta se odpravila brata Caratelli, sina quartarellskega čuvaja, na lov. S seboj sta vzela ovčarskega psa »Trapanija«. Ko sta že par ur krožila po gozdu, je pes na nekem mestu postal nenavadno nemiren. Začel je razkopavati zemljo ter je privlekel iz nje človeško kost. Tudi naokrog so še ležale človeške kosti. Očividno so se bile trupla lotile lisice. Brata sta nato začela razkopavati zemljo in kmalu zadela na zgornji del človeškega trupla. Hitela sta v vas in obvestila ljudi o svojem odkritju. Postajenačel-nik na postaji Riano je takoj odposlal poročila na pristojne oblasti. V najkrajšem času se je zbrala okoli trupla velika množica ljudi. Ko je došla komisija, je mesto obdal kordon orožnikov, nakar je komisija začela svoje delo. Truplo so odkopali in dognali, da so morilci truplo v prekratki jami upognili, tako da so se noge dotikale giave. Truplo je bilo že v popolnem razkroju. V levi strani prsi je tičala tenka pila. Vse dele trupla so položili na rjuho in jih skrbno sestavili. Nato so truplo fotografirali v raznih položajih, glavo še posebej. Da je truplo Matteoltijevo, je neoporečno dokazano posebno po zobeh med katerimi je eden zlat, drugi pa ima zlato krono. Ko je komisija dovršila svoje delo, so truplo položili v krsto, ki so jo zapečatili in jo z avtomobilom prepeljali do bližnjega pokopališča.
V tem se je bilo zbralo poleg velikega števila časnikarjev in drugega občinstva več socialističnih poslancev, ki so spremljali Matteottijevo truplo v mrtvašnico ri-anskega pokopališča. Mrtvašnico so nato zastražili z orožniki.
MATTEOTTIJEV A VDOVA OB TRUPLU SVOJEGA MOŽA.
Proti večeru, ko se je bila večina ljudi že razšla in so ostali na pokopališču samo orožniki, se je v zaprtem avtomobilu pripeljala vdova pokojnega Matteottija. Gospa, vidno prevzeta notranjega razburjenja, se je obrnila na poveljujočega častnika z besedami: »Dajte, da vidim svojega moža, zaklinjam Vas!« —• »Ne smem, gospa, kakor bi rad.< Toda gospa ni odnehala in končno ji je častnik dovolil vstop v mrtvašnico. Go=pa se je vrgla proko krste, nato pa dolgo klečala ob njej. Potem je prosila, cla sme čuvati ob krsti, kar so ji dovolili. — Gospa Matteotti je na pristojno mesto vložila prošnjo, da ji, čim sodnija dovrši svoje delo, izroče soprogovo truplo, da ga dostojno pokoplje, Ni še odločeno, ali pokopljejo Matteottija v Verar.u aH pa v Badia Poiesine. Matteotti-ievem domačem kraju.
Izjava f!mnt ministra.
Belgrad, 18. avg. (Izv.) Finačni mini-ster dr. Mehmed Spaho je cM Vašemu dopisniku sledeče izjave:
Nova vlada je že v svoji deklaraciji naglasila, da je prišla na državno upravo s čvrsto odločnostjo, da politiko naše države odločno in premišljeno usmeri tako, da bomo najhitreje prišli do lcončnoveljavne ureditve notranjih razmer. Nova vlada bo z vsemi silami delala na to, da v državno upravo zanese več dela in pravilnosti v delu, stroge in brezpogojne nepristranosti. Ta temeljna črta politike nove vlade bo zelo ugodno vplivala na naše gospodarske razmere, posebno na finanč. položaj države. Kajti brezdvomno je, da so neurejene notranje razmere, kakor tudi veliki nedo-statkl v državni upravi poleg svojih poli-tičnih posledic zelo nepovoljno vplivale na našo finančno kakor tudi celokupno narodno gospodarstvo.
Ako uspemo, da to težko nalogo izvr-širno, upamo, da bo zaupanje zunanjega sveta napram nam hitro naraslo. Za naš javen in zaseben kredit v tujini je zelo važno, da ima vodstvo tujega kapitala polno zaupanje v našo notranji konsolidacijo. V naši državi je še polno neizkori-ščanih prirodnili bogastev, v katerih je široko polje za povzdigo in izpolnitev tako kmetijskega kakor industrijskega proizvajanja. —
Toda istočasno smo država, ki sama nima dovolj kapitala, da ta prirodna bogastva izkoristi. Ako primerjamo število v prometu se nahajajočega denarja in pa srednji kurz dinarja s številom prebivalstva, se vidi, kako malo premičnega kapi-tala odpade na enega prebivalca. V takih razmerah smo prisiljeni na pomoč tujega kapitala. Delovati moramo na to, da dvig. nemo zaupanje tujega kapitala v nas.
Eno bodi glavna skrb, da kurz di> narja učvrstim in da ga polagoma dvigam do njegove prave vrednosti, V tem cilju se bo vlada držala dosedanje defla-cijske politike, ki se izvaja skoro že tri leta, Kategorično izjavljam, da so vse vesti o neki nameravani inflacijski politiki namenoma izmišljene. Vzporedno s političnimi razmerami se bodo tudi naše gospodarske razmere zelo poboljšale. Naša trgovinska bilanca je vedno povoljnejša, Vlada bo s svoje strani naredila vse, da domačim proizvajalcem nudi polno zaščito in da na ta način poveča izvoz, zmanjša pa uvoz.
Državni dohodki so dosedaj večji, nego je bilo to zamišljeno in se bodo še povečali v prihodnjih meseci^,, ko bo žetev končana. Vendar moram kljub tem povoljnim uspehom gledati, da v izdatkih v novem proračunu dosežemo čim večje in izdatnejše štedenje. Z dosedanjo prakso, da se iz rednih državnih dohodkov pokrivajo večje in mnogobrojne investicije, moramo prenehati in nadejam se, da bomo uspeli, da najdemo druga sredstva in da na kak način razdelimo investicijski načrt na daljšo dobo let.
Za preosnovo posrednih in neposrednih davkov se je vlada izjavila v svoji deklaraciji. Odkrito je rekla, da hoče izvesti popolno ravnopravnost v razdeljevanju in izenačenju davčnih bremen. Temeljita pre-osnova neposrednih davkov z namenom popolnega izenačenja zahteva mnogo časa in zato je potrebno, da se že pred tem ukinejo nekatere večje in občutnejše neenakosti, ki jih je prejšnja vlada vzdrževala in celo povečevala.
Izdal sem že nalog, da se pripravijo predlogi v tem smislu. Tudi različne davčne uprave v posameznih krajih vodijo kljub enakim davčnim predpisom do občutljivih neenakosti v obdavčenju, kar se najbolj vidi iz rezultatov, ki prihajajo iz poedinib krajev glede dohodkov.
Moja skrb bo, da se na teh poljih izvršijo končne preosnovo.
Na fantovskem dnevu ima slavnostni govor naš voditelj g. ministrski podpredsednik dr. Anton Korošec.
Slovensko učiteljevo, učitelje in učiteljice, vabimo, da se polnošteviluo udeleže petkovega zborovanja, 22. t. m., ki je namenjeno slovenski inteligenci. Govorijo dr. Korošec, dr. Slavič, dr. Capuder, dr. Lukman i. dr. Za vse člane in članice Podravske, Celjske in Posavske podružnice je udeležba obvezna.
Slovensko dijaštvo, visokošolsko in srednješolsko iz lavantinske vladikovine je obvezano polnošteviluo se udeležiti ž? petkovega zborovanja, 22. t. m. Vabimo pa za to zborovanje tudi vse ostalo slovensko dijaštvo iz ljubljanske škofije, ker bodo referati na tem zborovanju daleko sežnega pomena za razvoj vsega našega dijaškega pokreta.
Na industrijsko-obrtni razstavi, ki s* to rini vrši v Mariboru, bodo imeli vsi udeleženci fantovskega dneva, ki se izkažejo z izkaznico fantovskega dnovs, polovično vstopnino. Opozarjamo na to posebno na še može, da lahko združijo udeležbo n" fantovskem dnevu z obrtno razstavo.
Katoliški shod v Brnu.
(Od posebnega dopisnika.)
Brno, 15. avgusta.
Po prvem katol. shodu v Brnu 1. 1894., ki jo ga z veliko težavo pripravljali 3 leta, so katoliški Moravani imeli 1. 1903. drugi katol. shod, na katerem je izzval največje navdušenje dr. Krek. Koncem govora je zaklical: »Na delo, v boj — za krst častni in svobodo zlato«, potegnil iz žepa križ in ga visoko dvignil, kar je izzvalo neizrekljivo navdušenje. Dr. Krek je večkrat prišel iz Dunaja v Brno, na razgovore in shode, kjer je rad dajal korajžo severnim bratom. Mnogi vodilni delavci katol. gibanja se ga še spominjajo, zlasti v avguštinskem samostanu na Starem Brnu.
Zato so zastopstvo Slovencev-Jugoslovanov f Brnu pričakovali tudi na svoj 3. katol. shod, ilasti še, ker je prihrumelo 1200 Jugoslovanov na orlovski tabor pred 2 leti in se oboji zavedajo važnih skupnih navodil, državnih in verskih interesov. Zal, d a naš I. Marijanski kongres ni pripustil številnejše udeležbe in »mo trije Slovenci mogli pohiteti v Brno.
Danes .se že zbirajo od jutra razni referati, govorniki in zastopniki v Brnu. Francija je poslala kar 10 novinarjev, zastopnikov katoliških listov, ki si ogledujejo Čehoslovaško, da poročajo o katoliškem gibanju in organizacijah katolikov zavezniške zemlje. Tudi Poljaki pošljejo svoje zastopstvo in posebej bodo postavljena zastopstva dunajskih Cehov in iz Hlučinska (e težavo po mednarodnem dogovoru po vojni nazaj pridobljen košček zemlje češke krone —■ severozapadno Ostrave, nekako kakor naše Prekmurje.
Za shod je bilo pripravljenih 6000 znakov in legitimacij, a so pošle in je bilo treba hitro izdelati nove. Odseki delajo za shod že od aprila, glavni odbor od januarja. Zadnji in prvi katoL shod za vse Čehe je bil 1. 1920. v Pragi; Brno pa za Moravo (ki je sedež katol. gibanja in zibelka katol. moderne organizacije) in Šle-lijo ter Hlučinsko obhaja 3. katol. shod. Ako ne bo dež, ki po malem pada med mrzlim vetrom, motil shoda, bo pri nedeljski manifestaciji nad 12.000 udeležnikov.
Ob pol 5. je opat Bačina v okusno dekori-rani veliki dvorani v Besednem domu otvoril prvo slavnostno zborovanje ob navzočnosti nad tisoč zborovalcev vseh slojev. Med dostojanstveniki sta bila navzoča oba brnska škofa Klein in dr. Kupka, bivši minister senator dr. Hruban, 10 Francozov in 3 Jugoslovani, več jubilantov 1. katol. shoda 1894. 1., zastopniki drugih škofov, delegat mestnega sveta dr. No-votny, zastopnik Slovakov, časopisja itd.
Za predsednika shoda je bil izvoljen dr. Hruban. V svojem nagovoru se je spominjal na glavne delavce in voditelje katol. gibanja zadnjih 30 let, Silingra, Šupa, Stojana, Lutino-va, Bauera, Kadlčaka i. dr., ki so položili temelje današnji moči organiziranih katoličanov. Med tem je vstopil voditelj katol. Čehoslova-kov mons. minister dr. šramek, burno apla» diran. Dalje so sprejeli poslovni red za shod in izvolili 20 članski stalni odbor, ki naj bi skrbel, da se bodo sklepi shoda izvedli, imenovali so načelnike odborov in prebrali telegrame papeža in nuncija Marmoggija ter sklenili poslati brzojavni pozdrav preds. čsl. republike dr. Ma-saryku in papežu. V brzojavki na predsednika so poudarili željo katoličanov po sodelovanju katolikov z drugomislečimi za državo, in željo po svobodi.
Dr. Hruban je dajal besedo raznim zastopnikom, ki so želeli pozdraviti shod. Govorili so: domači škof dr. Klein (pohvalil je verski čut Moravanov in izrazil veselje nad srečnim začetkom shoda); ponovno aplavdirani Slovak apost. vikar Jantavš (Trnava, želeč bratstvo med Čehi in Slovaki) ; kanonik Svetilk (Olo-muc) je v imenu metropolita nadškofa dr. Pre-Sana, ki se zdravi v Marijanskih lazneh, bral njegov pozdrav in povdaril ogromni napredek 30. let po I. kat. shodu; za mestno občino je pozdravil dr. Novotny, ki je še opozoril, da je topot prvič občina Brno oficijelno pozdravila katoliško manifestacijo; Francoz dr. Botignelli je francosko povedal, da se tudi Francozi lahko dosti nauče od čeških katoličanov, zlasti glede metode dela, da imajo francoski katoličani trdno vero in upanje v lepšo bodočnost; da žele stikov s Čehi in da je potrebno proti mednarodni zvezi prostozidarjev mednarodna zveza vseh katoličanov. Za Jugoslovane je govoril tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani Jernej Hafner, da se jugoslov. katoličani srčno vesele mogočnega razmaha čsl. katol. gibanja in se čutijo, odkar je dr. Krek govoril na I. katol. shodu v Brnu, poklicani, da kot bratje in za vezniki goje trajne stike s čehoslovaškimi katoličani. Povabil je tudi navzoče na I. Marijanski kongres letos in na slovanski orlovski taboi 1. 1925 v Ljubljano. Preds. dr. Hruban je opozoril zbor, ki je navdušeno ploskal, da se s tem obvezuje poslati na povabilo zastopnike v Ljubljano.
Potem je šef redaktor »Drč« (Brno) prof. Drobny imel referat: Katoliki in čsl. republika. Krasno in jasno je pokazal na težave o-brambe katoliških idealov, na naloge katolikov v novi narodni državi, podal visoko aktivno bilanco dela in boja katolikov v 30. letih, opozarjal na nove naloge na vseh poljih kulture in povdarjal, kaj in kako treba delati v wdoče, za kat. šolo, za pravično ureditev razmerja države do cerkve, za preporod ljudstva v ideji sv. Vaclava na Češkem in sv. bratov Cirila in Metoda na Moravskem, za politično moč
zavednih katoličanov, da bo treba tudi na Mo-ravi še dosti dela na socijalnem, karitativnem, vzgojnem in tiskovnem polju, zlasti med mladino, da bo ohranila čsl. kultura pečat krščanstva, ker je tudi zgrajena bila na tej podlagu Duhoviti referat je žel veliko hvale. Predsednik pa je dal besedo še Čehu apost. vikarju Hrdy-ju, ki je živel 26 let v Istri, zdaj pa 4 leta deluje med katol. Srbi. Prišel je z Vele-hrada in gre v torek na konferenco škofov v Djakovo. Opozarjal je na apostolsko delo v Srbiji in prosil za pomoč pri misijonskem delu na Balkanu, burno pozdravljen.
Naposled je g. predsednik povedal, kaj in kje se bo jutri delalo, v nedeljo pa manifestiralo, pozdravil ministra dr. Šrameka, ki je bil na I. shodu kot novoposvečeni kaplan jičinski a zdaj vodi stotisoče organiziranih katolikov, pri katerih zbiranju in šolanju je odlično sodeloval (dolgotrajen plosk) in pozval vse na delo. Ob pol 8. uri je slavnostni zbor zaključil, gostje pa so se še dolgo razgovarjali z vodilnimi delavci in si zbirali informacije.
Celi shod je namenjen bolj delu, kakor manifestaciji, izvzemši veliko evharistično procesijo v nedeVo.
Jugoslovnsko delegacijo je Ta ves čas bivanja v Brnu povabil na kosilo v goste nekdanji gostitelj dr. Kreka mil. opat Boršina (avgu-štinski samostaD na Starem Brnu), nastanili pa so jo v stolnem župnišču na Petrovu. Z veseljem se spominja Brno jugoslovanske množice na orlovskih slavnostih 1. 1922. Prihodnje leto jih pride vsaj 500 na orlovski tabor v Ljubljano.
-f- «Near East« o novi vladi. Znani angleški list «Near Fast« posveča nevi vladi v kraljevini SHS uvodnik, kjer pravi, da pozdravlja Aneli;a novo vlado z velikimi simpatijami. List ugotavlja, da naloga nove vlade ni lahka, ker ie sporazum mod Srbi, Hrvati in Slovenci težaven problem. Končno obsoja list prejšnjo vlado zaradi njenega preostrega centralizma in veruje, da bo nova vlada uživala večje zaupanje in kredit kakor prejšnja.
+ Pribičevič se izgovarja «Pravda« je svoj čas napadla Svetozarja Pribičeviča, češ, da je odobril bjelinski govor Nikole Pašiča. Zanimivo je, kako se Pribičevič brani. Vodja naših fašistov se sklicuje na izjave Stjepana Radiča, podane 2—5 dni pred njegovim govorom. Slaba obramba! Kaj bi bil storil g. Pribičevič pa v slučaju, da mu g. Radič tega izgovora ni prožil, čeprav šele naknadno? Sicer je pa dokazano, da so Pribičevci Radičev govor falzi-ficirali! —
+«Interview z Radičem«. Belgraj-ka «Pravda« je objavila mišljenje, ki ga je izrazila neka odlična politična osebnost napram dopisniku zagrebškega «Obzora«. Ta osebnost je ostro obsodila Radičevo gostobesednost in njegove zadnje govore, ki da jih dotična osebnost smatra kot nekak afront proti vladi g. Davidoviča.
+ V ropotarnico! V včerajšnjem »Narodnem dnevniku« je priobčil g. dr. Kukovec svoje nove politične smernice. Te se glase: 1. Vrže naj se v ropotarnico borba med klerikalizmom in liberalizmom. 2. Čuvajmo se izrabljanja nacionalne misli in degradacije iste z izgredi. 3. Čuvajmo se istovetenja borbe za nacionalno državo z materijalističnimi težnjami gospodarskih grup. 4. Držimo se potrebe pozitivnega sodelovanja na temelju države v vsaki situaciji. — Kaj bo rekel na te nove smernice dr. Žerjav, kateremu je boj zoper »kleri-kalizem« glavna življenska naloga? Kaj bo rekel na te nove smernice dr. Žerjav, veliki početnik izrabljanja nacionalne misli in idejni organizator fašistovskih izgredov v Slovenji? Kaj bo rekel dr. Žerjav na tretjo in četrto smernico dr. Kukovca? Mi bi skoraj z gotovostjo rekli, da se jih bo — oprijel in še te zacekinil.
+ Davidovičevi demokrati pod vodstvom g. dr. Toplaka so se začeli v Mariboru zelo (ribati. Na protestnem shodu samostojne JDS v torek v Mariboru so klici «Doli Žerjav! Živiio Davidovič!« pregla-šali klice «Živio Pribičevič!« Agilni dr. Toplak in njegovi tovariši so zbrali krog sebe lepo število poštenih in treznih elementov izmed uradništva in gospodarskih krogov.
Dvojna mera. O napadih na »jugosla-venske« Sokole v Zagrebu piše »Narod«: »... Brezvestna gonja gotovega blokaške-ga časopisja je učinkovala samo na elemente, ki tvorijo takozvano mestno faM-nažo. Take ljudi je za dobiti za vsako stvar, samo ne za moralno in pošteno delo. Užitek jim je, ako morejo izzvati nerede in spopade... S takšnimi neodgovornimi elementi pa pošteno zagrebško prebivalstvo... nima ničesar opraviti in ni odgovorno za čine posamnih nodivjancev, ki so menili, da delajo čast Zagrebu in Hrvatom, ako napadajo izza plota mirne goste. Ti nekulturni življi, ki vsekakor niso v čast Zagrebu, so zahrbtno napadali Sokole ... ter s tem povzročli Zagrebu neizreč-no sramoto in tudi škodo. Kdo si bo v bodoče upal v Zagreb, ko ni pri belem dne-
vu več varen pred tolovajskimi napadi, ako ni političen pristaš klike...? Tako se ne dela za gospodarski napredek.. prebivalstva! Takšno postopanje je min mesta... — Prepričani smo, da uvidijo to v kratkem vsi treznejši zagrebški krogi.« — Vse drugačni dogodki, brez primere hujši so se odigravali nedavno tudi pri nas v Ljubljani in Sloveniji in v Ljubljani so že zdavnaj uvideli vsi treznejši krogi ravno to, kar je uvidel šele včeraj »Narod« glede Zagreba in česar glede Ljubljane ni mogel ali hotel uvideti.
Ali sme minister govoriti tudi nemško? Poročali smo že, kako odurno se je bil «Nanxk zaletel v ministra dr. Kulovca, ker je spregovoril pri otvoritvi razstave v Vrbasu tudi nekaj nemških besed. Mi smo že ugotovili, da je govoril minister dr. Ku-lovec nemški po dogovoru z ministrskim predsednikom Davidovičem. Osješki list «Drau« pa piše o isti zadevi tako: «Ali je to res nekaj tako strašnega, če minister govori tudi v kakem drugem jeziku kakor v državnem? Kakor je nam znano, se je tudi že sam kralj razgovarjal s svojimi nemškimi državljani v njihovem materinem jeziku, in mi še nismo slišali, da bi se bil kdo zaradi tega jezil. Zakaj bi torej moral biti minister veleizdajalec? Kako malenkostni, kako otročji in kako bedasti so pač nekateri politikastri, ki bi radi za kako ničevo zadevo svoiemu političnemu nasprotniku eno pritisnili!«
«Slovenčeva laž«. Pod tem naslovom objavlja včerajšnji «Narod« notico, v kateri ugotavlja, da je v svojem poročilu o otvoritvi ljubljanskega velesejma na dveh mestih zanisal, da je velesejem otvoril minister Šumnik in da torej ni res, da g. ministra ne bi bil nikjer omenil, kakor to trdi «Slovenec«. — Da, «Narod« je ime g. ministra res — omenil. Ampak kje? Čisto na koncu svojega poročila, v nekem skritem kotičku! Najprej našteva vsa mogoča imena, potem sledi dolgi govor vele-seimskega predsednika g. Bonača in čisto zadaj omenja v skromnih par vrsticah tudi ime ministra za promet! To je še slabše kakor koga sploh ne omenjati. Po vsem svetu je navada, da se uradni govori zastopnikov državne vlade ob-javljajo na takem mestu, kakor to zahteva takt — pri Narodu« pa je slepa strast uničila že tudi naiboli primitivne manire.
O slavnostih »Jugoslav. Sokola« v Zagrebu poroča zagrebška »Riječ« z dne 17. avgusta na dolgo in na široko pod naslovom »Veličanstvena jugoslavenska manifestacija u Zagrebu«. Na prvi strani pa objavlja uvodnik z naslovom >;Sramota nad sramotama« in s podnaslovi »Orgije zagreb ških b!okaša«, »Sustavni napadaji na goste«, »Režim razbuktalih strasti onih naj-gorih«. — Kaj je sedaj res: Ali »veličanstvena manifestacija« ali »sramota nad sra motama«?
Fara ob Kolpi. Preteklo nedeljo smo volili v naši občini župana. Volilne borbe ni bilo ni-kake, ker je bila vložena le ena lista, namreč lista SLS, ter tudi proglašena za izvoljeno. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan gosp. Marinč, odločen pristaš SLS. in 16 odbornikov, vsi somišljeniki SLS. Po končani izvolitvi je bila brzojavno poslana zaupnica našemu poslancu gosp. Skulju ln obenem tudi celemu Jugoslovanskemu klubu. Nasprotovanj pri sestavljanju kandidatne liste ni bilo, razen če izvzamemo predlog nekaterih volilcev, ki so nred-lagali, da naj bi se postavili dve kandidatni listi SLS in sicer lista Slov. ljudske stranke in lista Kmetske zveze (SLS). Vendar ta predlog ni prodrl, ker se nam je zdel nepotreben. Nasprotnih listin o katerih je »Jutro« sanjarilo, češ da jih bodo postavili demokratje, ni bilo, ker pri nas sploh ni demokratov, ampak vladajo le ideje SLS. — V zadnjem času je zopet zelo oživelo zanimanje za gradnjo železnice Kočevje—Brod—Moravice. Najbrže radi tega, ker se trasira proga Kočevje—Severin—Vr-bovsko, ki je bila uzakonjena, ne da bi bila poprej iztrasirana. Naše ljudstvo vidi le v zgraditvi proge Kočevje—Brod—Moravice izhod iz gospodarskega propada. Posestva imamo zelo majhna, davke ogromne, a zaslužka nikjer. Poprej so naši možje krošnjarili po ozemlju bivše Avstro-Ogrske, a danes je to prepovedano. Celo po jugoslovanskem ozemlju ni več dovoljeno krošnjariti in radi tega jim je popolnoma ogrožen življenski obstoj.
Na pomoč!
Širom slovenske domovine je že znana grozna nesreča, katero je prizadela povodenj v okraju Škofja Loka in njega okolici. Voda je porušila ljudem domovja, jim odnesla pohištvo in obleko, uničila njive in pobrala ponekod iz njih ves poljski pridelek. Čez noč so postali siromaki, brez doma, brez obleke, brez hrane, navezani samo na pomoč bližnjega. Da se čimprej pomore tem nesrečnežem, je sklenilo društvo ^Dobrodelnost« v Škofji Loki nabiralno akcijo za poškodovance. Zato se obračamo na vsa usmiljena srca, da prispevate z darovi, bodisi v obleki, denarju ali blagu. Darove sprejema društvo ^Dobrodelnost« v Škofji Loki. — Dr. Janko Arnejc, t. č. predsednik. Antoniia Peternel, t. č. tajnica.
Dnevne novice.
—	Izmišljotine. »Jutru« in njegovim demokratom prede po nastopu nove vlade zelo trda. Ker vedo, da imajo danes pač take ljudi, kakor so si jih bili vzgojili, namreč ljudi, ki gredo vedno za vetrom, zata se danes silno boje, da jim ne bi še zadnja peščica pristašev ušla. Zato se napenjajo z vsemi silami, da obdrže vsaj še zadnji osta-nek svoje garde v svojih zanjkah. Obdržati pa jih hočejo predvsem s praznimi upi1. Enkrat pripovedujejo, da bo vlada padla; v par dneh, (na kar pridejo seveda zopet oni navrh), potem pripovedujejo o razkolu v vladnem bloku, o »tajnih in zahrbtnih« pogajanjih dr. Korošca z radikali, d boljševiški nevarnosti, o pretečem razpadu Jugoslavije, o prodaji slovenskih krajev Italijanom td. Nobeno sredstvo jim ni preslabo, da bi oplašili merodajne činite-Ije zgoraj in nobena laž ni predebela, samo če upajo, da bodo mogli vsaj še enega svojega pristaša navdahniti z novim upanjem in ga še prikleniti nase. Ni nam treba poudarjati, da so take in podobne »senzacije« same laži, na katere sploh ni vredno odgovarjati. Te laži pa se bodo mašče-: vale samo nad onimi, ki ž njimi poskušajo varati javnost. Splošen odpad od Žerjavo-ve klike bo toliko hujši, kolikor bo poznejši.
—	Iz našo diplomacije. Za poslanika t Carigradu je imenovan g. Jovan Vučkovic, dosedanji generalni konzul v Pragi. Z drugim ukazom je imenovan g. Vučkovič za po-, močnika ministra notranjih zadev. G. Vu6-kovič bo nastopil svojo službo v notranjem ministrstvu, ker še diplomatični odnošaji * Turčijo niso obnovljeni.
—	Trgovska pogodba z Grško. V ministrstvu za trgovino in industrijo zbirajo gradiv« za prijateljsko trgovinsko pogodbo z Grško.
—	Takse in kmetijska društva. Finančni minister dr. Spaho je izdal odlok, s katerim so oproščena plačevanja tako za prošnje in vloge vsa kmetijska društva v Sloveniji, na Hrvatskem, v Bački, Banatu, Baranji, Dalmaciji, Bosni in Črni gori.
—	Večje število tobačnih trafik je razpisanih. Interesente, zlasti invalide, opozarjamo na »Uradni list« od 14. avgusta t. L
—	V Železnikih je umrla ga Mar. Prevc, mati g. Rudolfa Prevca, uslužbenca Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Pogreb je bil včeraj ob 4. popoldne. N. v m. p.!
—	Naši župani. V občini Dednidol je bil izvoljen županom naš odlični pristaš g. Josip Stepic, posestnik v Starem trgu. Prvi sveto-' valeč je g. Jožef Omahen iz Dednega dola in drugi g. Jožef Jaklič iz Starega trga; oba pristaša SLS.
S Pri občinskih volitvah na Slov. Šta-jerju je dosedaj dobila SLS 76 odstotkov vseh občin v svoje roke. Ko bodo volitve 17. in 24. t. m. po kmetskih občinah končane, objavimo pregledno statistiko.
s Velik požar je izbruhnil v noči od 15. na 16. t. m. v vasi Rače pri Mariboru y poslopju posestnika Salamoua. Štirim posestnikom je pogorelo razun hiš vse. Tudi več živine je postalo žrtev ognja. Požarne brambe iz Maribora in okoliških vasi so preprečile, da ni zgorela cela vas. Škoda znaša več milijonov.
š Shod SLS v Pišecah pri Brežicah r pašaliku bivšega poslanca Samostojne znanega Ivana Ureka, se je obnesel dne 15. t. m. veličastno. Med poslušalci je bilo veliko število najboljših Urekovih pristašev, ki so pa vsi do zadnjega z našimi vred odobravali izvajanja govornikov poslanca Zebota in Kranjca. Pred letom dni je Urek na-hujskal nekatere, da so na našo govornike metali gnila jajca in kamenje. Danes se vsi tisti kesajo, ko vidijo, kam jih je speljal Urek. Shod je pod predsedstvom posestnika g. Podvinski izrekel dr. Korošcu in celi naši parlamentarni delegaciji iskreno zaupnico.
IŠČEMO dva moška čez 20 let stara kot'
kolporterja zillA donašaiki
za naš časopis v MARIBORU. — Natančne informacije se dobijo pri Podružnici »Slovenčeve« uprave v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 16, _I. nadstr., od 10. do pol 1. ure.
Poziv vsem drž. nameščencem.
Somišljeniki! »Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS«, Vas poživlja, da najpozneje do 22. t. m. pošljete svoje izpreminjevalne predloge po strokah ti-čoče se uradniškega zakona (glej Ur. list pokr. uprave za Slovenijo št. 299-23) dalje glede uredbe o razvrstitvi uradništva v položaje (glej Ur. list z dne 14. septembra 1923 št. 104) ter Ur. list glede uredbe o stanarini in draginjskih dokladah št. 41-24. 1.
Somišljenike prosimo, da svoje predloge dobro utemelje in opuste vse neizvedljive zahteve.
Odbor bo poslane predloge temeljita pretresal v sejah širšega sosveta in "jih predložil pristojnemu mestu.
Odbor ^Organizacije javnih namcščenco*
Ljubljanski vzorčni velesejem.
Tratji dan velesejma.
Ljubljana, 17. avgusta 1924.
Tretji dan velesejma je bila nedelja. Ravno ta dan je bilo pričakovati najvišjega bbiska iz Ljubljane in okolice, toda cel dopoldan trajajoče deževno vreme je — kakor tudi v popoldanskih urah — oviralo močnejši obisk. Vendar pa je bil obisk eadovoljiv.
Med obiskovalci je bilo opaziti največ deželanov, ki so prišli z namenom kupovat svoje potrebščine. Obenem so tudi vračajoči se romarji iz brezij obiskali velesejem. Nadal je je prišlo mnogo letoviščar-|jev (iz Rogaške Slatine in z Bleda). Pose-tili so velesejem v znatnem številu obiskovalci iz Vojvodine in Bosne kakor tudi iz Belgrada in iz Južne Srbije. Omeniti je treba tudi obisk narodnega poslanca g. (Franjo Vrtana (HRRS), ki je napovedal obisk še drugih tovarišev.
Med inozemskimi gosti je bilo največ Cehov, potem Avstrijcev (iz Koroške in Štajerske) in Italijanov.
Do zaključkov je došlo predvsem v papirni in kartonažni stroki. Upognjeno pohištvo so kupovali Belgrajčani in Skop-ljani. V splošnem se opaža veliko povpraševanje po lesnih izdelkih, po orožju, armaturah, po emajlirani in aluminijevi posodi ter verigah.
Kljub močni konkurenci uspevajo še: ^elektrotehnika, pleteninska industrija, perilo, usnje, kakor tudi usnjena galanterija.
Popoldne, zlasti proti večeru, je postal *>bisk vedno bolj živahen. Dež je ponehal. Silno veliko zanimanje vlada za lovsko in higijensko razstavo, koje prostori so pre-Inajhni za močni obisk. Zanimanje vlada tudi za predavanja, ki so ilustrirana s ski-■optičnimi slikami.
četrti dan velesejma.
Ljubljana, 18. avgusta 1924.
Četrtega velesejmskega dne je bilo Bejmarjem vreme zelo ugodno. Po deževni nedelji je prišel solnčen ponedeljek. Današnji obisk je bil zelo velik. Iz okolice so prihajali kmetovalci. Prišlo je mnogo ino-zemcev kakor je bil tudi obisk iz ostalih delov naše države mnogoštevilen. Iz ostalih pokrajin naše države (razen Slovenije) Je bilo danes do 500 obiskovalcev. Zastopane so bile vse pokrajine — Hrvatska in Slavonija, Vojvodina, severna Srbija, Juž-■ £a Srbija, Črnagora, Bosna, Dalmacija.
Iz prijav, ki jih beležijo prijavni se-m taami stanovanjskega urada velesejma, ki posluje na kolodvoru, je razvidno, da so prišli gostje iz skoro vseh evropskih držav tako n. pr. iz Avstrije, Češkoslovaške, Ogrske, Romunije, Bolgarije, Grške, Carigrada, Soluna, Italije, Anglije, Nemčije itd. ;— Vseh inozemskih obiskovalcev je bilo •okrog 150.
Razstavljalci so v splošnem zadovoljni. Povpraševanja po raznih vrstah blaga je dosti in pričakovati je zadovoljivega poteka poslov.
Trgovci, ki prihajajo na obisk, ostajajo po 3—4 dni v Ljubljani, da si dodobra ogledajo vse in potem šele sklepajo kupčije, ko se vsestransko informirajo.
Izgledi letošnjega velesejma so splošno zelo dobri in pričakovati je, da bo ta naša odlična gospodarska institucija postala trajna, kakor so to tudi izrazile odlične narodno-gospodarske osebnosti.
ODSEK ZA VARSTVO PRIRODE.
V lovskem in planinskem paviljonu L 5e odkazan skromen prostor odseku za varstvo prirode. Ker se nam vidi, da večina obiskovalcev velesejma ne kaže posebnega zanimanja za ta kotiček, si dovoljujemo opozoriti širšo javnost na zanimivosti tega oddelka.
Središče oddelka tvori naris varstvenega parka v dolini Sedmerih jezer. Ta var-Btveni park je ena naših najnovejših in najvažnejših pridobitev na kulturnem polju, jje sad enotnega nastopa vseh treh vseučilišč naše države in obeh akademij, je dokaz, da tirne naša direkcija šum upoštevati kulturne potrebe našega naroda. Dolina Sedmerih 'jezer slovi v botaničnem orisu že dobrih 300 let po kulturni Evropi. In v tej dolini je določilo ministrstvo nad 2.400 hektarov (seveda po večini neproduktivne zemlje) za Varstveni pouk. Tu bodo našle naše alpske ln sredogorske rastline popolno zavetje. Iz tega varstvenega parka bodo črpale naše srednje in visoke šole svoj učni materijal, y tem parku bo imela ljubljanska univerza Svoj botanični-fiziologični laboratorij, v 'tem parku bo urejen alpski vrt z našo prekrasno alpsko floro, v tem parku je predviden poskusni vrt za nego planinskih trav, s Jcaterimi bi se zboljšale naše planine. S tem varstvenim parkom smo stopili tako-rekoč šele v krog kulturnih držav, katere čutijo že dolga desetletja potrebo, da ščitijo naravne krasote. V tem varstvenem parku bo« lo pa našlo popolno zaščito tudi oiie živali, ki postajajo redko in so torej zaščite potrebne, kakor snežna jerebica, skalna je-
rebica, planinski zajec, planinska kavka ln planinska vrana.
Odsek za varstvo prirode je torej hotel na letošnjem velesejmu opozoriti širšo javnost na ta varstveni park v dolini Sedmerih jezer. Poleg tega pa tudi na vse one rastline iu živali, ki so vsled njegovega delovanja od leta 1922. pod popolno zaščito zakona. Seznama teh rastlin in živali visita ob desnem in levem robu onih dveh sten, ki omejujeta odseku za varstvo prirode določeni prostor; te živali in te rastline pa so razpostavljene po obeh stenah in na mizici toga prostora. Rastline so deloma v herbarični obliki, deloma pa — kakor planinska možina, ki je brez dvoma najlepša cvetka naših alp, pa žalibože tudi jako redka — v živih oblikah. Na ogled postavljene so tudi vse žuželke, ki jih ščiti zakon iz leta 1922 in pa del jamske favne (z znamenitimi človeškimi ribicami) ktera favna je v celoti pod zaščito zakona. Ljubitelje narave opozarjamo torej se posebej na ta zelo srečno in okusno sestavljeni oddelek odseka za varstvo prirode.
FRANCOSKI PAVILJON.
Tukajšnji tvrdki E. Malhape & Cie., Ljubljana, Krekov trg 10, in Pariš 15, Rue de Trč-vise, se posrečilo združiti pod spretnim zastopstvom svojega šefa g. Malhapea več francoskih tvrdk, kojih vzorci so razstavljeni v jako fino in okusno opremljenem oddelku K, nad kojega vratmi je znana simpatična kratica R. F, (Republique francaise) obdana s francoskimi trobojnicami.
Tik ob vhodu na desno zapazimo spretno aranžirano razstavo pestrih, originalnih peresnih blazinic tvrdke Lčon Bauve 6, Rue du Sen-tier, Pariš. Poleg teh so nagrmadene cele vrste majhnih stekleničk- ekstraktov za pripro-sto izdelovanje raznih likerjev, ki jih izdeluje svetovno znana tvrdka T. Noirot, Nancy.
Dalje vidimo na ličnih mizicah nanizane umetne biserne ovratnice (Colliers-perles) najrazličnejših fason tvrdke E. Malhape & Cie 15, Rue de Tre vise, Pariš.
Prav prijeten pogled nudi posetniku velesejma nepregledna vrsta najraznovrstnejših parfumov in kolinskih voda lastnega laboratorija razstavlialca samega pod imenom >L a Fleur de France«.
V elegantnih izložbenih omarah stoje krasni razprševalci parfumov (vaporisateur) izdelani v raznih oblikah. Tvrdki Marcel Franck, 30, Rue des Acacias, Pariš).
Na levi strani so razstavljeni prvovrstni vzorci voščenega in usnjatega platna z originalnimi okraski. Veletvrdka Eugene Marčchal, Venissieux, Francija.
Tvrdka Fichet iz Pariza je zastopana po solidni in precizno izdelani železni blagajni.
Veliko pozornost vzbuja tudi mali cvetlič-njak, katerega okno je opremljeno z izbornim in neprekosljivim nadomestilom za šipe, ki se prodaja pod imenom Vitrex. Izdeluje ga tvrdka Les Fils de H. Sonolet & Cie. v Parizu, in se je v severni Franciji, ki je bila po vojni skoro docela porušena, povsod udomačil in izpodrinil steklene šipe.
KONJEREJA V JUGOSLAVIJI.
Velik del jugoslovanskega izvoza tvori izvoz konj. Po zadnjih statističnih podatkih je znašalo število konj v Jugoslaviji leta 1919 1,008.980, med tem ko se je leta 1921 dvignilo na 1,034.130 komadov. Po posameznih pokrajinah razdeljeno kaže statistika te-le številke:
1921 1922 1923 Hrvatska	846.609 336.034 337.657
Vojvodina	305.401 288.709 280.220
Bosna	177.716 177.444 178.546
Srbija	68.750 77.245 75.235
Južna Srbija	70.330 77.345 79.134
Slovenija	58.438 51.753 49.748
Dalmacija	12.180 23.965 23.683
Črna gora	9.966 10.953 9.916
Po statistiki odpadejo v Jugoslaviji na 1 km' 4 konji in na 100 prebivalcev pride 9 komadov.
Zanimivo jo primerjanje številk, kako so je konjsko bogastvo v posameznih pokrajinah množilo. V tem oziru zavzema Dalmacija prvo mesto in se jo število konj napram 1921 malone podvojilo. Na drugem mestu stoji Srbij a in Južna Srbija, kjer je število konj napram letu 1921 tudi lepo na-rastlo. Največje nazadovanje v tem oziru pa kaže Vojvodina, za njo pa Hrvatska in Slovenija. Vsled tega je treba razstavo konj, ki jo priredi IV. Ljubljanski velesejem v nedeljo, dne 24. t. m. iskreno pozdraviti. Da se je ta razstava priklicala v življenje, je dokaz, da smo tudi na tem polju začeli postajati racionalnejši in da
stremimo za napredkom.
*
O higfjcnski razstavi na ljubljanskem velesejmu predava danes v torek dne 19. t. m. ob štirih popoldne sreski sanitejski referent g. dr. Lapajne Zivko »Je-li mogoče, da se očuvamo jetike?«
Predavanja v higijenski razstavi Ljubljanskega velesejma. V sredo dne 20. t. m. predava ob 16 predstojnik zavoda za socialno higiensko zaščito dece v Ljubljani g. dr. Ambrožič Matija »O higieni dojenčka in malega deteta«. Poleg rednih
predavanj, se predvajajo vsak dan ob 10 in 14 tudi filmske slike iz splošnega zdravstva in o spolnih boleznih.
Kmetovalci pozor! Veliko zalogo najraznovrstnejših poljedelskih strojev priporoča dobro znana tvrdka Frane Hitti, Ljubljaua, Martinova cesta 2.
Na letošnjem velesejmu se je Zagrebška tovarna železnega pohištva »ZMAJ d. d.« s zvojimi izredno solidno izdelanim železnim I pohištvom pra-v posebno odlikovala. Ta do-| mača tvrdka se kar najtopleje priporoča. Značilno jo, da je ta tvrdka izvedla že tekom dveh razstavnih dni večjo kupčije.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani razstavijo na ljubljanskem velesejmu od 15.—25. t. m. štiri bronaste zvonove in sicer H 2152 kg (normalna teža 2200). Dis 1023 kg (1060). Eis 652kg (640) in Gis 470 kg (460). Kakor vsi izdelki te staro in edine ljubljanske zvonarne, odlikujejo so tudi razstavljeni zvonovi s krasno zunaujščino in z mogočnimi srebrnočistimi glasovi. Uliti so iz najboljšega materiala. Vsak interesent si more ogledati v zvonarni (Karlovška cesta 1) tudi drugo zvonove iste kakovosti. Naročbe se sprejemajo na sejmišču in v zvonarnL
Priporočamo Ljubljansko posojilnico, ki posluje v novoopremljenih prostorih v Ljublj ani, Mestni trg 6 ter obrestuje hranilne vloge najugodneje. Opozarjamo na oglas.
Pisalni is šivalni stroji. V paviljonu E 148 je rastavila slovita tvrdka: Bernh. Stoe-ver-Werke, Steitin, svoje svetovno znane >Stoever« pisalne in šivalne stroje, ki zavzemajo v fini in precizni mehaniki eno prvih mest, vsled česar so ti izdelki z nenavadno hitrostjo osvojili svetovni trg. Ker je povpraševanje po teh strojih tudi v Sloveniji zelo veliko, sporočamo interesentom, da je zastopnik navedene tvrdke: L. Baraga, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 6. L, ki ima pisalne kakor šivalne stroje stalno v zalogi.
— Zadnja novost. »Coty« cenejši. Tvrdka M. Bartl, paviljon C štev. 75, ima svetovno-znane »Coty« za 6asa velesejma, n. pr.: velika Coty po Din 45-—, mala Coty« po Din 28-—. Oglejte si ta paviljon na velesejmu.	4783
Prosveta.
kom velesejma
se priporoča, da SI OGLEDAJO zalogo manulaktnre, galanterije in usnja pri tvrdki
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana, Turjaški trg 1
lj Otvoritev dramatične šole v Rokodelskem domu. V sredo, 20. t. m. se prične dramatična šola za vse, ki žele sodelovati na odru Rokodelskega doma. Pouk bo vodil g. Janko Novak. Društveni odbor prosi vso, ki se hočejo udeleževati pouka, da zanesljivo pridejo takoj k prvi uri, ki bo v sredo, ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, št. 12.
lj Članom I. Del. kousumnega društva. Vsem članom se naznanja, da se bodo vršile v sredo, dne 20. t. m. ob pol 7, 7 in pol 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi sv. maše-zaduš-nice za rajnim Mihaelom Moškercem.
Načelstvo.
lj Cirkus Cossmy. Ogromna garnitura cirkusa Cossmy dospe v Ljubljano gl. kol. jutri ob 13. uri, kjer se bo vršilo razkladanje z dvigali in elevatorji. Prva predstava se bo vršila v sredo, 20. t. m. točno ob 3. uri. zvečer.
Restavracija v Oficirskem domu se odda v najem od Ll. sept. t. 1. Prostore, stanovanja in razsvetljavo da Oficirski dom na razpolago. Ponudniki naj se oglase s tozadevnimi ponudbami takoj pri domačinu doma g. majorju Ože-goviču (Drav. divizija, >Zvezda«, II. nadstropje), kjer dobijo tudi podrobna pojasnila.
Ljudski velesejem
Paviljon M1-321
n i riiiif
Maribor
RAZSTAVA KLUBA >MANES<.
Zastopniki Češke upodabljajoče umetno, sti, ki so prišli v Ljubljano k ureditvi in otvo. rilvi češke umetnostne razstave v Jakopiče-vem paviljonu, so si v zadnjih dneh ogledali ljubljanske zanimivosti, posebno so se zani-mali za našo umetniško posest, kakor j0 predstavljajo zbirke v muzeju in Narodni ga-leriji. Posebno umetnost XIX. stol., ki je igrala v našem kakor češekem narodnem probu. jenju tako veliko vlogo, jih je interesirala. Dela slovenskega inspresionizma, ki ga v taki intenzivni obliki Čehi niso doživeli ter po. sebno delo bratov Šubicev in Jos. Petkovška so jih presenetila. — Obiskali so dalja velesejem, navezali po posredovanju gen. konzu-la in zastopnikov Narodne galerije mnogo sti-| kov in je program slovensko umetnostne raz-stave v Pragi popolnoma dozorel. Obenem so bili sproženi že drugi važni načrti, ki naj bi ustalili in pojačili umetniško - kulturne stike med Slovenci in Čehi.
Dne 17. t. m. zvečer je priredila Narodna galerija gostom prijateljski večer v restavraciji > Zvezdi«. Navzoča sta bila zastopnika češke umetnosti kipar F. Kafka in slikar Ko-niček, gen. konzul čsl. dr. Beneš, magistratni ravnatelj dr. Zamik, zastopnik univerze dr. M. Mol<§, predsednik češke obce g. Ružička, odbor Narodne galerije in zastopniki upodak Jjnjoče in igralske umetnosti. Češke goste je I pozdravil in zahvalil za njihov trud predsednik Narodne galerije g. Zormau, ki je povdarjal važnost sedanje prireditve. Nazdravil je dalje protektorju razstave Nj. veličanstvu kralju Aleksandru in predsedniku čsl. repu-blike Masaryku. Poslr.ne so bile udanostne brzojavke Nj. veličanstvu kralju Aleksandru, prezidentu čsl. republike Masaryku, čsl. zunanjemu ministru in predsedniku kluba Manes. Mnogo priznanja je žel tudi g. generalni konzid dr. Beneš. Govorniki Kafka, dr. Molž, dr. Zarnik in Ružička so povdarjali pomen kulturnih in umetniških stikov med obema narodoma. Posebno pa je bil z zadoščenjem sprejet govor g. inženirja Šukljeta, ki je povdarjal važnost ozkih stikov pridobitnih krogov z umetnostjo in obljubljal sodelovanje organizacij, ki jih zastopa, v ti smeri.
Podpredsednik Manesa g. Kafka se je od-peljal v Prago; slikarja Koniček in Slaviček pa sta odšla na Bled slikat ondotne pokrajine.
Občinstvo ponovno opozarjamo na obisk te razstave in katalog, kjer je v lepem uvodu češkega umetnostnega zgodovinarja dr. A, Matejčka podana zgodovina češke umetnosti v drugi polovici XIX. stoletja in danes.
pr »Vrtnico v Konopištu«. Češki pisatelj E. A. Longen je spisal gledališko igro o Franu Ferdinandu, ki jo bodo uprizorili 20.; t. m. v Kolinu.
Pevski vestnik.
Seja Pevske zveze bo v sredo, 20. t. m. ob 5 popoldne v običajnih prostorih. Ker bo seja zadnja pred občnim zborom, je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna.
Užitek je za vsakega slabokrvnega ln bledega zdravljenje z Iron-om radi njegovega izbor-nega učinkovanja in okusa. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico pa j« v zalogi v lekarni Leustek.
—	Patrijarh Meletij umrl. V Carigrad« je umrl upravitelj bolgarskega eksarhata me-tropolit Meletij.
—»Rote Fahne« zopet zaplenjena. Kakor poročajo iz Berlina, je notranji minister pre povedal izdanje komunističnega dnevnika >Ro-te Fahne« za dobo treh tednov.
—	Kongres za štedenje t Milana. V časti od 16. do 30. oktobra se bo vršil v Milanu mednarodni kongres za štedenje. Povabljena je bila tudi naša država.
—	Proti potnim listom in vizumom. Nen> Ška liga za Društvo narodov v Češkoslovaški republiki je predložila uniji vseh lig predlog, naj se pospeši splošna meddržavna konvencija v svrho odprave prisilnih potnih listov in vizumov. Načrt vsebuje sledeče točke: 1. Svobodni osebni promet državljanov za vse kon-vencijske države brez potnih listov. 2. Odprava vseh tozadevnih taks. 3. V veljavi ostane možnost izgona neljubih inozemcev in zaščita domačega delavstva pred nezaželjeno konkurenco. 4. Dostop konvencije jo prost vsem državam. 5. Državam, ki še konvenciji ne bi pristopile, se dovolijo za protiusluge olajšave,
6. Vsem državam naj se takoj priporoče ukrepi v svrho odprave potnih listov.
—	Odiseja dveh dečkov. >Le Journal« poroča: Dva dečka v starosti 12 in 13 let sta zapustila koncem junija svoje stariše >radi potovanja v Indijo«. Ker nista imela denarja, sta sklenila prehoditi to daljno pot — peš. Do 20. julija se staršem nista zglasila. Nenadoma pa so dobili roditelji razglednice iz Biscliofs-hofena. Na intervencijo ju je policija prijela Fanta sta prekorakala v 40 dneh 1400 kilometrov.
—	Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji-Število brezposelnih, ki uživajo državne podpore, je v nezasedeni Nemčiji zopet namstlo, in sicer v času od 15. julija do 1. avgusta 1924 od okrog 277.000 na 328.000, torej za 18.5 %■
dospoclarstvo.
Dr. Basa j:
nega in socialnega vidika.
.Velesejm je vzgojnega pomena zn najširše sloje ljudstva, zlasti za naše kmetsko ljudstvo. Ljudstvu ne bomo pisali in govorili o napredku kmetijskega gospodarstva drugod, o modernih kmetijskih strojih, o racionelni živinoreji in intenzivnem poljedelstvu. Ljudstvu je vse to treba pokazati. Lahko rečemo, da je vzorčni velesejm nazorna šola, ki jako glasno in jasno uči o potrebi, možnosti in načinu napredka v kmetijskem gospodarstvu. Lahko rečemo, da jo velesejm kmetijski poučni tečaj, Id vzbudi največje zanimanje za novejše gospodarske pridobitve v širokih ljudskih slojih. Škoda je le, da se korist velesejma v tej smeri ne da ugotoviti v številkah, kakor se ugotavljajo in objavljajo trgovski zaldjučki na velesejmu.
škoda je ravno s tega kmetijsko-vzgojnega fn poučnega vidika, da se istočasno na sejmu ni priredila splošna živinorejska razstava za celo Slovenijo, ki so jo — kolikor nam je znano — gotove gospodarske organizacije nameravale izvesti in je le vsled nezadostnih denarnih sredstev morala odpasti. Kot prvi poskus s primerno razpoložljivim sredstvom se vrši letos 24. avgusta le konjerejska razstava, za katero vlada veliko zanimanje. Z gospo-darako-vzgo jnega vidika bi bila razstava goveje živine za Slovenijo gotovo važnejša in potrebnejša. Prepričani pa smo, da bo prihodnje leto odbor velesejma priredil splošno živinorejsko razstavo, ki bo za široke kmet-ske sloje ne le najbolj privlačna, temveč tudi zelo poučna partija velesejma.
Ne smem prezreti, da ima velesejm tudi Svoj soeialno-vzgojni pomen. Obiskovalci velesejma tudi nehote dobijo in odnesejo mogočen vtis, ki ga napravijo na nje najrazličnejši izdelki obi-ti in industrije in ki ga napravi na nje pri romanju od oddelka do oddelka predstava, koliko bogatih firm, koliko pridnih obrtnikov, koliko industrijskih podjetij stoji za temi vzorci, za razstavljenimi izdelki- In odkod vsa ta podjetja, te firme, to bogastvo? Iz malih začetkov se je moralo vse to razvijati; pridnost in varčnost sta bili tisti sili, ki ste to bogastvo ustvarili. Velesejm torej uči, da bogastvo in blagostanje ležita v pridnem delu in v varčnosti.
Koliko je razstavljalcev na velesejmu, ki «o svojo gospodarsko pot začeli kot ubogi vajenci in pomočniki — nemaniči, pa so z vestnim in vztrajnim izpolnjevanjem dolžnosti, s pridnostjo in varčnostjo postali važni, mnogokrat odločujoči činitelji v našem gospodarskem življenju. Radi tega je obiskovanje velesejma važno in potrebno za mladino, za našo šolsko mladež, za ves naraščaj v raznih panogah obrti in trgovine. Zato ne bi bilo nič manj koristno, ako bi tudi podjetja skrbela, da pridejo tudi njihovi delavci, zlasti mlajši, na velesejm. Kolikor bi podjetja dala delavcem za vstopnino, to bi bila gotovo dobra investicija- čeprav se tudi tu uspeh ne Ja ugotoviti. In vendar nihče ne more ugovarjati, da to ni investicija, katere uspehe seveda no bomo videli že jutri.
Tekstilna industrija v Sloveniji
Vsled obilice vodnih sil nudi Slove-liiji, ki razpolaga obenem s cenenimi, a inteligentnimi delavskimi močmi, razvoju tekstilne industrije jako ugodna tla. Da se ta panoga narodnega gospodarstva ni pri nas razvila, je kriva predvsem gospodarska politika prejšnje države, ki ni imela nobenega interesa, da bi podpirala ustanovitev aH razširjenje sploh kake industrije v slovenskih krajih. Domač kapital pa je bil prešibak, da bi iz lastnih sredstev ustanovil to industrijo, tuj kapital pa je naravno romal tja, kjer so mu nudili večje ugodnosti
Navzlic temu pa je bilo še pred vojno ostanovljeno pri nas nekaj večjih tekstilnih podjetij vsled ugodnosti, ki jih je narava nudila podjetnikom in katere so ti smatrali za boljše od onih, ki jih je država nudila v drugih, povečini nemških pokrajinah. Ta podjetja so bila v tujih rokah. Med vojno je morala večina teh tovarn vsled pomanjkanja sirovin ustaviti svoj obrat, le tkalnica v Preboldu, sedaj last 'Jugoslavenskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. v Ljubljani, se je prilagodila vojnim razmeram in proizvajala papirno tkanino.
Prevrat 1. 1918. pa je prinesel celo-kupni industriji v Sloveniji novega življenja. Zaloge blaga so bile vsled dolge vojne izčrpane in ljudstvo je kar planilo na blago, ki je prišlo na trg. Početkoma so imele sicer tvornice težave pri nabavi surovin in tudi inozemska konkurenca je bila vsled tedanjega visokega stanja naše valute jako ostra. Prišla pa je nesrečna doba valutne devalvacije, ki je sicer na mah napravila vso našo industrijo konkurenčno, a je pri tem napravila ogromno škodo vsemu našemu narodnemu gospodarstvu.
Brezglava gospodarska politika bel-grajskih finančnikov, ki so z vsemi sredstvi delovali na to, da bi naša kronska valuta stalno zgubljala na svoji vrednosti, in
ki je našla svoj vrhunec v famozni zamenjavi 4 krone = 1 dinar, je namreč kmalu rodila svoje sadove: naša krona je na inozemskih tržiščih dnevno trkljala navzdol. Kot omenjeno je napravilo to stalno padanje naše valute živahno konjunkturo v vseh strokah. Trgovina je cvetela kot že davno ne in importerji niso bili niti v stanu toliko blaga uvoziti in naše tvornice toliko blaga izdelati, da bi se krilo vse popraševanje na trgu. Import je dosegel napram eksportu neizmerno višino, kar je še bolj tlačilo našo valuto navzdol. A ta konjunktura ni bila prirodna, vsled tega ni prinesla prave stalne koristi. Nasprotno je spravila vse naše gospodarstvo v nered, iz katerega se bode le s težavo in z velikimi žrtvami izkopalo.
A tudi industrija ni imela od te spremembe trajnih koristi. Z devalvacijo vo-lute so se življenske potrebščine podra-ževale in radi tega so sc tudi produkcijski stroški povečavali. Dokler je nazadovanje valute bilo konstantno, je bilo to za industrijo ugodno, kjer je bil izdelek, ko je bil izgotovljen, na trgu vsled vedno rastoče draginje že več vreden, ker so bili njegovi produkcijski stroški kalkulirani še na podlagi prejšnjih nižjih cen življenskih potrebščin. To stanje pa se je popolnoma spremenilo, ko je nastal preokret, ko sc je naš dinar stabiliziral, oziroma se začel celo zholjšavati. Obče je namreč znano, da draginja stalno drži korak s padanjem denarne vrednosti, oziroma mu celo pred-njači. Če se pa valuta okrenc, se tržne cene le težko prilagodijo novemu položaju in padanje cen se ne vrši v istem tempu, kot se denarna vrednost dviga.
Vsled tega dejstva je mnogo industrij, posebno takih, ki so na novo nastale v času te konjunkture, prišlo v jako težak položaj. V svrho podkrepitve stabilnosti našega dinarja je naš finančni minister ustavil nadaljnje tiskanje bankovcev in uvedel pri Narodni banki deflacijsko politiko. To je medtem nastalo pomanjkanje denarja še bolj povečalo. Obresti so se dvignile do neverjetne višine, ki so onemogočale vsako trgovsko, kaj še industrijsko poslovanje. Da gospodarsko stanje še bolj poslabša, je zavladala povsod velika stagnacija v takih dimenzijah, kot je naša mlada država še ni poznala. Po-leg tega so bile nekatere naše industrije premalo zaščitene s carino proti inozemski konkurenci. Mnogo tovarn je moralo svoj obrat skrčiti, druge so sploh deloma prenehale.
V tekstilni industriji Slovenije je bilo po prevratu razmeroma s potrebo našega jugoslovanskega trga po tekstilnih izdelkih malo podjetij ustanovljenih. Izmed večjih tovarn je omeniti sledeče: Mehanična vrvarna, Terilnica lanu in konoplja ter predilnica A. Šinkovec d. d. Grosuplje, Metra d. d, tovarna trakov in pramenov, Ljubljana, Doctor i drug, mariborska mehanična tkalnica in apretura, Maribor, Schonsky in Loebl, mariborska belilnica m apretura, Maribor, Jugoslovenska-če-ška +vornica bombažnih liskanin, Kranj, Industrija platnenih izdelkov, d. z. o. z., Jarše pri Domžalah in Tekstilana, tovarna sukna d. d. Kočevje. Od starih je omeniti Bombažno predilnico in tkalnico Ed. Glanzmann & A.nd. Gassner, Tržič, ki je svoje tovarne znatno razširila in obenem napravila novo električno centralo.
Najbolj razvita je v Sloveniji industrija bombaževine. V tej strok: imamo sledeča podjetja:
Jugoslov. tekstilne tvornice Mauthner d. d. Ljubljana. Družba je bila ustanovljena 1. 1923. z namenom, da nacionalizira predilnico v Litiji in tkalnico v Preboldu, ki so bile last avstrijske firme: Verein osterr. Textil-industrie A. G. in so spadale v takozvani Mauthnerjev koncem. Nacionalizacijo je vodila Ljubljanska kreditna banka. Predilnica v Litiji je bila ustanovljena leta 1886., tkalnica v Preboldu pa obstoji že od leta 1850. Ti dve tovarni, ki posedujeta 40.000 vreten in 480 statev, so zmožne pri polnem obratu producirati letno okoli 6 milijonov metrov bombažne tkanine. Glavni izdelek je surova in beljena bombažna tkanina. Glavni odjemalec blaga je Slovenija, a mnogo ga gre tudi v ostale pokrajine, posebno v Bosno. Surovino uvaža največ iz Amerike, nekaj tudi iz Indije.
Bombažna predilnica Ed. Glanzmann & And. Gassner, T r-ž i 5, Podjetje je bilo osnovano leta 1885. Lastnika sta angleška podanika gg. Glanzmann in Gassner. Med vojna je tovarna vsled pomanjkanja surovin počivala. Po prevratu sla lastnika tovarniške prostore znatno razširila in napravila novo električno ccntralo. Poleg predilnice in tkalnice obstoja tudi barvarna in apretura. Kapaciteta tvornice pri polnem obratu znaša sedaj 5 milijonov metrov bombažne tkanine. Glavni izdelki tvornice so surova (rujavaj in beljena bombažna tkanina, pisana tkanina (oksford itd.), barhent in fla-nela. Poleg tega pa proizvaja podjetje še okoli 60.000 kij vate. Tkanina se do ve-
čini proda v Sloveniji, vendar je izvoz v druge naše južne pokrajine jako živahen. Surovine uvaža tvrdka iz Amerike, deloma iz Indije,
Doctor i drug, mariborska mehanična tkalnica in apretura, Maribor. Ustanovljena 1, 1922. Lastnika dva češkoslovaška državljana. Podjetje ima novo moderno urejeno tvor-nico z izbornimi stroji. Gonilno moč dobi >ra iz falske elektrarne. Polna zmožnost tvornice pri celem obratu znaša 3 milijone metrov tkanine. Podjetje izdeluje surovo in beljeno bombažno tkanino. V kratkem namerava proizvajati tudi hlačevino. Surovino dobiva največ iz Češkoslovaške in Avstrije.
J u g o s 1 o v e n s k o-č e š k a tvoril i c a bombažnih tiskanin d. d. , Kranj, Podjetje je bilo ustanovljeno lela 1923. po inicijativi ljubljanskega veletržca g. Frana Vokača. Družba je sezidala v Kranju dve veliki tvornici in več hiš za stanovanja delavcev in uradnikov. Električno silo bo dobivala tvrdka od Kranjskih deželnih elektrarn v Žirovnici {Za-vršnica), deloma pa tudi iz projektirane povečane elektrarne firme Vinko Majdič v Kranju. Podjetje bo imelo tkalnico, barvarno in apreturo. Izdelovalo bo pisano bombaževino, barhente in hlačevino. Tvornice še niso pričele z obratom, vendar je upati, da prične delo v tkalnici že meseca oktobra tega leta. Kapaciteta tvornic znaša okrog 3 milijone metrov tkanine. Surovino bo uvažala tvrdka največ iz Češkoslovaške in Avstrije.
Schonsky in Loebl, mariborska belilnica in apretura, Maribor. Ustanovljena leta 1922. Lastnika sta češkoslovaška državljana. Gonilno moč daje falska elektrarna, Podjetje ima belilnico in apreturo za surovo tkanino; vendar ima že tudi tkalne stroje, katere namerava spustiti v prihodnjem letu v obrat. Leina zmožnost pri polnem obratu je 1 milijon metrov tkanine, Surovo tkanino dobiva deloma iz tkalnic v Sloveniji, deloma iz Avstrije in Češkoslovaške.
Industrija za izdelovanje sukna v večjih tovarniških obratih pa je pri nas šele v prvih povojih. Imeli smo sicer že tudi pred vojno v Škofji Loki podjetje za izdelovanje sukna, vendar se je vsled nerentabilnosti opustilo. Prvi uspešen korak v tem pogledu je napravil po prevratu podjetni A. Kajfež iz Kočevja. Skupno s ueko češkoslovaško tvrdko je ustanovil v Kočevju »Tekstilano«, tovarno sukna. Podjetje se je moralo boriti početkoma z velikimi zaprekami, ki pa so bile končno premagane, tako da je danes tvor-nica v polnerh' teku. Družba ima 3 selfak-torje po 480 vreten, 24 statev in kompletno urejeno pralnico za volno ter napravo za barvanje in apretura. Letna zmožnost znaša 100.000 metrov sukna (kočevskega lodna). Volno dobiva iz južnih pokrajin.
To je edina tovarna za sukno v večjem obcegu. Obstojajo pa že izza predvojne dobe na Gorenjskem mnoga mala podjetja. Le-ta poslujejo v malem obsegu in producirajo letno na od 2000 do 5000 m sukna. Poleg tega izdelujejo tudi volno za ročno vezenje in pletenje s stroji. Nekatera imajo tudi pletilnice volnenih izdelkov. Glavni podjetniki te stroke so sledeči: Tekstila, predilnica in strojna pletUnica, Zgoša; Lana, tekstilna tovarna, Zgoša; Anton Stroj n a s 1., tovarna sukna, Zapuže pri Lescah; Ivan K o 1 m a n , predilnica in izdelovanje sukna; Lojze Kristan, tovarna sukna in pletenin, Zapuže pri Lescah. Vsa ta podjetja imajo večinoma še značaj domače obrti.
Obstoja pa v Sloveniji več tovarn pletenin, ki so se lepo razvile in obratujejo v večjem obsegu. Glavne so:
Dragotin Hribar, tovarna pletenin, Ljubljana. Ustanovljena 1889. Proizvaja: nogavice, pletene jope in slično.
J, Kune & C o., tovarna pletenin. Podjetje se je nahajalo prvotno na Dunaju in je bilo 1. 1920. po 85letnem obratovanju na Dunaju preneseno z vsemi stroji in s celim inventarjem v Ljubljano. Izdeluje volnene rute in šerpe ter različna športna oblačila, kravate itd. Proizvaja tudi žensko blago iz česane volnene preje.
Lana, tekstilna tovarna, Zgoša, katero smo že zgoraj omenili.
Tudi izdelovanje lanenihin konopeljnih predmetov se je vršilo do prevrata le v okrilju domače obrti. Proizvajali so se različni vrvarski izdelki in pa domače platno. Prvo mehanično vr-varno, terilnico, predilnico lanu in konoplja je ustanovil 1. 1921. g. A. Šinkovec na Grosuplju, katero podjetje sc je 1. 1923. pretvorilo v delniško družbo. Gonilno moč dobiva podjetje iz elektrarne Zagradec, oziroma iz pomožne lokomobile. Izdeluje raznovrstne vrvarske izdelke in tudi pristno domače (laneno) platno. Surovino dobiva v Sloveniji. Tvornica lahko proizvaja letno 60.000 kg lanenega prediva in 120 tisoč kg vrvarskih izdelkov.
Najnovejša ustanovitev v tej stroki je Industrija platnenih izdelkov Jarše pri Domžalah, Ustanovljena 1. 1923. Obrat se ie nričel aprila 1924. Proizvaia
različne platnene izdelke, kakor pristno platno, gradi, brisalke in drugo. Podjetje je zgradil ono mestu, kjer je stal prej Maji dičev mlin, moderno tvornico z najnovejšimi stroji.
Omeniti je tudi, da se je tvorniško izdelovanje perila in oblek v Sloveniji lepo razvilo. Največja podjetja te vrste so: Jugoslovanski Lloyd v Mariboru, Ed. Kocbek, Kranj, Odelo, Ljubljana, Derenda & Co., Ljubljana, in Triglav, jugoslovanska izdelovalnica perila v Ljubljani. Obratuje pa poleg teh še mnogo izdelovalnic perila, katerih produkcija se giblje v manjših obsegih.
Že zgoraj navedena tvrdka Metra, združene tovarne trakov in pramenov, ustanovljena 1. 1922., poseduje dve tvornici, eno na Fužinah pri Ljubljani, drugo v Mariboru. Tovarne izdelujejo raznovrstne trakove in pramene. Letna zmožnost same tvornice na Fužinah znaša 125.000 grosov.
Iz malih začetko*v se je tudi razvila Štora, d. d. tovarnazaves, Št. Vid pri Ljubljani, v lepo podjetje, ki je v stanu, da bo kmalu krilo vso našo potrebo po teh izdelkih. Proizvaja: zastore, posteljna pregrinjala, naglavne rute, bluze, vezani etamin in čipke iz tulja.
Iz teh malih podatkov razvidimo sicer, da je naša tekstilna industrija še veliko premaloštevilna, da bi krila vso našo potrebo po tekstilnih proizvodih, vendar je dana v njej zdrava podlaga, iz katere se lahko mogočno razvije ta gospodarska panoga. Seveda bo morala tudi vlada skrbeli, da bo sistematično podpirala to industrijo, posebno, da ne bo delala nepotrebnih sitnosti pri ustanovitvi tekstilnih tovarn v Sloveniji, češ, da je dežela na meji. Najboljše bi seveda bilo, ako bi ministrstvo trgovine in industrije dalo že sedaj ljubljanskemu oddelku generalno pooblastilo, da sme izdajati vse tozadevne koncesije. Nadalje mora tudi vlada upoštevati upravičene želje tekstilnih podjetnikov v zadevi zaščite carine, posebno za one predmete, katere lahko izdelujemo v dovoljni množini doma, Tudi pri državnih dobavah bi morale priti v prvi vrsti domače tvornice v poštev; a vlada mora tudi skrbeti, da se bodo izplačila za državne dajatve točneje izvrševala. Razvoj te industrije bi tudi jako pospešilo, ako bi vlada dovolila novo ustanovljenim tvornicam najmanj desetletno oproščenje od vseh davkov. To metodo z uspehom uporabljajo posebno v Romuniji, kjer dovoljujejo celo 25letno davčno prostost.
Naloga vseh gospodarskih krogov i v Sioveniji pa mora biti, da delajo na razmahu naše industrije, zakaj našemu prebivalstvu primanjkuje zaslužka, katerega mu cdtno potom povečane industrije lahko preskrbimo.
g Novosadsha borza. Pšenica stara 370 —380 Din, koruza 282-292 Din, oves 300— 305 Din, moka bazis nulerca 570—580 Din, otrobi 200 Din.
g Trg stročnic. Kupčija z lečo, katera je v letošnjem letu v naših krajih prav dobro obrodila, je popolnoma v zastoju in ni do danes niti določena kupna cona temn blagu. Po poročilih ja letina tega blaga tudi drugod, tako na Ruskem prav zelo velika in leži šo mnogo stare robe neprodano v skladiščih. Za jsedmograško in inoravsko blago se zahteva zolo visoke cene, katere pa kupci niso voljni plačati.
Kar se tiče fižola, se ponuja zaenkrat nu dunajskem trgu samo ogrsko blago, za katero se zahteva od mejo 7 dolarjev. Interesa kupcev za to blago jo tudi zelo malo, ker je cona previsoka. Domneva se pa, da sedanja. mirna tendeuca za belo vrste fižola no bode imela vpliva na naše špecijalno vrste fižola kakor obokini, maudalon io koks, kor so to iskane vrste.
g Izkaz Narodne banke z dne 8. avgu» sta 1921. (Vso v milijonih dinarjov; v oklepaju razlika napram 31. juliju 1924.) Akti-v a : metalna podloga 450.3 (+ 13.5), posojil.*« na menice in vrednostne papirje 1400.2 (+ 39.4), račun za odkup kronskih novčanic
1208.2,	račun začasne izmenjavo 3S9.9, državni dolg 29G6.3, državne domeno 2138.3, saldo raznih računov 113.0, skupaj 8666.6; pasi-v a: glavnica in rezervni fond 31.0, bankovci v obtoku 5628.2 (+ 60.6), račun začasne izmenjave 389.9, drž. terjatve 20.0 (+ 16.4). razue obveze 395.9 (+ 40.2), državne domeue
2133.3,	režija 63.0, skupaj S666.6.
g Proti povišanju aggia. Zveza trgovce* v Hrvatski in Slavoniji je brzojavno protestirala pri trgovskem in finančnem ministru i zadevi nameravanega povišanja aggia od 9 na (15 %, kalvor ga baje predvidujo nova carinska tarifa.
g Mednarodna avtomobilska raistava v
Zagrebu. V Zagrebu so vrši od 11. do 15. oktobra velika mednarodna razstava avtomobilov.
g »Narodni Gospodar«. Izšla je 8. številka
tega zadružnega glasila s članki: dr. Basaj, IV. ljubljanski vzorčni velesejem; I. A. Ustanavljanje novih hranilnic in posojilnic; dr. Basaj, Kaj teži naše zadrugo? (I. del); in Pojasnila zadrugam, ki so spremenile pravila po zahtevah ČL 262. fin. zak. — Dosti zanuni-
vega materijala je obdelanega v vprašanjih In odgovorih. Pod zaglavjem zadnižništvo je zbranih mnogo podatkov iz zadružne organizacije doma in drugod, pod zaglavjem gospodarstvo pa opozori na nekalera važna in aktualna vprašanja iz splošnega gospodarstva.
g Uvoz in izvoz zlata v Združenih državah. V budžetnem letu 1923-24 so uvozile Združene države zlata za 417,025.638 dolarjev, (v prejšnem letu samo za 284,089.550 dolarjev), a izvozile zlata le za 10,206.941 dolarjev (v prejšnjem letu za 49,021.975 dolarjev).
g Jugoslovansko-italijanslca trgovina. Do
81. 5. t. 1. smo izvozili v Italijo za 24 milijonov lir živine, za 19 milijonov lir konjev, za 12 milijonov lir oglja, drv za kurjavo in lesa. — Uvozili pa smo iz Italijo: za 54 milijonov lir bombaževinastih izdelkov, za 16 milijonov lir volnenih izdelkov, za 15 milijonov lir moke in žita, za 10 milijonov lir riža in za 12 milijonov lir drugih tkanin. — Skupen naš izvoz v Italijo znaša 190 milijonov lir, uvoz iz Italije pa 148 milijonov lir, tako da je naša trgovska bilanca z Italijo aktivna za 42 milijonov lir. — Izvoženi kvantum lesa v Italijo znaša 215.000 ton v vrednosti 83 milijonov lir.
g Kriza v češkoslovaški železni industriji. Kakor poročajo češki listi, vlada v češkoslovaški železni industriji predvsem vsled nemške konkurence velika kriza. Tovarne so omejile svoje obrate in odpustile veliko delavcev. Komornoske železarne nameravajo sploh ustaviti delo.
g Poleni norveško banke. Norveška banka »Freederikstade Bank« v Kristijaniji je ustavila svoja odplačila. Delniška glavnica, ki znaša 8 milijonov norveških kron, je po večini zgubljena. (Ena norveška krona okrog 11 dinarjev.) Banka je bila ustanovljena 1. 1891.
g Dviganje cen na Ameriškem trgu. Splošno pozornost vzbuja na severoameriškem trgu dviganje cen žita v zadnjih dneh, ki je še večjega pomena, če pomislimo, da niso rezultati letošnje žetve na Ogrskem, v Jugoslaviji in posebno v Romuniji najugodnejši. Dne 17. avg. je notirala pšenica v New Yorku 1.45, dan preje pa 1.42. Isto razmerje je tudi na drugih ameriških borzah.
t^ffrs ss £5 ssseszsEZisgisas.^gi&a >£U£SSiA< r 1	—..........I
rRAE MARK I	^
ca'vil' i^tt jsj^iait
Rod predstav za časa ljubljanskega velesejma.
Torek, 19. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti-
cana, V vodnjaku. Sreda, 20. avgusta. Drama: Firma P. B. Četrtek, 21. avgusta. Opera: Carjeva nevesta. Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka. Sobota, 23. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti-
cana, V vodnjaku. Nedelja, 24. avgusta. Opera: Pikova dama. Nedelja, 24. avgusta. Drama: Firma P. P. Ponedeljek, 25. avgusta: Zaprto.
Začetek opernih predstav ob pol 8. uri, liramsldh ob 8. uri zvečer. Uprava si pridržuje pravico eventualnih sprememb repertoarja.
• * #
Opera. Danes v torek dne 19. t. m. se
pojeta v opernem gledišču dve enodejanski operi in sicer: Blodekova komična opera
»V vodnjaku« in Mascanijeva svetovno-slavna »Cavalleria Rusticana«. »V vodnjaku« poje Veruno gna Sfiligojeva, Lidunko pa gna Rozumova. Vojteka nam poda g. Ba-novec, Janeka pa g. Zupan. Opera je zelo komična in jo pri vsaki svoji vprizoritvi dosegla popolen uspeh. Režira jo g. Debe-vec, dirigira pa g. Balatka. V »Cavalleriji Rusticani« nastopi kakor že javljeno prvo-krat na našem odru odlični slovenski tenorist g. dr. Makso Moric in sicer v vlogi Turiddu. Ostala zasedba te znano in jako priljubljene opere je sledeča: Santuca gna Thalerjeva, Lola gna Korenjakova, Lucija ga Smolenskaja in Alfijo g. Zathey. Začetek opere je točno ob pol 8. uri zvečer. Pred-prodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni ter je vseh vstopnic še dovolj na razpolago. Čuli smo, da je razširjena po mestu vest, da so že vstopnice razprodane. To pa ne odgovarja istini.
Dr. Makso Moric je gostoval v letoš-njen letu majnika na graški operi ter je pri tej priliki pel Trubadurja. »Grazer Tagblatt« z dne 18. majnika t. 1. prinaša sledečo oceno: Predstava Trubadurja nam je prinesla doj-odek resničnega, blestečega visokega »C«. Dr. Makso Adrijan, (gledališko ime dr. Morica) z dunajske ljudske opere je srečni lastnik tega zvenečega čudeža, 3 katerim se ponaša njegov žlahtnodoneči glas, ki je tako blestel, kakor ga že dolgo nismo slišali. Ta glas a mamljivo stretta-višino je zajedno uglajen s tako izbrano muzikalno fineso in vzorno izgovarjavo, da ni čudno, da je poslušalce, ko je prišel glas na dan, z vso svojo krasoto spravil v tako ekstazo, da je umetnika prisililo k ponovitvi arije." — Enako laskave so tudi ocene drugih gra-ških dnevnikov in revij. Dr. Makso Mor:c nastopi danes zvečer kot gost v »Cavallerii Rusticani«.
Ogromni stolp iz JJVfa m čo olad® na £jublianskem ve ese mu, pavU on H
Cerkveni vestnik. Evharistični kongres v Osijeku.
Osijek, 16. avgusta.
Danes se je pričel tu veličasten evha-rističen kongres, ki so ga je udeležil pa-peški nuncij, skoro polnoštevilni ves jugoslovanski episkopat, zagrebški župan arhitekt Heinzel s soprogo. Mesto je pestro, v ulicah valovijo množice seljakov prekrasnih narodnih noš. Prvi dan je prejelo 2000 otrok prvo sv. obhajilo. Otroke je pogostil prevzv. škof Akšamovič. Kongresna zborovanja so se vršila na treh mestih: za Hrvate, Nemce in Mažare. Danes zvečer je prispelo 800 Orlov iz Dja-kova, ki bodo jutri sodelovali pri procesiji. Dosedaj je dospelo v Osijek 28000— 30000 oseb, od teh 700 Nemcev in 100 Ma-žarov. Jutri pridejo Baranjci in Vojvodin-ci, najmanj 8 do 10.000 po številu. Jutri bo prisostvovalo procesiji najmanj 60.000 ljudi. Danes opoldan in zvečer so biil pa-peški nuncij, nadškofje in ostali episkopat gostje škofa Akšamoviča. Jutri bo dal dja-kovski škof obed za 200 oseb. V gornje-grajski župni cerkvi so uprizorili oratorij »Abrahamova žrtev« od dr. Širole. Vsi hrvatski listi prinašajo obširna poročila o kongresu, ki ga označujejo kot eno najveličastnejših manifestacij katol. in hrvatske misli.
c Evharistični shod za Trebnje in sosednje
župnije, t. j. Št. Lovrenc, Čatež, Sv. Križ, Mirno peč in Dobrnič se bo obhajal v Trebnjem 30. in 31. avgusta s sledečim sporedom: V soboto, 30. avg. ob 7. uri zvečer uvodni govor, lit. presv. S. J. in blagoslov, potem izpovedovanje. — V nedeljo 31. avgusta ob 6. uri govor za žene (g. žup. Oblak iz Št. Lovrenca) in sv. maša, med katero bo skupno sv. obhajilo žen. Ob pol 8. uri govor za moški svet (za moške in fante), sv. maša in skupno sv. obhajilo moških. (Govornik: P. Alojzij Žužek S. J.) Ob 9. uri govor za šolsko mladino (g. beneficijat Josip Oven, Št. Vid), sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob pol 11. uri govor za dekleta (g. kaplan Andrej Šavli, Mokronog), sv. maša in sv. obhajilo. Ob pol 2. uri molitvena ura (28 ura). Ob pol 3. uri govor o temi: Presveta Evharistija in misijoni (P. Alojzij Žužek S. J.) po govoru litanije presv. S. J. — procesija s sv. Rešnjim Telesom, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. — 20. stoletje je evharistično; zbi-rajmo se okrog evharističnega Jezusa! Iz pre-svele Evharistije nas kliče Jezus: <Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, jaz Vas bom poživil.« Zato: Venite adoremu«, — pridite, molimo!«
o Novomeška dekanija. O priliki praznovanja 5 letnice »Orla« v Št. Petru pri Novem mestu (v nedeljo 24. t. m.) bo ondi »Dekanijski shod fantov in mož«, kot je bilo sklenjeno na zadnji konferenci Sodalitatis. Dopoldne bo pred »Katol. domom« služba božja in javno zborovanje; po popoldanskem blagoslovu orlovska tolovad-ba in ljudska veselica. — Za prireditev vlada vsestransko veselo zanimanje. — Sleherna župnija naj organizira udeležbo! — Priporoča se, da vzamete jestvine s seboj. Hočemo se navdušiti za čast naše nebeško Gospe, pokazati, da nam je resno za lepo življenje po krščanskih načelih. — Dekanijsko vodstvo Mar. družb.
Orlovski vestnik.
Orlovski tabor v Višnjigori. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. se vrši orlovski tabor treban-skega okrožja v Višnjigori. Ob pol 7 sprejem gostov pred kolodvorom; nato odhod pred društvene prostore. Takoj nato prva telovadna skušnja; obenem pa skušnja vseh pevskih zborov trebanskega okrožja v društvenem domu. Ob 9 zbirališče udeležencev tabora pred društvenim domom; nato sprevod v Višnjogoro, kjer se vrši na trgu sv. maša in tabor in sicer ob 10 sv. maša. Cerkveni govor govori g. L.
Baje, župnik iz St. Jania; sv. mašo pa daruj«
šmarski g. dekan Fr. Pešec. Po maši tabor. Ob 1 popoldne skušnja za telovadce. Ob 2 slovesne litanije; nato ob 3 javna telovadba. Po telovadbi srečolov in prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje žužemberška in domača godba. Izkaznice za polovično vožnjo nemudoma naročite pri orlovskem odseku v Višnjigori. Stane 1 dinar. Udeleženci, ki žele kosilo, naj javijo višnjegorskeinu orlovskemu odseku do 23. 8. 1924. Tabor se vrši ob vsakem vremenu.
Turistika in šport.
Slup v malem Pred osi ju Kamniške Bi« strice je bil dosedaj skoro nepristopen. Iz prirodnega mostu na Velikim Predosljem se vidi pač, da na koncu jezerca pod Velikim Predosljem Bistrica nekam pada, vendar je bilo dosedaj zelo težko priti ob jezercu do tega padca, ter se je le malokdo potrudil, da se splazi do tja in pogleda na slap in Mali Predoselj. Zato sta bila oba skoraj nepoznana ter je le malokateri obiskovalec Kamniške Bistrice vedel, da se nahaja v Bistrici tudi znamenit slap in da jo pod zarezo Velikega Predoslja še druga slična zareza, ki se imenu jo Mali Predoselj. Sedaj je Kamniška podružnica SPD z dovoljenjem in s pomočjo kamniške meščanske korporacije odprla tudi Mali Predoselj. Napravila je stezo, katera so od turistovske poti odcepi kakih sto korakov pred stezo na prirodni most, tor pelje navzdol do Bistrice. Tam je napravljena brv na desni breg. Iz brvi je od spodaj navzgor krasen pogled na celi slap in zarezo. Onstran brvi se steza po desnem bregu nadaljuje, pride zopet do slapa, potem pa ob jezercu na prirodni most Velikega Predoslja, kjer se združi s staro stezo. Meščanska korporacija je dala podružnici brezplačno tudi ves za brv potrebni les ter ji gre za to zahvala vseh obiskovalcev Kamniške Bistrice.
Poizvedovanja.
Izgubila se je zlata zapesma ura na pot! proti Rožniku. Ker je drag spomin, se da dobra nagrada. Naslov pove uprava »Slovenca«.
Izjava. Podpisana naznanjam, da som lastnica posestva Podsmreka št. 5. ter obenem opozarjam, da nisem plačnica za morebitne dolgove, katere bi napravil moj mož.
Ivana Kodela, Podsmreka št. 5,
J
po zelo ugodni ceni: kompl. POSTELJO — KREDENCO (brez nastavka) — 2 STOLA _ 2 MIZI - SOBNO GARNITURO — 2 OLEANDRA Naslov pri upravi pod 4792.
MALO POSESTVO"-"
na Mlačevem pri Grosuplju, prodam. Poleg posestva len sadni vrt, lepe njive, velik travnik, 2 zaraščena gozda; redi se lahko 3 glave živine. Več pove Iv. BRADAČ, Vel. RaSna St. 27, p. Grosuplje.
Prodam:
pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. -PARNI STROJ 45 HP. - BI-LJAR, znamka »Seilert«. -VOZ (kočija, gumi kolesa) in 1 BRUM ter konjska OPREMA, vse v dobrem stanju, se ceno proda. - Natančneje se poizve pri portirju hotela «SLON«, Ljubljana. 4842
A/. A	A^^A	.	AA*
f? TVVT »WTVV V WW WWW WV VVffVVf
r1
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
POZOR!	POZOR!
is!
Proda se 2 vagona nebeljenih letoš. smrekovih (drogov)
v dolgosti od 4—8 metrov. Franko vagon. - Ponudbe z navedbo cene je staviti na naslov: M. Dobrovoljc & A. Kranjc, lesna trgovina, VERD — VRHNIKA. 4813
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši domači izdelki. DVOKOLESA: novi modeli z
dobro pneumatiko. MOTORJI: najnov. araer. tipa Evans, D. K. W„ Persch, Orionctte, Motorette« ■■>< s PNEUMATIKA: plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šiv. stroje vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje.
TRIBUNA F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. 4691
RAZSTAVNI PAVILJON »F« Stev. 19L
Pletšlni TtroF
nov, 8/60 cm, sukalo (Spul-masehine) in miza naprodaj. — MarUnova cesta Stev. 8>
L!jj?O enonadstropna, sredi t Siliti mesta, se proda. Kupec dobi lepo solnčno stano-
7 mesecev staro, bi rada oddala za svojo družini brez otrok. - Naslov pove uprava vanje takoj. Cena 120.000 D. ♦Slovenca« pod štev. 4830. Naslov v upravi pod St. 4832
I
\h
7. dobrim spričevalom, iz dobre hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — A. PINTER, Slov. Bistrica, jap- IZURJENA
ia delikatesno trgovino, z večletno prakso, se ifiče zn takoj. - Ponudbe pod A 15 Stev. 4844 na upravo lista.
Sprejme se v službo na veleposestvu izprašan
ŠUM AR (gozdar)
ki bi bil trezen in priden. -Ponudbe na upravo <;Slo-venca« pod štev. 4811.
Več dobro izurjenih
Čevljar. POMOČNIKOV
sc takoj sprejme v stalno delo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. IVAN KOS, Zagorje ob Savi.	4750
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Majcenejšl mHhp nogavic, žepnih robcev, brisaik. klala, belega in ruiavega platna, Sifona, Kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.

_________________ Mesečno sobico
DVA ali TRI DIJAKE J prav lično, z dobro domačo
, i hrano, oddam 2 gospodična-spromem na stanovame m I ma Naslov y upravi 4828
zajtrk. Naslov v uprav. 4758 I ■
«DELIKAT« najfinejše čajno MASLO
izdeluje in prodaja mlekar * na KRIšTOr, Ljublji
ZNIŽANE CENE
otroških vozičkov, dvokoles. malih pomožnih motorčkov ter raznih motoeikljev, šivalnih strojev in pneumati-ke. - TRIBUNA F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. St. 4. Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem. poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.	4397
GosilliiiCorii, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I, Buzzolini iftti
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli delal na moje ime. JOSIP KASTE-LIC, Vodnikov trg St 4.
m	aossm ••.•i-^-i-n--■53 jaai
Lepa spalnica Priliva!te novih naročnikov!
TrfjovSna perica
v
Hed. Sare
pralnica in likalnica
Se!enburgova ul. 5.
5 HP
POZOR!
POZOR!
izurjene, ki razpolagi dobrim strojem, dobijo delo na dom. - F. in I. GORIČAR, Sv. Petra centa 29. LiublL
lanu, Sv. Petra cesta 60. Istotam se kupi dobro ohranjen
PISALNI STROJ. —
s turbino in regulatorjem in bakrenim daljnovodom, prodam. ■ ALJANČIČ, Bistrica, Podbrezje.	4835
Sodarsko podjetje
Fran Repič
LJUBLJANA
Kolizejska ul. 18 (Trnovo).
M.
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesta 30, I. nad., desno.
SOBO S KUHINJO
iščem proti nagradi v mestu. Plačam 1 leto naprej. - Ponudbe pod šifro >1 leto« na upravo »Slovenca«. 4826
MAGISTER
pharmaoije
sprejme mesto. Ponudbe z za steljo kupi FRAN PO-navedbo pogojev na upravo GAČNIK, Ljubljana, Dunaj-lista pod »Magister«, 4760 i ska cesta Stev. 36. 4814
Izboren pianino
(z zabojem za prevoz) za 13 tisoč dinarjev takoj naprodaj. — Rimska cesta štev. 20,
pritličje, levo.	4841
^ NEKAJ VOZ
nova, komplet., (jesenova, politirana), ugodno naprodaj. Naslov pri upravi pod 4754.
Ne prezrite!
paviljon J 431
(zunanja stran)
ker se Vam nudi ugodna prilika nabaviti si vsakovrstnih čepic za gospode in dečke v najrazličnejši obliki ter po najugodnejši ceni.
Izdelovalniea ČEPIC (SLOVENIJA)
I. Gogala
JESENICE.
SPREJMEMO DO
20 VOZNIKOV
za dovoz hlodov iz gozda na parno žago KAJFEŽ in HEINRIHAR, Crnilug (Gorski kotar). Istotam se sprejme za stalno delo 50 gozdnih dclavcev in tesačev. Zaslužek dober. Informacije daje A. KajleJ, Kočevje — in Vinko Hcinrihar, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7.
Posodim 10.000 D
onemu, ki mi odstopi stanovanje: sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo «Slovenca« ood .POSOJILO«. 4824
Dobro in poceni
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornici perila
A. Ražem Co., Ljubljana
Žabjak št 3 Samo na veliko!	Postrežba točna I
Na velesejmu paviljon H št 318.
]. NEŠKUDLA
tvornica cerkvenih paramentov, zastav in orodja
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd.
v češkoslovaškem paviljonu
na letoSnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. 4656
Kmečko DEKLE
vajeno vsemu delu na polju, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, se sprejme takoj. Predpogoj poštenost. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »DEKLE«.
Dvonadstropna HIŠA
z obrtnimi prostori in kletmi v sredini mesta, s takoj prostim stanovanjem: 1 soba, 1 kuhinja in pritikl., se proda -a ceno 175.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Prosto stanovanje« St. 4823.
tttodlstka, Stari trg H. 21,
prodaja n&kitene slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, razlifine druge barve pa po 150 Din.	4732
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, se ceno proda. — Naslov pove uprava lista pod S ter. 4851.
Proda se zelo dobro ohranjen, skoro nov koncertni
znamke »Forsler« po ugodni ceni. - Poizve se pri Aloroe Company, Ljubljana. 4348
Sprejmem v službo dobrega
tesača za trame
kateri bi imel stalno delo. Plača po dogovoru. Vpraša se pri upravi pod itev. 4708.
So tračno žago
in RIPPENROHRE (št. 4708).
2 Čevljarska STROJA
(Singer, Cilinder in levoroč-ni) dobro ohranjena, naprodaj po ugodni cenL - Naslov v upravi lista pod It. 4839.
Išče se prodajalka
poštenega in resnega značaja, zmožna voditi podružnico z mešanim blagom, s primerno kavcijo. Stanovanje in hrana v hiši. Vstop lahko tfkoj. - Ponudbe z navedbo plače na M. Presker,
trgovec, Rajhenburg.
* 1
Službo kontoristinje
ali blagajničarke išče gospodična, ki je izvršila trgovski pripravljalni letnik in Chri-štofov učni tečaj. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod naslovom: »Gospodična 16«.
STANOVANJE
v MARIBORU v sredini mesta, I. nadstropje, 5 sob ln pritikline, najemnina zmerna, se zamenja s primerno enakim v Ljubljani. Pogoj odkup glasovirja. — Ponudbe na upravo pod »JESEN«.
Bencin - lokomobila
6—7K, ugodno naprodaj. Na ogled in cena pri Gospodarski zreti, Dunajska cesta — Ljubljana.
Prodam BENC1N-M0T0R
ležeč na vozu, še v prav dobrem stanju, 4 do 6 PS. Svetovnoznana tovar. »Dai-mler«. Rudrfll KRULC, Radeče 66 pri Zid. mostu. 4706
SIIIIUIUHIUIIIUinilll!UIHIIimU!lllll!llimilllllUlllllinilllllllilllllHUIIHUUIIIIIIilflnillHIIIUIiUIUIIUWIIIIIIUUIII3 1 _ i Zobozdravnik Dr, Ful|er
I	zopet reHno	|
I	orciinira	1
rtmiiniiiMiiiiiuuuiitiiuiitmriraaininmtnimTtninammanniia
Iz proste roke se proda enonadstropna hiša ob glavni cesti v Kranju, pripravna ta obrt ali trgovino. — K tej hiši, ki ima dvoje stanovanj, vsako s štirimi sobami, kuhinjo in pritikl in ami, spada tndi manjša hišica s teraso na dvorišču z dvema sobama, kuhinjo in kletjo. — Elektrika in voda je napeljana. Cena ngodna. — Ponudbe je staviti do 25. t. m. na upravo »Slovenca« pod šiiro «HIŠA V KRANJU« št. 4849, kjer sa dobi tudi naslov.
Telefon št. 379	mestni 4esai'»l«I mojster	Telefon št. 379
Ejotolj^Ei^, UoiiEsjsfea eesfoi
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostEešJa hiše, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, mssna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
' Gracllbat Seseinali mostov, jessov, mlinov.
Parna Saga	Tovarna furnirje:
M
S"* 41®. Vrvi
v predmestju Ljubljane naprodaj. Krasna lega, ugodna cena. Obširno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4745.
PRODA SE
5 HP v dobrem stanju, pripraven za vsako industrijo ali obrt. Ogleda se pri Mlekarski zadrugi, LOGATEC.
Lončene peči
sobne, krušne in štedilnike dobite v veliki izbiri najboljše in pa najcenejše pri tvrdki F. JERKO in DRUG, Črnuče pri Ljubljani 4746
L.I". 41Q.
■H
®p@zail851i© gg. ft-gotce
da razstavimo naše
Železno pohlSfto
na Vzorčnem feieseimu v paviljona
..O" 229 SI "VII
m jut iiii. lesi mM i. a.
Zagreb. Pelrtnlsho al. 3.
Ofilejte si preil naftnpom
grafitne^ JMM F" šivalne sflrofe, JM1CIT a
kolesa p® ugodnih cenah In pla-Cilniti pagoeih pri
19 Sodira nllca št 7
SetmlStC. p^ilgoil JT 281-282
DVA YAJENCA, talentira na, sprejme slikarna, Narod. Gledališče, Knalljeva ulica.
Opozarjam vsakega pred nakupom strojev, katere bi morebiti hotela prodati tvrdka A. TRS AN («Arnejc<r, «Star«,), tcv. kov. izdelkov na Jesenicah — ker je en del strojev glasom originalnih faktur moja last.
S TIC H OSKAR.
& drugovi
•mmtipud pm Atud osiu vjnojodud vpj/\ vp luoj o vd in ]fS0A iVJ0qzj uoSsfu o vjviudsjd »f srn „uvtfnpi mfppzi nSaso/j vqvjod vfuvpqvsj[
:a|jd uieu ouel|qnfi peu np|A a "Z V)M010d eupodsog
•sur>jy3jd jsoAVjpz ui jsovstn/o vz v;ouqop vi/fljA af „vmptfu TfD/šjurud vp nt t/ojds »uiotimpijT1 z wruy \,vuoyn/u zuq vuvjy x vp 'f}S0AffiA0q3JČ vi fiiou /ip3J 'usojtAO^aj 'i/sousn>i6 vu oi/ijof „vvvynpl tum/jvpop z mimnud vi minf ofiqcrpud vp HtafpsfA z uirp.ijod cn/i/Dj uro/\''vjisrnppjd ipjtpoAvu yip)A od „witijtif" vns jj\i
:ssjd uieu iue(|qnn a eBojdos e/igjpsaApo ">s uq m Edsoe)
evropskega in amerikanskega sistema, izdeluje po konkurenčnih cenah po naroČilu in v zalogo FRANC JENKO, MENGEŠ. — Ta se sprejemajo
tudi ORGLE v popravilo.
Kamnik, SJovenija
tvornica vl?Bnlo, rinžio, kljuklo 2s oe7lje, raznih 3,'onk. in J.ovluasllu gumbov
ae priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte cenik ln vzorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poštni predal 118 Paviljon J 398
PALAČE HOTEL „LISANJM NOVI VINODOL
Počanšl od 15. septembra stane prvorazredna oskrba in soba dnevno ia osebo
Daljna pojasnila daje rado-volje Ravnateljstvo hotela
VILLfl „SAN MARINO" NOVI UINODOL
prJtfelkOT Koruzo Oves
Violina
300 Din v Tacnu 69. 4827
Hagaršn sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	37
Dih miru začuti Robert v žalostnem srcu.
Hartmann položi roko na njegovo ramo.
>Vidis, Robert — nas vse je zadela zdaj nesreča. Najbolj pa tebe. Jokaj, predragi, ne sramuj se pred njo, izjokaj sel Vem, kaj si zgubil. Saj sva govorila takrat o tem, ko sva vozila repo. Jaz bi vama bil tako rad dobro postijal, a mlada norica je vso skazila. Kajne, Robert, huda pa ne bova na njo. Najtežje nosi to ona.« Robert se začne silno jokati. >Vidiš, Robert, tako je večkrat v življenju, da ne dobi kdo tiste, katero ljubi. Ko sem bil jaz mlad — takrat — takrat se je meni — meni tudi enako zgodile — takrat — so meno — moji starši in sorodniki — tudi — tudi v nekaj drugega prisilili, kakor sem hotel jaz r
Bolnik položi zdravo roko trdno okrog Robertove rame. Težka groza navdaja mladeniče vo dušo. Počasi se pritiplje Hartmann do njegove glave.
>Beg ti pomagaj, predragi 1 Pomagaj nam vsom! Če stoji kdo tako blizu groba kot jaz —«
"•Gospod Hartmann, dobri gospod Hartmann --«
>Tiho bodi, Robert! Eno smeš verjeti, zapustil te ne bora — pomagal ti bom, bom že gledal, da te pripravim do kruha. Tudi brez žen i t ve. <
In Robert pova vse temu možu, kar
nesi nežnih, zvestih misli v samotnem srcu, ki je užilo tako malo ljubezni.
V bledo tančico zavije mrak očeta in sina. Če pride zdaj pogumna misel, je doma Hagarin sin.
Hartmann začne znova: >Lori moramo pomagati. Ne smerno je pustiti, da bi poginila — ne, ne, da bi poginila —«
Moči ga zapuste. Težek odmor. »Saj ni samo za njo, tudi za otroka je k Zdaj poskoči Robert. »To je — to je, gospod Hartmann, lo je tisto, kar mi ne gre iz glave — otrok — tega ne smemo vreči na cesto — ta je čisto nedolžen — jaz — jaz vem, kaj je to — jaz sem tudi eden izmed takih — tudi mene so tako vrgli, tako izdali, tako zavrgli; in jaz vem, kako bedno, bedno in strašno življenje je to, če nima -— če nima človek očeta.<
Hartmannove oči se široko odpro, priznanje vzklije v trepetajočem srcu, se dviga počasi na jezik, se začne razvezo-vati v težkem blebetanju — zastavi s prvo hripavo besedo —
Kar zakliče Robert: »Sovražim očeta!« In priznanje umolkne. Sovraštvo je govorilo, milost se prestrašena umakne, sreča in mir zbežita.
Bledejše postanejo večerno sence in temnejše. Enolično poje zunaj mrzel veter.
Sedaj se ojunači Hartmann in sc otrese težite bojazni:
»On jo mora vzeti ™ on, kogar je. Zate je težko, Robert, pa mora biti. Zaradi otroka! Lahko jo tudi vzame, saj je mlada in čedna. Pojdi k njemu, Roberti
Ti si edini, ki ga morem poslati, Četudi je tako težko zate. Povej mu, da ima sedem tisoč mark in pet tisoč mark bom še dodal in jima vsak teden kaj poslal s kmetije, bosta že izhajala.«
»Da, povedal mu bom.«
16. poglavje.
Robert se vrne v kuhinjo. Tu dobi Kristino samo. Vpraša, kje je Lora. Ona nič ne ve, kje je dekle.
Zdaj gre Robert iskat Loro.
V hiši in na dvorišču je ni.
Gre pod streho, pa je ne najde. V strahu gleda strme z napetimi očmi po temnili kotih in voglih.
Nikjer!
Skozi okno v podstrešju prihaja še bleda luč. Robert stopi bliže. Od tukaj je mahala vesela Lora z rdečim robcem, ko je s tovariši godel zaljubljene pesmi pri »Stražniku« onstran potoka.
Potoki
Črno kot temna luža je ležal pod njim. Grozeče in skrivnostno.
Če je Lora...
Voda — ... voda vabi slabe ženske ..
Neumno pravljico pripovedujejo otrokom, da dobivajo matere otročiče iz potoka.
Nobena mati ne dobi otroka iz potoka, toda marsikatera nesrečnica je zanesla otroka v potok.
Stečo po stopnicah, zdirja ven ...
»Lora! Lora! Ljuba Lora!«
Veter žvižga ob vodi, vrbe so pripogi-bajo v mrzli Bamoti, klic se izgubi.
Robertovo oči preiščejo črni prostor, če bi se zasvetila kie obleka, če bi se po-
molila roka iz temne globočine še enkrat v zadnjem obupu, hrepeneč po življenju in rešitvi.
»Lora! Loral Vse jo poravnano! Odgovori!« Vrbe stokajo, črn ptič zleti, sence in megle švigajo sem ter tja, mokra in opolzka je mrtva loka.
Robert hiti, preišče ves breg, pa je ne najde.
Zopet stoji tiho in strmi v vodo, ki leži pred njim v črnem molku.
»Lora, pomoč ti prinašam!«
Na drug breg hiti. Tukaj so vrbe bolj goste, večkrat se mora preriti skozi močne veje, ki mu bijejo v obraz.
»Lora, ne boj se!«
Zdaj sliši jokanje med vrbama.
Najde jo. Na tleh čepi, tik ob vodi, t glavo daleč naprej k vodi nagnjeno.
Kot z železom jo zagrabi za roko.
»Lora, tega ne smeš storiti!«
»Ne morem ... tako se bojim ... tako se bojim ...«
»Greh je, Lora, strašen greh —«
>Tako se bojim — teta — proč moram — ne vem, kam! O Bog, tako me je groza vode!«
»Pridi, Lora, govoriti moram s teboj!«
Lo s silo jo potegne od tal. Drži se trdno za vrbovo vejo in se mu upira.
»Domov ne grem! Bojim se — teta me jo tepla.«
>No pojdeš domov. Proč te odpeljem 1 Pojdi z menoj!«
Potegne jo od potoka. Siva, pošastna megla sc plazi krog njiju. Meglene vile so se že zbrale k mrtvaškemu plesu. Zdaj gredo z nevoljnimi koraki čez prazno vodo na druei brea





TRGOVSKA BANKA D. O. - L]UBL)ANA
) Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) [
PODIIUZNICIS:
Maribor Novomeslo Rakek
Slovenfgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000 -Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje
Brzojavke: Trgovska	Telefoni: 13», 146, 458
EKSPOZITURE:
Konjice Meža - Dravograd
H B
13 □
□
(S □
B
Pohištvo! Bifcfnlkt! i
Radi pomanjkanja prostorov se vee pohištva ugodno proda. Istotam velika Izbira bieevnlkov.
Obrtna Mlnica in
□
lil B S
EKEHHHEHSEEraSEBEHraElHElEiaElSHGlE
oblastveno preizkušeni meslni lesarski mojster
Cesia na EtEodleUevo 2 :: LJubljana
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, stopnice i dr.
ZA OGLEDE, cenitve, nadzorstva šumskih in kmetijskih velcposcstev in lesnih industrij, za zanesljive kalkulacije rentabilnosti, za nakup in eks-port lesa iz Bosnc-Hercegovine v Italijo, Srbijo itd., obzirom na dobre kupčijske zveze in dolgo-
;:hpripok"čavo prvovrst. strokovnjak
Slovcnec, ki je že 15 let ravnatelj večjih lesnih
industrij in trgovin v Bosni. Najbolje reference. _
Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4850.
fcislka Sifa^siif
IfsfooDlC 4 Ob. Uit pr] LJub^aigl
Vele rgovina elek?foma-terjala in strojev.
Liublgana
I?!ssis?sfea C2S-2 32,
Zaisfcnajte eežiJk!
Ustanovljeno 1912.
LJUBLJANA
Ustanovljeno 1912,
Stari trg štev. 20
priporoča ccnj. obiskovalcem velesejma, da si ogledajo v paviljonu »G« št. 207/b veliko zalogo vsakovrstnih UR s svetovnoznano tovarniško znamko »Junghans« ter vsakovrstne ZLATNINE, SREBRNINE itd., kjer sc prodaja na drobno in veliko
da poskusite raajbotjše kemične izdelke za čevlje in usnje.
Zahfevajfe po vseh frgovinah sn povsod*SvefBin kremo""«i.f.d.
ZUBkl
»Pravega s FRANCKOVEGA t kavnega pri-datka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke, - »Pravi :FRANCKi z mlinčkom« je nenadkriljiv v arorci. okusu in izdatnosti, —
lesna industrija in ekspertna trgovina
Centralna pisarna, Ljubljana Ižanska 22.
Prva kranjska iovsrna upogn enega pohištva iz masivnega impreg-niranega lesa.
Zahtevajte katalog in cenik. - ljubljanski velesejem
Pavlllon št. 57a.
Telefoni 540. Telegrami Kobl Ljubljana.

Lastne parne žage In skladišča: Boroi/nlca, Ljubljana, Podpež In Begunje.
TOVARNA zabojev po naroČilu; opekarna, apnenca, UMETNI MLIN.
Jarčeve
kranjske klobase
so tudi na velesejmu! Konec paviljona H vhod k vinarnam. Se priporoča K. Jarc
Hradeckega vas 35
ZNIŽANE CENE
Najbolje se kupi brez dvoma
»Pri nizki ceni«
igmac zamgi
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta štev. 3.
Nudi ceni. odjemalcem razno dnmsko, uioSko in otroške porilo, ra/ne noc«vjco v vseh b»iv»h. svilnate Ilor-noga-vico za d (t mo |.T v lika i b»ra potr«l>i*in ia šiviljo, kakor raine n»Mt*. trene, svile, vezenine itd., dalje ve^ lika ivt.ora pufrehSfin za krojače.
ZNIŽANE CENE I
USTANOVLJENA leta 1846.
TELEFON štev. 563.
Gradbeno podjetje
' 91	9	g «
PISARNA: Dunajska cesta štev. 25
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko -spadajoča dela. _
ENODRUŽINSKE HIŠE v opeki in «HerakIitu« (najcenejši stavbni način).
—	PROJEKTI za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po kor.kurenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO.
—	Z lastr.ega gramozoloma vse vrste PESKA. — ZALOGA vsega gradbe-
nega materijala na MARTINOVI CESTI.
Kruševačka fabrika sapuna „^ERSMA"
Diar<«wic, itisfte & M®mp
Osnovana 1. 1839. KfllŠčVaC Obnovljena I. 1897, PROIZVAJA DNEVNO PET VAGONOV MILA. Naznanjamo p n. občinstvu, da bomo razstavili na 4. Ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta 1924 v paviljonu «E« štev. 27. — Na sejmu bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil na vpogled in bomo sprejemali naročila.
Ustanovljeno 1906.
i.!
Ljubljana, Gradišče 10.
Najstarejša in največja špe-cijalna trgovina v Jugoslaviji
s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami.
8MMMWIir.aMMl!

Telefon 26S
i iti Kamni priči.
Pisma: ZebIjarska zadruga, Kropa (Slov.).	Brzojavke: Zadruga Kropa.
WF* Telefon interurban: Poduart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami,
zakovice za tenderje, kotle in mostove, vijačni čepi, verige.