^'SiSK,kDNEVNIK
’3. ^ aKl;|if« v Trstu
ŠNEdXnik ^RtizanskI
c'klosti| ’n/c2množen na '^bra tol6' d0 17- sep-
l bskarnf nSt ie ,iskal
?°vcu pr “Doberdob« v Si' »d 18	Trebu-
do t sePtembra 1944 "Sloveniji3 1945 v 'iskarni Pri 'driji 1 2od v°iski'o f? v dd 8 maja 1945 iloi je i2ž¥0|ene,T1 Trstu, .ka- Bil ie ea- 2adnia števil-banski Dkicl/i'5*430’ 0ar'
SUi"iooiEvmEpTIK V Z3-
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 217 (14.047)
Trst, torek, 29. oktobra 1991
^r°ti Dubrovniku odplula ladja z vračajočimi se Dubrovčani in mnogimi novinarji
Vojska še naprej stiska obroč okrog tega jadranskega bisera
JA zasedla strateško vazen grič nad Dubrovnikom - Boji tudi na drugih frontah 'Navaden mir v Vukovarju - Letala JA v nedeljo bombardirala madžarsko mesto
skrbijo pred-za rešitev Dubrov-
^BRa
biku Medtem ko v Dubrov-divjaj0 Negovi okolici še vedno °kroo ipPnpndi' pa so se včeraj r°vnilfi, ' jre Pr°ti Splitu in Dub-čaai in odPeljali z ladjo Dubrov-Jiitev nPrijatelji Dubrovnika. Vr-je 0rn nbrovčanov v Dubrovnik ‘niciativ'Zlral ociPor državljanske v D,.l 6 za vrnitev Dubrovčanov
Za k Vnik'
kremi 0■nvoj, ki j® včeraj ob 13. uri
stavnik;1Zf ^a3reba,
nika 7a f0nda
b° PoskrKa,rei? Prevoz z iadjo pa za Dn rnelo hrvaško ministrstvo
Slovenn°r^tv2.' ^ konvoju so tudi k° nov-1 lrl Črnogorci, pa še veli-in knn.^ev ter uglednih javnih Hina n rnih delavcev. Kot poroča P°lnori ai bi iadja danes malo po pa ptai J?riPiula do Splita, od tam roVixiku 1 86 ndpravila proti Dub-
vzpttilf Yčeraj dopoldne zasedla lom n/k ark°vica nad starim de-zelo b. nrovnika. To je strateško
v°iska H nibna točka, ker lahko Vsem rn vtam neovirano strelja po Zasedi, ?stu' Armada je Žarkovico koj, i.r> brez boja. Vojaki JA so ta-streliaH 80 Prišli na hrib, začeli se je v stan del mesta. Sicer pa Pdblijsi ada včeraj Dubrovniku požogi, a indi z zahodne strani, izvila r,Vas Petrovo selo in se us-inšila ii?.ri, i^okošici. Premirje je ki So jnb skupini 40 novinarjev, Bji ja beFai s posebnimi dovolje-nik z ladjo pripluli v Dubrov-
kih bons-^u in^i na drugih hrvaš-Paročaiff ■ ne molči. O spopadih raca in c;-12 °kolice Osijeka, Pak-raj nev .ska' zato pa je bilo vče-sko-vini5*ebnP° mimo na vukovar-
kovcem, JA pa naj bi v nedeljo doživela še nekaj porazov in utrpela precejšnje izgube.
O izredno hudem mednarodnem incidentu pa je včeraj poročal glasnik madžarskega obrambnega ministrstva polkovnik Keleti, ki je jugoslovansko vojsko obtožil, da je v nedeljo z letali bombardirala predmestje madžarskega mesta Barcs, ki leži približno kilometer in pol od meje z Jugoslavijo. Bombe so poškodovale tudi nekaj hiš, o žrtvah pa ne poročajo. Nedeljsko bombardiranje pa je le zadnja in najhujša izmed številnih kršitev madžarskega zračnega prostora od avgusta dalje, ko je vojska v napadih na Osijek in Vukovar začela uporabljati tudi avia-cijo. Polkovnik Keleti je tudi povedal, da so madžarske oblasti že sprejele »ustrezne ukrepe«, srbski zunanji minister Vladislav Jovanovič, ki je na obisku v Budimpešti, pa je izjavil, da je incident »slučajen, saj Srbija nima nikakršnega interesa, da bi pokvarila odnose z Madžarsko.«
Predstavnice mater vojakov s Hrvaške, ki se zavzemajo za ustavitev spopadov v domovini, je včeraj sprejel papež Janez Pavel II.	(AP)
O sankcijah bodo zunanji ministri ES odločali 7. novembra
BRUSELJ — Odločitev o sankcijah Evropske skupnosti kot pritisku za politično rešitev jugoslovanske krize bo padla 7. novembra na srečanju zunanjih ministrov dvanajsterice v Rimu. Vest je sporočil predsedujoči v ES Hans Van den Broek, ki je stem v zvezi še povedal, da bo naslednje plenarno zasedanje mirovne konference v Haagu 5. novembra.
Prav na osnovi tega zasedanja se bodo zunanji ministri ES odločali za sankcije. Te bodo uvedli proti tistim republikam, ki 5. novembra ne bodo sprejele načrta lorda Carringtona kot osnovo za nov »aspekt« Jugoslavije. Osnutek tega načrta je doslej zavrnila le Srbija.
Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar pa je včeraj od varnostnega sveta zahteval sankcije proti tistim državam, ki naj bi kljub embargu prodajale orožje v Jugoslavijo.
deljek i' da 80 v n0E:i na poneha širšo^edn° hudi boji potekali je 111 območju Pakraca, kjer 'h letala 0rTabda pehoto, topništvo ag^ci; ' Jugoslovanska tiskovna stran iu'Za sP°pade krivi hrvaško ^koristil1 nai hi dvodnevno zatišje sil i2 v a za preusmeritev svojih raško rij6 in Bjelovarja na pak-aato Podr?čje.« Te sile naj bi bFatiiteljevC’ Položaje »srbskih
ajug.
Iz
kot jih imenuje Ta-
srbski toCCa Pa Poročajo, da so ^Uiomof1-0118^ v uedeljo ponoči z h^aškiv,1 uhstreljevali položaje ložaj skn ePot' včeraj pa se je po-ke 4ot2ra] P°vsem umiril. Hrvaš-Velik rioi80 v uedeljo osvojile tudi ceste od Sida proti Vin-
Predsednika bosta srečanje posvetila predvsem tekočim vprašanjem med SZ in ZDA
Pred madridsko mirovno konferenco velika pozornost vrhu Bush-Gorbačov
MADRID — Med pripravami na mirovno konferenco za Bližnji vzhod posveča mednarodna javnost dobršen del pozornosti mini vrhu med Bushem in Gorbačovom, ki bo danes v Madridu. Šefa velesil se bosta srečala že sedmič, vendar bo to prvo srečanje po spodletelem avgustovskem državnem udaru v Moskvi.
Tako glasnik Bele hiše kot glasnik Kremlja nista novinarjem izdala nobene tajnosti o tem, kaj se bosta Bush in Gorbačov pogovarjala na približno dveurnem sestanku. Glavne teme pa bodo po mnenju poznavalcev še vedno razoroževanje, notranji problemi SZ in finančna pomoč, ki jo Moskva pričakuje od Evrope in ZDA za nakup prepotrebnega žita še pred zimo, vendar ni izključeno, da se ne bosta pogovarjala tudi o
jugoslovanski krizi in novi Evropi. Bush je novinarjem povedal, da se bo »s prijateljem Gorbačovom pogovarjal o vsem in da bo rade volje odgovoril na vsa njegova vprašanja«. Med odprta vprašanja zbliževanja pa sodi brez dvoma tudi notranja politika Gorbačova zlasti pa napori nekaterih republik, predvsem Ukrajine, da bi neposredno nadzorovale jedrski arzenal na lastem teritoriju. Morebitna popustljivost Gorbačova na tem kočljivem področju, bi lahko ustvarila nevarno diplomatsko trenje, je pred odhodom v Madrid podčrtal Bush. Ameriški predsednik pa je izrazil tudi skrb, da ne bi ta mini vrh zasenčil pomena mirovne konference, »do katere je prišlo po potrpežljivem in spretnem diplomatskem tkanju Was-hingtona«.
Atentati in protestne akcije kalijo vzdušje pred mirovnimi pogajanji
b Celovcu svečano proslavili 140-letnico Mohorjeve družbe
Ves čas v službi slovenstva
^CELouec
slovel?9 9re za
Praznovanje 140-letnice ni kar tako zavidljiv jubilej najstarejše
“^ohoriar?1!68111.' Pravzaprav imamo opraviti s tremi Sv' Mohr>-111* sestrami«, ker sta iz celovške Družbe 2aradi r>r,v?A ustanovljene sredi prejšnjega stoletja, S^otovan' 1Cuih' ideoloških in nacionalističnih na-ilorici in T?	»sestri« zrasli še dve - v
Veitl donnV Celiu' Včerajšnja slovesnost v Slomško-?Fetu te h V .^;ei°vvcu' domu, ki nosi ime po idejnem , a dostn'rUZhe’ 8kofu Antonu Martinu Slomšku, je -111 kulti611 od9ovor na vprašanje, kje je v sloven-Ie Ml enn„,mem Prostoru mesto Mohorjeve. Odgovor • ko So°9iasen j Prav na vrhu.
Je. škof cg« ?red MO leti zbrali v Celovcu trije mož-takšnega rJF!sek, Anton Janežič in Andrej Einspieler, trdni v ofji - seveda še niso slutili, zato pa so bili la sloven<ii?Cenosti' da mora biti namen družbe vzgo-ega naroda v duhu katoliških kulturnih
načel, obenem pa ustvarjanje sožitja narodov na današnjem prostoru Alpe-Jadran. Kot je v svojem predstavitvenem govoru povedal direktor celovške Mohorjeve, mag. Anton Koren, je šla družba skozi usodna zgodovinska preverjanja in uničevalne posege med prvo in drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju.
Na včerajšnji slovesnosti zbrano občinstvo je v imenu dežele Koroške podravil deželni glavar dr. Christof Zernatto in posebej poudaril vlogo Mohorjeve v iskanju poti dveh narodov, ki za Karavankami živita skupaj, k sožitju in medsebojnem razumevanju. Zernatto je zelo pohvalno govoril predvsem o zavidljivi vztrajnosti ob ustanavlanju Mohorjeve zasebne dvojezične ljudske šole. Tem prizadevanjem je obljubil tudi konkretno pomoč. Mohorjevi je še dolgo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MADRID ■— Zadnje ure pred mirovno konferenco, ki se bo začela jutri, potekajo vse prej kot mirno. Tako so včeraj neznanci pri Nablusu napadli avtobus z izraelskimi kolonisti pri čemer sta bila dva kolona ubita, šest pa jih je bilo ranjenih. Vest je povzročila pravi množično manifestacijo v Tel Avivu, kjer je bilo slišati glasne vzklike: »Smrt Arabcem! in Smrt teroristom.«
Do atentata, ki je vzbudil veliko nejevoljo v ameriških diplomatskih krogih, je prišlo v turškem glavnem mestu. Tu so predstavniki svete vojne vrgli v zrak avtomobil nekega ameriškega vojaka, ki je v eksploziji izgubil življenje (na sliki AP), njegova soproga pa je bila huje ranjena. V nekem drugem atentatu v Ankari pa je umrl neki egiptovski diplomat. Za oba
napada je prevzela odgovornost sveta vojna.
V Kairu je morala poseči policija; aretirala je 180 oseb, ki so na ulici delile letake proti mirovni konferenci. Prihajajo pa tudi vesti o protiameriških in protisovjetskih neredih na univerzah.
Izraelska vlada pa je včeraj formalno protestirala proti ZDA, ker bodo Palestinci za uvodni poseg razpolagali z istim časom kot izraelski govornik. Izrael je izrazil bojazen, da bi enakopravno odmerjeni čas lahko kdo tolmačil kot svojevrstno priznanje avtonomije palestinski skupini. Izraelski premier Šamir se bo pred konferenco sestal z Bushem. Zaskrbljujoče so tudi ocene, ki prihajajo iz Bagdada. Huseinov sin Udai v svojem dnevniku piše, da bo konferenca učinkovala »samo kot dinamit, ki čaka, da eksplodira in uniči vse poniževalne pogodbe«.
Predsednik ruske federacije želi tudi mesto predsednika vlade
Jelcin od parlamenta zahteval večja pooblastila pri odločitvah
MOSKVA — Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je včeraj od kongresa ruskih poslancev zahteval »dodatna pooblastila«, da bi lahko po potrebi avtonomno ali z naknadno odobritvijo parlamenta zamenjal najvišje strukture ruske izvršne oblasti.
Jelcin se je za ta korak odločil zato, ker je po njegovem trenutni položaj v Ruski federaciji tak, »da za omejeno časovno obdobje - eno leto - zahteva bolj neposredno zvezo med parlamentom federacije, pre-zidijem, vlado in predsednikom.« Večja pooblastila naj bi Jelcin zahteval v »interesu ljudstva, ki ne more misliti na proceduralne probleme, temveč zahteva hitrejše in bolj odločno ukrepanje na vseh področjih.«
V govoru pred ruskimi poslanci pa je Jelcin izrazil tudi pripravljenost, da bi vodil rusko vlado. S tem je, kot kaže, odpadla možnost, da bi vodstvo vlade prevzel svetovno znani okulist Svjatoslav Fjodorov, ki ga je kot kandidata predlagal sam Jelcin. Ruski predsednik je včeraj tudi najavil, da bodo najkasneje v enem letu cene v RSFSR liberalizirane, v zvezi z novim gospodarskim dogovorom v SZ pa je dejal, da bo Rusija z republikami, ki dogovora niso podpisale, poslovala v skladu z mednarodnimi predpisi.
Velika razdrobljeno^ glasov na nedeljskih volitvah na Poljskem
VARŠAVA — Po nedeljskih volitvah na Poljskem v glavnem prevladuje nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo izražajo tako najvišji strankarski voditelji kot navadni državljani Poljske, ki so to svoje nezadovoljstvo manifestirali z manj kot 40-odstotno volilno udeležbo. Doslej so prešteli približno 75 odstotkov volilnic, po podatkih volilne komisije pa je na čelu Demokratična zveza bivšega premierja Tadeusza Mazowieckega, ki je osvojila 12% glasov, na presenetljivem drugem mestu pa je Zveza demokratične levice (bivši komunisti), ki so zbrali 11,59% glasov. Nato sledijo Kmečka stranka z 9,27%, Katoliška volilna akcija z 8,97%, nekdanji Solidarnosti so volilci namenili le 4,88% glasov, na desetem mestu pa je na primer Stranka prijateljev piva, ki bo v naslednjem zakonodajnem
obdobju tudi imela svoje posla v poljskem parlamentu.
Politična razdrobljenost nov ^ parlamenta bo izredna, saj ^ imelo svoja zastopstva kar dval, e različnih političnih grupacij' to pa po mnenju opazovalčev i^ meni, da bo v njem težko pril' j konsenza, kar z drugimi beseda lahko pomeni, da njegovo živ J • nje ne bo dolgo. Včerajšnji P° L0 tisk piše, da taki volilni izidi n ^ presenetljivi, odgovornost Pa , veliki meri pripisujejo tudi pr® sedniku Lechu Walesi in pa sla mu volilnemu zakonu, ki je “.j,, mogočil bolj jasne izbire, se le na levici, kjer so v stranK . skem glasiluTrybuna, PoUdara. da so se Poljaki »v nasprotju z sveti predsednika Walese in ^ transke volilne kampanje odl° .. za Poljsko, ki stoji na dveh no0 na levi in na desni.«
Vzvoke požara, ki je uničil gledališče Petruzzelli v Bariju, še raziskujejo
Protipožarne naprave niso delovale
** #
BARI — Vzroke požara, ki je v noči na nedeljo popolnoma uničil znamenito gledališče Petruzzelli (na sliki AP) v Bariju, še preiskujejo. Državni prav-dnik De Marinis je tudi včeraj potrdil, da zaenkrat ne izključujejo nobenega možnega vzroka, saj podroben pregled pogorišča še ni mogoč. Podatki pregledov bodo znani šele čez sedem dni, medtem pa se je že pokazalo, da nekatere bistvene varnostne naprave v gledališču niso delovale. Tako se na primer ni sprožil protipožarni alarm, ki avtomatično spusti protipožarni zastor med odrom in parterjem. Preiskovalci so zasegli vse dokumente, ki se nanašajo na nakup, instalacijo in kolavdacijo teh naprav.
Dejavnost gledališča Petruzzelli, prav v soboto se je začela operna sezona, se bo kljub nesreči nadaljevala. Občinska uprava je gledališkemu ansamblu že dala na razpolago nekaj prostorov primernih za vaje, nastopi pa bodo v manjšem gledališču Piccinni. Deželna uprava pa je nakazala prvih dvesto milijonov lir za najnujnejša popravila, medtem ko je v Bariju že stekla solidarnostna akcija z denarno nabirko.
Aretirali tolp0 ki je kradla tovornjake
REGGIO CALABRIA — v .°Vi širni skupni akciji karabinjer ^ policije in finančne straže so . Kalabriji aretirali petnajst oseb' ., so osumljene večkratnega r°Part
blag9'
preprodaje ugradenega -:--a Petnajsterica je bila specializ11®^ v kraji tovornjakov s tovor vred.	;
Roparska tolpa je bila skora brezhibno organizirana in je 1 ko računala na pomoč prave & žice »prostovoljcev«. Po podat ^ finančne straže je v enem let9. Vl ginilo več kot tisoč tovornjak ^
letni zaslužek tolpe pa naj b' ‘ vrtel okrog tisoč milijard. Aret ' ni kriminalci so po mnenju p01, je člani ene najbolj spretnih to tovornjake pa je kradla izkljuC na avtocestnih počivališčih.
Kongres CGIL potrdil
Trentina in
RIMINI — Kongres CGIL, ki se je zaključil v nedeljo, je soglasno potrdil Bruna Trentina in Ottavia-na Del Turca na čelo vodstva. Trentinova reformistična politika sindikata je bila nagrajena, všeč pa je bil tudi poseg Del Turca, v katerem prav tako daje prednost prenovi gibanja, ki zagovarja pravice delavcev, vendar poudarja tudi njegovo vlogo opozicijskega gibanja, ki se bori za pravično davčno in plačno politiko.
Med glavnimi cilji prenovljene CGIL so prožnejši in lažji odnosi znotraj organizacije, ki bi omogočili tudi hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v odnosih z vlado. Del Turco je prepričan, da bo sindikat,
Del Turca
v katerem ne bo notranjih trenj in v katerem bo prevladovala enotnost, uspešnejši tudi pri pogajanjih. Pluralizem in demokratična prenova pa sta tudi rdeča nit, ki se vleče skozi zaključni Trentinov poseg in dokument, ki ga je kongresna skupščina odobrila z večino glasov.
Razmeroma miren zaključni dan kongresa CGIL, je razgibala sicer neuradna vest, da bo tajnik UIL Giorgio Benvenuto opustil to nalogo in že na prihodnjih volitvah kandidiral na listi PSI. Toda Benvenuto je te vesti že včeraj odločno zanikal in poudaril, da misli še ostati na čelu sindikata UIL.
• Mohorjeva
NADALJEVANJE S 1. STRANI
uspešno življenje zaželel tudi celovški škof dr. Egon Kapellari, vrhunec slovesnosti pa je bil, ko je predsednik Mohorjeve družbe dr. Pavle Zablatnik podelil 28 najzaslužnejšim udom Mohorjeve družbe z vsega sveta Slomškova priznanja.
Ob koncu slovesnosti so predstavniki Slovenskega sklada v Kanadi, Slovenskega ameriškega sveta, Slovenskega avstralskega sveta in mohorjanskih poverjenikov na Koroškem in drugje po svetu izročili predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu ček za približno milijardo lir kot prispevek za pomoč žrtvam vojne na Slovenskem, (dd)
Minister Rupel danes v Milanu
LJUBLJANA — Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je včeraj skupaj z Igorjem Omerzo, direktorjem SDK in Bojanom Brezigarjem, posebnim pooblaščencem IS Skupščine R Slovenije v Furlaniji Julijski krajini, prispel na dvodnevni obisk v Milan. Srečal se bo s predstavniki Rotary klubov v Italiji, predstavil jim bo poglede na osamosvajanje Slovenije, na razmere v ostalih delih nekdanje Jugoslavije in potek ha-aške konference, obiskal sedež finančne družbe Finarte in podjetje Peat Marvick ter se pogovarjal s podpredsednikom Združenja industrij cev Italije, pri čemer bo tekla beseda tudi o vlaganjih v Slovenijo. (STA)
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem L novembra 1991 in zapadlostjo L novembra 1996.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. oktobra.
■	Osnovna emisijska cena znaša 95,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice BTP se koristijo s L novembrom: ob vplačilu (5. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83 %

^'Morski DNEVNIK — torek, 29. oktobra 1991
alpe-jadran
□ stran
Ječanje De Michelis - Leon Brittan
V Bruslju o zakonu za mejna območja
5en fSELJ — Včeraj je bil storjen morda pomembno .ali naprej v prizadevanjih za uresničitev UVeyCne9a centra off-shore v Trstu, s tem pa za jorisla^tev državnega zakona 19 o razvoju itali-rtiio- severovzhodnih obmejnih območij. Zunanji fQZo 6r .<^JQnnj De Michelis se je namreč včeraj tj f0Varjal o tem s komisarjem Evropske skupnos-konl°n°m Brittanom, ki je zadolžen za probleme (je? ,Ure^ce. Ministra sta spremljala podpredsednik bomn v^ade FJK Gioacchino Francescutto in od-rQzl '■Za ^nance Dario Rinaldi. De Michelis je ob-cen.0z^ komisarju, da ni v načrtu za uresničitev ev ra 0ff-shore nič takšnega, kar bi bilo navzkriž z ijQj°Ps^,rni določili o svobodni konkurenci, da je k0vI,anska vlada absolutno zainteresirana za obli-sk^e tega centra in da bo slednji tudi sicer za-no^cilje, ki so tudi v interesu Evropske skup-tocJ' Sai bo predstavljal važno sredstvo za koope-skeln na finančnem, kreditnem in zavarovalnin-Vzfr.Pndročju med državami zahodne Evrope in južnoevropskim zaledjem, kjer so začeli preha-tržnemu gospodarjenju.
vQ 0jnisar Brittan je vzel na znanje De Micheliso-kovPO]asnila, vso zadevo pa bo še poglobil v priča-tro^!n/,U ,sestanka z italijanskim zakladnim minis-0dlokUid°m Carlijem, ki je zadolžen za pripravo kov o izvajanju načrta za uresničitev off-shora.
V odgovoru na sobotne ministrove izjave v Trstu
Biasutti polemičen do De Michelisa
TRST Ob mednarodnem srečanju strank krščanskega navdiha v Beljaku je predsednik deželne vlade FJK, demokristjan Adriano Biasutti polemično odgovoril na izjave, ki jih je dal zunanji minister, socialist Gianni De Michelis med sobotnim obiskom v Trstu.
Predsednik Biasutti je med drugim poudaril naslednje: »Vesel sem neprestanih ministrovih obiskov v naši deželi, čudi pa me njegovo vmešavanje v naše zadeve, pogostokrat kljub temu, da ne ve dobro, kaj pravzaprav počenjamo. Jaz nisem ne filoslovenec ne filohrvat, sem samo zagovornik demokratičnih sistemov in njihovega razvoja, ki jim nasprotuje danes z orožjem nacional-komunističen sistem, kakršen je srbski. De Michelis morda pozablja, da je priznanje Slovenije in Hrvaške enoglasno zahtevala skupščina Alpe-Jadrana ob soglasju vseh političnih sil s socialističnimi strankami vred.« In še: »Ko nas minister De Michelis poziva, naj bomo v videmskem pokrajinskem svetu filoslo-venci in se hkrati trudi, da bi obdržal glasove Liste za Trst, verjetno pozablja, da je linija furlanske socialistične stranke glede vprašanja zaščite slovenske manjšine od zmerom zelo napredna.«
Deželni odbor za izseljenstvo naj postane prožen, sodoben politično učinkovit organizem
Slovensko zastopstvo na videmski deželni konferenci
Poslanec Colom 0 ”protikriznem
Paketu66 v korist
0bmejnih krajev
7- Konec prihodnjega ted-lial ° ^Histrski svet spet razprav-krai° Pomoči tržaški in goriški po-
£bmrm krajemHVl"
skem 9 ' kl Jlh v gospodarja. 1 Pogledu prizadela kriza v
Poslanec1 r T° je P°Vedal trŽaŠkl
- yc Colom po razgovoru s jnikom v predsedstvu vlade t^T^Jdrijem in finančnim minis-
Porlt • ■ koroni po razgovoru s ^rrikom v predsedstvu vlade tfo^forijem in finančnim minis-stQ. .Formico. Medtem bodo priti jf1, ?rganizmi natanko preveri-Učinv na je šmarna škoda zaradi iti j °v vojne na tleh Jugoslavije iih š° na osnovi podatkov, ki jim s]^ 6 raorajo posredovati trgovin-r zbornice in sama deželna up-tiih ^ord je dodal, da potrebna 7*r^dstev ne bo lahko zbrati, kini t ^e„P°zitivno že to, da se je končno opredelil za dekret.
Dva popravka k notranjemu pravilniku deželnega sveta
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je predložil popravka k spremembi notranjega pravilnika skupščine, o čemer naj bi razpravljali jutri. Prvi predvideva možnost, da lahko svetovalci, ki jih izvolijo Slovenci, oblikujejo svetovalsko skupino zase, četudi bi bilo njihovo število manjše kot tri. Drugi amandma zadeva rabo slovenščine in furlanščine v* deželnem svetu: ko bi skupščina ne odobrila uvedbe sic et simpliciter teh jezikov, naj bi osvojila sardinsko prakso, po kateri sme svetovalec govoriti v sardinščini pod pogojem, da ima tudi italijanski prevod.
Predsedniki dežel danes ponovno k Andreottiju in Martinazzoliju
RIM Predsednik vlade Andreotti in minister Martinazzoli bosta danes vnovič sprejela predsednike deželnih uprav pod vodstvom Adriana Biasuttija. Predsedniki bodo zahtevali troje: prvič, da se še v tej zakonodajni dobi sproži reforma dežel in to vzporedno z reformo parlamenta; drugič, da državna oblast preusmeri v deželne razvojne sklade ves denar, ki bi ga morale upravljati dežele, a je ostal v ministrskih blagajnah, oziroma, da vlada poskrbi za kritje izgub na zdravstvenem področju, ki jih imajo deželne uprave; in tretjič, da se reši enkrat za vselej tudi problem finančnih sredstev, ki jih dežele potrebujejo za razvoj kmetijstva in javnega prevozništva.
VIDEM — S sprejetjem zaključne listine se je v nedeljo v Vidmu zaključil tridnevni kongres Deželnega odbora za izseljenstvo Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik Ottorino Burelli, koordinator del pa je bil Ferrucio Clavora, so predstavniki furlanskih, tržaških in slovenskih emigrantov razčlenili raznoliko stvarnost, ki jo predstavlja svet izseljencev.
Na dlani je, da prav Dežela Fur-lanija-Julijska krajina kaže posebno pozornost do te problematike in se je zanjo tudi primerno opremila. Tako je nastal Deželni odbor za izseljenstvo, ki je v svoji kratki dobi delovanja pokazal, da zna pravilno razumeti stvarnost emigracije. Tako piše tudi v zaključni listini, ki jo je predložil Ferruccio Clavora. V njej je rečeno, da odbor ne sme svoje naloge razumeti zgolj kot delilca finančnih podpor, marveč si mora prizadevati, da bo postal prožno, sodobno in politično uspešno telo. Le takšen organizem bo znal razumeti težave, ki so danes prisotne v svetu izseljenstva in uskladiti potrebe posameznih organizacij, ki se bavijo s tem. Odbor za izseljenstvo, piše še v listini, naj v najkrajšem času sestavi srednjeročni delovni program, ki naj bo predmet ocene in razgovora na 4. deželni konferenci o izseljenstvu v Gradežu.
Obstaja še vrsta odprtih vprašanj, ki jih mora odbor rešiti. Ta
prvenstveno zadevajo državljanstvo, volilno pravico, šolsko izobraževanje v materinem jeziku, pokojnine in socialno varstvo.
Povedali smo že, da so se videmskega kongresa udeležili tudi predstavniki slovenskih emigrantov po svetu in vodstva njihove zveze. Ob Clavori so bili prisotni še direktor Zveze Slovencev po svetu Renzo Mattelig, tajnik Ric-cardo Rutar ter predstavniki emigranotv iz Belgije (Alviano Martinig), Severne Amerike (Cla-ra Marchig-Rucchin) in Južne Amerike (Franca Maria Berra).
Za oceno konference smo za prosili njenega koordinatorja Fer-ruccia Clavoro. Takole nam je dejal: »Menim, da smo kot predstavniki slovenskih izseljencev postali polnopravni člani Deželnega odbora za izseljenstvo, kar moramo oceniti samo pozitivno (Slovenec sedi v petčlanskem izvršnem odboru, op. ur.). Že nekaj let si prizadevamo, da bi delno opustili "tradicionalno" delo in se bolj z vsebinskega vidika posvetili našim problemom. Še več: naša prizadevanja večkrat skupno projektiramo s Furlani in v tem je tudi naša moč. Danes lahko rečemo, da več kot 200 mladih Slovencev po svetu si prizadeva, da bi naša stvarnost ostala živa in bila pripravljena na vse izzive časa in prostora.«
RUDI PAVŠIČ
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Deželna uprava je z odlokom predsednika deželnega odbora št. 388/pers., z dne 26. julija 1991, ki je bil objavljen 21. oktobra 1991 v Uradnem deželnem vestniku, razpisala naslednji natečaj: dobo1 •natetai 2 naslovi in izpiti za 29 mest pomočnika gozdarskega čuvaja s poskusno Za ln P^Bcnim profilom gozdarskega čuvaja v deželnih gozdarski službi FJK. pro?^?G}ovanje na natečaju se zahteva prvostopenjska diploma šole druge stopnje, od 3e treba napisati na nekolkovanih obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo nate^edelika do petka od 9. do 12. ure v naslednjih uradih, kjer je tudi izobešen
Trst pe2ekla direkcija za osebje in organizacijo, Ul. Giulia 75;
VidorT.°dro5:ni inšpektorat za gozdove in parke, UL. Monte S. Gabriele 35;
Vido?’ ^želna direkcija za gozdove in parke, Trg Belloni 14; p0rdm- ^odročni inšpektorat za gozdove in parke, Ul Prefettura 10;
G0ri®none. Področni inšpektorat za gozdove in parke, Korzo Garibaldi 66;
Toim \ P°dročni inšpektorat za gozdove in parke, Ul. Roma 23;
^ eo, Področni inšpektorat za gozdove in parke, Ul S. Giovanni Bosco 8.
°d^ stečaja bo izobešen tudi na vseh gozdarskih postajah v deželi,kjer bo mogoče nedeljka do petka med 17. in 17.30 tudi dvigniti obrazce za prošnje.
^do *ZIned kandidatov ne be mogel priskrbeti potrebnega obrazca v zgoraj uradih, lahko prošnjo napiše tudi na fotokopijo obrazca, ki je priložena
2drav S * ^reda priložiti - nepopolne prošnje bodo izločene - tudi nekolkovano °dqov k° P°trdilo (zakon št. 370, z dne 23. 8. 1988), ki ga izda vojaški zdravnik ali je kanri^111 zdraviuk pri pristojni KZE. Iz zdravniškega potrdila mora biti razvidno, da Hib te' dt zdrav' ima ustrezno fizično konstitucijo ter da nima defektov ali zdravstve-pr . Zav' ki bi lahko vplivale na njegovo polno delovno sposobnost. deli-ol6 S Položenim zdravniškim potrdilom je treba nasloviti na »Direzione regionale Dežel ^rizzčizione e del personale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia -v onip a lekcija za osebje in organizacijo avtonomne dežele FJK, Ul. Giulia 75, Trst«, ljr Njenem uradu pa morajo biti najkasneje do 17. ure 20. novembra 1991. ni deželni vestnik lahko dobite:
v Vidri V knP9ami Italo Svevo na Korzu Italia 9/1 (pasaža Rossoni); v p0 . u v papirnici Benedetti, Ul. Mercatovecchio 13; v Gori^01111 v knjigami Minerva, Trg XX. septembra;
__ Cl v Papimici-knjigarni Antonini, Ul. Mazzini 16.
Soglasje o temeljnih listinah Ul
ROVINJ — V prostorih rovinjske Skupnosti Italijanov je bilo v nedeljo prvo redno zasedanje skupščine osrednje organizacije italijanske manjšine v Hrvaški in Sloveniji.
Aktualno problematiko italijanske narodnostne skupnosti — štiri petine je živi na Hrvaškem in petina na slovenski Obali — je predstavil predsednik prof. Antonio Bor-me in že v začetku povedal, da je usoda te avtohtone manjšine vezana na razmere doma. Temeljni principi njenih pripadnikov so nasprotovanje vsakršnemu nasilju in aroganci; Istra je, po Bormejevih besedah, samo navidezno oaza miru, kajti tudi v istrskih krajih so ljudje ogroženi in nenehno izpostavljeni samovolji tistih, ki imajo v rokah ogromne količine borbenih sredstev. Prebivalci tega polotoka nudijo številnim beguncem vso pomoč. Poznajo in razumejo krivice, saj so za njimi tragične izkušnje množičnega zlasti povojnega eksodusa iz teh krajev.
Predsednik skupščine se je zaustavil tudi pri novi slovensko hrvaški meji in jo označil kot nenaravno, nehumano in nezgodovinsko delitev, ki je pripadniki italijanske skupnosti, pa ne le oni, ne sprejemajo, nenazadnje zaradi drugačnih predhodnih zagotovil slovenskih in hrvaških državnih vrhov. Posebna pozornost je veljala zahtevi po mednarodni zaščiti manjšine — predlagani memorandum med Ita-Hijo, Hrvaško in Slovenijo bo tema pogovora na mirovni konferenci v Haagu, ki se je bodo, po sobotni napovedi ministra De Michelisa v Trstu, udeležili tudi predstavniki italijanske manjšine. Delegacijo so v Rovinju delegati tudi potrdili.
Bormejev dokument s politično usmeritvijo, ki so ga na skupščini soglasno sprejeli, je služil kot podlaga posebni izjavi, prav tako sprejeti brez razprav. Govori o položaju in pogledih italijanske manjšine v sedanjem času in razmerah.
Znova je govora o meji — Unija zahteva, naj ta postane simbolična, odprta in evropska. Od Slovenije in Hrvaške dalje pričakuje zagotovitev enotnosti, kulturne avtonomije in organizacijske nedeljivosti manjšine. Tak razvoj in napredek bi zagotovil prav predlagani tristranski sporazum o mednarodni zaščiti. Leta 1975 sklenjene Osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo gre dopolniti z novimi potrebami (vprašanje manjšin, pravice beguncev in pregnancev, zaščita in ohranitev kulturno zgodovinske dediščine). Zadnji del sprejete izjave pa prvič v taki obliki izraža podporo političnim nosilcem ideje o avtonomiji Istre.
V	Rovinju so sprejeli tudi poročilo predsednika izvršnega odbora Unije Maurizia Tremula o opravljenem delu. Omenimo le srečanje s tremi zunanjimi ministri De Miche-lisom (Italija), Ruplom (Slovenija) in Šeparovičem (Hrvaška) ter dogovor o projektih manjšine, za katere namenja Italija po zakonu o obmejnih območjih letno po 4 milijarde lir.
V	Rovinj so v nedeljo prišli tudi nekateri gostje. Zbrane sta v imenu obeh republiških vlad pozdravila Peter Win-kler iz slovenskega urada za narodnosti in hrvaški kolega Milan Djukič, ki je povedal tudi, da je po narodnosti Srb. Prvi je poudaril, da italijanska manjšina z rovinjsko skupščino zaokroža obdobje oblikovanja nove narodnostne organizacije, gost iz Zagreba pa je napovedal skorajšnji obisk posebne skupine v ustanovah narodnosti in vseh tistih, ki urejajo njen položaj in pravice. Da se je Italija končno zavedla obstoja svoje manjšine zunaj vzhodne državne meje in ji ponudila pomoč, je priznal prof. Luciano Rossit iz vodstva Ljudske univerze v Trstu, z besedami naklonjenosti manjšini pa se je oglasil, prvič, kot je sam poudaril, tudi poslanec Liste za Trst Giulio Camber.
MIRJAM MUŽENIČ
Praznik najrazličnejših motorjev
^MOTOH EXPQKAC INCf^
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENECIJ
ZBORNICA ZA
trgovino industrijo obrtništvo
flE^qo®
GORICA
ORGANIZZAZIONE
GORICA-Sejmišče-26. oMer/3. november
URNIK: delavniki 17.00-21.00 Sobota in prazniki 10.00-21.00
Enodnevni posvet bavarske SPD, slovenske SDP in deželne PSI
Kako z meddeželnim sodelovanjem prispevati k izgradnji nove Evrope
Kakšno vlogo lahko v vidu »nove Evrope« (upoštevajoč velike spremembe, do katerih je prišlo v vzhodno in srednjeevropskih državah in v pričakovanju na integracijo evropskega tržišča) igrajo območja Bavarske, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine oziroma stranke SPD, SDP in PSI, ki so na tem območju zaznavno prisotne? Na to vrašanje so v nedeljo skušali najti več ustreznih odgovorov predstavniki bavarske SPD, slovenske SDP (prenovitelji hote uporabljajo kratico, ker se pripravljajo na preimenovanje njihove stranke v socialdemokratsko prenovo) in PSI za FJK.
Možnostim sodelovanja na ravni dežel oziroma strank so posvetili celodnevni seminar, na katerem pa so v prvi vrsti skušali razumeti, kakšne so kompetence posamičnih dežel ali držav, v katerih stranke delujejo, in pa kakšno moč predstavljajo posamezne stranke. Že navedba udeležencev posveta, ki ga je v Motelu Valrosandra pri Pesku priredila deželna federacija PSI, dovolj nazorno pove, da gre za tri precej različne stvarnosti, kar seveda drži tudi za sodelujoče stranke. Vse pa lahko veže, je bilo rečeno na nedeljskem srečanju, težnja, da bi območje, ki je nekako na »obrobju ES«, zadobilo pomebnejšo vlogo in na osnovi konkretnih medregionalnih pobud premaknilo os evropskega dogajanja proti jugu.
V prvem krogu posegov so vodje posameznih strankinih delegacij skušali ostalim posredovati vrsto informacij in izhodiščnih ugotovitev. Neobhodno potreben pogoj, da bi se sodelovanje razvilo na celotnem področju, ki so ga do nedavnega upravljale države komunističnega režima, pa je po mnenju deželnega tajnika PSI Pie-
ra Zanfagninija prekinitev vojne, ki se na Hrvaškem še ni polegla: napadeni Hrvaški pa so po predsedujočem na nedeljskem srečanju solidarnost izrekli tudi predstavniki bavarske SPD in slovenske SDP (v njenem imenu je Ciril Ribičič izrecno poudaril, da je pomiritev vojne vihre v Hrvatski v interesu celotne Evrope).
V sedanji fazi bi morale Italija, Bavarska in cela Nemčija ter ostale članice Evropske skupnosti bolj inovativno in odločneje navezati stike z vzhodnoevropskimi državami: po oceni tajnika PSI za FJK Piera Žanfagninija bi moral razvitejši zahod veliko več tvegati za in pri ustvarjanju nove Evrope.
Na področju Furlanije-Julijske krajine in njenih sosedov pa bi lahko sodelovanje razvili na osnovi zakona za obmejna območja, je
poudaril Zanfagnini: gre za zakon, ki ne uvaja privilegijev za FJK, čeprav se ES še ni povsem otresla takšnih »sumov«.
Po kratki predstavitvi bavarske SPD je podpredsednik bavarske dežele Karl Heinz Hiersemann poudaril dvoje: dejal je, da je trenutno Nemčija usmerjena predvsem v sanacijo položaja v bivši DDR in da zato ne more vlagati sredstev v druge vzhodnoevropske države; glede Slovenije in Hr-vatske pa je nujno, da dobita mednarodno priznanje.
Prizadevanja za uveljavljanje samostojnosti in suverenosti Slovenije so bila uspešna, veliko slabše pa je na gospodarskem področju: predsednik SDP Ciril Ribičič je glede drugega krivil slovensko vlado, ki je bolj obrnjena v preteklost kot v sedanjost ali bodočnost. Kritično se je izrazil tudi o nameri, da bi podržavili, ne pa privatizirali gospodarstvo (o tem vprašanju so naknadno obširneje razpravljali); o svoji stranki pa je dejal, da bi prav gotovo uspešneje vodila vlado. Ribičič.je še naglasil pomen povezovanja Slovenije proti zahodu, vendar pa ne bi smeli pretrgati vseh vezi proti jugovzhodu.
Po teh izhodiščnih poročilih se je razprava prevesila v obravnavo bolj specifičnih vprašanj: po eni strani je prišlo do izraza veliko zanimanje za novo ureditev lastništva v Sloveniji, po drugi pa je izstopal zakon za obmejna območja.
(kip)
Na sliki (foto Križmančič) z desne proti levi Piero zanfagnini, Ciril Ribičič in Karl Heinz Hiersemann.
Gruden predsednik SKD Gruden in ŠD Sok^
Nabrežinski društvi pred novimi nalogami
Zamenjava predsednika (Pavla Vidonija je nasledil Nevenko Gruden) je osrednji sklep nedeljskega izrednega občnega zbora SKD Igo Gruden in ŠD Sokol, ki je privabil veliko število članov in članic, ni pa razčistil vseh problemov, s katerimi se soočata obe društvi. Finančno stisko bodo najbrž v kratkem rešili (čakajo na podporo športnih sponzorjev), precej več naporov pa bo moral novoizvoljeni odbor vložiti v premostitev nesoglasij med mlajšo in starejšo (v tem primeru srednjo) generacijo, ki je privedla do krize in nato do odstopa Vidonija in njegovih maloštevilnih sodelavcev. Novi predsednik je, kot rečeno, Nevenko Gruden, ostale glavne funkcije pa so takole porazdeljene: podpredsednik Pavel Vido-
Deželni sedež RAI predstavlja knjigo »Glas i’... etru« in TV oddajo s koncerta »Gallusovo zvočno bogastvo«
Jutri popoldne bodo v mali dvorani Kulturnega doma na pobudo deželnega sedeža RAI predstavili knjigo Lide Turk »Glas v... etru« in pa televizijsko oddajo s koncerta »Gallusovo zvočno bogastvo«, ki jo je pripravil Janko Ban.
Knjiga »Glas v... etru« nudi nekakšen prerez slovenskih oddaj Radia Trst A v obdobju, ki obsega prvih 40 let njihovega obstoja. Ob štiridesetletnici teh oddaj, praznovali so jo pred šestimi leti, je razgovore z vrsto avtorjev, ki so za slovenske programe deželnega sedeža RAI v roku štirih desetletij prispevali oddaje, pripravila Lida Turk.
Za knjigo je Lida Turk predelala približno 100 intervjujev, ki jih pripravila za radio. Iz zbranih razgovorov pride do izraza po eni strani lik raznih in zelo raznolikih sodelavcev, po drugi strani pa slika obdobij, v katerih so oddaje nastajale.
Knjigo bo jutri popoldne, prireditev se bo začela ob 18.uri, predstavil Jože Pirjevec; kratek uvod za »Glas v... etru« je prispeval Filibert Benedetič, pred intervjuji pa je nekaj misli zapisala avtorica knjige Lida Turk.
Nato bo na vrsti televizijska predpremiera koncerta »Gallusovo zvočno bogastvo«, ki so ga posneli v tržaški stolnici sv. Justa 17. maja letos. Do koncerta, ki so ga večkrat izvajali, je prišlo na pobudo deželnega sedeža RAI, Glasbene matice, Zveze cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenskih kulturnih društev.
Na koncertu, na katerem so izvajali Gallusove motete za enega, dva, tri in štiri zbore, so nastopili zbori: Milan Pertot, Primorec-Tabor, Tržaški mešani zbor, Glasbene matice, Vesela pomlad, Vesna, Tržaški oktet in člani V. Vodnik. Kot že rečeno, je oddajo pripravil Janko Ban, režiral pa jo je Guido Pipolo.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih:
-	strojepis z videotipkanjem (150 ur)
-	strokovni master za upravljanje podjetij (500 ur)
Vpis možen do 31. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu v ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941.
lfS»le,.Ua
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v torek, 29. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
VALENTINA OMANA
slike
V Skednju počastili lik msgr. Jakoba Ukmarja
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago v svojih trgovinah KRIZANTEME po ugodni ceni.
Obiščite nas v trgovinah v Ul. Foscolo, v Ul. Flavia v Ul. Tonello v Miljah ter v Centru Zeleni Market v Ul. Travnik 10 v INDUSTRIJSKI CONI - DOMJO.
ZA BOLJŠE SPORAZUMEVANJE S SVETOM
ISTITUTO UNGUISTICO TRIESTINO
PROMOCIJSKA PONUDBA DO 31. OKTOBRA
LETNI TEČAJI ZA VSE JEZIKE 250.000 UR
Ul. Valdirivo 30 ■ Tel. 368977 - Urnik 10-12/17-19.30
Dve okrogli obletnici v zvezi s ške-denjskim duhovnikom in pogumnim narodnim borcem msgr. Jakobom Ukmarjem: 20-letnica njegove smrti (2. nov. 1971) in 60-letnica njegove znamenite pridige v škedenjski cerkvi (31. maja 1931) sta Dom Jakoba Ukmarja v Škednju in škedenjskega kaplana Dušana Jakomina spodbudili k izdaji po obsegu skromne a po vsebini pomembne knjižice s ponatisom' italijanskega izvirnika in slovenskega prevoda te znamenite pridige z naslovom »Krščansko sožitje med narodi«, povsem veljavne tudi za današnji čas. Knjižico so predstavili v nedeljo popoldne med spominsko slovesnostjo v škedenjski župni cerkvi, povezano s kratkim kulturnim sporedom, ki ga je izvedel Tržaški oktet.
V uvodnih besedah je dr. Dušan Jakomin kratko utemeljil odločitev za ponatis Ukmarjeve pridige izpred šestdesetih let in predstavil vsebino knjižice, o msgr. Ukmarju pa je spregovoril prof. Tomaž Simčič. Najprej je poudaril, da je prav, da se ga spominjamo prav v Škednju, kjer je kot duhovnik, javni delavec, bojevnik za narodne pravice in mučenec preživel 52 let in se s svojim delom in osebnostjo povezal s svojim ljudstvom, zlasti v času 25-letnega narodnega zatiranja, ko so ljudje - kot je dejal govornik -»začeli dobivati vtis, da so tudi cerkveni vrhovi na njihovo stisko, na stisko preganjanega naroda pozabili«. »Sredi tega bolečega dogajanja - je
dejal prof. Simčič - se je pokazala Ukmarjeva veličina, ko je svojo neomajno narodno zvestobo brez kakršnihkoli kompromisov družil s svojo ravno tako neomajno zvestobo Cerkvi in katoliški univerzalnosti«. V tej zvezi je omenil tudi tragični incident v Laniš-ču v Istri leta 1947, ko je bil Ukmar žrtev fizičhega napada »fanatično razumljene ideologije«.
Iz vsebine Ukmarjeve pridige 31. maja 1931 o krščanskem sožitju med narodi pa je prof. Simčič izpostavil predvsem misel, da je »morebiti zob časa načel tudi ta ali oni Ukmarjev nazor,« da pa »najdemo pri Ukmarju obenem tudi veliko takega, kar bi bilo lahko napisano danes ali včeraj« in ugotovil, da to velja tudi za pridigo o krščanskem sožitju med narodi, saj si je msgr. Ukmar »s pomočjo preproste logike in božje besede upal nedvomno dokazati, da je kakršnokoli preganjanje ali omejevanje narodnih manjšin in manjšinskih jezikov le ne v kričečem nasprotju z evangelijem, marveč tudi skregano z zdravo človeško pametjo«.
Spominsko slovesnost, ki ji je prisostvovalo veliko število ljudi, je sklenil Tržaški oktet, ki je pod umetniškim vodstvom Aleksandre Pertotove zapel štiri Gallusove motete in tri pesmi iz pravoslavne liturgije: Čajkovskega Otče naš in Heruvimskajo pesem ter Ljubimova Blažen muž, na željo poslušalcev pa dodal še nakaj narodnih. (j.k.)
ni, tajnik Ivan Lesica, blaga] Damjan Pertot, gospodar AU® Gruden, referent za šport Franko in referent za kulturo i maž Caharija. V nadzorni odb so bili izvoljeni Mariza Škerk, A11 drej Spetič in Just Gruden. . .
Dosedanji predsednik Vidom J v svojem poročilu obnovil dm tveno delovanje zadnjih mesec® ' ki je bilo zelo pestro, glavno P ^ zornost pa je namenil hudi kri?1' kateri se je znašel odbor. Na Z dnjem občnem zboru so v od® . in v nadzorni odbor izvolili kar ljudi, požrtvovalni Vidoni pa se ^ na koncu znašel le s peščico v trajnih sodelavcev, ki ni m09 biti kos naraščajočim nalogam vse bolj razvejani dejavnosti-zlasti na športnem področju, me tem ko je nedeljski občni zb skoraj povsem obšel kulturno o lovanje, ki se odraža na podrOw zborovstva in dramske skup10^ Poročilo nadzornega odbora J® pisni obliki poslal njegov pre , sednik Savo Ušaj, ki se ni m?9 udeležiti zasedanja, nadzorniki P so bili med razpravo deležni pr cej ostrih kritik članstva, češ da premalo sledili delu odbora m,, žavam, s katerimi se je ta s00® . V imenu občinske uprave je obC zbor pozdravil podžupan Mar Brecelj.	,v||
Razprava, ki je trajala približb dve uri, je bila polemična in k je navažnejše tudi odkrita, saj J prav, da so vsi vozli in vsa nes0L lasja javno prišli na dan. MnO-jj diskutanti, med katerimi je 0 tudi novi predsednik Gruden, očitali Vidoniju in sodelavcem, ^ so zelo slabo pripravili ta obe zbor, da niso predstavili blagajm. kega poročila ter da so v bi5®^ sami v veliki meri odgovorni, so se znašli sami. Nekatere Pa J tudi razburila odsotnost glavnlt0. nadzornega odbora, ki ga
pal Ladi Caharija. Slednji,
predsedoval občnemu zboru, zaU di polemik in obtožb, ki jih je ^ deležen v razpravi, pa ni pristopiti v novo vodstvo. Eden med članov pa je staremu odbo ^ tudi očital, da se je preveč kaV! s politiko, pri čemer se je naveza] na Vidonijevo poročilo očitno našal na nekatere solidarnos . pobude v korist Slovenije. in sodelavci so zavrnili večji . očitkov z utemeljitvijo, da pesC ^ ljudi, kljub vsem prizadevanji111 dobri volji, vendarle ni mogla rediti vsega, društevni dejavn pa je vseeno zagotovila kvantno in kvalitetno rast.	je
Pri izvolitvi novega odbora prišlo do nekaterih zapletov-den je predložil svojo listo od nikov, skupina mladih pa sV -Obe kandidatni listi sta si
bil*1
razen dveh imen, zelo podobnl' ^ koncu pa je vendarle P11® ° ga skupnega predloga, iz kat® :a sta vsekakor izpadla doseč odbornika Mitja Terčon in . j6| Lesica. Novoizvoljeni odbor U
tr-^4- „ .—. ,—:    „ i, ^ 1 rv n Tel Z ki
kot omenjeno, takoj poraz funkcije. Čaka ga precej na?° so-delo, če bo v njem prevladal delovanje pa bo gotovo kos htevnim nalogam.
S.T.
Na sliki (foto Magajna) P°^j. Grudnova dvorana med ne ^ skim izrednim občnim 21,0 SKD I. Gruden in ŠD Sokol.
^IMo
RSKI DNEVNIK — torek, 29. oktobra 1991
tržaški dnevnik
□ stran »J
Če bo do političnega sporazuma seveda sploh prišlo
DSL: župan PSI bo v vsakem primeru boljši od demokristjanskega župana
kov °tn^ 0^virni pristanek tajni-P0spe^itstran^ars^e koalicij6 ni 1 Pogovorov za izvolitev občinskega in pokrajin-
*>
s°cial • ?^ora' ki naj bi ga vodil dat	žuPan (glavni kandi-
Ijanslf' ^ereHi) oziroma demokris-loCr, 1 Predsednik (kandidata sta tazt, / ln Poillucci). Na Občini na pQ^a..^oalicija s pičlo večino, vis *raimi pa s podporo neod-že p3a svetovalca Pertusija, ki je loviCoSta na sporazum, pa le s po-ta Qfi glasov, kar je premalo tako vou^ntev proračuna kot za iz-tektniV- nove uprave. Jeziček na in sta tukaj zeleni Capuzzo doslej °P0pik SSk Harei. ki sta bila
ni	smo izvedeli, doslej še
be« .na nobene uradne »ponud-cason-eni v°ditelji pa demantirajo bil ir,Sne vesti' ki govorijo, da je skleni °razum s SSk dejansko že Zadev n Pred meseci in da je vsa veija a sedaj pred rešitvijo. Isto list0 n t ^ za želeno alternativno pn2 P0krajinskega svetovalca Ca-dema'.. v tiskovnem sporočilu Stankih a .vesti 0 stikih in o se-jincv^11 Za izvolitev novega pokra-stonjj odbora. »Če hočejo, naj javn,,° v stik z nami, ne morejo pa že v t Razglašati, da so pogajanja sk0 ^ u in da je sporazum dejan-ftanief sklenjen«, je med drugim
.wsano v včer ..........
D zelene liste.
s precejšnjimi pričakovanji) na morebitno izvolitev župana PSI. Occhettova stranka si lasti zaslugo, da je s podporo statutoma preprečila razpustitev skupščin, socialistični župan pa bo po mnenju tajnice Luše v vsakem primeru boljši od župana KD, čeprav je politični okvir žal vedno isti, to se pravi, po mnenju DSL, slab in neustrezen za tržaške razmere. Svetovalci te stranke bodo novo upravo in predvsem nove morebitne upravitelje sodili po dejanjih in po njihovem programu. DSL je postavila nekatere prednostne izbire, ki zadevajo vlogo Trsta v novi mednarodni stvarnosti, izvajanje zakona za obmejna območja, zaščito Slovencev in še nekatere druge upravne zadeve, med katerimi sodi tudi znani (in sporni) projekt Polis.
Načelnik DSL v pokrajinskem svetu Martone se je vprašal, kako bodo lahko nekatere stranke (liberalci in republikanci), ki so glasovale proti statutu, sedaj podprle oziroma pristopile k novi upravi. Tudi tukaj bo seveda odvisno predvsem od programov. Martone je izrecno omenil finančna sredstva za ureditev območja bivše psihiatrične bolnišnice, ki so že dalj časa neizkoriščena ter pokrajinsko konferenco o gospodarskih problemih Trsta, ki jo že dosti časa napovedujejo, konkretnega pa ni bilo storjenega še ničesar. Občinski načelnik Pessato pa je med glavnimi obvezami nove uprave (in morebitnega socialističnega župana) uvrstil tudi odobritev raznih izvršilnih pravilnikov statuta, ki zadevajo našo manjšino in pravico do rabe slovenščine.
j9vr;ur v Včerajšnji tiskovni iz-* želene liste.
Hie(i.rriokratična stranka levice je
konfB In pa včerajšnji tiskovni r^ci podčrtala, da bo sicer Pa? 9e ostala v opoziciji, gleda Velikim zanimanjem (in tudi
še
V Nabrežini podpis konvencije za gradnjo nove obrtniške cone
Na nabrežinskem županstvu so včeraj podpisali konvencijo za prodajo zemljišč, kjer bo zrasla nova obrtniška cona. Pogodbo sta podpisala župan Caldi in predsednik konzorcija obrtnikov Švara. Konzorcij je takoj plačal prvi obrok v višini približno 800 milijonov lir, v katerem je vključen davek IVA za ves projekt.
Podpis konvencije, ki jo je svojčas odobril občinski svet, pomeni odločilen korak naprej za izvedbo tega pomembnega načrta. Obrtniškemu konzorciju so priskočile na pomoč tudi nekatere banke, med njimi nabrežinska Hranilnica in Posojilnica.
Devinsko nabrežinski občinski svet pa je na sinočnji seji vzel v pretres osnutek urbanistične konvencije za obrtniško cono in hkrati ocenil nekatere pripombe deželne tehnične komisije.
Del izkupička namenjen boju proti raku
Danes odprtje razstave anti kvarnih predmetov
Danes bodo na Pomorski postaji odprli deveto edicijo znane razstave in prodaje antikvanih predmetov. Razstava bo odprta do 4. novembra in bo prav gotovo privabila številne ljubitelje starega pohištva in predmetov iz Trsta in drugih krajev Italije.
Prireditelji so se letos povezali z Italijanskim združenjem za raziskovanje rakastih obolenj in sklenili, da bodo del izkupička prodanih listkov (6.000 lir za odrasle, 4.000 lir listki po znižani ceni) dodelili prav omenjenemu Združenju. V omenjen okvir sodi tudi razstava akvarelov Cesareja Barisona. Lastnik pomembne zbirke, v kateri je veliko nepoznanih del, je sklenil, da slike razstavi in jih proda. Del izkupička bo prav tako namenil boju proti
Zagrebški simfoniki drevi v Verdiju
Drevi in jutri zvečer bo v gledališču Verdi v okviru jesenske simfonične sezone gostoval simfonični orkester zagrebške Filharmonije. Pod vodstvom dirigenta Pavleta Despalja in s sodelovanjem pianista Vladimira Krpana, bo izvajal Devčičevo Istrsko suito, Rahmaninova Simfonijo na Paganinijevo temo op. 43 za klavir in orkester ter Sibeliusovo Simfonijo št. 2 v D-duru op. 43.
Nastop zagrebških simfonikov ima v tem tragičnem času, ki ga doživlja Hrvaška, poleg kulturnega še poseben solidarnostni pomen.
Srečni listek loterije Carpi so prodali v tobačni prodajalni v UL Carducci 39
Srečni neznanec je v Trstu zmagal 2 milijardi lir
Neznani srečnež je v nedeljo obogatel z malo poznano loterijo Carpi vezano na maratonski tek Italije. Listek serie "R 36458" je kupil v tobačni prodajalni v Ul. Carducci 39., ki je last Silvie Rigutti.
Takoj po novici, da se je sreča posmejala Trstu (metaforično), je pričel lov na (konkretnega) lastnika lista. Najbolj verjetno je, da bo ostal dobitnik neznan, saj je njegov interes, da se "skrije". To mu ne bo težko, ker je tobačna prodajalnica v središču mesta in zato zahajajo vanjo ljudje iz najrazličnejših krajev. Vsekakor je lastnik listka tudi statistično izjemno srečen, saj so v Trstu prodali komaj 5.600 listkov proti 180.000, ki jih v naši pokrajini prodajo pri raznih srečolovih.
Druga nagrada v višini 400 milijonov lir je odšla neznancu v Medeno, tretja v višini 200 milijonov pa v Savono. Ob skopi novici,
da so listek s prvo nagrado prodali v Trstu, bi lahko dodali marsikatero razmišljanje ali statistiko. Vsekakor je dobitek med najvišjimi nagradami, ki so osrečile kakega Tržačana, pa tudi to ni gotovo. Listek je lahko kupil tudi kak gost, ki je prišel v Trst mimogrede. Tolikšni dobitki sprožijo seveda veliko radovednost in nekaj kolektivne zavisti. Z dvema milijardama lir si človek lahko privošči marsikaj. V humorističnih vinjetah gre dobitmik k direktorju, mu pove, kar mu gre in prekine delovni odnos. V resnici pa je usoda srečnih dobitnikov zelo različna in po navadi neznana. Vsekakor pa pomeni tolikšna nagrada močan stres, ki bi ga vsi želeli doživeti...
Na sliki (foto Magajna) lastnik tobačne prodajalne, kjer so prodali srečni listek loterije Carpi.
^ TK Galeriji od danes razstava Korošca Valentina Omana
V Galeriji Tržaške knjigarne bodo drevi ob 18. uri odprli že tretjo razstavo v tej sezoni. Svoja dela bo razstavljal slovenski umetnik Valentin Oman, ki dela in živi na avstrijskem Koroškem in velja danes za enega najbolj uglednih likovnih ustvarjalcev v Avstriji. Oman je tudi avtor likovnih prilog za slovenski prevod Dantejeve Božanske komedije, ki je prav te dni izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Predstavitev te pomembne slovenske knjižne novosti bo, kot smo že napovedali, 4. novembra ob navzočnosti in sodelovanju slovenskega ministra za kulturo Andreja Capudra, ki je opravil prevod.
Progo openskega tramvaja naj bi znatno podaljšali
Pokrajinska uprava poziva Tržaško občino in Medobčinsko prevozno podjetje ACT, naj prispevata svoj delež za valorizacijo openskega tramvaja. Pokrajina je že storila svoje, je dejal odbornik za načrtovanje Cannone: po študiji ITIES (inštitita za prevoze na Tržaški univerzi), ki je nakazala, kako sanirati upravni deficit in kako potencirati progo, bo Pokrajina prav te dni naročila novo študijo o tem, kako vključiti v načrt krajevnih javnih prevozov.
Po zamisli Pokrajine naj bi openski tramvaj postal nosilni steber povezav med kraško planoto in mestom, zato pa bi morali podaljšati progo, ki naj bi segla preko Opčin na Kras, v mestu pa naj bi jo
rm
1 e®tin o.
®an: Homage k Dante
Slovesnost nagrajevanja bo danes v veliki dvorani Trgovinske zbornice
Podelitev priznanj za zvestobo delu
V veliki dvorani Trgovinske zbornice bo danes slovesno nagrajevanje zmagovalcev natečaja za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Zlate kolajne in diplome bodo po pozdravnem nagovoru predsednika Tombesija podelili 33 Tržačanom, ki so se izkazali ali kot odvisni delovci ali kot podjetniki. Nagrade, ki jih podeljujejo že od leta 1952, bodo tokrat šle 13 odvisnim delavcem z dolgo delovno dobo, 12 lastnikom podjetij in 8 podjetnikom, ki so se posebno izkazali v tehnološkem in produktivnem razvoju. Kot smo izvedeli j"e med nagrajenci tudi sedem Slovencev. Svečanost se bo začela ob 17. uri.
speljali vsaj do stare železniške postaje na Marsovem polju. Tako bi razpolagali z edinstveno ekološko in ekonomično progo, ki bi lahko bila izredno privlačna tudi za turiste, saj bi povezovala slikovito naravno okolje tržaške okolice z morjem, najbolj pomembnimi zgodovinskimi kotički mesta ter z najbolj zanimivimi muzeji, na primer s komaj obnovljenim muzejem Revol-tella. Za uresničitev tega načrta pa so potrebni skupni napori vseh, je poudaril Cannone.
Upokojenci oproščeni davkov za svoje pse
Tržaški občinski odbor in posebna komisija sta dala povoljno mnenje predlogu, da bi lastnikom psov, ki imajo več kot 60 let in najnižjo pokojnino, ne bilo treba več plačevati davkov za svoje ljubljenčke. Predlog bo moral odobriti občinski svet.
Odbornik za davke in dajatve Černuta je dejal, da se predlog naslanja na vsedržavni zakon, ki predvideva, da določenim slojem občanov ni treba plačati davkov za pse. O tem seveda odločajo posamezne občinske uprave. Vsekakor gre za solidarnostno pomoč tistim, ki jim psi odganjajo samoto.
raku. Katalog zbirke je pripravil umetnostni zgodovinar Franco Firmia-ni. Vsekakor bo omenjena ponudba ena izmed "poslastic" tržaške razstave starihpredmetov.
Obračun delovanja dolinske sekcije SSk
V soboto zvečer je bil v borštanski srenjski hiši občinski kongres dolinske sekcije Slovenske skupnosti. Glavno poročilo je podal tajnik sekcije in načelnik občinske svetovalske skupine SSk Sergij Mahnič, ki je prisotnim spregovoril o najaktualnejših družbe-no-političnih spremembah v Evropi in še posebej v Sloveniji. Pozornost je posvetil tudi političnemu dogajanju na krajevni ravni (po lanskih upravnih volitvah je SSk dosegla prisotnost v občinskem odboru) in delovanju dolinske sekcije stranke. Po posegu dolinskega odbornika SSk Alda Štefančiča in pokrajinskega tajnika SSk Mira Oppelta sta prisotne pozdravila tudi tajnik dolinske sekcije PSI Vilko Bandi in občinski svetovalec KD Roberto Raffaele. Sledila je daljša razprava, ki se je vsebinsko osredotočila predvsem na krajevno stvarnost. Sobotno zborovanje so sklenile volitve, na katerih so izbrali tudi delegate za bližnji pokrajinski kongres SSk, ki bo na vrsti 10. novembra, (dam)
t
Nepričakovano nas je zapustil naš oče in nono
Giuseppe Bogateč (Pepi)
Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinova Angelo in Mario, snahi Majda in Traudel, vnuki Elisa, Elena, Tamara, Oliver in Dagmar ter vse ostalo sorodstvo
Križ, Lbrrach, 29. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti
PEPIJA BOGATCA
izreka MPZ Vesna iz Križa sinovoma Angelu in Mariu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
t
Dne 27. t. m. nas je v 89. letu starosti zapustila naša mama, babica in prababica
Josipina (Repka) Sosič vd. Dolenc

Pogreb bo v četrtek, 31. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hči Nadja z možem Aleksandrom Žerjalom, sin Uči z ženo Marico Bogateč, vnuki Edi s Tatjano, Peter z Eriko in Ivan, vnukinja Mara z Borisom in pravnukom Borutom, svakinji Ivanka in Danica, nečaki Vojko in Igor z družinama, Mara Sosič z družino, Majda Hollstein z družino ter drugo sorodstvo
Opčine, Trst, Švica, Avstralija, Nemčija, 29. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Kozina vd. Zobec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Boljunec, 29. oktobra 1991
KD Primorsko začelo sezono z večerom Pangerčevih pesmi
Po nedavnem večeru v Prebe-negu so prejšnjo soboto zadnjo pesniško zbirko Borisa Pangerca predstavili tudi v Mačkoljah. Za prijeten večer ob pesmi in besedi je poskrbelo KD Primorsko, ki je tako tudi odprlo vrata novi prireditveni sezoni. Poleg glavnega gosta, pesnika, pisatelja in publicista Borisa Pangerca, so se vabilu mačkoljanskega društva odzvali še glavni urednik koprske založbe Danilo Japelj, pesnica Ines Cer-gol-Bavčar, ki je prisotnim spregovorila o sodobni slovenski poeziji in podrobneje analizirala Pangercev ustvarjalni svet, recitator Andrej Pisani in pevke ženske skupine Stu ledi, ki so sobotni prireditvi dodale primerno živahen in prisrčen glasbeni okvir.
Pangerčeva pesniška zbirka je deseta, torej nekako jubilejna izdaja v okviru literarne revije Fontana, že sam naslom Pesem Brega
pa dovolj zgovorno nakazuje vsebino, ki jo dolinski književnik z velikim občutkom in globoko predanostjo podaja v verzni obliki. Sicer je Breg nekakšna vseprisotna stalnica Pangerčeve ustvarjalnosti: pojavlja se namreč v njegovih številnih proznih in pesniških delih. Tokrat s posebno izrazitim poudarkom na osebno, intimno interpretacijo lepote Brega, ki jo pesnik zaznava v naravi, v ljudeh, v preteklosti teh krajev, tako da Breg celo preraste v simbol in postaja praprostor, v katerem pesnik izraža svojo ustvarjalnost. Med drugim je imela sobotna predstavitev neko posebnost: kot je poudaril Pangerc, ima zbirka duhovne korenine prav v tej vasi, saj je prva pesem nastala ob pogledu na mačkoljanske paštne. (dam)
Na sliki (foto Magajna) gostje sobotnega večera v Mačkoljah
Nagrada boljunškim učencem
Učenci IV. razreda COŠ Fran Venturini iz Boljunca so v šolskem letu 1990/91 sodelovali na natečaju »I giovani incontrano FEuropa«. Za originalen in pomemben izdelek so septembra letos prejeli diplomo ter zbirko knjig in kaset tečaja angleščine.	(Foto Magajna)
gledališča
Slovensko stalno gledališče gostuje v Avstriji na Koroškem do srede, 30. t.m., s pravljico LEPOTIČKA.
29. in 30. t.m. ter 6., 7. in 8. novembra v Sežani s predstavo BI IGRALI Z MANO?
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Danes ob 20.30 ponovitev Pirandello-vegadela IL PIACERE DELL' ONESTA' z Umbertom Orsinijem. Režija Luca De Filippo. V abonmaju odrezek št. 1. Ponovitve si sledijo do 3. novembra.
Od 5. do 10. novembra bo tercet MACHESINI-LOPEZ-SOLENGHI predstavil izven abonmaja " In principio era il trio". Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Danes, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Filharmoničnega orkestra iz Zagreba. Dirigent Pavle Despalj. Na sporedu Paganini, Rahmaninov in Dvorak. Ponovitev jutri, 30,t.m. ob 18. uri.
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Danes, 29. t.m., ob 20.30 v Avditoriju Muzeja Revoltella bo na sporedu koncert skupine "Giovane gusartetto italiano" posvečen Mozartu.
Ciklus se zaključi 26. novembra.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 16.30 ponovitev dela SETTE SEDIE Dl PAGLIA Dl VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob 20.30; ob ponedeljkih zaprto.
V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
razstave
V	galeriji Kraške hiše v Repnu je odprta razstava miniaturnih objektov GIU-LIANA KOŠUTE. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do V Bridarjevi domačiji v Devinu - Ul. Dante bodo v četrtek, 31. t. m., ob 18. uri odprli razstavo "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Razstava bo odprta do 24. novembra z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava najnovejših del Jasne MERKU.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava akvarelov tržaškega slikarja Nina PERIZZIJA.
V	galeriji IL Carso (Trg Barbacan 4) je do 31. t.m. odprta razstava keramik Rada JAGODICA.
V	galeriji Palače Costanzi je na
ogled retrospektivna razstava skulptur istrskega umetnika Oresteja DEOUELA.
V	galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava olj slikarke Elettre METALI-NO'.
V	galeriji Malcanton je do 10. novembra odprta razstava slikarke Nelde STRAVISI.
V	Studiu Phi (Ul. S. Michele 8/1) je odprta fotografska razstava Rosangele BETTI.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. nocembra odprta razstavo tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
Eriko in Igorja je osrečila hčerka
LARA
Čestitata Vzgojno-zapos-tlitveno središče in Sklad "Mitja Čuk"'.
Deželni sedež RAI vabi v malo dvorano Kulturnega doma jutri, 30. oktobra, ob 18. uri
na predstavitev knjige
Glas v ... etru
avtorice Lide Turk
- knjigo o zgodovini slovenskih oddaj KadiaTrst A bo predstavil Jože Pirjevec -in na televizijsko predpremiero koncerta
Gallusovo zvočno bogastvo
posnetega v stolnici sv. Justa v Trstu 17. maja 1991.
Pripravil Janko Ban,
Rezija Guido Pipo/o.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1991/92 še naslednje tečaje:
-	tečaj za oblikovalce kraške
umetnostne obrti ( 200 ur)
-	tečaj za spremljevalce prizade-
tih otrok
-	začetniški tečaj italijanščine (60
ur)
-	začetniški tečaj ruščine ( 60 ur)
-	gledališko šolo ( v okviru SSG)
Vpisovanje in ostale informacije do 8. novembra t. I. na sedežu Zavoda v Trstu v ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941.
		
včeraj - danes		koncerti
Danes, TOREK, 29. oktobra 1991
NARCIS
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 22.25 in zatone ob 12.49.
Jutri, SREDA, 30. oktobra 1991
ALFONZ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.11 naj višja 20 cm, ob 7.05 najnižja 5 cm, ob 12.08 najvišja 20 cm, ob 19.55 najnižja -44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1021,7 mb pada, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Diletta Canton, Aliče Onor, Michael Curri, Marta Stasi.
UMRLI SO: 87-letna Anna Piccoli, 87-letna Ferdinanda Cijan, 78-letna Marcel-la Godnik, 84-letna Maria Delben por. Fachin, 60-letna lolanda Ratossa, 98-letna Anna Valente, 80-letna Rina Vau, 84-let-ni Giuseppe Falzari, 80-letna Genoveffa Basez, 85-letna Oliva Flego, 74-letni Severine De Biasi, 48-letna Maria Škrinjar, 81-letni Michele Murgolo, 85-letna Maria Ferluga, 47-letni Giovanni De Pase, 79-letna Maria Remondini, 94-letna Flora Delise, 68-letni Mario Zugan, 59-letna Giuseppina Volpatti, 62-letni Ricciotti Baldassi, 82-letni Giuseppe Bogateč, 84-letni Pasguale Borelli, 22-letni Alberto Prodan.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. oktobra, do nedelje,
3. novembra 1991
Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lunto-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, LUngomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
V petek, 1. novembra 1991, ostane urnik lekarn nespremenjen.
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
SPDT vabi na zanimivo predavanje o nenavadnem trekkingu po japonskem otoku Shikoku "JAPONSKA PO SLEDEH MENIHA KOBO DAISHIJA". Lepote in značilnosti krajev bo v sliki in besedi prikazal ROBERTO IVE v četrtek, 31. oktobra 1991, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni!
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, Kolonkovca in od Sv. Ane obvešča, da bo v petek, 1. novembra 1991, ob 11. uri KOMEMORACIJA OB OBELEŽJU PRI SV. ANI. Spregovoril bo R. Kneipp, zapel pa MePZ Primorsko iz Mačkolj.
SKD Slavec Ricmanje - Log priredi v nedeljo, 3. novembra v Kulturnem domu v Ricmanjih 8. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE s pričektom ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
Glasbena zadruga Ars nova in SAZ-
GO vabita na 25 let ALPSKEGA KVINTETA. Sodeluje: Jaka Šraufciger. V nedeljo, 3. novembra 1991, ob 17.30 v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodeluje: Gostilna Gruden iz Šempolaja. Vabljeni!
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič-Ste-pančič pri Sv. Ani - tel. 812214 prireja tudi v letošnjem šolskem letu tečaj slovenščine za odrasle. Zainteresirani naj pridejo v šolo v ponedeljek, 4. novembra, ob 18. uri.
razna obvestila
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gillian, i. Robin VVilliams, Jeff Bridges.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kihner.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 La villa del venerdi, r. Mauro Bolognini, □
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Piedipiatti, i. E. Montesano, R. Pozzetto.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Hardwa-re, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Una sto-ria semplice, i. Jean-Maria Volonte.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Prisedla Presley.
MIGNON - 17.00, 22.15 Chiedi la luna, i. Margherita Buy.
EDEN - 15.30, 22.10 Analmente tua, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Scappatella con il morto, i. K. Alley.
LUMIERE - 17.30, 22.10 Perche Bodhi Dharma e partito per TOriente?.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Urga territorio d'amore, r. Nikita Michalkov.
RADIO - 15.30, 21.30 Lolita callgirl, pom., □ □
izleti
Društvo naravoslovcev in Tone Penko prireja strokovno -	,,,>
izlet k izlivu Soče. Obisk omitoloskCj staje Cona in ogled lagunskega 0° eie bo vodil Kajetan Kravos. Izlet bo v Ijo, 10. novembra. Odhod izpred slCč<ji v Trstu ob 9. uri, oz. izpred gl® trga v Sesljanu ob 9.30. Prevoz z laS sredstvi. Toplo vabljeni!	jfr
Sindikat upokojencev SPI Cg» t r,i
ne Dolina organizira v soboto,
izlet v goriška Brda. Vpisovanje na št. 228597, 228909 ali 228387.	.
čestitke
Gledališče Verdi-Milje
Danes, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji koncert iz ciklusa, ki ga organizira Združenje glasbenikov Julijske krajine v sodelovanju s Kulturnim krožkom L. Frausin in pod pokroviteljstvom tržaške občine. Večer bo posvečen Mozartu.
Prihodnji koncert bo v četrtek, 31. t. m., z nastopom Tria DEDALUS.
Tržaški jazz krožek Danes, 29. t. m. , ob 21. uri bo v gledališču Miela nastopil duo LEE KONITZ (sax) in FRANCO D'ANDREA (klavir). Naslednji koncert bo 16. decembra s pevko bluesov CHINO BERRY. Gledališče Miela
V četrtek, 31. t.m., ob 18. uri bo v okvi-ru kulturnih prireditev, ki jih organizira Club UNESCO iz Trsta, na sporedu koncert simfoničnega orkestra MUSICO-RUM VALLIS pod vodstvom Jeana-Cla-udeta ROUBLOTA, direktorja konservatorija v Metzu.
Danes postane SAMO PERT® ja Nabrežine polnoleten. Vso srečo bi se mu izpolnile vse skrite ždF iz srca želijo tata, mama, sestra ” ter nona Elda in stric Davorin.
Novoizvoljenemu predsedniku M.O. Slovenske skupnosti FRA^,, GUŠTINU čestita osebje sovjetske basade v Republiki Trebče.
prispevki
Sekcija SSk za Zahodni Kras vabi člane in somišljenike na sekcijski kongres, ki bo danes, 29. t. m. , ob 20.30 v Domu "A. Sirk" v Križu. Govor bo o krajevnih problemih in o pripravah na pokrajinski kongres SSk.
Plesni tečaj Bor - Na plesni tečaj bi rad prišel ? Vzemi telefon in pokliči št. 395003 ali 943680 ob urah obedov.
MKK Kuba, ki deluje pod okriljem Gibanja za komunistično prenovo zahodnega Krasa, vabi zainteresirano mladino na 1. politično-družabno sejo, ki bo jutri, 30. oktobra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu.
Foto Trst 80 prireja FOTOGRAFSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE vsak petek od 19. do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20 - II. nadstropje. Pričetek 22. novembra. Informacije in prijave: Foto Trst 80 Ul. S. Francesco 20 -tel. 040/635-628, vsak dan razen sobote od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje do srede, 20. novembra 1991.
Partizani in aktivisti sekcije Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci - v petek, 1. novembra bomo počastili spomin na padle v NOB. Zbirališče bo ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vašekm spomeniku (Narodna ul.), nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, pri spomeniku P. Tomažiča in tovarišev ter Rozalije Gulič. Sodeloval bo MPZ Tabor z Opčin.
V	počastitev spomina na Dragico S
(Ciino) in Miljota Starca darujeta rt . in Albin Danieli 25.000 lir za vzdržen ^ spomenika na Kontovelu in 25.000 U SD Kontovel.	J
V	spomin na Ivana Starca dalUI-j,
svojci 200.000 lir za MPZ V. Mirk Pr°s Kontovel.	j
V	spomin na Edija Furlana 0° m
mama in sestra Anita 50.000 Ur 23 Prosek- Kontovel.	jj.
Namesto cvetja na grob pok. Ernesta^ bana - Nevinega očeta - darujeta f in Giorgio 20.000 lir za pomoč tnal Andreju.	m
V	spomin na Miranovega očeta jj
Košuto darujeta Ude in Bogdan SO.OU1' za Pomoč Andreju.	jjia
Ob 12. obletnici smrti nonota darujeta Ude in Bogdan 70.000 lir 28 moč Andreju.	ic.
V	spomin na Olivio Pavletič vd. P8 j, tič darujeta Mirella Ukmar in Annai® ja Ukmar 20.000 lir za Kardiološki 0 lek v Trstu.
V	spomin na očeta, mamo in Dragota ter na Franca, Adele in FFL-k Ukmarja darujeta Vojka in Ivan 50.0^ za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob prijatelj3 ,, ja Furlana darujeta Miranda in Ke’ a Blason 30.000 lir za Balinarsko s® Primorje.	-nji
V	spomin na Edija Furlana aa^c\.
"naša ulca" 30.000 lir za Balinarsko se jo Primorje.	jejo
V	spomin na Edija Furlana d3™^. Davidovi prijatelji 30.000 lir za B®1 sko sekcijo Primorje.
mali oglasi
SOS#'1*
iftČWEDA SUSHMEI
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 3708°2
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI , IN HITRI MODELI OD 1.300.000 Ur DAL^
V NAJEM oddajamo dobro vpeljan® c, govino z jestvinami na Krasu. *n eI)-senti naj za informacije kličejo Sl° . sko deželno gospodarsko združen! tel. 362925 oz. 362949.	.	. gi
PRODAM debelo repo. Telefonira11 20. do 21. ure na št. 226322.	rj),
PRODAM renault 14 GTL, oktober ^ bele barve, stalno v garaži, za Id0 ' lir. Tel. 040/208907 v večernih urah a|j
LJUBITELJU malih domačih ži podarim čudovito črno mačko, 5
mesec dni. Tel. 212119.
PRODAM po ugodni ceni fiat 126,1® „. '73, motor in karoserija v dobre® nju, opravljen tehnični pregled, r®' (040) 226510 ob večernih urah. jji PRODAM kamion OM 40 po u9 ceni. Tel. št. (040) 220722.	.0i-
PERZIJSKE muce in colourpoint n, jj, lajke" mladiče z rodovnikom pr®? 9li Tel. ob uradnih urah na št. 30544 567751.	.iev6
SUHA HRASTOVA DRVA in aka®1! „
od 13' 1
17 - LETNI FANT s končanim te^j.
kole prodajam. Tel. 421508 13.30.
hidroidravlike išče primerno z8RjO-tev; pripravljen pa je sprejeti kar koli delo. Tel. 228390.	. .^£3
vaj1
KAROSERIJA in mehanična dela1'
Guštin na Opčinah išče resnega ca. Tel. št. 214522.
POŠTENA GOSPA išče zaposlitev^, gospodinjska pomočnica ali kak° ^ go delo. Telefonirati po 17. uri 003866/23304.	. te-
NUDIM gospodinjsko pomoč {otii-densko v popoldanskih urah. rati ob petkih po 14. uri na št. 751) ^
KDOR ŽELI hitro tipkati na Pisalfsiep» ali kompjuter in bi rad obvladal gj), pisanje naj pokliče na tel. št- 2
Dajemo tudi lekcije na domu.
menjalnica
28. 10. 19^
TUJE VALUTE
Ameriški dolar..... 1276,95
Nemška marka....... TAT,12
Francoski frank....	219,05
Holandski florint ...	663,25
Belgijski frank....	36,307
Funt šteriing....... 2175,05
Irski šteriing .... 1999.—
Danska krona.......	193,04
Grška drahma.......	6,69
Kanadski dolar.....	1134,30
Japonski jen ......... 9,663
F1XING BANKOVCI MILAN TRST
1235.--
743.—
216,—
658.—
35,25
2145.—
1960,—
187.—
6,30
1070,—
9,40
TUJE VALUTE
FIXING BArtST MILAN 1
Švicarski frank.....	852,59
Avstrijski šiling... 106,205
Norveška krona......	190,79
Švedska krona ....... 205,21
Portugalski eskudo .	8,697
Španska peseta ...... 11,886
Avstralski dolar.... 1002,35
Jugoslov. dinar ....
ECU................. 1530,60
Slovenski tolar.....
843-''
105."
185-"
8,2°
ll/0
940."'
10-"'
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež . Agencija Domjo
Jesenska simfonična sezona v tržaškem Verdiju
Cazal suveren interpret virtuoznega Prokofjeva
. g koncertom jesenske cia/'°n^ne sezone tržaškega gle-žn 1S^a ^erdi pod vodstvom mad-v rJkega dirigenta Zoltana Peska, rstu že večkrat uveljavljenega, le itnei na sporedu tudi Tretji ftcerf v C-duru op. 26 za klavir °rkester, se je zaključil ciklus
vse/i
Petih koncertov za klavir in
0p.ester ruskega skladatelja Ser-t ,c* Prokofjeva. Kot prejšnji štirje itn i 1 ta PefJ klavirski koncert er e v francoskem pianistu Olivi-lQ Rezalu vrhunskega interpre-j.' .kladba, ki velja med vsemi ge,lmi klavirskimi koncerti Ser-na'h Prok°fjeva upravičeno za znh^ briljantno in popularno, ( /!feva zaradi svojih kontras-doSb 0<* rnelodičnih in liričnih n., krepkih, ostrih v virtuozistič-te, zahtevnostih, pianista velikih ničnih zmogljivosti, sposobne-vi 1°^° krepkega in jasnega ob-n pOn/a klaviature kot prefinje-plazmiranja njenih liričnih ja rnent°v v doseganju ravnotež-čustvenostjo in prekipeva-čo ritmiko skladbe, ob **nki’ ki jih je dosegel Cazal nJan.esIHvi in mestoma prese-ka .Vl zvočni barvitosti orkestra, VJ le bila nedvomno zasluga su-l(Jene9a vodstva dirigenta Pes-v ' So prihajali do polnega izraza p Vseh stavkih, morda še posebej ^'ičljivo v uvodnem Andante Kor v Andantinu z variacijami
in v zaključnem Andante non troppo, ki se sprošča v triumfalni finale. Da je Cazal prefinjen interpret Prokofjeva, je dokazal še z dvema dodatkoma iz njegovega klasičnega opusa.
Uvodni Beethovnovi uverturi »Egmont« v f-molu op. v 84, ki je izzvenela, kljub precej rutinski izvedbi, dokaj prepričljivo tako v uvodnih akordih godal kot v razgibanem Allegru in mogočnem finalu trobent v Allegru con brio, je za zaključek sledil Bartokov Koncert za orkester, ki izpričuje najsrečnejše »ameriško« obdobje skladateljeve ustvarjalnosti, ponoven vzpon njegove fantazije, ki se odraža tako v čustvenem osla-njanju na nacionalno fokloro, tako značilno za Bartoka, kot v povzemanju velike simfonične tradicije od Lizsta do Straussa. V ospredju skladbe je impresionistična Elegija (Andante non troppo), zunanji štirje stavki pa se ciklično povezujejo prvi s petim in drugi s četrtim.
Orkester jo je pod suverenim Peskovim vodstvom, ki očitno natanko pozna vse posebnosti, značilnosti in zahtevnosti partiture, izvedel z zanosom in na trenutke tudi z znatno virtuoznostjo in zvočno barvitostjo vseh orkestralnih segmetnov, posebej v močno impresivni Elegiji, (j.k.)
Rigoletto za državnike Nato pakta
RIM - Rimsko operno gledališče bo 6. novembra uprizorilo Verdijev Rigoletto na čast 9 šefov držav in članov delegacij, ki bodo v Rimu sodelovali na sestanku zahodnega zavezništva. To bo prvič, da italijanski ansambel nastopi pred tolikšnim številom državnikov. Prireditelj predstave je predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti.
Vodstvo rimske operne hiše je izbralo za to priložnost Verdijev Rigoletto, ker je postavitev imela v lanski sezoni velik uspeh, poleg tega pa je zelo priljubljena francoskemu predsedniku Mitterran-du. Pa tudi ostali udeleženci so si želeli videti eno od del italijanske operne zakladnice.
Orkester rimske opere je od nedelje že začel z vajami, dirigent Daniel Oren pa je nalašč za to priložnost prišel v Rim iz ZDA.
Ob predstavi pa bo v opernem gledališču poskrbljeno za izredne varnostne ukrepe. Od 4. novembra dalje bodo imeli dostop v gledališče samo pevci, glasbeniki in tehniki, ki so zadolženi za scene.
Poleg tega pa bo treba poskrbeti tudi za posebne potrebe državnih poglavarjev. Tako bo na tribuni, kjer bodo šefi držav, posebna »rdeča telefonska linija« v stalni povezavi z Belo hišo in Elizejsko palačo kot sta zahtevala Bush in Mitterrand, ki si ne moreta dovoliti niti operne predstave, če nista stalno dosegljiva po telefonu.
Devet predstav v letošnji sezoni v Čedadu
ČEDAD - Z Rihardom II. VVillia-ma Shakespeareja in v priredbi Stalnega gledališča Furlanije-Ju-lijske krajine (v glavni vlogi bo nastopil Roberto Sturno, režiral pa bo Glauco Mauri) bo 9. novembra začela gledališka sezona v Ristori-ju v Čedadu. Sezona, ki jo prireja odborništvo za kulturo čedajske občine, se bo zaključila 4. aprila prav tako s predstavo Stalnega gledališča FJK, ki bo nastopilo z Oblomovom Ivana Gončarova (v glavnih vlogah Glauco Mauri in Tino Schirinzi).
Skupno bo v okviru letošnje gledališke sezone v Čedadu 9 predstav s sodelovanbjem italijanskih in tujih ansamblov.
Po uvodni predstavi Stalnega gledališča FJK se bo 16. novembra predstavila praška skupina Črni teater z delom Jazzmine Sto-ry z režijo in koreografijo Eve As-ternove in Rudolfa Papezika.
24. novembra bo na vrsti predstava Paola Folija II cotumo e la ciabatta, 9. decembra bo na sporedu A Chorus Line Michaela Ben-netta, 17. januarja La cena delle beffe Šema Benellija z Nandom Buzzanco.
2. februarja bo na vrsti Brechtova Mati korajža, 25. februarja pa delo Pina Ouartulla I giustizieri del video ali Kakšna usoda je doletela Sandro Milo. Predzadnja predstava bo na sporedu 12. marca in sicer delo Grazie Scucimarra Mi, dekleta šestdesetih let.
Pordenon: Islam v filmu in besedi
PORDENON - Kino je lahko včasih dopolnilo zgodovini. V to so prepričani v Pordenonu, kjer je združenje Cine-ma Zero v sodelovanju z Deželo, pordenonsko pokrajini in občino ter s pokrajinskim šolskim skrbništvom pripravilo tečaj o islamu.
Tečaj predvideva pet predavanj (prvo bo na sporedu 7. novembra) s sodelovanjem univerzitetnih docentov (na teh bodo razčlenili predvsem islanski film, gledališče in literaturo) in srečanje o ocenah in predsednikih do islamskega sveta. Poleg tega pa bo na sporedu 12 filmov, ki govorijo o islamskem svetu (prvi bo na sporedu v ponedeljek, 4. novembra) in ki so delo zahodnih ali pa arabskih režiserjev.
Zakaj pa so kot temo izbrali seminar o islamu? Prireditelji menijo, da bo leto 1991 ostalo vsem v spominu zaradi kopice zgodovinskih dogodkov, med katere nedvomno sodi tudi zalivska vojna. Do tega konflikta so se vsi tako ali drugače opredelili, vendar v večini primerov bolj nagonsko kot pa racionalno ali na osnovi poznavanja dejstev. Tudi zaradi tega ne bo odveč tečaj, ki ima sicer kot izhodišče film, vendar bo zaobjel in poglobil marsikateri aspekt islama.
AUTOTARK
• E LV E • E R E
MESEČNA NAJEMNINA — uporaba 24	ur	200.000	lir
MESEČNA NAJEMNINA — za uslužbence	100.000	lir
DNEVNA TARIFA — od 8. do 20. ure	8.000	lir
1. URA PARKIRANJA — za prvo uro	1.200	lir
VSAKIH NADALJNJIH 15 minut	500 lir
INFORMACIJE
TRST
Ul. Udine	Tel. 418519
1		
c:	današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
g r- ^ac*-: Cuore (5. del)
10Is ^ktualno: Unomattina 10'U gospodarstvo
Variete: L albero azzur-Uns nat;o kratke vesti
Nan.: Časa Cecilia - Guli Ss	gualcuno mi ama
l2'nq yreme in kratke vesti
l^n nan-: Le Dune 13 tn rN^'' ^et zgodovine Unn r.nevnik - tri minute 15 On kltalia chiamo
15	tn ^ronlke o motorjih
bok.; Guarantesimo Pa-
16	no !;a^el0 a Sud e a Nord lAr Mladinski variete: Big! iRnn Ranes v Parlamentu
isS £ra*e vesti
18 4n Yariete: Fantastico bis Aktualno: I dieci co-jfiandamenti alTitaliana
g«Al°mm.hS„,vn,k
/ariete: Adriano Celen-22 4s r?n° a Notte Rock 2315 bnevnik
Aktualno: Dolga noč 0 ns T.°munizma (4. del)
0 3S dnevnik in vreme 0.4S ip?5 v Parlamentu ^enis: Open de la Ville 19n Pariš
lS Ruk : ?aZiUkata
Rubrika okrog polnoči
% RAI 2
RAI 3
6.00
6.50
8.45
9.30
10.00
11.50 11.55 13.00
13.30
13.50
15.30
17.10
17.20
18.10
18.20 18.35
19.45
20.30
22.15
23.05
23.15 24.00
0.05
1.55
Cuore e batticuore Risanke in nanizanke Nad.: II gattone (4. del) Izobr. odd.: Campus Film: La spada e la cro-ce zgod., It. 1959)
Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik ob trinajstih Gospodarstvo in vreme Nad.: Guando si ama, 14.50 Santa Barbara Film: II professionista (kom., ZDA 1973, 1. James Coburn)
Vesti in Iz Parlamenta Nan.: Hill Street Glasba: Rock cafe Športne vesti Nanizanka: II commis-sario Kbster Vreme, dnevnik, šport Film: Affari d'oro (kom., ZDA 1988, r. Jim Abra-hams, i. Bette Midler) Aktualno: Missione reporter
Filmske novosti Dnevnik - Pegaz Vreme in horoskop Film: Obiettivo Brass (krim., ZDA 1979, i. Soha Loren)
Glasba: Rock cafe
11.30	Šport: hokej na ledu
12.00	Tenis: Open de la Ville de Pariš
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Tenis: Open de la Ville de Pariš
16.40 Odprti prostor
17.00	Nan.: Vita col nonno
17.45	Aktualno: Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Bodymatters - II tempo passa e va
18.45	Rubrika Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: BlobCartoon, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Nan.: Perry Mason - La donna in mare, L'ultimo atto
22.10 Dok.: Cirkus - Klovni
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Profondo Nord (vodi Gad Lerner)
24.00	Aktualno: Pubblimania 0.45 Dnevnik in vreme
1.10 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
[ ft’ TV Slovenija 1	|	TV Koper
8.50
9.00
11.20
11.50
13.30
14.35
15.00
16.55
17.00
17.05
18.05
19.15 19.30 20.05
21.00
21.15
22.15 22.40 23.10
1.30
Video strani Mozaik (pon.). Zgodbe iz školjke, 9.55 V četrtek ob 17.30, 10.55 Angleščina - Follow me Šedma steza Osmi dan Poročila
Mozaik: Angleščina Sova (pon.), vmes nad. Na sledi in nan. Nedotakljivi
Poslovne informacije Dnevnik
Mozaik - Šolska TV: Književniki - Lautrea-mont, 17.35 Nekoč je bilo življenje - Možgani Spored za otroke: Lonček kuhaj, 18.15 Ex lib-ris - Prgišče Indije Risanka in TV okno Dnevnik in vreme Nad.: Občutek krivde (dram., VB, i. T. Eve) Novosti založb Kavarna
Dnevnik in vreme Borštnikovo srečanje Sova, vmes nan. Življenje brez Georgea in nad. Kalni izvir, nato Glasba skozi čas Video strani
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	Športni pregled
16.30	Športni dokumentarec
17.00	Zgodovina pop glasbe
17.30	Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classic Show
20.30	La speranza dei Rayan
21.00	Film: Wroom (kom., VB 1988, r. Beebam Kidron)
22.25	Dnevnik
22.35 Nan.: Agente Pepper 23.20 Športna rubrika
TV Slovenija 2
9.00 Program HTV 1 17.10 Euroritem
17.30	Regionalni programi TVS: Studio 2 Koper
19.00	The English Brass En-semble
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Žarišče
20.30	Marlboro Musič Show
21.00	Dok.: Umetniški večer
22.30	Film: Močni človek (ZDA, r. Frank Capra)
23.50 Yutel, nato HTV
^-5*NALE5
/.On TT:——-
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
Ros can-: Unuomoincasa 1 m: Uffa papa guanto rompi! (kom., ZDA 1968, T Jerry Pariš, i. James ll5 Karner)
kv*Z: h pranzo e servito
12.40 Can \Claudio Lippi)
1245 v nale5News
14.30	Atnete: Non ®la Rai Aktualno: Forum (vodi
2lta Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 16 rm A3d ^ amo parliamone •00 Otroški variete: Bim
18.00	vUmbam in risanke
vizi: Ok il prezzo e giu-°-, 18.55 La ruota della ortuna, 19.45 II gioco dei 20 25 ,;VITes (19.40) News
Varieteja: Striscia la no-,lzia' 20.40 Paperissima vodna Marco Columbro
22.00	NaL°rella Cuccarini) Nam: Časa dolce časa -
22.30	R "dl?cercasi Risanke: I Simpson - Bart
23 05 \ 9rande
Variete: Maurizio Co-alnz° Show, vmes Ca-1.10 Sfle5News 1.25 MriSCialanotizia anizanke non stop
8.00 Buongiorno amica
8.05 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.40 La valle dei pini, 9.30 Valeria, 10.10 Stellina
10.55 Kviz: Čari genitori
11.50	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Senora, 15.20 Ven-detta di una donna, 15.50 Cristal, 16.40 General Hospital, 17.20 Febbre damore
17.50	TV 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.25 Kviz: Il gioco delle cop-pie (vodi C. Tedeschi)
19.00	Risanke
19.35 Nadaljevanki: Primave-ra, 20.30 La mia seconda madre (4. epizoda)
22.30	Nan.: Avvocati a Los Angeles - L assoluzione
23.30	Film: I due invincibili (vestern, ZDA 1969, r. A.V. McLaglen, i. John Wayne, Rock Hudson)
1.45	Nan.: Charlie's Angels
2.45	Programi non stop
6.25 Vreme in Odprti studio
7.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30 Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - Una storia d'amore, 9.30 Chips - Chi brucia le ro-ulottes?, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.45	Film: Electric Dreams (kom., ZDA 1984, r. Steve Barron, i. Lenny Van Dohlen)
16.00	Nanizanki: Supercar -Trappola su misura, 17.00 A-Team - Luomo che sbanco Las Vegas
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Varieteja: Primadonna (vodi Eva Robihs), 20.00 Benny Hill Show
20.30	Nogomet: Roma-Napoli (za Pokal Italije)
22.30	Šport: L'appello del mar-tedi (vodi M. Mosca)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Film: Electric Dreams
3.05	Nanizanke non stop
13.00	Risanke in nanizanke
15.30	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Šimonelli)
17.00	Film: Le mie due mogli , (kom., ZDA 1940, r. Gar-
son Kanin, i. Cary Grant)
18.30	Znanstvenoinformativna oddaja: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Variete: Fiori di zucca
20.30	Film: Ai confini della re-altd (fant., 1985, i. Darrel Larson)
22.00	Šport: NauticalShow
22.30	Film: La časa del buon ri-torno (dram., It. 1986, r. Beppe Cino, i. A. San-drelli)
16.45 Rubrika: Ženska TV 18.20 Dok.: Ves Ido
18.35	Kviza: Arriva la banda, 19.45 Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: Argentina-Ostali svet neposredno iz Buenos Airesa 22.50 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35	Nočne vesti
0.15 Film: Un uomo di spetta-colo (kom., Avstral. 1977, i. RodTaylor)
2.00 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show
13.00	TMC Newsin šport
14.00	Variete: Ottovolante 14.35 Risanke: Snack
15.00	Film: Gli amori di Cristi-na (kom., ZDA 1951, i. Eleanor Parker)
TELE 4
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Nan.: Los Angeles Ospe-dale Nord, Lo zio d'America
16.00	Film: L'amore (dram., It. 1948)
18.00	Nad.: Lapadroncina
19.00	Dnevnik
19.30 Nan.: Barney Miller
20.00	Variete: Serade furlane
22.00	Šport & Šport
22.45	Nočne vesti
23.15 Nad.: 11 giudice istrutto-re (i. Vittorio Gassman)
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.);
8.40	Orkestralna glasba; 9.00 Musical
9.30	To je življenje (piše Sandor Tence)
9.40	Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	Stereofonski koncert; 11.30 Humoreska: Dober nasvet (Evgen Jurič, pripoveduje Tone Gogala); 11.40 Priljubljene melodije; 12.00 Življenju naproti; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: Dekliški zbor Slovenski šopek; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika,
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba
17.10	Dopisnice z najbližjega vzhoda
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.20	Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert; 21.05 Radijska igra: Zadnji Tak Trio; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202,
13.00	Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani;
9.20	Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.32 Turistični potopis; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Paff... room; 19.00 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Zanimivo posvetovanje o načrtih za nove ceste
Pokrajina ubrala pot dogovarjanja pri načrtovanju prometnih zvez
Prvi koncert sezone Gl. matice in Centra Komel
Romantični samospev z dnom Plesničar-Kobal
Zakon o reformi krajevnih uprav predvideva možnost programskih dogovorov med raznimi ustanovami za realizacijo načrtov, ki zaobjemajo ozemlje več uprav oz. pristojnosti raznih ustanov. Prav z namenom, da bi preučili možnost poseganja po tem novem instrumentu, so pokrajinski upravitelji včeraj priredili posvetovanje o načrtih za realizacijo nekaterih važnih prometnic na Goriškem. Srečanje je bilo zasnovano kot predhodno posvetovanje in naj bi privedlo do pokrajinske konference o cestah.
Uvodoma sta predsednik Pokrajine Gino Saccavi-ni in odbornica Marilisa Bombi predstavila izhodišča za razpravo, ki so jih izoblikovali ob strokovnem sodelovanju sociološkega instituta ISIG. Zanimiva je bila predstavitev treh hipotez programskih dogovorov, za tri sklope novih cestnih povezav v pokrajini.
Prvi predlog zadeva razširitev avtocestnega odcepa od Vileša do mejnega prehoda v Štandrežu. Poleg mednarodne povezave, ki bi se uresničila z avtocesto do Razdrtega, bi s tem tudi izboljšali zveze med Gorico in italijanskim avtocestnim omrežjem.
Zanimiv je tudi drugi načrt, ki predvideva uporabo že pred desetletji zgrajenega (in nikoli uporabljenega) železniškega nasipa med Foljanom in Krmi-nom. Na njem bi speljali cesto, ki bi bila alternativa sedanji drž. cesti skozi Zagraj, Marian in sosednje kraje. Uprava železnic se je namreč dokončno odpovedala gradnji te proge. Zamisel so predstavniki za-
interesiranih občin sprejeli z zanimanjem, četudi so opozorili, da gre preveriti njeno izvedljivost. Nasip je namreč ozek in bo strošek za razširitev najbrž zelo velik. Povezana s tem načrtom je tudi hipoteza nove trase drž. ceste 56-bis, ki naj bi ne bila več vzporedna sedanji cesti Gorica-Videm, pač pa naj bi jo od doslej dograjenega odseka na Majnici speljali vzporedno z avtocesto do bodoče ceste na železniškem nasipu. Nanjo bi se priključila nekje med Gradiščem in Marianom. Vprašanje je, ali bi taka cesta sploh še imela smisel, saj bi bila dvojnik avtoceste.
Tretji načrt zadeva tržiško območje z razširitvijo pokrajinske ceste proti Gradežu na katero bi priklu-čili novo cesto od izstopne avtocestne postaje v Redi-puglii. Ta načrt obsega tudi delno razširitev in izravnavo drž. ceste skozi Dol.
V razpravo so posegli predstavniki številnih občin. Pozitivno so ocenili posvetovanje in prizadevanje Pokrajine za usklajevanje mnenj. Nekoliko mlač-nejše so bile ocene specifičnih načrtov, glede katerih so upravitelji menili, da je treba dodatno proučiti stroške, izvedljivost in smotrnost posegov. Zanimiv je bil tudi prispevek predstavnika WWF iz Tržiča. Posvaril je pred nevarnostjo gradnje preštevilnih cest (posodobiti je treba tudi železnice) in pozval k realizaciji takih načrtov, ki naj bodo čim manj boleči za okolje. Z diapozitivi je prikazal primere iz tujine, ki dokazujejo, da je to mogoče brez dodatnih stroškov.
Po več letih premora je goriški-ma slovenskima glasbenima ustanovama letos ponovno uspelo pripraviti kakovostno glasbeno sezono. Glasbena matica in Center za glasbeno vzgojo Emil Komel ponujata v prihodnjih mesecih, do marca, spored osmih koncertov, ki bodo ponudili nastope nekaterih med najboljšimi domačimi glasbeniki in gostovanja znanih ansamblov in solistov od drugod. Sezono bosta že jutri zvečer ob 20.30 odprla v Katoliškem domu dva glasbenika, ki delujeta v goriškem prostoru.
Helena Plesničar in Dušan Kobal sta kot delovna kolega - oba namreč poučujeta klavir oz. petje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel - začutila željo, da bi svoje pedagoško delo združila s poustvarjalnim: oba imata za sabo že uspešno koncertno dejavnost. Helena Plesničar se je po klavirski diplomi usmerila v komorno igro. Obiskovala je tudi poletno šolo in razne tečaje slovitega salzburškega Mozarteu-
Sojenje zaradi ropa v uradu ACI spet 20. novembra
Na goriškem okrožnem kazenskem sodišču se je včeraj nadaljeval proces proti skupini petih obtožencev, ki naj bi bili vpleteni v rop v uradu italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Včeraj je sodišče zaslišalo nekatere priče, proces pa se bo nadaljeval 20. novembra.
Na zatožni klopi sta 44—letni Gianni Paoletti in 47—letni Gian-franco Sabba iz Gorice, 37—letni Giorgio Pauluzzi iz Fossalona ter 39—letni Luigi Pantano in 34—letni Moreno Formaggio iz Padove. Rop naj bi opravila Pantano in Formaggio, medtem ko naj bi preostali trije obtoženci pri zadevi sodelovali posredno.
Urad ACI na mejnem prehodu so oropali 14. avgusta lani, roparji pa so se takrat polastili okrog 15 milijonov lir.
Policijski organi so kmalu po dejanju prijeli Pantana, ki se je skušal oddaljiti z motorjem, do ostalih pa so prišli v kasnejših mesecih. Formaggio naj bi sodeloval pri ropu v obdobju, ko naj bi v posebnih pogojih prestajal zaporno kazen.
Na sejmu Motorexporadng nagradili zmagovalce natečaja o varnosti v prometu
Petnajst mladih in nasmejanih ljudi je v nedeljo prihitelo na razstavišče ob ločniškem mostu, da prevzame nagrado — gorsko kolo, v okviru natečaja na temo Prometna varnost. Gre za zanimivo in koristno pobudo v sklopu avtomobilskega sejma Motorexporacing. Odziv na pobudo je bil tudi letos zelo množičen, saj je komisija prejela nekaj deset tisoč izdelkov
učencev osnovnih šol iz naše dežele in sosednjega novogoriškega območja.
Nagrade v obliki gorskega kolesa so podelili avtorjem najboljših sestavkov. Slovesnost je bila v nedeljo dopoldne, na razstavišču. In kdo so srečni dobitniki ? Gorsko kolo so si prislužili: Amela Karat — OŠ M. Štrukelj iz Nove
Gorice, Peter Jakončič OŠ Dobo-rovo, Massimiliano Mihič, osnovna šola pri nunah v Gorici, Katja Ferletič OŠ Prežihov Voranc v Doberdobu, Sara Plocher OŠ N. Sauro Tržič, Mariapia Zandegia-como, OŠ A. Pecorini Gorica, Flisa Zanolla OŠ E. Toti Tržič, Dajana Kočevar, OŠ Prežihov Voranc Dolina, Matej Tutta OŠ 9. Korpusa Nova Gorica, Mateja Gruntar OŠ M. Štrukelj Nova Gorica, Mar-co Zuccato OŠ E. De Amicis Ban-nia, Silvia De Rovere, OŠ G. Pas-coli Videm, Ivana Terčon OŠ Ivan Trinko Zamejski Dolina, Lucia Danielis OŠ Prežihov Voranc Doberdob.
Pokroviteljstvo nad manifestacijo je prevzela Dežela, sodelovanje pri izvedbi pa so omogočila šolska skrbništva.
Avtomobilski sejem je odprt vsak dan do nedelje, 3. novembra. Vsak dan so na sporedu tudi akrobatski nastopi motoristov.
Urnik obiska sejma: ob delavnikih od 17. do 21. ure, ob praznikih pa od 10. do 21. ure. (na sliki — foto W.A. — nagrajenci).
Demokratična stranka levice pojasnjuje kritike in protipredloge finančnemu zakonu
Osnutek finančnega zakona za prihodnje leto je že zdaj doživel množico utemeljenih kritik, tudi iz vrst same vladne koalicije. Pod težo teh pritiskov je vlada že predvidela razne popravke. To pa menda ni veliko. O tem, da gre za osnutek, ki je na majavih nogah, ki v ničemer ne upošteva srednje ali dalnjo-ročne strategije, ampak je le poskus s številkami prikazati nekoliko drugačno stanje državne bilance, je tekla beseda na sinočnem srečanju na Pokrajini, na pobudo DSL. Stanje, kritike in predloge (vlade v senci namreč) so pojasnjevali, poleg pokrajinskega tajnika stranke Maurizia Salomonija, senator Battello, poslanec Pascolat in član vsedržavnega vodstva stranke Enrico Morando.
Medtem ko je Battello prikazal mehanizem številk, to je, kako si vlada zamišlja zapolniti vrzel pri-
bližno 60 tisoč milijard lir, je poslanec Pascolat govoril o šibkosti operacije, ki je zgolj fasadna, saj se ne loteva takoimenovanih strukturalnih vprašanj državne bilance. Po Pascolatovem mnenju gre za enkraten ukrep, ki pušča odprta vsa vprašanja finančnega poslovanja v letu 1993.
Posebno točen je bil v analizi vzrokov in posledic stanja član vsedržavnega tajništva stranke Morante. "Klavrno stanje v katerem se nahajamo ob koncu obdobja debelih krav, pojasnjuje, kako je bilo zapravljeno bogastvo ustvarjeno v desetletju 1980/1990”. Bogastvo je bilo v pretežni meri uporabljeno za financiranje javnega dolga in za utrjevanje sistema ohranjanja oblasti stranke, ki je na oblasti štiri desetletja.
Čeden dobitek na totocalciu
Medtem ko se večina ljubiteljev športnih stav v teh dneh huduje na vlado zaradi podražitve totocalcia (stolpec bo stal 800 namesto dosedanjih 600 lir), se vsaj eden v Gorici te dni veseli. S pravilno napovedjo je namreč v nedeljo dobil kar 92 milijonov lir. Dobitek je osrečil igralca (ali skupino igralcev) v baru na Trgu Cavour, ki je igral sistem s šestimi dvojnimi rezultati. Zanj je odštel 38 tisoč lir, ki so se mu z eno trinajstico in petimi dvanajsticami kar dobro obrestovale. Skupno so na Goriškem v nedeljo zadeli 33 dvanajstič vrednih po 2 milijona lir.
ma. Doslej je nastopala malone, vsemi vidnimi koncertanti g°[lSn kega glasbenega življenja. Dašo Kobal je diplomiral na ljubljansK Akademiji za glasbo in se nat usmeril predvsem v koncertfl dejavnost. Izpopolnjeval se je n mednarodnih tečajih pod v0^ stvom prof. A. Burgstalerja. Vem ko nastopa predvsem v Sloveni]1' tako v komornih zasedbah kot n opernem odru.
Za jutrišnji koncert sta izbral vrsto samospevov. Naslov mantični samospev je sicer treb tolmačiti v širšem pomenu, nekatere skladbe oz. skladatel] že presegajo časovni okvir fO' mantike, vendar jih oblikovno m vsebinsko lahko vključujemo se vedno v romantične tokove. namreč odražajo - kljub različno5' ti v čustvovanju, glasbenih naz°' rih in skladateljski tehniki - neka] skupnega: duh dobe, v katero 5e vedno radi vračamo.
Koncert bo v prvem delu ponb' dil skladbe Schuberta in Schb' manna, v pestrejšem drugem dem pa si bodo sledile skladbe Brahfb' sa, Wolfa, Dvoraka, Rahmaninov11' Pavčiča, Lajovica in Rezijanska v priredbi U. Kreka.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojenec®
priredi martinovanje in društveno vece ^ jo, v soboto, 16. novembra v Ajdovšiin1 prenovljeni restavraciji Planika. PrijaV^ pri poverjenikih in na sedežu društva sredo od 10. do 11. ure. Vpisovanje s zaključi v sredo, 6. novembra. Poskrb® bodo tudi za avtobusni prevoz.
SPD Gorica obvešča, da so vsa meS za društveno martinovanje oddana.
KD Jezero priredi v soboto, 9. noveII!j bra ob 20. uri martinovanje v občinsK telovadnici v Doberdobu. Prijave v trg® vini pri Mili.
SDGZ sporoča, da so prosta mesta 2 izlet v Muenchen od 15. do 17. noveff bra. Rezervacije po tel. 531213/32844.
prispevki
n
_______________________
Ob obletnici smrti očeta daruje Pavšič 50 tisoč lir za Društvo slovensk1 upokojencev za Goriško.
V počastitev spomina Polda Devetak darujejo soletniki 180 tisoč lir za jama1 ski klub Kraški krti.
kino
Gorica
VITTORIA Zaprto. Jutri, 30. t.m-, f 20.30 otvoritev s kabaretno predsta Giorgia Comaschija »Domino del mP ni«.
CORSO 17.30-22.00 »Johnny Stecchin®8'
VERDI 18.00-22.00 »A proposito di H®n' ry«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »P®11' tagram«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Oskar j® kriv za vse«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al giardino — dr. Baldini — kot® Verdi 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČC Alla salute — dr. Fabris — ul. Co lich 117 — tel. 711315.
pogrebi
Danes, ob 11. uri Elisabetta Tonup bolnišnice Janeza od Boga v ceIC0. Svetogorski cesti in na glavno P°K

KRIZANTEME
florgi ujjfl
v lončenih vazah in v šopih
lastna proizvodnja
ODPRTO VSAK DAN
- Pokrajinska cesta Tržič - S. Canzian - Tel. (0481) 481715
V/ občnem zboru obravnavali tudi novosti v ljubiteljski kulturi
IM kulturnem društvu Sovodnje najbolj živahna pevska dejavnost
ZH0r je P°navadi lePa
deln • ' da se Preven in oceni Vailie nekega društva ali or-19 1Zacije". Uvodni stavek poroči-čaU?isednice Nadje Fajt je dolo-
v0ft ?e^ino občnega zbora KD So-prav^e.Prejšnji petek. V teku raz-nijsi6 i® pogovor prerasel v raz-Hajanje o ljubiteljski kulturi Itaj lo^' ki je v zadnjih letih do-m spremenila svoj videz in po-prp,’ P° izvolitvi Iva Rojca za bila Sednika občnega zbora so S1 aa Vrsti poročila. Nadji Fajt je vila a	Pelicon, ki je obno-
(jv , aeiavnost društva v zadnjih skor ■Sezonah- Žal je v tem času ski P°Polrioma miroval dram-Upr^
skih
0^sekl ki je pripravil le eno zoritev v izvedbi osnovnošol-pevs,0trok. Zelo živahna je bila pes^153 dejavnost, s katero se us-klet ° u^Varjajo Sovodenjska de-
Pata' otroški zbor pod vodstvom tUdil«^e Putar in priložnostno u zenski zbor. Odlične uspehe
Požel tudi balinarski odsek. Ne-
Jadnje
- 9,ostovani rn skupnih pred-
tujVi^-*]e je bilo tudi nekaj zani-
p z društvi iz sosednjih krajev. Tom .Poročilih blagajnika Emila t6ja Sl®a in gospodarja Rudija Pe-dra m 50 na vrsti gostje. Poz-Pav---1 80 Predsednik ZSKD Rudi kar t' Predsednik KD Skala Os-it- duren, Ljubica Butkovič v v krvodajalcev, Rudi Petejan
Ivn d11.11 ribiškega društva Vipava, jan za Sovodnje in Mar-
PoročilamfnČ za,občinsko uPravo-
Vahn a 111 Pozdravi so sprožili zi-Paj..0 razpravo. Rudi Pavšič je v em posegu opozoril na nove
zamisli in prijeme s katerimi se bo treba soočati v prihodnosti. Politične spremembe v matični domovini so tudi v kulturi povzročile pretres in novosti. Slovenija ne more ostati edini naš sogovornik, treba bo začeti operirati tudi z drugimi javnimi inštitucijami, kot so dežela in vlada. Izboljšanje stanja obetata zakon za obmejna področja in zakonski osnutek za ustanove ljubiteljske kulture. Tako predsednica Nadja Fajt kot Rudi Pavšič sta omenila dogodke na Hrvaškem in obsodila bratomorno vojno. Pavšič je tudi apeliral, naj se neha ta krvava zadeva, ki ne spada v dvajseto stoletje. Apel so vsi prisotni potrdili in bo društvo v kratkem poslalo brzojavko jugoslovanskemu konzulatu
v Trstu in drugim javnim ustanovam v Sloveniji.
Po razrešnici staremu odboru, ki jo je dal član nadzornega odbora Jožef Češčut, so bile na vrsti volitve. Odbor bodo v naslednjih dveh sezonah sestavljalnTatjana Cotič, Nadja Fajt, Alenka Flore-nin, Tanja Hmeljak, Vera Lukman, Valentina Milocco, Davorin Pelicon, Majda Pelicon, Zlatka Pelicon, Rudi Petejan, Ivo Rojec, Da-njela Tomšič, Drago Tomšič, Slavko Tomšič, Emil Tomšič, Tanja Visintin in Sonja Vižintin. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali: Alojz Butkovič, Jožef Češčut in Vilko Fajt. (AF)
Na sliki (foto Marinčič) predsedstvo občnega zbora KD Sovodnje
Nadaljuje se intenzivna pomoč beguncem
Caritas je že odposlala veliko oblačil in obutve
Ustanova Caritas nadaljuje z zbiranjem materialne in denarne pomoči beguncem na Hrvaškem in v Sloveniji. Doslej so zbrali že nad 65 milijonov lir v denarju, odpremili pa so v različne kraje na Hrvaškem osem tovornjakov, naloženih z zdravili, obleko in hrano. Obleko in hrano so namenili beguncem v Umagu, Puli in na Reki, zdravila in sanitetni material pa bolnišnicama v Lovranu in Zagrebu.
Ustanova deluje v stalnem stiku s sorodno organizacijo na Hrvap-kem in v Sloveniji in v dogovoru pošilja pomoč v tiste kraje, kjer so potrebe najbolj občutene. V prihodnjih dneh bodo odpremili dodatne pošiljke, saj se na sedežu na Kapucinskem trgu (zraven cerkve) vsak dan javljajo številni novi darovalci, pomoč pa prihaja tudi iz drugih krajev v pokrajini.
Sedež Caritasa je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30. Darovalci oblačil in obutve naj poskrbijo, da bo oddano blago čisto in spravljeno, po možnosti v kartonskih škatlah. V tem trenutku, spričo bližajoče se zime, je dobrodošla predvsem pomoč v oblačilih in zimski obutvi, pa tudi v prehrambenih izdelkih.Glede prehrambenih izdelkov, priporočajo, naj bi ljudje darovali predvsem živila, ki niso lahko kvraljiva in z dolgim uporabnim rokom.
Denarne prispevke pri Caritasu v glavnem namenjajo za nakup zdravil in sanitetnega materiala, saj je to blago zelo težko dobiti drugače. Treba pa je seveda upoštevati dejanske potrebe bolnišnic, oziroma zdravstvenih domov.
Iz Ronk so v pobrateno Metliko že odpremili sedem ton blaga
Prebivalci občine Ronke so širokosrčno odgovorili na prošnjo za pomoč, ki so jo prejeli iz pobratene občine Metlika. V nekaj dneh so v organizaciji občine, Caritasa, raznih ustanov in društev, med katerimi je bilo tudi društvo "Jadro" zbrali precejšnjo količino živil, oblačil, obutve in drugega materiala. V petek popoldne so pošiljko (okrog sedem ton) naložili na tovornjak, ki je pripeljal iz Nove Gorice. V soboto zjutraj je vozilo, v spremstvu predstavnikov mednarodne Caritas in predstavnika ronške občine, odbornika Roberta Fontanota, odpeljalo proti Metliki, kjer so se predstavniki tamkjašnje skupnosti in humanitarnih organizacij zahvalili za tako konkretno in hitro humanitarno pobudo. V Metliki, tudi zaradi neposredne bližine meje s Hrvaško, imajo velik dotok beguncev, ki jih je v celi Sloveniji že okrog 23 tisoč. Kljub izrednemu prizadevanju krajanov, Rdečega križa in drugih humanitarnih ustanov, postaja zmeraj bolj težko nuditi primerno oskrbo za okrog 600 beguncev, ki so v občini.
Upokojenci iz Doberdoba in borci so obiskali Dachau
Jobsi ko^e?.ci z območja dober-dei0ve °bčine so tudi letos, v so-VZpt/as krajevno sekcijo tla iz) r**9. Priredili dva avtobusnih in 2 ejiedom raznih kultur-pa ?90cl0vinskih zanimivosti, 3ačp r,1 kraiev' ki 50 tako ali dru-sih noV,°Vezanl z življenjem starej-le v hnarac9, ki so veliko žrtvova-cijo °lu za svobodo in demokra-
Qsnovj '?'e?-a P° navadi zberejo na čili t i2e'ia članov, so nam sporo-tence o 80 sPomladi obiskali Fi-so s 'Urvieto in Rim, obenem pa pot] Pmd Ardeatinskimi jamami mit spominu tamkaj pobitih
žrtev s poklonom šopa rdečih nageljnov in krajšim nagovorom.
Za cilj jesenskega izleta so izbrali Salzburg in Muenchen. Pri Muenchnu so obiskali uničevalno taborišče Dachau, kraj, ki je in bo ostal zapisan v kolektivnem spominu mnogih generacij našega in drugih evropskih narodov in človeštva nasploh. Pred vhodom v prostor, kjer so delovale krematorijske peči je skromen spomenik, z napisom "Mrtvim v spomin, živim v opomin". Pred tem poslopjem je nastal tudi gornji spominski posnetek.
Od dramski skupini pri PD Štandrež delavni in uspešni tudi drugi odseki
® rn
, SL 1 -JI
Člani PD Štandrež so se zbrali na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ZSKP, Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, društev Filej in Sedej, zbora Bratuž in predsednik štandreš-ke rajonske konzulte. O delovanju je poročala tajnica Valentina Pavio. Lani je društvo praznovalo 25-letnico ustanovitve. Pripravili so razstavo o preteklosti in sedanjosti Štandreža in izdali publikacijo z bogato slikovno dokumentacijo in podatki o razvoju štan-dreške skupnosti. V minuli sezoni je bil zelo aktiven mladinski pevski zbor, ki ga vodi Elvire Chia-bai. Mešani zbor, ki ga vodi Valentina Pavio, je začel sezono z nastopom na Cecilijanki, nato je gostoval v Celovcu, na Primorski poje na Proseku in drugod. Igor Paulin je poudaril napredovanje zbora, ki je sad strokovnega dela.
O uspehih dramske skupine je poročal Božidar Tabaj. V zadnjem so letu nastopali kar s petimi deli in sicer s celovečernima Jara meščanka in Gospod Evstahij z Goriške ter tremi enodejankami. Skupina je prejela priznanje Mladi oder, ki ga razpisujeta ZSKP iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Skupina se bo v kratkem predstavila z novo premiero in sicer z Nušičevo Gospo ministrico.
V poletnih mesecih so nastopale tudi deklice baletne skupine, ki jih vodita prof. Nataša Sirk in Kristina Marušič. Martin Marušič je poročal o delovanju mladinske-
ga krožka. V Štandrežu deluje tudi sekcija Centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel". Gojenci so se predstavili 17. junija v župnijski dvorani. O finančnem stanju je podrobno poročal Lucijan Pavio.
Predsednik Damjan Paulin je izrazil zadovoljstvo nad razvejanim delovanjem, ki odločilno vpliva na kulturno stanje v vasi in širši okolici. S kulturnim delom je treba krepko nadaljevati, saj je štan-dreška skupnost od raznih strani ogrožena. Kot zadnji primer je navedel načrt gradnje šole za finan-carje na štandreškem ozemlju, kar bi gotovo pomenilo močan pritisk na to skupnost, saj je predvidenih
več kot tisoč financerjev in zasedba 35 hektarjev zemljišča.
Na volitvah je bil nato izvoljen 15-članski odbor: Vladimir Bas-tjančič, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Joana Marušič, Kristina Marušič, Martin Marušič, Jordan Mučič, Lucijan Pavio, Valentina Pavio, Damjan Paulin, Igor Paulin, Danjela Puja, Božidar Tabaj in Silvana Žnidarčič. Nadzorni odbor sestavljajo Ivo Češčut, Majda Paulin in Viktor Selva, razsodišče pa Dušan Brajnik, Irena Nanut in Pavel Marušič.
Na sliki (foto Marinčič) sodelujoči na občnem zboru PD Štandrež
MJ00.000 LIR KLJUČI V ROKE ‘ DAVEK I.V.A. VKLJUČEN
Razpolago pri
volvo crali gorica
1700 kub. cm Z VBRIZGOM S KATALIZATORJEM
VOLVO
Kakoiosl in llarnosl
ULICA lil. ARMATA 180 - TEL. (0481) 21073 - 21721
11. MOTOR EXPO RACINO HALA A
Po klavrni igri in porazu v domači tekmi s Chievom
Triestina vse bolj tone
Zagovorniki novega tržaškega stadiona, ki rase ob Grezarju, so svoj čas opravičevali milijardne investicije s trditvijo, da gre za izgradnjo prepotrebnega prizorišča bodočih prvoligaških bojev Triesti-ne. Nato z A ligo ni bilo nič, sledil je izpad v C-l ligo, zdaj pa je Triestina, kljub obljubam o takojšnjem povratku med elito, na robu novega prepada - namreč C-2 lige!
Če bo ekipa še naprej igrala tako kot v nedeljo proti Chievu, se ji namreč ne obeta nič dobrega. Razjarjeni skrajneži so se po tekmi verbalno zagnali proti odbornikom društva in igralcem, ki so zapustili štadion močno zastraženi (nekaj njihovih avtov je bilo celo poškodovanih), začudo pa so prizanesli furlanskemu trenerju Zo-rattiju. Vtis je, da se mnogi igralci ne trudijo preveč, nekaj jih bo odšlo (Urban, Losacco), pričakujejo pa, da bo tehnični direktor Salerno najel vsaj enega masivnega napadalca in pa režiserja. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj, saj tudi obramba ni ravno neprebojna. Zoratti sicer še ni vrgel puške v koruzo, meni namreč, da bi si z dvema zmagama ekipa le opomogla.
Danes Smelt Olimpija v Gorici
MILAN — Ta teden se bo pričel polfinalni del novoustanovljenega košarkarskega kluskega evropskega prvenstva. Po dveh uvodnih kolih je v konkurenci ostalo 16 ekip, ki so razdeljene v dve skupini.
V skupini A bo italijanski prvak Phonola v četrtkovem prvem kolu naletel na trd oreh, saj bo gostoval v Tel Avivu pri Makabiju. Veliko pričakovanje vlada tudi za bolonjski dvoboj med Knorrom in splitsko Slobodno Dalmacijo. Spličani so oslabljeni, a velik izziv predstavlja nastop v njihovih vrstah Američana Richardsona, ki so ga iz Bologne nagnali, da bi njegovo mesto ponudili Juretu Zdovcu. V tej skupini sta
še tekmi Antibes - Barcelona in Gibona - Kalev Tallin (v Španiji).
V skupini B bo milanski Philips pričel z razmeroma lahkim gostovanjem v Antverpnu proti ekipi Maes Pils, ki pa že ima nekaj mednarodnih izkušenj. V tej skupini so preostali pari 1. kola sledeči: Jouventud Badalona - Estudian-tes Madrid, Aris Solun - Bayer in Den Hejder - Partizan Beograd.
Že dnaes pa bodo tekme v evropskem pokalu (bivši pokal pokalnih zmagovalcev). Ljubljanska Smelt Olimpija bo na »domačem« igrišču v Gorici igrala proti švicarskemu Veveyu, a veronski Glaxo bo opravil lahko gostovanje na Švedskem. Jutri bodo še tekme za Kotačev pokal.
Sodnik Guidi je pri zavesti
LECCE — Za 40-letnega nogomret-nega sodnika Alessandra Guidija še
velja pridržana prognoza, a mogoče njegovo zdravstveno stanje ni tako dramatično, kot je sprva kazalo. Guidi, ki ga je v nedeljo tik pred pričetkom drugoligaške tekme Lecce - Pescara doletela možganska krvavitev, je pri zavesti, a šele v prihodnjih dneh bo moč izvedeti, ali bo potrben kirurški poseg, ali pa bo zalegla navadna terapija. Ždravniki so vsekakor pri svojih ocenah zelo previdni. Ocenjujejo, da je Guidija pred smrtjo rešil takojšen prevoz v bolnišnico.
V Rimu že danes za italijanski pokal
RIM — Danes in jutri bodo prve tekme četrtine finala italijanskega nogometnega pokala. Spored:
DANES: Roma - Napoli (ob 20.30).
JUTRI: Piša - Genoa (14.30), Sampdoria - Bari, Parma - Fiorentina, Verona - Milan, Torino - Lazio, Atalanta - Juventus, Inter - Como (vse ob 20.30).
Messaggero svetovni klubski prvak
RAVENNA — Tudi tretja izvedba svetovnega klubskega pokala za odbojkarje je minila v znamenju italijanskega slavja. Maxiconu iz Parme (1989) in Medilomanumu iz Milana (1990) je namreč nasledil Messaggero iz Ravenne!
V	nedeljskem finalu za 1. mesto je Messaggero namreč s 3:1 (15:7, 11:15, 15:9, 15:12) premagal brazilksi Banespa in se mu tako tudi oddolžil za poraz (z enakim rezultatom) s kvalifikacijske faze tekmovanja.
V	malem finalu pa je milanski Mediolanum s 3:0 15:8, 15:13, 15:11) odpravil prav tako brazilsko moštvo Frangosula.
Messaggero iz Ravenne je bil še pred dvema letoma eno od tolikih italijanskih šesterk prve lige, po milijardnih inijekcijah družbe Fer-ruzzi pa si je lahko privoščil nakup asov, kakršni so Vullo, Masciarelli, Gardini, Kiraly in Timmons (Američana sta menda najboljša igralca na svetu), da se je iz povprečne še-sterke v hipu spremenil v najboljš ekipo na svetu.
V nedeljskem finalu je še posebej zablestel Kiraly (9 + 17), a odlični so bili tudi Gardini (9 + 17), Timmons (8 + 3), Vullo (3 + 0), Masciarelli (2 + 15) in Margutti (5 + 8).
Becker po enem letu ugnal št. 1 Edberga Zmaga in kazen za Moniko, uspeh Grafove
STOCKHOLM — Teniških turnirjev je bilo tudi minuli konec tedna na pretek. Daleč najpomembnejši je bil v Stockholmu, ki so se ga udeležili domala vsi najboljši moški tenisti. V finalu je Nemec Boris Becker s 3:2 (3:6, 6:4, 1:6, 6:2, 6:2) premagal 1. igralca po računalniški lestvici Šveda Stefana Edberga. Zadnjič ga je prema-
gal prav tu, natančno pred enim letom. Edberg vsekakor ostaja na čelu lestvice ATP.
Na najmočnejšem ženskem turnirju v Brightonu pa je zmagala Nemka Steffi Graf, ki je v finalu s 5:7, 6:4, 6:1 odpravila Američanko Garrisonovo.
Na uradnem turnirju v Brightonu ni bilo prve dame Monike Se-
leš, ki so jo bolj zamikali dolarji z ekshibicije v Las Palmasu, kjer je v finalu s 6:3, 6:0 odpravila Španko Arantxo Sanchez. Teniško združenje bo vse udeleženke tega turnirja kaznovalo z globo od 10 do 20.000 dolarjev.
Na slikah AP (z leve proti desni) zmagovalci nedeljskih finalov s svojimi trofejami
V 15. kolu 1. slovenske nogometne lige je prišlo do vrste pravih presenečenj
Izolane na vrhu lestvice zamenjal Maribor
Posebej za Primorski dnevnik _________FRANCI BOŽIČ_____________
Petnajsto kolo v slovenski nogometni ligi je minilo v znamenju senzacij: doslej vodilna Belvedur Izola je izgubila z outsiderjem v Trbovljah, ljubljanska SCT Olimpija pa v Lendavi. Slovenski Ugasi so tokrat dosegli le 17 golov, kar je doslej najmanj, na vrhu lestvice pa je Izolane zamenjal Maribor Branik.
Klubi preostanka Jugoslavije pa so v YU ligi odigrali 12. kolo. Rezultati: Zemun - Spartak 4:0, Železničar - Velež, 4:1, C. zvezda -Vojvodina 5:0, Sloboda - Partizan 0:1, Borac - Radnički 2:0, Pelister -Sarajevo 1:0, Proleter - Rad 4:1, Budučnost - Beograd 3:2-po llm, Vardar - Sutjeska 6:0.
Vrstni red: Partizan 17, C. zvezda 16, Beograd, Zemun 15, Proleter 14, Vardar 12, Radnički, Sarajevo, Željezničar, Vojvodina 11, Borac 10, Sloboda, Pelister 9, Rad, Velež 8, Sutjeska, Spartak 6, Budučnost 5.
Selektor Ivica Osim pa je reprezentante odpeljal v Rio de Janei-ro, kjer bodo modri v četrtek igrali z Brazilijo. V ekipi seveda ni nobenega Hrvata ali igralca iz tujine, zato pa dva Slovenca: Ljubljančan Džoni Novak in Izola Darko Milanič.
Vodilna Belvedur Izola je v Trbovljah napadala vseh 90 minut, toda Bičakčič in soigralci niso dosegli gola, v enem redkih protinapadov pa je najboljši strelec Rudarja Holešek zadel mrežo, Trboveljčani pa so nato s fanatično borbenostjo ubranili tesno prednost. Tudi SCT Olimpija je bila v Lendavi precej boljša kot Nafta, toda domači vratar Kusek je branil tudi nemogoče. Na drugi strani pa je Olimpijin vratar Varvo-dič napravil hudo napako, po strelu Sabjana je pustil, da se je žoga skotalila v mrežo.
Goričani so prvič igrali pod imenom Gorica, bili pa so brez treh standardnih igralcev, tako da jim je v igri z zelo solidnim Proletarcem zelo trda predla. Po ma-
lem jim je pomagal tudi ljubljanski sodnik Karajica, ki je gostom razveljavil vodilni gol, nato pa zanje dosodil sporno enajstmetrovko. Na kocu so Goričani zmagali z 2:1, s sojenjem pa so bili nezadovoljni v obeh taborih.
Z enakim izidom je Koper doma premagal Steklarja, pri čemer je v prvem polčasu zamudil priložnost za rekordno zmago. Pozneje se je razmerje moči spremenilo, na koncu so bili Koprčani povsem zadovoljni tudi z najtesnejšo zmago.
Vodilni Maribor Branik spet ni blestel, toda Celjane je premagal kar s 3:0, strelca pa sta bila Baku-la 2 in Damiš. Mariborčani imajo zdaj točko več kot Belvedur Izola, a tudi tekmo manj. Izolane spet resno ogrožajo Živila Naklo, ki je tokrat presenetljivo s 3:1 zmagalo v Velenju, že po tradiciji pa sta bila strelca Teneski 2 in Jerina.
Še eno veliko presenečenje pa se je zgodilo v Murski Soboti, kjer je favorizirana Mura izgubila točko z borbenimi igralci iz Dekanov, ki so se vso tekmo zares hrabro branili.
nedeljski izidi -
j________nogomet_______________j
Italijanska A liga
IZIDI 8. KOLA
Ascoli - Fiorentina 0:0, Atalanta - Cag-liari 0:1, Bari - Milan 0:1, Genoa - Sampdoria 0:0, Inter - Napoli 0:0, Juventus -Cremonese 2:0, Parma - Torino 0:0, Roma - Foggia 1:1, Verona - Lazio 0:2.
LESTVICA
Milan in Juventus 12, Lazio, Napoli, Torino, Roma in Inter 10, Genoa, Foggia in Parma 9, Sampdoria 8, Fiorentina in Atalanta 7, Cremonese in Cagliari 5, Verona 4, Bari 3, Ascoli 2.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Cremonese, Fiorentina - Cagliari, Foggia - Bari, Genoa - Atalanta, Lazio - Juventus, Milan - Roma, Napoli -Sampdoria, Parma - Verona, Torino - Inter.
STRELCI
Vialli (Sampdoria) 6, Aguilera (Genoa 5, Sosa (Lazio), Van Basten (Milan), Zola in Careca (Napoli) 4, Mancini in Lombardo (Sampdorial Desideri (Inter), Scifo (Torino), Baiano (Foggia), Casiraghi (Juventus) in Riedle (Lazio).
Italijanska B liga
IZIDI 8. KOLA
Ancona - Reggiana 2:0, Bologna - Palermo 0:0, Brescia - Cosenza 1:1, Caserta-na - Avellino 0:0, Lecce - Pescara odložena, Messina - Taranto 3:1, Modena - Luc-chese 1:1, Padova - Udinese 1:1, Piacenza
-	Cesena 1:3, Piša - Venezia 0:1.
LESTVICA
Ancona 13, Reggiana in Udinese 12, Pescara, Bologna, Lecce in Brescia 11, Cosenza in Cesena 10, Piša, Lucchese, Časertana in Avellino 8, Padova, Palermo, Venezia in Piacenza 7, Modena in Messina 6, Taranto 5.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Bologna, Cesena - Caserta-na, Cosenza - Messina, Lucchese - Piša, Palermo - Ancona, Pescara - Piacenza, Reggiana - Brescia, Taranto - Modena, Udinese - Lecce, Venezia - Padova.
Italijanska C liga
IZIDI 7. KOLA
Arezzo - Alessandria 2:1, Baracca Lugo
-	Pavia 2:1, Carpi - Como 0:0, Casale -Palazzolo 0:0, Empoli - Spal 1:0, Massese
-	Vicenza 0:0, Monza - Pro Šesto 3:1, Spe-zia - Siena 1:0, Triestina - Chievo 0:1.
LESTVICA
Arezzo, Casale in Spal 10, Empoli in Monza 9, Spezia in Vicenza 8, Chievo, Como in Palazzolo 7, Pavia, Pro Šesto in Triestina 6, Alessandria, Baracca Lugo, Carpi in Massese 5, Siena 3.
PRIHODNJE KOLO
Alessandria - Spezia, Chievo - Massese, Como - Baracca Lugo, Palazzolo - Triestina, Pavia - Casale,"Pro Šesto - Carpi, Siena - Empoli, Spal - Arezzo, Vicenza -Monza.
Meddeželna liga
IZIDI 9. KOLA
Arzignano - Officine 0:1, Boca - Bagno-lese 0:1, Castel S. Pietro - Pro Gorizia 4:1, Brugnera - Ponte di Piave 2:1, Palmanova - Brescello 0:1, Reggiolo - Crevalcore 3:3, Rovigo - Sevegliano 2:1, San Dona -Mira 0:1, San Lazzaro - Monfalcone 1:3.
LESTVICA
Officine 13, Rovigo 12, Monfalcone, Crevalcore, Mira in Brescello 11, Castel S. Pietro in Pro Gorizia 10, San Dona in Palmanova 9, Sevegliano, Arzignano, Brugnera in Reggiolo 8, Bagnolese, Ponte di Piave in San Lazzaro 6, Boca 5.
PRIHODNJE KOLO
Pro Gorizia - Arzignano.
1. slovenska liga
IZIDI 15. KOLA
Rudar (V) - Živila Naklo 1:3, Gorica -Zagorje Elektroelement 2:1, Koper -Steklar 2:1, Eurospekter Ljubljana - Li-gui Moly Svoboda 0:0, Maribor Breanik -Ingrad Kladivar 3:0, Nafta - SCT Olimpija 1:0, Rudar (T) - Belvedur Izola 1:0, Medvode - Primorje 1:0, Mura - Jadran Lana 0:0, Slovan Mavrica - Domžale Lek 1:0, Potrošnik prost.
LESTVICA
Maribor Branik 23, Belvedeur Izola 22, Živila Naklo 21, Gorica 20, Olimpija in Koper 18, Mura 17, Slovan Mavrica, Eurospekter Ljubljana, Ingrad Kladivar 1-5, Elektroelement Zagorje, Rudar (V), Ligui Moly Svoboda, Potrošnik, Steklar 14, Nafta 11, Rudar (T) 9, Medvode, Primorje 8, Jadran Lama 6, Domžale Lek 4.
PRIHODNJE KOLO
Primorje - Mura, Izola - Medvode,' Olimpija - Rudar (T), Domžale - Nafta, Steklar - Ljubljana, Kladivar - Slovan, Zagorje - Koper, Naklo - Gorica, Potrošnik - Rudar (V), Jadran Lama je prost, Svoboda - Maribor.
nedeljski izidi
- Stefanel 86:72, Glaxo - Filanto Ranger - Philips 83:99, Fernet Bran Clear 102:92.
LESTVICA	.ro,
Knorr Bologna 12, Scavolini P® jo, Benetton Treviso in Phonola Časen« ^1 Philips Milan, Messaggero Rim, +te‘ g( Trst, Glaxo Verona in Libertas LlV2lu.nW Robe di Kappa, Clear Cantu in f^+a-Forli 6, Fernet Branca Pavia, Ranger rese in Ticxino Siena 4, Trapani 0.
PRIHODNJE KOLO
Phonola - _Glaxo, Philips -_
r" LN01"0 Robe di KaPP
Messagero - Trapani, Benetton - T.“‘'4no Ticino, Stefanel - Knorr, M-a.
Clear
- Fernet Branca, Filanto
Italijanska A-2 liga
IZIDI 7. KOLA	,
Panasonic - Lotus 80:82, Sidis - ^a|ca-
gio
Mil
82:77, Kleenex - Billy 86:69, Breeze 'r.A ini 91:83, Turboair - Mangiaebevi 9+et Rex - Firenze 85:96, Marr - Tej®!1!? 80:76, Cercom - Banco Sardegna O/:83'
LESTVICA	. g.
Lotus Montecatini in Panasonic ^ Calabria 12, Marr Rimini in Br<?raj-lilan 10, Firenze, Kleenex Pistoia, b ni Benetke in Telemarket Brescia K.go-co Sardegna Sassari, Mangiaebevi .a. logna, Cercom Ferrara, Turboair rau; 4 no in Sidis Reggio Emilia 6, Nap01 Billy Desio 2, Rex Videm 0.
PRIHODNJE KOLO l0.
Panasonic - Rex, Firenze - ScairU'J:c() tus - Marr, Telemarket - Kleenex, Sardegna - Turboair, Mangiaebevi - D eze, Billy - Sidis, Cercom - Napoli.
Italijanska B-1 liga
IZIDI 5. KOLA	sl)
■ Tia 77:97, CampogSg, - Elledi 81:92; Bernardi - Labortec Leonardo - Avellino 88:80, Lucart -^4
'ini Sardegn Jedi 81:92; 1
giorgese 78:83, Burghy - Fracasso o+jj Popolare - Allpass 81:75, Iter - Mar 65:75.
LESTVICA	s.
Burghy Modena 10.. Maršala in Fra,.sa so PD 8, Elledi PD, Popolare R?S Sanaiomese, Campobasso in Vini ^ degna Cagliari 6, Allpass Rim,
Imola, Tia Bergamo, Bernardi Gt»‘a Iter Ravenna in Avellino 4, Lucart Lu in Labortec Pescara 0.
PRIHODNJE KOLO
Fracasso Padova - Bernardi Gorica-
1. slovenska liga
ZELENA SKUPINA	^
IZIDI 5. KOLA: Slovan - Triglav 94, Postojna - Helios 74:87, Ježica - Mhjni-Marcus 62:70, Maribor 87 - Smelt Dl pija 73:136.
LESTVICA
Helios 8, Tri-
PRIHODNJE KOLO
odbojka
VJUUCV.U	J \J.±, V 11 L H1 t	ji
Terme - Carimonte 0:3, Alpitour 'w, gram 3:1, Gabbiano - Maxicono 0:4- ■ diolanum - Sidis Tombolini bo
Charro ■
Messaggero bo 14.11. LESTVICA
Smelt Olimpija 10, Micom Marcu® ^ iglav, Postojna in Slova* Ježica 2, Maribor '87 0.
Ti'
Smelt Olimpija - Micom Marcus, r glav - Ježica, Helios - Slovan, Mar '37 - Posotjna.
RDEČA SKUPINA ,. n{. IZIDI 5. KOLA: Olimpija ml. - Pod?ia -je 62:86, Elektra - Rogaška 74:67, Ihm Medvode 68:74, Celje - Comet 64:79.
LESTVICA	d.
Medvode 10, Ilirija in Rogaška 8, k ^ bočje in Elektra 6, Comet 4, CeiJe Olimpija ml. 0. —
PRIHODNJE KOLO	,a
Comet - Medvode, Rogaška - J+jj. Podbočje - Elektra, Celje - Olimpi]8
3
Italijanska A-1 liga
IZIDI 7. KOLA	VJ
Gabeca - Sisley 3:1, Venturi - SiaP ja.

Sislev Treviso 10, Mediolanum a-Charro Padova, Sidis Tombolini ra, Maxicono Parma in Gabeca MOi*^. hiari 8, Messaggero Ravenna, SiaP ‘Gri cia in Carimonte Modena 6, Olio veJ‘(j-poleto 4, Alpitour Cuneo in Terme c+jt-nia 2, Gabbiano Mantova in Ingram ta di Castello 0.
PRIHODNJE KOLO	ia,
Sisley - Alpitour, Brescia - Cat Venturi - Gabbiano, Sidis - Ingram+^0, monte - Gabeca, Maxicono - Dn Messaggero - Mediolanum.
Slovenska moška superlig3
IZIDI 1. KOLA	njr
Salonit - Tovil Olimpija 0:3, *+$• Novo Mesto - Vileda Maribor 0:3, c t, nar - Granit Preskrba 3:2, Kamnik P
PRIHODNJE KOLO	jK,
Granit - Salonit, Maribor - K.^nro-Fužinar - Pionir, Tovil Olimpija Je " sta.
košarka
Italijanska A-1 liga
IZIDI 7. KOLA
Phonola - Messaggero 95:86, Knorr -Trapani 93:81, Scavolini - Ticino 89:66, Livorno - Benetton 72:86, Robe do Kappa
totip
1.	—	1.	Harbour Bar	X
2.	Touching Gold	X
2.	—	1.	Globulo	2
2.	Beau Kid	X
3.	—	1.	Lavandro Ri	1
2.	Impaga Rp	X
4.	—	1.	Ekemberg	2
2.	Ignazio Cam	X
5.	—	1.	Lurex Bi	2
2.	Leopardi As	2
6.	—	1.	Eroz	2
2.	Limbo d'Asolo	2
KVOTE
Slovenska ženska superli0as
Nova Gorica - Bled 0:3, Koper G® jO, Kočevje 3:0, Paloma Branik - Cel] Partizan Tabor prost.
PRIHODNJE KOLO WoVa Bled - Kočevje, Celje - Koper, 1 r0. orica - Partizan. Paloma Branik ]e c
Gorica sta.
totocalcio
Ascoli - Fiorentina Atalanta - Cagliari Bari - Milan Genoa - Sampdoria Inter - Napoli Juventus - Cremonese Parma - Torino Roma - Foggia Verona - Lazio Bologna - Palermo Padova - Udinese Acireale - Catania Lanciano - Montevarchi
%
2
2
X
X
1
X
X
2
X
X
1
X
12
11
10
42.258.000 lir 2.134.000 lir 166.000 lir
KVOTE
13 (201 dobitnik)
12 (7.509 dobitnikov)

PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Cremonese, Fiorentina liari, Foggia - Bari, Genoa - Atalanta, Lazio - Juventus, Milan - Roma, . - Sampdoria, Parma - Verona, Torino - Inter, Avellino - Bologna, Lucc Piša, Palermo - Ancona, Venezia - Padova
^Morski dnevnik
torek, 29. oktobra 1991
Promocijska nogometna liga (skupina A)
Oškodovali Spetrce
VALNatisone - SPIUMBERGO	2:2 (1:1)
Giovanelli v 33', Zogani v 45', Specogna v 48', La Vai(tt-metrovka).
Tu22j NATISONE: Venica, Beltrame, Urli, Da Rio, Trusgnach, litli, Zog^p arco^' sPec°gna' Masarotti, Clavora (lacuzzi), Crivel-
CaHa?rtVlBERGO: Battistella, Giovanelli, Presta (La Scala), Da srinvm5r1, kumari, Angeli, Paglietti, Lovisa, Cleva, Franco.
ŠPETpb : Tafuro iz Trsta-
nega u b{* ~r Sodnik Tufaro iz Trsta je glavni krivec polovič-ni dosorTi 3 bPetrcev- Potem ko 3 minute pred koncem tekme skorji , 1 Povsem upravičene 11-metrovke v korist gostiteljev, je dodelil nm*nut® P° regularnem času,tokrat povsem neupravičeno, j . “alstrožjo kazen Spilimbergu, ki je tako izenačil, (r.p.)
cedo oo o ^°^a: Arteniese - Pro Osoppo 3:1, Tavagnacco - Raus-Polc„rU' Sanvitese ■ “
Fagagna 0:0, Portuale
M--------- ‘
S- Sergio - Cordenonese 1:1.
ruiceni —- i ayayiia \j.\j, runuait; - Juniors 1:1, Buiese -Lujgj	VALNATISONE - Spilimbergo 2:2, Pro Aviano S.
Uo Fj!!v*ea: Spilimbergo 12, Sanvitese 10, Rauscedo, Pro Avia-8, S. s 9na in Juniors 9' VALNATISONE, Polcenigo in S. Luigi Arterriejg9!0 J’ Cordenonese 6, Tavagnacco 5, Buise, Portuale,
Podnje kolo: Polcenigo - VALNATISONE.
V promocijski nogometni ligi (skupina B)
Pri Juventini šepa le napad
SANGIORGINA - JUVENTINA	0:0
SANGIORGINA: Betto, Targato, Morettin, T. Taverna, Andreotti, Furlanis, Salvador, Del Pin, Bertuzzi, Moro (Cristin), Regolo (Casasola).
JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Bastiani, Černigoj, Andaloro, Casag-rande (Peršolja), Cecotti (Devetak), Braida, Kavs.
SODNIK: Mossenta iz Vidma.
Štandreška Juventina se je s težkega gostovanja v San Giorgiu vrnila z dragoceno točko, ki je dobra »injekcija« za njeno dokaj anemično lestvico in ji vliva optimizma za nadaljevanje sezone. Četudi še vedno brez poškodovanih Tabaja in Pizzija na sredini igrišča, je tokrat Juventina nastopila z nekoliko popolnejšo postavo, kar se je še kako poznalo. V obrambi so končno bili skupaj Chizzolini, Capotorto in Trevisan in so dali Pascolatu odločilno pomoč, da je ubranil lastna vrata. Tudi vezna vrsta je s pozitivno vključitvijo najnovejšega nakupa Braide, ki prihaja od Cormoneseja, bila povsem kos močnim nasprotnikom. Še vedno šepa napad, vendar z izboljšanjem stanja v vezni vrsti in povratkom poškodovanih lahko pričakujemo tudi večjo učinkovitost
Juventine, ki ima dobre možnosti, da se na lestvici povzpe na nekoliko višja in zanjo priklad-nejša mesta.
Srečanje v San Giorgiu je potekalo ob rahli premoči domačih, ki so z veliko prizadevnostjo iskali pot do gola, vendar so vsakič naleteli na solidno obrambo. Hitri Bertuzzi je sicer parkrat ukanil branilce, vendar ne Pascolata, ki mu je vsakič preprečil pot do gola. Juventina je poskusila s streloma Braide in Devetaka od daleč, najlepša priložnost pa se je v 44. minuti ponudila Bastianiju: spretno se je v kazenskem prostoru otresel branilcev, toda vratar je njegov strel preusmeril v kot.
V drugem polčasu je Sangiorgina dala vse od sebe, da bi prišla do zadetka, toda gostje so brez velikih težav branili neodločen izid. Morettin je dvakrat s kota podal Bertuzziju, ki je prvič za las zamudil priložnost, drugič pa je z glavo poslal žogo čez prečko. V zadnjih minutah je z ugodnega položaja streljal visoko Regolo. Končna delitev točk je navsezadnje bila veren odraz poteka srečanja. (M.M.)
1. AL: Primoije naivno, Zaria in Vesna brez sreče
ROMANS - PRIMORJE 2:2 (0:1)
laUcirBLCI: V 32' Savarin, v 50' Mic futti.
v 58' Candussi, v 85’ Grego-
M.	Babich,
Luxa, Milani,
ka) -r0^5’ Pipan, Savarin (v 65' P. Što-vatiti r,' Mkdaucich, £)e Marco, Cre-Pr' C?mino.
saj SnS6cane je tokrat zapustila sreča, kov ir,ZjPravi^ prednost dveh zadet-2a<jn;j? “opustili domačinom, da so v brezun “nnutah popravili že skoraj krat v n P°*ozaj- Rdeče-rumeni so to-Učin). Se. do 58. minute igrali lepo in kakeo Vlto- Nasprotniku niso dopustili So Dr»u “ovarnejšega strela na vrata in v roksK Cn° stalno držali ritem tekme tečen.h' Oba zadetka sta padla, lahko v 32 P° .zaslugi Miclaucicha, ki je Prostnmi?uti odlično podal v kazenski težav f 90 Savarina, slednji pa je brez cern Preusmeril žogo v mrežo z udar-P°lčas 9*avo’ v Prvih minutah 2. ce^ a Pa je sam Miclaucih z udar-gai Vr 9lavo po kotu Crevatina prema-Zadeu?taria Bro Romansa. Tudi po tem tež*,, 'J 50 gostje še vedno brez večjih Zav obvladovali položaj.
Do preobrata je prišlo v 58. minuti, ko so domačini iz 11-metrovke znižali zaostanek. Že nekaj minut zatem se je poškodoval Savarin, kar je povzročilo precejšnjo zmedo v vezni vrsti Prose-čanov, ki so nadaljevali vse preveč živčno ter tako stalno podarjali žoge domačinom. Kljub temu je imel De Marco res ugodno priložnost za zadetek, a mu je vratar ubranil sicer netočen strel. Domačini pa so še vedno napadali z veliko požrtvovalnostjo, četudi brez prave organizacije. Izenačili so po zaslugi Gregoruttija, ki je z izredno natančnim diagonalnim strelom premagal Babicha ter tako "kaznoval" Prosečane, ki so ob drugem zadetku že verjeli v lahko zmago, kar jih je drago stalo. (Š.M.)
VESNA - MORARO	0:0
VESNA: Coronica, Sedmak, Sanbal-di, Malusa, Soavi, Leonardi, Nonis, Kriščjak, Kostnapfel (Antonazzi), Nal-di, Candotti Roberto.
Čeprav na proseškem igrišču ni padel gol, je bila tekma zelo borbena. Križani so že od prve minute imeli
rahlo terensko premoč, požrtvovalno so pritiskali v napadu, vendar so bili vsi njihovi zaključki netočni. Kar trikrat je bil na potezi Sanbaldi, ki pa je vsakokrat streljal visoko čez prečko.
V drugem polčasu se dogajanje ni spremenilo, a prišlo je do prvih dveh resnih zaključkov. Najprej je Nonis s kakih 30 metrov diagonalno streljal, a žoga se je odbila od prečke, nakar je bil na vrsti napadalec Morara, ki je prodrl v kriški kazenski prostor ter udaril proti vratom, vendar je zadel vratnico. V zadnjih 20 minutah je Vesna spravila goste v hude težave, saj so se morali braniti na svoji polovici igrišča, a bodisi vratar kot branilci so Križanom onemogočili zadetek. (S.K.)
VILLANOVA - ZARJA	0:0
ZARJA: Kočevar, Parovel, Antonič, Kalc, Grgič (v 65' Germani), Marjan Kalc, Auber, Fonda, Voljč, Tognetti, Ferluga (v 85' Zubin).
Zarji je zadnje čase sreča večkrat obrnila hrbet. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je proti zelo povprečni Villanovi osvojila le točko. Bazovci so kar dvakrat zadeli vratnico in imeli še
veliko drugih priložnosti. Tekma se je začela z domačini v napadu. S sicer zelo raztrgano in slabo igro so poskušali presenetiti zarjane, ki pa so odločno odbijali vse njihove neučinkovite poskuse. Kmalu so se zarjani opogumili in so s hitrimi protinapadi skušali priti do gola. Najprej je Antoničev strel od daleč vratar ubranil. Nato je Parovel silovito streljal, na kratko odbito žogo pa se ni pravočasno pognal noben igralec Zarje. Nato je poskušal še Ferluga s strelom izven kazenskega prostora in že premagal vratarja, toda žoga se je odbila od vratnice ponovno v polje. V zadnjih minutah je imel Voljč dve odlični priložnosti: najprej je domači branilec odbil žogo z gol črte, le nekaj minut kasneje pa je ba-zovski napadalec z glavo poslal usnje za las mimo vratnice.
V 2. počasu so domačini na začetku silovito pritisnili, toda brez najmanjše nevarnosti za Zarjo. Tako so po začetni ihti Villanove Bazovci odločno prevzeli pobudo in imeli še nekaj dobrih priložnosti, še naj lepšo z Auberjem, ki je zadel vratnico. (Big)
j,	SKUPINA D
0s^°-BREG	2:2 (2:2)
43' p„ ^hCA za Breg: v 31' Lacalamita, v
BRgpr'
ti^ p "etronio, Pečar, Zobec, Pavle-vec) , ’ Amoroso, Albertini (v 72' Sla-, “alamita, Olenik, Udovicich,
BrJ!86' Castellano). t°v0 ni so zadovoljili z rezultatom, go-bil p.?3 ae s prikazano igro. Začetek ni knjji Se°no spodbuden, saj so domačini naši lp R°Vehli z 2:0. V nadaljevanju so *en0 j Polcazali nekaj volje in tudi zaslu-Se ejj, enačih. Nekaj kronike: najprej sta S0(lnilf * lepo "Preačih«, a v 19. minuti je sProtn i?r'Zna^ hokaj sumljiv zadetek na-gpt 0Sf ov' R-0 je vratar Petronio prestre-dalcj r° P°hajo nasprotnikovega napa-dijo p.a 9o1 črti. Navijači, ki vedno sle-hovo z*]?' 50 Pričakovali preobrat, v nji-P0dvoia]CUdenie Pa je Domio v 25. minuti Br6q P ' latern je le prišlo do reakcije spretnoe9a moštva. Najprej je Lacalamita iarjj n Premagal nasprotnikovega vra-PecjrP0 Potiaji Hueza, nakar je branilec kaltju P°skrbel za lep zadetek z razdalje tokrat meirov. Treba je povedati, da je rt,1ih in1* Bre9u manjkalo nekaj standar-Praše]j ralcev' kot npr. stebra obrambe 2ob?c ?n Rezina, vseeno pa sta se mladi tejši im !e epravil krstni nastop, in sta-0vicich, dobro izkazala, (laš)
SKUPINA F
KRAS - S. LORENZO	3:2 (2:1)
KRAS: Caputo, Massai, Padoan, Succi, Fabris, Pisani (v 85' Drassich), Rotta, Spa-zapan, Depase (v 58' Fada), Božič, Palum-bo.
STRELEC za Kras: v 41', in 75' Pa-lumbo.
Tokrat so Krasovi nogometaši odigrali eno najlepših srečanj, kar smo jih kdajkoli videli v Repnu. Odlikovali sta jih predvsem borbenost in trdna volja po prvi prvenstveni zmagi. Imeli so še dodaten razlog, saj so hoteli po vsej sili razveseliti trenerja Franzota, ki je predvsem po njihovi zahtevi med tednom spet prevzel krmilo Krasove ekipe. Že iz zadnjih prvenstvenih srečanj je bilo razvidno, da njihova igra postaja vse bolj učinkovita in v nedeljo so rdeče-beli proti nasprotniku z vrha lestvice dokazali, da si tako slabe uvrstitve nikakor ne zaslužijo. Nedvomno imata veliko zaslugo za Kra-sov preporod predvsem režiser Pisani in najboljši Krasov strelec Palumbo, ki je tokrat dosegel vse tri zadetke. Dva sta bila naravnost fantastična, povrhu pa je isti igralec dvakrat zadel tudi prečko.
Gostje so sicer prvi povedli v 30. minuti s Fontanotom, ki je na najboljši način izkoristil ponesrečen poseg Kraševega vratarja. To pa je bilo (ob še enem zadetku v 2. polčasu) tudi vse, kar so po-
^ AL (sk. E): nov poraz Mladost
LaDost - STRASSOLDO 0:1 (0:0)
3entin^*p^^: Baldam Gergolet, M. Ar-gentin'|palciccbia' stunn' Devetta, D. Ar-iolic Sitb*3^' borenzo' Beltrame, Fran-
ttiu Strass	ie Pr°h skromne-
P0r^2 n-,	,	—kitili
Pa je ... doinač:ih tleh. Poraz Kraševcev ^ssln?1 to*crat' z razliko od prejšnjega, 'areti®!11 skozi večji del srečanja so na-»i usppj6 1 P°budo v rokah in le za las jim . Vprv0 Premagati gostujočega vratarja. Mi ^elu srečanja sta ekipi predva-Vratarja i *ter tempo, a kljub temu sta bila p6 re9kokdaj resno zaposlena. V dalno ' P°ltasa je Mladost igrala napa-čo obramu^?1 sPrav9a v težave gostujo-4na „ , °' Četrt ure pred koncem pa ialni ua.ko ie Strassoldo v edini na čini sn te9a Polčasa povedel. Do Phlož na^a^eVaB z naPacli' a edinstve-t strei u°St imel RiPa' vendar je nje-Usnterii v fanilec v zadnjem trenutku pre-kot. To je bila tudi zadnja pri-(D.G.)
L.
aadhanrv.. ,—V1 Uie P‘eu Patklni i •..ko le Strassoldo Načini so _Cip ,te9a polčasa f Ho j gov
pa
. ^	...	v edini na-
Hiiičini snKC'P te9a polčasa povedel. Do-nadaljevali z napadi, a edinstve
Žn°st za izenačenje'
Skupina E
IZIDI 4. KOLA
Begliano	- Lumignacco				0:1	
MLADOST - Strassoldo					0:1	
Paviese -	Poggio				1:1	
Villa - Medeuzza					3:4	
Sagrado -	Grado				1:1	
Romana -	Vermegliano				1:1	
	LESTVICA					
Lumignacco	4		3	0	1	5:3	6
Medeuzza	4	2	2	0	6:4	6
Vermegliano	4		2	2	0	6:3	6
Villa	4	2	1	1	8:6	5
Begliano	4	1	2	1	1:1	4
Strassoldo	4	1	2	1	3:3	4
MLADOST	4	1	1	2	4:4	3
Romana	4	0	3	1	3:4	3
Sagrado	4	0	3	1	3:5	3
Grado	4	1	1	2	3:6	3
Paviese	4	0	2	2	4:6	2
Poggio	4	0	2	2	5:7	2
PRIHODNJE KOLO Grado - Vermegliano, Medeuzza - S rado, Poggio Terzarmata - Vlila Vic tina, Strassoldo - Paviese, Lumgina - MLADOST, Begliano - Romana.
kazali. Zahvaliti pa se morajo svojemu odličnemu vratarju Cosmini, da niso doživeli težjega poraza. Pred izenačenjem je zgledalo, kot da so vrata San Lorenza začarana, saj se je kar v dveh primerih žoga odbila od prečke. V 41. in 42. minuti pa je na srečo razigrani Palumbo le povedel svoje v vodstvo. V 70. minutj se je v dobrem in slabem izkazal mladi Šuc, ki je z žogo v posesti pretekel kakih 35 m, kot za stavo preigral kopico bralnil-cev, končno mojstrsko ukanil še vratarja, a pred praznimi vrati s kakih 10 metrov streljal nad prečko. Že minuto kasneje so gostje izenačili. Na srečo so krasovci tokrat razpolagali z razigranim Palumbom, ki je v 75. minuti s spektakularno potezo daroval Krasu toliko zaželjeno prvo prvenstveno zmago. (Z.S.)
SOVODNJE - FOGLIANO 1:1 (1:1)
STRELCA: v 19’ Luisa, v 44' Boscarol.
SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Hmeljak, Zotti, Grillo, Terpin (Bicciato), Modula, Fajt, Luisa, Agosto, Butkovic (Ac-concia).
Sovodenjcem ni uspelo, da bi premagali vodilno enajsterico in se tako oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v prejšnjem kolu v Medeii. Neodločen izid je najboljši pokazatelj nedeljskega srečanja, čeprav so prav v zadnjih minutah imeli domačini več priložnosti, da bi iztržili obe točki. Smola (Modula je namreč dvakrat zadel vratnico) in določena nespretnost pri strelih na vrata (Accon-cia, ki je vstopil na igrišče tik pred koncem tekme, je zapravil dve stoodstotni priložnosti) sta botrovali remiju, ki pa je glede na prikazano igro tudi pravičen. Fogliano je namreč povsem upravičil svoje prvo mesto na lestvici, saj je dalj časa držal v šahu domačine, ki so bili predvsem na sredini v podrejenem položaju. Še posebno v 2. polčasu je bila terenska premoč gostov očitna, čeprav niso skoraj nikoli uspeli neposredno ogroziti vratarja Gergoleta.
Prvega delnega spodrsljaja na domačem igrišču ne gre vsekakor dramatizirati, čeprav ni bila igra slovenskih predstavnikov tokrat najbolj učinkovita. Če izvzamemo prosti strel Luise, s katerim so domačini povedli, in vehementni, a neuspešni pritisk v končni fazi, ni sovo-denjska vrsta uspela spraviti na kolena nasprotnika, ki je pokazal bolj dovršeno igro, s katero si je tudi zaslužil delitev točk. Omeniti velja, da je zaradi hudega udarca v glavo predčasno moral z igrišča Terpin, nadomestil pa ga je Bicciato, ki je opravil krstni nastop v letošnji sezoni. Prisotnost čvrstega Bicciata bo prav gotovo nov adut za sovodenjsko postavo, ki je doslej igrala preveč spremenljivo, da bi lahko računala na vrh lestvice. (MAL) M ARI ANO - PRIMOREC	1:1 (1:0)
STRELCI: v 5' Smilovich (11-metrov-ka), v 80' Brescia
PRIMOREC: Colomba, Sardiello, Ma-kor, Purič, Čuk, Canziani, Santi, Pertan, Bulich, Apuzzo, Smilovich.
Končno je Primorec osvojil prvo prvenstveno točko v gosteh. Trebenci so sicer jurišali na zmago, saj so igrali proti ekipi, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Srečanje so tudi začeli zelo uspešno, saj jim je sodnik že v 5. minuti dosodil v korist 11-metrovko, potem ko so Apuzza podrli v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je Smilovich uspešno izvedel. V nadaljevanju so Trebenci vseskozi imeli terensko premoč, znašli pa so se v precejšnjih težavah v napadu, kar je sicer že prišlo na dan v prejšnjih tekmah.
Tudi drugi polčas je potekal v znamenju premoči Primorca. V 60. minuti je Apuzzo imel priložnost, da bi spravil rezultat na varno, njegov strel iz bližine pa je vratar za las odbil. Pet minut kasneje je Apuzzo ponovno zaposlil nasprotnikovega vratarja, do gola pa ni prišel. Kmalu zatem pa je trebenska obramba popustila in v 80. minuti je Brescia s prostega strela izenačil. Ob koncu tekme se je izkazal vratar Primorca Colomba, ki je z odločilnim posegom preprečil, da se bi Trebenci vrnili z gostovanja v Marianu praznih rok. (Adrijana)
RABUIESE - GAJA	2:1 (2:0)
GAJA: Zemanek, Leban, Coppolino, Aleksander Kalc, Lupo, Vengust, Majcen, Krajevič, Gabrielli, Volo, Ghiotto. STRELCI: v 14' Atena, v 30' Franco, v 87’ Gabrielli.
Gaja očitno nima sreče na domačem igrišču, saj v letošnjem prvenstvu na Padričah ni še zmagala. Če si nekoliko ogledamo številke, lahko ugotovimo, da je obračun Čermeljeve enajsterice dokaj skromen: šest točk v sedmih tekmah. Lahko mirne duše trdimo, da je nedeljski poraz povsem zaslužen, saj je padriško-gropajska ekipa že od vsega začetka podcenjevala nasprotnika, kar pa je še najslabše, igralci so stopili na teren nemotivirani. Nihče se ni zaslužil zadostne ocene, po mojem mnenju niti sam trener Čermelj, ki je bil dokaj kritičen do ostalih, predvsem do najstarejših. Imeli smo vtis, da je bila Gaja od vsega začetka slabo razporejena na terenu. Gostje pa so zaigrali zagrizeno in v prvem polčasu kar dvakrat zatresli mrežo, predvsem po zaslugi Gajinih branilcev. Res je, da so imeli veter v hrbet, dejstvo pa je, da so se napadalci Rabuieseja neovirano kreta-li, medtem ko so gajevci dobesedno zadremali v obrambi. V vsej tekmi gre omeniti le prosti strel, ki ga je v 2. polčasu za Gajo odlično izvedel Carlo Gabrielli in tudi dosegel zadetek, ki pa žal ni zadoščal.
Prvenstvo je seveda še dolgo, vendar si morajo gajevci pošteno zavihati rokave in predvsem verovati v svoje moči, kajti Gaja je ekipa, ki si zasluži marsikaj več, ne pa zadnjih mest na lestvici, kot v tem trenutku. (Baldissin)
rezultati
PROMOCIJSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 7. KOLA
Ruda - Gonars	1:0
Union 91 - Varmo	0:0
Sangiorgina - JUVENTINA	0:0
Ponziana - Fiumicello	0:0
Cervignano - Flumignano	1:1
Campoformido - Pasianese	1:1
Costalunga - Fortitudo	3:0
San Canzian - Aguileia	0:1
LESTVICA
San Canzian	7	5	0	2	10:5 10	
Fiumicello	7	3	3	1	8:3	9
Gonars	7	4	1	2	7:4	9
Campoformido	7	3	3	1	6:5	9
Ruda	7	3	2	2	8:6	8
Varmo	7	1	6	0	6:4	8
Sangiorgina	7	2	4	1	7:6	8
Flumignano	7	1	5	1	9:8	7
Costalunga	7	3	0	4	8:7	6
Aguileia	7	2	2	3	6:6	6
Fortitudo	7	2	2	3	4:5	6
Union 91	7	2	2	3	4:8	6
JUVENTINA	7	1	3	3	1:3	5
Cervignano	7	1	3	3	4:8	5
Ponziana	7	0	5	2	2:6	5
Pasianese	7	1	3	3	5:11	5
PRIHODNJE KOLO Fortitudo - Aguileia, Pasianese -Costalunga, Flumignano - Campoformido, Pro Fiumicello - Pro Cervignano, JUVENTINA - Ponziana, Varmo - Sangiorgina, Gonars - Union 91, Ruda - San Canzian.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 7. KOLA
Mossa - Torreanese					1:0	
Pro Romans - PRIMORJE					2:2	
Villanova J. - ZARJA					0:0	
Tolmezzo ■	• Tarcentina				2:1	
Cividalese	- Riviera				0:1	
VESNA - Moraro					0:0	
Tricesimo	- Reanese				1:1	
Corno - Donatello					0:1	
	LESTVICA					
PRIMORJE	7	4	3	0	13:7 11	
Tricesimo	7	3	4	0	10:4 10	
VESNA	7	3	3	1	4:2	9
Pro Romans	7	2	4	1	11:8	8
Tolmezzo	7	3	2	2	9:7	8
Mossa	7	3	2	2	7:6	8
Moraro	7	1	5	1	10:8	7
Donatello	7	2	3	2	6:6	7
Reanese	7	1	5	1	5:5	7
ZARJA	7	2	2	3	7:9	6
Villanova J.	7	0	6	1	6:8	6
Riviera	7	2	2	3	8:14	6
Corno	7	1	3	3	4:5	5
Cividalese	7	1	3	3	5:9	5
Torreanese	7	1	3	3	5:10	5
Tarcentina	7	1	2	4	6:8	4
PRIHODNJE KOLO Reanese - Donatello, Moraro - Trice-simo, Riviera - VESNA, Tarcentina -Cividalese, ZARJA - Tolmezzo, PRIMORJE - Villanova J., Torreanese -Pro Romans, Mossa - Como.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 7. KOLA
Bertiolo -	Campanelle				0:0
Camino -	S. Nazario				0:0
Pocenia -	Palazzolo				2:3
Domio - BREG					2:2
Ronchis -	Talmassons				0:2
Romans -	Flambro				0:2
Codroipo	- Sedegliano				2:2
Don Bosco - Zompicchia					1:0
	LESTVICA				
Camino	7	5	2	0	11:5 12
Talmassons	7	4	3	0	11:3 11
Codroipo	7	4	2	1	14:9 10
Flambro	7 ■	3	3	1	10:5 9
Sedegliano	7	3	2	2	12:9 8
Campanelle	7	2	4	1	6:4 8
Palazzolo	7	2	3	2	9:8 7
S. Nazario	7	1	5	1	8:7 7
Domio	7	2	3	2	7:7 7
Zompicchia	7	3	0	4	11:8 6
BREG	7	1	4	2	6:8 6
Bertiolo	7	1	4	2	5:9 6
Don Bosco	7	1	3	3	5:9 5
Romans	7	1	3	3	4:8 5
Pocenia	7	0	3	4	4:10 3
Ronchis	7	0	2	5	7:21 2
PRIHODNJE KOLO Sedegliano - Zompicchia, Flambro -Codroipo, Talmassons - Romans, BREG - Ronchis, Palazzolo - Domio, S. Nazario - Počenja, Campanelle -Camino, Bertiolo - Don Bosco.
Skupina F
IZIDI 7. KOLA
KRAS - S. Lorenzo					3:2	
Fincantieri -	Isonzo S.P.				1:2	
GAJA - Zaule					1:2	
Mariano - PRIMOREC					1:1	
Audax - Villesse					2:1	
SOVODNJE	- Fogliano				1:1	
Piedimonte -	• Medea				0:0	
Capriva - Pro Farra					1:2	
LESTVICA						
Fogliano	7	4	3	0	14:6 11	
Medea	7	4	3	0	7:3 11	
Isonzo S.P.	7	3	4	0	10:6 10	
SOVODNJE	7	4	1	2	15:7	9
Piedimonte	7	2	5	0	7:3	9
S. Lorenzo	7	1	5	1	10:9	7
Fincantieri	7	2	3	2	8:7	7
Villesse	7	2	3	2	7:6	7
Zaule	7	2	3	2	6:6	7
Pro Farra	7	2	3	2	7:11	7
Audax	7	2	2	3	7:8	6
GAJA	7	2	2	3	6:8	6
KRAS	7	1	3	3	8:11	5
PRIMOREC	7	1	2	4	6:11	4
Capriva	7	1	2	4	6:12	4
Mariano	7	0	2	5	6:16	2
PRIHODNJE KOLO Medea - Pro Farra, Fogliano - Piedi-monte, Villesse - Sovodnje, PRIMOREC - Audax, Zaule - Mariano, Ison-zo S.P. - GAJA, S. Lorenzo - Fincan-tieri, KRAS - Capriva.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev; mesečna naročnina 230.00 tolarjev.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
torek, 29. oktobra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	_.il8
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772*
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član ilaMja«;; zveze eaMP«g založnikov F*
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Po prvem Jadranovem porazu v prvenstvu C-l lige
Vsaka šola nekaj stane
In nekega jesenskega, deževnega večera, je košarkarsko moštvo Jadrana TKB utrpelo svoj prvi poraz sredi Padove. Za dvoboj med jadranovci in postavo Luigi Piero-bon Padova je seveda vladalo veliko pričakovanje, prav to pa je bržkone vplivalo na potek igre in verjetno tudi na pristop vseh posameznikov k tekmi, kajti res je, da je bila to estetsko povsem neprivlačna tekma, ki je bila mogoče sprejemljiva in zanimiva samo za oko izvednecev.
Da je bilo srečanje pomembno za igralce obeh ekip je bilo jasno takoj ob začetku, kajti živčna napetost in previsok čustveni naboj sta se odražala predvsem v nizu zgrešenih metov, tudi izpod koša, na obeh straneh.
Obe postavi sta v obrambi predvajali dovolj ozko osebno obrambo, ki je uspešno zavirala gibanja napdalcev. Po desetih minutah igre je bil delni izid 9:12 v korist jadranovcev, toda dotlej je bil II-lotti edini zanesljiv »terminal v napadu« za gostiteljsko moštvo. Stari lisjak Zorzenon je igral povsem nesproščeno, zgrešil niz neoviranih metov pod košem, celo iz druge ali tretje akcije, tako da bi ob normalnem odstotku realizacije Drvaričevi varovanci verjetno lahko ustvarili dokajšnjo prednost v koših. Iz povedanega seveda sledi, da tudi v drugače zanesljivih mehanizmih v napadu »modrih bojevnikov« je tokrat nekaj zaškripalo do take mere, da je žoga našla pravo pot preko obroča vsako tretjo ali četrto akcijo.
Gostitelji so se Jadranove osebne obrambe lotevali s klasično izhodiščno postavitev 1:4 v napadu in po seriji ustreznih gibanj in blokad sta do meta običajno prihajala prav Illotti in Merlini, ki sta bila ob koncu tudi najboljša strelca srečanja (18 oz. 15 košev). Dejstvo pa je, da je v Jadranovih vrstah ni bilo niti enega igralca,
ki bi bil pri metu dovolj zanesljiv (poglejte si statistiko), tako da tudi sijajno in uporno delo, ki so ga Drvaričevi fantje opravili v obrambi je bilo, žal, zaman.
V	drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Ob vztrajno slabem odstotku realizacije so jadranovci še zgrešili nekaj naivnih napak, ki so domačinom omogočile pridobitev večjega števila uporabnih žog v napadu. Če k temu dodamo še namerno »domače« sojenje sodniškega para v končnem izseku tekme (pri več kot očitnem prekršku obrambe sta trikrat dosodila osebno napako jadranovim napadalcem), ko so naše moštvo prikrajšali za možnost izvajanja prostih metov eden za enega, kar bi bilo pri izidu 58:59 v korist naše zduržene ekipe morda tudi odločilno...
Tako so morali Starc in tovariši priznati premoč košarkarjev Pie-robona, ki predvajajo neatraktivno, za oko zelo čudno, vendar vsaj toliko neugodno igro, da lahko spravi v škripce vsakega nasprotnika.
Po vrednosti so jadranovci, vsaj po našem mnenju, za nekaj odtenkov boljši od njihovih nasprotnikov iz Padove, ko bi le ne zaigrali v sozvočju z muhastim sobotnim vremenom v Padovi...
V	soboto bo Drvaričevo moštvo spet zaigralo v domačem okolju proti Roncadam in verjetno bo že v soboto jasno, v kolikšni meri je sobotni poraz ranil ponos naših »modrih bojevnikov«. (Cancia)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Crisma: 2:5; Oberdan 2:5; Čuk 4:12; Pregare 2:8; Starc 4:8; Pertot 1:2; Smotlak 2:4; Rauber 3:6; Ažman 1:2. METI TRI TOČKE: Oberdan 1:2; Pregare 0:1; Starc 1:2; Rauber 2:7. SKOKI: Oberdan 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 8, 0; Pregare 4, 0; Starc 2, 1;
Pertot 1, 4; Smotlak 2, 0; Rauber 6, 1; Ažman 0, 2. IZGUBLJENE -PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, 0; Čuk 2, 0; Pregare 2, 1; Starc 2, 2; Smotlak 1, 1; Rauber 2, 3; Ažman 1, 0. ASISTENCE: Oberdan 1; Pregare _1; Starc 1; Rauber 1. BLOKADE: Čuk 5.
SKUPNO
MET 2 TOČKI: 21:52; MET 3 TOČKE: 4:13; MET SKUPNO 25:65. SKOK: obramba 26; napad 8 skupno: 34; IZGUBLJENE ŽOGE 12; PRIDOBLJENE ŽOGE: 7 ASISTENCE: 4, BLOKADE: 5.
J ADR AN O VI STRELCI: Starc 58, Rauber 55, Pregare in Čuk 47, Merlin 27, Crisma 24, Ažman 22, Oberdan 20, Pertot 19, Smotlak 8.
IZIDI 4. KOLA
Roncade - Metalplasma				74:91
Mestrina - Birex Sacile				59:77
Longobardi -	Montebelluna	85:50			
Virtus Friuli	- Itala S.M.			105:85
Piove di Sacco - lesolo				70:73
Pierobon - JADRAN TKB				66:64
Mogliano - Bassano				83:65
Latte Carso -	Italmonfal.			108:107
	LESTVICA			
Pierobon	4	4	0	361:328 8
JADRAN	4	3	1	324:268 6
P. di Sacco	4	3	1	354:325 6
Jesolo	4	3	1	303:324 6
Longobardi	4	2	2	336:285 4
Bassano	4	2	2	335:305 4
Birex	4	2	2	332:313 4
Mogliano	4	2	2	325:310 4
Italmonf.	4	2	2	342:341 4
Virtus	4	2	2	324:338 4
Montebelluna 4		2	2	275:319 4
Mestrina	4	1	3	314:321 2
Latte Carso	4	1	3	398:415 2
Itala S.M.	4	1	3	340:379 2
Roncade	4	1	3	323:365 2
Metalplasma	4	1	3	326:376 2
PRIHODNJE KOLO Plove di Sacco - Mogliano, Itala S. Marco - Mestrina, Birex - Longobar-di, Jesolo - Italmonlalcone, Monte-belluna - Pierobon, Bassano - Virtus Friuli, Metalplasma - Latte Carso, JADRAN TKB - Roncade.
V zgoniškem športnem centru v ženski namiznoteniški B ligi
Mlade krasovke navdušile
ŽENSKA B LIGA
Ljubitelji namiznega tenisa so v soboto lahko zares uživali ob predstavi, ki so jo nudili igralci Krasa. Četrto kolo namiznoteniškega prvenstva v ženski B ligi se je odvijalo na dveh mizah. Med domačimi stenami je Kras Corium (Biserka Si-moneta, Monika Radovič in Katja Milič) visoko s 5:1 porazil nasprotnice iz S. El-pidia. Povprečna ekipa iz Mark, sestavljena iz igralk tretje kategorije, se ni mogla upreti dobro uigrani domači ekipi. Edino točko za gostje je dosegla najboljša med nasprotnicami Santinijeva, ki sicer nosi številko 19, nad najmlajšo kra-sovko Katjo Milič, pa še to z veliko težavo v tekmi, ki je edina terjala tri sete. Simonetova in Radovičeva sta bili premočni za nasprotnice in sta dosegli vsaka po dve zmagi. Piko na i je rezultatu dodala Katja Milič. Ta mlada krasovka vidno napreduje v igri in si z vsako tekmo pridobiva nove simpatije gledalcev za svojo požrtvovalnost in borbenost.
Zvezni selektor za mladinske kategorije je prav te dni ponovno pozval Krasovo mlajšo pionirko Katjo Milič na priprave italijanske pionirske reprezentance, ki bodo v tehničnem centru v Fiuggiju začenši z 31. oktobrom. V družbi osmih najboljših pionirk in pionirjev iz cele Italije bo mlada krasovka trenirala pod vodstvom trenerja Esposita in sparring partnerja Ivana Stojanova do vključno 3. novembra.
V 5. kolu naj bi se Kras Corium srečal z Latino, ki je zamenjala favorozirani Arezzo in ima tekmo manj. Prav tako smo dobili zadnjo vest, da se je Campo-maggiore "A" iz Ternija Umaknil iz nadaljnjega tekmovanja, zato tudi tekma z Azzurro ni bila odigrana.
Kras Corium - Adriatica Libertas 5:1
Simoneta - Sagripanti 2:0 (21:18, 21:18); Radovič - Musso 2:0 (21:15, 21:17); Milič -Santini 1:2 (11:21, 22:20, 21:19); Radovič -Sagripanti 2:0 (21:15, 21:15); Simoneta -Santini 2:0 (21:15, 21:9); Milič - Musso 2:0 (21:16, 21:10).
Ostala izida 4. kola (skupina B): Auer Ora Platter - S.S. Giovanni XXIII Terni 0:5, Karneid - Latina 4:5.
LESTVICA SKUPINE B: Kras Corium 8, S.S. Giovanni XXIII 6, Latina, Karneid 4, Azzurra Gorica, Auer Ora Platter in Adriatica Libertas S. Elpidio 2.
MOŠKA B-1 LIGA
Istočasno so igrali fantje tekmo B-1 lige. Nudili so spektakularno predstavo (moška igra napram ženski je za oko bolj dopadljiva), vendar je bil nasprotnik iz San Donaja močnejši. Včasih tudi prevelike ambicije lahko zavrejo željeni cilj. Nasprotnikova ekipa si je nabirala izkušnje že v višji ligi in kot povratniku v B-1 ji ni bilo težko premagati novinca v ligi. Vendar povsem gladko tudi ni šlo. Na momente je bil Kras enakovreden nasprotnik. Na sobotnem srečanju 4. kola se je "razcvetel" tretji mož domačinov Marjan Milič, ki je navdušil publiko. Odvzel je set najboljšemu iz sosednjega tabora Urizlu (št. 9 v 2. kat.) in ga še potem dolgo časa držal v šahu. Kot zmeraj odličen in edini, ki je osvojil dve točki za svoje društvo, je bil Cristian Mersi, pingpongaš s postavo košarkarja. Za naše fante je bilo 4. kolo huda preizkušnja, vendar je nemogoče pričakovati, da bodo kot novinci v ligi nizali zmage. Dovolj bo, da ostanejo v tej visoki ligi. Grenak občutek po porazu bodo krasovci lahko splaknili že v naslednjem kolu na srečanju z zadnjeuvrščeno ekipo Canot-tieri Lecco.
Kras - Basso Piave S. Dona	2:5
M. Milič - Nannoni 0:2 (9:21, 7:21), Mersi - Bertolotti 2:0 (21:12, 21:13), I. Milič - Urizio 0:2 (14:21, 13:21), Mersi - Nannoni 2:0 (21:16, 21:15), M. Milič - Urizio 1:2 (21:15, 10:21, 17:21), I. Milič - Bertolotti 0:2 (12:21, 13:21), Mersi - Urizio 0:2 (19:21, 18:21).
Ostali izidi 4. kola (skupina A): Robur et Fides Varese - Canottieri Lecco 5:3, Galaratte - Marling-Raiffeisen 3:5, Milano - Esedra Colegno 5:2.
LESTVICA SKUPINE A: Basso Piave S. Dona, Milano 8, Esedra Colegno, Kras Zgonik, Marling-Raiffeisen, Robur et Fides Varese 4; Gallarate in Canottieri Lecco brez točk.
ŽENSKA C LIGA
V 2. kolu je krasova 'zenska" ekipa v zasedbi mlajših pionirk Vanje Milič in Erike Radovič v Trevisu premagala domačo postavo Libertasa z 1:4. Proti mladinki Eleni Granello in njeni starejši sestri seniorki sta bili krasovki kljub zaletavosti, ki je značilna za neizkušene igralce, za razred boljši od nasprotnic. Njun skupen nastop je bil vsekakor pozitiven, čeprav še manjka taktika. Kljub neizkušenosti pa sta se znali v kritičnih momentih zbrati in obrniti igro v svojo korist.
Libertas Treviso - Kras	1:4
E. Granello - Radovič 1:2 (21:10, 18:21, 16:21); S. Granello - Milič 1:2 (19:21, 22:20, 11:21); dvojice 1:2 (11:21, 21:16,, 17:21); E. Granello - Milič 0:2 (14:21, 18:21); S. Granello - Radovič 2:0 (21:17, 21:13).
Ostala izida 2. kola (skupina B); G. Masi Casalecchio - Cassa Rurale Villaz-zano 0:5; Recoaro Agostini Bočen - Chia-dino Trst 4:1.
LESTVICA SKUPINE B: Recoaro -Agostini Bonec 4; Časa Rurale Villazza-no, Kras, Chiadino Trst, G. Masi Bologna 2, Libertas Treviso 0.
PROMOCIJSKA LIGA
Nataša Grom in Ivana Stubelj sta v soboto naredili svoj prvi korak v promocijski ženski ligi, v kateri poleg Krasa nastopajo še ekipe S. Giovanni iz Pordenona, Rangers - S. Rocco iz Vidma in tržaški CMM. S slednjim sta mladi krasovki gladko izgubili (0:5), saj sta imeli za nasprotnici prekaljeni članici Della Barcovo in Peressonovo. Tudi v promocijski ligi se nastopa po formuli Davis. V prvem kolu je v tej ligi Pordenon porazil
V D ligi in promocijskem prvenstvu
Uspešno kolo
Kontovel je izenačil razmerje zmag in porazov, saj je po dveh uvodnih negativnih izidih dosegel štiri zaporedne točke in je tako na sredini lestvice. Zmaga proti Arditi je bila pred začetkom prvenstva načrtovana, v soboto pa se je trener Meden znašel brez treh ključnih igralcev, tako da je bil uspeh zelo v dvomu. Izenačenost in povprečna igra sta karakterizi-rala tekmo, tako da se je vse odločilo v zadnji minuti igre. 40 sekund pred iztekom je Igor Civardi prestregel podajo gostov in dosegel, odločilni koš, s katerim so plavi zmagali za eno točko razlike.
Goričani so si zapravili tudi zadnjo priložnost, našim pa je uspelo obdržati žogo do konca. Sedaj čaka Kontovelovce izredno težek razpored, saj se bodo srečali z dvema še nepremaganima ekipama, važno pa bi bilo nadoknaditi vsaj kakega odsotnega igralca, zato da bi trener razpolagal z večjo izbiro možnih variant. Glede ostalih izidov tržaških ekip je Don Bosco ponovno zmagal, tokrat v derbiju z miljskim Interjem, dve novi točki so vnovčili tudi igralci SGT, praznih rok pa so ostali CGI in Inter 1904, ki je še vedno brez točk na lestvici. (Jogan)
IZIDI 4. KOLA
CGS - Vigor	95:77
Dino Conti - Udinese	78:87
Don Bosco - InterMuggia	98:83
Digas - Corridoni	79:72
Kontovel - Ardita	73:72
Staranzano - Gemona	78:100
Martignacco - Portogruaro	65:68
Inter 1904 - Caorle	75:86
Videm s 3:2.
(J.J.)
LESTVICA
Gemona	4	4	0	381:297	8
Don Bosco	4	4	0	392:333	8
Caorle	4	4	0	372:335	8
Portogruaro	4	3	1	339:312	6
Digas	4	3	1	325:303	6
Udinese	4	2	2	333:323	4
InterMuggia	4	2	2	347:348	4
CGS	4	2	2	311:313	4
Ardita	4	2	2	306:313	4
KONTOVEL	4	2	2	331:351	4
Vigor	4	2	2	301:338	4
Corridoni	4	2	2	310:323	4
DinoConti	4	1	3	308:327	2
Martignacco	4	0	4	283:331	0
Staranzano	4	0	4	306:358	0
PRIHODNJE KOLO Gemona - Udinese, Ardita - CGS, Corridoni - InterMuggia, Caorle -KONTOVEL, DinoConti - Digas, Sta-ranzano - Martignacco, Portogruaro - Inter 1904, Vigor - Don Bosco.
PROMOCIJSKA LIGA
V 2. kolu promocijskega prvenstva smo zabeležili izredno pozitiven obračun slovenskih ekip, saj je edino Breg ostal praznih rok. Zmage Bora, Cicibone in Sokola pa imajo vsaka zase veliko važnost, saj je Bor visoko premagal enega izmed tekmecev za napredovanje, Cici-bona si je tudi privoščila ekipo, ki ima visoke cilje, Sokol pa je vknjižil dve važni točki proti Scogliettu, ki nima posebnih ambicij, najbrž pa se bo čez nekaj kol izkazal kot homogena ekipa. Preseneča negativen izid Brega, ki je igral proti najslabši ekipi prvenstva, odsotnost Bruna Kneippa in slab doprinos nekaterih posameznikov sta bila glavna vzroka poraza, predvsem pa skrbi trenje med nekaterimi igralci in trenerjem, kar je po dveh odigranih tekmah precej nerazumljivo. Glede nedeljske tekme, si pohvalo zaslužita le beka Igor Corbatti in Fabri-zio Korošec, medtem ko si je treba od vseh ostalih pričakovati znatno več.
Povrnimo se k obravnavanju uspehov naših peterk in sicer glede prve zmage Sokola, o katerem nam je trener Walter Vatovec takole povedal: »Zelo sem zadovoljen s svojo novo ekipo. Povedati moram, da v svoji dolgi karieri nisem še imel take skupine. Prisotnost na treningih je skoraj stoodstotna, mnogo smo napredovali, tako da pozitivnih izidov ne bo manjkalo. Imam na razpolago zelo visoko število igralcev, tako da vsakič izmenično počiva nekaj fantov. Glede tekme, ki je bila zelo izenačena, naj povem, da smo zasluženo zmagali, saj smo večkrat vodili tudi za 10 točk. Med posamezniki me je predvsem presenetil Marko Kojanec, ki bi odlično igral tudi v višji kategoriji. Pod košema je neustavljiv, zlasti v obrambi, pozitivno je tudi, da si nekaj več odgovornosti prevzema Damjan Starc, ki je tudi dosegel nekaj odločilnih košev v zadnji minuti. Prepričan sem, da bomo s takim doprinosom in s tako voljo do dela želi še mnogo pozitivnih izidov.«
Do pravega presenečenja drugega kola pa je prišlo v balonu na »1. maju«, kjer si je Cicibona privoščila Barcolano. Marijevi fantje so zaigrali zelo odločno,
kar je zmedlo goste, ki si niso pričako li take tekme. Ključ zmage je bila PU gotovo velika pozornost v obrambi, KU so se gostje znašli v velikih težavah P^, napadu proti conski postavi. Plavi so večkrat nabrali zavidljivo prednost tu štirinajstih točk, zatem pa so vidno P pustili in dovolili nasprotnikom, da vsakič nadoknadili.
Trener Mari pa je bil zlasti zadovolj6^ ker niso njegovi fantje nikoli popustih . so kljub neverjetnim razpletom v nen minutah dosegli prestižno zmago. P°h . la gre vsekakor celotni ekipi, najzashb nejša za zmago pa sta Andrej Cupih' . je dosegel nekaj zelo važnih košev v Ih ličnih trenutkih in Pavel Lippolis, ki ^ je izkazal s celo serijo blokad in asiste Važno tekmo je osvojil tudi Bor, ki J dokazal, da glede potencialne moči nih posameznikov nima konkurenc® tej ligi. Andrej Pieri je v napadu n®u tavljiv, edina hiba je še občasna nepi merna izbira za met, Poretti je mol ^ najizkušnejši igralec promocijske li9eLj režiji se izmenjujeta Smotlak in Persi, je odigral odličen drugi polčas, PerClJ Barini, Debeljuh in Tul pa lahko #
izboljšajo svoj doprinos. Ko se bosta ekipo vrnila še Simonič in Bajc, bo h ner Fabio Sancin razpolagal tudi z odh nimi rezervnimi igralci, tako da res vemo, kdo bi lahko zaustavil Borovo P stavo.	,■
Glede sobotne tekme je treba Pr'znaVj da se je pri CUS poznala odsotnost p)3' Corettija, vsekakor pa so belo-zelem ^ v sedmi minuti drugega dela vodili za točk, marsikateri borovec pa ni še prlS ■ pravo formo. Med ostalimi izidi drU9
ga kola preseneča tesna zmaga Azzurre, ki je s košem ob zvoku
Steli*
siren*
premagala novinca Lego Naziona ’ Zelo izenačena je bila tudi tekma Sa ^ tos - Ferroviario, saj se je zaključila zmago domačinov šele po dveh p°fl Ijših. (Jogan)
CIRCOLO LAVORATORI DEL PORTO - BREG	88:84 (38-4J|
BREG: Kovačič 3, Korošec 27 P® Corbatti 22 (4:4), R. Žerjal 3 (3:5), Feri« 4 (0:1), B. Žerjal 8 (2:3), Bandi, M. Salvi (1:2), A. Salvi (0:2), Canciani 4 (4:5).	*
SODNIKA: Gelicrisio in Ulini. 3 T<> KE: Kovačič 1, Corbatti 2.
Bregovi člani so v nedeljo zaniuarta edinstveno priložnost za dosego P1^:. prvenstvenega para točk. Proti že tra cionalnemu nasprotniku, ekipi pr'5!8^ čnikov, ki so jo v lanskem prveris prve divizije kar trikrat gladko preffl« jj li v medsebojnih spopadih, so zahJ1^ krepko pod svojimi sposobnostmi in ® rali ob koncu priznati premoč gostl Ijev, ki so si pa zmago priborili p°vS zasluženo.	j
Tudi dejstvo, da je pri Bregu 1° ^ manjkal Bruno Kneipp ni dovolj za op vičilo spodrsljaja, ki bo imel lahko posledice za brežane v nadaljevanju M »Plavi« so na splošno igrali s'8 . predvsem v napadu, vsaj do sredin6
vega polčasa, in so kljub temu šli na
Aq\W
mor z rahlo prednostjo. V drugem u so začeli nekoliko boljše, ampak so os brez ustreznega protiorožja, čim so mačini prešli v consko obrambo 2-3, . nameček so Brežani odpovedali v bo ^ pod košem, kjer so jih nasprotnik^, centri sistematično preskakovali. Se minute pred iztekom so imeli varoV8a() trenerja Korena možnost, da spop sj sprevržejo v lastno korist, tedaj pa s° .e zapravili dve žogi v napadu in pora® bil tu. (Cancia)
IZIDI 2. KOLA S. Azzurra - L. Nazionale Lavoratori Porto - Breg Santos - DLF Sokol - Scoglietto Bor - CUS
Cicibona - Barcolana Počitek: Fincantieri
69:8
88:8
99:88
70:60
83$
85$
■4
LESTVICA	t
Bor	2	2	0	1168:151	^
S. Azzurra	2	2	0	157:1«*	2
Barcolana	2	1	1	176:	2
---Tincantieri 110	83:6
Santos	1	1	0	99:88
2
2	1	1	174:1^	2
2	1	1	150:1^	2
2	1	1	144:]^	^
2	1	1	160:166	^
2	11	151:	n 2
2	1	1	146:Ifi7	0
2	0	2	159:167	^
2	0	2	132:151
jrerroviario FnLega Naz.
Sokol Cicibona CUS L. Porto Breg
Scoglietto
PRIHODNJE KOLO CUS - S. Azzurra, DLF - L. P°rl0' p. kol - L. Nazionale, Barcolana -	,
tos, Breg - Fincantieri, Scogli® Bor. Počitek: Cicibona.