I » I ' S1 Novi nadškof bo svojo pot na Goriškem začel med delavci / 13 Tzvetan Todorov v Pordenonu: Demokracije danes ne ogrožajo zunanji, temveč notranji sovražniki >/18 -l:: Mladi za dialog s pomočjo aktivnega državljanstva * /7 Primorski Zagonetna amnezija v Ljudstvu svobode Aljoša Gašperlin Bivši italijanski minister Claudio Scajola ni vedel, da so mu podarili stanovanje pred Kolosejem, v katerem je bival. Bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi ni vedel, da ima v službi mafijskega kolovodjo Mangana in da mladoletna Ruby ni Mubarakova nečakinja. Predsednik Dežele Lombardija Roberto Formi-goni ni vedel, od kod denar za njegove razkošne počitnice. Predsednica Dežele Lacij Renata Polverini zdaj ne ve, kaj vsega so počenjali deželni svetniki Ljudstva svobode z javnem denarjem, ki ga je prejemala stranka. Ali bolehajo vsi za zagonetno in nalezljivo amnezijo, ali pa se mora človek vprašati, čemu služijo predsedniki v Italiji. Vodja deželnih svetnikov Ljudstva svobode Franco Fiorito, poznan kot Batman (ker je padel z motorja v garaži) je nasprotno preiskovalcem povedal, da je bila Polverinijeva zelo dobro seznanjena z dogajanjem. Bruno Vespa ga je nato takoj povabil pred TV ekran, kjer je vse zanikal. Polve-rinijeva pa je na TV postaji La7 potrdila, da ni vedela nič in začela naštevati razne pozitivne ukrepe njenega deželnega odbora. Zato tudi ne bo odstopila. Škoda, ker bi morala namesto tega razložiti, kakšen smisel imajo v Ljudstvu svobode za denar. Kasneje so drugi desničarski veljaki, od Mussolinjeve do Gasparrija v raznih oddajah zavračali vse kritike, opravičevali predsednico Lacija in zahtevali »račune« drugih strank. Že spet so pognali skratka mehanizem, ki je bil običajen pod Ber-lusconijem. Polverinijeva pač ne more in ne sme odstopiti, ker bi to bistveno vplivalo na volilno kampanjo. Predvsem pa bi lahko dokončno pokopalo Ljudstvo svobode. In njegove navade. kakšna usoda nas čaka dnevnik SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 2012 št. 224 (20.547) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ISLAMABAD - Zaradi do islama žaljivega filma in karikatur preroka Mohameda Val protestov zajel večino islamskih držav Protiameriška gesla in izbruhi nasilja z več smrtnimi žrtvami SESLJAN - Včeraj predstavitev novinarjem Nared prva tri stanovanja v turističnem naselju Portopiccolo SESLJAN - V nastajajočem turističnem naselju Portopiccolo pri Se-sljanskem zalivu so dokončali prva tri počitniška stanovanja, ki ponujajo čudovit pogled na morje, opremljena pa so s sodobno tehnologijo in pohištvom, ki so ga izdelala znana italijanska podjetja. Predstavniki družbe Portopicco-lo so jih novinarjem in krajevnim upraviteljem predstavili včeraj, pri čemer so med drugim poudarili, kako je projekt prava gospodarska lokomoti- va za turistični razvoj in prepoznavnost območja. Prav tako so poudarili uspešnost nepremičninske operacije, saj so doslej prodali že več kot sedemdeset odstotkov načrtovanih stanovanj. Na 5. strani ISLAMABAD/SRINAGAR/DŽ AKARTA - Muslimani v vrsti držav so se včeraj po pričakovanjih po tradicionalnih molitvah podali na ulice, kjer so množično protestirali zaradi do islama žaljivega filma in karikatur preroka Mohameda. Najhuje je bilo v Pakistanu, kjer naj bi v nasilju umrlo devet ljudi, sicer pa demonstracije potekajo tudi v Jemnu, Libanonu, Indoneziji, Kašmirju in drugod. V Pakistanu so oblasti razglasile »poseben dan ljubezni do preroka« Mohameda, vse politične in verske stranke pa so obenem pozvale k protestom. Na ulicah pakistanskih mest po vsej državi so se tako včeraj zbrale množice jeznih protestnikov, izbruhnilo pa je tudi nasilje. Na 2. strani Zapleti z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji Na 3. strani Mladi bodo tekmovali v ločevanju odpadkov Na 7. strani Bo vrtec v Pevmi dočakal parkirišče? Na 12. strani Igralnega salona v Vrtojbi nočejo Na 14. strani KANALSKA DOLINA - Včeraj ob 6.20 Pokol na avtocesti Tovornjak iz Kranja naravnost v romunski kombi: štirje mrtvi in šest poškodovanih KOSOVELOV DOM SEZANA.razpisuje abonma 2a sezono 2012JJ013 EE £SG UJr e; HOMMAGE STRAVINSKY VELIKI 3RIUA.STV VALČEK "S JINI A BUKOVEC L m Ii ri'i ¡-'-asta 's PERPETUUM lAZZlLEjhe Sölls, M WK NAMIŠB ■ (H JMDU W.5RCE Y KOVČKU, par efi?"carregč HnsorjeöaJWQLESABREÜ iVKFTW) ¿eis mt Kranj .KABARET MARLENE HEIRK» lOtfAMORGSZ fMGnfiritatltfllB M IfflimMÄti I anMmlHQni 0 I YPI& AftflHNlfcJÉV; ab de¡jwifi g-ét! 10-12 in 1J-1T jj^K1 Tel. f íoíhowieVMioriíJ, TftTfth.kisoví í>víiorL& 2 Sobota, 22. septembra 2012 ITALIJA, SVET / islamabad - V številnih islamskih državah sveta protesti zaradi do islama žaljivega filma Protiameriške demonstracije z nasiljem in smrtnimi žrtvami Mnoga veleposlaništva in diplomatska predstavništva včeraj preventivno zaprta ISLAMABAD/SRINAGAR/DŽA-KARTA - Muslimani v vrsti držav so se včeraj po pričakovanjih po tradicionalnih molitvah podali na ulice, kjer so množično protestirali zaradi do islama žaljivega filma in karikatur preroka Mohameda. Najhuje je bilo v Pakistanu, kjer naj bi v nasilju umrlo devet ljudi, sicer pa demonstracije potekajo tudi v Jemnu, Libanonu, Indoneziji, Kašmirju in drugod. V Pakistanu so oblasti razglasile »poseben dan ljubezni do preroka« Mohameda, vse politične in verske stranke pa so obenem pozvale k protestom. Na ulicah pakistanskih mest po vsej državi so se tako včeraj zbrale množice jeznih protestnikov, izbruhnilo pa je tudi nasilje. Vsega skupaj je bilo ob koncu dneva 19 mrtvih in preko 200 ranjenih. Med drugim so protestniki v Pešavarju zažgali dva kinematografa ter se spopadli s policisti. Pri tem so bile po zadnjih podatkih ubite štiri osebe, med njimi uslužbenec lokalne televizije. V Karačiju je prišlo do streljanja med policisti in več tisoč protestniki, pri čemer naj bi bilo ubitih pet ljudi, več pa ranjenih. Tudi iz prestolnice Islamabad so poročali o nasilju, saj naj bi več sto ljudi prebilo več policijskih zapor in se približalo visoko varovani Rdeči coni, kjer so se spopadli s policisti. Več ljudi na obeh straneh je bilo ranjenih, več protestnikov so tudi aretirali. Protesti so potekali še v Lahoreju, Raval-pindiju in drugih mestih. Ob včerajšnjih tradicionalnih muslimanskih molitvah so po pričakovanjih množično protestirali tudi drugod v islamskem svetu. Ljudje so jezni tako zaradi do islama žaljivega filma Nedolžnost muslimanov, posnetega v ZDA, kot zaradi pred dnevi objavljenih karikatur preroka Mohameda v francoskem satiričnem tedniku Charlie Hebdo. V več kot 20 muslimanskih državah so tako posebej zaščitena predvsem ameriška in francoska, pa tudi druga zahodna diplomatska predstavništva. Mnoga so tudi včeraj preventivno zaprli in izpraznili. V indijskem Kašmirju so zaradi protestov delno blokirali telefonske in internetne povezave ter za ves dan razglasili policijsko uro, policisti pa so proti jeznim prebivalcem v Šrinagarju uporabili solzivec. Protestirali so še v Libanonu, med drugim v pristaniškem mestu Sidon na jugu države in na poziv šiitskega gibanja Hezbolah v mestu Balbek, in v Afganistanu. Podobno je bilo v jemenski prestolnici Sana. V Basri na jugu Iraka je več tisoč ljudi zažigalo ameriške in izraelske zastave ter nosilo slike iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja. Protesti so bili poleg tega v Kairu, v libijskem Bengaziju in na palestinskem Zahodnem bregu, medtem ko so jih oblasti v Tuniziji prepovedale. Demonstrirali so tudi v največji muslimanski državi Indoneziji, v Maleziji in Šrilanki. V prestolnici Bangladeša, Daki, je nekaj tisoč demonstrantov med drugim zažgalo lutko ameriškega predsednika Baracka Obame in francosko zastavo. Do protestov pa je prišlo tudi v nekaterih zahodnih državah, med drugim v Berlinu, kjer pa ni bilo izgredov. (STA) Salafist Sheikh Ahmad Al-Assir govori na protiameriški demonstraciji v BejrutuANSA Mediji na Madžarskem pod pritiskom oblasti BUDIMPEŠTA - Novinarji na Madžarskem so na konferenci v Budimpešti včeraj predstavili zelo temno oceno svojega poklica ter opozorili, da so zaradi sovražne politike premiera Viktorja Orbana madžarski mediji vse bolj prepuščeni na milost in nemilost vladi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novinar liberalnega tednika Magyar Narancs, Endre Boj-tar je na včerajšnji konferenci v Budimpešti celo izjavil, da «je bila državna srbska televizija v začetku 1990-ih bolj svobodna, kot je madžarska televizija trenutno.« »Javni mediji so povsem pod nadzorom vlade, državna televizija se sploh več ne ukvarja s politiko, če pa se, so informacije neverjetno pristranske,« je opozoril. Položaj t.i. četrte veje oblasti na Madžarskem je preprosto »dramatičen«, se je na konferenci strinjal odgovorni urednik tednika Elet es Iro-dalom, Zoltan Kovacs. Kot je spomnil, so novinarji ob uveljavljanju novega medijskega zakona leta 2010 in 2011 protestirali in javno podpirali kolege, ki so bili tarča vlade, zaradi česar so izgubljali službe. rim - Ljudstvo svobode podprlo predsednico dežele Lacij, a njen položaj ostaja negotov Kljub škandalu Polverini ni odstopila Opozicija v deželnem svetu vložila nezaupnico RIM - Deželni svet Lacija je včeraj izglasoval ukrepe, ki jih je po škandaloznem razsipavanju javnega denarja, za katerega je v prvi vrsti odgovoren svetnik Ljudstva svobode Franco Fiorito, zahtevala predsednica deželne vlade Renata Polverini. V bistvu so bile ukinjene tri posebne deželne komisije, šest stalnih pa je bilo zreduciranih od 16 na 8. Poleg tega je njeno zahtevo podal ostavko načelnik skupine Ljudstva svobode Francesco Battistoni, čigar mesto je prevzela Chiara Colosimo. Po tem glasovanju je Polveri-nijeva odločila, da ne odstopi, kar je sicer po nekaterih glasovih nameravala, a jo je vrh Ljudstva svobode prepričal, naj tega ne stori. Medtem svetnik Berlusconijeve stranke Fiorito, ki je sam sebi nakazal 109 bančnih nakazil iz računa stranke na svojega, v skupni vrednosti 753 tisoč evrov, zatrjuje, da je le grešni kozel in ni nikomur ukradel ničesar. Deželni svet je skušal popraviti kompromitiran položaj svoje večine s tem, da je izglasoval obvezo o 20 milijonih prihranka na stroških politike v letu 2012. Toda levosre-dinska opozicija je poudarila, da to še zdaleč ni dovolj, da se popravi škoda, ki je nastala po škandalu in je zahtevala odstop predsednice Polverini. O nezaupnici bo deželni svet glasoval v roku 15 dni in če bo izglasovana, bo deželni svet raz-puščen. Renata Polverini ansa Včerajšnji dan se je nadaljeval z besedno vojno in medsebojnimi obtožbami med odslovljenim načelnikom Ljudstva svobode v deželne svetu Battistonijem in Fioritom. Na spletnih omrežjih pa se je medtem nabiral ljudski gnev zaradi škandaloznega dogajanja v deželi Lacij, kjer so svetniki desnosredinske večine na neverjeten način zapravljali javni denar, tudi z organiziranjem praznovanj in bakanalij v starorimskih oblačilih. Vsak izmed svetnikov Ljudstva svobode naj bi bi bil imel po sto tisoč evrov na razpolago, poleg seveda visokih mesečnih dohodkov in drugih privilegijev. Vrh Ljudstva svobode pa razlaga, da je Pol-verinijevo podprl, češ da je le žrtev te umazane zgodbe. ITALIJA V OGLEDALU TUJEGA TISKA Ljudem presedajo škandali, ki pretresajo italijansko politiko Sergij Premru »Med življenjem politikov in življenjem navadnih ljudi je vedno bil nek razkorak. Danes pa, ko nas je kriza pahnila v obup, tega ne moremo več prenašati.« S temi besedami priletne upokojenke The New York Times končuje svoj dopis iz Rima z naslovom »Nov škandal za škandalov site Italijane«. Tema prispevka newyorškega dnevnika je seveda zadnja afera, ki je zajela »požrešni svet italijanske politike«, deželni svet Lacija namreč. Gospodarske perspektive za tekoče leto se slabšajo, brezposelnost narašča in z njo zaskrbljenost zaradi preteče prihodnosti, »zato so danes Italijani manj pripravljeni, da bi odpuščali grehe svojih upraviteljev«, piše NYT. V mestu, katerega korenine segajo v oddaljeno preteklost, je celo najbolj ciničnim volivcem presedlo ob pogledu na prizore nočnega praznovanja deželnih svetnikov v starorimskih preoblekah. Milijonski stroški predstavnikov Ljudstva svobode, ki so brez problemov črpali iz javnih sredstev, so do temeljev stresli Ber-lusconijevo stranko, piše newyorški dnevnik, ki postavlja rimsko dogajanje v širši okvir vrste škandalov, v katerih se otepa politični svet. Narašča razdalja med političnimi predstavniki, ki vedno bolj izpadajo kot velika in dobro plačana kasta, in navadnimi občani, ki so vedno bolj pod udarom krize. Polomija političnega razreda je lanskega novembra privedla do nastopa tehnične vlade premiera Montija, katerega mandat pa se bo kmalu iztekel, zaradi česar narašča zaskrbljenost za politično in gospodarsko prihodnost države. Morebitni odstop predsednice Lacija Polverinijeve bi lahko privedel do kolapsa Berlusconijeve stranke, ki je bila mogočna vse dokler je bila na oblasti, ob sestopu z oblasti pa se je izkazalo, da je šibka in notranje razklana. Med drugim NYT omenja, da so v zameno za mastno financiranje deželni svetniki Lacija lani zasedali 52 krat, letos pa so odobrili samo 13 zakonov. Pa ostanimo kar pri Berlusconi-ju, in sicer s prispevkoma iz Velike Britanije. Prvi zadeva objavo posnetkov s soprogo britanskega princa Williama Kate, ki se sonči brez gornjega dela bikini-ja. Fotografije vojvodinje je objavila najprej francoska revija Closer, za njo pa tudi italijanska Chi, ki ju izdaja založnik Mondadori, katerega lastnik je Berlusconi. Prav tisti, ugotavlja The Independent, ki se je leta 2009 razburjal zaradi posnetkov, ki ga prikazujejo na vrtu vile na Sardiniji z mladimi dekleti »zgoraj brez«. Takrat je vložil sodno prijavo, češ da so z objavo slik kršili njegovo pravico do zasebnosti, piše londonski dnevnik, ista pravica do zasebnosti pa naj ne bi veljala za britansko vojvodinjo. Očitno je, da se je Berlusconi s to potezo krepko za- meril britanski kraljevski družini, sicer pa je s samo kraljico Elizabeto že imel opravka, ko ga je javno ostro oštela, ker je po skupinski sliki v Buckinghamski palači preglasno in prostaško klical ameriškega predsednika Obamo, naj mu posveti trenutek pozornosti. Tudi v drugem britanskem prispevku, ki zadeva Berlusconija, izstopa zaničevalni odnos tujine do bivšega premiera. Znanstvena revija New Scientist namreč objavlja raziskavo o psihologiji percepcije, ki so jo pripravili na univerzi v Birminghamu. Gre za eksperiment s področja optičnih iluzij, ki je na ogled tudi obiskovalcem revije na spletu: na ekranu utripata večja in manjša krogla, potem pa se pojavita Berlusco-nijeva portreta, ki sta sicer enaka, zaradi optične iluzije pa se tisti na strani, kjer je utripala večja krogla, zdi manjši od onega na strani, kjer je bila manjša krogla. »Ni še mogoče izbrisati Berlusconi-ja, z optično iluzijo pa ga lahko zredu-ciramo,« je pikri pripis revije New Scientist. Ostaja odprto vprašanje, zakaj so raziskovalci univerze iz Birminghama izbrali prav portret nekdanjega italijanskega premiera: dvomim, da se je to zgodilo zaradi ugleda na mednarodni ravni, bolj verjetno pa, ker mu kot burkežu ni para. Naslednik, premier Monti, je sicer »iz drugega testa«, če pa bodo Italijani morali iskati novega premiera, bi ga lahko nepričakovano odkrili v ... Indiji. Najpomembnejši finančni dnevnik indijske podceline, ki je po nakladi drugi najbolj razširjeni finančni list na svetu, The Economic Times namreč objavlja polemiko v vrstah mogočne Kongresne stranke, v okviru katere je eden od vidnejših predstavnikov ocenil, da »Rahul Gandhi ni državni lider, ampak državnik mednarodnih razsežnosti, ki bi lahko nastopil tudi na volitvah v Italiji.« Gre za mlajšega predstavnika ene najpomembnejših družin iz Indije: tako njegov praded Jawaharlal Nehru, kot babica Indira Gandhi in oče Rajiv Gandhi so odigrali pomembno premiersko vlogo v vladi New Delhija, mati Sonia Gandhi pa trenutno vodi Kongresno stranko. Prav mati je po rodu iz Italije, točneje iz bližine Vicenze, nato se je z družino preselila v Piemont, med študijem angleščine v Cambridgu pa je spoznala Rajiva Gandhija in se kmalu poročila, se preselila v Indijo, se »poindianizirala« in preimenovala v Sonio, in uspešno nadaljevala družinsko politično kariero. Sedaj pa njenemu 42-letnemu sinu, ki se tudi sam vzpenja po stopnišču, ki pelje do premierskega stolčka, nasprotniki svetujejo, naj se raje posveti volitvam.. .v Italiji. Kjer, kot je znano, ne manjka prostora za nove, mlade in nadebudne politike, ki naj nadomestijo dosedanje. Italijanski mladi? Naj odidejo v Nemčijo! Tako piše španski El Imparcial, ki poroča o porastu izseljevanja iz Italije. Gre za pojav, ki spominja na petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se Italijani množično izseljevali na drugo stran Alp, predvsem v Nemčijo. Vendar tokrat ne potujejo s kovčki iz lepenke na vlakih, pač pa z malo prtljago na nizkocenovnih letalih, in so bolj izobraženi od svojih prednikov. Samo lani je v Nemčiji število priseljencev iz Italije naraslo za 11 odstotkov, vedno večje odseljevanje mladih iz Italije pa kaže, da so izgubili zaupanje v prihodnost polotoka, kjer mladinska brezposelnost narašča, službe so samo začasne, pogoji dela nesprejemljivi. Mladi postajajo kategorija na družbenem obrobju in zato iščejo svojo pot v tujini, vedno bolj v Nemčiji, kot dokazuje velik porast udeležencev tečajev nemščine. Vlada bi se morala čim prej spopasti s problemom novih delovnih mest, z uveljavljanjem merito-kracije in nagrajevanjem produktivnosti v državi, kjer prevladujeta klien-telizem in nepotizem. Italijanski mladi pa se medtem morajo boriti proti ge-rontokraciji, ki prevladuje na vseh ravneh in je s svojim imobilizmom in konservatorizmom ustvarila pravo »državo starih«, piše madridski liberalni dnevnik. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 20. septembra 2012 3 kanalska dolina - Silovito trčenje na avtocesti A23 med Ukvami in Tabljo Tragedija tik pred zoro, štirje mrtvi in šest ranjenih Življenje izgubili trije romunski državljani in povzročitelj nesreče, voznik tovornega vozila iz Kranja VIDEM - Kanalska dolina je bila včeraj pred zoro prizorišče grozovite prometne nesreče, v kateri so izgubile življenje štiri osebe - trije romunski državljani ter hrvaški državljan iz Kranja. V hipu je bilo uničenih kar nekaj družin, saj bodo možje, žene, otroci, starši, bratje in sestre dolgo žalovali za osebami, ki so včeraj našle smrt na avtocesti A23. Šest oseb je poškodovanih, dve od teh sta na intenzivni negi. Tragedija se je po navedbah prometne policije iz Amara odigrala ob 6.20 zjutraj. Na avtocestnem odseku med Ukvami in Tabljo (v smeri proti Vidmu) je bil promet ob 6.20 upočasnjen zaradi izrednega prevoza. Na rednem pasu je tovorno vozilo zaradi tega zaviralo, za njim je prav tako zaviral romunski kombi, v katerem so sedeli voznik in osem potnikov. Tretje v vrsti pa je bilo tovorno vozilo z evidenčno tablico iz Kranja, ki je prevažalo lesne pelete. Za volanom je bil 44-letni hrvaški državljan Darko Opačic, ki je živel v Kranju. Na zavoro ni pritisnil, njegovo vozilo pa se je od zadaj zaletelo v kombi in ga stisnilo v spredaj vozeče vozilo s priklopnikom. Orjaški vozili sta v jeklenem objemu dobesedno pomečkali kombi, v katerem so pri priči umrli 40-letni Cristian Baciu, 34-let-na Monica Popa in 45-letna Camelia Stefan. Ostale osebe v romunskem vozilu so se poškodovale, Opačicevo stanje pa je bilo skoraj brezupno. Reševanje je bilo nadvse težavno, saj so razbitine prekrile celotno vozišče, nesreča pa se je povrh vsega zgodila na ožjem odseku z mostom. Tol-meški gasilci so uporabili štiri vozila, iz Vidma pa so pripeljali vozilo z žerjavom. Opačica so po dolgem in izredno zapletenem posegu potegnili iz pločevine, a je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Preživelim romunskim potnikom pa so - upajmo - le rešili življenje. Hospitalizirani so v različnih bolnišnicah: po podatkih prometne policije sta dva hudo poškodovana potnika na oddelku za intenzivno nego v Vidmu, ostale štiri pa zdravijo v Guminu in Tolmeču. Vzroki nesreče so predmet preiskave, prometni policisti iz Amara pa so sinoči po telefonu ocenili, da je Opa-čica najverjetneje premagal spanec. Vozniki so ob 6. uri zjutraj pogosto zelo utrujeni, na cestišču pa ni bilo znakov zaviranja. Avtocestni odsek je bil nekaj ur zaprt za promet, spet so ga odprli ob 8.45. O silovitosti trčenja pričajo ostanki vozil, ki so se spremenila v kup skrotovičene pločevine bumbaca evropska unija - Trditve spletnega biltena EUobserver »Slovenija za vstop Hrvaške v EU določila ceno 172 milijonov evrov« BRUSELJ - Bruseljski spletni bilten EUobserver je včeraj objavil, da je Slovenija za vstop Hrvaške v EU določila ceno 172 milijonov evrov. V Bruslju so očitno nezadovoljni zaradi odločitve, da Slovenija blokira vstop Hrvaške zaradi notranjih zadev, "kar ni prvič, da je Slovenija to storila". EUobserver navaja četrtkove besede predsednika odbora slovenskega državnega zbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata, da bodo poslanci z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU začeli šele, ko bo spor glede varčevalcev Ljubljanske banke v Zagrebu rešen v skladu z mednarodnimi dogovori. Opozarjajo tudi na besede zunanjega ministra Karla Erjavca, da ima slovenski finančni strokovnjak za rešitev spornega vprašanja mandat do konca leta in da če do takrat ne bo rešitve, "potem to pomeni, da dvostranske rešitve ne bo mogoče doseči". Kot pojasnjuje EUobserver, gre za spor okoli zdaj že ugasle Ljubljanske banke in razpada nekdanje Jugoslavije. In ko je Ljubljanska banka v 90. letih propadla, "je 172 milijonov evrov, ki so bili last okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, zapadlo v slovenski državni dolg". Zatem sta dve hrvaški banki vložili tožbi proti "reinkarnaciji" Ljubljanske banke, Novi Ljubljanski banki, da bi izterjali denar nazaj. "A Slovenija pravi, da bi morali vprašanje rešiti kot del širšega dogovora po razpadu Jugoslavije, ki poteka pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v švicarskem Baslu," še razlaga EUobserver. Sicer pa Horvatova izjava za Bruselj ni presenečenje. Ze julija je zunanji minister vznejevoljil kolege v EU, ko je medijem dejal: "Osebno si želim, da bi se Hrvaška pridružila EU čim hitreje in da bi ratificirali pristopno pogodbo ... Ampak pogoj za to je, da rešimo vprašanje Ljubljanske banke." To stališče je nato ponovil tudi na septembrskem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov na Cipru, piše EUobserver. "Nihče v EU nima rad, ko se EU zadeve povezuje z dvostranskimi problemi. Če bi vsak to počel, bi to zasenčilo širitev kot celoto. Vsak bi vzel kaj ven iz vreče proti svojim sosedom in zastrupljal ozračje," je za ta bilten dejal neimenovani vir EU. Isti vir je še dodal, da se 172 milijonov evrov morda ne sliši veliko "vendar pa glede na majavo slovensko finančno situacijo šteje vsak evro". Poleg tega je ta vir še dodal, da "ni prvič, da je Slovenija to storila", torej blokirala pobudo EU zaradi notranjih razlogov. Leta 2008 je zagrozila z zaustavitvijo hrvaških pristopnih pogajanj zaradi spora o meji na morju. V začetku tega leta pa je z vetom preprečila sprejem sankcij proti Belorusiji, da bi zaščitila pogodbo slovenskega gradbenega podjetja za hotel v Minsku, še izpostavlja EUobserver. (STA) Za predsednika uprave Luke Koper sedemnajst kandidatov KOPER - Na razpis za predsednika uprave Luke Koper se je prijavilo 17 kandidatov, prijave pa so do nadaljnjega v postopku obravnave, so iz Luke sporočili ob robu seje nadzornega sveta družbe. V nadzornem svetu izjav ne dajejo niti te niso bile predvidene po koncu današnje seje. V Luki so zapisali le to, da bo nadzorni svet javnost pravočasno obvestil o svoji odločitvi. Včeraj se je iztekel rok za prijavo na mednarodni javni razpis za novega predsednika uprave Luke Koper. Kandidat mora za to mesto poleg ostalih pogojev in zakonskih zahtev imeti univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih na področju pristaniške ali sorodne prometno logistične dejavnosti, strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog ter znati slovenski in angleški jezik. Od kandidatov pričakujejo, da bodo v življenjepisu navedli okoliščine in dejstva ter reference, zaradi katerih bi lahko nadzorniki ocenili primernost in pričakovano uspešnost kandidata, kot tudi ustrezne vodstvene in strokovne izkušnje, ki ga kvalificirajo za razpisano področje dela. Luko trenutno kot vršilec dolžnosti predsednika uprave vodi Bojan Brank, ki pa je že prej napovedal, da se na razpis ne bo prijavil. Da ne misli kandidirati, je pred časom izjavil tudi donedavni predsednik uprave Gregor Veselko, ki so ga nadzorniki v začetku meseca razrešili iz ne-krivdnih razlogov. Še tri vikende v« v • inv • z zicmco na Visarje ZABNICE - 7. oktobra se bo zaključila poletna sezona na Višarjah, do takrat pa se bo ob vikendih na vrh, kjer so odprti svetišče in tipični lokali, mogoče povzpeti tudi z žičnico. Ta bo vozila še danes in jutri, 29. in 30. septembra ter 6. in 7. oktobra med 8.30 in 18.15. V ostalih središčih, ki jih upravlja Promotur, so žičniške naprave že ustavili in opravljajo potrebna vzdrževalna dela pred novo smučarsko sezono. Popravek V včerajšnjem članku o vseslovenskem srečanju internirank, ukradenih otrocih in izgnancih na 4. strani nam je ponagajal tiskarski škrat in en M spremenil v E, tako da je v naslovu in besedilu bilo zapisano niemer namesto nimmer. Za napako se opravičujemo. cerje - Slavnostni govornik Danilo Türk Danes vseslovensko zborovanje za mir MIREN-KOSTANJEVICA - Danes ob 14. uri bo pri Pomniku branite-ljem slovenske zemlje na Cerju Vseslovensko zborovanje za mir, ki ga prireja Občina Miren-Kostanjevica skupaj z osmimi Zvezami društev iz vse Slovenije. Ob slovesnosti bodo odprli začasno razstavo o prvi svetovni vojni z naslovom »Ko se je prelamljal svet - Kras 1915-1917«. Ze lansko leto sta bila v okviru strateškega projekta »Kras-Car- Arhivski predsednik s proslave o vrnitvi Primorske k matici pred šestimi leti kroma so« na novo urejena razgledišče in dostopna pot na vrh Cerja; oba bodo uradno odprli prav danes. Na programu so pevski zbori, orkester in godba, razmestitev praporov, mladinski recital in pozdravi predstavnikov prirediteljev in občinske uprave. Društvo Veteran iz Nove Gorice prireja pohod s startom ob 12. uri v Novi Vasi. Slavnostni govornik bo predsednik države Danilo Tiirk. videm - Zahteva tožilstva zaradi dvojnega umora v Lignanu Priporni nalog za Reiverja Takoj po umoru sta se brat in sestra s taksijem odpeljala v Latisano, od koder sta želela pobegniti z vlakom VIDEM - Videmsko tožilstvo je včeraj od sodnika za predhodne preiskave zahtevalo, da izda priporni nalog za 24-letnega Kubanca Reiverja La-bordeja Rica, ki ga sumijo, da je skupaj s sestro Lisandro ubil zakonca Pao-la Burgata in Rosetto Sostero v Lignanu. Namestnica videmskega tožilca Claudia Danelon v več strani dolgi zahtevi navaja enako obtožbo kot za Li-sandro Aguilo Rico in enake dokaze, na podlagi katerih so aretirali dekle. Po preteku 15 dni od izdaje pripornega naloga pa bo sodnik za predhodne raziskave lahko objavil, da je Rico na begu. Na podlagi tega bo izdan evropski in mednarodni zaporni nalog. Medtem bo tožilstvo od pristojnega urada pravosodnega ministrstva zahtevalo pojasnila, kaj lahko storijo, da od kubanskih oblasti dosežejo izročitev Reiver-ja Rica, ki je pobegnil v Camaguey na Kubi, kjer živi z ženo. Včeraj pa so preiskovalci tudi sporočili, da sta brat in sestra takoj po umoru zakoncev iz Lignana najela tak- si in se z njim najprej odpeljala do La-tisane in se nato z njim spet vrnila v Lignano. Dekle je preiskovalcem povedalo, da sta v Latisani preverila vozne rede vlakov. Ker očitno nista takoj dobila vlaka, ki bi ju odpeljal iz Furla-nije, sta spet poklicala istega taksista in se vrnila domov v Lignano, kjer sta prespala. Kljub velikemu razburjenju, ki ga je povzročil umor, taksist naslednji dan, fanta in dekleta ni povezal z umorom, zato se tudi ni javil preiskovalcem. Ti so ga odkrili šele dan pred aretacijo mlade Kubanke. Če bi spregovoril takoj, morda Reiverju ne bi uspelo pobegniti, še menijo v preiskovalnih krogih. Reiver Laborde Rico ansa 4 Sobota, 22. septembra 2012 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Zarečeni kruh pokojninske reforme Darja Kocbek / Delodajalci in sindikati so z ministrom za delo in socialne zadeve v sedanji desnosredinski vladi Andrejem Vizjakom začeli pogajanja o predlogih pokojninske reforme, ki jo načelno podpirajo. Vizjak pravi, da njegov predlog pokojninske reforme temelji na izhodišču, da je za polno pokojnino dovolj 40 let dela in dopolnjenih 60 let starosti tako za moške kot za ženske. Minister ob tem poudarja, da pokojninska reforma »mora doseči svoj cilj«, kar pomeni, da z njo ni smiselno nadaljevati, če bi jo zrahljali v elementih, ki so ključni za dosego tega cilja. Zagotovil je, da si bo prizadeval čim večji del dogovora doseči, preden bo o predlogu reforme odločala vlada. Lučka Böhm iz ene največjih sindikalnih central, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjuje, da bo Vizjakov predlog mogoče še v marsičem spremeniti. Kot dober sindikati ocenjujejo predlog, da bo za upokojitev dovolj 40 let pokojninske dobe brez dokupov in 60 let dopolnjene starosti, predlagajo pa zmanjšanje potrebne pokojninske dobe za ženske na 38 let in vnovičen premislek o predlaganem prehodnem obdobju za zaostrovanje upo-kojitvenih pogojev za ženske. V ZSSS nameravajo precej pozornosti v pogajanjih nameniti višini pokojnin, ker niso prepričani, da se bo padanje pokojnin z reformo popolnoma ustavilo. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da bi bila sprejemljiva reforma, ki bi bila nekje med besedilom, ki ga je lani predlagala prejšnja levosredinska vlada in so ga volivci zavrnili na referendumu, in zahtevami sindikatov. Drago Lombar iz kon- federacije sindikatov Neodvisnost pa pravi, da so njihove pripombe podobne tistim, ki so ji imeli lani. »Vztrajamo pri pokojninski dobi, ki bi bila za moške 40 let, za ženske pa 38 let,« je dejal. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je povedal, da so zelo zadovoljni, da je sedanja vlada dala jasen signal, da zaradi pokojninske reforme ne razmišlja o zvišanju stroškov dela, kar je tudi glavni cilj delodajalcev. Do Vizjakovega predloga reforme so se opredelili tudi v parlamentarnih strankah. Med koalicijskimi strankami ga demokratska stranka SDS, ki ima predsednika vlade Janeza Janšo, seveda podpira, saj je predlagatelj njen član. Državljanska lista nima bistvenih pripomb, v ljudski stranki SLS bi si želeli, da bi pokojninska reforma priznala ugodnejše pogoje upokojevanja staršem z več otroki. »Matere z več otroki zagotovo ne bodo zrušile pokojninske blagajne, saj jih je žal razmeroma malo,« je pojasnil poslanec SLS Jakob Presečnik. Najmanjšo vladno stranko, krščansko-ljudsko NSi, zanimajo pravice do vdovskih pokojnin in uveljavljanja otrok v pokojninski dobi. »NSi bo predvsem vzela pod drobnogled status družine,« pravi predsednica Ljudmila Novak. »Upokojenska« stranka Desus pa izpostavlja predvsem vprašanja glede usklajevanja pokojnin in informativnih osebnih računov. Predsednik Karl Erjavec pravi, da jim je v Vizja-kovem predlogu všeč, da »se vse veže na zavarovalno dobo in na vplačane prispevke«, pokojnina pa je opredeljena kot pravica, ki izhaja iz vplačanih prispevkov. Opozicijski socialdemokrati SD bodo pokojninsko reformo podprli, če bo izhajala iz tega, kar je že in kar bo usklajeno z upokojenci in sindikati, saj je reforma pokojninskega sistema nujna, je zagotovil predsednik stranke Igor Lukšič. »Če pokojninska reforma ne zagotovi, da pokojnine ne bodo padale, potem bo uzakonjeno zmanjšanje pokojnin,« pa pravi vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija PS se do Vizjakovega predloga še ni javno opredelila. Minister Andrej Vizjak pravi, da bi nov pokojninski zakon moral začeti veljati z novim letom 2013, sindikati pa menijo, da je bolj pomembno pripraviti dober pokojninski zakon, četudi bi začel veljati pol leta kasneje. Volivci so lani junija na referendumu, ki so ga izsilili sindikati, podprle pa skoraj vse sedanje vladne stranke, zavrnili predlog pokojninske reforme, ki jo je pripravila prejšnja le-vosredinska vlada. Njen predlog je predvideval najmanj 40 let delovne dobe za moške in 38 let za ženske, moški bi dobili pravico do starostne pokojnine pri 65. letu starosti, ženske pa pri 63. letu. Predsednik SDS Janez Janša, sedanji premier, je takrat kot vodja opozicije ocenil, da so ljudje na referendumu »glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše«; še v mandatarskem nastopnem govoru januarja letos pa je Janša izjavil, da pokojninska reforma do leta 2015 ne bo potrebna. Z lansko zavrnitvijo predloga pokojninske reforme je Slovenija padla v oči finančnim trgom in med problematične članice z evrom, bonitetne agencije so ji začele zniževati bonitetne ocene, obresti za njeno novo zadolževanje pa so začele rasti. ŽIVALI - Bila je vodilna samica tropa Vremščica - Nanos Izginila volkulja Tonka Sumijo, da so jo nezakonito Spremljanje volkulje Tonke, ki je bila šestletna vodilna (alfa) samica tropa Vremščica - Nanos, se je zaključilo. Njeno telemetrično ovratnico so našli v okolici Pivke, primer pa zaradi suma krivolova že preiskujejo kriminalisti. Izguba alfa volkulje najverjetneje pomeni razpad tropa in majhno verjetnost za preživetje Tonki-nih petih mladičev. Slovenski raziskovalci so Tonko maja letos v okviru projekta Slowolf opremili s telemetrično ovratnico in na ta način spremljali njeno življenje. Teritorij njenega tropa je segal od Nanosa preko Vremščice in Pivške doline do Krasa in Brkinov. Pred približno petimi meseci je Tonka skotila pet mladičev, so sporočili s Slowolfa. Pred nekaj dnevi je ovratnica poslala signal, da se je Tonka nehala premikati. V okolici Pivke je bila najdena njena ovratnica, ki je bila očitno prerezana in odvržena. Obstaja sum, da je bila volkulja nezakonito ubita. Primera se je že lotila kriminalistična policija, preiskava pa še poteka. Izguba alfa volkulje pomeni hud udarec za vsak trop volkov, saj se s tem poruši socialna struktura v njem. Volčji tropi so praviloma družine, ki jih sestavljajo vodilni par (alfa samec in alfa samica) in njuni potomci - različno stari mladiči. Vodilne samice ne more nadomestiti ena od drugih volkulj v tropu, saj bi to pomenilo, da bi se morala pariti s svojim očetom. Glede na to, da pri volkovih obstajajo močni mehanizmi za preprečevanje parjenja v sorodstvu, običajno ob izgubi enega od vodilnih volkov trop razpade. V takšnih primerih je preživetje mladičev malo verjetno, kar velja tudi za Tonkine letošnje mladiče, ki so sedaj tako zgodaj izgubili svojo mater. Sicer pa je bil Tonkin trop znan po napadih na drobnico po Krasu in Brki- ubili - Njenim petim mladičem grozi pogin, tropu pa razpad Tonka (desno) je pet mladičev (spodaj) skotila pred petimi meseci, brez nje pa jim zdaj grozi pogin slowolf nih. V zadnjih letih je to pomenilo od 80 do 100 glav drobnice. Zadnji večji primer napada volkov so imeli v Centru za sonaravno kmetovanje Veterinarske fakultete na Vremščici avgusta, ko so volkovi raztrgali 16 živali. Le malo pred tem je bil pokol še hujši, saj so izgubili kar 30 živali. Domnevajo, da je bil za oba napada kriv vremsko-nano-ški trop, ki ga je vodila okoli sedem let stara in 33 kilogramov težka volkulja Tonka. Ime je dobila po cvetlici poto-nika, bila pa je tudi prva volkulja, ki so ji sodelavci raziskovalnega projekta SloWolf namestili napravo za telemetrično spremljanje. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Prva ločitev V svojem 3. letu starosti doživijo navadno otroci prvo resno ločitev od svojih staršev, ko jih ti pošljejo v vrtec, v tuje okolje in med tuje ljudi. Sredi svojih vrstnikov naj bi otrok imel prav v takem okolju možnost najbolje razviti vse svoje potenciale. Nekateri otroci doživijo tako ločitev še prej, če obiskujejo jasli. Obnašanje zunaj družinskega kroga se lahko močno razlikuje od otroka do otroka glede na izkušnje, ki si jih je malček že nabral s tujimi ljudmi - vrstniki ali odraslimi. Vsekakor pa je odhod iz varnega domačega okolja za malčka lahko pravi šok. Mnogi izvedenci svetujejo, naj se starši s triletnikom pogovarjajo o vrtcu, naj otroka z njim seznanijo vsaj opisno. Še bolje pa je, če ga na vrtec pripravijo z igro, v kateri vsakdo odigra svojo vlogo. Pogovori in igra naj bodo dovolj odprti, da bo lahko vsak otrok zastavil vprašanja, ki bi ga lahko mučila v zvezi z odhodom v vrtec. Tako bo otrok čutil starše ob sebi, dobil bo občutek varnosti in bo laže kos stiskam, ki bi mu jih lahko vzbujala napoved nove situacije. Velikokrat pomaga pri uvajanju v vrtec temeljit pogovor z vzgojiteljico. Ona ima dovolj izkušenj, da staršem lahko pomaga pri uvajanju malčka v novo okolje. Za vsako prilagajanje novim okoliščinam potrebuje otrok dovolj časa. Mnogi svetujejo, naj bo vsaj prve dni eden od staršev na razpolago. Glede na otrokov odziv, ki seveda ni predvidljiv, naj ostane na razpolago za krajše ali dolgotrajnejše uvajanje. Neka italijanska mati se je na spletu pritožila, da včasih tako uvajanje, ki naj bi otroku pomagalo premostiti morebitno travmo, zahteva od staršev, naj vzamejo dopust, zlasti če je uvajanje dolgotrajnejše. Pri izkušnji, ki jo je doživela ob svojih otrocih, jo je zmotilo najbolj to, da so iz vrtca, ne da bi sploh še poznali njenih otrok in njunih odzivov, odredili, da bosta najprej obiskovala vrtec le po eno uro dnevno; pri tem pa so zahtevali, naj bi bil v začetku eden od staršev vedno navzoč. Zaradi delovnih obveznosti ji to ni bilo mogoče, tako jo je nadomestila varuška, mati jo je zamenjala šele ob koncu uvajalnega tedna. Ugotovila je, da vrtec zahteva navzočnost staršev ne glede, kako se otrok obnaša - ali je že sprejel novo okolje ali ne. Prepričana je, da se naravni dogodek, ki naj bi bil vesel življenjski trenutek vse preveč dramatizira: otroci bi lahko mislili, da je kraj, kamor jih starši vodijo, nevaren, zato nočejo tam ostati, ker je bolje biti z mamo. Po njenem je prav v tej pretirani skrbi in bojaznih iskati razlog za kasnejšo odvisnost mladih odraslih od izvorne družine in za podaljšano sobivanje s starši. Zagotovo je vstop malčka v vrtec za vso družino poseben dogodek. Začenja se popolnoma novo življenjsko obdobje, ki se izraža na raznolike načine. Verjetno pa je najboljše izhodišče za dober začetek, zlasti takojšnja skrb za dobro sodelovanje družine z vzgojiteljicami in drugim osebjem. Ni pa vedno rečeno, da bo vstop v vrtec za otroka naporno in stresno doživetje. Lahko ga družina že prej pripravi, da bo v njem raslo pričakovanje na pozitiven način. Ko se približa čas za vrtec, starši že dobijo prve informacije o novem okolju. Prav bi bilo, da tudi otrok, še preden začne redno zahajati v vrtec, dobil priložnost za ogled vrtca in za tako rekoč »še neobvezno« spoznavanje. Ko pa je obiskovanje vrtca redno je prav, da pri začetnem ločevanju vsi vpleteni v dogajanje (starši in osebje) vedo za izbrane strategije in za otrokove potrebe. Enovitost nastopa bo v največjo pomoč, če bo prišlo do težav. V takem primeru bo najboljša izbira postopno daljšanje otrokove navzočnosti v vrtcu in počasno prilagajanje skupini, na katero se bo kasneje otrok navezal. Zagotovo je otroku to doživljanje olajšano, če starši dejavno sodelu-jej°. Pred leti mi je znanka zaupala, da je nameravala svojega otroka v prvih mesecih pustiti v vrtcu le do kosila, da bi potem ostalo dovolj časa za popoldansko spanje, saj je bil otrok zelo živahen in radoveden in mu je brez vmesnega spanja zmanjkovalo energije. To pa ji ni uspelo, ker se je sam otrok odločil, že od prvega dne, da bo ostal v vrtcu tudi popoldne, vse do konca varstva. Tudi taki primeri so. Ni mogoče posploševati: vsi otroci ne doživljajo prve ločitve od staršev kot stres in travmo. Ponekod v tujini ne vstopajo vsi novi otroci v vrtec istega dne, pač pa v nekem zaporedju, ki omogoča učnemu in drugemu osebju, da vsakemu otroku sledi individualno. Zelo pomaga, če ima otrok v vrtcu brate ali sestre ali vsaj prijatelje. Lahko pa se zgodi, da otroka nikakor ne moremo prepričati, da bi hodil v vrtec. Ko so težave prevelike, izvedenci svetujejo, naj starši, če je le mogoče, še malo počakajo in izberejo kasnejši datum za otrokov odhod. Ob vstopu v vrtec mora otrok začeti navezovati nove stike in se prilagoditi kratkoročni ločitvi od staršev. Tam začne spoznavati nekatere hkratne občutke, ki so lahko tudi stresni in nasprotujoči si -kot veselje, ponos, žalost in podobno. Otrok mora v novem okolju in v stiku z drugimi otroki razviti primerno strategijo komunikacije in reševanja konfliktov. Vpeljati se mora v pravila skupine, jih sprejeti in sodelovati pri njihovem nastanku, da bo skupno življenje steklo. Tudi prilagajanje na dnevno zamenjavo okolja - iz družine v vrtec in iz vrtca nazaj v družino - terja nekaj truda. In pomislimo še na to, da se otroku spremenita tudi njegova dotedanja identiteta in vloga. V vrtcu spozna, da je le eden od otrok in si mora šele začeti prizadevati za večjo lastno samostojnost. Najbolj učinkovito je, če starši sodelujejo in so otroku v oporo. To lahko počenjajo, kakor rečeno, s primernim pogovorom, pripovedovanjem zgodb, s skupnimi obiski vrtca še preden otrok začne vrtec obiskovati. Vse to naj bo usmerjeno v željo, da bi otroku omogočili čim bolj pozitivno pričakovanje. Tudi vsakdanja pot v vrtec in nazaj in morebitna uporaba javnega prevoznega sredstva je lahko za otroka popolnoma nova izkušnja, na katero je bolje, da ga starši pripravijo. Starši morajo skratka predvideti, katere nadaljnje spremembe bo prineslo otroku novo življenjsko obdobje in se primerno odzvati. Uvajanje v vrtce traja pri različnih otrocih različno dolgo. Pri posla-vljanju je zelo pomembno, da se vzpostavijo rituali, poljubček, mahanje z roko in podobno in da to traja ustrezno dolgo. Včasih pomaga pri ločevanju tudi plišasta igračka, ki otroku pomeni na poti od doma v vrtec neko varnost in zaščito. Tudi obleka je važna: naj bo trpežna in dovolj praktična, da si bo lahko otrok sam slekel npr. suknjič in ga oblekel. Tako se bo počutil bolj samostojnega, njegova samostojnost pa mu bo v pomoč pri preživljanju vsakdanjika. Starši naj poskusijo izkoristiti čas po vrtcu tako, da bodo skupaj z otrokom na prijeten in privlačen način. Pokažejo pa naj tudi zanimanje za novo okolje svojega otroka in za to, kar se tam dogaja, ter naj bodo čim bolj soudeleženi pri skupnih starševskih pobudah. (jec) r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / ŠPORT Sobota, 22. septembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 SESLJAN - V nastajajočem turističnem naselju Portopiccolo nared prva tri počitniška stanovanja Pohištvo italijanskih mojstrov, sodobna tehnologija in čudovit razgled Naselje nared za začetek pomladi leta 2014 - Prodali že 70 odstotkov stanovanj, največ Italijanom, pa tudi Avstrijcem in Nemcem več fotografij na www.primorski.eu Turistično naselje Portopiccolo, ki nastaja na območju bivšega kamnoloma pri Sesljanskem zalivu, je dobilo prva tri popolnoma dokončana počitniška stanovanja, katerim se bodo v nadaljevanju pridružila nova vse do pomladi leta 2014, ko je predvideno, da bo novo naselje nared. Tako menijo pri družbi Portopiccolo, kjer so včeraj popoldne za novinarje (zvečer so gostili tudi predstavnike deželne in krajevnih uprav) priredili ogled dokončanih stanovanj, ki imajo vsa vsekakor že svojega lastnika. Terasasta stanovanja, ki se nahajajo čisto na vrhu bivšega kamnoloma in ponujajo čudovit razgled (ob vznožju, pri morju, nastajajo počitniške hiše), so opremila znana italijanska pohištvena podjetja (npr. Cassina, Boffi idr.), ki so spoznala kakovost projekta, je dejal glavni menedžer družbe Portopiccolo Carlo Oppici, ki je skupaj z glasnikom Cesarejem Bulfonom spregovoril novinarjem. Stanovanja so različne velikosti in vrednosti (tisto, v katerem je potekalo srečanje z novinarji, meri 110 kvadratnih metrov, stane pa okoli 600650.000 evrov), opremljena pa so tudi s sodobno tehnologijo in optičnimi kabli, ogrevanje pozimi in hlajenje poleti pa bo omogočal sistem toplotnih črpalk, ki bodo izkoriščale morsko vodo, prav tako bodo energijo koristili tudi s pomočjo sončnih celic. Oppici in Bulfon sta poudarila, kako bodo v naselju prisotne tudi komercialne dejavnosti, denimo gostinski obrati in trgovine, dostop za pešce pa bo prost, medtem ko bodo avtomobilisti morali obvezno v podzemne garaže, kjer je predvidenih devetsto parkirnih mest. Želijo, da bi naselje »živelo« skozi vse leto, vsekakor poudarjajo, da bodo tako stanovanja kot hiše imele počitniško namembnost. Glede prisotnosti prestižnih blagovnih znamk v naselju ni bil še sklenjen noben dogovor, vsekakor bodo taka podjetja morala zagotoviti isto kakovostno raven, kot jo predvideva projekt. Predvsem pa je pomembno, sta poudarila Oppici in Bul-fon, da gre za projekt, ki se razvija v kriznem trenutku, ki je vse prej kot lahek. Na gradbišču dela približno petsto ljudi, ko bo naselje nared pa računajo, da bo v njem našlo stalno zaposlitev kakih 250 ljudi, prav tako poudarjajo, kako želi biti projekt prava gospodarska lokomotiva za turistični razvoj in prepoznavnost tega območja. Poleg tega opozarjajo, da gre za eno največjih ekonomskih investicij na področju turizma v Furlaniji Julijski krajini v zadnjih letih, saj znaša 245 milijonov evrov, pa tudi za eno najuspešnejših nepremičninskih operacij v Italiji, saj so doslej prodali že preko sedemdeset odstotkov stanovanj. Od teh je osemdeset odstotkov italijanskih kupcev (zlasti iz Veneta), medtem ko med tujimi kupci prednjačijo Avstrijci in Nemci, prav na avstrijskem in nemškem trgu pa nameravajo prihodnjo pomlad izvesti reklamno kampanjo. (iž) S teras je na voljo čudovit pogled na morje (levo), prostore pa so opremila znana italijanska pohištvena podjetja kroma Tržaški župan Roberto Cosolini (desno) je včeraj sprejel novega predsednika Deželnega upravnega sodišča Umberta Zuballija Župan Cosolini sprejel novega predsednika DUS Umberta Zuballija Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel novega predsednika Deželnega upravnega sodišča FJK Umberta Zuballija. Na srečanju sta poglobila razna vprašanja, vezana na težave pravosodja s posebnim ozi-rom na delovanje DUS. Cosolini je še predvsem poudaril željo po utrjevanju že plodnega in konstruktivnega sodelovanja med občinsko upravo in DUS. Zuballi je zagotovil, da bo skušal izboljšati delo sodišča in ga pospešiti. Toda poudaril je tudi, da je v Trstu nujno potreben dodaten sodnik, da bo lažje nadoknaditi zaostalo delo. Zuballi ima stalno bivališče v Trstu in se je vanj vrnil po več kot 12 letih. V tem obdobju je bil med drugim zaposlen osem let na DUS Veneta v Benetkah, dodatnih 4 let in pol pa je bil na DUS iz Abrucev v Pescari. ACEGASAPS-HERA - Zveza levice orisala razloge za nasprotovanje združitvi Delniška družba se obnaša kot delniška družba: slabša ponudba, višje cene in manj pravic za delavce Ne glede na večinski javni delež se delniška družba obnaša kot delniška družba, posledica tega pa so slabša ponudba, višje cene in manj pravic za delavce. To je eden od razlogov, zaradi katerih bosta svetnika Zveze levice v tržaškem občinskem svetu Iztok Furlanič (slednji je tudi predsednik občinskega sveta) in Marino Andolina v ponedeljek glasovala proti združitvi komunalnih podjetij AcegasAps in Hera, čeprav sta oba pripadnika politične večine. Furlanič in Andolina sta to obrazložila na včerajšnji tiskovni konferenci, katere sta se udeležila tudi pokrajinska tajnika Stranke italijanskih komunistov in Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič in Antonio Saulle. Predstavniki obeh strank, ki sestavljata Zvezo levice, so obnovili razloge za nasprotovanje združitvi obeh podjetij, kot so to storili že leta 1997 in 2003, ko je prišlo do delne privatizacije Acegas-a oz. združitve s padovskim podjetjem Aps. Po mnenju Zveze levice je sedanji načrt združitve AcegasAps in Here zgrešen tudi zato, ker gre proti volji, ki so jo državljani izrazili na lanskem referendumu o javnih storitvah (v prvi vrsti vodi), obenem so na tiskovni konferenci poudarili, kako so bile vse privatizacije, ki so jih izvedli v Italiji, popoln polom, saj imamo povsod negativne posledice. Kar se Trsta tiče, je podjetje AcegasAps od privatizacije dalje ustvarilo skoraj 450 milijonov evrov dolga, je bilo povedano na srečanju. Komunalno podjetje mora ponovno postati last občine in ne bank, so prepričani v Zvezi levice kroma Zveza levice ostaja kljub temu del večine, je bilo še rečeno, saj je izbira o glasovanju proti združitvi v skladu s programom, s katerim se je leva sredina predstavila na zadnjih upravnih volitvah in zmagala. Gre za to, da se ohra- nijo celovitost podjetja in storitve za občane, kar pa je mogoče doseči samo s tem, da komunalno podjetje postane ponovno last občine in ne da o tem odločajo banke, ki gledajo le na lasten interes, so prepričani v Zvezi levice. MESTNO SREDIŠČE Sprehajanje in animacija na zaprtih ulicah Današnji zadnji dan Tedna mobilnosti bo tudi najbogatejši s pobudami za spodbujanje okolju prijaznih načinov premikanja po mestu. V Terezijanski četrti bodo med 8. in 20. uro zaprte ulice Im-briani, Roma, Canal Piccolo in del Korza Italia od Borznega trga do oširka Riborgo. Popoldne (od 16. do 20.) bodo zaprli tudi Ul. Maz-zini in Trg Republike, kjer sicer vozijo le avtobusi. Občani bodo lahko izkusili nekatere med novostmi, ki bodo stopile v veljavo z novim prometnim načrtom. Na zaprtih ulicah bodo razni dogodki, animacija za otroke, ponujali bodo aperitive in zemljevide mestnih kolesarskih prog, na Trgu Republike bo na voljo mehanična delavnica za kolesa. UISP prireja med 16. in 20. pohod Vi-vicitta, na Trgu sv. Antona novega bo mogoče preizkusiti kolesa s pomožnim motorčkom. 6 Četrtek, 20. septembra 2012 TRST / BAZOVICA - Izredna uprizoritev igre SSG Drama Kobarid '38 na bazovski gmajni Posebne sugestije uprizoritve na odprtem - Ponovitvi v Repniču in na Nanosu Ko je pisatelj in novinar Dušan Jelinčič napisal dokumentarno dramo Kobarid '38-kronika atentata, je s spominom na očeta, soustanovitelja organizacije Tigr, prepletal policijske zapisnike, dokumente in pričevanja o mladih Primorcih, ki so načrtovali atentat na Mussolinija in je želel s tem »prikazati dilemo o junaštvu in žrtvovanju za domovino, moralni in človeški vidik nekega upora, ki ga še danes nekateri označujejo za terorističnega«. Njegovo besedilo, ki ga je Slovensko stalno gledališče uprizorilo v lanski sezoni v režiji Jerneja Kobala, je namenjeno poglabljanju premalo raziskovanega poglavja naše zgodovine, da bi starejše in predvsem mlajše generacije gledalcev razumele ozadje revolucionarnih dejanj organizacije. Predstava je bila na odru zanimiva zaradi vsebin in vprašanj, ki jih je sprožila, izredna ponovitev na bazovski gmajni pa je v četrtek razkrila dodatno razsežnost besedila v am-bientalni uprizoritvi. Samo prizorišče je imelo izjemno zgodovinsko in emocij-sko vrednost, poleg tega, da je dalo igri večjo kredibilnost, besedam pa še globlji pomen. Tajni sestanki članov Tigra v gozdovih Posočja so med drevesi in grmovjem kraške gmajne med sončnim zatonom in mrakom ter ob navzočnosti spomenika na rodoljube ekspresivno ojačili predstavo, ki je s prenovljeno močjo spregovorila tudi tistim, ki so si že ogledali odrsko postavitev. Vlaga in mraz nista prizanesla sicer lepemu jesenskemu večeru, zato so se sugestiv-nemu vabilu odzvali le najbolj motivirani gledalci, ki jih je poplačalo posebno doživetje ob točni obletnici neizvede-nega atentata. Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča se je dogovorilo za izredno ponovitev z odborom za proslavo Bazoviških junakov pri NŠK, saj je dogodek spadal v prireditve za počastitev spomina na Bazoviške junake. Sodelovali so še SKD Lipa, Jusarski odbor Bazovica in Gospodarska zadruga Bazovica. Kdor je zamudil priložnost ogleda ambientalne uprizoritve, se bo lahko podal še na dve ponovitvi na prostem: v petek, 28. ob 20.30 bo predstava gostovala v kamnolomu v Repniču (v sodelovanju z odborništvom za kulturo občine Zgonik), v nedeljo, 30. septembra ob 14.30 pa na Nanosu, kjer je bil Tigr ustanovljen leta 1927. Slednja ponovitev bo imela poseben simbolični pomen, saj je nastala v sodelovanju z društvom TIGR Primorske. Z uprizoritve drame o kobariškem atentatu na bazovski gmajni SSG - GLEDALIŠČE NA TERITORIJU kroma ARISTON - Zaključil se je festival Tisoč oči Dobitnik nagrade je režiser Marc Scialom Režiserja Scialoma (levo) je ob udeležbi Sergia Germanija Grmeka nagradila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat kroma V kinodvorani Ariston se je v četrtek zaključil mednarodni filmski in umetnostni festival I mille occhi (Tisoč oči), ki ga je že enajsto leto zapored priredilo kulturno združenje Anno Uno. Dobitnik nagrade Anno Uno je bil letos režiser Marc Scialom za njegov film Nuit sur la mer, ki so ga prvič v Evropi predvajali na tržaškem festi- valu. Nagrado je francosko-tuni-zijskemu režiserju podelila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Še pred tem so si lahko popoldne ljubitelji festivala ogledali film režiserja Valeria Zurlinija Cronaca familiare, v katerem blestita Marcello Mastroianni in Jacques Perrin. Kakor napravi stari, je zmerom prav in 110 okusnih let Romeo Grebenšek in Luka Cimprič v otroški predstavi Kakor napravi stari, je zmerom prav ssg - agnese dvo Danes in jutri bo Slovensko stalno gledališče popestrilo kulturno dogajanje na Krasu z dvema predstavama v sklopu letošnjega Vabila k abonmaju. Danes ob 17.00 bo SKD Primorec v Trebčah gostilo v Ljudskem domu predstavo za otroke in starše Kakor napravi stari, je zmerom prav v režiji Sergeja Verča. Pravljica pripoveduje o starejšem kmečkem paru, ki se odloči prodati svojega edinega konja. Po poti na sejem sreča kmet različne popotnike, s katerimi sklepa navidez nesmiselne kupčije: konja zamenja za kravo, kravo za ovco... in tako dalje, do vreče obtolčenih jabolk. Igralca Romeo Grebenšek in Luka Cimprič bosta odigrala vrsto vlog in posredovala malčkom bistvo zgodbe, ki tematizira optimizem, skromnost in ljubezen, na svojski in humoren način. V nedeljo (prav tako ob 17. uri) pa bo sledila ponudba za vse starosti, saj se bo gledališče selilo v župnijsko dvorano v Nabrežini, kjer bo zaživela prva ponovitev najnovejše, zabavne predstave SSG 110 okusnih let. Vesna Guštin in Lara Komar sta protago-nistki predstave, ki je nastala po zamisli in z režijo Sabrine Morena. Za otroške predstave znaša vstopnina 3 evre, za predstavo 110 okusnih let pa 6 evrov. Zazidan kamen Krasa V prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici bodo drevi ob 20.30 predvajali dokumentarno-igrani film Zazidan kamen Krasa. O nastanku filma bo govoril scenarist in režiser Jadran Sterle, navzoči pa bodo še nekateri soustvarjalci. Film prikazuje kamnito dediščino kulturne krajine na Krasu, še posebno Lokve in Bazovice. Večer prireja SKD Lipa. Prosto po Dekameronu V gledališču Silvio Pellico (Ul. Ana-nian 5/2) bo danes ob 17. in 21. uri dobrodelna predstava »Sollazzamenti in tempo di peste«, ki jo je režiser Sandro Rossit prosto priredil po Boc-cacciovem Dekameronu. Združenje Teatro incontro poudarja radoživost, s katero se je Boccacio zoperstavil kugi in smrti. Znanost v igri PRISTANIŠČE TRGOVINSKA ZBORNICA - Priredili ga bodo 25. in 26. septembra Seminar o poslovanju s sredstvi Evropske banke za obnovo in razvoj kontejnerjev Manj prometa, a več obdelanih Spodbujati in pomagati srednjim in malim podjetjem, da spoznavajo možnosti financiranja, ki jih ponuja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je namen dvodnevnega seminarja, ki ga bo priredila prihodnji teden Tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju z EBRD, tržaško in srbsko Con-findustrio. Srednjeevropsko pobudo ter italijanskim ministrstvom za zunanje zadeve. To bo pravi workshop, ki bo na Trgovinski zbornici 25. in 26. septembra namenjen za podjetnike, medtem ko bo podobno zasedanje na sedežu SEP 26. septembra posvečeno svetovalcem. Pobudo so predstavili včeraj predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, odgovoren za projekte Sklada SEP pri banki EBRD Guido Paolucci ter predsednik srbske zveze industrijcev in član vodstva tržaške Confindustrie Erich Cossutta. Kot so povedali, je namen seminarja razložiti podjetnikom, ki nameravajo vlagati v vzhodno-evrop-skih državah ali na Sredozemlju, kakšni so postopki za koriščenje prispevkov, ki Workshop so predstavili včeraj na Tržaški trgovinski zbornici kroma jih ponuja Evropska banka za obnovo in razvoj. Ze večkrat se je namreč zgodilo, da je EBRD zavrnila prošnje zaradi napak v prošnjah ali drugih formalnosti, ko pa bi imela podjetja drugače pra- vico do financiranja. Na srečanju bodo zato predstavniki EBRD tudi na voljo posameznikom, ki bi radi poglobili specifična vprašanja. A.G. V prvih sedmih mesecih letos so v tržaškem pristanišču zabeležili globalen upad prometa v višini 7,63 odstotka. Povečal se je promet kontejnerjev (+15,75 odstotka), rahlo pa je upadel promet trajektov, ki prevažajo tovornjake (t.i. ro-ro). To so glavni podatki z včerajšnjega zasedanja pristaniškega odbora, ki je odobril spremembo k proračunu za leto 2012. Glavni vzrok za upad prometa je zmanjšan promet surove nafte. V zvezi s kontejnerji so zabeležili porast tako glede števila obdelanih kontejnerjev (245.761 TEU, medtem ko jih je bilo v prvih 7 mesecih leta 2011 212.323) kot glede prometa blaga v kontejnerjih (2.981.069 ton, lani 2.508.379 ton). Pozitivno so v pristaniškem odboru ocenili tudi porast števila potnikov na ladjah za križarjenje, in sicer +110 odstotkov. Danes in jutri bosta v grljanskem znanstvenem imaginariju od 15. do 20. ure v ospredju znanost in igra. Otroci in odrasli se bodo zabavali z odkrivanjem »parnega tornada«, puščavskega vetra in drugih pojavov. Na ogled je tudi planetarij, razstava Altromare pa ponuja edinstven pogled v skrivnostne podmorske globine. Sprehod med zelišči Združenje La Sorgente prireja danes ob 10. uri sprehod po Bošketu na temo zelišč. Zbirališče je pri palači Fer-dinandeo. Praznik v ljudskem vrtu Pro loco od Sv. Ivana in tretji rajonski svet tržaške občine prirejata danes od 16. ure praznik ob koncu poletja in začetku pouka. Prireditev za otroke in odrasle bo v ljudskem vrtu v Ul. Giulia, na sporedu so glasba, animacije za otroke, nagradne igre, turnirja v malem nogometu in namiznem tenisu. Društvo Edera bo poskrbelo za začetniške kotalkarske vaje, zvečer pa bo Max Rinaldi vodil karaoke. Po izgonu - še en izgon Pri glavni tržaški železniški postaji sta policista včeraj dopoldne ustavila 31-letnega romunskega državljana, ki nima stalnega bivališča. Izkazalo se je, da je bil moški izgnan iz Italije, v Romuniji pa se ni predstavil na italijanskem konzularnem predstavništvu, kakor predvideva zakon. Zaradi tega so mu na kvesturi izročili nov odlok, po katerem se bo moral čim prej v tujino. / ŠPORT Sobota, 22. septembra 2012 7 NARODNI DOM - 5. mednarodni forum Pravica do dialoga Z aktivnim državljanstvom za dialog in družbeno integracijo Predstavili tudi izkušnje interkulturne vzgoje v Kopru in čezmejno povezoanje mladih Včeraj dopoldne se je v Narodnem domu začel tridnevni forum, na katerem se bo govorilo o partecipaciji mladih in aktivnem državljanstvu. Na peti izvedbi foruma Diritto al dialogo (Pravica do dialoga) so za temo izbrali vprašanje državljanstva, na konferenci pa sodeluje okrog 40 mladih med 18. in 30. letom starosti, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Otvoritveni del je bil v znamenju pozdravov, ki so jih slušateljem prenesli predstavniki oblasti. Navzoče je nato nagovorila prof. Gabriella Valera, nosilni steber foruma, ki ga prireja združenje Poesia e Solidarieta v sodelovanju z oddelkom za humanistične študije Visoke šole za prevajalce in tolmače tržaške Univerze in združenjem študentov zgodovine ISHA. Govornica je orisala zgodovino foruma, ki si je za cilj med drugim zastavil vzpostavitev pravičnejšega sveta. Okroglo mizo je nato uvedel prof. John Patrick Leech z Univerze v Bologni, ki je spregovoril o medgene-racijski interkulturnosti. Govornik je mnenja, da se mora mladinska kultura še naprej razvijati, poudaril pa je tudi, da bi morali vzpostaviti bolj konstruktiven dialog med starejšo in mlajšo generacijo. Po profesorjevem mnenju ni dialoga brez široko zasnovanega dela, neenakost dialoga med različnimi generacijami pa bi sčasoma morali izbrisati. Univerzo v Kopru je zastopala Nives Zudič Antonič, ki je na kratko predstavila projekte, s katerimi njihova ustanova krepi večjezični dialog. Gostja je povedala, da izvajajo številne zanimive projekte, v sklopu katerih krepijo dialog med italijansko in slovensko govorečimi državljani, cilj njihovih prizadevanj pa je, da bi se in-terkulturna vzgoja promovirala že v najnižjih stopnjah tako italijanskih kot slovenskih šol. Jan Zetko je v nadaljevanju spregovoril o čezmejnem povezovanju mladih na področju zgodovine, ki obeta, kot je dejal gost, tvorno soočanje s skupno zgodovino določenega prostora. Pred uradnim začetkom konference so spregovorile še Merita Hysa, Antonella Rizzo in Gabriella Valera, nato pa so sledili posegi strokovnjakov, ki so razpravljali o mnogih obrazih integracije in drugih aktualnih temah. Zajeten bo tudi program današnjega dne, ki bo ponudil razprave na temo državljanstva. Nastopajoči bodo razpravljali o pomenu aktivnega državljanstva, ki ni nujno vezan na prostor ali kraj. Jutrišnja okrogla miza pa bo postregla z bolj ležernimi temami; govorili bodo umetnosti, literaturi in arhitekturi. Vsa predavanja bodo v veliki dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače, začenjala pa se bodo ob 9.15. (sč) Z včerajšnjega otvoritvenega zasedanja tridnevnega mednarodnega foruma mladih kroma POKRAJINA - Akcija Loči ... ti ob koncu uspešnega projekta Overnight Mladi bodo ponoči tekmovali v ločenem zbiranju odpadkov Overnight, projekt, ki že sedem let ozavešča mlade o škodljivih učinkih pretiranega uživanja alkohola in nedovoljenih drog in ki promovira zavestno zabavo, je tudi letos doživel velik uspeh. Njegovi idejni snovatelji, Oddelek za odvisnosti tržaškega Zdravstvenega podjetja v sodelovanju s tržaško Pokrajino, letos prvič pa tudi z Občino, so na včerajšnji novinarski konferenci postregli s statističnimi podatki in napovedali zelo zanimivo akcijo, ki bo na sporedu nocoj. Roberta Balestra, direktorica Oddelka za odvisnosti, je povedala, da je za Overnight kljub selitvi iz Sesljana na Veliki trg zelo uspešna sezona, v sklopu katere so ozaveščali mlade o aktualnih in perečih temah. Na večer se je na socialne delavce obrnilo več kot 100 mladostnikov, je dejala Balestra, v dveh mesecih so razdelili več kot 400 bonov za taxi in 270 anket, v katerih so zbrana vprašanja v zvezi z zlorabo alkohola in nedovoljenih drog. Bilanco je pozitivno ocenil tudi pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zol-lia, ki je zelo pohvalil tudi akcijo, s katero bodo nocoj okronali letošnjo izvedbo projekta Overnight. Akcija z naslovom Loči ... ti prinaša nočno zbiranje odpadkov okrog lokalov na Velikem trgu, kjer se mladi največ zadržujejo. Ob polnoči se bo začela prava tekma, ki bo ustoličila tudi zmagovalca. Mlade, ki se bodo udeležili akci- je, bodo pred županstvom razdelili v tri skupine, vsaki od teh bo poveljeval upravitelj bara, ki je pristopil h pobudi. Čistilna akcija se bo začela ob polnoči, udeleženci pa bodo morali ločeno zbirati steklenice, plastenke in plastične kozarce ter pločevinke. Pri akciji sodeluje tudi podjetje Acegas Aps, ki bo tekmovalcem nudilo rekvizite, ki jih običajno potrebujemo za čiščenje okolja. Skupina, ki bo v dveh urah nabrala največ odpadkov, bo nagrajena, mikavne nagrade pa bo zmagovalcem ob dveh ponoči podelila občinska odbornica za komercialne zadeve Elena Pellaschiar. Slednja je dejala, da je Občina z velikim zadovoljstvom letos pristopila k akciji Overnight. Še toliko večje pa je veselje ob čistilni akciji, v sklopu katere bomo mlade ozavestili o pomenju ločenega zbiranja odpadkov, je še pristavila odbornica. Cilj drevišnje akcije je povečati ločeno zbrane odpadke, je dejal predsatvnik podjetja Acegas Aps, ki se mu akcija krea-torjev projekta Overnight zdi družbeno zelo odgovorna. Slišali smo tudi, da bi mladi lahko postali ambasadorji ločevanja odpadkov v svojem okolju, saj bomo le tako lahko obvarovali našo Zemljo. (sč) UNIVERZA - Srečanje rektorjev in skupni načrti Vezna nit med Trstom in Novim Sadom Univerzi v Trstu in Novem Sadu utrjujeta medsebojne vezi. Včeraj je bil gost tržaške univerze prof. Miroslav Veškovič, rektor novosadske univerze, ki je z gostiteljem Francesom Peronijem podpisal dva sporazuma za tesnejše sodelovanje - tako na ravni raziskovalnih dejavnosti kot pri izmenjavah študentov in docentov. Ve-škovič je tudi viden član konference donavskih rektorjev in sopredseduje sedmemu področju strateškega pla- Rektorja Francesco Peroni in Miroslav Veškovič kroma na Evropske unije za Donavsko regijo, ki zadeva raziskovanje, izobraževanje in informacijsko tehnologijo. Evropska unija namenja omenjenemu področju obilna finančna sredstva, Dežela Furlanija-Julijska krajina pa je za sodelovanje v okviru Donavske regije prispevala nezanemarljivo vsoto 1,3 milijona evrov. Zato je lahko sodelovanje med omenjenima univerzama pod okriljem Donavske regije gotovo plodno. DEŽELNI SVET - Igor Gabrovec Dežela naj se loti II v«v divjih prašičev Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec vztrajno opozarja deželno vlado na pereč problem vdorov divjih prašičev. Predlagal je spremembo predpisov in sprejetje primernih ukrepov, pristojni odbornik Claudio Violino pa po njegovem mnenju doslej ni naredil ničesar, da bi te nevšečnosti preprečil ali vsaj omejil. Prihodnji teden se bo Gabrovec v deželnem svetu ponovno dotaknil tega problema, zahteval bo odgovor na aktualno vprašanje. Svetnik slovenske skupnosti trdi, da so bili maloštevilni ukrepi neučinkoviti, številne obljube pa neizpolnjene. Divji prašiči se nenadzorovano razmnožujejo, redno se spuščajo v naselja in predmestja, kmetom pa povzročajo veliko škodo. V zadnjih dneh so se znesli nad vrtovi v središču Moša, prebivalci pa so jih srečali v Podgori, na Kontovelu, v Dolini in devinsko-nabrežinski občini. Problem je značilen za vse mesece v letu, v tem obdobju pa bolj odmeva v medijih, saj je škoda v vinogradih otipljiva. Pokrajinske uprave imajo na razpolago zelo malo sredstev za poravnavo škode, trdi deželni svetnik. Dežela je pristojna za določanje pravil lovske sezone, kakor tudi za finančna sredstva, ki jih v ta namen prejemajo Pokrajine, zato pričakuje Gabrovec jasne odgovore in predvsem konkretna dejanja. 0 Pod pokroviteljstvom Občine Dolina jlMSj Pokrajinskega a'wai odbora VZPI-ANPI SKD V. Vodnik, Majenca in sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg VZPI-ANPI vabijo danes, 22.9. ob 18.00 v Dolino na vaški trg gorico na predstavitev knjige Zgodbe mojega življenja-Storie di una vita Draga Slavca Predstavi: Stojan Spetič Nastopajo: MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjetka Popovski Včeraj danes Danes, SOBOTA, 22. septembra 2012 MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 14.13 in zatone ob 23.30 Jutri, NEDELJA, 23. septembra 2012 SLAVOJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,6 stopinje C, zračni tlak 1022,3 mb raste, vlaga 44-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. □ Lekarne Danes, 22. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti NA HUMANISTIČNEM LICEJU A.M. Slomšek bo v torek, 25. septembra, ob 18. uri srečanje za starše dijakov prvih razredov z ravnateljico in predmetnimi profesorji. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o otroku v šoli in učinkovitem učenju. VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj pokličejo na tel. 3474033343. B Sobota, 22. septembra 2012 TRST / Na fakultetah za matematiko v Trstu in Ljubljani je uspešno diplomirala Alenka Verša Čestitajo ji mama, tata, brat Andrej, Ivo in Aleksandra Na tržaški fakulteti za matematiko je triletni študij uspešno zaključila naša igralka in trenerka Alenka Verša Ob življenjskem dosežku ji čestitamo in ji zaželimo še veliko študijskih uspehov vsi pri ŠD Kontovel Na Sohorjih je veselo, ker je Viviana zagovarjala diplomsko delo. Da stvar obvlada, je z odliko potrdila in naslov diplomirane geografinje pridobila. Veliko uspehov naj te še doleti, ti želimo mi vsi. Družina, nona Angela in botra Marija V Bazovici se bosta danes Sara in Daniel poročila in Gaio in Mattio krstila. Vso srečo jim želimo mama Silvana, Donato, nona Marija, nono Silvan in stric Edi z Marino tf Čestitke FACI, za tvoj rojstni dan ti vse dobro želimo, naj vedno le sreča se ti pripeti. Vse slabe stvari naj odidejo mimo, vesela, tu zbrana ti družina želi. JEDUMADAALDADADE. Dragi nono FACI, z visokega Nanosa ti pošiljava nešteto poljubčkov za tvoj rojstni dan. Danja in Deva. Te dni je praznoval okrogli 70. rojstni dan naš dragi TULIO MARC-HIOLI. Še na mnoga zdrava leta mu kliče TPPZ Pinko Tomažič. Danes praznuje naša draga MIRANDA okrogli rojstni dan. Še obilo zdravja, veselja in dobrega počutja ter da bi ostala vedno tako mladostna, ji iz srca želijo brat Marjan, Ljuba in vsa žlahta ter prijatelji iz Doline in iz Avstralije. U Kino AMBASCIATORI - 16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - 17.00,18.45, 21.00 »II rosso e il blu«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Magic Mike«; 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Candidato a sorpresa«; 17.45, 20.00, 22.15 »I bambini di cold ročk«; 15.30,17.45,20.00,22.10 »II rosso e il blu«; 21.00 »II cavaliere oscuro - II ritorno«; 15.30, 17.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 22.00 »The bourne legacy«; 15.40, 17.50 »Ribelle - The brave«; 15.15, 19.45 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 14.45, 17.15,19.45, 22.15 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Monsieur Lazhar«; 18.15, 21.45 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.20, 20.10, 22.00 »Pietà«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15 »Gli equilibristi«; 16.30, 20.00, 21.45 »E'stato il figlio«. KOPER- PLANETTUŠ -10.50,15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40,13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 18.40 »Paranorman 3D«; 11.10, 13.00, 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.50, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 12.40, 14.50,17.00,19.10,21.20,23.30 »Straža«; 20.25, 22.40 »Histerija«; 12.00, 14.10, 16.20, 18.00 »Pogum (sinhro.)«; 20.40, 23.00 »Paranorman«; 11.50,13.05,14.00, 16.10,17.25 »Pogum 3D«; 18.20, 21.00, 23.40 »Divjaki«. NAZIONALE- Dvorana 1:15.30,17.00 »Ribelle - The brave«; 18.40, 20.20, 22.15 »The words«; Dvorana 2:15.15, 16.40, 20.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.00, 22.00 »II cavaliere oscuro - II ritorno«; Dvorana 3: 16.20, 17.50, 19.20, 22.20 »Candidato a sorpresa«; 20.50 »Ribelle - The brave 3D«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 16.45, 18.30 »Ribelle - The brave«; 20.15, 22.15 »Bella addormentata«; Dvorana 4:18.20, 20.10, 22.00 »Candidato a sorpresa«; 16.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 5:17.30,20.00,22.00 »The words«. M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi od 27. septembra do 4. oktobra, na potovanje »Balkanski krog«: Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Mostar in Sarajevo. Odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na enodnevni izlet v Rezijo in Tersko dolino v nedeljo, 30. septembra. Tel. št.: 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. SKD IGO GRUDEN vabi v nedeljo, 7. oktobra, na jesenski izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira od 17. do 20. oktobra tradicionalni izlet oljkarjev po balkanskem polotoku kjer si boste ogledali: naravni Izvir in slapove Krke ter Nacionalni park, Dubrovnik, Črno goro in Boke Kotorske. Za informacije, prijave in program izleta pokličite v jutranjih urah tel. št.: 040-8990103 Laura ali 040-8990108 Roberta. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semir-jem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Ze-maljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pavlica@siol.net. KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI vabijo danes, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja -Storie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjetka Popovski. SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 22. septembra, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled dokumentarnega filma za RTV Slo »Zazidan kamen Krasa«, režiserja in scenarista Jadrana Sterleta, ki prikazuje kamnito dediščino Lokve in Bazovice. Prisoten bo avtor dokumentarca, ki bo spregovoril o zamisli in snemanju. SKD PRIMOREC IN SSG vabita na uprizoritev pravljice H.C. Andersena »Kakor napravi stari, je zmerom prav« (režija Sergej Verč, igrata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič) danes, 22. septembra, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri v Bar-kovlje, na sedež TPK Sirena, na predstavitev knjige: James Joyce Pisma Nori. Spregovorili bodo: Mitja Čander, Tina Mahkota in Jaruška Majovski. 51. LINHARTOVO SREČANJE v Postojni, 27. septembra ob 17. uri: gledališka skupina SKD Tabor z Opčin »Burka o jezičnem dohtarju«, režija S. Verč. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opči-ne) in MOSP vabita v četrtek, 27. septembra, ob 20.30 v okviru Peterlinove-ga festivala na gledališko predstavo Soba št. 13 (izvaja gledališka skupina MOSP - režija Helena Pertot). Vabljeni! OTROCI! V četrtek, 27. septembra, ob 17.30 vabljeni na otroško prireditev. Nastopile bodo male baletke SKD Igo Gruden, ki jih vodi Marjetka Kosovac, ansambel U'openska mularija (društvo Finžgarjev dom), animatorji ŠC Melanie Klein pa bodo pripravili še zaključni baby party. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, v okviru Peterlinovega festivala. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri. KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, v restavraciji v Begunjah. Za info in vpis pokličite čim prej na tel. št. 339-7619017 ali <9 STUDIO ART Te mikajo oder, ples, kostumi, igranje? Bi rad postal igralec -igralka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 3. oktobra 2012 ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. Za vse informacije pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it Prispevki SÄT na 389-9651104 med 17. in 19. uro. Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite z vpisi, ne bo vam žal! S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča od srede do nedelje 11.00-14.00 in 18.00-22.00, ponedeljek in torek zaprto. S Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0265573. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. PODARIMO male mucke. Tel. 040213996. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 3489286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM črno grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709. V spomin na bratranca in botra Robi-ja Oto, darujeta Mitja in Aleš z družinama 200,00 evrov za KD F. Prešeren in 200,00 evrov za ŠD Breg. V drag spomin na Robija Oto darujeta Edvin in Loredana Sancin 25,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Giordana Romano darujeta Edvin in Loredana Sancin 25,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V spomin na moža Elvina Bubolo daruje Ada z družino 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. Ob obletnici smrti dragega očeta Maria Kozine darujeta Ada in Neva 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na brata Ljubota Grudna, ki bi praznoval 70-letnico, darujeta Marica in Vanda 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Giuliota Zerialija daruje Emilijana Bogatec 20,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. Bi Osmice Namesto cvetja na grob Patrizie Mauri por. Dimai darujeta Claudio in Marino Kofol 30,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na dragega Antona Marca darujeta žena Anica in sin Pavel 50,00 evrov za SKD Vigred. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št. 040-229224. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Sobota, 22. septembra 2012 9 □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (711 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.0019.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.3021.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali in-fo@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repenta-brska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.0019.00; srednješolci 19.00-20.00; višje-šolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheer-dancemillenium.com. PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pevske vaje v Štalci v Šempola-ju ob ponedeljkih od 16. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure, za začetnike ob torkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo plesne vaje v Štalci v Šem-polaju vsak četrtek: za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 1. do 4. razreda osnovne od 16. do 17. ure; za 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. SKD TABOR - Opčine: tečaj klekljanja, vodi Alenka Križmančič vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabrežine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 3395281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 3386439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 349-0981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA-SJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6 do 14 let. Informacije na tel. št. 333-1176331 (Nidia) in 3391115880 (Petra). SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Pro-sek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. MINI VENTURINI - DOMJO vabi male pevce na prvo vajo, ki bo danes, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. Vabljeni stari in novi pevci od 3 do 6 let. Info na tel. 329-8314399. MLADINSKA PEVSKA SKUPINA, ki jo vodi Mirko Ferlan, pri SKD Igo Gruden obvešča, da bo prva vaja danes, 22. septembra, ob 10.30 v društvenih prostorih. OPZ FRAN VENTURINI - DOMJO vabi pevce na vajo, ki bo danes, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci od 6 do 14 let. Info na tel. 329-8314399. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, SKD BARKOVLJE IN SKD IVAN GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Prvo informativno srečanje bo danes, 22. septembra, ob 9. uri v prostorih ŠKD Škamperle (Stajon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu. Datum prvega srečanja, ki bo v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič pa bo objavljen naknadno. SRENJA BORŠT vabi uporabnike cest danes, 22. septembra, od 8. ure dalje na akcijo za ureditev poljskih poti. Zbirno mesto »Pri hrastu« in »Pri ogradci«. TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar evritmije v domu Brdina na Opčinah. Prvo od sedmih srečanj bo danes, 22. septembra, ob 10.00. Info in vpis na tel. 040-225109 ali 333-1118664. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Informacije na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 na sedežu, Nabrežina Kamnolomi 12. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali svet glasbe in razne inštrumente na glasbena srečanja, ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. Mentor Aljo-ša Saksida, info: 328-4754182 ali taj-nistvo@skdvigred.org MEDITACIJA - pri SKD I. Gruden bodo enourna srečanja potekala enkrat tedensko. Urniki prvega srečanja po izbiri: ponedeljek, 24. septembra, 14.30-15.30, sreda, 26. septembra, 10.30-11.30 ali petek, 28. septembra, 19.00-20.00. Zaradi omejenega števila mest predhodno pokličite tel. št. 345-537630 (Regina). OBČINA ZGONIK sklicuje redno sejo, ki bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 14. uri v prvem sklicanju. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, tečaj EFT-tehnike doseganja čustvene svobode (tapkanje) bomo začeli z Barbaro Žetko v ponedeljek, 24. septembra, ob 17.45. TEČAJI ANGLEŠČINE pri Skladu Mitja Čuk se začnejo v oktobru. Predstavitve začetnih in nadaljevalnih tečajev v ponedeljek 24. septembra, na Proseški ul. 131; ob 15.00 - višje srednje šole, ob 16.00 - osnovne šole ob 17.00 -srednje šole in ob 18.00 - odra- sli. Informacije in vpisi 040-212289, info@sklasmc.org. TELOVADBA - SKD Lipa vabi k telovadbi za odrasle, ki poteka v Bazov-skem domu ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.00. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 24. septembra. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 347-0473606. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na vaje ob torkih od 18.00 do 19.30, v društvene prostore v Šempolaju. Mentor Aljoša Sak-sida, info: 328-4754182 ali tajni-stvo@skdvigred.org OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od torka, 25., do petka, 28. septembra. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let. Informativni sestanek z brezplačno poskusno uro bo v torek, 25. septembra, ob 16.15 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Informacije na tel. 3371017758 (Mojca). SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi v torek, 25. septembra, na sprehod po slovenskem Trstu, ki ga bo vodila novinarka Poljanka Dolhar. Zbirališče ob 15.50 pred stolnico Sv. Justa: sprehodili se bomo po starem mestu do nabrežja in pomola Audace, mimo Velikega in Borznega trga vse do Trga Oberdan, kjer se bo ogled zaključil približno ob 18. uri. Sprehod je namenjen članom in nečlanom, mogoče bo poravnati tudi članarino. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo redna pevska vaja v torek, 25. septembra, ob 20.30 na sedežu na Padričah. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek-Kontovel obvešča, da bodo vaje v sredo, 26. septembra, ob 19.30 v Soščevi hiši na Pro-seku. Vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4 do 6 let. Na igriv in zabaven način se bodo v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje v sredo, 26. septembra. Info info@melanieklein.org; 345-7733569 urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00 sre. 12.30-15.00. PASTORALNI SVET Openske dekani-je se bo zbral na zborovanju v sredo, 26. septembra, ob 20. uri v Marijanš-ču na Opčinah, v okviru priprav na Sinodo tržaške škofije. SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju potekala vadba za dobro počutje popoldne ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 19.30, ob torkih in četrtkih od 10. do 11. Info:339-8420449 (Katja). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju otroke, ki bi radi spoznali čar gledališča in obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na tedenska srečanja ob sredah od 16. do 17. Mentorici Kim Furlan in Tina Re-nar. Info: 348-8278081 ali tajni-stvo@skdvigred.org SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na brezplačno srečanje kitajske vadbe »Qi Gong« v sredo, 26. septembra, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 3488607684 (Vesna). ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4 do 6 let, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info info@melanieklein.org; 345-7733569 urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00 sre. 12.30-15.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo informativni sestanek o tečaju slovenščine za odrasle (za začetnike in nadaljevalce,) v sredo 26. septembra, ob 19.00 v sedežu v Ul. Cicerone 8. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. MLADI, bi radi stopili na odrske deske, postali spretnejši in učinkovitejši v javnih nastopih? Vabljeni v četrtek, 27. septembra, ob 18.30 na gledališko delavnico za srednješolce (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Mani-ca Maver iz društev MOSP, SKK in Finžgarjev dom) v Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, v okviru Peterlinovega festivala. OTROCI, POZOR! V Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, bo v okviru Peterlinovega festivala v četrtek, 27. septembra, ob 16.15 delavnica »Spoznavanje prvih baletnih korakov« (otroke od 5. do 12. leta vodi Marjet-ka Kosovac - SKD Igo Gruden). Vabljeni! SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja v četrtek, 27. septembra, svojo duhovno srečanje pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34) v Trstu v počastitev Sv. Vincenca Paveljskega. Ob 16. uri sv. maša, sledi razgovor o delu in življenju Sv. Vincencija. Toplo vabljeni. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra, pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 14.50 na Trsteniku, ob zadnji avtobusni postaji št. 38. Odhod avtobusa z mesta ob 14.30 (pri open-skem tramvaju). Pohod se bo zaključil v društvu, sledi družabnost za katero je nujen opis. Tel. št.: 040411635, 349-4599458. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. MOŠKA POSTURALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje pri SKD I. Gruden ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Info: 3384563202 (Katja). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lo-njerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.30-12.00. Lepo vabljeni! Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com. AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-8286842. OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo v torek, 2. oktobra, pričela telovadba za starejše občane v občinski telovadnici v Repnu, v sodelovanju z AŠZ Sloga. Telovadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet). SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite. YOGA v ŠKC v Lonjerju vsak torek, od 2. oktobra, dalje, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 tor-pet, 15.30-19.00! Pokličite čim prej, da si zagotovite mesto! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. Vabljeni mlajši in starejši. Pridite, ne bo vam žal! KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja«, skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Op-činah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Ol-mi, 23) od 17. ure dalje. t Tiho je zaspala naša ljuba Iva Bucik vd. Ščuka Za njo žalujejo hči Marta z možem Jurijem, vnukinja Vladica, svakinji Marija in Albina, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Pogreb z mašo bo v ponedeljek, 24. t.m., ob 11. uri v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Pokojnica bo ležala v mrliški vežici pol ure pred pogrebom. Milje, 22. septembra 2012 Zadnji pozdrav dragi teti Ivi Ružica, Nadja in Marjuči z družinami Ob izgubi mame, tašče in babice Ive Ščuka izrekamo Marti, Juriju in Vladici iskreno sožalje. DSMO Kiljan Ferluga Žalovanju družine ob izgubi drage mame in none Ive se pridružujeta Ladi in Jožka priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Meseci prasketanja lesa Poletje se je vremensko dokončno poslovilo, te dni odhaja tudi formalno, koledarsko. Za nami so počitnice, ki so večini najverjetneje stanjšale denarnice. A tudi hladnejšo jesen in mrzlo zimo bo treba nekako preživeti. Zato je čas za nabavo kuriva. Velja pa tudi premisliti, koliko je vaš ogrevalni sistem še učinkovit in ekonomičen. Če se izkaže, da bi z dodatnimi izboljšavami ali nemara zamenjavo celotnega ogrevalnega sistema lahko prihranili nekaj denarja, je čas za temeljito načrtovanje in nato skrben poseg. Cene fosilnih goriv še kar naraščajo, zato se vse več ljudi vse pogosteje odloča za zamenjavo tradicionalnih ogrevalnih sistemov z alternativnimi, ki niso le cenejši, ampak so, ker ne povzročajo toplogrednih plinov, tudi okolju prijaznejši. Če niste prepričani v geotermalne sisteme, razmislite vsaj o sončnih. Med tradicionalne vire ogrevanja seveda sodi les. Za nekaj desetletij ga je nekoliko v ozadje potisnilo kurilno olje, a stvari so se zopet začele spreminjati. Ne samo zaradi skorajda romantičnih doživetij, ki jih v mrzlih večerih nudi prasketanje iz kamina, ampak tudi zaradi želje in zavedanja po nujnosti vrnitve k naravi. Po nekaterih izračunih lahko z ogrevanjem na drva, pelete ali brikete prihranimo tudi več kot 20 odstotkov v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje. Fosilnih goriv, za katerih nastanek je potrebnih več milijonov let, je vse manj. Zaloge neobnovljivih virov, kamor poleg premoga in ze- IJF&- PROIZVODNJA fiii r-\IN INŠTALAC,JA AAU LL I KLEPARSTVA MARIO MUCO S.R.L. Ulica A. Gregorčič 2D/2 • 341 TO GORICA Tel. 048 IS2IB2& * Fax 04& MÍ246S7 inl(j@miJí(ilattonene,tom ' wwwPrniicíilattoneHe-gom meljskega plina sodi tudi nafta, gredo h koncu in jih bo tudi po najbolj optimističnih napovedih zmanjkalo v 21. stoletju. Vrnimo se k dobremu staremu lesu. Ali celo koruzi, ki jo v nekaterih delih sveta uporabljajo kot učinkovito gorivo za ogrevanje prostorov. V zadnjih letih se v svetu namreč pojavlja trend uporabe peči, ki kot kurivo uporabljajo les, lesne pelete in celo koruzo. Vse več ljudi namreč išče alternativne načine ogrevanja, ki so poceni in podpirajo lokalno industrijo. V določenih delih sveta sta les in koruza veliko bolj dostopni dobrini kot kurilno olje ali zemeljski plin. Tovrstni sistemi so ekonomični tudi za ljudi, ki se ukvarjajo z industrijo, iz katere lahko pridobijo kurivo zastonj, na primer pridelovalci koruze ali tisti, ki se ukvarjajo z lesno predelovalno industrijo. Veliko jih tovrstne peči nadomesti le kot dopolnitev že obstoječih ogrevalnih sistemov, vendar so ti sistemi dovolj razviti in močni, da delujejo samostojno in zagotavljajo dovolj toplote za celoten dom. > ^ FS« L - -^, £ I n-Tf r ~ T I I mini, ki omogočajo izgorevanje lesa z občutnim znižanjem emisij škodljivih dimnih plinov. Tudi tehnika smeri gorenja lesa ni zanemarljiva. Ogenj prižgemo zgoraj in zato les gori od zgoraj navzdol, enako kot pri sveči. Pri tovrstnem načinu je celoten proces zgorevanja bolj počasen in ga je zato tudi lažje nadzorovati. Dimni plini tečejo skozi vroči plamen in skoraj v celoti izgorijo. Tak način prižiganja je primeren za kurišča na drva z izhodom dimnih plinov navzgor, kamine ter kaminske in lončene peči. A seveda je treba, kot vam bodo povedali strokovnjaki, upoštevati navodila za tovrstni pra- vilni način prižiganja ognja. Svetovali vam bodo, da za začetno zgorevanje z nizko vsebnostjo emisij dimnih plinov pripravite vsaj štiri tanka in suha smrekova 20 centimetrov dolga polena s presekom 3x3 centimetre ter pripomoček za prižiganje, kot je na primer z voskom prepojena lesna volna. Nato oblikujte modul v sestavi štirih polen, ki jih navzkrižno položite enega na drugega in vmes dodate pripomoček za prižiganje ognja. Ko zlagate polena, bodite pozorni zlasti pri velikih kuriščih. Strokovnjaki svetujejo, da v primeru velikih kurišč, na primer kaminskih vložkih, polena naložite navzkrižno drugo nad drugim, pri čemer večja polena položite spodaj in manjša zgoraj. Zdaj lahko modul za prižiganje ognja postavite zgoraj, kar pomeni, kot razlagajo strokovnjaki za kurjenje, da spodnja polena modula za prižiganje postavite prečno na zgornja polena za kurjenje. Ko pod modul potisnete vžigalne kocke, vas od ognja loči le še vžigalica. Previdno z ognjem Za druge vrste kurišč veljajo drugačna pravila postavitev in prižiganja ognja. V vseh primerih pa velja upoštevati napotke strokovnjakov: kurišča ne napolnite preveč, loputa za dovod zraka ali dimna loputa ne smeta biti nikoli popolnoma zaprti, ker bi s tem ogenj zadušili, dodajte le posamezna polena ali lesne brikete. Pri dodajanju kuriva bodite posebej pozorni na to, da lopute za dovod zraka ne zaprete, saj bi se s tem pojavila nevarnost izbruha plamena. priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo prilogo pripravila "irnedia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Med nasveti, ki jih nikakor ne gre spregledati, najdemo tudi napotek, da lopute za dovod zgorevalnega zraka zaprete takrat, ko žerjavice skoraj ni več videti. Tako namreč dosežemo, da se peč ne shladi prehitro. Redno praznite ohlajen pepel in seveda ne pozabite na redno čiščenje dimnika. Do kdaj? Za koliko še mora narasti cena kurilnega olja, preden bo ogrevanje z drugimi viri ugodnejše?, se danes sprašujejo potrošniki, prodajalci, podjetniki, okoljevarstveniki... Nekateri so prepričani, da smo že dosegli točko, ko se potrošniki raje odločajo za alternativne metode ogrevanja. Povpraševanje po alternativnih metodah ogrevanja v svetovnem merilu narašča, kažejo statistike. Z razvojem in pocenitvijo sončnih, geotermalnih in ostalih alternativnih ogrevalnih sistemov se vse manj ljudi odloča za tradicionalne ogrevalne sisteme. Posledica tega ni le večji prihranek, ampak tudi čistejša in učinkovitejša uporaba energijskih virov, tovrstne odločitve utemeljujejo strokovnjaki. Med alternativnimi sistemi ogrevanja se pogosto omenjajo sončni in geoter-malni sistemi. Sončni sistemi Sončne ogrevalne sisteme lahko delimo na več načinov, najpogostejša pa je delitev na pasivne in aktivne. Pasivni sončni ogrevalni sistemi temeljijo na zasnovi stavb, ki so zgrajene na način, ki omogoča optimalno zbiranje in hranjenje sončne energije. Aktivni sončni ogrevalni sistemi pa temeljijo tudi na elektriki, ki je potrebna za prenos oziroma razdelitev sončne energije iz zbiralnikov po celotni stavbi. Stavbe s pasivnimi sončnimi ogrevalnimi sistemi imajo velika okna, ki gledajo na jug in velike površine s sposobnostjo vpijanja sončne energije oziroma toplote. Te površine najpogosteje predstavljajo ploščice, beton in voda. Materiali imajo namreč sposobnost zbiranja in hranitve toplote za kasnejšo uporabo. Materiale je potrebno vključiti v tla ali stene, kamor sije sonce. Logično je, razlagajo strokovnjaki, da nam večja okna omogočajo večjo površino, na kateri lahko potencialno zajamemo sončno energijo. Aktivni solarni ogrevalni sistemi so sestavljeni iz sončnih kolektorjev, rezervoarjev, toplotnih črpalk in raznih kontrolnih sistemov, ki uravnavajo zbiranje, prenos in porazdelitev toplote po celotnem domu. V tovrstnih sistemih je premikanje zbrane toplote brez elektrike nemogoče. Obe alternativni metodi uporabljata popolnoma obnovljiv vir za ogrevanje. Metodi zagotavljata topel zrak in toplo vodo, obenem pa ne proizvajata škodljivih plinov in nimata drugih negativnih vplivov na okolje. Tudi delna vgradnja, ki pokrije le del naših ogrevalnih potreb, dokazano poveča mesečne prihranke iz izboljša našo ogrevalno učinkovitost, zatrjujejo strokovnjaki. Geotermalni sistemi Geotermalni sistemi za ogrevanje pa temeljijo na uporabi toplo- te Zemlje, ki služi kot vir toplote za dom. Geotermalna energija je vir energije, ki nastaja zaradi vroče zemeljske notranjosti. Na Islandiji, na primer, so količine geotermalne energije, ki doseže površino, občutno večje kot drugod in se jo zato da neposredno uporabljati za ogrevanje hiš. V drugih državah ogrevajo stanovanja z vročo vodo iz vrtin, ki segajo od 2000 do 3000 metrov globoko. Pod površjem Zemlje se temperatura ne spreminja. Tako lahko s procesom, ki potrebuje cevi s tekočino za črpanje toplote, iz zemlje črpamo toploto. Tekočina se nato prečrpa v dom, kjer toplotni izmenjevalnik oziroma toplotna črpalka iz tekočine pridobi toplino. Po pridobitvi toplote s pomočjo ventilatorjev toploto porazdelimo po celotni hiši oziroma v prostore, kjer jo potrebujemo. Ta alternativna metoda ogrevanja je popolnoma varna, deluje izredno tiho in učinkovito, vendar je za samo delovanje sistema potrebna elektrika. Podobno kot sončni toplotni sistem, ima toplota, pridobljena iz geotermalnega ogrevalnega sistema, neomejene možnosti, saj je ne zmanjka, na voljo je v vsakem trenutku. Sezonske kupčije za prevleke za presite odeje _ kolekcije CALGARY POPUST (na voljo je več mer) 40% Ul. IV. novembra 27/C, Podgora, Gorica Odprto od ponedeljka do sobote: 9.-13. in 15.-19. Tel. 0481 392615 A I PteMDEieCSliHl CASA MODERNA 1 CV#WML g HALE Obrtniška cona Dolina 507/11, TS, tel/fax 040228877 E-mail: info@sisli.it ■ leskonsi@qmail.com - www.sisli.it OD PROJEKTA DO REALIZACIJE izvajamo racionalne tehnično ter ekonomsko upravičene rešitve pri realizaciji manjših športno-industrijskin objektov - izolacijski materiali in sistemi po novih zakonskih predpisih in namembnosti objekta - prirejanje ostrešij za fotovoltaične sisteme DOBAVA IN MONTAZA Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje* za gradnjo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Blo-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat) TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it 1 2 Četrtek, 20. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Prvo predavanje iz niza srečanj o varnosti Ko se telefonski klici sprevržejo v »stalking« ••• V organizaciji sovodenjske in goriške občine se je začel tečaj, namenjen predvsem ženskam, moškim udeležba ni prepovedana, o vedenjski, miselni in tudi praktičnimi obrambi pred nadlegovanjem, raznimi oblikami pogojevanja in pritiska ali grožnjami. Govor bo tudi o krajah, ropih in mimogrede tudi o nezgodah na domu. Sovodenjski niz srečanj se je pričel v četrtek zvečer in prvo predavanje se je odvijalo v predavalnici Zadružne banke. Več kot štirideset slu-šateljic (moški so bili trije), predavatelja in predavateljico je pozdravila županja Alenka Florenin, ki je napovedala, da se bo praktični del odvijal v sovodenjskem Kulturnem domu, ker se je prostor ob kotalkališču na Peči izkazal za premajhnega. Gabriele Felci iz Vidma, predstavnik ustanove, ki tečaj organizira in vodi, je uvedel informativni del ter pojasnil strukturo celotne ponudbe, kot je zapisana v dvojezični brošuri. Dvojezična sta tudi plakat in vpisni-ca. Vse je še na razpolago za morebitne zavzete osebe. Med izvajanjem je dopolnjeval predavateljico in odgovarjal na vprašanja iz publike. Giusto Claudia je funkcionarka na goriški kvesturi, odgovorna za navedene prekrške in kazniva dejanja. V svojem posegu je razčlenila razne oddelke, ki usmerjajo svojo dejavnost na razna področja. S kaznivimi dejanji na področju nadlegovanja, ogrožanja in podobno se ukvarja 2. oddelek. Hkrati se je osredotočila na razlikovanje med »navadnim« nadlegovanjem, kot so lahko neprestani telefonski klici, in pravim »stalkin- Za četrtkovo predavanje je bila dvorana Zadružne banka polna foto r.devetak gom«, za katerega so potrebni štirje pogoji. O slednjih je govor v 612. členu kazenskega zakonika iz leta 2009, so pa opisani tudi v brošuri. Prijavo mora vselej predložiti neposredna žrtev, le v primeru mladoletnih in prizadetih oseb se sproži po uradni poti. Sorodniki, prijatelji in znanci so gorica - Tarča spletnih goljufov spet tudi Goričani Ribarjenja ni še konec Prošnje po denarni pomoči navidez pošiljajo prijatelji iz tujine - Poštna policija poziva prejemnike, naj ne odgovarjajo Spletni »ribiči«, o katerih smo poročali v prejšnjih tednih, so še vedno na delu. Mnogi Goričani v teh dneh še vedno prejemajo na svoje naslove elektronske pošte lažna sporočila prijateljev, ki jih sprašujejo za denarno pomoč iz tujine - npr. iz Anglije in Škotske -, čeprav so v resnici doma in jim ni nihče ukradel denarnice. Sporočila namreč pošiljajo goljufi, ki jim je uspel vdor v prijateljevo elektronsko pošto, preko katere skušajo priti do lahkega zaslužka na škodo tistih, ki jim v dobri veri pošljejo denar ali svoje podatke. Več podobnih sporočil smo prejeli tudi na naslov elektronske pošte naše- ga uredništva. Glasijo se približno tako: »Sem na potovanju v Veliki Britaniji, v Londonu, kjer so mi ukradli torbico z dokumenti in denarnico. Na veleposlaništvu so mi izročili začasni potni list, vendar nimam denarja, da bi plačal račun hotela in da bi si kupil letalsko vozovnico. V stik sem se postavil s svojo banko, a bom moral čakati pet dni, da bom lahko dvignil denar s svojega računa. Money Gram Transfer je najboljši način, da bi čim prej prišel do denarja, ki ga potrebujem. Če potrebuješ moje osebne podatke, ti jih bom takoj poslal, drugače pošlji mi elektronsko sporočilo ali pa telefoniraj v Blue Island Hotel. Upam, da mi boš res lahko pomagal.« Poštna policija, ki zadnje čase dobiva kar nekaj klicev spletnih uporabnikov, ki so opazili, da je nekdo vdrl v njihovo elektronsko pošto, poziva prejemnike, naj na takšna sporočila nikakor ne nasedajo, saj gre za spletno ribarjenje ali »phishing«, kot mu rečemo v angleščini. Pred spletnimi ribiči se je treba zaščiti tudi s spremembo gesla, kar bo onemogočilo vdore v elektronsko pošto. Policisti svetujejo, naj »password« vsebuje številke, črke in druge znake, v geslo pa naj ne bodo rojstni datumi, imena družinskih članov in drugi osebni podatki. pevma - Neskončna zgodba parkirišča ob slovenskem vrtcu Bo tokrat šlo zares? Občinski delavci urejajo vhodno rampo, za odstranitev mreže in vhod na dvorišče vrtca bo poskrbelo drugo podjetje »Končno!« je vzkliknil marsikateri domačin, ko je včeraj dopoldne pri vrtcu v Pevmi videl delavce, ki so opravljali pripravljalna dela za ureditev manjšega parkirišča ob slovenski vzgojni ustanovi. Po delovnem tovornjaku je bilo moč sklepati, da je šlo za ekipo občinske cestne službe, kar so med klepetom potrdili tudi sami delavci. Povedali so, da je njihova naloga zgolj odstraniti nekaj metrov pločnika in na njegovem mestu zabetoni-rati manjšo vhodno rampo, ki bo avtom omogočila dostop do parkirišča. Dela, ki bodo sledila (odstranitev mreže, ureditev parkirnega prostora, prebitje dobrega metra zidu, ki ločuje parkirišče od dvorišča vrtca in namestitev železnih vrat), naj bi opravilo neko zasebno podjetje. V normalnih okoliščinah bi si zaradi svoje ne-znatnosti ta poseg komaj zaslužil mesto na časopisni strani, ker pa se zadeva vleče že vrsto let in je zadobila tudi politične razsežnosti, mu občila na- menjajo kar nekaj prostora. Vprašanje parkirišča je bilo na dnevnem redu domala vsake seje ukinjenega pevmske-ga krajevnega sveta. Veliko je bilo pisem občini in obiskov pri pristojnih organih, veliko je bilo tudi svetniških vprašanj na občinskih sejah, ki so jim sledili ogledi upraviteljev in občinskih služb, konkretnega pa se je doslej zgodilo bolj malo. Obstajala je celo bojazen, da bodo z ukinitvijo krajevnih svetov zadeve tekle še bolj počasi in še manj učinkovito. Zato je včerajšnji poseg občinskih delavcev naletel na ugoden sprejem med vaščani, med starši in seveda med osebjem vrtca, saj je cilj ureditve parkirišča vendarle varnost otrok. Upati je torej, da so bile končno premegane vse birokratske ovire in da bo v kratkem času parkirišče začelo služiti svojemu namenu. Zadovoljstvo s tem, da so se dela končno začela, je izrazila tudi občinska svetnica SSk-Demokratske stranke Marilka Koršič, ki je v zadnjih Občinski delavci v Pevmi vip letih v občinskem svetu večkrat posegla na ta račun. »Po neštetih svetniških vprašanjih in nič kolikih obiskih na tehničnih uradih, sem vendar dosegla, da so se dela začela. Župan, ki je bil gotovo naveličan teh mojih vztrajnih zahtev, je prispeval svoje, da so se de- la začela. Še naprej bom budno spremljala, da se bodo dela tudi nadaljevala in končala. Zadovoljni so poleg mene gotovo tudi tisti, ki so si že pred mano prizadevali za ureditev in vhod na parkirišče,« pravi svetnica. (vip) lahko le za priče. Ne prav spodbudno je dejstvo, da se dosedanji primeri na krajevni in tudi širši ravni niso zaključili prav hitro. Govori se celo o desetletju, a prav zakonodaja iz leta 2009 daje nekaj več upanja za hitrejše postopke. Kazni gredo od opozorila, ki ga ustno daje odgovorni funkcionar na kvesturi, mimo prepovedi približevanja žrtvi in njenim ožjim sorodnikom, do zapora. Če je le mogoče, je primerneje postopati po stopinjah civilnega prava in še prej nasloniti se na strokovna združenja za pomoč v sili, ki znajo najbolje svetovati. Napovedano je bilo, da bodo potekala na goriških višjih srednjih šolah v naslednjih tednih tri predavanja zunaj opisanega okvira, ki se po pristopih in vsebinah nanašajo bolj na nasilje med najstniki, a kaj ko se pa lahko bulizem kasneje spremeni v »stalking«. Bolje je preprečevati kot kasneje kaznovati, po povzročitvi težkih travm v bivših partnericah in ženah. Statistike pravijo, da poteka »stalking« v 20% primerov v nasprotni smeri - žrtve so moški. (ar) Serracchianijeva v Gorici Danes ob 17. uri bo v goriškem Kulturnem domu javno srečanje z Deboro Ser-racchiani, kandidatko Demokratske stranke za predsednika deželne vlade na prihodnjih deželnih volitvah. Naslov srečanja, s katerim Serracchianijeva začenja svojo volilno kampanjo, je »Cambiare, de-cidere, crescere« (Spreminjati, odločati, rasti). »Goriška zapostavljena« »Škandalozna zgodba o reorganizaciji sodišč dokazuje, da je Goriška vedno zapostavljena v primerjavi z drugimi "središči oblasti" v deželi. Naj gre za zdravstvo ali preureditev ustanov in institucij, se t.i. "racionalizacije" nikoli ne dotikajo prave potrate denarja, pač pa vedno oškodujejo politično najšibkejše, med katere spada tudi naše območje.« Tako pravi Giuseppe Cingolani, načelnik skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu, ki obžaluje dejstvo, da je bilo naposled sodišče v Palmanovi priključeno videmski, ne pa goriški sodniji. Cin-golani izpostavlja, da so priključitvi Gorici nasprotovali videmski parlamentarci vseh političnih opcij, politični pritiski pa so prevladali nad tehničnimi argumenti. Zato Cingolani vabi vse goriške politične sile k skupnemu bojevanju za dostojanstvo Goriške in postavitev jasnih zahtev kandidatom, ki se bodo pomerili na deželnih volitvah prihodnji pomlad. Štafeta za pokal solidarnosti V okviru mednarodnega praznika pro-stovoljstva bo danes združenje diabetikov DESA FJK v sodelovanju z zvezo UISP iz Gorice priredilo štafeto za pokal solidarnosti. Cilj sta promocija sodelovanja med združenji prostovoljcev in širitev njihove ponudbe. Štafeta se bo začela ob 10.30 v parku županstva, potekala bo po mestnih ulicah. Cilj bo na Verdijevem korzu. Praznično v Ulici Garibaldi Po Verdijevem korzu, kjer so trgovci včeraj zvečer priredili »jesenski aperitiv, bo danes živahno tudi v Ulici Garibaldi. Podjetje Planet multimedia bo v sodelovanju z nekaterimi trgovci in gostinci ob 16. uri priredilo multimedijsko animacijsko pobudo za otroke, proti večeru pa bodo za odrasle priredili kviz Il Cervellone. Našli pogrešanega Policisti so včeraj nekaj minut po 7. uri našli pogrešanega 54-letnega Aleksandra Aviana iz zaselka Breg pri Golem Brdu. Živ in zdrav se je nahajal na območju Bleda. Njegovo iskanje je zato seveda preklicano. (km) gorica V ponedeljek prve prometne omejitve Prihodnji teden bodo stopile v veljavo prve prometne omejitve, ki so povezane s pripravami na poulično prireditev Okusi na meji. V ponedeljek, 23. septembra, bodo stojnice začeli postavljati na Travniku, tako na osrednji ploščadi kot na odseku ceste med ulicama Mameli in Oberdan, kjer bodo uvedli izmenični enosmerni promet. Od torka, 24. septembra, do torka, 2. oktobra, pa bodo za promet zaprte ulice Marconi, Crispi, De Gasperi, Roma, Oberdan, Petrarca, Rismondo, Diaz, Boccaccio in Arcivescovado, trgi Ca-vour, Sant'Antonio, Municipio in Donatori Sangue ter korza Italia (med ulicama Diz in IX Agosto) in Verdi (med ulicama Mameli in Crispi). Izjema so stanovalci in avtorizirane osebe. V ulicah Morelli, Nizza, Rabatta, Mameli, Dante in XXVII Marzo bo od torka prepovedano parkiranje, v ulicah Morelli, Dante, Contavalle, Cascino, Nizza, Rabatta in na Trgu Battisti pa bo promet od torka, 24. septembra, do torka, 2. oktobra, potekal dvosmerno. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. septembra 2012 1 B GORICA - Stekle priprave na prihod novega nadškofa Svojo pot na Goriškem bo začel med delavci Slovesna umestitev msgr. Redaellija bo v nedeljo, 14. oktobra, v goriški stolnici Na goriški nadškofiji so v polnem teku priprave za prihod novega nadškofa Carla Roberta Marie Redaellija, ki bo sredi oktobra nasledil msgr. Dina De Antonija. »Novega nadškofa bomo sprejeli s tremi dnevi srečanj, med katerimi bo Redaelli spoznal goriško stvarnost. Novi nadškof je izrazil željo, da bi se v sedanjem obdobju splošne gospodarske krize najprej srečal z delavci. Do srečanja z njimi bo tako prišlo v soboto, 13. oktobra, ob 15. uri na Trgu Republike, kjer bodo poleg kovinarjev prisotni tudi delavci iz drugih sektorjev, predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij ter pripadniki raznih združenj prostovoljnega dela,« je včeraj povedal goriški škofov vikar Adelchi Cabass in pojasnil, da bo nadškof isti dan obiskal še Červinjan, kjer se bo pod večer srečal z mladimi. Slovesna umestitev novega nadškofa bo v nedeljo, 14. oktobra. V dopoldanskih urah bo obiskal Krmin in Medejo, popoldne se bo udeležil slovesnosti v Ogleju. Med tamkajšnjim obredom mu bodo izročili, križ in škofovski prstan, ki ju je avstrijska cesarica Marija Terezija poklonila prvemu goriškemu nadškofu Carlu Micheleju At-temsu. Iz Ogleja se bo msgr. Redaelli odpravil v Gorico, kjer ga bo ob 16.45 pred stolnico pričakal goriški župan Et-tore Romoli in mu izrazil dobrodošlico. V stolnici bo nato slovesna umestitev novega nadškofa. »Predal mu bom štafetno palico, saj bo nadaljeval moje delo, čeprav prihaja v mesto s svojimi življenjskimi izkušnjami,« je včeraj poudaril dosedanji goriški nadškof De Antoni, ki je prepričan, da bo msgr. Redaelli dobro opravil svoje delo, saj bo na goriški nadškofiji lahko računal na pomoč odličnih sodelavcev. V ponedeljek, 15. oktobra, se bo nadaljevalo Redaellijevo spoznavanje Gorice in njenih specifik. Dopoldne bo obiskal duhovniško skupnost, nato bo v kapucinski menzi kosil skupaj z njenimi vsakdanjimi obiskovalci. Popoldne bo obiskal zavod Svete družine, kjer se bo srečal s slovenskimi sestrami in otroki. Po 16. uri novega nadškofa pričakujejo še v goriški bolnišnici, kjer se bo srečal z bolniki in zdravniki. Novi nadškof Redaelli prihaja na Goriško iz popolnoma drugačne, veliko večje stvarnosti. V svojem rojstnem mestu Milanu je bil doslej pomožni nadškof, od milanskih vernikov pa se je poslovil v začetku meseca. Tudi po umestitvi novega nadškofa in upokoji- tvi pa msgr. De Antoni ne bo zapustil Gorice, saj se je odločil, da bo ostal v mestu in živel v duhovniškem domu na Dvoru Sv. Hilarija. Redaelli pa ni prvi Milančan, ki ga življenjska pot vodi na Goriško. V četrtem stoletju po Kristusu je namreč sv. Ambrož iz Milana prišel v Oglej, kjer se je leta 381 udeležil sinode, ki je bila zelo pomembna za utrjevanje katoliške vere v takratni Evropi. (dr) GORICA - Predstavniki slovenskih katoliških ustanov pri nadškofu Prisrčna zahvala V trinajstih letih se je De Antoni slovenskim ljudem vedno skušal približati v slovenskem jeziku Nadškof De Antoni s predstavniki slovenskih katoliških ustanov bumbaca Apostolski administrator goriške nadškofije msgr. Dino De Antoni, ki s koncem meseca odhaja v pokoj, se je včeraj srečal s predstavniki slovenskih katoliških ustanov iz Goriške. V imenu Sveta slovenskih organizacij ga je uvodoma pozdravil pokrajinski predsednik Walter Bandelj. Damjan Paulin je zastopal Katoliško tiskovno društvo in Zadrugo Goriška Mohorjeva, Mara Černic Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Andrej Vogrič Športno združenje Olympia, Mauro Leban Mladinski dom, Skupnost družin Sončnica, du-hovnijo sv. Ivana in goriške skavte, Julijan Čavdek je predstavljal krožek za politična in družbena vprašanja Anton Gregorčič, Dario Bertinazzi Združenje cerkvenih pevskih zborov, Franca Pa- dovan Zvezo slovenske katoliške pro-svete in Franka Zgavec Kulturni center Lojze Bratuž. Vsakdo izmed njih je na kratko orisal poslanstvo in delovanje posameznih ustanov ter se nadškofu zahvalil za vse dobro, kar je storil v korist le-teh. Izrecno so se mu zahvalili za pozornost, ki jo je v zadnjih 13 letih posvečal slovenski stvarnosti, za to, da se je tudi v slovenskem jeziku skušal približati slovenskim ljudem in da jih je vedno spodbujal, naj še naprej v zvestobi jezikovnim, kulturnim in verskim koreninam nadaljujejo svoje delo za slovensko narodno skupnost, odprti tudi italijanskemu svetu. Msgr. De Antoni je povedal, da ga je škofovska služba leta 1999 presenetila, Goriške sploh ni poznal, z iskrenim srcem pa je prišel med ljudi. Spoznal je, kako pomemben je jezik, da se lahko približa kulturi, vsakdanjemu življenju in sploh duši zaupanih mu vernikov. Povedal je, da je v mesecu pred prihodom v Gorico spoznal Slovenijo, še največ slovenščine pa se je naučil po Kacinovi slovnici, ki je zanj še vedno najboljši učbenik. Spoznal je, da slovenska kultura temelji na krščanski veri, brez deleža primorskih duhovnikov bi na Goriškem od-manjkal velik del slovenske zgodovine in kulture. Na koncu je navzoče spodbudil, naj slovenska skupnost goji svojo identiteto na tak način, da razlike ne bodo razdvajale ljudi, temveč jih še bolj povezovale. Samo kdor ima trdne korenine, se lahko sooča z drugim tako, da bosta oba bogatejša. DOBERDOB-GABRJE - Zbora Jezero in Skala skupaj nastopila v Kranju H V • Z novo sezono nova vprašanja Skupni nastopi so dali novega zagona obema sestavoma, ki pa bi potrebovala tudi doprinos mlajših pevcev Poletni meseci, ki so za večino društev, pevskih zborov in vokalnih skupin pomenili obdobje počitka, so mimo. S septembrom se namreč razne dejavnosti prebujajo in društveno življenje se ponovno vrača na stare tirnice. Enega prvih nastopov v novi sezoni so pred dnevi opravili pevci zborov Jezero iz Doberdoba in Skala iz Gabrji. Šlo je za skupen nastop v Prešernovem gaju, kjer so se goriški pevci poklonili spominu štirih bazoviških junakov, ki imajo v Kranju lep spomenik. Ni bilo prvič, da sta zbora združila svoje moči in na občuteni proslavi zapela niz domovinskih in partizanskih pesmi. Kot že pred nekaj leti, so tudi pred dobrim tednom dni Doberdobci in Gabrci pod vodstvom dirigentke Zulejke Devetak pri množični publiki izzvali topel aplavz. Zaradi nekaterih odsotnosti zbor ni nastopil v popolni postavi, a je kljub vsemu pesem, ki je nastala v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine, izzvenela v vsej svoji sporočilnosti, ki temelji na svo-bodoljublju in boju proti mračnim silam, ki ponekod še vedno dvigujejo glavo. Ponekod pa žal tudi ne priznavajo strašnega davka, ki ga je plačala Primorska, da je lahko ponovno Zbora Skala in Jezero v Kranju foto vip postala del Slovenije. Zato zaseda partizanska pesem med Primorci posebno mesto s pomenom, ki sega daleč izven sicer občutene ljubezni do zborovskega petja. Svojo uglašenost sta zbora dokazala tudi pred dvema letoma na Sardiniji, kjer sta obiskala grobove slovenskih fantov, ki so med drugo svetovno vojno na daljnem otoku preminili kot pripadni- ki zloglasnih posebnih bataljonov. Skupni nastopi so torej dali novega zagona obema sredinama, ki pa žal nista našli poti v bolj tesne oblike sodelovanja. Nova sezona je pred vrati, z njo pa se odpirajo nova, oz. že stara vprašanja glede prihodnosti obeh zborov. Zelja po petju je pri večini pevcev še vedno velika, obe sredini pa bi nujno morali dati priložnost mlaj- šim silam, ki bi vnesle svežino v pevsko dejavnost obeh društev in s tem nadaljevale bogato pevsko tradicijo. Zborovsko petje pa poleg svojevrstnega izpričevanja lepote glasbe predstavlja tudi stalno večkrattedensko zbiranje ljudi na sedežih kulturnih domov, ki so nosilci kulturnih dejavnosti v določenem okolju. (vip) GRADIŠČE Začenja se vpisovanje gledaliških abonmajev Italijanska gledališča goriške pokrajine so že predstavila nove sezone in vpisujejo abonmaje. Z današnjim dnem se jim pridružuje občinsko gledališče v Gradišču, ki mu je umetniški direktor - kakor tudi v Gorici in Krminu - Walter Mramor z oporo združenja Artisti Asso-ciati. Tudi letošnji program bo poskušal zadovoljiti publiko z žanrsko različnimi predstavami, ki gredo od sodobnih dramskih besedil in neminljivih klasikov do briljantnih spektaklov s komičnimi primesmi in hkrati z ostrino družbene analize. Kot vsakič, se je tudi letos v Gradišču našlo mesto za predstavo, ki je krajevni publiki pisana na kožo. To so »Maldobrie« (6. novembra 2012 ob 21. uri), ki so nastale pod peresom avtorske dvojice Carpinteri-Faraguna ter jih bosta na odru odigrala ravno tako priljubljena Gianfranco Sa-letta in Ariella Reggio. V programu so nato »L'insostenibile leggerezza« (26. novembra ob 21. uri) po Milanu Kunderi in v izvirni priredbi Marine Thovez, »La Bisbetica domata« (6. decembra ob 21. uri) z igralko Va-nesso Gravina, ki je bila med drugim botra pri odprtju teatra, in z glasbeno kuliso G orana Bregovica, muzikal »Abba Dream - The Ultimate Abba Tribute Show« (15. decembra ob 21. uri), poklon legendarnemu švedskemu bendu, ki je krojil pop glasbo, in »I am not a penguin« (17. januarja 2013 ob 21. uri) z Johnom Petrom Sloa-nom za mikrofonom, ki se z ironijo loteva italijanskega razumevanja angleškega sveta. Komediji »Piccoli cri-mini coniugali« (1. februarja ob 21. uri) in »Vite private« (23. februarja ob 21. uri) avtorja Noela Cowarda s Corradom Tedeschijem pa se vrtita okrog prigod v partnerskih zvezah. Za konec bo na odru še gledališka »disertacija« o ženskem svetu, razpetim med željo po neskončnosti in preganjavico vsakdanjih dolžnosti, z naslovom »Infinite e sfinite« (22. marca ob 21. uri). Štiri nedeljske predstave bodo namenjene otrokom (»La gatta con gli sti-vali«, »Pinocchio«, »Mistero al parco degli alberi parlanti«, »Sulle ali azzurre«) tri matineje pa šolski mladini (»Il vecchio e il mare«, »La storia di bimba senza nome« in »Il principe fe-lice«). Z današnjim dnem in do 27. septembra (med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro) bodo lanski abonenti lahko potrdili abonma in ohranili lanski sedež. Od prihodnjega tedna, 29. septembra (po istem urniku), bodo lanskim abonenton, ki niso potrdili abonamja in so zaprosili za spremembo sedeža, dali na razpolago nedodeljene sedeže. Nove abonmaje bodo vpisovali od 2. oktobra do 3. novembra, in sicer ob torkih med 18. in 20. uro, ob sobotah pa med 10.30 in 12.30. Vpis abonmajev bo potekal do zasedbe vseh mest; cena abonmaja za osem predstav znaša 128 evrov (znižani 110 evrov za osebe z več kot 65 leti, abonente nove sezone krminskega teatra, mlade do 26. leta) za parter, 110 evrov (znižani 92 evrov) za prvo ložo in 92 evrov (znižani 80 evrov) za drugo ložo. 1 4 Sobota, 22. septembra 2012_GORIŠKI PROSTOR_ šempeter - nova gorica - Glasovanje o vlogi za opravljanje igralniške dejavnosti Svetniški »ne« Alei Iacti, presenečenje v Šempetru Ker ni bilo večine, je soglasje padlo - Racman: »Od projekta zaenkrat ne odstopamo« Racman, Turk in eden izmed svetnikov občine Šempeter-Vrtojba foto k.m. Ne novogoriški ne šempetrski svetniki ne želijo igralnega salona ljubljanske družbe Alea Iacta v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Da so prvi skoraj soglasno potrdili sklep župana Mateja Arčona o negativnem mnenju k vlogi Alee Iacte za opravljanje igralniške dejavnosti, je bilo glede na lansko enako glasovanje, pričakovano. Presenečenje pa je izid četrtkovega večernega glasovanja v Šempetru: lani je večina svetnikov soglasje dala, medtem ko se jih je tokrat glasovanja vzdržalo toliko, da je soglasje padlo. Lastnik družbe Priori, ki je lastnica Alee Iacte, Sergej Racman ne glede na to pravi, da bodo poskusili še v tretje. Na obeh sejah, ki sta v četrtek v Novi Gorici in Šempetru potekali sočasno, razprave pri točki glede mnenja oz. soglasja h koncesiji za omenjeni salon, ni bilo veliko. V Novi Gorici so nekaj ur pred Šempetrom s 23 glasovi za in enim proti potrdili sklep župana o podaji negativnega mnenja. Še pred glasovanjem je svoje mnenje podal odbor za gospodarstvo mestnega sveta, ki je podporo županovega sklepa utemeljil z besedami, da bi se »sicer razvrednotila družba Hit«. »Hit smo že davno razvrednotili,« je tej utemeljitvi oporekal svetnik Slovenske nacionalne stranke Miran Müllner, »in to tedaj, ko so koncesijo dobili igralni salon Fortuna, pa Paquito, Venko ... S tem sklepom Hita ne bomo obvarovali, saj gre tako strmo navzdol, da bi ga rešilo le povezovanje s kakšnim močnim igralniškim koncernom. Država je pa, jasno, slab gospodar. Glasoval pa bom za sklep župana, ker želim zaščititi ljudi v občini.« Da bi soglasje lokalnih skupnosti omenjeni igralnici pomenilo nesprejemljivo krepitev zasebnega na račun javnega, je opozoril Socialni demokrat Robert Žerjal. »Zamajal bi se Hit, tu bi ostala delovna mesta z nizko dodano vrednostjo,« je prepričan Žerjal. »Če je res, da namerava država privatizirati Hit, je potem vse skupaj nelogično,« je dodal njegov strankarski kolega Valter Vodopivec. Tudi na razpravi v Šempetru se je beseda nekaj časa vrtela okoli Hita, svetnika Socialnih demokratov Dragana Valenčiča je zanimalo, ali je župan Milan Turk v letu dni odkar se je pojavila ljubljanska družba Alea Iacta s svojim projektom, povabil upravo Hita na sejo občinskega sveta, da predstavi svoje razvojne projekte. »Povabil sem jih, a sem dobil odgovor, da načrti za njihov projekt še niso dovolj razdelani. Pripravljeni so jih bili predstaviti manjši skupini, na primer odboru za gospodarstvo, ne pa pred celotnim občinskim svetom,« je pojasnil Turk. Da je tudi pred tokratno sejo dobila več elektronskih sporočil, v katerih podpisani avtorji svetnike pozivajo k tehtnemu premisleku pred glasovanjem zaradi že tako oslabljenega Hita in opozarjajo na slabo poslovanje družb, ki jih ima v lasti Sergej Racman, je opozorila svetnica Karmen Gerbec iz Zveze za Primorsko, ki je tudi predlagala tajno glasovanje. »Imamo zaplet,« je namesto rezultatov po glasovanju najavil župan Turk. Že tako napeto ozračje na seji, ki se je že zavlekla v večer, se je ob teh besedah še bolj naelektrilo. Izkazalo se je namreč, da navodilo za glasovanje na glasovnicah ni bilo ravno v skladu z občinskim poslovnikom, zato se je pojavilo vprašanje, ali je prazna glasovnica neveljavna ali pomeni vzdržan glas. Po vnovični razpravi so se svetniki zedinili za slednje in župan je objavil rezultate: od petnajstih prisotnih svetnikov jih je za soglasje glasovalo 6, proti štirje, pet pa je bilo vzdržanih. Ker ni bilo večine, je soglasje padlo. »Do neke mere smo presenečeni nad tem, da so določeni svetniki glasovali drugače kot prejšnjič. Računali smo na večjo konsistentnost občinskega sveta,« je takoj po seji novinarjem povedal Racman, ki je bil prisoten od začetka. »Projekt bomo nekoliko korigirali in ga pripravili za ponovno odločanje. Morda bo tudi korigiran projekt znova vseboval tudi igralnico. Od projekta zaenkrat ne odstopamo,« je odločen Racman. Na vprašanje, ali gredo ponovno v projekt brez igralnice, pa je odgovoril, da bodo vse znova preučili in se na novo odločili kako naprej. Sicer pa ima zadnjo besedo pri vsem vlada. Po dosedanji praksi so dosedanje vlade upoštevale mnenja občinskih svetov - koncesije niso podelile, če je lokalna skupnost temu nasprotovala. Katja Munih -/ Dobrodelna štafeta Dvodnevna dobrodelna štafeta iz Por-denona v Trst, ki jo deželni karabinjer-ji prirejajo za otroke onkološkega oddelka v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo, bo jutri dosegla Goriško. Na Transalpino v Gorici bodo ka-rabinjerji pritekli med 13.30 in 14. uro, v Gradišče med 15.30 in 15.45, v Tržič pa med 16.45 in 17. uro. Zadnji tekač bo v Trst prispel okrog 20.30. Na zadnjem delu poti se bo karabinjerjem pridružilo šest zdravnikov iz pediatrične bolnišnice in štirje izkušeni tekači. Na vsaki postojanki bo kiosk, kjer bodo ljudi seznanjali z zaslugami in s potrebami pediatričnega onkološkega oddelka v Trstu, za katerega bodo zbirali denar. Nasilje v družini Novogoriški policisti so v četrtek popoldan obravnavali primer nasilja v družini, zato so 40-letnemu moškemu izrekli ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Moškega so tudi pridržali v policijskih prostorih. O primeru je bilo obveščeno tudi okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in pristojni center za socialno delo. Novogoriški policisti bodo 40-letnega moškega kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega nasilja v družini, izdali pa so mu tudi plačilni nalog zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. (km) Na vsak način v igralnico V noči s četrtka na včerajšnji dan so varnostniki ene od novogoriških igralnic zasačili 20-letnega moškega, ki je preplezal ograjo igralnice in na tak način vstopil v njeno notranjost. Moški je namreč hotel vstopiti v igralnico mimo varnostnikov, kljub temu, da ima prepoved vstopa vanjo. Namera mu ni uspela, v družbi varnostnikov je počakal na prihod policije. (km) Amboldi razstavlja V Umetnostni galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bo danes ob 17. uri odprtje razstave slikarja Gabrieleja Am-boldija; na ogled bo do 6. oktobra vsak dan med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. Odpirajo Tržaško ulico V ponedeljek, 24. septembra, ob 13.15 bodo ponovno odprli za promet križišče med ulicama Duca dAosta in Trieste v Gorici. Cesta je bila v zadnjih tednih zaprta zaradi zamenjave plinskih cevi, ki jo je izvedla družba Isogas. Lucijan Vogrič in Veneranda Stanič na dan svoje poroke pred petdesetimi leti foto s. r. Lucijan in Veneranda petdeset let skupaj Pred dvema mesecema smo poročali, da sta v Števerjanu postala praded in prababica Lucijan Vogrič in Veneranda Stanič, ki danes praznujeta še drug pomemben jubilej - petdeset let skupnega življenja. Pri Vogričevih v Ušju tako v 62 letih praznujejo že tretjo zlato poroko, sploh pa so med redkimi, ki v družini lahko naštejejo kar pet generacij. Sorodniki in prijatelji bodo slavljencema čestitali danes ob 17. uri v cerkvi v Števerjanu. Lucijanu in Venerandi sta se v zakonu rodili trije otroci, in sicer dve hčerki in en sin; vse življenje sta se ukvarjala s kmetovanjem in sta vse do današnjih dni ostala zvesta svoji domačiji. nova gorica - V knjižnici Franceta Bevka Kravos nagovoril polno dvorano z glasbo in poezijo Literarni večer z Markom Kravosom foto t. p. Polno dvorano Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je v četrtek zvečer z glasbo in poezijo nagovoril slovenski tržaški pesnik Marko Kravos v družbi glasbenika Nevia Miklavčiča in izjemne vokalistke Tarcizije Kofol. Slednja sta nekaj pesnikovih del uglas-bila in jim na tak način vdihnila povsem novo dimenzijo, začinjeno s svojim umetniškim pečatom. Četrtkov glasbeno-pesniški večer sodi med redne prireditve Goriške knjižnice Franceta Bevka iz Nove Gorice, ki so, sodeč po številnem odzivu, med občinstvom dobro sprejete. Marko Kravos je po uvodnem glasbeno-pesniškem delu spregovoril o svojem poslanstvu pesnika na meji in hkrati pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji. Povedal je, da je na svoje slovenstvo na robu slovenskega narodnega prostora izredno ponosen, obenem pa je zadovoljen, da je s svojim pesniškim opusom uspel ponuditi sosedom italijanskega jezika utrinek slovenske kulture. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. septembra 2012 15 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče ~M Koncerti Lojze (Gigi) Komjanc in Marta Zuri 22.09.1962 - 22.09.2012 U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: danes, 22. septembra, in 7. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prva predstava bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri s predstavama »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481630057) poteka abonmajska kampanja: danes, 22. septembra, med 16. in 18. uro ter od ponedeljka, 24. septembra, do ponedeljka, 5. novembra (vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro) bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. septembra, ob 20. uri (Eugène Ionesco) »Deliri u dvjeh«; 26., 27., 28. in 29. septembra, ob 20. uri (Eduardo De Fi-lippo) »Filumena Marturano«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ribelle -The Brave«; 20.15 - 22.10 »E' stato il figlio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il rosso e il blu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Ribelle -The Brave«; 20.15 - 22.15 »Bella ad-dormentata«. Dvorana 4: 16.30 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 18.20 - 20.10 -22.00 »Candidato a sorpresa«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »The Words«. S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 23Q€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ŽePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Me-daglie d'oro-Gorišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 347-1042156 (Rozina F:) in 0481-532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na dobrodelni koncert za obnovo romarskega doma na Sveti Gori v nedeljo, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki. Pel bo komorni zbor Ipavska. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest za srednješolske učence. Tem ponuja prevoz iz šole v dom, kosilo in malico, program do 18.30, ki vključuje: strokovno pomoč pri domačih nalogah in učenju, individualno pomoč pri posameznih predmetih (matematika, slovenščina, angleščina...), tečaj angleščine in nemščine, delavnice (filmska, plesna, javno nastopanje...), športne in sprostit-vene dejavnosti; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. SREČANJE STARŠEV OTROK GLASBENE ŠOLE Mala godba na pihala Kras v Doberdobu ob novi sezoni bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. NUDIM POMOČ pri čiščenju stanovanja in likanju. Tel. 00386-41-529652 H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Razstave »NEDELJA UMETNOSTI V GORICI« prireja združenje Nuovo Lavoro s sedežem v Raštelu v Gorici z dvema na-tečajama z naslovom »Sotto i portici« in »Gorizia nell'immaginario dell'arti-sta« za umetnike vseh starosti in tehnik. Potekala bosta med 8. in 17. uro, dela bodo do 1. oktobra razstavljena na sedežu združenja Nuovo Lavoro v Rašte-lu, od 3. do 15. oktobra v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; več na www.nuovolavoro.org. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje razstave Vesne Benedetič »Poti / Per-corsi« v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Umetnico bo predstavil pesnik in novinar Jurij Paljk. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«; do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaga-nel.com ali info@studiofaganel.com KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. S Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI peš ali s kolesi: Solkan, Vila Bartolo-mei danes, 22. septembra, Nova Gorica, Trg Evrope 17.00-19.00 »Goriški Ikarus« (Trg Evrope, železniška postaja Nova Gorica, rojstna hiša, Ka- pela, Erjavčeva ulica z alejo slavnih mož, spomenik Edvardu Rusjanu, Eda center in replika letala Eda 5). KULTURNO ZDRUŽENJE E'STORIA obvešča, da je odpadel izlet z eSto-riabusom, ki je bil napovedan za 29. september. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN KRAŠKI KRTI organizirajo v okviru Kekčeve poti vodeni izlet v jamo Valentino v Vižovljah v nedeljo 23. septembra. Zbirališče ob 8.15 v Jamljah na parkirišču ob državni cesti, pred nekdanjo gostilno Pahor - sedaj turistično kmetijo Ferfoglia, vrnitev ob 13.30 na isto mesto; informacije po tel. 340-8247660. SPDG organizira v nedeljo, 23. septembra, izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Do vrha 4 ure in pol hoje, tura ni zahtevna. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). KD SOVODNJE organizira od petka, 19., do nedelje 21. oktobra, tridevni izlet v Budimpešto; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 5. oktobra. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 380-4203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.3017.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpati-zerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in cetrtkih 15. 00-16.30. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.0019.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.3017.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša). SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje po tel. 0481-776123. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.november; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SREDIŠČE ZA MLADE »PUNTO GIO-VANI« v Gorici bo odprt med 15. in 20. uro danes, 22., 23., 29., in 30. septembra, vse sobote in nedelje v oktobru in novembre, v decembru pa 1., 2., 15. in 16. decembra; več na www.puntogiovanigorizia.eu. VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.3018.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). ŠPORTNI KINOLOŠKI KLUB KOMEN organizira tečaj male šole in nadaljevalne tečaje za pse vseh pasem. Pri-četek tečaja v četrtek, 27. septembra, ob 18 uri; informacije po tel. 003863392863299 (Milojka). AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino rit-mičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino ritmičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska moto-rika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (20032004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-01-02) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.3020.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30, vadba se bo začela 2. oktobra. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jamljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). El Prireditve DRUŠTVO MANDALA prireja danes, 22. septembra, predstavitev kitajske telovadbe za sprostitev Qi-gong v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu ob 11. uri predstavitev ob 14.30 vaja; informacije 333-3622093. MLADINSKI ODSEK KD DANICA prireja danes, 22. septembra, ob 18. uri v kulturnem centru na Vrhu družabni večer s športom, plesom in glasbo. Na programu ob 18. uri tradicionalna nogometna tekma med vrhovski-mi under in over 30, ob 20. uri nastop plesalcev Alexander Cluba iz Tržiča, ob 21. uri nastop skupine Rock na Bndimi in ob 22. uri ansambla 3 prašički, kioski bodo odprti; vstop prost. OB 15. OBLETNICI SMRTI DARKA BRATINE bo v nedeljo, 23. septembra, ob 12. uri krajša komemoracija na goriškem glavnem pokopališču. Bratinovemu spominu bosta posvečeni tudi javni srečanji na temo njegovega vizionarstva in razvojnih perspektiv Goriške. Prvo bo v torek, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Incontro ob cerkvi sv. Roka v goriškem Podturnu. Drugo - Goriški lok - bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. K udeležbi vabijo Združenje Darko Bratina, Slovenska kulturnogospo-darska zveza in krajevna skupnost iz Podturna. V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici bo vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Diega Kuz-mina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Od nedelje, 23. septembra, jih bo prebiral Pierluigi Pintar. OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE NOVA GORICA v spomin na Goriško fronto: danes, 22. septembra, ob 19. uri folklorna manifestacija »Razigrana...srca« v organizaciji srbskega kulturnega društva Sloga v Kulturnem domu v Novi Gorici; ob 19. uri koncert pevskega zbora France Prešeren iz Skopja na pokritem ko-talkališču pri bivši solkanski karavli; organizatorja sta KD Slavec Solkan in krajevna skupnost Solkan, predpro-daja vstopnic na prireditvenem prostoru dve uri pred prireditvijo. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo danes, 22. septembra, ob 16. uri Giulia Bozzola predstavila svojo knjigo »Una classe difficile«. PRAVLJIČNE URICE V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici: v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri bosta študentki Lucrezia Bogaro in Stefania Beret-ta zaigrali pravljico z naslovom »Saj pošasti sploh ni!«. SREČANJE STARŠEV OTROK GLASBENE ŠOLE Mala godba na pihala Kras v Doberdobu ob novi sezoni bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 29. septembra, ob 19.30 na tradicionalno »Baklado« za vzdrževanje hospica »Via di Nata-le«pri onkološkem centru v Avianu (PN). Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberoba. Ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestrila večer dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. Sledila bo družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.50, Luigi Visintin z glavnega pokopališča v cerkev Pija 10. in na pokopališče v Gradišču; 10.00, Rea Mihich vd. Ban, blagoslov v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Adriana Az-zan por. Cecotti iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drev. Venezia Giulia 23 1 6 Sobota, 22. septembra 2012 APrimorski r dnevnik « ¿EN - GARNERJEVA PRVAK, ITALIJANKA STRICKER NA 3. MESTU VALKENBURG - Britanka Lucy Garner je zmagovalka cestne kolesarske dirke mladink na svetovnem prvenstvu v nizozemskem Valkenburgu. Garnerjeva je v ciljnem sprintu 19 ubežnic ubranila lanskoletno zmago. Druga na 80,5 kilometra dolgi preizkušnji je bila Norvežanka Bine Gleditsch Brustad tretja pa Italijanka Anna Maria Stricker. Edina slovenska predstavnica na dirki Urška Kalan je bila del ubežne skupine in je v cilj prikolesarila v času zmagovalke na 15. mestu. m ŽELI OSTATI NA KITAJSKEM ŠANGHAJ - Nogometaš kitajskega moštva Šanghaj Shenhua Didier Drogba želi ostati v kitajski sredini. Čeprav se igralec Slonokoščene obale srečuje z nekaj težavami in se zanj zanima precej evropskih klubov, ga bržkone na Kitajskem zadržuje tudi plača, ki znaša 300.000 ameriških dolarjev na teden. Prisotnost nekdanjega zvezdnika Chelseaja je na kitajske stadione privabila približno 30 odstotkov več gledalcev kot doslej. Domače tekme ekipe si zdaj ogleda v povprečju 20.000 gledalcev. V ekipi je tudi Francoz Nicolas Anelka, o odhodu pa sta igralca pomislila potem, ko je vodstvo kluba oznanilo, da bi morda tujim igralcem znižalo plače. i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu VN FORMULE ENA: KVALIFIKACIJE OB 15.00 SINGAPUR - Sebastian Vettel je bil najhitrejši na prostem treningu pred jutrišnjo nočno VN Singapurja. Ferrarijeve Fernando Alonso je na 3. mestu zaostal tudi za Buttnom, a je bil boljši od najbližjega zasledovalca za naslov prvaka Hamiltona. Dirkač Ferrarija je bil zadovoljen z nastopom, vendar je opozoril, da se mu zdi, da je njegov dirkalnik manj konkurenčen kot je bil pred dvema tednoma v Monzi. Kvalifikacije se bodo danes začele ob 15. uri, jutrišnja dirka pa ob 14. uri po našem času. ALPSKO SMUČANJE - Pogovor s trenerjem Tine Maze Goričanom Andreo Massijem »Še je napredovala« Svetovni smučarski pokal bo svoj za-stor dvignil čez 36 dni, ko bo na avstrijskem ledeniku Sölden ženska in moška velesla-lomska tekma. To bo tudi letošnji premierni snežni nastop najboljše slovenske smučarke Tine Maze, ki z ekipo Team to aMaze ne skriva visokih ciljev. Vodja ekipe in trener, Goričan Andrea Massi, poudarja, da je ciljev sicer veliko, omenja pa tudi boj za globuse. Junija ste bili s prvim delom priprav zelo zadovoljni, nato ste odšli v Južno Ameriko na snežne treninge, nadaljevali pa ste v Gorici z atletsko pripravo. V Južni Ameriki smo imeli zelo dobre pogoje dela, testiranja v sklopu atletskih priprav pa kažejo, da je Tina napredovala. Ni bilo nič poškodb? Še vedno se pojavlja poškodba v medenici. To je moteča poškodba, tako med kondicijskimi treningi kot pri smučanju na trdih podlagah. Sicer pa Tina zdrži tudi po pet ur treninga. Koliko lahko vpliva ta poškodba na smučarsko sezono? Je moteča. Že dvakrat smo urgirali z blokado (injekcija proti bolečinam), ki pa se je jaz ne veselim. Upam, da ne bo potrebna. Letos ste monotonost treningov prekinili tudi z vadbo drugih športnih panog, kajne? Ker je smučanje vsestranski šport predvideva tudi vsestransko pripravljenost. Nisem vadbe popestril zaradi monotonosti, ampak zaradi potrebe. Dodal sem plezanje, ko ima Tina aktivno pavzo, torej ko ne trenira, a je športno aktivna, zelo rada jadra na deski, ki prav tako pozitivno vpliva na smučanje. Zakaj pa ste v vadbo vključili ravno plezanje? Ko pleza kot prvi (nosi vrv gor), vadi ravnotežje, plezanje pa je tudi adrenalinski šport in ji torej pomaga pri premagovanju strahu. Še vedno pa Tina veliko kolesari. Gorsko kolesarstvo treniramo predvsem tu pri nas. Odpraviva se v Brda, Kal-varijo, Kostanjevico, kjer so krasne poti in odlični pogoji. Zakaj pa je dobro, da smučarka tudi veliko kolesari? S tem razvija vzdržljivost, ker so vzponi zelo zahtevni, in ravnotežje. Ko se Tina spusti po ozkih stezah, mora podobno kot pri smučanju izbrati linije. Tu moraš biti hiter v ravnotežju in izbirah. Lani ste ob koncu sezone povedali, da mogoče Vonnova trenira več kot Mazejeva. Ali ste z letošnjo količino treninga dosegli Vonnovo? Ne vem, koliko je Vonnova trenirala letos. Sigurno ni trenirala manj kot lani, ne vem pa, če je trenirala več. Mislim, da je količina dela s Tino letos optimalna, čeprav je bila vedno v zamudi, ker je izgubila nekaj let, ko je trenirala slabše kot zdaj. V Južni Ameriki ste poleg treniranja čas posvetili tudi testiranju smuči. Ste z opravljenim delom zadovoljni? Smo precej zadovoljni, predvsem z veleslalomskimi smučmi, testiranje smuči za hitre discipline pa bomo nadaljevali oktobra. Kaj zahteva testiranje? Serviser ima več modelov smuči za tehnične discipline, več plošč in kombinira le-te z dvema smučarskima čevljema. To vzame kar nekaj časa. Pri hitrih pa opravlja delo s 40 pari, ki jih je potrebno zvo- Andrea Massi (zgoraj) o tem, kako se Tina Maze (desno) pripravlja na novo sezono žiti, pripraviti in testirati. Zdaj so na primer smuči na testu, saj jih za Tino testira tovarniška ekipa, tako da je material stalno v pogonu. Lani so vam prav materiali povzročali največ težav v prvem delu sezone. Ste letos naredili vse, da se to ne bi ponovilo? Samo tekma bo pokazala, ali si dobro opravil delo. Tudi lani smo mislili, da smo z materiali na boljšem, potem pa ni bilo tako. Letošnji treningi hitrih disciplin so služili tudi za premagovanje strahu pred skoki, kajne? V Portillu v Čileju nosi skok ime Tina sprung (Tinin skok). Če bi laik pogledal tisti skok, sploh ne bi verjel, da se ga da izpeljati. Skok kar straši, odskok je ravna miza, ne vidiš, kaj je spodaj. Letiš precej visoko in skoki so dolgi tudi do 40 metrov. To ni nedolžen skok, na koncu je še zavoj. V tem je Tina ogromno napredovala. Glede na to, da ste lani izgubili naj -več točk v veleslalomu, ki je sicer paradna disciplina Mazejeve, ste morda trenirali kaj več to disciplino? Trenirali smo kakih 15 odstotkov manj, ker so bili pogoji težki. Treningov namreč ni mogoče primerjati: ko treniraš na mehkejši in lažji podlagi je lažje kot na ledeni progi, na kakršni je Tina smučala letos. Kako pa je usvojila nove daljše veleslalomske smuči z manjšim stranskim lokom? Tina nima večjih težav, prav tako so tudi njene tekmice hitro osvojile nove smuči. Kaj bodo zaradi novih smuči opazili gledalci pred televizijskimi ekrani? Ko bo hodnik širok, torej ko bo proga zavijala levo in desno in ko bo počasnejša, bo gledalec najbrž opazil, da smučka ne zavije. Tekmovalke, ki nimajo dovolj moči, bodo pri zaprtih zavojih zato imele večje težave. V ožjem hodniku pa bo hitrost celo višja. Vsekakor sem kritičen do Fisa, ki je spremenil pravila. Nove smuči ne bodo zagotovile večje varnosti, saj bodo smučarke še hitrejše. Ali ste trenerji zaradi zamenjave smuči dobili nova navodila za postavitev prog? Kljub spremembi smuči se pravila, ki jih določa FIS, niso spremenila. Pred začetkom sezone lahko torej pozitivno ocenite tudi snežne priprave? Nasploh nisem nikoli zadovoljen. Zadovoljen bom šele, ko bom zaključil to zgodbo in bom potegnil črto. Takrat bom gotovo zadovoljen, saj bi čisto vsak to bil. Zdaj ne morem biti zadovoljen: konkurenca gre naprej in ko se enkrat zadovoljiš in se usedeš, te drugi prehitijo. Zadovoljen pa sem, da smo rešili afero med Smučarsko zvezo in Team s pomočjo odvetnika Damjana Terpina. V Južni Ameriki ste trenirali tudi z italijansko in avstrijsko moško reprezentanco. Zakaj trenira Mazejeva tudi z moškimi ekipami? Raje treniram z moškimi, ker čustvena komponenta pri moških ne obstaja. Moški se na treningu ukvarjajo samo s športom, mogoče je tudi bolj brutalen pristop, je pa sigurno boljši. Z njimi ni dodatnih problemov. Istočasno pa so moški za Tino dobri sparring partnerje in tako napreduje. Ali tudi Vonnova trenira z moškimi? Ona je v drugačnem položaju. Lindsey trenira na »kupljeni progi«, kar pomeni, da to progo uporablja izključno ameriška reprezentanca. Istočasno pa trenira tudi z moškimi, lani je na primer smučala s Svindalom. Z moškimi ekipami sicer trenirajo tudi ostali, že Janica Kostelič je trenirala z bratom. Lani ste omenili, da se bo trenerju Magoniju, ki ostaja tudi letos z vami, pomagal asistent. Ali ste trenersko ekipo res razširili? Asistenta ni, ker ni sredstev. Začasno bomo imeli fizioterapevtko Nežko Poljanšek, ki bo delala s polovičnim delovnim urnikom. Želim, da bi ekipa obdržala ravnovesje. Dobro funkcionira. S prihodom novega člana bi lahko bilo več škode kot koristi. Novi serviser pa je Italijan Andrea Vianello. Tako. Je bivši serviser Alberta Tombe in Julie Mancuso, ima veliko izkušenj, ker ima trenerski izpit, včasih pristavi kaj tudi na tehnični ravni. Upamo, da bo prav on naredil letos razliko. Cilji ostajajo tudi letos zelo visoki. Ali to pomeni, da boste ciljali na veliki kristalni globus ali vsaj na malega? O ciljih govorim čim manj. Cilji so visoki in jih je več: to je mali globus, zmaga v superveleslalomu, svetovno prvenstvo, zadnji pa je veliki globus. Tudi potrditi lansko sezono je sicer že velik cilj. Če bomo še boljši, bomo vsi zadovoljni. Ali sta svetovni pokal in svetovno prvenstvo za vas enakovredna? Svetovno prvenstvo smo že osvojili, svetovnega pokala pa še ne. Najhujša tekmica bo še naprej Vonnova? Vonnova je glavna favoritka. Konkurence pa je po mojem mnenju več kot pri moških. Ali ste najboljšo smučarko zadnjih sezon letos kdaj srečali? Ko smo mi odhajali iz Čileja, je ona prišla. Pokramljali smo. Lanski začetek sezone ni bil najboljši predvsem zaradi materialov. Kaj lahko pričakujemo od prve tekme? Pričakujem kvalitetno tekmo. Uvrstitev bo relativna. Če bo Tina smučala dobro, bo gotovo med najboljšimi šestimi ali osmimi tekmovalkami. S prvo tekmo in z rezultati na prvi tekmi se ne obremenjujem. Že nekaj let trenirate kondicijsko pripravo v Gorici. Zakaj ravno tu pri nas? So tu najboljši pogoji? Ker živim v Gorici in nimava stroškov. Če bi imela stroške še za atletske priprave, ne bi šli skozi z budžetom. Tudi pogoji so tu idealni: temperatura je idealna, na stadionu imava vse, predvsem mir in Tina lahko dela normalno. Štirideset kilometrov stran je peščena plaža, kjer vadi poskoke, tu so kolesarske steze in fitnes. Naj še dodam, da sem se večkrat pogovarjal s političnimi predstavniki mesta in jim predlagal, da bi prav tu imeli center za fizične priprave oziroma center za treninge. Govorilo se je celo o fakulteti za šport, vendar se ni nič uresničilo. Mislim, da izgubljamo vlak v tem mestu, dobro bi bilo, ko bi se zbudili. Veronika Sossa NOGOMET Juventus že drevi proti Chievu V nogometni A-ligi bo Fio-rentina že danes v Parmi (ob 18.00) preverjala, ali je njen dober začetek sezone znanilec uspešnega prvenstva. Trener Montella ne izključuje možnosti, da bi se letos lahko borili za visoka mesta. »Začetek je bil boljši od pričakovanj, odvisno pa bo tudi od moči drugih,y je povedal. Zvečer, od 20.45 dalje, bo na sporedu še tekma med vodilnim Juventu-som in Chievom, za katerega naj bi v začetni postavi igrala bodisi Jokič bodisi Cesar. Spored 4. kroga, danes ob 18.00 Parma - Fiorentina, ob 20.45 Juventus - Chievo, jutri ob 12.30 Sampdoria - Torino, ob 15.00 Atalanta - Palermo, Bologna - Pescara, Cagliari - Roma, Catania - Napoli, Inter - Siena, Udinese - Milan, ob 20.45 Lazio - Genoa. Rasizem: UEFA proti Laziu NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo sprožila disciplinski postopek zoper Lazia iz Rima, saj so privrženci italijanskega moštva na četrtkovi tekmi 1. kroga evropske lige z rasističnimi opazkami žalili temnopolte igralce angleškega Totten-hama - Jermaina Defoeja, Aarona Lennona in Androsa Townsenda. Mourinho tožil novinarja MADRID - Jose Mourinho, trener Reala iz Madrida, toži novinarja španske Marce Roberta Palo-marja zaradi komentarja, v katerem je bil označen kot «človek, ki bi pobegnil potem, ko bi koga položil na tla». Madridčani nameravajo tožiti tudi nekdanjega podpredsednika Barcelone Alfonsa Godalla, ki je prek družabnega omrežja zapisal, da je Mourinho psihopat. Mourinho zaradi razžalitve od novinarja Marce pričakuje 15.000 evrov, ki bi jih dal lokalnemu klubu svojega sina. NOGOMET - Po zmagi Maribora Srečni Zahovič proti zvezi, ki ga je kaznovala LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije je zaradi nešportnih dogodkov v 5. krogu prve slovenske lige športnemu direktorju Maribora Zlatku Zaho-viču izrekla trimesečno prepoved sodelovanja v nogometu pod okriljem NZS ter ponovno kaznovala Olimpijo, ki bo morala plačati 4.200 evrov, in Maribor z globo v višini 2.200 evrov. «Mislim da mi ne more nihče pokvariti prekrasnega dneva po včerajšnji veliki zmagi za Maribor in slovenski nogomet. Kar pa se kazni tiče, Čeferino-ve (Aleksander Čeferin, predsednik NZS, op. STA) kazni so zame medalje. Pritožili se bomo z zmagami. Vsaka zmaga Maribora in slovenskega nogometa je za njih boleča,» je odločitev NZS pokomentiral Zahovič ter o četrtkovi zmagi Maribora nad Panathina-ikosom, prvo v evropski ligi, dejal: «Ve-seli me zaradi ekipe, fantov, ki resnično vsak dan napredujejo, delajo odlično in so ambiciozni. Toda to ni bila le zmaga Maribora, ampak slovenskega klubskega nogometa, zato smo še toliko bolj veseli. Nismo bili pod pritiskom, tudi igralci ne, želeli so le prikazati na igrišču, da smo dobri. Želeli so pokazati, da je slovenski klubski nogomet odličen in se lahko z dobrim delom kosa z vsemi, tudi s Panathinaikosom.» / ŠPORT Sobota, 22. septembra 2012 17 NOGOMET - Kras jutri v San Vitu al Tagliamento Nadaljevati po novi poti Po nedeljski zmagi čaka Kras tekma proti ekipi, ki je še brez točk, a kaže znake prebujanja Nogometaši Krasa so v prejšnjem krogu državne D-lige prebili led, vendar je treba zdaj uspešen nastop potrditi z novim. Jutri se bodo podali na gostovanje v San Vito Al Tagliamento. Deželni derbi je pomemben. Sanvitese je na lestvici še brez točk in ima katastrofalno razmerje v golih 2:12. Toda podatek o uvrstitvi in o luknjiča-sti obrambi je lahko varljiv. Na gostovanju pri vodilnem Virtusu je namreč Sanvitese v minulem krogu izgubil le z 1:0, edini zadetek pa je padel dve minuti pred koncem po enajstmetrovki. Sanvitese je na tej tekmi trikrat zadel okvir nasprotnikovih vrat, zaradi poškodbe pa izgubil dva igralca, eden od teh je izkušeni, bivši profesionalec Iovine, ki so ga najeli v tednu pred tekmo. Vprašanje je, ali bo jutri lahko igral. S precejšnjimi težavami zaradi poškodb se še vedno ukvarjajo tudi v taboru Krasa, dobra novica pa je ta, da se v začetno postavo (ta se sicer ne bo bistveno razlikovala od tiste, ki je v nedeljo v Repnu premagala Union Quinto) bržkone vrača Favero, ključni igralec vezne vrste, ki je do- slej vsega odigral dvajset minut proti Tamaiu. Čeprav je novi branilec Daniele Visintin v tem tednu redno treniral, pa se še ne ve, ali bo jutri tudi že igral. Na treningih je pokazal dobro formo, ki pa še ni optimalna, saj letos še ni odigral nobene tekme. Pri Krasu upajo, da bodo z njegovim doprinosom uspeli popraviti pomanjkljivosti zadnje linije, ki je v teh prvih prvenstvenih krogih precej šepala, saj jo sestavljajo mladi, morda še premalo izkušeni igralci. Predsednik G oran Kocman se zaveda, da bi tekma v San Vitu lahko predstavljala za Kras Repen lepo odskočno desko, vendar hkrati pravi, da je nikakor ne moremo jemati za odločilno. »Po njej bo do konca prvenstvo namreč še vedno manjkalo kar 33 krogov,« je pravilno opozoril. D-liga je res neskončno dolga. Po drugi strani pa je tudi res, da bi nov poraz, že četrti po petih krogih, skoraj povsem izničil blagodejne učinke zmage prejšnjega kroga. Napovedi ostalih lig bomo objavili v jutrišnji številki. KOŠARKA - Jan Zavrtanik po turnirju K2 sport v organizaciji ŠZ Dom »Gorica je lačna košarke« Prva vitrina košarkarskih klubov pri nas je že več let turnir K2 sport, ki ga je letos ŠD Dom organiziral devetnajstič. O finalistih in še marsičem smo se pogovorili z Janom Zavrtanikom, Novogoriča-nom, ki trenira pri Domu že skoraj desetletje. Triintridesetletnik je sicer redno zaposlen pri košarkarskem klubu Ajdovščina, kjer je vodja mlajših kategorij in košarkarske šole, pred leti pa je sodeloval že kot pomočnik reprezentanc mlajših članov. Pri Domu bo letos vodil člansko ekipo v promocijski ligi, ki že celo pripravljalno obdobje zelo redno trenira, in pa ekipi U19 in U17. V finalu turnirja je zmagala Ardita, ki je Jadran premagala s 73:67 (desno: skupna fotografija, avtor David Ambrosi). Ali je bila zmaga zaslužena? Težko bi kaj rekel, glede na to, da ekipe šele pridobivajo formo. Sigurno ima Ardita zelo konkurenčno ekipo za državno C-ligo, ki je popolna na vseh položajih, jasno pa je, da se bodo morali igralci še prilagoditi na višjo ligo. To bo največja uganka. Čemu se bodo morali največ prilagoditi? V državni ligi se igra bolj čvrsto in hitro košarko, kjer se tudi visoki igralci dobro gibljejo, v deželni ligi pa še vidimo visoke statične centre. MEM. TAVČAR Bor Radenska za 3. mesto V finalu tradicionalnega memoriala Borisa Tavčarja, ki ga prireja KK Bor v sodelovanju z ZSŠDI, bosta igrala Venizia Giulia in Servolana. V prvi polfinalni tekmi je Venezia Giulia po izenačeni tekmi premagala Bor Radensko z 72:68 (36:37). Domači igralci so v prvi četrtini povedli tudi za pet točk, v končnici pa so prevladali Miljčani (najboljša strelca sta bila Carlin 19 in Schina 20), ki so bili boljši pri metu. Občutena je bila odsotnost Petra So-siča, Mika Madonio in Marka Medna. Polfinalna izida Bor Radenska - Venezia Giulia 68:72 (37:36) Bor Radenska: Bole 7 (1), Favretto 4, Crevatin 16 (3), Kocijančič, Gallocchio 10, Celin, Contento 12 (1), Pastor, Pertot 7 (1), Devčič 7, Fumarola 3, Ghersevich 1. Trener: Popovič. PON: Gallocchio. Servolana - Sežana 85:59 Kako pa bi ocenil igro Jadrana? Vidi se, da se pripravljalno obdobje še ni zaključilo. V nadaljevanju mislim, da se bo morala dvigniti agresivnost v obrambi predvsem na bekih, ki so še precej pasivni. Pokažejo lahko bistveno več, kot so že v prejšnjih sezonah. Strelska forma pa bo še prišla. V primerjavi z ostalimi pa so v prednosti, ker igrajo skupaj že več let. Zanimivo bo tudi, kako se bodo igralci pri-klopili z novim trenerskim štabom, kar bo ena ključnih stvari letos. Zakaj je Ardita zmagala? Imajo nekoliko daljšo klop kot Jadran, predvsem pa so fizično dominirali na vseh položajih. Boljši so bili pod koši, čeprav niso igrali v globino, ampak so ujeli veliko odbitih žog. Na zunanjih položajih so tudi igrali dobro. Ste na turnirju opazili kakega zanimivega mladega igralca? Zanimiv je Bartolini, ki igra pri Ardi-ti (branilec, 188 cm, 1992), med igralci slovenskih ekip pa bi omenil Ivana Bernetiča, ki končno dobiva več priložnosti pri Jadranu. Lani se je pri Domu zelo potrudil in odigral solidno sezono. Nasploh pa pogrešam dobre mlade igralce, ki bi igrali v teh nižjih ligah. Večina namreč le sedi na klopi, nihče nima ključne vloge v ekipi in to je problem. Ogledali ste si tudi obe tekmi Brega in Bora. Ali imata kaj skupnega? Obe ekipi sta nižji in nista prikazali igre v globino. Pri Boru vem, da so bili sicer nekompletni. Pri Bregu pa, če bodo znali izkoristiti zunanje igralce in obrniti to značilnost v svoj prid, so lahko zelo neugodni tekmec. Odvisni pa bodo od dnevne forme in meta iz razdalje. Je bil nasploh turnir kvaliteten? Dobro je bilo, da je bila večina tekem izenačena in zanimiva za publiko. Ljudje se zato v dvorane vračajo. Goriško področje je zelo lačno košarke, kar pove že podatek, da lani v finalu deželne C-lige pri Arditi ni bilo mesta v dvorani. Kvaliteta turnirja ni na najvišjem nivoju, vidno pa je delo ekip. Če se bo tako nadaljevalo, se bo kvaliteta košarke na našem področju prav gotovo dvignila. Omenili ste, da tudi pri zamejskih ekipah pogrešate mlade igralce, ki bi imeli glavne vloge. Ali imajo naše ekipo še druge skupne značilnosti? Na žalost ni skupnih značilnosti. To je velik problem: če je Jadran špica piramide, kjer se steka vsa kvaliteta, bi morala imeti društva tudi pri vzgoji mladih igralcev neke skupne smernice. Teh pa zadnja leta ni. Igralci se zato večkrat znajdejo v neugodni situaciji, ko prestopijo iz enega društva v drugo, in potrebujejo ogromno časa, da se prilagodjio na drugačen sistem. Dobro bi bilo, ko bi društva stopila skupaj in razvijala svojo vizijo košarke, neko lastno identiteto košarkarske šole. To bi spremenilo kvaliteto in način igre na članskem nivoju. Domači šport Danes Sobota, 22. septembra 2012 ODBOJKA DRŽAVNI MOŠKI POKAL - 20.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Montebelluna KOŠARKA MEMORIAL BORISA TAVČARJA - 19.00 za 3. mesto Bor - Sežana, 17.00 finale Venezia Giulia -Servolana NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Union Quntno DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Vesna Jutri Nedelja, 23. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v San Vitu al Tagliamento: Sanvitese - Kras Repen ELITNA LIGA - 15.30 v Trstu, sv. Sergij: Trieste Calcio - Juventina; 15.30 v Križu: Vesna - Reanese 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Miljah: Muglia F. -Primorec; 15.30 v Vižovljah: Sistiana Duino -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Villesse; 15.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja; 15.30 v Štarancanu: Pro Staranzano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 na Padričah: Gaja -Villa, 15.30 v Trstu, sv. Alojzij: Montebello Don Bosco - Mladost ODBOJKA MEMORIAL LAURE MAVER - 10.00 pri Briščikih: Altura - Zalet C, 12.00 Virtus - Zalet D, 15.00 za 3. mesto, 17.00 finale KOŠARKA MEMORIAL MILJO GOMBAČ -Bor - Pivka, 11.30 Domžale 3. mesto, 16.00 finale. 10.00 v Trstu, 1. maj: Postojna; 14.30 za Kaj še pogrešate pri nas, kar pa je mogoče v Sloveniji stalnica? Lahko trdim, da so organizacijsko društva na višjem nivoju kot v Sloveniji. Tu trenerji opravljamo samo trenersko delo, za organizacijsko plat skrbijo drugi odborniki. Največja razlika med zamejstvom in Slovenijo pa je v menta-lilte igralcev, tako pri članih kot pri najmlajših. Delovne navade so zelo slabo privzgojene, količina dela je manjša, pogrešam pa tudi čisti agonizem, ki ga otrokom privzgajajo tudi starši. Prav oni imajo eno ključnih vlog v športu. Podpiram njihovo podporo otroku, ne pa vmešavanja. Veronika Sossa NOGOMET Spinelli lahko igra Stefano Spinelli, močni napadalec, ki je v pretekli sezoni odigral za Pon-ziano 20 tekem in dosegle deset golov, bo lahko jutri v Križu proti Reanesuju debitiral v dresu Vesne. Uprava našega kluba je namreč potrdila, da ga je registrirala. ZKB Kwins blestel v Pulju Hokejisti na rolerjih openskega Poleta so na močnem osmeroboju v Pulju osvojili odlično 2. mesto. V finalu so šele po dodatnih kazenskih strelih klonili pred favoriziranim slovenskim moštvom Utik. Redni del se je končal z izidom 2:2. Še prej so »konji« z 1:0 premagali Luf-taerje, s 4:2 zagrebške Kune, v polfinalu pa s 3:0 tolminske Muflone. SK Devin ekipno četrti Kolesarji SK Devin so na drugi preizkušnji Junior Cross v Vilešu dosegli med 113 udeleženci ekipno 4. mesto. Uvrstitve članov SK Devin, G1:2. Dean Tence; 5. Petra Godnič (1. med dekleti),G2: 8. Daniel Moimas; 13. Vanja Ražem; 16 Alessia Mastrangelo; G3:1. 2. Noel Boneta; 13. Mattia Di-biagio; G4: 4. Peter Chenda; 8. Tristan Taverna; 9. Tarek Nelson; 12. Thomas Balzano; G5: 8. Jan Godnič. G6: 14. Ivan Braico; 18. Max Zannier. Naraščajniki: 4. Piermarco Grisonich; 5. Francesco Carletti. Omeniti velja, da je v kat. G0 tekmoval tudi Manuel Moimas. Športel z vsestranskimi jadralci v »špici« Prva letošnja oddaja popularnega Športela bo namenjena novostim v slovenskem športu v Italiji, gostje v studiu bodo novopeče-ni odbojkarji Sloge Tabor, Filip Hlede in Kristjan Stopar, novi trener Jadrana Andrea Mura, predstavnik nogometnega odseka Gaje Walter Kalc spregovorili pa bodo tudi o prenovljenem igiršču na proseški Rouni. Za novost pa so najprej poskrbeli že sami snovalci oddaje z novo uvodno špico programa. Njena protagonista sta »zlata« jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, poleg njiju pa seveda tudi njun trener in zvesti spremljevalec Matjaž Antonaz. V studiu TV Koper Capodistria so jim pred dve uri trajajočim snemanjem priskrbeli opremo, vendar ne jadralno. Namesto v vodotesna oblačila so jih preobleki v nogometaše, košarkarje in odbojkarje, na tekočem traku pa so se morali izogibati najrazličnejšim oviram. Kaj so pravzaprav počeli in kakšna bo končna podoba videa, ki si ga je omislil režiser oddaje Peterl Leben, bomo lahko videli šele v ponedeljek ob 22.30, ko se bo prva oddaja tudi začela. Zaenkrat se je treba zadovoljiti z namigi voditelja oddaje Igora Malalana. »Vse skupaj je bilo za nas v studiu zelo zabavno, lahko pa vam rečem, da je Simon dokazal, da je odličen nogometaš, Antonaz pa, da je prava filmska zvezda« Na sliki Moire Orel: protagonisti in izvajalci nove uvodne špice Športela 18 Sobota, 22. septembra 2012 KULTURA / pordenonelegge - Med protagonisti festivala tudi filozof Tzvetan Todorov »Demokracije danes ne ogrožajo zunanji, temveč notranji sovražniki« Bolgar, ki živi v Franciji, je prepričan Evropejec - Svoboda tiska ni najvišja vrednota demokracije Če se je v dvajsetem stoletju demokracija borila proti totalitarnim režimom, se v enaindvajsetem bori .. .proti sebi. Ali bolje rečeno: proti nekaterim notranjim sovražnikom, ki jo kljub navidezno prijaznim in demokratičnim "obrazom" ogrožajo. Tako je prepričan filozof Tzvetan Todorov, ki je včeraj prišel v Pordenon, da bi predstavil svojo najnovejšo knjigo Intimni sovražniki demokracije, ki je v italijanskem prevodu pravkar izšla pri založbi Garzanti. V Bolgariji rojeni filozof (1939) velja za enega vodilnih francoskih mislecev; že petdeset let živi namreč v Franciji, danes je v Parizu častni znanstveni direktor državnega znanstveno-raziskovalnega središča. Je avtor številnih knjig in prejemnik še večjega števila nagrad; pred natanko desetimi leti je prejel tudi nagrado Nonino, ki mu je, kot pravi, bolj kot zaradi dišečega žganja ostala v nepozabnem spominu zaradi prijaznosti in gostoljubnosti »madame in mademoiselles Nonino«. Notranji sovražniki demokracije so po Todorovem mnenju pretirana vera v napredek, neoliberizem in njegovo zagovarjanje absolutne svobode posameznika, ter populizem, ki pod pretvezo "ljudske oblasti" prevečkrat meji že na nestrpnost. Tem silam se večkrat dodeljuje odrešilno moč, bolgarsko-fran-coski filozof pa je prepričan, da se je treba proti njim boriti: nekje na pol poti med pesimizmom in optimizmom dodaja, da ima bitka dobre možnosti za uspeh. Res je, da omenjene sile na primer uničujejo socialno državo, po drugi strani pa je bila populistična kseno-fobija pred nekaj leti bolj razširjena in vplivnejša kot danes, ko se na priseljence ne gleda več kot na absolutno zlo. Upanje torej o(b)staja. Tudi proti tovrstnim notranjim sovražnikom demokracije se je v zadnjih nekaj letih dvignilo na milijone ljudi. To-dorov je priznal, da z naklonjenostjo gleda na tako imenovano arabsko pomlad, saj so zahteve po odpravi totalitarnih režimov in večjih osebnih svobodah upravičene. Uspešne pa so bile le v Egiptu in Tuniziji, kjer so izbojevale svobodne volitve, čeprav za to ne nosijo vseh zaslug vztrajne množice, ampak tudi televizija Al Jazeera (ki je seveda zasledovala tudi lastne ekonomske interese). Na svobodnih volitvah so slavile islamske sile, kar pa ne bi smelo presenečati, saj je bi- la Muslimanska bratovščina med redkimi političnimi subjekti, ki so se zo-perstavljali diktatorju. Islamsko družbo danes razdvajajo notranji konflikti, saj ostaja en del vezan na preteklost in pre-rokove nauke, drug del pa je usmerjen v bodočnost "in ima v očeh Šanghaj in Manhattan". Islamski svet je v zadnjih tednih pretreslo nasilje, ki so ga vzbudili ameriški film in karikature, kar je ponovno odprlo vprašanje cenzure. Todorov je že večkrat zapisal, da je zagovarjanje svobode medijev kot absolutne vrednote varljivo. Mediji bi morali svojo svobodo uveljavljati kot protiutež oblasti in opozarjati na njene zablode (kot je to storil Wikileaks), medtem ko jih v resnici s svojim pisanem prevečkrat celo podpirajo. Žaljive karikature, ki jih je pred dnevi objavila francoska revija, so ogrozile življenja številnih Francozov po svetu. V imenu toliko opevane medijske svobode? Poljanka Dolhar Tzvetan Todorov včeraj v Pordenonu Danes in jutri tudi slovenski avtorji Izredno bogat spored festivala, ki se bo v Pordenonu zaključil jutri, je tudi v slovenščini dostopen na spletni strani www.pordenonelegge.it, ob prihodu v mestno središče pa vas rumene programske knjižice pričakujejo na vsakem koraku. Veliki protagonist današnjega dne bo angleški pisatelj Ian McEwan, ki mu bodo podelili nagrado La storia in un romanzo (zgodovina v romanu), ki jo podeljujejo v sodelovanju z goriškim festivalom èStoria (ob 18. uri v Verdijevem gledališču). Z njim se bo pogovarjal Alberto Garlini. Že ob 15.30 bo mogoče v isti dvorani prisluhniti Claudiu Magri-su, ob 16.30 pa bo v prostorih Trgovinske zbornice Colloquium I, na katerem sodelujejo Dušan Šarotar, Marko Sosič, Michele Obit in John McCourt. Colloquium II bo na sporedu jutri ob 18. uri, izoblikovali pa ga bodo Aleš Šteger, Miroslav Košuta, Michele Obit in William Wall. Ob isti uri bodo v palači Gregoris gostili Marka Sosiča in njegov roman Tito, amor mijo; z avtorjem se bo pogovarjal Alessandro Mezzena Lona. Številni slovenski pesniki bodo sodelovali tudi na branjih v županski loži (danes ob 20.30, jutri ob 19. uri), kdor se bo danes ali jutri odpravil v Pordenon, pa bo lahko prisluhnil tudi Franci Vale-ri, Gianniju Minàju, Vladislavu Bajacu, Pinu Roveredu, Valerii Golino, Mauru Covacichu ... pordenonelegge - Novinar in pisatelj se je vprašal: »Zakaj smo Italijani taki?« Augias o skrivnosti vseh skrivnosti Romana Cuore in Il piacere ponazarjata neko stalno prisotno dvojnost -»Berlusconijeva vrnitev na oblast bi bila katastrofa« Corrado Augias Kaj imata skupnega romana Cuore in II piacere? Malo ali nič. Prvega je napisal Edmondo de Amicis in v središče postavil meščansko družino, ki skuša svoje otroke vzgojiti v zgledne državljane. Avtor drugega je Gabriele D'Annunzio, v središču romana pa je aristokratski Andrea Sperelli, velik estet in uživač, ki prezira zakone. Gre za dva obraza iste Italije, meni italijanski novinar in pisatelj Corrado Augias, ki je oba romana vključil v svojo najnovejšo knjigo I segreti d'Ita-lia. Knjiga nadaljuje posrečeno serijo, v kateri je Augias že »obdelal« skrivnosti Londona, Pariza, Rima, New Yorka in Vatikana. V knjigo, ki jo je posvetil razkrivanju italijanskih skrivnosti, je resnici na ljubo vključil predvsem že poznane zgodbe, a tudi »skrivnost vseh skrivnosti: zakaj smo Italijani taki? Zakaj je naša podoba v Evropi tako dvoumna? Zakaj je naš odnos do zgodovine nerazčiščen?« Odgovore je skušal poiskati tudi v književnosti, v tistih dveh romanih - dveh plateh iste italijanske medalje. Augias je prepričan, da italijansko družbo zaznamuje tudi prevelik razkorak: na eni strani odli- čnost nekaterih vin, vrhunske modne kreacije, neulovljivi ferrariji, na drugi ...vsaj mafija. »Antipatija, ki jo Italija uživa v Evropi, izvira po mojem mnenju tudi iz te dvoličnosti: v tujini ne vedo, kam bi jo uvrstili, Italija je subjekt, ki ga večina ne razume. Nekatere ostre ocene na račun Italije, ki jih je na primer izrekla nemška Bundesbanka, pogojujejo tudi tovrstni predsodki ...« To seveda ne pomeni, da v drugih državah ni tatov, Augias pa je prepričan, da je med italijanskimi in francoskimi nepridipravi, bistvena razlika: v Franciji niso izgubili smisla za formo. Tudi zato ne dvomi, da bi Berlusconijev povratek na politično sceno predstavljal vnovično ponižanje. »Živim tudi v Parizu in ne veste, kako ponižujoče se je bilo v zadnjih letih pogovarjati o Italiji s francoskimi kolegi in prijatelji. Zato, da bi vsaj delno pojasnil, kako je mogoče, da imamo na oblasti tako neprimerno osebnost, sem napisal tudi knjigo L'Italie expliquee aux Francais. Ampak verjemite, Berlusconijev povratek na oblast bi bil prava katastrofa.« (pd) TOMIZZEV DUH Gledajoč v nebo Milan Rakovac Čovik naš je vajk gleda u nebo i - čeka daž, a daž na uvih bandah svita nikad ne pada kad težaku rabi za in-tradu. Gledali smo u nebo 1944. kad su 'merikanski 'eroplani letili bombardi-vati Pulu, gledali smo u nebo kad je je-dan pada i letili i spasili 'merikanske pilote; Ervin Hladnik Milharčič registrira brezupno podobo bližnjega vzhoda - tam ljudje že desetletja vedno gledajo v nebo, tam z neba padajo bombe. Grde beside lete kroz eter; da če 2013. biti napad na Iran, da Izrael ima »mater svih bombi« - pukne na nebu i rovina svu elektriku i elektroniku na zemlji. Zašto? Zato ča Iran dela atom-sku bombu, pak ča? Velesile su uzda-vna rekle da se ne smi širiti nuklearno oružje, y basta! Pero! Potle te njihove zabrane, nuklearno oružje su načinili: Pakistan, Indija, Izrael, Južna Afrika. Hoču reči, izgleda da je »principijel-nost« arbitrarna i selektivna?! Irak je uništen, u Libiji tribalizam, u Siriji, veli nizozemski reporter Jeroen Oerle- mans za »New York Times«, nakon što su ga zarobili i pustili pobunjenici: »Svi su istaknuli kako su došli iz drugih zemalja kao što su Pakistan, Bangaldeš, Čečenija itd. Rekli su kako iznad cijele grupe stoji nekakav 'emir', pričali su o Kuranu i kako ce uvesti še-rijatski zakon u Siriju«... Ali, treba rušiti diktatore, a Zapad ocjenjuje tko je za rušenje, Gadafi, Mubarak, sad Asad, sutra Ahmadinedžad... I tako je bez nimalo dokaza, zbog toga jer radi Bombu, napadnut Irak. I zbog nafte; 11% svjetskih rezervi. Isti razlozi sada prijete Iranu, jer radi Bombu, i jer je 4. na svijetu po proizvodnji nafte, i ima 8% svjetskih rezervi. Ma, Iran je daleko, magari velika zemlja, i ima 75 milijuni ljudi, i ki zna ča je svega tamo? Pak ako mi krstijani hitimo na nje Bombu, zato ča delaju Bombu, i zato da nan nafta tie-če na špinu, ma ča ce tamo biti? I ča da niece još to ki hitati Bombe na sve nas? A ma? A bo? Kad jur ne znan ni ča ni što ni kaj, a Cankar i Krleža i Indro Montanelli i Giorgio Bocca su umrli, a ni ja se ne počutim prav in gamba; mi ostaja samo Ervin H.M. In tako, v brezupju ban-karsko-klero-populistilčne doktrine, ko preberem da bo 2013. napad na Iran, se uteknem EHM-ju. Recimo, ne razumem kaj je narobe con la stella rossa na slovenskem, čakajoč na jubilar-ne koncerte »Pinka Tomažiča« in »Kombinatk« po Sloveniji? EHM pride v Koper in ne more verjet lastnimi očmi; tutto un fumo de stelle rosse, proibide By The Law of New Slovenian Order. In, zato vam hočem reči kaj pravi Ervin H.M za Iran etc, perche el mulo el se intendi de robe varie. Berem za vas na internetu (Bukla) njegove besede po iranskim volitvam 2009: »Iran je namreč republika. Ajatole potrdijo predsedniške kandidate, ki se jim zdijo ustrezni, ljudje pa potem zares izvolijo enega od njih. To ni ravno liberalna demokracija, je pa republika. Ali je vsaj bila... Družba je razcepljena, država njeno enotnost ohranja s silo in idejo islamske republike potiska v vedno globljo krizo. Življenje seveda vedno teče naprej. O bombah ni kaj pametnega reči. Morda le to, da je bila večina bomb, ki so v zadnjih desetih letih padle na Bližnji vzhod, izdelana v Združenih državah in Evropi, nosijo pa jih evropska in ameriška letala. Naša podoba o teh deželah je, da so nasilne. Lahko si mislite, kakšna je podoba Amerike in Evrope v očeh ljudi, ki v Libanonu, Iraku, Afganistanu in Pakistanu deset let gledajo v nebo in čakajo, kaj bo padlo z njega. Tudi v Iranu gledajo v nebo. Ampak, da. Pod vsem tem teče zelo običajno življenje zelo običajnih ljudi... Iranski aktivist Said mi je te dni najbolj blizu. Lani sem z njim potoval skozi iransko puščavo na meji s Pakistanom. V vaških skupnostih je organiziral socialne mreže, skozi katere je prebivalce učil, kako upravljati z lastnim življenjem. Od pobiranja sme- ti do političnega dialoga. Said je star gospod, ki je nekaj let preživel pod policijskim terorjem šaha Reze Pahlavija, sedem let v zaporih imama Homeini-ja, ki je šaha vrgel z oblasti, in trideset let živi v državi, ki mu hoče omejiti osebno svobodo... To seveda vpliva. Optimizem je nalezljiv«... Eko, na, sad i ja razumin: ma se kapi da Zapad mora donesti demo-kraciju di su dikatori i fundamentali-sti-teroristi, pak da ljudi tamo slobod-no budu demokrati i da hi pušte čuča-ti njihovu naftu a macca! U Iranu je 1953. premijer Muhamed Mosadek nacionalizira naftu, ma to hi ni pjažalo, Amerika&Gran'Bretanja su za ga za dva lita hitili doli, pak su hitili i šaha Rezu Pahlavija, ki je maša razvija indu-striju i 1979. doveli ajatolahe, pak uo-ni su se maša razmahali, i ki če to sad fermati, pitan ja vas? Ma ako pak hite te bombe anti-eletronike i sve čiste šporkece na Iran, ma vero čemo i mi drugi svi čisti »gledati v nebo«... / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. septembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek - Čar sedmih not 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: The Circle of Life 10.15 Rubrika: Superpartes 11.00 Film: Ravanel-lo pallido (kom., It., '01) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Scherzi d'amore (dram., ZDA, '04) 15.45 Rotocal-co: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Nan.: Avvocati a New York 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.50 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.00 Vremenska napoved 11.05 Nostra Madre Terra 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Passaggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) v Italia 1 7.20 19.00 Risanke 11.00 Film: Superman/Batman: Apocalypse (anim., ZDA, '10) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Questa notte e ancora nostra (kom., It., '08) 15.40 Film: Lemonade mouth (muzikal, ZDA, '11) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.15 Film: Eragon (fant., ZDA, '06) 21.10 Film: Dragon trainer (anim., ZDA, '10) 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.40 Nan.: The Elephant Princess 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Film: La nave dei sogni Oceano Indiano (rom., Nem., '10) 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Resničnostni show: Pechino Express 14.45 Rubrika: Pit Lane 15.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja (Marina Bay), prenos kvalifikacij 16.30 Beauty & Me 17.10 Sereno variabile 18.05 Show: Crazy parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike 7.00 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: L'ar-ciere di fuoco (pust., It., '71) 9.25 Film: Dio, come ti amo (kom., It./Šp., '66) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in šport, sledi Speciale Tg3 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Rubrika: Kilimangiaro Album 13.10 Nan.: 14° Di-stretto 14.00 Deželni dnevnik, sledita Dnevnik in Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 16.40 Tgr Prix Italia 17.00 Film: Far West (vestern, ZDA, '64) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.15 Nan.: I misteri di Murdoch La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Bookstore 10.40 Motoci-klizem: WSBK Portugalske, Superpole, prenos kvalifikacij 11.45 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 12.30 Rubrika: L'erba del vi-cino 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Carovana di fuoco (vestern, ZDA, '67) 16.00 Moto-ciklizem: WSBK Portugalske, Superpole, prenos dirke 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda šara v U | | < I s I !. t \ t. H> 22.35 Film: The unsaid - Sotto silenzio (triler, ZDA, '01) 21.00 Film: 007 - La morte puo attendere (voh., VB/ZDA, '02, r. L. Tamahori, i. P. Brosnan) 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Rubrika: Un giorno in pretura u Rete 4 8.05 Nan.: Pacific Blue 8.55 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.10 Film: Perry Mason - Arringa finale (krim., ZDA, '89) 17.05 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 21.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.00 Nan.: Law & Order - Los Angeles 0.00 Film: Nuclear Target - The Marksman (akc., ZDA, '05) ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.2516.05 Dok.: La libreria Marciana 8.0014.10 Dok.: Bor-go Italia 11.30 Film: I sette magnifici Jerry (kom., ZDA, '65) 13.05 Dok.: Splendori d'Italia 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 16.40 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il portolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Voci dal Ghetto "Il viaggio di Giuseppantonio" (p Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 8.10 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.30 Nan.: Bine 8.50 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.30 Bi-ba se giba (risanka) 9.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Je šeste-roprsti tvoj prijatelj? 10.50 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.25 Film: Predmestni krokodili 3 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Slovenski magazin 15.05 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu mero 12.45 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.15 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.15 Film: Cvetje ljubezeni (rom., ZDA, '09) 15.55 Nan.: Franklin in Bash 16.50 Film: Zaradi Winnija Dixieja (druž., ZDA, '05) 18.50 Recepti: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Sobotni filmski hit: Zaporniško dvorišče (kom., ZDA, '05, r. P. Segal, i. C. Rock, A. Sandler) 23.00 Film: La leggenda di Beowulf (fant., ZDA, '07) 16.00 Dok. odd.: Spust v podzemlje: Podzemske jame pri Vjeng Šjaju 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Čez planke 18.25 Nan.: Village Folk 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije 21.45 Film: Ragtime (ZDA, '81) 0.20 Poročila (t Slovenija 2 9.45 Skozi čas (pon.) 10.10 Pogledi Slovenije (pon.) 10.40 Slovenski utrinki (pon.) 12.05 Osmi dan (pon.) 12.40 Platforma: Arhitekturni bienale v Benetkah (pon.) 13.10 Nogomet: Evropska liga, Maribor : Panat-hinaikos, posnetek iz Maribora, pon. 14.55 Formula 1: Velika nagrada Singapurja - kvalifikacije, prenos iz Marine Bay 16.05 Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, vključitev v prenos iz Limburga 17.30 Športni izziv 18.00 Ptujski festival 2012 20.00 Film: Gospa Bohm je rekla ne 21.25 Sobotna glasbena noč 23.00 Odd.: Bleščica 23.30 Na lepše 23.55 Brane Rončel izza odra (pon.) Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.40 Žarišče 10.2014.10 Tedenski premislek 11.00 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.30 20.00, 23.05 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 23.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.50 Kronika Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Film: Ples v temi 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 V smeri sanj 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Florianopo-lis, Brazilija 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogarija v Jesenicah 17.00 Prostovoljstvo - poslanstvo ali nuja? 18.00 Srečanje Društva za Srce Bovec 18.45 Za več veselja brez alkohola 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Srečanje brigadirjev v Novi Gorici 2012 21.00 Znanstveni večer 22.05 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in video-strani 22.05 Film: I am legend (dram., ZDA, '07, i. W. Smith) 0.00 Film: Zgodba iz Bronxa (krim., ZDA, '93) POP Pop TV A Kanal A 7.50 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 8.45 Nan.: Moja super sestra 9.15 Film: Miss marca (kom., ZDA, '09) 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni športi 13.00 Fantastična Beekmana (resnično-stna serija) 13.35 Film: Srce iz črnila (fant., ZDA/VB/Nem., '08) 15.35 Film: Skrivnost čarobne buče (druž., ZDA/Kit./Hong Kong, '07) 17.05 23.45 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 Adrenalina 20.00 Film: Umor v vojaški utrdbi (krim., ZDA, '05) 21.40 Film: Skrivnost mojega uspeha (kom., ZDA, '87) 7.00 Risane in otr. Serije 9.55 Film: Nevarna zapeljivka (biogr., Kan., '09) 10.50 Nan.: Castle 11.45 Dok. serija: Zvezde pred ka- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki, sledi Music Box; 18.15 Mala scena: Boris Pahor: Vila ob jezeru -dramatizacija romana, režija Jože Peterlin, 3. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma op- timizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Ar-sov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 371. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI Vzhodni tokovi s suhim in toplim zrakom pritekajo v višje Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozem- sloje; v srednje in nizke slojih pa prihaja polagoma ljem je območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda vlažnejši jadranski in sredozemski zrak. priteka k nam nekoliko toplejši zrak. V- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 Dolžina dneva 12.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.13 in zatone ob 23.30 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.40 najvišje 15 cm, ob 13.27 najnižje 12 cm, ob 15.49 najvišje 13 cm. Jutri: ob 1.01 najnižje -33 cm, ob 8.26 najvišje 25 cm, ob 13.56 najnižje -1 cm, ob 18.50 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............7 1000 m ..........14 2500 m............6 1500 m............8 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 5,5. VIDEM O 11/23 O PORDENON 12/22 ČEDAD O 12/22 TRŽIČ U 11/16 KRANJ0 ^ LJUBLJANA 10/18 POSTOJNA O 10/18 KOČEVJE KA 14/21 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELJE 9/20 O čl N. MESTO 9/23 O ZAGREB 12/23 O (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo in ponedeljek bo na vzhodu prevladovalo sončno vreme. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. Na zahodu bo ponekod rahlo deževalo, v ponedeljek popoldne pa se bo dež okrepil in širil proti vzhodu, možne bodo tudi posamezne nevihte. Začenja se četrta izvedba Sladke Istre ANKARAN - Z razglasitvijo Najizvirnejše sladice Istre, Naj torte in Muškata Sladke Istre se je včeraj v Ankaranu začela četrta Sladka Istra. Prireditev, ki poteka pod geslom "Kdor se v Kopru smeje, se najslajše smeje", bo ta konec tedna gostovala tudi v Izoli, vrhunec pa bo doživela prihodnji konec tedna v koprskem mestnem jedru. Takrat bodo namreč stojnice vse od 9. do 19. ure zasedle vso Pristaniško ulico in koprski Mandrač. Prešernov trg bo namenjen predstavitvi čokoladnih produktov v okviru Dežele čokolade, na ogled pa bo tudi razstava ob 90-letnici delovanja tovarne Go-renjka. Gorenjkini strokovnjaki bodo poleg tega obiskovalcem izdelovali čokoladne tablice s sporočili po željah, so sporočili iz koprske občine. V soboto, 29. septembra, bo v Kopru tudi slikarski ex-tempore Sladka Istra, nedeljo, 30. septembra, pa bo zaznamovala predstavitev tekmovalcev v okviru 1. Slovenskega sladkega natečaja Nasmej se sladko, kar je novost letošnje prireditve. Letošnjo Sladko Istro bodo tradicionalno sklenili s čokoladno torto velikanko. Ta bo po napovedih organizatorjev rekordna, saj bo kar pet metrov dolga in meter široka. Obiskovalci si bodo lahko poleg okušanj najrazličnejših sladkih izdelkov na več kot 120 stojnicah ogledali tudi igrani prikaz ponudbe istrskih kolačev ali pa se z Albertom Pucerjem udeležili vodenega obiska stojnic s tradicionalnimi istrskimi sladicami. Oba dneva bodo obiskovalcem na voljo tudi strokovna predavanja, vodene vinske degustacije, slaščičarske delavnice, bogat otroški program in prvič letos tudi Slaščičarski tečaj LaGanache. Podrobnosti o prireditvi so tudi na spletni strani Sladke Istre. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Pri- Letos Primorski dnevnik morski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od je p0t0Va| z mano sv°jih p°letnih p°snetk°v. do festivala v Mont Hagen Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani v papui Nuovi Guinei www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! astrid marsetti Edinost je tokrat poročala o sokolski slavnosti na Bledu, ki so se je udeležili tudi Tržačani in Goričani. »V Gorico je pripeljal tržaški vlak okolo tisoč izletnikov, po pridruženju Goričanov je vozil naš vlak na Bled blizu tisoč tristo izletnikov. Na kolodvoru je pričakovala gorenjska župa z godbo. Ogromna vdeležba iz Trsta je zbudila radostno presenečenje. Načelnik gorenjske župe, Evgen Sa-jevic je pozdravil izletnike v navdušenih besedah. Radostno je gorenjska župa pozdravila vest, da se udeleži izleta tudi goriška in tržaška župa. Tem radostne-je je pozdravil brate, ker so prišli v nepričakovanem ogromnem številu. Želel jim je, da bi na teh krasnih slovenskih tleh doživeli par krasnih ur. Uverjen je tudi bil, da bratje dobe od današanjega izleta koristnega dobička. Bratje naj sprejmejo izraz hvaležnosti gorenjske župe in zagotovljeno jim je povračilo ob primerni priliki. Za ta prisrčni pozdrav se je zahvalil starosta tržaške sokolske župe dr. Josip Wilfan, ki je izjavil: »Ko smo ugibali ali naj priredimo posebni vlak, smo se bali, da udeležba, ne bo zadostna. Danes pa vidimo, da je presegla vsa pričakovanja. To je zgovorni dokaz, kako nas je vleklo srce, čut ljubavi do lepih slovenskih tal. Mi se bojujemo za zemljo, ki je bila nekdaj popolnoma naša in ki mora zopet postati naša! Tu pa so tla, ki so naša in ki ostanejo naša za vedno. Danes so bratje spoznali naša bratska čustva, čustva ljubezni, a mi ponesemo od tu krasne spomine - res lepe dobičke. Na krasni pozdrav kličem v odzdrav krepek sokolski: Na zdar!« Nato je spregovoril tudi dr. Rybar, ki se je iskreno zahvalil gorenjski župi. Javna telovadba je nato uspela sijajno, udeležba je bila velikanska do šest tisoč oseb, med njimi mnogo drugorodcev, ki se niso mogli prečuditi eksakt-nosti vaj. Po vajah pa je sijajno uspela tudi veselica! TA TEDEN A PHIMDHSKI DHEYHIK T 1,11 ,1 III JLIL . II lllfl IIIUIUII ■ 11.11 lil JIIJ..I PRED 50 LETI Pred dnevi se je na Opčinah odvijala otvoritev šestega kmečkega tabora. »Na otvoritvi so v dvorani Prosvetnega doma bili poleg članov upravnega odbora Kmetijske zadruge, ki tabor organizira, tudi vsi razstavljalci, zastopnik tržaškega župana odbornik Faraguna, predstavniki kmetijskega nadzorništva prof. Baša in številni drugi gostje. Vse je pozdravil predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič. Svoje pozdrave z željo, da bi se kmečki tabor v bodoče še bolj razvil v veliko kmečko manifestacijo, pa so prinesli odbornik Faraguna, predstavnika kmetijskega nadzorništva ter Marij Grbec, ki je govoril v imenu Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Po otvoritvi so si povabljeni gostje ogledali razstave. V dvorani je bila urejena razstava sadja in zelenjave, pri katerih je sodelovalo kar šestnajst kmetovalcev. Za razstavo sadja in povrtnin moramo reči, da je tokrat bila res okusno opremljena in bogata z razstavljenimi pridelki. Ne samo kmetje, tudi drugi obiskovalci, predvsem pa gospodinje, so občudovali izredno lepe primerke krompirja, bučk, paradižnika, radiča, itd. Takoj po otvoritvi razstave se je sestala tudi ocenjevalna komisija, v kateri so bili zastopniki kmetijskega nadzorništva in zadruge ter ocenili razstavljene pridelke. Prvo nagrado je dobil Just Barič od Magdalene spodnje. Na vrtu Prosvetnega doma je vzbudila pozornost prisotnih razstava kmetijskih strojev in orodja. Zastopniki raznih podjetij in tovarn so morali ves dan odgovarjati na vprašanja interesentov, saj so vsi stroji za naše področje in naš način obdelovanja zemlje zelo primerni. Zlasti zelo zanimanja je bilo za majhne traktorje. Na taboru je še bila razstava in pokušnja domačih vin, čeprav je bila udeležba res minimalna, sodelovalo je namreč le devet vinogradnikov. Zvečer se je nato na vrtu vršil ples ob zvokih ansambla »Veseli planšarji«, ki je trajal tja do pol-