gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari, —- Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII. Ljubljani sredo maja 1855. List Opomin gospodarjem zavolj hroščev ali kebrov. Letos je hroščevo ali kebrovo leto, in kakor se Gospodarske skušnje že zdaj kaže, bo letos dokaj tega merćesa, ki sad nemu in gojzdnemu drevju, pa tudi polju in senože tim veliko škodo delà. Slana je sadju že tako precej » 1 1 1*1 1 • * . V # • V • • Sadno drevje spomladi obvarovati pozèbe. Dokler je spomladi ponoći zlo mraz, je sadno drevje zmiraj v nevarnosti, da ne pozebe. To se pa škode naredila 9 zdaj pa se ta zival zuga naj manj desetino pobrati. „Nobene nesreće pa ni brez sreće zamore le s tem odverniti, da gospodar cvetenje sadiinosnic tako dolgo zaderžuje, da se ni več nam je te dní rekel neki prijatel ? i ni brez sreće" saaunosnic laKo aoigo zaaerzuje, aa se ni ve učen natorozna- zmerzlíne bati. To pa se takole zgodi: Mesca sve nec ..mraz, ki nam je že nekaj sadj 1 i > t i V v pa za to dober, da zaderžuje hrosče boj pobral saj toliko zakasnili, da drevje požene emlj 5 je čana ali susca, ko je zemlja še globoko zmerznjena, (ja se naj se okoli korenin natrosi debelega gnoja I • • 1.1 li i i * i • i » r i i « • * y vec perja, čez ktero se bojo požerúhi spravili in tako saj neko drevja leži, dokler se je po lik prizanasali berstju in cvetj Ko je leta 1852 zadnjikrat kebrovo leto bilo so ki naj tako dolgo okoli nočnega mraza bati. Ta plast gnoja stori, da se zemlja ne more otajati, in ker se zemlja ni ogrela, tudi drevo cvesti ne more, akoravno druge drevesa, okoli kterih rNovíce" v 38. listprinesle podučen rodopis tega mer- ni bil gnoj naložen, že lepo cvetó. Potem, ko ni česa, v kterem je bilo povedano, 60 ďo 80 jajčk da vsaka babica od mraza več, se odkida gnoj, da se zmerznjena zemlja ki let zemljo se preievijo v nove hrošče potrebujejo da pod pregreje ob toplem vremenu. Ravno ta namen se doseže, ako se ob zadnjem hudem mrazu ledii okoli Naj ta rodovitnost in pa škoda, ktero ta V » Zl val delà, bode vsim gospodarjem nagón k prav prid ~ " It ^ " * * *T ° "; " f Umnim m oženi *—*— drevja naloží, led pa z gnojem pokrije, ki se od kida in prec dene, kadar se ni več zmerzlíne bati. nemu pok treba tega V priporočevati, ker oni sami vejo, kaj imajo storiti mani podučenim in nečimernim je pa to treba do ži y vega v gla tisniti Gospodarja nebes in e m 1j terjajmo vsega od Višjega Zivo apno zoper snetjavo pšenico. Veliko se je že govorilo in prepiralo zastran sne tjave pšenice: od kod pride, in kako jo odverniti. To y olj obračal y ni pa da ke križem deržali nam le O je samim kaj pomagati mogoče um in pamet in pa roke in noge 5 vse po er nam je sedaj precej gotovo, da izvira od nezrelega se y za to nam je dal mena. Če s setvijo gospodarji ne čakajo tako dolgo da bi se popolnoma sozorila, se med zrelimi zernji přiděla tudi mnogo nezrelih. Nezrele žerna pa ne nadlogi lahko veliko, ako le zgubé Vse kalivne močí, ampak one kalijo kakor po Pomagamo pa si v k gospodar na svojem posestvu in vsi skupaj 9 toda takrat, ko bi imelo klasje pie se z dig zoper to žival. Hrošči sedé zjutraj g o daj, dokler jih sonce na drevji ne zgreje, in pa od desetih njeni ali treh tirih popoldne terp cas j i h mijeni mirno na drevji. To je naj bolj z drevj dol na iju h spraviti, ako drevo prav moć padaj polnoma zrele njati in se zernje izdelovati, takrat jim močí zmanjka in namesti zdravega zernja se napravi sne i. Več koje tacih zern posejanih bilo, več je potem snetjave pšenice. Da je to resnično, poterjujejo tudi tište skušnje po kterih se priporoča, le staro seme sejati. Zakaj y krat potresemo; kakor zrele češplj nek to? Gotovo le za tega voljo ker u fjcl itga vuiju ^ aui • vu j v jjouinvi* d e 1 j časa v shrambi ležala, zgube ce je pšenica 5 ktero smo razgernili okoli drevesa. Ko tedaj se jih je tako dosto nabralo, naj se veržejo v kako stara , nezrele zerna kalivno moć, in le zdrave kalijo; tako jamo m z lim krop om poparij kakim ko- se ob varuje s staro setvijo snet. lom zmečkani, pa tudi celi kakor so, naj se veržejo na gnojnišče, ker so prav dober in dovit izbirati Ker si pa vsak gospodar ne more stare pšenice živo apno po mojih in obilnih za setev, je gnoj 9 kar je poterjeno po obilih skušnjah ravnajo tedaj tudi taki gospodarji, pujejo umorjene hrošče. Očiten je tedaj dvoji dobicek njamo s pokončevanjem te p gnoj na mernike ? gnojece žívali. Če le 100Ó hroščev pokončamo, m w,iuj owjv 1« če rajtamo, daje med njimi 500 babic bilo, smo že tlldi nezrelih zern ni pokončati moglo. Pametno druzih skušnjah naj bolji in naj gotovši pripomoćek zoper pšejnično snetjavost. Ako pa tudi apno ni vse lej pomagalo, ni bilo apno krivo, se ni pravo živo apno za to rabilo, ampak tako je predolgo že ležalo in od vodenega zraka vgašeno si ga nakla pa dobr ampak le to, da ki 9 m bilo je tedaj zgubilo svojo razjedljivo moc y tedaj tudi za prihodnje kebrovo leto 30 do 40.000 nove zalege pokončal V je bilo leta 1852 slišati da neki gosp Skozi 30 let sem takole ravnal sem vselej bil: Za y in prav srecen vagánov (mecnov) pšenice, ktero vsujem na zlo zlo ozki kup, vzamem vere (kandlo) konjske fajmošter v nedeljo po pridigi svojim faranom oklicali naj pridno pokončujejo stari in mladi, možkiin ženske aIi g°veJe scavnice in polagoma in pocasi pohvam na skodlj kebre se letos na vsih krajih ta cih ljudomilih oklicov. Razun gospod duhovnov so pa tudi gosp jih okoljšinah 0 ti zadevi telji na deželi prošeni pripomoći po kup spravljeno pšenico, v tem ko jo dva si nasprot stojeća hlapca premetujeta. Tako delam 5krat pore doma; potem frišno žganegain drobno zmletegaapna 3 bokale, tudi polagoma in poćasi, potrošim po kupu, kterega hlapca spet kakih 5krat premečeta, da se apno s pšenico dobro zmeša. Skozi 24 ur potem pustim pšenica 138 na kupu ležati in potem se vseje Na to vižo ne šité > kako.se Bog v oblakíh kre Toliko ćasa se že kadar gromí v nebesih terpí pšenica ne naj manjši škode, če tudi se morebiti stejemo med omikane ljudí, vendar je toliko omike, da se pred tednom ni vse jati mogla; le to je treba, ako delj zmiraj iz blata starih paganov izlesti ne moremo. Preprostemu casa leží, da se vsaki dan premeće. ljudstvu — -—-----_ - ,- ^ -------. Korist žernika ali domaćega mlina. Kolikor dražje je žito, toliko bolj se plača milodarni usmiij Bog ne kraljuj lji 9 3 ce oblake noiiKor urazje je iuhhu uuij »o pia^«, gerškcg« utja, ki ima gospodar domá svoj žernik. Gospodar si prihrani menjem stresa in straši % • A i v • ij i j _ _ • ?_ A ! ^ ^^ M i u ! L ^v ? % • i • • i • ampak kadar viharji privlečejo sliàijo na kmetih kakor po mestih se dandanašnji Dij z njim mlevšino, ktera nekterim mlínarjem ni nikoli k krivih misel ki v svoji jezi in serdu zemlj kj Se vé da v ne vedó z gro- da tečí Zalostno je zadosti, da se že dosti obilna drego, ki vode nima 3 se primeri, tudi ne pride ž njim nikoli v tisto za- dete z maternim mlekom napije bedaste boječnosti. da ga ée dá žita v mlin, pa mlinar je tako grozno strah, ko grometi začne. V izreji se tedaj 3 delà, zamore s tim opravila ki včasih pozimi nimajo dandanašnji prime koreuina tolikanj rev io a • _ __ ____i _ ____ ^ ^v . ^ vf |f m ^ t » m poslom svojim, dati, da mu moko meljejo. življenja. Ne le kriv Med mnogoterimi domacimi mlini ali žerniki so tišti z veselje, m »vujhu uirouom namenn. mlinskimi kamni naj bolji, ker žito naj bolje zmeljejo, mladine postanejo bedala, ki jih zviti svet povsod in ker si kamne lahko sam zbrusi ali pa po mlinarji ) ki ampak kri uadlog našega misli jemljejo ga je Bog svojim otrokom namenil. Iz take za nos zbrusiti dá. žernikom. s kterim imata člověka V vrazah izrejeni niso druzega kot babježi in stra Kjer se mu kaj neznanega, ziasti v tami, poka opraviti, se dá v 1 uri 1 vagán žita zmleti. Ce žer „v.-.., „„ D nanc *ui nik blizo 100 gold, velj á, se to v veličili gospodar- pa s budim vragom, ki mu zvečer v mraku stvih v malo letih splača. Zoper mravlje. Gospod Lepstanski so nam dali na znanje vodi huni ga že straši, naj bo že s podobo kake konjske šeme ali petami ber mhhh^^H HééHUH Vrag mu potí zavera, v vsakem teršu eden čepí v mačji dlaki je skřit in v tami nesrećo po pohištvu raz 5 da Vse je takemu bedaku grozna prikazen. Glejte v mravlje se od mladih drevesc odženó, ako se jim steza s svinje ko m (svinskim gnojem), pomešanim s Quod est probatum — ali pa sirja. oblake strelja, da copernieo z rnegle izbija; nobeden se je ne usmili, ako bi duhovna v fari ne bilo. bi mogla o ludi človeško vodo, zadéla. morebiti: quod est probandum? uri reva pod milim nebom prenočevati 3 Kaj > čudno je vendar, da se še tako umazane misli Tečnost mnogoverstnih jedil Po natanjčnih kemijskih preiskavah se je zvedila med nami nahajajo! Vém pa, da se mojim besedám bravci ne bodo čudili tečnost ali redi nost ni prazna moc } ker morebiti ne bodo nobenemu v roke pri-F* ________ 5 ki bi ne bil v svojih mladih letih kaj takega doživel. nogoverstne hrane. Ta zna- Kdo še ima tako kamnito serce, da bi se mu člověk ne šle r t različnega ziveza. ker nam kaže prav prav vred- smilil v svoji nevednosti, ki ti tako natanko dopoveduj Za m druzih jedil je ktera soseda da je bila 3 v megli! postavil učeni kemikar mat povedal: koliko teknejo drug v » Če namrec mat mlek mléko in po njem je ú mesni in rastlinski. zdá za 100 rediv oblaki so se čez dolino potegnili 33 Glej pravi n cerni nega soka 5 med živalsko hrano: n „ n „meglo potegnila „čerce ne dobil domá. Saj veš, 9 tamle iz grape se pa egla po lesu vleče, copernice nese v meglo, da bodo toćo deiale. Gotovo jo je že tudi šantova Pavelčevka v Ko bi šel gledat, vém, da bi tudi Gun- Pavelč bi tega kruljevega tedaj zdá kravj i » 53 33 n V) 55 55 fí 55 J? 53 55 33 35 55 lič mlek i sir za 237 za 331 i zlodj 447 kuh a suha gnjat za 539 3 ?3 55 menjak jajcj za 807 za 305 kuhano gol o bje meso za 655 za 852 911 55 33 33 med o vcj e telecje g o v c j e astlinsko h 35 55 55 za za 942 3 3 3 1 3 3 3 nikoli ne bil vzel, ko bi ne bila Gunčerjeve rodo-vine. Mislil je in ni se zmotil, če zna coprati, da hodi v meglo, zna tudi po vervih krave molsti. Kakošen koscek se kmalo dobi pri pa moja žena še na starih žo- 53 33 35 33 „kmetu, kruha, maslic pšena in kaj ki ima dobro kra 9 tacega smeteno bo 55 55 55 53 55 53 33 35 3? 33 55 55 55 55 3) 55 55 39 za za 84 106 za 125 beli kruh za 132 pšenica krompir repa turšica posnemala. Pa moras vediti, Gunčarca kih čepí, ki so polni cekinov in šmarnih petic. Babšé se je izvalilo neki gori za Bukovém verhom ; nje oče je škra-teljne imel, dedec se je bil hudiču zapisal, za to so mu dnarja nosili, pa so babo copernije naučili in od tistega časa hodi v meglo. Zdaj je skorej škoda, da bi si člo- za 144 černi kruh za 166 gobe grah f V leca bob 3 3 5 5 3 3 „vek kupoval dobro kravo, saj ta hudoba po celi soseski „molze, nam druzega ne ostane kot zelena sirahka „tista ni zdrava za jestiw pa (Dalj sledi.) slovniškej sodníi za 201 do 289 za 238 3 (Dalje.) za 276 za 283. 3 3 „Kaj", poreče nekteri > „saj vendar ne pišemo tako po A wt nii3 IT A Í\1 1Û YYfc 1 Cl _ R o moteno , kakor nasovetnik slovniške sodnije misii Res _ 35 Za poduk in kratek čas Stare vraže se dandanašnji ljudstvo morè. (Dalje.) Novice" in „Danica" so se najbolj po slovniških pra-vilih. Kar tiče druge bukve, so nektere zavoljo preveć zbranih in vse križem po kopiti tujih strokov postavljenih besed neumevne ; druge v vsakej verstici oznanujejo, iz kte- rega slovenskega kraja je pisatelj doma; tretje bi bilo po slovniških pravilih vse prekrižati; v nekterih sostavkih so Kako se pa godi še dandanašnji? Kamor koli popot- pisatelji preiziskane in posiljene etimologije v posebnosti k po svetu pride k neznanim ljudstvom, naj so še divji zabředli. ali ne, povëod je ajdovsko natorno bogočastje, povsodspri-čuje govorjenje le staro mnenje o natornih prikazkih: „Glej tam v oblakih se Bog krega a se povsod • V . nije 9 Vém, da sem z druzimi vred potreben slovniske sod vendar pa nai po svojej vednosti omenim nekterih na kakor se pak, ktere je semtertje najti 9 in ktere bode slovniska sod je nekdaj govorilo od gromovnika Japitra. Ali je pa med nija težko poterdila. Ce me kdo z dovodi, se ve da ve nami kaj bolje, ki se imenujemo omikani? ali niso nas iz ljavniiiii, zaverne, mu bodem hvalezen, saj moram zeîeti ladih no£ strašili ? kadar je gromelo: „Otroci, ali ne sli resnice in pravega, ne pa svoje terme in zmot. 139 1. Je najti da se glagoli „ gledam", 55 s tozivni m vezejo namést z rodi v o i m poslušam" itd. sedem sto solncov" (namést solné). Ta zmota seje bila lepe hraste", „poslušam nauke" 5 n. pr » « çledam namest „gledam lepih v „Dáuici" pripetila. — 9 55 JJ»-™"« ni DC V Illusive hrastov", „poslušam naukov". In veudar koliko tacih po- edinjega števila končajo na mot je brati ! 9. Prilogi, ki se v mozkem spoil, v imenovavnem c7, ji imajo v srednjem 2. Prilaativno namesti me „sroj" se ravno tako pogo- krajnjo spoli e namest o, n. pr 5 si 5 a » 5? rudeče, krajoje u , ne „ rudečo, stoma napacno rabi. 10. Beli grad", „Carji grad" itd. se • JJUCII gi«u , „v/ttljl gl au HU. HC HUlitUJilJ 3. V odrečivnih stavkih je pogosto toživen padež lega grada", „Beiemu gradu" itd. ne pa ^Beligrada namest rodivnega najti, n. pr. „nocem to reci" pujem konje", namest „nocem tega reci", „ne kupujem kónj" ne ku- ligradu" itd. sklanjajo „Be- Be- « 5 n 4. Storiven padež prilogov ženskega spola i 9 ženskih imeo, ktere se v imenovavnem na a končajo v edinjem števili na oj prav, n. pr., „z lepoj suknjoj je V pod zelenoj goroj a s kosmatoj vestjoj 5) 9 Kaj tacega se sliši skega. kaj taceta imajo Rusi. 9 na Tuhinjskem Krajnskega, kaj tacega se na Štajarskem kaj tacega se bere v staroslovenskej slovnici Dobrow- Tudi dajaven in skazaven edinega števila ženskih prilogov je prav na ej, n. pr., svetej cerkvi". To je ravno tako poterjeno v našej, » ru sovskej in starej slovenščini. Pa sem slišal reci: „To ni , če več oj eden za družim sledi". To so prázdno Ce bi se mi tako hudo tautologije bali 9 lepo mar nje tudi druge koočnice vse zametovati večkrat ponovljen zamore tautologijo napraviti. Slab pesnik ali govorec, če bi se nad takoj malenkostjoj, kot je oj v 9 ker vsak zlog pre storivnern, spodtikal, in si ne vedil na deset potov pomagati, če bi se mu potrebno zdelo. Kaj bi Nemci rekli, ko bi jim kdo končoico en grajal, ktero je pač bolj pogostoma najti, kot naš oj, n. pr., „Weun sie jen en lieb en Seelen helfen werden". Nemci bi gotovo rekli: če komu naš je- najti, ni mi za to končnice en ne bo- zik zavoljo korenine en, ki jo je v njem pogosto 9 všeč, ne moremo pomagati; 11 55 Gospod" se pred imenom, perimkom ali našlo kakor tudi vom v edinjem stevili ne sklanja. To sem v rusovskem bral, to se v krajnskem narečji vsakdan sliši 9 n. pr 9 55 go spod Janeza in gospod učenika sem vidil" ; to so gospod Janezove, gospod fajmoštrove bukve", „v gospod Metel kovi slovnici", od gospod župana pridem. 12. Po krajnsko-slovenski ni prav, pisano 55 Kupa « „sonce", sliši „sovnce , „ ki čistega Z posebno ne ljubi (ce reko pomeni). Na Dolenskem íKrajnskega) se ir»»»»« Ir:____ — 1 _____r«_______ Kovpa", kjer v na Z spommja sonce « , pravi „„----, „ a Gorenec Kolpa 9 U je menda tište korenine kot imé „Kalpis" 55 Kopa ki je pomenilo bitinsko reko v Malej Azií. Latini in Nemci, ki so iz „Kolpa" 9 pia&uuo ........—~ *—~ * —v,"vi « bi morali Colapis in Kulp napravili, so gotovo še čist Z v tem imeni culi. Da Horvatje ol in o radi zoper krajnsko-, rusko- m československemu v u zminjajo, je znano. Mi pa namest horvaško preljubav za u posnemati, se raji svojega deržimo, ker je bolje io družim slovenskim narečjem primerniše. namest v (nemški in) po nobenej ceni ne mo- 13. remo poterditi. U pomenu nemško „bei" in terja za seboj rodivni padež. Ta predlog smo krajnski Slovenci zgu-bili: rusovski in česki Slovenci ga imajo še. V 5 nemsko „in a padez. pornem ter hoče za seboj toživen ali pa skazaven toda V serbskem je se v (in) ter u (bei) najti 9 demo v kako drugo spremenili. Prilastivni in določivni pri- 80 tudi v u změnili, kjer doli je preljubav do u kakor logi. n. pr..Pavlova, Metna, imajo po starosl. v dajavnem v nemškem do e. (Konec sledí.) in skazavnem Pavlove, Metne itd. 5. Pri .,Krajnec, krajnski" bi bilo bolje se stare pi v save derzati, kjer ni gotovo, da bi to od J5 kraj u ne prišlo 9 kakor tudi to ni dokazano, da od kar, ker ali karn pride. 6. Namest „Cele", „Celovec", „celski", „celovski" bi moralo biti pisano „Celje, Celjovec —— 9 celjski > celjovski Po In krajnski Gorenci, sosedje teh dveh mest 9 pra pravilih krajnsko-slovenskih se el v enem zlogi izrekuje kot ev. viloma lo vselej kot vo zgovarjajo; ne enega razgleda ni zgovarjali. Nasproti pa tudi li enega najti, da bi ga kot razgleda ni, da bi Ij v v spreminjali. Kjer je l z j topljen, in nasproti kjer je eZ, «7, al, o/, ul, Za, Zo, Zw, to je 9 brez j 5 so oni mojstri to razločiti. Iz vsega tega se vidi,da, če bi ne bil Z v teh imenih ralo „cevski" brati in ..Celjovcu" bi krajnski gorenci topljen, bi se mo . „.«v. „ tovo „Cevovec" rekli. Pa tega ne So store, ampak níh se pri njih popoinoma Mob sarja, sliši. 7. „Cesar, car 5 9 lopar a itd se sklanj cesarju, cesarji, cesarjem car carja u 55 ce na Krajnskem v navadi, tako je v starej itd. Tako je poter Novičar iz austrtfanskih krajev Iz Vidma v Furlanii 26. aprila. * V pondeljk je bil slovesen začetek tukajšuega novo osnovanega gospo-darskega družtva. 550 akcij je že podpisanih; večina družtvenikov bo plačevala kot letni donesek družbi po 36 lir, drugi po 18 in 6 lir. Ker se posebno véliki škof prav živo trudijo za krepko ustanovitev kmetijske družbe, se je nadjati, da bo družtvenikov kmalo 1000. Družba si je izvolila glavni odbor, ki bo stel 33 odbornikov. Trideset kmećkih gospodarjev, ktere je neki duhoven v petji izućil, je pelo nalaš za ta dan zloženo ljudsko pesem pri službi božji, ki je bila pred zborom v cerkvi, in pa zvečer v gledišču. Mesca augusta, ob sejmu, bo pervi občni zbor in razstava kmetijskih pridelkov. Silni mraz in slana 9 v teh ime- P° poprejšnem gorkem vremenu, sta pokončala murve, mnogo tert in sadnega drevja. V Martiljani, neki vasi 2 uri od- v 0 tod, razsaja neka bolezen med govejo živino, pa se na djamo, da se ne bo dalje razširila. Od sv. Miklavxa na Stajarskem. V jeno, glej Dobrowski instit. ling. slav. dial. vet. edit 2. tù grozna str. 468. 8. Pri imenih možkega in srednjega spola v edinjem števili premalo razločujemo skazaven padež od dajav- Unidan se je nesreća zgodila, ktera kaže, kako nevarno je pri hiši imeti strupene stvari, ako pridejo v roke neumnim ljudem. Neka kmetica je bila v otročji postelji in ker so ji hotli nekaj dati, da bi se spotila, ji dajo arseni ka (mi- nega n. pr „pra g, sneg mož sod, delo" imajo v da sice) ! Kmali potem napadejo revo strasne boiecine po tre-buhu, tako, da v malo urah umerje. ...... „w , u u prazi, pri mozi, v soai, pri aeii~. lz Ljubljane. Predvčerajnim smo vidili v bukvarnici Tudi dajaven prilogov možkega in srednjega spola je Lerherjevi 1. zvezek 3. knjige nemškega časnika, ki se javnem: „pragu, snegu nem pa: „v snezi možu, sodu, delu" ; v ska za v moži v sodi pri deli". razlociti od skazavnega, dajaven je, n. pr., „lepemu a u imenuje „Pay Universum d Buch derKunst" vremenu to pripisujem", skazaven je pa „ob lepem vre- in res s serčnim veseljem smo v njem ogledovali prelicna meni", „pri bogaboječem moži4 itd. „Solnce" je po krajnski in po rusovski v množném stevili možkega spola. Ne- podobo našega bleškega j Za naravne krásnosti svoje domovine nadušeni gosp. dr. H. Costa je izrisati dal kdo je bil napak eno pesem popravil, kjer je solnee v množ- sostavo (Tableau) bleške okolice in jo v natis poslal omenem števili možko končnico imelo, ga je bil pa srednjega njenemu časniku. V sredi te sostave raduje ogledovavca spola naredil 5 pozablivsi, da je že Vodnik nekdaj pel : Dva J s cerkvico Matere Božje in starega grada z oko lico mogočnih snežnikov ; nad njim je enmalo vecji obraz na desni gostivnica Malnarjeva na saditi sina njegovega Abdal-Hamida. — V Carigradu, v tistem koncu, kjer jermenski kristjani stanajejo, sosesperli omenjene cerkve levi Radoljca; spodej je v sredi verstica his polegje- Turki ž njimi tako, da je mogla francozka žandarmerija in Razstava v Parizu se bo Spet gré nekaj misionarjev v zera na desni Rittmayerova hiša, na levi pa H of m a- armada priti jih pomirit. jezera sta na levi Krajnec in Kraj- odperla se le 15. maja nova s toplicami; vstric nica v poletni, na desni v zimski obleki namalana. Celi ce- srednjo Afriko; izmed rokodelcov se je oglasilo naj več y Tiroljcov. pogled je kaj prijeten in nic mu ne jemlje vrednosti ravno zimske kučme malar ni dobro zadel in bišice poleg bena zidana hiša cela, jezera niso do pićice nataujčne. Ker je ta časnik natisnjen grade, verte in polje, posebno pa murve zlo poškodoval; V Brusi ob potresu 10. aprila ni ostala no Na Sardinském je mraz no v 22.000 iztisih, bo šel obraz našega rajskega kraja deleč po svetu in mu gotovo přivábil marsikterega popotnika skor povsod pozebii. na Horvaskem je terta grozno škodo terpela. Orehi so Dr. Luther, vodja zvezdogiedisča iz daljnih daljnih krajev. v Charlottenruhe, je najdel novega planeta (35. do zdanjega števila). Novičar iz raznih krajev V ITť ď I M Se enkrat po odhodu anglezkega ministra so se sni-dili na Dunaji zbrani poslanci v posvèt, pa spet niso nič opravili. V četertek zvečer je namreč rusovski poslanec knez Goršakov iz Petrograda prejel telegrafno pismo, Serbsko klagovanje za mertvimi. (Dalje in konec.) 7. Spet tako Tn da prašam tužna tebe mnogo jadna! in na to je zelel, da bi se zbor še enkrat snidil. Mini Kadar merlica iz liiše n e s e j o. S čim si mi se ti ponesel 5 sterstva predsednik grof Buol skliče berž zbornike še enkrat skupaj; rusovski poslanec jim razodene, kar se mu Svèt so imeli gospoda banovi je oznanilo od njegove vlade j pa tudi potem se niso Na utoku morja debelega : Komu bomo dali banovino V) Star'mu Janku sreberno palicu Kristanu pa zeleno obleko, mogli zediniti, ker rusovska vlada o pravdi zavolj čer-nega morja ne dovoli ne pomanjšanja svoje moči na tem morji, pa tudi tega ne, da bi bilo černo morje vpri- Jovu dajo oklep na ramena hodnje prosto vojnih ladij in odperto kupčijskim ladjam pimetrii kučmo podarijo vsih narodov. Koj tisti večer je tadi francozki poslanec Drouin de Lhays zapustil Dunaj. Vradni francozki časnik Moniteur" razglaša, da je francozki poslanec za tega voljo 5? na Dunaji dalje ostal, ker so bile med zedinjenimi vladami pogodbe zastran mogoče obširniše vojske posvetovane in podpisane. Francozi in Angleži že ne morejo dočakati, da bi tudi austrijanska vlada ž njimi vred za meč přijela; to se vidi iz enega poslednjih listov Palmerstonovega časnika od te moje velike žalosti? Post", ki pravi Ivanu pa precerno bandero , Da ga vije žalostna mu mati Zalostna mu mati in ljubica! (Ko se pop od pogreba verne v hišo umerlega, mu pade mati ali žena rajnega na noge) : „Kaj hocem zdej po Bogi duhovnik! Kako se co u jad razabrati? Alj kako se tužna skolehati domaćina ! Ker dvorove si naredil grade dome! Nove dvore samotvore, samo jadna! Pa sem v jutro doranila, sem šla u jad Da te dragi z jadom prašam. dolgo jadna ! Kako ti je u tamnilu. tamni meni! U tamnilu brez videla vid me jadi! Brez gostega ponujanja i » r n i da se ni zanasati na djansko pripomoć Ko me je to tužno čudo našlo, meč; med tem bo preteklo še dosti casa; Anglija aastrijanske vlade ; austrijanska vlada ima — pravi ta list še mnogo diplomatičnih sredstev, preden bo přijela za inFran- cija pa ne morete čakati, da Austrija izdela „besednik diplomatičnih razkladb". Austrijanska vlada pa ima, preden vojsko začne, več pomisliti, kakor tisti mislijo, ki jo na Ovo tužno čudo iznenadi ; Kako co ti tužna s tugo vladat Kdo bo hranil ovo sirotinjo?" > 2 moja slava! Brez promene ciste tvoje mnogo jadna! Kod li čo jaz zdej brez tebe sreča moja Kako co ti u dom stajat ? s jadom stala f f Ludo 6 deco podizati 8. Pop ji odgovori na priliko: S svetom se treba razabrati Svojo žalost pregoreti. prejokala! Trošiť mladost u neradost gospodar moj ! Glej ti hodim kukavica u dom gorje » vrat na nos silijo V boj. Ako vzamemo v roke dve naj Kdor se rodi, vsak mora uroreti, Kadar pridem u dom tamni, novejše pisma, ki jih je prinesel telegraf iz Pariza in Londona, vidimo, da je marsikaj pomisliti o takem po- četji, ki zna v vojsko brez konca in kraja peljati. Telegraf iz Pariza je 29. aprila prinesel sledečo grozno novíco: „Vče- rajje střelil s pištolo nek dobro oblečen clovek na cesarja Napoleona na elisejskem polji, Z jadom sem ti na dvor došla — - - - .v. ...........io^ia mene ' Někdo poprej, nekdo pa pozneje, Alj se treba u jad razabrati 3) # In družino svojo utešiti. 9. Tretji dan na grobu rajnega. ? i pa ga ni zadel. Pri ti priči so vjeli hudodelca". Drugo telegrafno naznanilo iz Pariza od 30. aprila pravi: ,,Cesar je prejel vošila za srečno otetbo iz nevarnosti življenja in je senatu sledeče odgovoril: „Bog ima svoje ljudi, ki imajo izpeljati skrivnosti Višje previdnosti. Dokler nisem jad Da obiđem 4) bolna tebe, moj gospodar tamni meni ! Kaj bom deci povedala, gorje deci! Ko mi deca prido naprot, sreća moja Ker so deca mila debi, dika mila! Gosto plačo, slabo rasto ćest moj jade! Kobe spolnil svoje naloge , se mi ni nič bati". Hudodelnik i ki 2 je cesarju slregel po življenji z dvakratnim strelom mec, okoli 30 > let star; dozdaj je Ri- ni bilo še nobene besede iz njega spraviti". Iz Londona pa je telegraf sledeče ozna-nil 27. aprila: Layard je oklical predloge, ki so zlo podobni oponašanju, da ministerstvo nima ne uma ne volje, vojsko prav peljati in da je osnova vojaških služb piškava. Zbor je bil viharen". — Vojska pred Sevastopoljem je se 3 4 To je, ocetu umerlega Ivana, drugi so stričevići, ali od bližnje rodovine. Vladati, to je, gospodariti. To je, tugo opustiti. Beli Krajnci pravijo: obajdem, přišel sem za obajt, to je obi skal. 5 Od tod ponašat se, obnašati se; ne pa sponašati se. Sponašati koga, se pravi: jemanden nachahmen lácherlih zu machen ; oponašati pa: vorwerfen. um ihn 6 zmiraj huda; do 25. aprila pa se ni še nič določivnesra © zgodilo; 25. aprila se je imel naskok začeti. naj, ampak naravnost skozi Marseille in Carigrad. Zdaj se spet sliši, da cesar Napoleon v Krim ne bo šel skozi Du- ■ÉNHÍ{ ' \ . ^ ■ Ne- kdanji veliki vezir Meh m et Ali, svak sultanov, je v pre-gnanstvo poslan; govori se, da je z nekterimi tarškimi ve- likaši snoval zaroto, sultana pahniti s trona in na-nj po 7 Lud brez pomehčavnega dast, trapast, neumen. Ras ti pomeni pri sosednih Hrovatih be in plakati ima v 3. ošeb vis. br. plaču, rastu pri Be lili Krajncih na Dunaj v Gradcu Loterijne srećke 28. aprila 1855 57. U. 19. 62. 21 Prih od nje srečkanj bo D 17. 48. 77. 64. 67. Gradcu 9. maja 1855. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.