259. številka.
Ljubljana, ? ponedeljek 9 novembra 1903
XXXVI. leto.
shaja   vsak dac avačer, Izunfti nedelje in praznike, ter velja po posti pro>©n-at- aa avstro-      * Mi 82» &>, t.     i ot* i*      av  eurt. leta B K 60 h, aa eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a potiljanjsffl
os dom aa vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec S K   Kdor bodi *a> * ;   aa ostc 4ato * h, a pol ista 11 & sa Četrt leta B K BO h, m eden mesec 1 K 90 k. — Za tuj* dsial« tolike
9ec\ kolikor gznafta poštnina, fc- Na naročbo brez istodobne vpoailjatve i aroenine se ne ostra 2a *.**«Ha t~«cnjt s« od peceroston* petit-vrst* po IS h, te se oananilo enkrat tiska, po 10 h, te se dvakrat, m po 8 h, te *• trikrat ali večkrat t£aka.    Dopisi naj m izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — umumf«« m ••^••nlstvo te na Kongresnem trgo tu 13. - Opravnistvo naj se blagovolijo   pobijati naročnine, reklamacije, ™^nffla
t. j. administrativne stvari. — Vhod v oredn «tvu h       mtftv aucm ftt, 8, vhod * apravnistvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. Bommm m a     številke po IO Iv. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Izgled Čehov.
V nedeljo zjutraj so češkemu narodu naznanili njegovi listi važno politično vest, da so namreč Mlado-čehi, Staročehi in češki agrarci sklenili med seboj politično zvezo v svrho skupnega in solidarnega postopanja v narodnih zadevah.
Med temi tremi strankami, ki so se zdaj zedinile na skupno postopanje, obstoje velika programatična nasprotja. MladoČehi so svobodomiselni in odločni nasprotniki klerikalizma, Staročehi so konservativni in klerikalni in agraroi so tudi precej klerikalni. Mladočehi so demokratje, Staročehi pa so od nekdaj v veliki odvisnosti od konservativnega plemstva in da je agrarno stranko ravno to plemstvo poklicalo v življenje, je davno znano. MladoČehi so v gospodarskem oziru v prvi vrsti naklonjeni industrijalizmu, Staročehi in agrarci pa se vnemajo predvsem za kmetijske koristi. Kakor se vidi, je med temi strankami dosti nasprotij in morda še večjih, kakor med napredno in med klerikalno stranko na slovenskem, a vzlic temu so se te tri stranke zedinile na skupno postopanje v svrho realiziranja tistih čisto-narodnih zahtev, ki so vsem trem strankam skupne. Seveda ohranijo vse tri stranke svojo posebno organizacijo, svojo samostalnost in tudi popolno svobodo v vseh zadevah, katerih ne obsega dogovorjeni skupni program.
Vsled tega pakta rečenih treh strank, so se koncentrirale moči češkega naroda in uresničenje vsem Etrankam skupnih zahtev in da postane to velikega pomena v prihodnjem zasedanju državnega zbora, o tem ni dvoma.
Vzpričo tega dejstva se vsiljuje vsakomur vprašanje: Kaj bi ne bilo kaj takega mogoče tudi pri nas Slovencih? Gotovo je mogoče, ali doseglo se ne bode, ker tega klerikalci nečejo.
Nar.-napredna stranka je vedno stala na stališču, da je vzlic vsem strankarskim  nasprotjem mogoče in
potrebno skupno delovanje v vseh narodnih zadevah. In po tem prepričanju se je tudi vedno ravnala, ne samo v državnem zboru, nego tudi v deželnem zboru kranjskem. Le pomislimo, koliko važnih narodnih akcij je v deželnem zboru — dokler je mogel delati — sprožila narodno napredna stranka, kakor na pr. akcijo glede vseučilišča, glede ljubljanske realke, glede ravnopravnosti pri uradih, glede slovenskega pouka na višjih gimnazijah, glede preganjanja slovenskih visokošolcev v Gradcu in na Dunaju itd. itd. Vse te zadeve je sprožila narodno-napredna stranka in je vselej povabila klerikalce na sodelovanje ter jim svoje predloge dajala v podpis. In istotako je bilo tudi v državnem zboru. Celo žrtve je doprinašala narodno napredna stranka, samo da se je kaka važna narod, akcija skupno uprizorila. Opozarjamo samo na nujni predlog zastran vseučilišča. Klerikalci so se takrat postavili na stališče: če ne bo ŠusteršiČ predloga utemeljeval, pa sploh ne bo skupne akcije. In narodno napredna stranka je res odnehala, kakor že tolikrat poprej, a če tisti predlog ni rodil prav nobenega vspeha, je tega kriv dr. ŠusteršiČ, ki je takrat zlorabil vseučiliško vprašanje za svojo osebno rehabilitacijo, kakor je to vprašanje sedaj zlorabil v deželnem zboru  za svojo obstrukcijo.
Še več! Ko so bile končane dr-žavnozborske volitve, je narodno-napredna stranka, pozabivši vse drugo, sprožila celo predlog, naj se v drž. zboru ustanovi skupen jugoslovanski klub, dasi je vedela, da si s tem veže roke in da bo v tem skupnem klubu vedno majorizirana. A bilo ji je za občno korist slovenstva in zato je stavila ta predlog. V zgodovini politični ga morda ni slučaja take nesebič nosti, takega podrejanja strankarskih interesov pod skupno korist, kakor je ta slučaj, in če je zgodovina pravična, mora to z zlatimi Črkami zapisati v svojo knjigo. A klerikalci? Ti so b ciničnim posmehom in z brezstidnostjo, ki jo premore samo rimski klerikalizem, odklonili to brez-
primerno ponudbo narodno napredne rodoljubnosti, odklonili skupen klub in članom svojega kluba celo prepovedali podpisovati interpelacije na prednih tovarišev, tudi se so te interpelacije strogo narodnega značaja.
Zdaj  pa naj čitatelji primerjajo to  prakso   klerikalne stranke s teorijo, ki jo oznanja zadnji čas njeno lažnjivo glasilo, in spoznali bodo sle parstvo te Črne klike.
O skupnem postopanju po češkem izgledu neče »Slovenec« ničesar vedeti, saj bi tako skupno postopanje koristilo samo slovenstvu, ne pa klerikalni stranki. In klerikalcem je za njih stranko in samo za njih stranko in za druzega nič.
Kadar se zasuče javna diskusija na vprašanje o skupnem delovanju v narodnih stvareh, vselej se skri jejo klerikalci za takoimenovano slovensko-nemško zvezo v deželnem zboru. To proglasijo za vrhunec politične nemoralnosti, dasi je tako nedolžna, da nedolžnejša ne more biti. In to ponavljajo in pogrevajo vsak dan in se čisto nič ne menijo, da so njihovi klerikalni bratci na Goriškem zvezani z Lahi proti slovenskim liberalcem, da so na Koroškem hoteli slovensko stranko kar potopiti v nemški klerikalni stranki in da se štajerski slovenski klerikalci niso čisto nič branih sprejeti mandat deželnega odbornika iz rok protiklenkaln h nemšfcih bauernbtln-dlerjev. Tem pa ni ne en nemški list očital, da so izdali svoj narod, ko so pomagali Slovencu Robiču v deželni odbor in onemogočili zmago nemškega kandidata.
Zveza z Nemci ne veže na-rodno-napredne stanke v narodnem oziru čisto nič in je ni nikdar vezala Zato pa bi bile skupne akcije vzlic tej zvezi prav lahko mogoče, Če bi jih klerikalci sploh hoteli. Kaj pa približuje nasprotne si stranke bolj, kakor skupne akcije? Ko bi bilo klerikalcem za narodno stvar in ne le za zmago njihove stranke nad naprednjaki, bi morali take skupne akcije še iskati.
Sicer pa naj bodo klerikalci prepričani, da tudi v slučaju, če se danes ali jutri zveza naprednjakov z Nemci razbije, to klerikalizmu ne bo čisto nič koristilo. Mi smo in ostanemo neizprosni sovražniki tistega največjega sleparstva na svetu, ki se imenuje rimski klerikalizem in kakor hitro bi v deželnem zboru prišlo kako klerikalno vprašanje na vrsto, bi tudi brez zveze slovenski in nemški liberalci nastopili proti njenu in je podrli. Zato pa so prazne vse nade, ki jih goje klerikalci za slučaj, da preneha slovensko-nemška zveza.
Iz povedanega je razvidno, da i bi bilo v kolikor se tiče naše stranke, prav lahko po češkem vzgledu ustvariti pogoje za skupno delo v narodnih zadevah, razvidno je pa tudi iz tega, po čegavi krivdi ni misliti na to. Mi smo za skupno postopanje v narodnih stvareh, v vseh orugih pa ostanemo, kakor smo bili.
Deželni zbori.
Seje dne 7. novembra.
Štajerski deželni zbor.Pred-loženi so bili predlogi posl. Hagen* hoferja, naj se na sladkor, ki se uvaža na Ogrsko naloži 3*5 K prehodne pristojbine ; o podaljšanju železnice od Kirchberga na Avstrijskem v Marijino Celje in Gusswerk; predlog posl. bar. Eokitanskega o zabranitvi nakupovanja kmečkih posestev. 0 tem predlogu se je razvila daljša debata. Vse peticije so se sprejele en bloc. Na predlog posl. Hagenhoferja se zvišajo dnevne plače deželnim pomožnim uradnikom tako, da dobe prva tri do štiri leta po 3 K, od petega do osmega leta 4 K, z devetimi službenimi leti pa 4 K 50. Vsled povodnji in toče prizadetim okrajem se je dovolilo 50.000 K. Med temi so tudi prebivalci ob Dravi v ptujskem in ormožkem okraju (predlagal dr. J u r-tela) in vsled toče prizadeti v žentle-nartskem okraju (predlagala Koškar in RobiČ.) Ob enem se deželnemu odboru naroČi, obrniti se za pomoč na državo in na namestnika, ki razpolaga
s pomožnim zakladom. Posl. dr. Hra š o v e c je interpeliral namestnika zaradi pristranskega postopanja ravnatelja meščanske dekliške šole v Celju, ki je zavrnil neki učenki ubožno spričevalo, ker je bilo spisano slovenski. Graškima gledališčema se je dovolila podpora 20.000 K, deželnemu Čebelarskemu društvu pa 500 K. Med sejo se je dvakrat konstatirala nesklepčnost ter so morali služabniki iskati in dovajati poslance v zbornico. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Koroški deželni zbor. Posl. Winkler je predlagal zakonski načrt
0 zboljšanju preskrbe zapuščenih in osirotelih otrok. Posl. O rase h je predlagal sledečo resolucijo: 1. Deželni zbor se zavaruje izrecno zoper dovolitev vsakojakih gospodarskih, političnih ali vojaških koncesij Ogrski. 2. Vlada se nujno poziva, priskrbeti takoj vse potrebno za gospodarsko in politično ločitev od Ogrske, v prvi vrsti naj se sestavi samostojni carinski tarif. K tej točki je govorilo več poslancev ter je bila končno resolucija sprejeta. Po rešitvi nekaterih lokalnih zadev se je deželni zbor zaključil s klici na cesarja.
Moravski deželni zbor se je tudi zaključil. Odsek za volilno reformo se je proglasil permanentnim.
Istrski deželni zbor je sprejel zakonski načrt, u katerim se modi-fikuje pobiranje deželne pristojbine od piva. Nujni predlog posl. S p i n č i č^a, naj se odpravi šolnina, je bil z večino sprejet. Nadalje se je sklenilo, dograditi cesto Čres—Lošinj. Računski zaključek deželnega zaklada je bil po večurni debati sprejet.
Dalmatinski deželni zbor. Namestnik baron Han del je razpravljal o vprašanju, naj bi država prevzela stroške ljudskih šol. Rekel je, da so vse vesti o ustanovitvi nemške gimnazije v Zadru izmišljene in vsaka tozadevna agitacija breuspešna. Posl. P eri 6 je zahteval pospeševanje domače industrije.  Posl. V u k o v i ć (Srb)  in Z i-
1 i o 11 o (Italijan) sta izjavila v imena stvojih strank, da bodeta glasovala proti proračunu, ker se njihove narodnostne želje ne vpostevajo. Oba sta tudi dokazovala, da grozi Dalmaciji germani-
Črtice.
Spisala Zofka JelovSkova. Glasek. Nekdo trka na vrata. Tik, tik! Tik, tik!  Plaho, kakor ptica.
Odprem. Majhno dekletce se Btisne boječe v sobo. Vsa modra je v obraz od mraza; ročice ima zavite v predpasnik; tenka oblekica je Btara in raztrgana.
— Kaj hočeš?
Ničesar ne odgovori, odkašlja se parkrat in zapoje potem s svojim hripavim, raztrganim glasom: „So pasli pastirci, tam trije, tam štirje, so čuli pri Čredi okrog potnoči . . Poslušam  jo.   Glasovi  so trdi, ostri, neusmiljeni — zagrebejo se v dušo, kakor da imajo kremplje. Izpričati hočem:
»Nikar ne poj! Nikar ne poj!« In vendar poslušam.  Molčim in polušam.
Po ljubeznjivi, pooožni pesmici pride okrogla, razposajena zdravica. Glasek je še bolj boren, še bolj žalosten in slab. Piskajoč se trgajo glasovi iz malih prsi.
»Tiho bodi! Tiho bodi!« ji pravim.
Dete zatrepeta in obmolkne. Prestrašilo se je sirota, ko je vse plašno in zbegano.
»Kdo ti je rekel, da pojdi pet?«
»Mati.«
»In oče?«
»Nimamo jih.«
»In sestre, bratje?«
»Same sva z mamo, pa so bolni, pravijo . . .«
Ogrejem jo malo, potem odide.
Koliko je staro, siromače, — morda pet, morda sedem let. In hodi okrog od vrat do vrat in poje za miloščino.
Ubogi, hripavi, slabi glasek še vedno poje v moji sobi, pod večer, kadar je pusto in mraz. In meni je bridko v srcu, neizrečeno bridko.
Reveži smo mi vsi v tem trdem življenju.
Tudi ljubezen.
Bolna je bila. Ležala je v siromašni, zapuščeni kamri.
Vrata v hišo so bila odprta in koklja je prišla iz veže s svojimi piščeti. Stotine muh je posedalo po mizi, kjer je ležalo še nekaj drobtin črnega kruha. Po dvorišču so rili prašiči, od hleva sem 89 je slišalo jokanje otroka. Surov moški glas je zmerjal med vse.
Kmalu na to je stopil mož v kamro. Oblekel se je bil v nedeljsko obleko in v roki je držal bič.
— Kaj res greš? — ga je vprašala žena žalostno.
— Seveda grem. Tri krono! V zapečku jih ne bom zaslužil. Se Bog, da jih! —
— Ali meni je slabo, ostani raje doma! —
— Ne morem! — je rekel in odhajal. Na pragu se je še enkrat na kratko obrnil. — Pa z Bogom! Bo že bolje! —
Par trenotkov potem je že pokal z bičem na dvorišču in takoj na to je oddrdral voz po cesti.
Njegov okraz je bil, kakor na-
vadno, resen in miren. VaŠttega trgovca je peljal v mesto. A ta še ni bil pripravljen. Njegova žena je dala med tem vozniku skudelico kave in žemljo. Trenotek si je ogledal oboje. Sline so se mu pocedilo. Pravzaprav je bil Še zelo lačen in gosposki za-jutrk bi mu šel res imenitno v tek. OČi so se mu zasvetile in pokrižal se je.
Nakrat pa se je premislil, poklical prvega paglavca, ki so stali na vasi, dal mu kavo in žemljo in mu zapovedal na kratko:
— Moji ženi nesi!  Bolna je! —
— In ne razlij! —je še zakričal nad fantičem in popravil konju vajeti.
* * ♦
Vodnjak.
Na dvorišču je vodnjak. Širok je, obzidan z nizkim, starim zidom in pokrit z leseno, prtperelo, luknji-často streho. Voda, ki se vleče s črno, zelenkasto golido na zarjaveli verigi, je čista kakor kristal.
Včasih, kadar nimam dela, sedim na nizkem obzidju in gledam doli. Na gladkem, mirnem, črnem zrcalu
ležijo široki odsev;, modri, svetli madeži, včasih, kadar sije solnce skozi špranjasto   streho,   goreče, rumeno zlato.
Gledam doli v vodo in sanjarim. In nekoč mi pride misel: »Kako globok je pač ta vodnjak? In Bog ve, kaj je vse doli na dnu?«
Spustim golido, globoko, zelo globoko. AH ko jo privlečena nazaj, je voda, kakor ribje oko in mrzla kakor led. Dobra, imenitna voda!
Ali meni ne da miru. Zopet spustim golido, globoko, kolikor je veriga dolga- Potem vlečem verigo zgoraj sem in tja. Kaj je vse tam doli na dnu? Morda bel jajčast kremen, čudno, lepo, izlizano kamenje, dolga, fina, podvodna trava, tenka zelena, kakor vilini lasje. Dolgo, dolgo navijam verigo, vrtim, vlečem. Golida je tako čudno težka. Veriga škriplje, cvili. Zdaj je golida zgoraj. Z roko pograbim notri. Blato, blato, nič, samo blato! Niti majhnega, belega, jajČastega kremena, niti čudnih kristalov, niti lepih kamenčkov, niti finih, dolgih vilinih las. Blato! Pri-pognem se in pogledam doli v vodo.
zaeija. Po daljši debati sta bila proračuna dež. Šolskih zakladov za leto 1903 in 1904 sprejeta. Koncem seje je imel posl. dr. T r u m b i č političen go-Tor. Razpravljal je o Škodljivi Železniški in ponesrečeni gospodarski politiki v Dalmaciji. Omenjajoč vladnega prizadevanja za npeljavo nemščine za nradni jezik, je rekel, da je v Dalmaciji italijanščina bolj upravičena kot nemščina. Ostro je napadal ministrskega predsednika, ki je preprečil, da ni bila dalmatinska deputacija sprejeta pri cesarju. Končno je napadel tudi duali-zem, ki tlači nenemške narode.
Zedinjenje čeških strank.
V sob-t<> so izdali izvrš>loi od bori mladočeške staročeš*e in agrarne stranke oklic na češki narod, v katerem p* v )»;•>, da so se te stran -v6 na podlagi ćeskega driavnopravnega m narod neg* programa združile k skupnemu, edinstvenemu postopanju povodom sklicanja državnega ?bora. V oklica se pravi nadalje: *>C*-ški na-r««d se nahaja v resni nevarnost', ker se nsegov napredrk zavira v politic mm kulturnem in gospodarskem c žiru vsle^i nasilnosti s strani nem ske manjšin.-. Boj, da li imapre-noč in nadvlado samo eden narod, ali da se izvrši ravnopravnost vseh narodov, se mora izvojevati. V tako važnem trenotku hočemo mi zopet doseči ed^netvo v č-škem tab< ru in navdati malodušne bojne vrste z novim na vdušen/em, z življenjem in z novo močjo. Z*to kličemo vse Čehe pod skupni prapor v boj za pravice dežele in naroda, k odločnemu odporu proti nasilstvu in krivici. Celokupni Češki narod se naj zedini v močno enotno falango, kateri bo podlegla krivica in ob katere moči bosta izvojevan" zmsgo pravica in pravičnost*.
V programu, za katerega so se zedinile vse tri stranke, se Zbhteva, da se država preustr»j; v federativnem smislu, da se vsepovsodi izvede popolna ravnopravnost, da se ugodi vsem kulturnim potrebam, zlasti da se osnuje češko vseučilišče na Mo-ravskem m da se ustanovi dovoljno število čeških srednjih, strokovnih in ljudskih šol, posebno v Šleziji, na Dunaju in na ostalem Nižjem Avstrijskem, da se zagotovi varstvo narodnim mantšinam in da se izvede pravična volilna reforma.
V programu se nadalje tirja, da se naj v armadi primerno vpošteva in rubi polko*ni jezik, da se naj uvede v vojaška učil-sč*. in vzgojevahšČa črščina in da se naj češki jezik vpošteva pri koitrolnh shod.h, kakor tudi, da naj se ga vojaške oblasti poslužujejo v dopisovanju s češkimi uradi in s češkimi strankami.
V taktičnem oziru bodo raliirane stranke z vso energijo stremile za tem, da se čimpreje odstran  na pro-
tipostavnem vetu nemških strank temelječi krivični vladni sistem ia se bodo v to svrho posluževale naj-ostrejših parlamentarnih sredstev.
Na čelu te organizacije stoji skupni izvršilni odbor, obstoječ ii pripadnikov vseh treh združenih strank, ki se ima posvetovati in sklepati o vseh zadevah. — Ta fuzija čeških strank je vse politične kroge silno presenetila. Vedelo se je sicer, da se v tem oziru vrše pogajanja, ker pa o uspehu teh ni prišlo ničesar v javnost, se je splošno sodilo, da so so dotični dogovori razbili. Zlasti živo je presenečena vlada, ki je že s popolno gotovostjo računala s tem, da ne bodo Čehi pri prihodnjem zasedanju državnega zbora postopali enotno, kar bi seveda zanjo bilo velikega pomena. Ta njen up je sedaj splaval po vodi. Močni in jaki, kakor kdaj prej, bodo Čehi letos stopili v državno zbornico.
Politične vesti.
— Ministrski svet seje vršil v soboto ter določil prihodnje zasedanje državnega zbora.
— Delegacije se skličejo po najnovejših zatrdilih dne 15. deoem bra.   Vojna  uprava  baje  tudi letos skrči svoje zahteve na najpotrebnejše stvari.
— Položaj na Ogrskem. Danes se vrši odločilna konferenca Kos-sutbove neodvisne stranke. Ljudska stranka je sklenila, da se bo ravnala po neodvisni stranki. Na ta način je skoraj gotovo, da se obstrukcija ne obnovi več. Proti T i s z i se hoče bojevati le Szekerdenvjevar frakcija. Kočljiva točka bo vsekakor debata o armadnem povelju iz Chlopvja. Ako se tudi ta opasnost srečno pre brede, je pričakovati, da pride na dnevni red v zbornici najpozneje v dveh mesecih indemnitetna in re-krutna predloga. Novi brambovski minister — general Nyiri je že naročil velikim županstvom, naj imajo vse pripravljeno za glavne nabore, ki se vrše med 23. novembrom in 23. decembrom.
— V ogrskem drž. zboruje izjavil posl. Kosauth v debati o vladnem programu, da se bo njegova stranka tudi nadalje bojevala za odpravo nagodbenih zakonov in za neodvisnost in samostojnost Ogrske.
— Srbska vojna uprava se pogaja za nakup tistih 8000 Mauser-jevih pušek s l1 , milijonom patron, ki jih je pobrala Amerika v vojni s Španijo leta 1898.
— Dogodki na Balkanu. Po sianika Avstro-Ogrske in Rusije sta izjavila turški vladi, da njen odgovor na drugo reformno noto ni zadosten, ter sta zahtevala nov jasen odgovor v določenem času.
— Sporazumljenje Vatikana s Kvirinalom. Iz vatikanskih, dobro poučenih krogov se po-
roča, da je papež v zadnjem času Že večkrat odkrito izjavil, da nujno Seli sporazumi)enja z Italijo. Glavni povod aa to je baje podivjanost italijanske mladine, ki iivira po papeževem mnenju ii tega, ker ni v državnih ljudskih Šolah verskega pouka. Pij X. upa, da bi cerkev, ako bi se pomirila z Italijo, pridobila velik vpli? .na vse javne zadeve na Italijanskem, zlasti pa le na šole. Papež je baje za spravo s Kvirinalom na vsak način, samo eden pogoj stavi, da napravi prvi korak k spo-razumljenju italijanska vlada.
— Anarhistično zaroto so razkrili v Baroeloni. Zarotniki so hoteli vreči dinamitne bombe v generalni kapitanat in v prefekturo. V stanovanju zarotnikov so našli mnogo razstreliva in anarhističnih spisov.
— Med Rusijo in Kitajsko so razmere čimdalje bolj napete. Veliki svet v Pekingu je pozval brzojavno vse podkralje in guvernerje, naj zbirajo denar in vojake, ker se diplomatične vezi z Rusijo prekinejo.
— Nova država v Ameriki. Pokrajina Panama, skozi katero bo šel prihodnji kanal, se je dne 2. t. m. izločila od republike Kolumbije ter proglasila svojo neodvisnost. Zaprosila je že tudi Zedinjene države za pripoznanje nove vlade. Predsednik Rooaevelt je sporočil svojo željo, naj bi se to vprašanje med obema državama mirno rešilo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 9 novembra. — Konec deželnozbor-skemu zasedanju. Sobotni »Slovenec« naredi na čitatelja prav žalosten vtis. Na tretji strani se »Slovenec« nekako norca dela iz našega poročila, da je konec zasedanju deželnega zbora, na sedmi strani pa mora sam priobčiti isto vest. Kaj smo mar mi krivi, da ima »Slovenec« tako slabe poročevalce, da šele ▼ soboto popoldne izve, kar smo mi že v petek opoldne vedeli. Kaj smo mar mi krivi, da izve »Slovenec« tako važne odločbe šele potem, ko je dobil deželni glavar uradno obvestilo? Sicer pa čisto nič ne prikrivamo, da nas zaključenje deželnega zbora veseli. Veseli nas, ker je s tem narejen konec brezvestnemu zapravljanju deželnega denarja. Dežela nima toliko sredstev, da bi za klerikalne burke mogla razmetati tisočake. Klerikalna obstrukcija je trajala šest tednov in je stala deželo nad 25 000 K. Koliko dobrega bi se lahko storilo s tem denarjem, ki se je moral izdati za burke dr. Šusteršiča in njegovih paj dašev- Zaključenje deželnega zbora nas veseli tudi iz ozirov na javno moralo. Ali si more kdo predstavljati škandaloznejšega pohujšanja, kakor izvira od tega, da se ljudje, ki hočejo veljati za izobražene,  ljudje, ki
zastopajo po ved tisoč volilcev, obnašajo v prvem in najvažnejšem deželnem zastopu, v deželnem parlamentu, kakor pijani kravarji na semnju. Tudi na Češkem in na Štajerskem so delale manjšine obstruk-eijo, ali delale so jo vsaj v dostojni obliki, ne tako sramotno, surovo in pobalinsko, kakor pri nas. Kdor je videl, kaj so klerikalci počenjali v deželnemu zboru, tistega je bilo sram, da je pri nas kaj takega mo goče in zato nas res veseli, da se je zasedanje deželnega zbora za ključilo.
— Klerikalne otročarije.
Kadar hoče »Slovenec« svojo stranko prav posebno povzdigniti in k k » njeno akcijo predstaviti kot vrhunec modrosti in vzor rodolubne vneme, tedaj pravi vselej, da odobravajo lo akcijo — tudi liberalci. In če hoče narodno napredno stranko posebno hudo zadeti, tedaj poklice vedno na pomoć ti=t- g* brezimnt-ga, a častitljivega liberalca, ki ±<\ vedno tedaj zasači, &bd< r ga najbolj potrebuje, in ki potem oDsodi narodno napredno stranko in pohvali klerikalce. To je star »špas«, ki se je že tako obrabil, da nič v*č ne vleče. Prav neumno pa je »Slovenec« storil, da je tudi sedaj začel na ta način manevrirati. V soooto piše*: »Celo liberalci po deželi Bi začeli uvidevati, da je boj katoliško narodne stranke proti liberalni sioven sko - nemški zvezi in za volilno reformo ne le opravičen, ampak tudi nujno potreben«. Kakor rečeno, je to pisarjenje prav v sedanjem tre-notku silno neumno. Kajti »Slovenec« ne more navesti niti najmanj šega dokaza za to, da bi se bili liberalci po deželi v tem smislu spreobrnili, kakor on piše, pač pa je dolga vrsta peticij, ki so jih proti klerikalni stranki in proti volilni reformi sklenile klerikalne občine neovržen dokaz, da so se prav klerikalci po de želi začeli puntati proti lastni stranki in uvidevati da je odpor proti klerikalnim zahtevam opravičen in nujno potreben. Zaman se trudi »Slovenec«, da bi utis teh peticij paralizoval s trditvijo, da so bile naročene. Klerikaci so pač izdali tiskano okrožnico na duhovnike, naj izposlujejo peticije za volilno reformo in smo mi to zaupno okrožnico tudi natis nili. Vspeh je bil preklavrn. Se du hovniki niso niti v klerikalnih občinah mogli prouzročiti sklepov za volilno reformo, nego so »poleg navade stare« morali si ep ar it i na ta način, da so dajali svoje peticije samo županom v podpis. In še taoih sleparskih peticij so mogli le malo skovati, ker jih niti k 1 e-rikalni župani niso hoteli pod pisati. Nasprotno pa ni narodno
napredna stranka izdal* nikake okrožnice, ker ve, d* naročene peticije nimajo nobeni vrednosti. In kdo naj tudi verjame da bi klerikalne občine na poziv narodno-napredne stranke hitro nastopile proti svoji lastni stranki U proti svojim lastnim pristašem. Naj. boljši dokaz pa, da se iz naše strank« ni ničesar storilo, da bi se do. bile take peticije, je to, da se ni oglasila ne ena mestna ob Čina, dasi so te vse v narodno-naprednih rokah in bi bilo take p«, ticije gotovo prav labko dobiti. Očitno je torej, da klerikalno pisarjenje ni drugega, nego navadno slepomišenje Prikriti boćejo, da so peticije proti klerikalni stranki izšle iz 1 a s t n | inicijative d> tićn h občin ker kol take so značilnega pomena, a niso zmr.žni, d* bi to storili na pa meten na£:n in si tato p<*mawr*|o z otrovanja«, i. Žalostno je le, <i% ae s trtKimi otročarijami še spi |) upajo v jnvnost ka U ut kaže, kako nevtdn in zaostali so se mihovi pristaši!
— Nosi disciplinarni zakon za učiteljsttfo na Stajer. skem. V današnji srjj ataierskr k*4
dežt-inega zbora pnde najbrže v raz-provo novi d»-c plioarai z kon z* ućiteljatvo ter b • sodeč po simpatijah vseh strank, tudi brrzdvomno sprejet. 8 tem se položaj štajerskega ućit.« j. stva, ki je gmotno že itak mno^o boljše podprto kot pri nas, tudi du ševno izboljša, tako da se bodo učiteljske moči v bodoče še rajše zate-jisti kale na Štajersko. Novi zakon obsega 25 paragrafov. Z» prestopke v službi so redovne in disciplinarne kazni. Z ovadbami zoper učiteljstvo ima opraviti le okrajni šolski svet; krajni šolski svet mora došle mu ovadbe nemudoma izročiti prvemu. Pa tudi okrajni šolski svet sme pričeti b postopanjem le na privolitev deželnega Šo'skega sveta. Ako pa 8e začne jvroti kakemu učitelju disciplinarna preiskava, se mora ta takoj o tem obvestiti ter se mu morajo tudi razložiti vzroki odn:
s «>
»toj i tivn »vel
4 e niki
ki fj sred • tv
šol, sci p vsaj
O b c s e javn bes
soje želn min sci p ceni ,£iln<
js u Zadl
nejš dru*
veda r e i trgoi ico Drez man prirH mori vsi ( vzeti
jlei
lori
obdolžitve.   Na anonimne
»Le
narno  postopanje.  Pri disciplinarni preiskavi je vpoŠtevati najvest-nejše tudi vse momente za obrambo obdolženca,  ki jih navede sam ali krajni Šolski svet. Pri tem je paziti na ugled in stališče ob- kasto dolženca.   Obdolženemu   uč t^lju pinai; podrejene  otroke  ie   zaslišali  le v najskrajnejšem slučaju   Ako se med toženim in njegovimi tožitelji pokažejo nesoglasja, je oboje konfrotirati, da povedo tožitelji  učitelju v obrai svoje obdolžitve. Obtoženec ima pra vtco pogledati v vse preiskovalne akte ter sme v osmih dneh pred zaključenjem preiskave podati pismeno izjavo ter navesti svoje P>»va priče,  ki   naj   se  pokličejo   k lend obravnavi. Pri deželnem šolskem svetu je sestaviti discipl
inarni senat I&zm
-—■ jjajv«
začne  pre laj §
Voda je grda in .'notna Nič već 8e ne zrcali modro nebo, nič več ne leži rumeno zlato na vodi, — kakor luža je, kalna, umazana luža.
Vest me zapeče.
Čemu kaliti, čemu?! . . .
St-dim tu pri vodnjaku in težko mi je in teen«> kakor da držim trepetajoče človeŠKO srce v roki, vae raarito.
Tako rrnrno je bilo, tako lepo, tako dobro.
An jaz sem zasadila svoje prste v njeura in sem iskala in kopala.
Kaj je v njem?  k*j  |e v njem?
Iskala sem, kopala, dokler sem prebudila vse ono, kar je ležalo na dnu, pozabljeno, mirno, mrtvo. Vse žalitve, vse bolečine, j*ezo, trpkost, razočaranje, osramočenje, krivice, vse ono slabo in hudobno, kar mrćejo ljudje, kar meče svet dan na dan v mlade, ničesar zlega sluteče duše.
Spalo je že, umrlo je že. pozab-lieno je bilo ali zopet sem vse prebudila in dobro, lepo srce je polno sovraštva, jeze in ogorčenja.
Kakor ta voda v vodnjaku . ..
In meni je težko in meni je tesno.
Čemu buditi, čemu?! .. .
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLIII.
Matijev pogovor z Margareto ni trajal dolgo. Povedal je na kratko, kar je imel sporočiti, potem pa hotel zopet odjezditi. Toda Margareta ga ni pustila proč. Spremila ga je k vojvodinji Viridi in ga pustila tam, med tem ko se je sama nemudoma odpeljala v zatiški samostan k opatu.
Vojvodinja je Matijo le malo poznala in je imela sploh navado, da je zlasti napram tujim l|udem nastopala jako dostojanstveno. Tudi Matijo je sprejela jako hladno, ali Matija je bil mož, ki sploh ni imel respekta pred nikomer na svetu in kateremu ni mogel nihče impo nirati.
— Margateta mi je povedala, da ste prinesli važne novice, je končno začela vojvodinja, ker Matija, odkar je vstopil pri nji, še ni izpregovoril not'* ne besede, nego se le ravno dušno oziral po sobi in motril pohištvo.
— Da, je odgovoril Matija, važne novice! Sicer sem pa že vse povedal gospodični Margareti.
— Kaj pa se je zgodilo? je vprašala vojvodinja nestrpno.
— Kar se je zgodilo, se ni tako hudo, je menil Matija, a kar se pripravlja, to je nekaj posebnega. V tem je zazrl Matija na omari veliko benečansko vazo. Ne meneč se za vojvodinjo, je pristopil k omari in pogledal v vazo, potem pa deial: Čemu pa imate ta prazen lonec? Ko bi bil jaz grajščak na St. Lam-bertu in bi imel take lonce, ki mo rah biti vedno polni vina. Sij pride lahko kak žejen popotnik z važnimi novicami.
— Vojvodinja   je   zdaj umela, zakaj  je  M*tija   tako malobeseden. Pozvonila je in naročila došli siuŽ kinji naj prinese vina.   Matijo je to naročilo jako razveselilo.
— Pa tistega ta laškega prinesite, je zaklical služkinji in obrnivši se k vojvodinji ji je rekel:   Saj ste prav prijazna gospa!   Midva se bo deva prav lahko prazumela.
Ko je imel Matija vrč z vinom pred seboj in se je okrepčal, je začel pripovedovati:
— Torej, da veste! Generalni kapitelj je sklenil, da se opata Al-bertusa začasno odstavi. Dalje je ka-
pitelj naroČil o^atu kostanjeviskemu, opatu vetrinjskemu in vizitatorju opatu Angelusu, da vse tožbe, kar j»h je bilo podamh proti opatu Al-bertusu, iznova preišče. Zaslišati se morajo pred prisego vse priče, tudi kmetje in ženske. Včeraj sta bila v Ljubljani že zaslišana cesarski notar Leutvvin in pa oskrbnik zatiškega dvorca. Oba sta izpovedala tako slabo za opata Albertusa, da so opaije kot preiskovalni komisarji sklenili, se polastiti Albertusa in ga zapreti za toliko časa, da bo preiskava končana. Slabo kaže za Albertusa, prav slabo. Bog daj, da bi ga obsodili na smrt> saj druzega tako ni zaslužil.
— Kdo ve, Če je to resnično, je menila vojvodinja.
— Kdo ve? Jaz vem! je rentačil Matija. S*j mi |e Rovan povedal!
— Rovan? se je Čudila vojvodinja. Kje pa je?
— Kmalu bo v ZatiČini, je od govoril Matija. Po naročilu opatov in na povelje grofa ortenburškega se s 40 jezdeci in 80 pešaki odpravi še danes v Zatičino, da zavzame samostan in zapre opata Albertusa. Po-
te n pride  komisija, da iskavo.
Vojvodinje se je polastila silna razburjenost, kajti četudi ni bila več
ka\ pa
ko
sti M »dl
te i t»jal
tolika   prijateljica   opata Albertusa, kakor v prejšnjih   časih,   je vendar želela,  obvarovati  neklanje^a svo jega ljubimca preteče nesreča. Zato pa je  začela izpričevati Mati|o, kaj bi se dalo storiti, da *ie odvrne * najhuje  in Albertu** obvaruje mote,   obenem je pa tuli  obsipal* f^do^ Matijo s   ohvalnimi besedami, da jtf prišel povedat, kaj se pripravlja.
— Res vrl mož ste, Matija, )<? rekla vojvodinja, in |ai vam bom vedno hvaležna, da ste prišli naznanit, kar se je sklenilo za opata.
— E, kaj mishte morda, da sem rad prišel, je Matja ugovarjal tel pohvali. Se branil sem se! Kar ^ je dalo sem se branil, a Rovan si odnehal in moral sem iti.
— Kako, se je čudila vojvodini*, Rovan vas je poslal? Vi niste prišli iz lastnega nagiba?
— Ali, kaj pa mislite! Jaz da bi ii lastnega nagiba prišel svarit opata. Za ves svet ne! Meni bi te še dobro zdelo. Če bi ga zaprli. Ali
la
atiji n i
P v
ti i
t- < • r I
volj
8
raš
ro | 0 i
Kij«
l lu Naj,
»nke
do. ni ob. dno-
> pe-
;itno e ni enje. oroti t n e
ker a, a
pa-
0 z , da ploh ^ko
ca« ar-
:r-ga raz-za
1 j ah ejet teij-lOgO
du-
UČI« ate-
ob-e v trne
3tVO
vet; mu mu. pri-itev a se isci-
*lali enako funkcijsko dobo, kakor jo •» *a lima deželni iolaki svet. Ta senat ob-bea%l«toji: 1. iz namestnika, 2. administra-•»me, Stivnega referenta deželnega šolskega »ozivlsveta, 3. enega deželnega odbornika, i enega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole, 5. enega Člana, ga pošlje dež. šolski svet iz svoje srede in 6. iz enega uda učitelj stva graških ljudskih ali meščanskih šol, ki ga imenuje ministrstvo. O disciplinarni razpravi je obdolženec vsaj tri dni poprej obvestiti pismeno. Obdolženec lahko pride osebno k razpravi. Razprava ni avna. Obdolženec ima pri tej zadnjo besedo. Proti obsodbi se ima obsojeni pravico v 14. dneh potom deželnega šolskega sveta pritožiti na ministrstvo za uk in bogočastje. Disciplinarne kazni so: 1 ukor, 2 ka žensko premeščenje, a) v istem plačilnem razredu, b) v nižji plačilni razred; 3. odpust iz službe, 4. odpust ji uČiteljstva sploh. Vendar pa sta zadnji dve kazni izreči le v najskraj ne,sem slučaju, ko ne zaleže nobena druga kazen več.
— ,,Zopet eden". Ni skoro -dns, da celo dneva, da ne bi rao-ali poročati o tem,  kako  se rušijo
katuliški    stebri    širom domovine. Zopet je zapel žalostno pesem mrtvaški zvonec konzumu v loven jem Gradcu na Štajer gRem.   To pot pa so njegovi neza tonski  duhovniški  očetje osigurali kože na ta način, da  jim  je šel na limanice   neki Jakob Vrečko  ter je sti kot »poslovodja  zadruge« napovedal konkurz. Namen posvečuje redstvo!   Žalostne  korifeje taki rgovci, oz. pomočniki, ki za skode-oo  leče  prodajo   čast   in poštenje Drezvestnim zapeljivcem.   Vsi shodi mariborskega odrešenika torej niso prinesli obljubljenega »žegna« in je moral nebodigatreba konzum, kakor ?si drugi prav  po katoliško konec fzeti. Vivat sequens!
— Repertoir slovenskega ta- bledalisča. Jutri, v torek se upri-m u zori prvič na našem odru izvirna na-o k i [odna igra s petjem v 4 dejanjih ine .Legionarji". Igro je spisal Fr. 31 i - j o v e k a r, glasbo pa Viktor Parma, ipli- .Legionarji" so l.\ del, „Rokovnjači", est- )a II. del narodne tragedije Ferdinand nbo   ksaj— Groga. Dejanje ,Legionarjev' je
ali rej zvezano z dejanjem „Rokovnja-pa- Sev" tudi z nekaterimi osebami, ki 3 b - astopajo v obeh dramah, to so: Fer-?lju :inand, Brnjač in Rak. Druge osebe v ■> v Legionarjih" so nove. Govekar je iz-ned :sal ustvariti novo igro za narod, >ka- aj poleg Ogrinčeve „V Ljubljano jo •ati, iajmo", Finžgarjevega „Divji lovec" ter »raz leg .Desetega bratau in „Rokovnjačev" >ra imamo nobene svoje narodne drame. io- Jlogo Ferdinanda igra gosp. Consk^, neh ilogo Brnjača g. Boleška, Raka gosp. lati
3j e i k em nat
>re-
lna več isa, dar
vo-ato
£aj saj ira ala
i«
om na-
effl tej se ni
)j»* išli
Dragutinovič; večje uloge pa imata ie gdč. Riickova (Lavra) in g. Vctovšek (Ješ.) G. P a r m a je zložil tri krasne moške zbore (2 koračnici in romanco,) dva ženska samospeva, napitnico Medveda in Ježev kuplet. Poleg tega se bo igrala nova uvertura „RokovnjaŽi". Med dejanji svira vojaška godba samo Parmove skladbe. — Prihodnji četrtek je operna predstava, v soboto pa dramska noviteta.
— Slovensko gledališče.
Včeraj sta bili dve predstavi. Popol dne so igrali »Mlinarja in njegovo hči«, zvečer pa so ponovili Parmove »Amaconke«, in sicer prav dobro in hvalevredno. Pri obeh predstavah je bilo gledališče natlačeno polno. Sploh je v letošnji sezoni obisk slovenskih predstav izredno dober in je gleda lišče skoro vedno razprodano. To ni samo dokaz, da je občinstvo s predstavami zadovoljno, nego tudi dokaz, da si je pridobilo nove kroge obiskovalcev. In to je pomembno za prihodnost slovenskega gledališča, saj se bo gledališče moglo popolnoma razviti šele tedaj, ko bo imelo toliko občinstva, da bo lahko vsak dan prirejalo predstave. Že sedanji obisk e tak, da bi se lahko vsak drugi dan igralo. Kolikega pomena bi to bilo za vse slovenstvo, ni treba praviti. Cuje se sicer časih, da gledališče za ma*o naroda nima pomena, a to je prazna trditev. Ali imajo n. pr. politični shodi pomen samo za tiste, ki so se shoda udeležili. Gotovo ne! O tacih shodih se govori po vaseh še dolgo in tako vpli vajo sbodi tudi na tiste, ki se jih niso udeležili. Podobno je z gledališčem. Vsaka gledališka predstava ima du ševne vplive, ne samo na tiste, ki so bili navzočni, nego tudi na druge, ki niso bili navzočni, na vse mesto in na ves narod. In v tem tiči veltk pomen gledališča.
— Velezanimivo predavanje« Slučaj je nanesel, da je bila gospa Terezina dr. Jenkova primorana potovati v Orijent. Tu je imela priliko videti strašno bedo in grozno trpljenje Macedoncev. In ker vsakdo ve, da ima gospa dr. Jenkova mehko, res slovansko srce, je naravno, da se je intenzivno zanimala za to, kar je videla. O tej macedonski bedi namerava gospa dr. Jenkova v kratkem predavati v »Mestnem domu«. Opozarjamo na to že danes slovensko občinstvo, ker smo prepričani, da bo predavanje velezanimivo. Vra-čuje se v domovino, se je gospa dr. Jenkova mudila tudi vBeiemgradu in je posredovanjem srbskih prijate ljev imela Čast, biti sprejeta pri kralju Petru. Kralj je gospo dr. Jenkovo sprejel s posebno ljubeznivostjo, se zanimal za slovenski narod in se poslovil z besedami: »Pozdravite Vaie in Vaš narod od mene in od srbskega naroda.
— Za bolnico usmiljenih bratov v Kandiji prt Novem mestu nabira seda) po Ljubljani neki usmiljeni brat milodarov. Ta bolnica zasluži vsestransko podporo.
— Nova lekarna v deželni bolnici. Deželni odbor je imenoval mag. phar. g. Štefana Gjegereca za vodjo nove lekarne v deželni bolnici.
— Naknadni kontrolni shod« Pri hod ni četrtek, 12. novem bra 1 i. vrli se ob 0. uri do pol ud ne ▼ ientpeterski vojašnici naknadni kontrolni shod sa vojaike do pusto i ke, reserviste in nadomestne reserviate. ki t Ljubljani prebivajo in se niso udeležili glavnoga kontrolnega shoda.
— V Kočevju je zamrl list »Gottseheer   (Deutsche) Mittheilun gen« — na sušici; imel je namreč premalo naročnikov.
— Draiitvena godba. Odb r je pridobil  svoji  godni novega ka pelnika, bivšega konservatonsta g Frančiška  P a o 1 a ,   kateri je pretekle dni to službeno mesto že nastopil.   Imenovani kapelnik je energičen,  muzikalično   vrlo d »b-o iz obrazen mož, ki bo znat z d soipl o* in   neupogljivo   voljo   napravil p-i godbi red in jo povzdigniti do potreb nega ugleda, čes*r prejšnji kapelnik ni zoai doseči    Oibor  nai  se drži principa:   G »dbi  delavnega in sp >-sobnega  kapelnika,   društvu pa red in upravo.
— Fotografijo tz L >gareke doline povodom 10 etnioe »Savineke podružnica« S. P. D. se dob pri fotografu gosp Fr. We-wu v G >nc» F .t 'wrr f )V-.j je banget u stfupmo pred Locrmevo hišo; v**k komad velja 2 40 K. Kdor hoće imeti ta spomin na lepo planinsko vchHico v Logarski d »lini, naj pošlje i- n - r aH naravnost f »tojrafu ali pa g sp Fr Kocbeku, oadu<*it^lju v G .rojem gradu v*aj d<* 20 novnmhra.
— Ponarejena po&tna nakaznica. N-rlavno je nekdo v Radečah oddal na pošto 7 K na naslov krčmarja in mestrja B ž ča v Sevnici M«d potoma je nekdo >z 7 na pravil 700. a za besedo »sedem* je pripisal »stoa Istočasno je pr šel k Božiću neki neznani mož ter ga prosil, naj vzdigne z«nj na p<»«ti 700 K po katere je pozntje pr'š 1. V Sevnici so zaprli pismonošo Je lerja in Božičevo deklo kot skrajno sumljiva sleparije.
— Papeža gre gledat. V
Gorici so pnjeu netto žensko, ki je oblečena v jako čudno, nunam po dobno obleko, ker je po deželi beračila in nadlegovala ljudi. Sodn k jo je obsodil na 24 ur zapora Pr» obravnavi je povedala, da se piše Agneza Kuzunska in da je doma iz ruske Poljske Prišla je naravnost iz Krakovega, kjer so jo preskrbeli z denarjem, da se napoti v R-m — papeža gledat. Ženska, o kateri pa se ni moglo dog/iati, ali je nun*, ali ni, hoče svojo pot v Rim nadaljevati, kakor h«tro bo prestala svojo ji od sodišča prisojeno kazen. bo pa
res prišla do Rima, je dvomljivo, ker SO ji p šla vsa gmotna sredstva.
— Vinski semenj v Krškem. Krška občina priredi dne 14. in 15. t. m., to je prihodnjo soboto in nedeljo javen vinski semenj v Krškem. Letošnje vino je izborno, cene pa so zmerne. Kupci dobrodošli!
— Iz Ljubljane je odštio pre tekli teden  56 delavcev Italijanov v Furlanijo
— Sloven. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju pnr-di svoj II redni občni zbir v sredo 11 t. m Začetek ob poi 8. uri zvečer Lokal: »Zuai Magistrat«, I. Licut-n-felsgasse.
vao ni dal miru, da sem naposled endar Šel.
To   je   čudno,  jako  čudno, je azmišljala vojvodinja.   Rovan svari Mvečjega svojega sovražnika. Kako *j si to tolmačim.
— Hm, je menil Matija, in se kavo nasmehnil — hm, morda se pa hotel vam prikupiti, visokost, ali iko se vam že reče.
Vojvodinja je kar zažarela ra-'sti in hitro naročila nov vrč vina. ■ Matija se je podvizal, izprazniti tdi ta vrč. čim več je izpil pleme-te Lapljice, tem zgovornejši je po-*jal in tem nesramnejše je lagal o Povitih d( godkih, ki sta jih držita z Rovanom v zadnjih mesecih.
— Samo eno je, je pripovedoval *tija, česar ne morem uganiti. R•>-a večkrat zdihuje in poveša glavo
prav kakor delajo zaljubljenci, i v koga je zaljubljen, tega nisem (gel iz njega apraviti. To mora i neka posebno skrivnostna stvar, fcoraj bi rekel, da mora Rovanova voijenka biti tako visokega stanu, se   nanjo  se   prav   mssliti ne
Da.
— Iz česa  pa to sklepate? je rašala vojvodinja,   ki  je  to Mati
pripovedovanje  poslušala z ve-bi  lo slastjo in ni čisto nič zapazila irit   ^umnosti Matijevih besed, se     — Iz različnih okoliščin, je dejal Ali    i'.ija. Če vprašam Rovana: »Zakaj
ne vz&meš svoje lzvoljenke, mi pravi z globokim glasom, kakor bi pel bile: »Loči naju nepremostno brezno«. Ali pa pravi: »Kako naj jo vzamem, ko še svojih oči ne smem k nji povzdigniti.«
Vojvodinja je bila zdaj popolnoma prepričana, da je Rovan vanjo zaljubljen, in vesela je bila tega tako, da je Matiji stisnila tri cekine v roke.
Matija je denar z valiko radostjo spravil v svoj mošnjiček m sam sebi mrmral:
— Saj sem zmerom pravil, da ta ženska ni napačna. Kaj zlodja, da se je Rovan tako brani. Ko bi mene hctrla za ljubimca, jaz bi se či-to nič ne branil. Še prav rad bi jo imel, če hi mi dala dosti pijače.
In oprijel se je — zopet svojega vrča in ni ga izpustil iz rok niti tedaj, ko je prihitela služkinja naznanit vojvodinji, da sta se pri peljala v grad Margareta in opat Albertus. Vojvodinja je takoj pohi tele k njima in pustila Matijo samega v sobi. Ko je Matija izpraznil vrč, je polagoma sezul škornje in bo lepo vlegel na svilnato blazino.
— Prav prijetno je tu-le, je mrmral. Prav dopade se mi. In mirno je zaspal, kakor da leži na slam njaku v svoji kamrici na Smreki.
Proti večeru so ga prišli klicat in moral je pred opata še enkrat, povedat, kar mu je naročil Rovan.
Posledic* tega razgovora je bita da se je Albertus odloČil za b**g.
— K ce!|skemu grofu se zate čem, je rekel svoji sestri, tam sem popolnoma varen Nekaj premoženja sem spravil na stran. Brata Fride-r ka sem že preskrbel, ti se pa itak omožiš. Sicer pa ni še izrečen* zadnja beseda in kdo ve, ako čez leto dni ne bom zopet kraljeval v zatiškem samostanu.
Opat je namesto kute oblekel vojaško obleko in ko se je zmračilo, je v spremstvu treh grajskih hlapcev zapustil Št. Lambert.
Ko se je pri slovesu zahvaljeval svoji sestri za pomoč v tej nevarnosti, mu je rekla Margareta:
— Bodi hvaležen Rovanu! Le njemu se imaš zahvaliti, da ne prideš v ječo.
Opat pa se je smejal in odgovoril:
— Ne Rovanu, nego tebi! Kaj misliš, da ne vem, da me je le iz ljubezni do tebe rešil ječe in sramote
Vzpodbodel je konja in zdirjal s svojimi spremljevalci z dvorišča. Matija je gledal za njim in se jezil:
— Ali je to kaka pravica, da gre mož brez kazni od tod? Bog daj, da bi si na potu vsaj nogo zlomil!
— Centralno kurjavo bodo
imele sledeče stavbe: Poslopje mestn e hranilnice, trgovea Fel. Urbanoa in »Narodna Tiskarna«.
— Delovanje rešilne po« Staje. Meseca oktobra t. 1. je i a ter venirala rešilna po«taja v 41 slučajih nezgod, in sicer je bilo: 10 obolelosti in oslabelosti, 2  krvavenji, 3 težki porodi, 4 zlomljenia nog. 1 poškodba vsled   p -vožema,   2   železnični ne zgodi, 4 poškodbe vsled padcev, 2 poškodbi   vsied udarcev,   1 zblazne lost, 12 transportov bolnikov.
— Prijet tat. Včeraj pop o ludne je prneia mastna policija brezposelnega Frano* Arharja, ki je ukradel dne 6. t m. Martinu Taborju uslužbenca pri mestni elektrarni, z m<*tfi$tratnega dvonšča bic kel vreden 60 K i« s*a potem zastavil. Ponoči je v tfostiloi »yri Novem svetu« s silo odprl koveefg gosttlničarjeve hčerke, o^ui dru/i   pa je skuš*! od
iretJ V knjiga tu«c^ se je vpisal ta Ste n.-na.   SUn>V4i   je nekaj dni
ui« v bolela »Li -y I« in se vpisal *a Pr. Kornjača Našli so pri cj m razi^ne kijuće ,n klešče, s katerimi
j« O t pir. i   K • vAt fifft.
— Pod voz. A iton Z*jec, 46 let sta'\ p i s s*n«* v Išsi L oki, j°» pe ha!   dne  6  t. m   v ?z   drv iz gozda domov  Ko ,e n-.vz^ol hotel voz ca ofeti, sta mu kon** ušia in on je pa del pod voz tako da mu je šlo koio čez i tj^ n gi in mu  levo  nogo pod kolenom aiom>lo
— Nezgoda. Anton Časnik, 63 i t atar, o>l>*rc v Knetaku, je 7. t m «r»l po švarpi d</m»v. Naenkrat mu je spodrsnilo in je p*dei po Škarpi nc**sto, po k*t«ri se je v tem btpu pripeljal voznik in ga povozil. Zlomil    »e delilo r »ro pod komolcem.
— Žepna tatvina. Post-, ž-
kinji Mariji Korošec  stanujoči v Kri tevn'ŠHih ulicah št 10  je bi»a včeraj popoludne  pri  tfug*iuic*n v Latter-nianovem drevoredu iz žepa ukradena denarnica z manjšo svoto denarja
— Na južnem kolodvoru
*ta včeraj pri prevažanju dva »troja drug ob druzega zadala in se je pri tem ed^n s-r >j nekoliko pokvaril.
— Pogreša se od včeraj po-• oludne prostak 27. pešpolka Gustav
Tscheppen
— V Ameriko se je oipeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 20 izseljencev.
— Iz Amerike se je pripe Ijalo v L uoo'.'io vč-»raj zvečer 80 os**b.
— Hrvatske vesti. Učenje slovanskih jezikov. V hrvatskem glasbenem  društvu „Kolo" v Šibeniku so otvorili tečaj za učenje Češkega jezika. Na spomlad  bodo  otvorili tudi tečaj   za  učenje ruskega   jezika. — Tiskovna pravda „N o v. lista". Urednik F. Snpilo je prejel obtožnico, ki mu jo je nakopal bivši upravitelj občine Grobnik, sedaj občinski bilježnik v Krasici,  Ivan Stiglić, radi  poročila o nemirih v Grobniku  in  tamošnjih demonstracijah  proti  grofu  Khuenu. — Nesreča na lovu. Stotnik 5. ulau-skega polka v Čakovcu, baron J. Sauer je padel v petek na lovu s konja, tako da si je močno   pretresel možgane in najbrž ne bo več okreval. — Otrok zgorel.   V neki vasi  blizu Travnika sta se 5-letni deček in 7-letna deklica igrala z žeplenkami, ko ui bilo matere doma. Naenkrat se je vnelo predivo, kojega je bilo polno v izbi, in s tem vred tudi obleka otrok. Deček je takoj umrl vsled opeklin, a tudi deklica najbrž ne bo okrevala. — Velika javjna skupščina se bo vršila v Čazmi. Kot govorniki   bodo   nastopili   Radić, dr. Heimerl, Pasarić  in   dr. Harambašić. Zanimanje je splošno. —   Slepi delavci iz  zavoda Sv. Vida bodo opravljali ta teden v več oddelkih deloma zidarska deloma ščetarska in druga dela. Vstop  je  vsakemu   prost.  — o e e u odmev   demonstracij.   Sodišče v Ogulinu je obsodilo gostilničarja Pave-šića, ki se je udeležil  demonstracij na Sušaku, v enomesečno ječo. — Javna skupščina   se bo vršila 15. t. m. v „hotelu Sušaku"  ua  Sušaku.  —  P o-begn 1 z ladje. V marsiljski luki je bil po nalogu avstro ogrskega konzulata ukrcan na parobrod „Lederer Sandor~, neki Dragotin  Savrić. Parobrod je dospel na Reko, toda brez Savrića, ki jo je v maltežki  luki  odkuril z ladje. — Hrvatski jezik v Rusiji. Slovansko   društvo   v   Moskvi je sklenilo, otvoriti tečaje za učenje hrvatskega in češkega jezika. — Trije   kralji v Opatiji. To zimo se bodo mudili v Opatiji saksonski, švedski in rumunski kralj. Tudi pripluje baje tja več brodov norvežke vojne mornarice. — Proti Radićevemu  „Domu". Duhovščina zelinskega okraja je sklenila, da se naprosi   nadškofijski   duhovni   stol, naj opozori duhovščino cele škofije na pisanje „Doma". — Strojevodjo samoborske železnice, Ivana Koprivo, ki je bil radi nesreče, ki seje pripetila dne 13. junija na omenjeui železnici, obsojen v Šestmesečno ječo, je vrhovno sodišče oprostilo. — M i-sterijozen dogodek. Kmetica Jela
Vincek iz Štefanovca se je vlegla 1. t. m. popolnoma čila in zdrava v posteljo. Okoli 3. ure zjutraj pa seje prebudila, pa ne v postelji, ampak na tleh v mlaki krvi. Na kak način ji prišla v ta položaj, se še ne ve. — Nesreča. 70-letni Pavel Maurer, rodom iz Kočevja, stanujoč v Zagrebu, je tako nesrečno padel na prag svojega stanovanja, da si je razbil glavo. — Profesorski izpit je napravil na Dunaju rodoljub in najboljša učna moč za orijentalske jezike na gimnazijah v Bosni in Hercegovini, I b r a-him Haki ef. Čoki6. — Cesarjev dar. Cesar je podaril gasilnemu društvu v Sigetcu 100 kron.
*  Najnovejše   novice. —
Trgovski dom so otvorili na D u n a j u v navzočnosti cesarja. — Poveljnik brambovske akademije „L udovica" v Budimpešti postane namesto dosedanjega generala Nyirija, ki je postal brambovski minister, generalni major Alb. V a j n a de Pava. — Opeharjeni nabiralec slik. Nedavno je umrl na Dunaju zdravnik Moric Schell, ki je zapustil svojemu nečaku, nekemu realcu, svojo zbirko slik, ki jih je cenil na 3 mil. kron. Sedaj pa se je izkazalo, da je plačeval drago kopije za izvirne slike. — V verski blaznosti je kmetica Schudel v Neudorfu na Saksonskem zadavila svoja otroka ter se tudi sama obesila. Otroka je poprej skopala in praznično oblekla. — Lipe mesto hrastov. Županstvo v Morav. Belicerkvi je dalo izpred cesarjevega spomenika izruvati in požgati hrastovo drevje ter na njih mesto zasaditi lipe. Nemci kar besne. — Napadalca na pismonošo v Budimpešti so izsledili v osebi delavca StiogUa- Tudi sekiro so našli pri njem. — Gdč. Adamič, sestra soproge nadvojvode Leopolda-Wblrlinga, je hotela nastopiti kot pevka v varieteju „Tria non" na Dunaju, toda policija je nastop prepovedala, — Ravnatelj arad-ske obrtne in ljudske banke, Bohm, je bil zaradi poneverjenja obsojen v 31/-! letno ječo, tajnik Rositzki pa v 1V2 leto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. novembra. Češki deželni zbor je vlada zaključila.
Dunaj 9 novembra. Naučni minister Hartel je obolel.
Dunaj 9. novembra. V X. okraju je bil včeraj shod, katerega se je udeležilo 3000 Čehov. Shod je protestoval proti ministrski odločbi, s katero so se odbile prošnje za češke šole. Na shodu je govoril ces. svetnik Penižek, ki je obširno pojasnil, kako se godi Nemcem na slovanskem jugu ) in kako brezpravna je slovenska tretjina koroškega prebivalstva. Na Koroškem je toliko Slovencev, kakor na Moravskem Nemcev, a pravic nimajo nič.
Dunaj 9 novembra. Ministrski predsednik Koerber je bil včo-raj v avdijenci pri cesarju in je poročal o vladnih načrtih glede prihodnjega zasedanja državnega zbora. Danes ob treh popoludne se je sešel ministrski svet, da določi, na kateri dan se skliče drž zbor.
Praga 9. novembra. Na Beli Hori je bil včeraj velik shod. Govoril je dr Baxa. Udeležniki shoda so pri uredništvu „Nar. Listov" pobili okna
Zadar 9. novembra. V deželnem zboru je namestnik Handl pri poznal, da gre v Dalmaciji hrvaščini prvenstvo Itaiijaa Salvi se ja zahvaljeval Hrvatom za nastop proti nemščini, Smodlaka pa je prošla ljal pobratimstvo Hrvatov, Srbov in Italijanov v boja zoper usiljevanje nemščine.
Sofija 9 novembra. Ferdinandova vlada je dala zapreti več oficirjev, Češ, da so snovali zaroto proti knezu.
Rim 9 novembra Finančni minister v kabinetu Giolitti, R o -san o, se je danes ustrelil; uzrok samomora je razkritje neke umazane afere, v katero je bil zapleten.
Berolin 9. novembra. Cesarja Viljema so v vratu operirali. Cesar še kacih osem dni ne bo smel govoriti
Bonna poročila,
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 9. novembra 1903
NoJošttenl papirji.
18.*/* majeva renta . . HJ° j srebrna renta . . V-o avstr. kronska renta
zlata
i°/e ogrska kronska „ |%     i,    zlata „ I*, posojilo dežele Kranjske iVs'/o posojilo mesta.Spliota
Zadra
I' V c bos.-horc. žel |pos. 1902 4-, češka do3. banka k. o.
••/.        ii 1» m S- o-
61,0 o zast. pis. gal. d. hip. b. i1,0, pest.  kom. k. o. z
lu°/0 pr.
4l,,° 9 zast. pis. Innerst. hr. VfA   h    ii   ogr. centr.
deželne hranilnice . 4 ,•/• zast. pis. ogr. hip. b. t'/t'/a obi. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . I1,° • H Češke ind. banke te/t prior. Trst-PoreC lok. let 17t j, dolenjskih železnic 8% „ juž. zel. kup. V. V, I1    o »v. pos. za Sel. p. o.
8re£ke od iota 1864 .  . .
n   n    1880»/,  . . «      n   ii    1864 . •
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
i»       u ii c grške hip. banke . srbske a fra. 100"— „    tnrfike .      .  . . Basiiika        srečke   . . Kreditne *    . ■ .
InomoSke .       . .
Krakovske        B ... Ljubljanske        a       . . Avstr. rud. križa a    .   . . Ogr.    n    i,    ■ . Rndolfove b    . .
SalcburSke ....
Donajske kom.....
I>eLalee«S
južne železnice . . . Državne železnice. . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a a Živnostenske B Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez ind. dr.   . .
Rima-Mnranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe •
Valute-
C. kr. cekin......
SO franki .......
BO marke.......
Bovereigns . e • . . . Marke ........
Laski bankovci.....
Bablji........
Doiarji........
Denar
100 45 100 35 10046 120-20
98 46 118-80
9925 100 — 100*-
100 25!
99 60 9960
10105
106-25
101 —
10025 10010
100-— 10025
98 50
99 30 307 — 100 60
170-183 — 256 -158 25
297 -288 — 263 — 88 -148 25
18 80 471 —
82 — 78 -70 — 63 25 26 65 66 50 75 50 600-
88-50 667 50
1610 — 672 25 738 —
.26150 700 -
467 50
1755 -46750 384 -360 -146-
1136
19 07 23 46 23-&3
117.15 9530 25325 484
Blago
100 65
100 55 100-66 12040 98 65 119 — 10025
10125 10040 10040 10205
107-25 102 —
10126 10110
101-— 10126
100*30 309- • 10140
1174'— 2185 50
280 — 15925 303 — 292 -
267 —
92*_
149 25 1980
48o-86-82 — 74*50 64 25 27'65 68 — 79 -
516 -
89 50 668-50 1619 -1673 25 740-— 253*50 705 — 468 60 1775- — 468*50 388 -362 50
150 —
Sll-40 19*09 2354-24 03
117f5 95 50
254 — 6 —
Žitne ceno v Budimpešti.
dne 9. novembra 1903. Tarmla«
Pšenica za oktober   .  .  za 50 kg
K 7*7
Rž        „ oktober   .  .   „ 50 Koruza  „ april 1904 . . 60 Oves     „   oktober   .  . „ 60 Efektiv.
Nespremenjeno.
7*78 667 530 550
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 806*3.  8rednjl tračni tlak 7360 mm
Nov.	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ca o f~> = D. > S * a t— o s h5	Vetrovi	Nebo
7.	9. zv.	7456	40	si. jvzhod	del. jasno
8. a	7. zj. 2. pop.	746 7 7456	— 0*6 95	si. jzahod si. jvzhod	megla sk. oblač.
, |9. zv.		7452	66	si. jvzhod del. oblač.	
	7. zj. 2. pop.	743 5 7415	— 12 74	brezvetr. si. svzhod	megla jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 42' in 5 2°, — normale: 5 6° in 5'4°.|— Mokrina v 24 urah:   0 0 mm in   0 0 mm. —
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalottljivo vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo po svojem neizčrpnem sklepu poklicati našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta tasta in brata, gospoda
Svana Jean
dlurnlsta pri c. kr. deželni sodnijl
danes ob 6. uri zvečer hipoma v njegovem 54. letu v boljši svet.
Pozemski ostanki dragega rajnkega »e blagoslove slovesno v torek, dne 10. t. m., ob 4. uri popoldne v hiSi žalosti, Rimska cesta 5t. 2 in se polože potem na pokopališču pri Sv. KriStofu v lastni i grob k zadnjemu počitku.
Sv. maSe zadužnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega ozDanenja. (29221
Dragega ranjkega priporočamo v pobožen spomin.
V L j u b 1 j a n i, 8. novembra 1903.
Jo*i|»i*itt Jfun, soproga — FtmI,  Faula, IVIaBaM, otroci.
_ J^eopoldiiia J**un, sestra
_ Krna Iflfttllr, pastorka. —
«r. Ivan Motile, zet.
i
želi takoj vstopiti v notarsko pisarno.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. (2882—3)
Dva kleparska
pomočnika
sprejme takoj
Fran Žužek, klepar na Bledu
Gorenjsko. (2921)
Trgovski učenec
se sprejme v večjo trgovino b mešanim blagom na deželi. Vešč obeh deželnih jezikov ima prednost.
Kje t pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. (2917—1)
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi g omov Irje, planine in pisalne stroje. — Daje se tudi na obroke. ■  Ceniki na zahtevanje 27     brezplačno. 1294
Stanovanje
z 2 sobama, predsobo in kuhinjo, se s I. decembrom odda v sredini mesta. (2919—1)
oddssta
na Bleivveisovi cesti št. 7
III. nadstropje. Povpraša se pri lastniku hiše, istotam. (2920)
Trgovina
s špecerijskim blagom
in (2906—2)
branjarija
se takoj odda. ~~V6
Poizve se v Gradišču št. IO.
Izvrstna fina 11856
vinavbuteljah
»vini
Sdmund 3(av£ić
Ljubljana, Prešernove -ulice.
Št. 1443.
(29lf>,
Razpis učiteljske službe*
]%Ta II. mestni deski ljudski šoli v IJuhlJuui je po polniti mesto stalnega učitelja.
Privilno opremljene prošnje je uradnim potom vlagati pri c. kr. mest nem šolskem svetu najkasneje
do S. decembra t. 1. t2915)
Na nedostatno opremljene in zakasnele prošnje se ne bo oziralo.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 5. novembra 1903.
On:   Oj zdej, oj zdej, pa nikdar več Veselje moje preč je preč!
Ona: No, kaj pa zopet ta pesem pomeni?
On:   To, da ni več Cvekovega brinovca pri
hiši! »•«■*■ Ona: Oh, ta salamenski Cvekov brinovc, no, dober je, to je res. —
Ivan, prinesite hitro eno originalno steklenico Cvek-ovega brinovca!
_Na najvišji ukaz Njegovega |^ c. in kr. apostol, Veličanstva.
XXIII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina   v   Avstriji   postavno dovoljena
■ ima 19.38S dobitkov v gotovini =
v skupnem znesku 512*880 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 .Kron v gotovini I
I      Žrebanje bo nepreklicni dne 17. decembra 1903. j
Ena srečka velja 4 krone. ^ -
Srečke se dobijo pri oddelku z* državne loterije na Dunaju III., Vordere Zoiiamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri dsvčnh, poštnih, brzojavnih in železniških urad b, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemaloe srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(2919 1) Oddelek za državne loterije.
Stenografa
z- lepo pisavo, zmožnega slovarske in nemške sten ogr* fii**, sprejme takoj ali s I. decembrom 1903 odvetniška piH&rna
Dr. Krisper & Dr. Tominšek
T7* X-i3-a.Tol3a.ni. Plača po dogovoru. (2883—3)
G. PICCOLI
lekarna v LJubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojtga keuično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi   drugI  medikamenti z največjo skrbnostjo In snainostjo. Pi«*r«lla-> »   xe lotlriit* tlnU tura krepi   želodec,   vzbuja  veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (Ib72-37j
IM t*eollev o  želez nato  vino 86
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih  osebah  z najboljšim vspehom.   Polliterska steklenica 2 K
Pleeolljevl nlriipl Iz malin ali taniaarlnde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1'30.
1» €> v« V m «~ B«m potzet|u.
prodajatntca
na Starem trgu 6t. 26 da se v
dnem  1. februarija oziroma tudi p: v najem. (2910-2) Natančneje poizve se istotam.
Komi in učenec
za trgovino  z meSnnim blagom s«
sprejmeta.
Ponudhe   na   J. Razborftek Šmartno pri Litiji. (2868 ć
Mizarska zadruga
v Solkanu pri Gorici
sprejme v delo več
stavbenih mizarjev
in
strugarjev.
Plača po do.ovoru.
(2881-3
P. n. odjemalci  si  labko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Garantirano dobro
vino m žganj
podvrženo progledu kemijske preski sevalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri 25961
bratih Giaconi & Go,
Uis (£issa) v Dalmaciji.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zavod ia "roaaaoga roda.
veljaven od dne 1. oktobra 1903 leta.
Odhcd la LJubljane juž. kol. Pro^a čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anaseb Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob o. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensteste. Monakovo. L ji bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carin, Ge nevo, Pariz. Cez Klem-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr), Lipsko, na Duuaj čez Amr tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljak, Franzenšfeste. Inomost, Monakov (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo J — Prcga v Novo me»to ln v Kočevje. Osobn vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 6 m p< poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljeno juž. jo Proga le Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakov. Inomost, Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak J rektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Cb 11. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsk Prago (direktni vozovi I in II razr.;, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Gcuevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ub jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohur. Pontabel. — Ob i. uri 44 m popolnan osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SelzthaJa, Beljaka Celovca, Monakovega Inomosta, Pral zenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobnj vlak z Dunaja, I^ubna, Beljaka. Šm hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Projfa it Novega meita b Koćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m \> poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja m ob a uri 35 m zvečer istoU^ — Odhod iz Ljubljane drž. koL v iamiiik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob i uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ot 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah B praznikih, samo oktobra. — Pr&od v LJubljano drž. koi. h g*mtrika. Mešani vlaki; 0 6. uri 49 m zjutraj, on 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m tn ob 9. uri 55 m zvečei samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je oznaCen i srednjeevropskem Času, ki je za 2 min pred krajevnim časom v Ljubljani.
Sukneno blago.
za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I. Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. 5; Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.
tO
00
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let .pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banica v !EPxa,gr 1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 X
Po velikosti druga v2ajcmna zavarovalnica naše države
z vseskozi iIovhiinU» - nurodno upravo. (26—129)
Via pojunil» daja:
Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši v  €aio8|»oclHktli ullc*uli
Zavaruje poslopja in premičnine prut požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantm Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne |in občnokonstne namene.
izdajatelj in odc^vorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne