I
^UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
23- november	Leto izdaje: III
IEUG-AČNA OEGMIZIRAITOST, EKOVITA BO
Ugotovitev, da "bi še morali hitreje-prilagajati zahtevam trpa in sloditi tehnično-tehnološkemu napredku,: hi nova. Tako v preteklosti kot sedaj, so bila prizadevanja, usmerjena v takšno poslovno organiziranost, n::i bi.omogočala doseganje kar najboljših poslovnih rezultatov, To je bil in je nenazadnje'tudi osnovni namen takšnih in dru^a^nln organizacijskih spremeinb znotraj delovne, organizacije0 Praksa kaze, da omenjenih ciljev zaradi tako proizvodne kot stro-kovne razdrobijenostine dosegamo. Interesov znotraj posameznih :	sredin je toliko, da jih je skoraj nemogoče, vskla-
diti. Pri tem gr'e za investicije oziroma tehnološki razvoj, kadre,
I ekonomičnost poslovanja itd-. Omenjene' razmere so narekovale spremembe, ki bi, kot šbm že omenil, v končnem seštevku omogočile"boljše poslovne uspehe in hitrejši razvoj, Te spremembe pa so zapisane v laboratu o ekonomski., tehnološki upravičenosti makroorganizaciiških : sprememb v DO AG-IS,	....
Osnove in izhodišča za reorganizacijo'
-nrlkko 9:fn9'VI1V'1 Projektov, izpeljanih iz elaborata o organiziranosti AGIo . (tr f^enje , tehnični sektor, razvoj itd) obravnava prvenstveno spremen jene ^m-eu ode dela z katerimi bi bilo mogoče v primernem času*
-	učinkovitejše delati •	.	:
. - racionalneje delati s'cilji
-	narediti več.	k
-narediti boljše
-	narediti cenejše ob uporabi organizacijskih sprememb, katere so bile podpogoj za boljše in lažje delovna teh oo-droc jih,
?a b0Tn° laF2 uveljavili spremembe in integrirali ideje in koncepte, bomo morali uemeljito reorganizirati celotni poslovni sistem 1)0 AGIS, teh spoznan,] m ob postavljenih' ciljih prenove in stabilizacije JO^AGIS, nastaja predlog nove, drugačne delitve in združitve dela v
Tl Q c? m TVr
Strateški razvoj nase delovne organizacije, jetičen opredeljen v razvojno programski usmeritvi do leta 2000,. Izhajal je iž osnovne ugotovitve, da je.nas proizvodni program perspektiven in tržno zanimiv, Potrebno bi bilo samo bistveno hitrejše inoviranje posameznih proizvodov, saj.so naši kupci prvogradnje predvidevali, da bodo- do leta.POOO praktično v celoti zamenjali obstoješe proizvode s sodobnejšimi izvedbami. Ob tem je potrebno ugotoviti, da oblika samoupravne or;,anizij_-anosti na strategijo razvoja proizvodnega programa nima neposrednega vpliva. Ima pa velik posreden vpliv. To se kaže predvsem v hitrosti, aktivnosti in koncentraciji kadrovskih potencialov na Pljučne strokovne naloge. Upravičeno lahko pričakujemo
"bistveno boljše učinke razvoja in osvajanja proizvodnje novih proizvodov in proizvodnih programov, če bo sedanja dolgotrajna in nepotrebna medtozdovska pogajanja zamenjal direktiven in odgovoren sistem delitve nalog; na pristojne organizacijske enote„ S tem bomo precejšen del strokovnih kadrov razbremenili mnogih nekoristnih organizacijsko pravnih in internih poslovnih opravil.
Za ustvaritev ustreznejših organizacijskih, tehniških in ekonomski*1 pogojev za uvajanje novih proizvodnih programov oz« posodobitev obstoječih bomo zagotovili naslednje pogoje:
-	kadrovsko strukturo stroko-vno - tehniških služb je potrebno o ' Sistematično ojačati
-	prostorska problematika se mora reševati na osnovi zahtev var-
nosti in pogojev dela ob ustrezni prerazporeditvi po novih tehnoloških konceptih	, ...	0 T 5
-	proizvodna oprema, do velike mere amortizirana, se mora sistematično obnavljati, avtomatizirati in predvsem dobro vzdrževal
-	organiziranost DO AGIS se mora prilagoditi tehniškim in tehnološkim pogojem, proizvodnih programov in mora zagotoviti speg
: i cializacijo razvoja, izdelave., kadra, informacijske službe d0 kontrole«.
Seveda bodo ob vsem organizirane v.se ostale dejavnosti tako, da b°" mo lahko pričakovali optimalne učinke«, V elaboratu je temeljito v razdelano funkcioniranje samoupravnih organov ter družbenopolitični1 organizacij,
Prepričani •vno, da predlagana oblika bodoče organizacije zagotavlJa tisto, kar si sleherni pošteno misleč delavec želi, 'to pa je:
-	ekonomsko bolj učinkovita in racionalna DO AGIS
-	zmanjšanje nekoristne režije v korist proizvodnje in predvsem strokovnega' dela.
-	realne možnosti za preživetje in napredovanje DO v sedanjih id predvidenih pogojih gospodarjenja.
Za vse našteto so podani argumenti, ki naj služijo kot podkrepitev) iztočasno pa naj velja, da je možno predlagati tudi drugačne dn pre vsem boljše rešitve, ki prav tako’ naj bodo podkrepljena s težo argumentov,
Ker bo Elaborat- o' ekonomski, tehnološki' upravičenosti makroorgani- . zacijskih sprememb v PO AGIS- od 27« 11» 'do 11. 12, v javni razsprsk-g naj hkrati velja ta prispevek kot poziv, 'da v interesu svoje temelj sredine ter interesu DO AGIS kot celote realno.ocenijo podane predloge, ter pri tem zavrnejo sleherne morebitne posamične in predvsem osebne interese.
Od 1?» do 16, decembra bo komisija za pripravo elaborata pripravila dokončen predlog.elaborata, strokovna služba pa bo v tem času pripravila Sporazum' o združitvi v enovito DO,	*
Od 1?, do 22. decembra bo potekala seznanitev z dokončnim predlog013, na zborih delavoev'po TOZD,. ter ■ spre jem elaborata na zborih delavce > seznanitev z dokončnim predlogom,
25o. 12, 1937 bo referendum o združitvi v enovito DO,	'
Torej časa,za tvorno sodelovanje pri pripravi najboljšega predloga sicer ni na pretek. Potrebna je le volja in resnična želja nas vset po lepšem .in trdnejšem jutri, To je nenazadnje tudi naša dolžnost.
V TOZD Servis je prek 90 % zaposlenih na ponedeljkovem referendumu glasovalo za od.cep'itev iz DO AGIS,
Torej AGIS v bodoče brez Servisa,
DELAVCI PRECIZNE MAHANIKE SE NE STRINJAJO Z OSEBNIH DOHODKOM IN SE S ČIM
Dokler v Aejisu ne bo mosno izplačati OD, ki bo najnižji višji od 200=000 din dotlej se zniža razmerje OD iz 1 proti 5,3 na 1 proti 5,5 ali pa da je v nasprotnem primeru za vse enak - zajamčen 0D„
To je kratki sklep petkovega triinpolurnega zbora delavcev TOZD Precizne mahanilce.
Med delavci te TOZD se je nakopičilo veliko vprašanj v zvezi z perspektivo Agisa in TOZD PM znotraj tega, Ta vprašanja so dobila dodatno težo ob. izplačilu OD in pa ob nenadnih in visokih podražitvah vseh, predvsem pa živi jensko nepogrešljivih artiklov,,
Je mogoče, da delavka s polnim delovnim učinkom ne more zaslužiti, da bi normalno preživela sebe in otroke, da bi plačala vse dajatve, da otrokom ne bi trebalo pojasnjevati, da ne smejo imeti mladostnih želja kot njihovi vrstniki, katerih starši služijo neprimerno več, da se^ne bi trebalo bati vsakega novega jutra, ko se bo spet kaj podražilo= Se bomo morali odpovedati elektriki, televiziji, časopisom, mesu in nazadnje še kruhu" ta in še mnoga vprašanja so čakala odgovor, ki pa ga žal na zboru ni mogle nihče povedati, vsaj takšnega ne, ki bi bil vspodbuden= Smo v začaranem krogu jugoslovanskega gospodarstva, ki nas je dohitelo še posebej nepripravljene in s posebej niško osnovo= Težave naših kupcev so povzročile upadanje plasmaja in to dalje hude likvidnostne težave, ki so nas pahnile v hudo blokado trajajočo neprekinjeno že skoraj mesec dni=
To pa je seveda pomenilo, da smo zapadli pod ukrepanje zakona o sanaciji in prenehanju OZD, Dokler bomo torej blokirani ni možnosti korektur 0D=
Začrtati ukrep (ti so še pripravljeni), ki bodo izboljšali likvidnost in pogojevali deblokado je zdaj naša naloga« Ker likvidnosti ne bomo več mogli popravljati na račun cen, je treba izkati notranje rezerve, to pa je zmanjšanje števila režijskih delavcev (do 1« maja 1988 za 200), zmanjšati zaloge, kar ob želji ohranitve zdajšnjega ni-voja proizvodnje ne bo mogoče ter nenazadnje z zaostrovanjem discipline in odgovornosti. Lahko zapišem, da delavci razumejo vse objektivne težave, ne morejo pa razumeti naših notranjih težav, ki jih nikakor ne znamo ali nočemo reševati. Neučinkovit razvoj, ra.z-ne projektne skupine, timi in komisije si sicer nekaj prizadevajo toda hrez slehernega učinka, kar pa nas seveda o;gromno stane Ne more.jo^sazumeti, da je lahko delavec za podobno delo v drugi DO plačan več kot enkrat več, da nimamo denarja za OD razdajamo pa denar za nakupe jadrilice, helikopterja, prevoz pomola in še več za ta čas neprimernih stroškov itd. Pa tudi tega ne, da zdaj govorimo o višku delovne sile, kadrovska služba pa kot, da za to ne ve.
Ne morejo pa tudi razumeti, da se odcepljajo TOZD, ki so zaživela s skupnimi prizadevanji in vlaganji vseh. Naj torej tudi tu razmišljajo o odcepitvi? Za zdaj so opustili to misel, čeprav je bilo večkrat poudarjeno kot posledica tega, da je ta TOZD vedno nekoliko odrinjena na stranski tir, pa tudi zahteva po 50% povišanju OD so . omilili. Niso pa se sprijaznili z dejstvom, da se ne da nič narediti saj tako_kot_je ne more dolgo trajati. Saj ni mogoče, da bi boljše živeli tisti, ki živijo od dela drugih. Se bodo lončki najrazličnejših solidarnosti in prispevkov, ki se polnijo iz dohodka goi^podar-stva zmanjšali? Bo družbena nadgradnja končno spznala, da hudo bo-lano gospodarstvo ne bo mogla več vzdrževati. Če ne bo izdatne pomoči v smislu zagotavljanja trajnih virov ter z razbremenjevanjem gospodarstva.
Zbor se je cicer.razšel, v zraku pa je ostalo vprašanje, je prišel eas nase iztreznitve in bomo tudi v Agisu spoznali, da nas je med 1800 veliko takih, ki bodo zaradi vsega tega postali ali pa še so
reveži. Je to še kje, da bi bil zaposlen delavec revnešji od onih, ki na delo čakajo ali delavk na porodniškem dopustu in še koga.=. Sicer pa bo tudi Agisov danes predvsem pa jutri predmet razprav v torek 24-. 11. 37 ra DS DO, v sredo 2p. 11. 37 pa na razširjenem pr litičnem aktivu skupaj s predstavniki občine Ptuj. Na sklepe teh sej in sestankov čakajo delavci TOZD EN in ne le oni, ker pričakujejo ukrepeki bodo dali rezultate takoj. Kakršna koli omahovanja in odlašanja niso več sprejemljiva.
M.
AVGUST IVARTN2CPREDLAGAN ZA, PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SVETA ZSS
Do 1. decembra morajo 00S razpravljati o novem kandidatu za pred-sednika občinskega sindikata Avgusta Ivartnika iz naše DO. Postopek kadrovanja za prej predlaganega kandidata Pranca Visenjaka iz TGA Kidričevo za to funkcijo je ustavljen, ker ga v njegovem delovnem okolju preveč potrebujejo.
Avgust Ivartnik je poznan v širšem okolju kot prizadeven sindikalni aktivist, nosilec državnega odlikovanja ter srebrnega znaka sindikatov. Odločitev in podpora s te strani najbrž ne bo težka.
M.
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, ker tebe draga Majda, več med nami ni.
V spomin Majdi
12. november, lep sončen dan je zatemnila žalosta vest, da smo v prometni nesreči izgubili drago, korektno sodelavko in iskreno prijateljico Majdo Kurež.
Majda je izhajala iz pridne družine, rodila se je 3. 3° 1960 v Gorci. Bila je vestna in delovna, :zato si je pridobila velik krog prijateljev in mi jo bomo skupaj z njenim sinkom in njenimi domačimi zelo pogrešali. Manjkala nam bo njena vedrina in njen nasmeh, katerega je imela za vsakogar.
Majda tvoje vrline, vrline človeka, bodo ohranjale tvoj spomin v naših srcih.
Sodelavci~ke
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega: moža in očeta
Milana ARNUŠA
se iskreno zahvaljujeva delavcem DO AGIS, še posebej TOZD Velika oprema in DSSS za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala.
Žena Slavica z sinkom Roko®