Punto
)C
EneI
TRST-Trg G.Verdi 2 (galerija Tergesteo)
od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15.00 ob petkih od 8.30 do 12.30
Znanje, poštenost in strokovnost v korist Tvojemu domu in Tvoji poslovni dejavnosti
69
Primorski
Št. 97 (20.725) leto LXIX.
Čakajoč na nov 25. april
Marko Marinčič
Zgodovina se včasih poigrava z datumi. V aprilu sta za Italijo zlasti dva pomembna. 25. april 1945, dan osvoboditve izpod dvajsetletnega fašističnega režima, je datum velikega slavja in upanja v temeljito preobrazbo družbe, dan velikih pričakovanj, vere v pravičnost in enakopravnost.
Potem je tu še 18. april 1948, datum prvih republiških parlamentarnih volitev, ko je premočna zmaga takratne Krščanske demokracije ne le zasidrala Italijo znotraj zahodnega bloka, kar je bilo seveda dobro, a je tudi zamorila upanje v globlje družbene spremembe. Povojnega obdobja, ki je na valu odporniškega duha odpravilo s kompromitirano monarhijo in nam podarilo še danes napredno (in v dokajšnji meri neuresničeno) ustavo, je bil konec. Nastopila je normalizacija, ki je nato trajala skoraj pol stoletja.
Po padcu berlinskega zidu in odtalitvi obdobja hladne vojne se je rodilo novo upanje. Odkrili smo korupcijo sistema, veter čistih rok je odpihnil stare stranke. Kmalu pa je televizijski magnat spet pokopal upanje in začel novo dvajsetletje, gotovo ne nasilno in okrutno, kot je bilo fašistično (v združeni Evropi ni bil več čas za kaj takega), pa vendar tako, da je za sabo pustilo težko gospodarsko opustošenje in še hujše moralne razvaline.
Po dvajsetih letih, ki jih je zaznamovala vitezova hegemonija tudi v obdobjih šibke levo-sredinske prevlade (le kako naj si sicer razlagamo, da ni bil rešen konflikt interesov ne sprejete davčna, sodna, volilna in vse druge potrebne reforme), se je spet vžgalo upanje v spremembo: vitez je bil videti končno na tleh in vse bolj obubožani nižji in srednji sloj sta na volitvah množično glasovala za spremembo. Bolj ali manj radikalno, ki sta ju ponujala različni opozicijski opciji.
A za vogalom nas je čakal nov, letošnji 18. april - dan začetka glasovanja za novega predsednika republike. Nepričakovana, z Berlusconijem dogovorjena kandidatura Marinija je kot prva kocka domina povzročila verižno reakcijo vsem znanega dogajanja v zadnjem tednu.
Kaj zdaj? Dobili bomo novo vlado, čaka pa nas najbrž stara politika. Upanje v takojšnje globlje spremembe je zamrznjeno. Še bo treba čakati na nov 25. april, da se vsesplošno družbeno nezadovoljstvo prelije v nov projekt družbene preobrazbe.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
PETEK, 26. APRILA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
dan osvoboditve - Včeraj občutene proslave po vsej Italiji
»25. april je zmaga vseh, ki niso povesili glave«
Tržaško Rižarno napolnila večtisočglava množica
TRST - Ekonomska kriza, vse hujša stiska ljudi, a tudi ponosen in hvaležen spomin na vse, ki so darovali svoja življenje zato, da lahko danes svobodno dihamo. Tudi letošnji 25. april ni mogel obiti aktualnih družbe-no-političnih vprašanj, na številnih spominskih svečanostih, ki so včeraj potekale na Goriškem in Tržaškem, pa so govorniki ponovno izpričali zvestobo vrednotam narodnoosvobodilnega boja in prisotne pozvali k angaž-maju.
Najbolj množična proslava je v dopoldanskih urah potekala v tržaški Rižarni, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Nagovorila sta jih župana Roberto Cosolini in Mirko Sardoč, nekaj misli so povedali tudi mladi, za borbeno glasbeno kuliso pa je poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor.
Na 4., 5., 13., 18. strani
Na proslavi v tržaški Rižarni se je zbralo res veliko ljudi
kroma
italia
Mandatar se je včeraj posvetoval s strankami
Letta: Obstajajo nerešeni vozli, za sestavo vlade je potreben čas
RIM - Mandatar za sestavo vlade Enrico Letta se je včeraj ves dan posvetoval s političnimi strankami. Pavzo si je vzel le dopoldne, da se je ob 25. aprilu poklonil žrtvam v Ardeatinskih jamah pri Rimu. Po pričakovanjih bo poskusil sestaviti veliko koalicijo med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode, kateri je naklonjen tudi predsednik Giorgio Napolitano. V vladi bi lahko sodeloval tudi sredinski blok pod vodstvom odhajajočega tehničnega premiera Maria Montija, drugih sil pa naj ne bi bilo.
Potek posvetovanj je sinoči naposled ocenil sam mandatar. Dejal je, da z opravljenih pogovorov odnaša vrsto koristnih in pozitivnih napotkov. A pristavil je, da je še veliko nerešenih vozlov, zaradi česar bo sestavljanje vlade zahtevalo čas. Težko bo Letta zaključil svoje delo do jutri, kot so nekateri pričakovali.
Na 18. strani
rim - Odlok ministra za okolje Clinija
Ustavili postopek za morski uplinjevalnik
RIM, TRST - Italijanski minister za okolje Corrado Clini je po zamrznitvi postopka pridobitve okoljske presoje za gradnjo kopenskega uplinjevalni-ka pri Žavljah včeraj z odlokom ustavil tudi postopek pridobitve presoje za načrt gradnje morskega uplinjevalnika sredi Tržaškega zaliva. Za ta korak se je odločil, ker pri načrtu manjkajo podatki o posledicah uvedbe varnostnega pasu okoli obrata za pomorski promet v tržaškem pristanišču in tudi v slovenskih ozemeljskih vodah. Clini je s tem v zvezi pisal tudi slovenskemu ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu.
Na 3. strani
Predsednik Slovenije Pahor v Nemčiji
Na 2. strani
Filmi v SSG projekt, ki ga gre ponoviti
Na 6. strani
Množična revija mladih glasbenikov
Na 8. strani
Pornografske filme gledal v službi
Na 12. strani
Starejša zakonca z avtom v kanal
Na 14. strani
jamlje - Med praznikom osvoboditve
Partizanska sekcija odprla sedež in razstavo
9771124666007
2
Četrtek, 25. aprila 2013
ALPE-JADRAN
/
deželne volitve - Ocena Slovenske koordinacije Demokratske stranke
Zelo pomembna zmaga
Slovenska koordinacija Demokratske stranke izraža veliko zadovoljstvo ob lepi zmagi levosredinske koalicije in kandidatke Debore Ser-racchiani na volitvah za predsednika FJK. Ob številnih problemih Demokratske stranke na vsedržavni ravni, gre zabeležiti podvig na deželni ravni, kar predstavlja za slovensko narodno skupnost v Italiji nadvse pomemben dosežek, saj se prav na tem nivoju še največ odloča.
Ob odličnem rezultatu nove deželne Predsednice Debore Ser-racchiani, slovenska koordinacija izraža še posebno zadoščenje ob izvolitvi v deželni svet Stefana Uk-marja, ki je navkljub marsikateri težavi dosegel zelo dober uspeh predvsem v tržaški občini in ponovno prisotnost slovenskega predstavnika Demokratske stranke v deželnem svetu. Pohvalo za dobro opravljeno delo gre tudi goriškemu kandidatu Alešu Waltritschu, ki je predvsem v mestu Gorici dosegel lepo število preferenc, ob tem pa pripomogel tudi k zmagi Demokratske stranke v
dveh največjih slovenskih občinah Sovodnjah in Doberdobu.
Nenazadnje se slovenska koordinacija veseli osebnega uspeha in izvolitve v videmskem okrožju Cristiana Schaurlija, bivšega župana Fojde, ki odlično pozna stvarnost Slovencev videmske pokrajine, težave tamkajšnjih krajevnih uprav in je bil vseskozi aktiven akter čez-mejnega povezovanja.
Ob vseh teh pozitivnih vidikih pa gotovo ne gre zanemariti vedno večjega odpora volivcev do same politike, kar je prišlo jasno do izraza z zelo nizko volilno udeležbo, ki je komajda presegla polovico volilnih upravičencev. Ta podatek moramo vsi resno upoštevati, poudarja deželna koordinacija, in bolj kot ocenjevati odstotke glasov, moramo podrobno analizirati absolutne številke volivcev, ki so podprli posamezne stranke, kjer bomo zabeležili marsikatero negativno presenečenje. Prav to nam mora biti v spodbudo, da bomo kot deželna vladna koalicija uspešni v konkretnih od-
govorih na velike potrebe in pričakovanja prebivalcev Furlanije Julijske Krajine, ki so v vedno večjem primežu hude finančne, gospodarske in socialne krize, ocenjuje koordinacija. Vse to seveda velja tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki se soočajo z istimi ali podobnimi problemi kot italijanski sodržavljani. Torej veliko zadoščenje in veselje, a tudi velika odgovornost in dolžnost, da v najkrajšem času spremenimo negativne trende in s pogumnimi reformističnimi potezami sprožimo razvojno politiko dežele.
Volilni uspeh levosredinske koalicije in Demokratske stranke (prve stranke v deželi - kljub zadnjim negativnim dogodkom) s prisotnostjo dveh slovenskih deželnih svetnikov, bo tudi prispeval k lažjemu udejanjanju vseh programskih točk dogovora med DS in Slovensko skupnostjo, s katerim je lahko prišlo do izvolitve deželnega svetnika SSk, kar bo gotovo omogočilo skupno strategijo pri uveljavljanju manj-
šinskih interesov, vedno seveda v duhu vrednot, ki jih predstavlja skupna pripadnost levosredinski opciji. Pri tem mora biti aktivno soudeležena stranka SEL, ki je tudi med slovenskimi volilci žela lep uspeh.
Ob koncu izreka deželno vodstvo zahvalo vsem številnim članom slovenske koordinacije in krajevnim krožkom Demokratske stranke, ki so z aktivnim delom in stalnim naprezanjem odločilno pripomogli k uspehu stranke in levosredinske koalicije. Prav na nesebičnem delu številnih prostovoljcev sloni uspešnost stranke in prav ti morajo ponovno postati glavni sogovorniki vodilnih strankarskih organov, da se ponovno vzpostavi pravi duh sodelovanja in povezovanja z volivci, kar predstavlja pravi smisel politike, podarja deželno vodstvo. V tem smislu naj bi prišlo v prihodnjih tednih do čimširšega soočenja na teritoriju ter potrebnih postopkov za prenovo koordinacije in njenih vodilnih organov na vseh ravneh.
berlin - Predsednik Slovenije Borut Pahor na delovnem obisku v Nemčiji
»Slovenija bo zmogla sama«
Pogovarjal se je z gostiteljem, nemškim predsednikom Joachimom Gauckom in predsednikom parlamenta Norbertom Lmmertom
BERLIN - Slovenski predsednik Borut Pahor je v pogovoru s svojim gostiteljem, nemškim predsednikom Joachimom Gauckom v Berlinu včeraj znova izrazil prepričanje, da je Slovenija v realnem času sposobna sama rešiti svoje težave. Dodal je še, da naša država potrebuje le razumevanje in ne denarja, nemške partnerje pa povabil k vlaganju v Slovenijo. Pahor je nemške sogovornike seznanil s prizadevanji Slovenije, da sama reši svoje finančne težave in ji ne bo potrebno zaprositi za mednarodno pomoč trojke, ki bi Slovenijo »potisnila na periferijo EU«, je v izjavi za slovenske medije dejal predsednik. Dodal je, da v Berlinu zaenkrat zaupajo, da bo Slovenijo opravila domačo nalogo.
Predsednik republike je Berlin obiskal teden dni po obisku v Franciji. V zvezi s tem je včeraj tudi poudaril, da je sogovornikom tako v Parizu kot Berlinu povedal, da ni nobenih razlogov, da bi se nadaljevala ugibanja, da bi Slovenija šla po poti Cipra. Kot je znano, je Ciper zaenkrat kot zadnja država evroobočja moral zaprositi za tujo finančno pomoč.
Dodal je, da slovenska vlada, z ukrepi, ki jih že izvaja, tudi kot nadaljevanje prejšnje politike ali pa jih načrtuje v zgoščenem času, vliva »zanesljivo upanje, da se bomo sami izvlekli iz teh težav«. Kot je še dejal Pahor, je na pogovorih zastavil svojo besedo zato, da nam «dve pomembni evropski partnerici pri tem zaupata», na Sloveniji sami pa je, da naredi domačo nalogo. Ob tem je opozoril, da se je potrebno zavedati, da »imamo sedaj zelo malo časa, da dokažemo, da smo tudi odgovoren gospodar«.
«Ne gre samo za finančni vidik morebitne intervencije trojke, gre tudi za politični vidik. Slovenija si tega ne sme privoščiti za nobeno ceno. To bi pomenilo avtomatično zdrs naše države na periferijo EU. Daleč stran od tistih zamisli, ki smo jih imeli ob dvigu zastave pred dobrima dvema desetletjema«, je še opozoril slovenski predsednik.
Pahor, ki se mudi na delovnem obisku v Nemčiji, je poudaril, da varčevanje ostaja temelj konsolidacije javnih financ, prav tako bo Slovenija nadaljevala s strukturnimi reformami, ki bodo povečale konkurenčnost gospodarstva in izboljšale investicijsko okolje. Slovenski predsednik je zato nemške partnerje povabil k investiranju v Slovenijo, tudi v luči predvidene privatizacije, so
sporočili iz Pahorjevega urada.
Predsednika sta govorila tudi o aktualnih evropskih temah in posvetila veliko pozornost razvoju Evrope in njeni prihodnosti, pri čemer sta se strinjala, da je potrebna nadaljnja integracija Evrope skozi strukturiran dialog, ki bo Evropo približal državljanom. Sogovornika sta se dotaknila tudi evropske perspektive Zahodnega Balkana in ocenila, da je potrebno vzpodbujati politični dialog med državami, ki bo omogočil spravo in ustvarjal vzdušje, v katerem bo mogoče reševati preostala odprta vprašanja.
Slovenski predsednik se je včeraj ob robu obiska sestal tudi s predsednikom spodnjega doma nemškega parlamenta Norber-tom Lammertom. (STA)
Predsednika Joachim Gauck in Borut Pahor med pregledom častne enote nemške vojske
ansa
serracchiani
Ne D'Aleme za zunanjega ministra
Debora Serracchiani
kroma
VIDEM - Nova predsednica deželne vlade Debora Serracchiani (sinoči so tudi uradno potrdili njeno izvolitev) je včeraj izjavila, da ne bi bi bilo v pomoč nastajajoči vladi Enrica Lette, če bi bil za zunanjega ministra izbran Massimo D'Alema. Treba bilo zbirati malo izven tradicionalnega polja že dolgo preizkušenih političnih predstavnikov, je za Radio2 izjavila predsednica Dežele.
Serracchianijeva je izjavila, da bo za sestavo nove deželne vlade rabila deset dni. Zanima jo najti ljudi z velikimi kompeten-cami.
Predsednica dežele se je včeraj v Vidmu skupaj z županom in drugimi predstavniki oblasti udeležila osrednjih spominskih svečanosti ob dnevu odporništva. Pri tem je poudarila, da moramo vedno nositi v sebi zgled in pogum tistih, ki so se znali zoperstaviti nacifašistične-mu zatiranju. »Zgodovina in žrtve naših očetov nas učijo, kako premagovati nasprotovanja v imenu skupnega dobrega. To je moralna in civilizacijska obveza, gre pa tudi za dolg, ki ga imamo do svojih otrok«, je dejala Ser-racchianijeva. Poudarila je, da je danes potrebno vztrajati na človečkih vrednotah sodelovanja in solidarnosti, da se lahko premaga huda gospodarska in družbena kriza.
sso
Zasedanje izvršnega odbora krovne organizacije
Zadovoljstvo ob obisku ministrice in pozitivnem rezultatu deželnih volitev
TRST - Svet slovenskih organizacij se zahvaljuje ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Tini Komel za obisk, pri katerem si je ogledala nove prostore in prisostvovala začetnemu delu zasedanja Izvršnega odbora. Zahvala gre tudi generalnemu konzulu dr. Dimitriju Ruplu za pomoč pri posredovanju in organizaciji obiska.
Na uvodnem delu zasedanja Izvršnega odbora SSO je predsednik Štoka najprej na kratko predstavil člane in delovanje vodstva. Predsednik Štoka je izrazil zadovoljstvo, da bo Urad zelo hitro dodelil sredstva za sofinanciranje delovanja in projektov za leto 2013, kar je izrednega pomena za nemoteno delovanje slovenskih ustanov, organizacij in društev. Pri tem je ponovno poudaril predvsem finančno vprašanje zamejskega tiska, ki doživlja nelahke čase. Podčrtal je pomembnost, da se medijsko poročanje v slovenskem jeziku ohrani na visokem nivoju ter da se spoštuje pluralnost zamejskih medijev, od Primorskega dnevnika, tednika Novi glas in štirinajstdnevnika Dom, do slovenskega oddelka vsedrža-ve radiotelevizije RAI ter spletnega portala Slomedia, kar omogoča celovito obveščanje o delovanju slovenske civilne družbe v deželi FJk.
Poseben poudarek je predsednik Štoka dal sodelovanju z italijansko manjšino v Istri. Poudaril je dobre odnose s predsednikom Unije Italijanov Mauriziom Tremulom ter ministrico Komel seznanil s skupnim predlogom, da bi se obe zamejski krovni organizaciji in krovna organizacija italijanske skupnosti v Sloveniji srečali na Uradu za Slovence ter skupno obravnavali področje evropskih projektov in novega programskega obdobja 2014-2021. Štoka je seznanil ministrico še s sprejemom
SSO-ja in SKGZ-ja pri predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Janku Vebru, ki bo prihodnjega 15. maja.
Ministrica Tina Komel se je zahvalila za prijeten sprejem. Povedala je, da je vsako društvo pomembno in podčrtala pomembnost prisotnosti generalnega konzulata za katerokoli pomoč in posredovanje. Pri slovenski vladi se zavedajo kritičnosti glede finančne situacije, ki pa je splošno razširjeno stanje zaradi gospodarske krize. Slovencem v FJk izreka priznanje za delo in napredovanje v teh letih, ki si ga šteje v ponos in obljublja enako pozornost in sodelovanje kot je bilo s strani njenih predhonikov. Zelo ceni bilateralne odnose med slovensko manjšino v FJK in italijansko v Istri ter popolnoma podpira predlog, ki ga je nakazal predsednik Štoka za skupno srečanje.
Zasedanje izvršnega odbora SSO se je nadaljevalo s poročilom predsednika Štoke, v katerem so prišle v ospredje deželne volitve. Svet slovenskih organizacij je zadovoljen nad izidom deželnih volitev zaradi potrditve deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca kot tudi zaradi presenetljive zmage Debore Serracchiani za predsedniško mesto FJK. Razveseljivo dejstvo je tudi izvolitev drugega Slovenca Stefana Ukmarja. Novi deželni predsednici in obema deželnima svetnikoma SSO izraža iskrene čestitke in uspešno delo, v upanju na plodno in tesno sodelovanje.
Svet slovenskih organizacij svoje zadovljstvo izraža tudi ob uspešem delovanju volilnega zakona, ki preko člena t.i. »evropskega modela« omogoča listi SSk, da v povezavi z Demokratsko stranko potrdi svojo zgodovinsko prisotnost v Deželnem svetu, ki se je začela v letu 1964.
Z rezultatom deželnih volitev se odpira novo obdobje, ki mora odgovoriti na številna pereča vprašanja. V prvi vrsti so problematike gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest, pa tudi ovrednotenje krajvenih javnih uprav, ki jih je še najbolj prizadel pakt stabilnosti. Pri tem gre še podčrtati medsedbojni odnos v slovenski narodni skupnosti, za ka-terga SSO upa, da bo bistveno bolj urejen kot je bil doslej.
Izvršni odbor SSO-ja se je seznanil s srečanjem med krovnima organizacijama in predsednico Martino Strain glede Narodnega doma pri sv. Ivanu. Namen knjižnice je, da se preseli v tiste prostore in da se ohrani zgodovinski odsek.
Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik za videmsko pokrajino je izrazil zadovoljstvo nad uspehom SSk v Kanalski dolini in še posebno v občini Rezija.
Walter Bandelj je poročal o delovanju na Goriškem in se najprej osredotočil na športne uspehe Ašz Olympija na mladinskem področju. Omenil je obisk odbornice Savinove v Trgovskem domu ter sprejem pri novem goriškem nadškofu Carlu Mariji Redaelliju, ki je tudi obiskal prostore Kulturnega centra Lojze Bratuž in se srečal z društvi in organizacijami, ki tam delujejo. V svojem poročilu je še omenil umestitev občinske konzulte za Slovence ter potek občnih zborov Katoliškega tiskovnega društva in zadruge Goriška Mohorjeva. Svoje poročilo je Bandelj zaključil z omembo o nadaljevanju projekta Posoška kronika v sodelovanju s Pokrajino Gorica, SKGZ in Furlanskim filološkim društvom.
Igor Švab, pokrajinski predsednik za Tržaško je poročal o uspešni izvedbi prireditve Pesem mladih, o podelitvi 50. nagrade Vstajenje ter udeležbe na občnem zboru Slori-ja.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 26. aprila 2013
3
rim - Minister za okolje Clini z odlokom ustavil postopek za pridobitev okoljske presoje
Rdeča luč tudi za gradnjo morskega uplinjevalnika
RIM, TRST - Italijanski minister za okolje Corrado Clini je včeraj z odlokom ustavil postopek pridobitve presoje o vplivu na okolje za načrt o gradnji morskega plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva, za katerega se zavzema nemška družba Eon. Vest o tem so včeraj objavili na spletni strani italijanskega ministrstva za okolje. Clini je že 5. aprila ustavil (pravzaprav zamrznil) postopek pridobitve okoljske presoje za kopenski terminal, ki ga želi pri Žavljah graditi španska družba Gas Natural, zdaj pa se je odločil še za zaustavitev morskega terminala, ker pri načrtu manjkajo podatki o posledicah uvedbe varnostnega pasu, ki bi se utegnil razširiti tudi na slovenske ozemeljske vode in bi lahko močno vplival na po-
Za ministra Clinija bi uvedba varnostnega pasu okoli uplinjevalnika močno pogojevala pomorski promet v tržaškem pristanišču in slovenskih ozemeljskih vodah
morski promet v tržaškem pristanišču in celotnem zalivu.
Minister ugotavlja, da ni mogoče izdati okoljske presoje, saj ni podatkov o obsegu varnostnega območja okoli načrtovanega morskega terminala, ki obsega tako varnostni pas kot tudi ločitveni pas in varnostni koridor, tudi upoštevajoč smernice Mednarodne pomorske organizacije Imo.
Pri tem Clini opozarja na varno-
stne ukrepe, ki so bili pred nekaj leti sprejeti ob gradnji podobnega morskega terminala ob ustju reke Pad pri kraju Porto Levante. Če bi take varnostne ukrepe na podlagi smernic Mednarodne pomorske organizacije sprejeli tudi ob morebitni gradnji morskega terminala v Tržaškem zalivu, bi to močno vplivalo na pomorski promet v tržaškem pristanišču, pa tudi v ozemeljskih vodah sosednjih držav, meni Clini.
Po ministrovem prepričanju je treba pri načrtu take vrste upoštevati splošen okvir, se pravi upoštevati tudi podobne načrte v Sloveniji in na Hrvaškem. Zato je Clini pisal slovenskemu ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu in ga opozoril, da je treba okoljske problematike severnega Jadrana obravnavati skupaj in v razširjenem kontekstu, upoštevajoč tudi potrebo obmorskih držav po dobavi in diverzifikaciji energetskih virov.
koper - Ob stoletnici rojstva Alojza Kocjančiča predstavili monografijo Pesmi in zapisi
Bil je opora številnih generacij
KOPER Prejšnji torek, natanko na svetovni dan knjige, so v Pretor-ski palači v Kopru predstavili monografijo Alojza Kocjančiča z naslovom Pesmi in zapisi - Ob 100-letnici rojstva. Gre za težko pričakovano delo, saj so Kocjančičeve knjige že dolgo pošle, spomin na prvega istrskega pesnika pa je še zelo živ. Občutene slovesnosti, ki je bila prežeta z verzi in glasbo, se je udeležilo veliko število ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani z življenjem tega pomembnega Istrana.
Alojz Kocjančič, pesnik, pisatelj, rodoljub in duhovnik, se je rodil 20. maja 1913 v Kubedu. Dolga leta je bil predvsem kot pisec potisnjen na rob, saj so ga imeli za ruralnega, domačijskega avtorja, ki ni spadal v urbano okolje. S svojimi iskrenimi besedami in pokončno držo pa je segel v srce številnih generacij Istranov, predvsem v Buzetu, Koštaboni in Klancu pri Kozini, kjer je služboval kot duhovnik.
Za hkrati slovesen in čustveno obarvan uvod v prireditev je poskrbel Simon Kastelic, ki je v videopos-netku zbral izseke iz intervjuja s Koc-jančičem iz leta 1984 in jih spojil s ko-lažem fotografij ter tenkočutnih verzov ranjene istrske duše. Nato je urednica 300 strani zajetne monografije in avtorica spremne besede Ines Cergol izpostavila, da so cikli v tokratni izdaji razporejeni drugače kot v prejšnjih knjigah, kar ponuja novo, predvsem pa drugačno branje. Vsebine namreč tečejo večinoma vzporedno: na levih straneh so obja-
Levo knjiga o Alojzu Kocjančiču, desno Ines Cergol
mit
vljene pesmi, na desni pa prozni zapisi, ki sledijo obravnavanim temam - od šavrinskih poezij, ki predstavljajo osrednjo temo Kocjančičevega opusa, do zapisov iz zrele dobe. Monografijo zaključuje cikel religioznih pesmi z latinskim naslovom Adoratio, kar izpričuje posebno intimen odnos, ki ga je duhovnik imel do latinščine.
Presenečenje večera je bil nastop Elde Viler, ki je v rojstni Koštaboni ravno s Kocjančičem pričela uriti svoj glasbeni talent. Predstavitev knjige, ki jo je izdalo kubejsko društvo Skala, je bil le prvi v nizu dogodkov, s katerimi želijo v Slovenski Istri počastiti spomin na duhovnika. Naslednji srečanji bosta namreč v nedeljo, 19. maja v Koštaboni in v soboto, 25. maja v Kubedu. (mit)
Usoden zdrs za videmskega alpinista
TRBIŽ - 43-letni videmski alpinist Luca Beltrame je včeraj umrl v gorski skupini Viša v dolini Zajzera. Skupaj s soplezalcem je bil v steni, kjer so še povsem zimske razmere. Nenadoma mu je spodrsnilo in je zgrmel za kakih dvesto metrov v globino. Reševalci so v hitri akciji, v kateri je sodeloval helikopter Civilne zaščite, prišli do njega, a mu ni bilo pomoči. Okoliščine nesreče raziskuje finančna straža. Gorska reševalna služba medtem opozarja, da so v teh dneh razmere v gorah dokaj nestabilne zaradi otoplitve in nevarnosti plazov.
olli rehn
Gospodarske razmere v Sloveniji obvladljive
BRUSELJ - Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je včeraj v odboru Evropskega parlamenta predstavil poročilo o makroekonomskih neravnovesjih v članicah EU, v katerem Bruselj ugotavlja, da so ta neravnovesja v Sloveniji in Španiji presežna. Razmere v Sloveniji so še obvladljive, a nujno je odločno ukrepanje, je ponovil komisar. Rehn je včeraj v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve ponovil glavne ugotovitve poročila, ki ga je komisija predstavila pred nekaj tedni. V njem Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolže-vanja.
Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.
Gospodarske razmere v Sloveniji so še obvladljive, a makroekonomska neravnovesja se kopičijo, zato mora vlada dokončati začete reforme in opredeliti konkretne ukrepe v proračunskem in reformnem načrtu, je danes ponovil Rehn. Slovenija mora načrta v Bruselj poslati v začetku maja. Premierka Alenka Bra-tušek je napovedala, da bo vlada to storila do 9. maja.
V enoinpolurni razpravi članov odbora z Rehnom o Sloveniji sicer ni bilo izrečenih veliko besed. Razen Rehna v uvodnem nagovoru jo je omenil še francoski evropski poslanec Jean-Paul Gauzes, ki je opozoril, da če je kakšna država v območju evra, ki terja pozornost, to ni Slovenija, temveč Francija. Rehn je na to odvrnil, da je »Slovenija zelo pomembna država, kot vsaka država v EU«.
Sicer pa je bila razprava osredotočena na trenutno najbolj aktualna vprašanja - zategovanje pasu in rast, konsolidacijo javnih financ in mehčanje evropskih proračunskih pravil. Rehn je ocenil, da si EU zdaj lahko privošči upočasnitev fiskalne konsolidacije, in vnovič nakazal, da se maja še nekaterim državam obeta podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Med članicami unije, ki bi morale letos primanjkljaj spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kot zahteva pakt o stabilnosti in rasti, je tudi Slovenija, ki tega cilja ne bo izpolnila. Komisija ji je pred nekaj meseci za letos napovedala 5,1-odstotni primanjkljaj. Država lahko odpustek, torej podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja, dobi, če sta izpolnjena dva pogoja: če je njen napor pri konsolidaciji javnih financ zadosten in če so k večanju primanjkljaja prispevali nepričakovano neugodni zunanji dejavniki. Lani so te odpustke dobile Grčija, Španija in Portugalska.
Odločitve o tem bo komisija sprejela maja. Prva sporočila je pričakovati prihodnji teden, ko bo Bruselj predvidoma razgrnil spomladansko gospodarsko napoved, konkretnejše odločitve pa konec meseca, ko bo objavil ocene nacionalnih reformnih in proračunskih programov. (STA)
4 Torek, 23. aprila 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
dan osvoboditve - V Rižarni množična proslava
Pazimo, da ne bo kriza spet povod za sovraštvo
25. april je zmaga vseh, ki niso povesili glave, ampak so odločno rekli NE: je zmaga antifašistov, ki so se preko dvajset let upirali Mussolinijevemu fašističnemu režimu, zmaga italijanskih vojakov, ki se po 8. septembru niso pridružili nemški vojski in salojski republiki, zmaga partizanov različnih političnih prepričanj, ki so se združili, da bi Italiji vrnili enotnost in mir ter jo rešili pred tistimi, ki so jo pahnili v sovražno vojno.
Tako je dejal tržaški župan Roberto Cosolini na včerajšnji proslavi ob dnevu osvoboditve, ki je v Rižarno privabila večti-sočglavo množico. Na prostranem zagra-jenem dvorišču nekdanje luščilnice riža, ki so jo nemški okupatorji spremenili v edino taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskem ozemlju, so se zbrali mladi in manj mladi, Italijani in Slovenci, številni javni upravitelji, najvišji verski in vojaški predstavniki. Videti je bilo častni vod italijanske vojske, prapora Trsta in Milj, ki ju je italijanska republika odlikovala z zlato oziroma srebrno medaljo za vojne zasluge v odporniškem gibanju. Prvič je v Ri-žarni stal tudi prapor hebrejske brigade, ki je v sklopu 8. britanske armade sodelovala pri osvoboditvi Italije. Plapolale so mavrične zastave miru, upokojencev in Palestine, v živobarvni množici pod njimi so bili tudi bivši deportiranci, nekaj mladih moških s tradicionalnim judovskim pokriva-lom kipa, veliko dojenčkov in otrok.
25. april je v Rižarni tudi tokrat potekal v znamenju prazničnega vzdušja: kajti kot je pravilno podčrtal tržaški rabin Itzhak David Margalit, 25. april ni samo dan hvaležnega spominjanja, ampak tudi praznik. Praznik svobode, demokracije, Italije in človeštva. »Dan, ko želimo spomniti svet, da je bilo v Italiji tudi ogromno ljudi, ki se ni strinjalo s fašizmom, ogromno ljudi, ki je žrtvovalo svoja življenja in brez katerih danes ne bi bili tukaj.« Praznično vzdušje je bilo sicer mestoma preveč razposajeno in človek je
V smeri urnega kazalca: del množice na dvorišču Rižarne, bivši deportiranci in javni upravitelji
kroma
imel na delu dvorišča skoraj občutek, da je na šagri ali v prvomajski povorki, ne pa za hladnimi visokimi stenami, kjer je sovraštvo uničilo ali za zmeraj zaznamovalo na tisoče življenj.
Župan Cosolini pa je spomnil, da je na tem mestu morilska ideologija mučila ali barbarsko umorila številne italijanske, slovenske in hrvaške odpornike: v svoji brezupni dimenziji je Rižarna postala eden izmed simbolov Trsta, njegove kompleksne zgodovine in različnih identitet, je dejal v svojem italijanskem nagovoru, ki ga je občinska prevajalka prebrala tudi v slovenščini. Vrednote svobode, demokracije, pravičnosti, ki so 25. aprila 1945 zmagale, so nato navdahnile tudi sooblikovalce italijanske ustave in države. V vodilo naj nam bodo tudi danes, ko so politika in demokratske institucije diskreditirane, je pozval župan: paziti moramo, da se nela-godje in jeza, ki sta posledici hude ekonomske in socialne krize, ne spremenita spet v nestrpnost in sovraštvo, ki sta zaznamovali preteklost.
Tudi njegov zgoniški kolega Mirko Sardoč se je v svojem dvojezičnem nagovoru dotaknil stiske ljudi in pozval politike in upravitelje, naj na prvo mesto vedno postavljajo pravico do dela vseh državljanov. 25. april je praznik svetlih vrednot in hvaležnih svobodnih ljudi: Resistenza in
Osvobodilna fronta sta temeljna kamna italijanske in slovenske demokracije, kar danes imenujemo zgodovina, je nekoč bilo trpljenje številnih ljudi. Zgodovinski spomin naj nam pomaga, da živimo strpno
drug ob drugem in v vsakdanjem življenju udejanjimo sporočilnost, s katerimi so prepojeni zidovi Rižarne.
Sledili so večjezični verski obredi, ki so jih ob rabinu darovali nadškof
sv. ana - Počastitev padlih iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca
Svoboda ni dana enkrat za vselej
Številna udeležba - Polaganje vencev ter nastop Marjetke Popovski in MoPZ Lopar - Govora Adriana Dugulina in Renata Kneippa
Svoboda ni dana enkrat za vselej, zanjo se je treba stalno boriti ter ohranjati spomin na tiste, ki so zanjo darovali življenje in si prizadevati uresničiti njihove ideale in sanje. To je sporočilo, ki prihaja z včerajšnje dopoldanske svečanosti ob prazniku osvoboditve pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
Zelo dobro obiskano svečanost je tudi letos priredil Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, potekala pa je v znamenju polaganja vencev, nastopa pevke Marjetke Popovski in Moškega pevskega zbora Lopar iz Slovenske Istre pod vodstvom Vladislava Korošca ter govorov, ki sta jih podala predsednik odbora za spomenik Adriano Dugulin in sindikalist Renato Kneipp.
Dugulin se je oprl na besede na smrt obsojenih članov odporniškega gibanja, katerih ideali so živi, tako kot se padlih spominjamo, kot da bi bili še živi, se pravi brez žalosti. Pri tem je govornik opozoril na današnji težaven trenutek za italijansko zgodovino in demokracijo in se zaustavil ob besedah nekdanjega predsednika republike Sandra Pertinija, ki je bil prepričan, da je treba svobodo in demokracijo braniti s poštenjem in pogumom.
Podobno je izzvenel govor Renata Kneippa, ki je spomnil, da se partizani niso borili samo za narodno osvoboditev, ampak tudi za nov svet brez vojn in lakote, kjer
bi vsi dostojno živeli, medtem ko kapital in oblast izkoriščata sedanjo krizo, da bi odpravila pomembne civilizacijske, socialne in sindikalne dosežke. Živimo v družbi, kjer prevladujeta tržna ideologija in individualizem, ki sta v popolnem nasprotju z vrednotami demokracije in solidarnosti, ki jih vsebuje italijanska ustava, je dejal Kneipp, zato je svečanost priložnost za zahvalo antifašistom, ki so omogočili nastanek demokratične italijanske republike.
Giampaolo Crepaldi, grško-pravoslavni arhimandrit Grigorios Miliaris, srbsko-pravoslavni paroh Raško Radovic in predstavnik evangeličanske skupnosti Ruggero Marchetti. Ta je prebral poslovilno pismo na smrt obsojenega 23-let-nega valdežanskega partizana - občuteno pisanje mladega fanta, ki mu ni bilo žal pasti »za svete ideale resnice, svobode, civilizacije«. Še bolj občutene so bile besede treh mladih. Nika Pregarc je v slovenščini in italijanščini prebrala pričevanje bivše deportiranke Iolande Marchesic: ko se je junija 1945 vrnila v Trst, je ni nihče prepoznal ... Giorgia in Marco pa sta množici posredovala nekaj vtisov z nedavnega potovanja v Auschwitz in Birkenau: med obiskom nekdanjih taborišč, ki so na mlade potnike »vlaka spomina« naredili impozanten vtis, nista našla odgovora na vprašanje, zakaj se je zgodila taka tragedija. Spoznala pa sta, da so pričevanja preživelih »večno bogastvo« in da lahko danes prav vsakdo izbira med angažiranostjo in rav-nodušnostjo.
K angažiranju vztrajno spodbujajo tudi partizanske pesmi, ki so včeraj odmevale na prostranem dvorišču Rižarne. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič je v slovenščini, italijanščini, srbščini in hebrejščini zapel o bratstvu med narodi, zmagovitih bitkah, padlih partizanih in dimu, ki se je dvigal iz Auschwit-za. Množica ga je nagradila z bučnim ploskanjem, večkrat je s pevkami in pevci tudi zapela: najglasneje in najbolj prepričano med izvajanjem priljubljene Bella ciao. Pesmi, ki je včeraj, 25. aprila, izzvenela v številnih krajih Italije.
Poljanka Dolhar
/
TRST
Četrtek, 25. aprila 2013 5

ob 25. aprilu - Številne svečanosti in proslave na Tržaškem
Spoštujmo vrednote NOB in ne prepuščajmo se ravnodušju
več fotografij na www.primorski.eu
Z leve, v smeri urnega kazalca: utrinki s
spominskih proslav v Dolini, na Colu, v Miljah in v Nabrežini
kroma
Pri spomeniku na Taborju v Dolini so se včeraj popoldne na proslavi ob 68-letnici osvoboditve, ki sta jo priredili sekcija VZPI-ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg in SKD Valentin Vodnik, zbrali številni domačini, nekdanji borci in deportiranci, taborniki RMV ter fantovska in dekliška dolinske Majence. Ob partizanskih melodijah Pihalnega orkestra Breg pod vodstvom Edvina Križmanči-ča in pesmi MPZ Valentin Vodnik pod taktirko Anastazije Purič, sta prisotne pozdravili predsednica domačega VZPI Nerina Ze-riali in domača županja Fulvia Premolin, ki je poslušalce pozvala, naj zasledujejo pot legalnosti, tolerance in solidarnosti.
»Bilo mi je pet let, ko so pripadniki oboroženih sil socialne republike - republikini ujeli deda, samo dva meseca zatem pa so mi ubili še očeta. Kako ne bi ideja svobode zaznamovala mojega življenja, ko pa sem odraščal v takem okolju.« Spomine na trpko otroštvo je v mikrofon večjezično zaupal istrski književnik in publicist Milan Rakovac, ki je opozoril, da se vračajo časi, ki spominjajo na preteklost, z novimi režimi, za katere bomo »ščavi«, tokrat pa ekonomski in socialni. Vendar vsaj med narodi ob naših mejah dozoreva čas sporazuma, je ugotavljal. »Naj med nami prevlada evropski duh, ko bomo razumeli in sprejeli drug drugega.«
Tržaška časnikarka in zgodovinarka Claudia Cernigoi je bila kritična do komika-politika, ki populistično zaničuje dan osvoboditve. »Ko pa je to praznik vseh, ki so se uprli nacifašizmu in dvajsetletnemu nasilju, zato da lahko mi tu prosto govorimo, debatiramo in se celo kregamo.« Vrednote strpnosti, bratstva in spoštovanja človekovih pravic so danes postavljene ob rob, saj nad vsem vlada prenevarni egoizem. Cernigoieva vidi rešitev v kulturni revoluciji, ki bi štartala pri mladih - da bi sami znali izbirati med dobrim in zlom ter da se ne bi prepuščali rav-nodušju. (sas)
Nabrežina: »Človek se mora razjeziti in reagirati«
»Zbiramo se ob spomenikih, ki govorijo o trpljenju in smrti, a nam hkrati pripovedujejo o velikih junaštvih, o neuklonljivi želji po svobodi, enakosti, družbeni pravičnosti, miru in sožitju, o odločnem uporu in odporu ponižanih in razžaljenih proti zatiralcu.« Tako je na nabrežinskem trgu na občinski proslavi ob 25. aprilu prisotne nagovoril novinar Dušan Kalc. Spomnil se je 113 padlih, ki jih je prispevala občina v NOB, ki nam morejo biti zgled, opomin in obveza, da ne bomo dopustili vrnitve fašistične ideologije in nasilne prakse.
Danes pa se soočamo s politično zmedo, finančno in gospodarsko krizo, naraščajočo brezposelnostjo in neenakostjo, je opozoril Kalc. Vse to le spodbuja krizo vrednot in torej bohotenje rasizma in kse-nofobije, korupcije, kulturne povprečnosti ter skrajnega individualizma. »Ravno-dušnost pa je najboljši način, da se uveljavijo laž, izkoriščanje in krivice. Človek se mora zato razjeziti in reagirati, vendar z miroljubnimi metodami, da bosta nekdaj v krvi pridobljeni svoboda in demokracija spet zaživeli v vsej svoji veličini.«
Delegacija devinsko-nabrežinske uprave in krajevne sekcije VZPI-ANPI je pred tem položila vence k vsem spomenikom po domačih vaseh. Proslavo je obogatila zborovska pesem pod taktirko Janka Bana in glasba domače, nabrežinske godbe na pihala pod vodstvom Sergia Grattona. Ob tej priložnosti so člani VZPI-ANPI na pročelje stavbe na nabre-žinskem trgu ponovno postavili obnovljeno (zob časa jo je namreč pošteno načel) tablo posvečeno domačinu Giusep-peju Burgerju (1898-1943).
Col: 30-letnica spomenika vsem žrtvam fašizma
Obhajanje 68-letnice osvoboditve je bilo letos v Občini Repentabor povezano s 30-letnico postavitve spomenika vsem žrtvam fašizma pri Stenah pod Tabrom na Colu, ki je bil postavljen s prostovoljnim delom vseh vaščanov in se je v vseh teh desetletjih globoko vrasel v njihovo zavest, zato se vsako leto vsi skupaj udeležujejo spominskih svečanosti s polaganjem vencev.
Tako je bilo tudi letos, ko je niz svečanosti v organizaciji občinske uprave, krajevnih društev in krajevne sekcije VZPI-ANPI stekel v sredo zvečer s položitvijo venca k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi v Repnu in s poklonom spominu na komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja pri njegovem grobu na pokopališču na Colu.
Vrhunec pa so svečanosti doživele pri spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu, kjer so prireditelji ob krajšem uvodnem nagovoru repentabrskega župana Marka Pisanija, ki se je zahvalil vsem sodelujočim in poudaril, kako je bil spomenik postavljen s prostovoljnim delom vseh vaščanov, letos želeli poveriti osrednji govor predstavnici mlajše ge-
neracije. To je bila Martina Soban, ki je v svojem posegu med drugim poudarila, kako je pomembno, da se sporočilo, ki veje iz spomenikov padlim, prenaša tudi na mlade generacije. Slovesnost so zaokrožili pevci Moške pevske skupine Kraški dom in mlada recitatorja Nataša Skerk in Gianni Soban.
Milje: poziv mladim k družbenemu vključevanju
Proslavljanje ob dnevu osvoboditve se je v miljski občini začelo že v sredo, ko je predstavništvo občine položilo vence na okoliška obeležja in spomenike, ki so posvečeni borcem za svobodo. Uradna proslava je potekala včeraj na miljskem Trgu Marconi. Pred slovesnostjo je župan položil venec k tabli, ki je v dvorani občinskega sveta posvečena miljskemu antifa-šistu in aktivistu Luigiju Frausinu.
Osrednjo slovesnost je uvedel nekdanji predsednik Društva Slovencev miljske občine in nekdanji občinski svet-
nik Jurij Vodopivec. Govor je uvedel z de-klamiranjem Političnega pamfleta, ki ga je napisal Stane Raztresen. Nadaljeval je v italijanščini: prisotne je pozval naj ne pozabijo na fašistično nasilje in naj se udeležujejo spominskih proslav ter naj se včlanijo v Vsedržavno zvezo partizanov Italije. Besedo je po njem prevzela ravno pokrajinska tajnica italijanske vsedržavne zveze partizanov, Flavia Demarchi, ki je obsodila katerokoli vrsto ponarejanja zgodovine za pogojevanje sedanjosti. Slovesnost je zaključila članica občinske mladinske konzulte Nadia Chelli, ki je mlade pozvala k družbenemu in političnemu vključevanju, da bi ohranili živ občutek za demokratično državno ureditev, ki izvira iz zgodovinskega upora.
Župan Občine Milje Nerio Nesla-dek, je ostro obsodil mazaško akcijo nad miljskim spomenikom padlih in se zahvalil silam javnega reda, ki so storilce dejanja že prijele. Prisotne, ki so se zbrali v sprevod, je vodil ravno do spomenika, kjer je ob petju MePZ Jadran položil venec v spomin na padle za svobodo. (mlis)
Pobude ob 25. aprilu
Kriška sekcija VZPI-ANPI
vabi v okviru proslave ob dnevu osvoboditve na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče« danes ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Pri slovesnosti bo sodeloval harmonikar Miha Grmek Seražin.
Občina Trst in mestni muzeji vabijo danes ob 17.30 v Rižarno na odprtje razstave Projekt evtanazija: pokončajte invalide!, ki jo je postavil Giovanni De Martis iz združenja Olokaustos. Razstava, ki bo na ogled do 2. junija, osvetljuje nacistično ev-genetsko politiko, ki je težila k ustvarjanju »čiste« rase in k odpravi »nenormalnih« oseb, najprej s pomočjo sterilizacije, nato pa s fizičnim iztrebljanjem v okviru projekta T4.
V	Ljudskem domu v Podlo-njerju (Ul.Masaccio 24) bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo La banda Colotti Claudie Cernigoi.
V	multikulturnem centru v Ul. Valdirivo 30 se jutri ob 20.30 nadaljuje filmski niz Da ne bi pozabili - Per non dimenticare. Na platnu bo zaživel film Notti e neb-bie Marca Tullia Giordane po istoimenskem romanu Carla Castella-nete. Vstop je prost.
26
Četrtek, 25. aprila 2013
TRST
/
ssg - Ogled in pogovor o filmu Lahko noč, gospodična
Z Metodom Pevcem sklenili uspešen niz filmskih večerov
Pogovor z režiserjem in igralko Polono Juh - Dober odziv spodbuja SSG k ponovitvi
Filmu lahko pripišemo res ogromno odlik, ena izmed teh je nedvomno vloga neposrednega medkulturnega posrednika med ljudmi različne narodnosti. Ta je še posebno prišlo na dan v torek v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča, na zadnjem izmed treh filmskih srečanj, ki jih je SSG priredilo v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom Ljubljana in s pomočjo Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu.
Kot je v uvodnem pozdravu dejala odgovorna za stike z javnostjo Rossana Paliaga, so bili filmski večeri enkratna priložnost, da se je tudi italijanska publika lahko seznanila s slovensko filmsko produkcijo: »Nagovorila me je italijanska udeleženka večera in mi priznala, da je ostala kratkomalo očarana nad kvaliteto slovenskih igralcev!«
Lahko noč, gospodična, večkrat nagrajeni celovečerec režiserja Metoda Pevca je to trditev še dodatno potrdil. Navzoči so s pozornostjo in občutljivostjo spremljali zgodbo senzibilne in sanjave Hane (Polona Juh), ki se znajde v pravem vrtincu negotovosti in dvomov. Ko odkrije moževo nezvestobo, se ji cel svet obrne na glavo in ponovno sestavljanje zdrobljenih koščkov je navidezno nemogoče. Kolo usode se namreč vedno znova poigrava z njenim življenjem in čustvi.
V našem vedno bolj globaliziranem svetu nujno potrebujemo tovrstno avtentičnost: pristne in občutljive ženske li-
Igralka Polona Juh in režiser Metod Pevec
kroma
ke. »Prepričan sem, da vsi raje verjamemo v nam podobne ljudi. Tako imenovani show business me zelo frustrira, saj postavlja v ospredje nedosegljive ideale!«, je dejal režiser Metod Pevec v pogovoru z novinarko Evo Ciuk, ki je po že ustaljeni navadi tudi tokrat sledil ogledu filma. Niti Polono Juh zunanjost sama kot taka ne zanima, privlačijo jo predvsem vsebine. Njen vzor so skandinavske igralke, v katerih se prepletajo idealizem, izjemen talent in igralska sposobnost.
Metoda Pevca pa ni mogoče označiti le kot režiserja ženskih tematik, v njegovih filmih namreč zaživijo marsikateri aspekti doživljanja moškega sveta, lastne emotivnosti in večplastnosti odnosa med moškim in žensko.
Na torkovem večeru so lahko navzoči v prvi osebi spoznali marsikateri vidik nadvse bogatega in plodnega umetniškega sodelovanja med Metodom Pevcem in Polono Juh. Niti anekdot in osebnih razmišljanj ni manjkalo.
Kako bi torej lahko radovednost in neučakanost ne narasla? Bo v SSG-ju kmalu spet zaživela podobna pobuda? Umetniška vodja Diana Ko-loini je povedala, da so bili s filmskimi večeri nadvse zadovoljni. »Bil je testni projekt, a nedvomno uspešen. Odziv publike in sodelujočih umetnikov je bil res dober. Moramo še preveriti dane možnosti in razčleniti koncept, a želimo nadaljevati v tej smeri!« (vpa)
ul.filzi - Prostore nekdanje TKB zapušča tudi Antonveneta
Slovo od banke
Z današnjim dnem je zgodbe o banki v Ulici Filzi konec. Prostore, kjer je nekoč, do svojega propada leta 1996, domovala naša Tržaška kreditna banka (na spodnji fotografiji), zapušča tudi njena »potomka«, podružnica banke Mon-tepaschi, Banca Antonveneta. Kakor smo poročali pred poldrugim mesecem, je k zaprtju podružnice botroval industrijski načrt novega vodstva grupe Montepaschi Siena, ki predvideva zaprtje 400 izpostav v vsej državi. In ker je vzdrževanje trinadstropnih prostorov predrago, se je tudi ta tržaška podružnica znašla na »črnem seznamu«. Sicer pa kaže, da naj bi podobna usoda doletela tudi podružnici na Trgu Ospedale in Ulici San Cilino pri Sv. Ivanu.
Že med našim torkovim obiskom banke, smo lahko ugotovili, da se prostori praznijo in da je faza selitve že krepko v teku. Območnega direktorja ni bilo v uradu, smo pa vseeno izvedeli, da bodo večino uslužbencev preusmerili na glavni sedež banke Antonveneta na Borznem trgu in da so podobno že avtomatično storili s prihranki strank, razen če se slednje niso raje odločile za katero drugo od obstoječih podružnic. Večjih težav zato ne bi smelo biti. V prejšnjem članku smo tudi zabeležili, da si bo vodstvo banke prizadevalo, da bi bila slovenščina javno izpostavljena tudi v prostorih na Borznem trgu, pa tudi poslovanje naj bi bilo zagotovljeno v slovenščini.
Morda pa ni vse zlato, kar se sveti, saj je do nas prišla vest, da bodo danes popoldne, ob 16. uri, bančni uslužbenci priredili neke vrste protest, pravi sit-in pred bančnimi prostori v Ulici Fil-zi. (sas)
Koncert v Mieli
Zadruga Bonawentura vabi nocoj ob 21. uri v gledališče Miela na koncert Voci (Glasovi), ki ga bodo posvetili pred tremi leti umrlemu furlanskemu pisatelju Lu-cianu Morandiniju. Koncert bodo izvedli glasbeniki Ex Novo En-sembla (Davide Teodoro - klarinet, Carlo Lazari - violina, Carlo Teodoro - čelo) in recitator Stefano Rizzardi.
Razstava na kvesturi
V	prostorih tržaške kvesture je še do nedelje na ogled fotografska razstava Cavalli specchio dell'ani-ma (Konji zrcalo duše). Avtorica Rita Badalucco in slikarka Ga-briella Dipietro, ki je k razstavi prispevala svojo sliko, bosta danes ob 16. uri pospremili obiskovalce na vodenem ogledu. Razstava je vse dni odprta med 9. in 19. uro.
Občinski arhiv zaprt
Občina Trst sporoča, da bo zaradi pospravljanja knjižnega in arhivskega gradiva čitalnica generalnega občinskega arhiva v pritličju v Ul. Punta del Forno 2 danes zaprta. Čitalnica in arhivski infopoint bosta spet na voljo od ponedeljka, 29. aprila, vsak delavnik od 9.00 do 12.30, v sredo in ponedeljek tudi od 14. do 17. ure.
Seminar za šolnike
V	predavalnici liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 bo danes med 9. in 13. uro vsedržavni seminar za šolsko osebje na temo homofobije in rasizma v šoli.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 26. aprila 2013
MARCELIN
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 19.57 in zatone ob 5.35
Jutri, SOBOTA, 27. aprila 2013
JAROSLAV, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1026,4 mb raste, vlaga 68-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C.
[13 Lekarne
Danes, 26., in jutri, 27. aprila 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it).
M Izleti
50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040327135.
IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM -
Združenja staršev Openskega ravnateljstva organizirajo v soboto, 4. maja, celodnevni izlet s parno lokomotivo po Bohinjski progi do Bleda s kosilom in animacijo (projekt Welfare Dežele FJK). Kdor bi si želel na izlet lahko pokliče na tel. št. 3470473606 (Tamara) in 349-3595560 (Roberta). Ugodna cena. Še nekaj prostih mest!
LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka).
/
TRST
Četrtek, 7. aprila 2013 5

EK Turist^^ne l^metije
OSMICA ABRAM-ŽERJAL,
SVETO PRI KOMNU 69(Slovenija), odprta od 26.04. do 05.05.2013.
Tel.:00386(0)5-7668223
HB Osmice
COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Giorgio Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603.
DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni!
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 040220605.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985.
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953.
V	PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. št.: 040-200613.
ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715.
Q Kino
a domicilio«; Dvorana S: 17.40, 20.00, 22.00 »Viaggio da sola«; 16.00 »Le av-venture di Taddeo l'esploratore«.
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.30, 22.15 »Iron Man 3«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nella casa«.
CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »Attacco al potere«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Scary Movie«; 16.10, 18.10 »I Croods«; 16.30, 19.05, 21.40 »Oblivion«; 16.30, 18.25, 19.10, 21.00, 21.50 »Iron Man 3«; 15.20, 18.10, 21.00 »Iron Man 3 3D«; 20.10, 22.15 »Le streghe di Salem«; 16.30 »Le avven-ture di Taddeo Jones«.
FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Kiki consegne a domicilio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco al potere«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcuno da amare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 21.10, 23.00 »Film, da te kap 5«; 20.25, 22.50 »G.I. Joe 2«; 16.00, 18.40, 21.15 »Iron Man 3«; 17.55, 20.30, 23.10 »Iron Man 3 3D«; 15.20, 17.50, 22.35 »Jurski park 3D«; 15.35, 18.10, 20.45, 23.15 »Pozaba«; 16.15, 18.20 »Srečen za umret«; 16.05 »Zambezia 3D«; 18.50, 20.20 »Zavetje«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Oblivion«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »Sca-ry Movie«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »I Croods«; 19.15 »Passione sinistra«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le streghe di Salem«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Attacco al potere - Olympus has fallen«; Dvorana 3: 16.15, 18.45, 21.30 »Iron Man 3 -3D«; Dvorana 4: 18.15, 22.00 »Scary Movie 5«; 16.30, 20.00 »Kiki consegne
CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (danes, 26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 26. aprila, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem potopisno predavanje »Aotearoa« (Nova Zelandija), pripravil dr. Zvone Zigon; ob 20. uri izpred bara nočni tradicionalen pohod na Nanos ob polni luni, ki je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližje polni luni, po potopisnem predavanju.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi danes, 26. aprila, zaprti.
KRU.T obvešča, da danes, 26. aprila, bodo društveni prostori zaprti.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo danes, 26. aprila, zaprta.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da vadba Pilatesa danes, 26. in v torek, 30. aprila, odpade. Naslednja vadba bo v petek, 3. maja, s poletnim urnikom od 19. ure dalje.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo danes, 26. aprila, ob 18.00 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. aprila, ob 20.30 pevska vaja na Padričah; v soboto, 27. aprila, ob 8.30 iz Padrič odhod avtobusov za nastop v Stožicah (za pevce), ob 11.00 iz Sežane (za tabornike in starše). Za gledalce pa bo odhod ob 14.45 iz Bazovice - pri Kalu, ob 15.00 iz Opčin -parkirišče na križišču, ob 15.10 izpred Daneva (Opčine); v sredo, 1. maja, ob 17. uri koncert na Opčinah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo danes, 26. aprila, tržaški urad zaprt.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 27. aprila, od 15. do 18. ure delavnici: »Ogrlice in zapestnice« v Briščikih št.77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Tridimenzij-ske sličice« v Naselju Sv. Mavra št. 124 (Sesljan). Prost vstop.
OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.00 v kulturnem domu na Proseku.
AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 347-4742793.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 18. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Veli-
konočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
SEKCIJA VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v torek, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostni govornik Peter Verč. Po proslavi sledi kres na B'lancu. Tradicionalna budnica bo 1. maja z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši.
SKD IGO GRUDEN vabi na delavnici Makramejčkanja, ki bosta potekali v Nabrežini v petek, 3. maja, od 17. do 19. ure in v soboto, 4. maja, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih (soba S. Radoviča). Vodila bo Elda Jercog. Info in vpis: +386 (0)40546600 (Elda) ali +39 349-6483822 (Mileva).
SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgoniku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vinoteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi degustacije različnih vrst vin. Info in prijave do srede, 5. maja (največ 25 udeležencev), na: jes.stoka@live.com ali 349-0645406.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it.
BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina).
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja.
PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let.
0 Prireditve
KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI, v okviru proslave osvoboditve, vabi na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče« danes, 26. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu. Sodeluje harmonikar Miha Grmek Seražin. Razstava bo na ogled v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do vključno srede med 18. in 20. uro.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v
dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu na Adriatici, Ul. S. Lazzaro 13, danes, 26. aprila, 9.00-18.00 in v soboto, 27. aprila, 10.00-12.30.
PARTIZANSKI POHOD V soboto, 27. aprila, bo potekal partizanski pohod v Avberju. Zbor ob 9.uri na turistični kmetiji Francinovi, ob 10.uri izpred cerkve odhod na 15 km dolgo pot z vmesnimi postanki v Kazljah in na Grahovem Brdu (zakuska, pokušina dobrot in partizanski miting). Zaključek v Avberju s partizanskim golažem in ogledom dokumentarnega filma Kraška dediščina Marjana Mi-klavca. Prijave in informacije o ceni po e-mail: edi.fabjan@gmail.com ali po tel. 041-660561 in tel. 041-724 907 (Vasja Birsa).
BOLJUNSKA ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM - Boljunec prirejata v nedeljo, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Mladinskega Doma, potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni.
PRVOMAJSKI PRAZNIK POD ŠOTOROM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: v nedeljo, 28. aprila, ob 15.00 odprtje kioskov in razprava »Je Italija še na delu osnovana demokratična republika?«, ob 17.00 koncert glasbene skupine - Delavk iz riževih polj »Le mondine di Novi«, sledi ples s skupino Nebojsega; v sredo, 1. maja, ob 14.00 odprtje kioskov, ob 16.00 prvomajski pozdrav, ob 17.00 koncert TPPZ P. Tomažič, Dirty fingers in Kraških ovčarjev.
SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina - vabi na premiero igre Mojca Pokrajculja (režija Nicole Starc, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 28. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel.
ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013: v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorga-nizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Na-brežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden.
BDS SLOVENIJA IN SKD TABOR -Prosvetni dom - Opčine, vabita na otvoritev fotografske razstave o Palestini »Tu ostanemo« v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.30.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 prirejata v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri otvoritev fotografske razstave »Mario Magajna - fotograf svojega časa« in ogled filma o liku nepozabnega fotografa. Vabljeni.
PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ - vaške organizacije iz Bazovice vljudno vabijo na pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 po-klon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Ob 21.00 pri Kalu, prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak pohodnik prejme novo priložnostno izkaznico z žigom. Ob 21.30 štart pohoda z vodičem. Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Nato, vsi vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala Prvomajska Turbolfolk fešta.
GLAS HARMONIKE - KD Fran Ven-turini vabi godce in vse, ki ljubijo ljudsko in narodno-zabavno glasbo, na Mednarodno ne-tekmovalno revijo godcev na diatonično harmoniko. V sredo, 1. maja, ob 15.00 v centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
PRVOMAJSKI PRAZNIK v Podlonjer-ju v sredo, 1. maja: ob 13. uri tradicionalno prvomajsko kosilo, zvečer ples s skupino The Bob O'Lones, govor pokrajinskih tajnikov SKP in SIK.
OBČINA ZGONIK, v sodelovanju z Odborom za postavitev spomenika padlim v Gabrovcu, krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi, vabi v soboto, 4. maja, ob 19. uri na spominski pohod iz Zgonika v Gabrovec, kjer bo ob 21.00 nastopil MePZ Rdeča zvezda; v nedeljo, 5. maja, svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-letnice postavitve spomenika v
Gabrovcu. Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno, ob 17.00 osrednja proslava pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, Godbe-no društvo Prosek in TPPZ Pinko To-mažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 4. maja, celovečerni koncert Primorskega Akademskega zbora Vinko Vodopi-vec ob 60-letnici delovanja. Dirigent Primož Malavašič. Začetek ob 20.30. Vabljeni!
0 Mali oglasi
DIATONIČNO HARMONIKO različnih intonacij prodam. Tel. 335-5387249.
IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb in kot gospodinjska pomočnica. Tel. št. 3387349701 (po 14. uri).
IŠČEM sodobnejši traktor z varnostnim lokom, max 40 konjev in dodatno orodje. Tel. 348-8277935.
OPREMLJENO STANOVANJE, 55 kv.m., v zasebni hiši nad Dolino, v bližini državne meje, dajemo v najem. Tel. št.: 333-4467226.
POLETNE GUME znamke yokohama, 205-45 R16 in platišča iz aluminija, znamke OZ racing, prodam. Tel. 3482693442.
PRODAJAM čistokrvne mladiče pasme border collie stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. št.: 345-3331141.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
PRODAM malo rabljen motor znamke moto guzzi v11, rosso mandello, po ugodni ceni. Tel. št.: 335-8168889 (ob uri obedov).
STANOVANJE veliko 85 kv.m, delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040220729.
Prispevki
V	spomin na tergiota Cancianija daruje Oskar tlavec z družino 100,00 evrov za MoPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Julke Milič darujejo za repentaborsko svetišče: Ber-tolino Verica (Repen 29) 15,00 evrov, Milič Zofka (Col 15) 20,00 evrov, Hro-vatič Dragica (Col 58) 20,00 evrov, Savbar Milan (Repen 182) 20,00 evrov, Meri iz eržiča 20,00 evrov, Marica in Roberta (Sepen 135) 25,00 evrov, Milan, Verica in Tamara (Sepen 104) 30,00 evrov.
V	spomin na svakinjo in teto Julko Milič darujejo Zigonovi 50,00 evrov za repentaborsko svetišče.
V	spomin na Učija Dolenca daruje Marica z družino 30,00 evrov za Knjižnico Pinko eomažič in tovariši.
Matejka Peterlin Maver
26.4.2008
...česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca.
Cene Vipotnik
8
Petek, 26. aprila 2013
ITALIJA, SVET	/
glasbena revija nsš sv.cirila in metoda - 150 nastopajočih
Z glasbo vzgajajo k lepoti, disciplini in koncentraciji
Stopetdeset učencev slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, pa tudi komorna skupina z goriške, so se pomerili na glasbeni reviji, ki po zasnovi ni tekmovalna, je pa vsekakor koristna preizkušnja in priložnost, da se tako učenci kot njihovi mentorji srečajo in spoznavajo. Že trinajstič zapored je Državna nižja srednja šola Sv.Cirila in Metoda priredila pobudo, ki zahteva veliko organizacijskega napora, tako zaradi visoke udeležbe kot zaradi raznolikosti malih učencev, ki prihajajo, posamezno ali v skupinah, iz najrazličnejših šol. Ekipa profesorjev, ki na edini slovenski šoli z glasbeno usmeritvijo vodi glasbeni laboratorij, se je ponovno izkazala na pedagoškem in organizacijskem področju, saj so Maurizio Marchesich, Paolo Bembi in Aljoša Starc izredno zanesljivi in vestni sodelavci prof.Sil-vie Di Marino, ki si je pred štirinajstimi leti zamislila revijo ter postala njena gonilna sila. Glasbena živahnost svetoivanske šole
Petra Godnič (šola Jurčič)
kroma
se je pokazala že v prvi točki, ki so jo oblikovali učenci navedenih profesorjev, združeni v pisano instrumentalno skupino (nagrajena je bila za izvirno kombinacijo glasbil), ki je pod vodstvom prof.Marchesicha naštudirala Piazzollovo Ave Marijo: flavtisti Elisa Porta, Arianna Lo Pinto, Desiree Celin in Raffaele Ficiur, Anna Colja in Roberta Sabba na harmoniki, Martin Coretti in Nicole Gustini na električni kitari, Ester Ban pri klavirju ter violinist Florian Suppani so oblikovali lepo ubran uvod, po katerem je občinstvo pozdravila Silvia Di Marino. Dvorano gledališča Prešeren v Boljuncu so napolnili predvsem starši in sorodniki otrok, ki so bili deležni tople zahvale, kajti samo ob podpori družine lahko otroci napredujejo v glasbeni umetnosti; Di Marinova se je (tudi v imenu odsotne ravnateljice Caterine Visentin) zahvalila kolegom in vsem pedagogom, ki so pristopili k pobudi, pa tudi žiriji, ki ji je predsedoval Igor Co-retti Kuret, člana pa sta bila pevec in skladatelj Andrej Makor ter flavtist Tommaso Bisiak. Delo komisije je zahtevalo kar osem ur poslušanja, da so člani med velikim številom prijavljencev izbrali najboljše soliste in skupine: na zaključnem nastopu so žal od-
Melanie Imperia (Ribičič-Širok) kroma
padle nekatere točke, ker so bili učenci na šolskem izletu, kljub temu pa je program vseboval preko dvajset točk.
Zvesti tekmovalci, ki vsako leto razveselijo občinstvo s prikupnim in izvirnim nastopom, so učenci glasbenega društva Suzuki, ki jih vodita violinistka Cristina Veri-ta' ter pianistka Giulia Linussio: tudi tokrat sta pedagoginji izbrali zabavno skladbico, Vinciguerrov Vlak pomaranč, ki so ga mali violinisti in pianist podali obenem disciplinirano in zabavno.
Mala Melanie Imperia (OS Ribičič-Širok), ki študira kljunasto flavto pri prof.Eri-ki Slama na Glasbeni matici, je ob spremljavi prof.Claudie Sedmach odigrala Marko skače, sledila je osnovnošolka Ginevra Petris, ki študira klavir pri prof.Maji Glouch-kovi na šoli In primo piano in je svoje znanje pokazala v Schumannovi Veseli kmet. Učenka prof.Beatrice Zonta na Glasbeni matici Petra Godnič, ki obiskuje osnovno šolo v Devinu, je lepo zaigrala Thompsonov Vodomet, nato se je predstavil kvartet kitaristov, ki študira na GM pod vodstvom prof.Janoša Jurinčiča: Manuel Bon, Daniel Leghissa, Gabriel Zetko in Petra Sossi so zaigrali Paradisovo Montmartre in si prislužili nagrado občinstva.Sledil je duo, ki ga sestavljata sestrici Turel-violinistka Margherita, ki študira na šoli Suzuki in pianistka Chiara Turel, učenka prof. Mojce Šiškovič na GM. Margherita si je z izvedbo 3.stavka Vivaldijevega Koncerta v G-Duru prisluži-
la nagrado za najbolj perspektivno violinistko, žirija pa je podelila priznanje tudi mami obeh učenk, ki so od 16. do 18.aprila pozorno in zvesto poslušale vse nastope tekmovalcev. Prikupno in ubrano je nato nastopil trio flavtistk, ki študirajo pri prof.In-grid Krammerbauer v okviru proseškega Godbenega društva: Tereza Marochini, Martina Sosic in Johanna Kerschbaumer so Waigneinov Medvedov ples odigrale mu-zikalno in brezhibno, sledili sta dve mali pianistki, Asja Rapotec z Deklevovo Šaljivko in Cecilia Bak s Pahorjevim Allegrettom; obe študirata na GM, prva s prof.Sedmachovo, druga s prof.Deniso Veresevo. Nagrado za najmlajšo in najbolj nadebudno violinistko je z izvedbo Gige iz Veracinijeve Sonate v d-molu povsem zasluženo osvojila mala Ali-da Igbaria, ki obiskuje še vrtec in študira violino na šoli Suzuki: gre za res izreden glasbeni talent, ki se iz leta v leto razvija in dohaja starejšo sestro, ki nas je pred leti prav tako presenetila na glasbeni reviji. Osnov-
Kvartet kitar Glasbene matice
ves in prejel nagrado za originalnost. Sve-toivansko šolo obiskuje tudi Martin Verto-vec, ki se s pridom uči klavir na GM pri prof.Xeniji Brass, kot je dokazal v muzikal-ni izvedbi Hačaturjanove Danes ne gremo na sprehod. Lepo se je odrezala tudi Petra Cesari, ki jo poučuje prof.Luca Delle Donne: zaigrala je Etudo op.27 št.3 Dmitrija Ka-balevskega, nato je harmonikar Matej Per-cic, učenec prof.Igorja Zobina na GM, smiselno zaigral l.in 3.stavek Nagajeve Otroške suite. Z istim mentorjem študira tudi Jakob Kralj, ki se je lepo izkazal v l.in 2.stav-ku Semjonove Sonate. Osnovnošolka Re-
kroma
Skupina šole Sv. Ciril in Metod
nošolka Anna Badodi, ki študira klavir pri prof.Reani De Luca, je zaigrala Hellerjevo Etudo op.47 št.l, sledil je harmonikar Imad Saletovic, ki študira pri prof.Marchesichu na šoli Sv.Cirila in Metoda; z izvedbo Gadije-vega Preludija si je zaslužil nagrado za najboljšega učenca šol z glasbeno usmeritvijo. Na isti šoli se je rodil tudi kvartet harmonik, ki je ob sodelovanju mentorja Marc-hesicha lepo podal Kosmovo Autumn Lea-
Pianist in mali violinisti društva Suzuki
kroma
kroma
becca Ambrosini študira klavir pri prof.Ta-mari Ražem Locatelli na GM in je gladko zaigrala Glavinove Spominčice, zelo bri-ljanten pa je bil nastop harfistke Ester Ban, sicer učenke svetoivanske šole, ki študira harfo pri prof.Giuliani Stecchina na tržaškem konservatoriju Tartini. 3.stavek iz znamenite Dusskove Sonate v c-molu je pokazal tehnično spretnost in muzikalnost, vrlini, ki sta prisotni tudi v igri Julije Kralj, pianistke, ki študira na GM pri prof.Ražem Lo-catelli in je prejela najvišjo nagrado ter pravico, da se udeleži tekmovanja, ki ga organizirata šoli Dante in Carducci: z velikim zanosom je deklica podala Preludij op.3 št.2 Sergeja Rahmaninova ter s pečatom odličnosti sklenila dolgo a vsekakor zanimivo vrsto nastopov. Predsednik žirije prof.Co-retti Kuret je med nagrajevanjem izpostavil pomembnost in vrednote pobude, ki z glasbo vzgaja k lepoti, disciplini in koncentraciji, Silvia Di Marino se je zahvalila tudi Deželnemu sedežu RAI, ki vsako leto snema nastop ter posnetke predvaja po Radiu Trst A in slovenski televiziji- letos predvidoma proti koncu junija- najboljši učenci pa bodo kmalu nastopili na Glasbeni matici.
Katja Kralj
Nocoj v Miljah koncert Edoarda Bennata
Priljubljeni neapeljski rocker Edoardo Bennato bo drevi nastopil v Miljah v okviru štiridnevne prireditve športa in glasbe »Muja-longa sul mar 2013«. Bennatov koncert bo s pričetkom ob 20.30 na ploščadi pred nekdanjo ladjedelnico Alto Adriatico.
Knjiga o arabski vstaji
Na sedežu krožka Tina Modotti (Ul. Ponziana 14) bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige »Il fuoco della ri-volta. Torce umane nel Maghreb dell'Europa«. Sodeluje avtorica, antropologinja Annamaria Rivera, izvedenka za muslimanske države in poznavalka pojavov rasiszma in diskriminacij med spoloma.
V	grškem centru o Mikisu Theodorakisu
V	grškem kulturnem centru Filo-xenia na Nabrežju III. novembra 9 bo danes ob 17.30 predstava posvečena slavnemu skladatelju Miki-su Theodorakisu. Postavili jo bodo dijaki in profesorji 6. razreda gimnazija iz Irakliona na Kreti. Skladateljevo življenje in delo bodo predstavili z avdiovizualnim gradivom, uprizoritvijo odlomka njegove opere in nastop zaključili z glasbo in plesom, kjer ne bo manjkal niti sloviti Zorbov sirtaki.
Obvestilo izletnikom
Prijavljeni izletniki na Aurorini potovanji v London in Lago Maggio-re so naprošeni, da poravnajo zadnji obrok potovanja v agenciji v Ul. Milano 20 v dneh od ponedeljka, 29.4. do petka, 3.5.2013. Kdor ni še izročil dokumenta s katerim bo potoval (osebna izkaznica ali potni list) je naprošen, da to stori ob plačilu. Za potovanje v Milan, Lago Mag-giore in Brescio je na razpolago še nekaj mest.
MIZARSTVO GRADBENIŠTVO KOPALNIŠKA OPREMA VRTNARSTVO
Milje
Cona Rabojez Ul. Farnei 48 Tel. 040 9235167 Odprto od ponedeljka do sobote od 8.30 do 20.00 Ob nedeljah
BRK3S
Popust se ti nasmehne samo v soboto, 21. aprila
za nakup nad 100 evrov
Popust se ne sešteva z drugimi popusti, akcijami ali bonitetnimi karticami. Popust ne velja za gorivo (petrolej, peleti in drva).
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 26. aprila 2013
9
ŽARIŠČE
Ljubljanski Rožman in primorski Mediteran
Erika Jazbar
Ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu je vendarle uspelo, da počiva doma. Ne v rodni koroški zemlji pri Pliberku, temveč v ljubljanski stolnici, kjer je pokopanih več njegovih predhodnikov (in naslednikov). Njegove posmrtne ostanke so s pokopališča slovenskega frančiškanskega samostana v Lemontu (ZDA) prepeljali v Slovenijo, zadnje počivališče pa je dobil v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene. Počakati je moral več kot pol stoletja, vendar se je kolo zgodovine le obrnilo v tako smer, da je bila po letu 1991 le stvar časa, da se izpolni njegova skrita želja in se vsaj z enega vidika zaključi tudi to poglavje naše preteklosti.
V	Slovenijo bi se lahko vrnil že vsaj desetletje prej, vendar je bil Sveti sedež mnenja, da je prej potrebno razčistiti, kako je z obsodbo pred vojaškim sodiščem iz leta 1946. Zahtevo po obnovi procesa je sprožilo slovensko državno tožilstvo leta 1995, leta 2007 je bila sodba razveljavljena, okrožno sodišče pa je leta 2009 kazenski postopek proti Rož-manu ustavilo.
V	svojem zapisu ne bom pogrevala preteklosti, saj imajo tudi zgodovinarji, z arhivskimi dokumenti v roki, seveda, vsak svoje stališče. To pravico imajo tudi navadni ljudje. Tisti, ki so tragična desetletja doživeli na svoji koži, in tudi mlajši, ki so o vsem tem brali, kar je izšlo doma in po svetu, ali poslušali pričevalce. Tudi na Primorskem.
Vendar, kot rečeno, naj ostane vsak pri svojem.
Tudi ne bom ponavljala misli o civilizacijski pravici, ki jo ima vsakdo, da je pokopan doma, saj se glede tega strinja, upam, večina med nami. Prepogosto se naša razmišljanja s tem tudi končajo, predvsem zato da ne bi spregovorili o drugem.
V svojem zapisu bi rada opozorila na to, da ljubljanski pokop ni tako oddaljen od nas v zamejstvu, kot bi zgledalo na prvi pogled. Povezan je z našo preteklostjo in našo polpreteklostjo. Preko našega teritorija in naših ljudi je šla tudi Rožmanova pomoč slovenskim internirancem v Gonarsu in drugih taboriščih. Še pred tem je posegel v Rimu za na smrt obsojene junake II. tržaškega procesa. Ker je Rožman ostal tudi v povojnem obdobju do smrti leta 1959 ljubljanski škof, pa čeprav je to funkcijo opravljal v ZDA, so na njegov naslov z vsega sveta prihajala pisma, prošnje za posredovanje, kočljiva vprašanja, opozorila na odprte rane. Posvečeval je zdomske novomašnike, obiskoval Slovence po svetu, vodil romanja, ki so se jih po Evropi udeleževali tudi tržaški in goriški verniki. V ZDA so mu pisali tudi naši ljudje, naši duhovniki, naši veljaki. Tudi v povojnem obdobju je za naša vprašanja posredoval in skušal pomagati našim ljudem. Ko se je iskala finančna pomoč za gradnjo Katoliškega doma v Gorici, je bila njegova beseda odločilna, da so se ameriški Slovenci odločili, da bodo pomagali
goriškim rojakom. Tržaški pričevalci bodo znali posredovali še druge podatke z obalnega pasu našega zamejstva. Mislim, da velja podobno tudi za Videmsko.
Naši mediji o pogrebu v Ljubljani niso poročali iz prve roke, naših časnikarjev v soboto, 13. aprila, v slovenski prestolnici ni bilo, tako da je šel dogodek mimo nas nedorečeno. Bralci, poslušalci, gledalci o tem niso imeli neposrednega pričevanja in vpogleda z našega zornega kota.
V Sloveniji so časnikarji v glavnem izbrali tišje tone. In ne le zato, ker se je slovenska Cerkev potrudila, da je bil dogodek predvsem pietetne narave. Protestov dejansko ni bilo. Ze pred nekaj tedni je njihov naboj skop-nel s pomladnim soncem.
Nenazadnje je bil dogodek zanimiv tudi z vidika stanja duha na Slovenskem, ki bi moral zanimati vsaj tiste med nami, ki še pravimo, da je Slovenija naša matična domovina. Mnogi pa so se dogodka otepali v strahu pred očitki revizionizma, zgodovinske rehabilitacije, reakcionarstva. Tako da so ga skoraj "spregledali".
Sama se pri branju tega poglavja zgodovine držim interpretacijskega ključa, s katerim je postregel odlični Gorazd Kocijančič, ki je postavil pod vprašaj naše samoumevno prepričanje, da lahko izvemo, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Dodala bi, da je mogoče tudi prezgodaj. Ali pa je mogoče v svoji tragi-čnosti preveč kompleksno.
gabrovec - Razstava v društveni gostilni
Žensko telo skozi objektiv Marka Civardija in Miloša Zidariča
GABROVEC- V društveni gostilni v Gabrovcu, ki ima od januarja novega najemnika ,Sladjana Bran-kovica, ki ob pristni kraški kulina-riki ponuja tudi srbsko hrano, so v teh dneh odprli razstavo fotografij dveh domačih avtorjev, Miloša Zidariča iz Saleža in Marka Civardija iz Rojana. Fotografa, ki sta tudi dolgoletna člana Krožka Fotovideo Trst 80 - Marko je dolgoletni predsednik društva - je predstavila njuna prijateljica Nadja Kralj, ki je predstavila tudi njuno ustvarjanje. Čestital jima je tudi zgoniški župan Mirko Sardoč.
Tokrat se Zidarič in Civardi predstavljata z razstavo, ki sta jo naslovila »Women front/back« ali »Joški in ritke«, ki bo prav gotovo zanimala obiskovalce, predvsem pa moške. Gre za 15 umetniških fotografij (Zidarič jih je prispeval osem), ki odpirajo vrsto vprašanj o tehnološki, vsebinski, vizualni in filozofski naravi izbranega umetniškega motiva. Tokratna razstava je zanimiva ne samo zaradi motiva, ampak skuša predstaviti žensko telo skozi fotografsko oko dveh članov tržaškega fotografskega krožka. Do nove teme so v društvu prišli pred kratkim in tako vabijo modele, da se jim pridružijo in nove fotografe, da bi načeli novo temo golega telesa, ki je prav gotovo že dolgo poznana tema v slikarstvu in kiparstvu in nadaljuje v fotografiji, ki je eden mlajših medijev vizualne umetnosti. »Umetniška vrednost fotografije pa je z novimi digitalni-
Z leve Marko Civardi, Nadja Kralj, Miloš Zidarič in Mirko Sardoč
mi tehnologijami postala znova aktualna. Vonj po ženski goloti, kult telesa in kaj je pravzaprav lepo telo, so izzivi za vsakogar in lahko trdimo, da podobe golih človeških teles sooblikujejo svet že od preloma v 20. stoletje, predvsem z nastankom reklame in modnih oglasov vseh vrst,« je poudarila Kraljeva.
Tako Zidarič kot Civardi sta fotografiji zapisana že od mladih nog in imata za sabo številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Ze vrsto let sta vključena v tradicionalno enogastro-nomsko prireditev Okusi Krasa, kjer se predstavljata s kraško tematiko, naravo in morjem. Še zlasti Civardi je zapisan kameri, s katero je ustvaril številne dokumentarce na temo morja in podvodnega sveta ter prejel številna priznanja na mednarodnih tekmovanjih.
Sodelujeta tudi na Kraški ohceti in Kraškem pustu. Zidarič, kateremu je ljubezen do fotografije položil v zibelko že oče Stanko, ki je bil poklicni fotograf in je med 2.sv.vojno imel svoj fotografski atelje v Komnu, si je prvi fotoaparat kupil leta 1971 v Švici in v tem času je zamenjal številne fotografske aparate. Svoje znanje prenaša na hčerko Kristino. Zadnja leta pa se posveča športni fotografiji s tematiko smučanja in jadranja in je že večkrat razstavljal motive regate Barcolane in slovenske jadrnice Maxijene.
Seveda pa pogled na mlado in lepo žensko telo, ki sta ga na fotografiji ujela Zidarič in Civardi, bo gotovo vzbudil veliko zanimanja med gosti društvene gostilne v Ga-brovcu. Razstava se bo v začetku julija selila na osmico Benjamina Zi-dariča v Praprot.
Olga Knez
pliskovica - V soboto, 27. aprila
Odprti borjači z bogatim programom
PLISKOVICA - Sobota, 27. april, dan upora proti okupatorju bo v kraški vasici Pliskovica, ki šteje nekaj več kot 220 prebivalcev na 100 hišnih številkah, zaznamovan s tradicionalno prireditvijo Odprti borjači, ki bo letos potekala že deveto leto zapored. Prireditev, ki predstavlja enega izmed pomembnejših dogodkov na Krasu, bo zaznamovana z odprtimi kletmi in dodatnim bogatim programom. Svoja vrata bo odprlo osem vinogradniških kmetij, ki sodijo tudi na kraško vinsko cesto in prav tako osem ostalih domačij.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali obrtniška in druga znanja ter izdelke ter pokušali domača vina. Na ogled bodo številne delavnice, obiskovalci bodo lahko spoznali kamnoseške in druge domače obrti, izvedeli kaj več o življenju na Krasu nekoč in danes, se poizkusili v pastirskih igrah in polstenju, degustirali krški med, spoznali kraška zelišča in druge skrivnosti kraških borjačev. Organizirajo vodene pohode in oglede, otroci pa se bodo prav gotovo razveselili volovske vprege in različnih animacij po vasi.
Na ogled bo tudi razstava letošnjega extempora. Dreove metle, s katerimi so Pliskovljani pomeli svoje borjače in jih postavili na portone kot kažipote Odprtih borjačev, pa bodo sežgali zvečer ob latniku evropskega prijateljstva.
Olga Knez
V Potoku svečanost ob Dnevu upora
Združenje protifašistov, borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja in veteranov Koper in Društvo za vsestranski razvoj vasi Potok vabita na svečanost v počastitev Dneva upora proti okupatorju v nedeljo, 28. aprila, ob 15. uri, v vas Potok na Koprskem. Prisotne bo slovesno nagovoril zgodovinar dr. Jože Pirjevec.
Zbor za pohodnike in konjenike društva Histria bo ob 9. uri v Potoku, na prireditvenem prostoru, od koder bodo skupaj krenili na pot partizanskih kurirjev.
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Edinost je tokrat objavila nekoliko polemično pojasnilo. »V zadnjem času je zopet začelo deževati v naše uredništvo najrazličnejših objav raznih odsekov, klubov, družb in društev, ki prirejajo danes tu, jutri tam in pojutrišnjem vragsigavedi zopet kje svoje plesne venčke, plesne zabave ali plese in zahtevajo od nas, naj jim to vse priobčujemo v našem listu. In vse te prireditve se prirejajo edino le za to, da polnijo blagajne dotičnim odsekom, klubom, družbam in društvom, to se pravi dotičnim osebam, ki tvorijo vse te odseke, klube, družbe in društva!
Radi bi pač vedeli, kakega pomena je vendar to za naš narod in našo narodnost in kaj to briga našo splošno javnost, da je tu ali tam ta ali oni neumni ples, in kako naj prihaja naš list do tega, da naj bi še priobčeval te vesti, kar dotičniki celo smatrajo za njegovo dolžnost!
Kdor nima pametnejšega dela, nego da nori po javnih plesiščih, naj si išče plesišča sam; a tisti, kdor hoče s prirejanjem takih plesov služiti denar sam zase, naj ve enkrat za vselej, da za take objave v Edinosti ni drugje prostora nego med - plačanimi oglasi! Ta grda razvada je doma edino le v Trstu, drugje je ni nikjer. Celo najbližji Kras je v tem oziru stokrat boljši nego Trst. Fantom na Krasu, ki so prav tako dobri, ali še boljši Slovenci kakor razni tržaški »odsekovci« in »klubovci«, niti na misel ne prihaja, da bi zahtevali od Edinosti, naj jim dela reklamo za njihove plese, niti tedaj, če jih prirejajo v korist Družbi sv. Cirila in Metoda, temveč vabijo nanje z oglasi.
Zunanji dogodki zahtevajo obširnega poročevanja, list nam je preozek na vseh koncih in krajih, in tu nam nalagajo kot sveto narodno dolžnost, da ga polnimo s kilometrskimi društvenimi poročili, plesi, vajami in drugo tako neumno šaro, ki je niti dotični društveniki sami ne čitajo! Ne, tega zlorabljanja lista mora biti enkrat za vselej konec!«
TA TEDEN
w PHIMOBSf DHEVHIK
T	BI... Ill JLIL . II ■ m ■ I k I I ■ ■ . I i -'■■-■ I I ■ I iHJ.dl
PRED 50 LETI
V	teh dneh so tudi v Trstu potekale vsedržavne volitve, tu pa tam pa je prišlo do manjših nevšečnosti. »Volilna udeležba je bila visoka, v tržaški občini 94 odstotkov, v devinsko-nabrežinski okrog 95 odstotkov, v miljski občini nad 97 odstotkov, v repentaborski 94 odstotka, v zgoniški in dolinski pa okrog 97 odstotka. Volitve so povsod v Trstu in okoliških občinah potekale v redu in velika večina volivcev in volivk je izpolnila svojo državljansko dolžnost že v prvi dan. Seveda pa je prišlo na posameznih voliščih tudi do nekaterih zanimivih primerov in med njimi do edinstvenega primera volivca, ki je pojedel glasovnico za senat! Ta primer se je pripetil na volišču št. 300, na katerem se je predstavil volivec Francesco Rumi, ki je prejel od predsednika dr. Elia Apiha dve glasovnici. Za poslansko zbornico je glasoval pravilno, za senat pa je bil nervozen in se je zmotil in prosil predsednika, da naj mu da drugo glasovnico. Ko je izročil drugo izpolnjeno glasovnico, ga je predsednik vprašal, naj prvo vrne, da jo bodo uradno uničili. Vendar je bilo vse zaman, ker jo je Rumi že pojedel, da ne bi nihče izvedel, kako je glasoval. S tem je Rumi prekršil veljavne predpise, ki predvidevajo, da je treba vse glasovnice predati volilni komisiji. Kaznovan bo z globo 3000 lir.
V	Zgoniku je neka volivka kar sama vrgla glasovnico v volilno skrinjico in to glasovnico za poslansko zbornico v skrinjico za senat. Ta napaka ne bo imela nobenih posledic, saj bodo najprej odprli skrinjico z glasovnicami za senat in bodo takoj opazili glasovnico, ki ni rumene barve in jo »preselili« v pravilno skrinjico. Na istem sedežu pa je neka druga volivka lepo zlepila obe glasovnici skupaj.
Za volitve so se vrnili v Trst tudi številni Tržačani, ki ne prebivajo več na našem področju in so se preselili za delom ali drugimi opravki v tuje države. Skupno računajo, da je prispelo v Trst iz tujine okoli 3000 oseb, od katerih 1300, ki so vpisane v tržaškem volilnem seznamu in ki so stalno odsotne.«
off:
ko so žarometi ugasnjeni
Šumovce, ki vestno zahajamo v SSG, je tokrat zanimalo, kaj se dejansko dogaja v ozadju našega gledališča in kdo vse stoji in dela za predstavo, ki jo mi potem vidimo na odru.
Ko je v Slovenskem stalnem gledališču zašumel Šum, nas je z navdušenjem sprejela Rossana Paliaga, ki je odgovorna za stike z javnostjo in skupaj smo začeli pravo raziskovanje zaodrskih prostorov. V pritličju pri vhodu nam je najprej padel v oči spored predstav in vaj za tehnike in igralce, ki imajo vaje vsak dan, zjutraj in zvečer ali zjutraj do poznega popoldneva. »Trenutno sta z nami dva igralca, ki drugače delata v Ljubljani, ker so v teku priprave na koprodukcijo s SNG Drama za igro Še vedno vihar Petra Handkeja v režiji Ivice Buljana«, je povedala Rossana, ki dela v SSG-ju že dvajset let (prvih osem je bila rediteljica).
»Ni vse na nivoju odra«
Garderobe so razpršene po vseh nadstropjih, večinoma so majhne in niso prav udobne. »Arhitekt Mihevc je dajal prednost velikim prostorom, v gledališčih je običajno, da je ozadje manj udobno. Vse ne more biti na nivoju odra.« Ko igralci niso na odru, čakajo v garderobah, da jih pokličejo.
Točno pod prvim delom odra je orkestrska luknja. Če se pomaknemo še bolj v notranjost, v pododrje, pa se znajdemo v prostoru, kjer smo si lahko pred nekaj leti lahko ogledali Bariccov monolog Devetsto in še kako drugo predstavo. Tu je zanimiv vrteči oder, mehanizem, ki je bil leta 1964, ko so zgradili Kulturni dom, zelo moderen, saj si z lahkoto menjal
sceno. Že veliko časa ga ne uporabljajo več.
Ob kraljestvu tehnikov je ena od garderob za kostume. »Ker smo produkcijsko gledališče, izdelujemo tudi kostume. Od povojnih let naprej (vse kar je bilo prej v Narodnem domu, se je ob požaru izgubilo) imamo vse shranjeno. Včasih kostume tudi „recikliramo", igralci se pač prilagodijo. Nekateri kostumi, ki so jih izdelali pomembni kostumografi, so zelo prestižni. Večino pa jih je izdelala naša dolgoletna kostumografinja Marija Vidal. Ona se je za vsak kostum posebej spomnila, kje je in za katero predstavo je nastal. Danes nimamo kostumografinje, ampak garderoberko in šiviljo.«
Eden najbolj zanimivih prostorov je gotovo tudi sobica, kjer so spravljeni čevlji. Od kupljenih, modernih, enostavnih, elegantnih, do smešnih, starinskih in takih, ki jih izdelujejo čevljarji. V sončni sobi v najvišjem nadstropju je kraljestvo šivilje Silve Gregorčič, kjer tudi najdeš najrazličnejše vrste oblek, od belih srajc, do večernih oblek. Seveda imajo tudi klobuki svojo omaro, za lasulje in frizerstvo pa je tudi poskrbljeno v manjši sobici.
V dvigalu se dobro znajdejo (Ne)pozabljivi igralci tudi prašiči ...
Ko Rossana potrebuje nov stol, se odgovor glasi: v katerem stilu? V tehnični delavnici, kjer nastajajo scene, vidiš najrazličnejše izdelke, ki so bili nekoč na odru v različnih predstavah, od klavirjev, do miz, do igrač ... To skladišče povezuje z odrom veliko dvigalo. Izvedeli smo na primer, da so imeli velike težave nekoč, ko je režiser želel imeti avto na odru, dvigalo pa je bilo zanj premajhno. Za predstavo Svinjak pa so na oder pripeljali prašiče. Takrat so jim priskočili na pomoč tudi strokovnjaki za živino. »Prašiči se niso bali, pravzaprav so se kar znašli ... Samo včasih so bili zvečer malo nervozni. (smeh)«, je povedala Rossana.
Gledališka nevsakdanja
vsakdanjost

A
Gledališče je poseben prostor. Danes si naše gledališče ne more dovoliti, da bi ostalo samo na tradicionalnem nivoju produkcije, kot je bilo nekoč. Ljudje danes hodijo v gledališče, ker jih pritegne in je zanimivo, ne samo zato, ker čutijo dolžnost, da zahajajo v SSG. »Zanimivost SSG-ja je tudi to, da smo večkrat prvi, ki delo predstavimo v Italiji, ker do takrat še ni bilo prevedeno. Kar se tiče notranjega življenja v gledališču, si lahko vsak dan priča kakršnikoli sceni, ki se ti vtisne v spomin.« Stalno se kaj dogaja. Režiserji ali igralci, ko ustvarjajo, se lahko iz niča razjezijo in čez pet minut že vse pozabijo, naenkrat se lahko kdo razburi, razveseli ali naredi kaj, kar se bi nekomu, ki prihaja od zunaj, zdelo nenavadno. Ko se sčasoma navadiš, pa se ti vse, kar se dogaja tukaj, zdi normalno. Karkoli se zgodi, tudi najbolj čudna stvai; je v gledališču vsakdanje.
Šepetalka Neda Petrovič je pravi steber zakulisja gledališča, saj že dolgih petindvajset let vse od prve vaje do zadnje ponovitve z izredno pazljivostjo stoji s tekstom v roki ob strani igralcem. Ena izmed prednosti in očarljivosti njenega poklica je tudi v tem, da opazi vsako najmanjšo spremembo. Od letošnje sezone pa pri predstavah spušča tudi nadnapise za italijansko publiko.
»Včasih je bilo gledališče nekaj povsem drugega: ni bilo male dvorane, število stalnih igralcev je bilo znatno višje in imeli smo tudi do osem, devet premier letno. Takratni umetniški vodja Miroslav Košuta je bil zelo strog. Bil je vedno prisoten in je poleg teksta kontroliral tudi vsako besedo. Grda beseda ni smela na oder, potem se je to nekoliko sprostilo«, tako se Neda Petrovič spominja svojega začetnega obdobja v SSG-ju. Dolgoletna izkušnja v gledališču vključuje tudi zelo dobro poznanje igralcev in njihovih značilnosti. Do potankosti pozna njihove dobre in slabe točke, kako in kdaj se učijo, komu mora več šepetati, komu manj...
Igralci torej veliko pozabljajo? Dolgoletna vestna in marljiva šepetalka nam je odgovorila, da so predvsem mladi zelo pridni in delavni, ne pozabljajo namreč veliko. Vedno pa je treba biti pripravljeni na vse. To je tisto, kar Nedo Petrovič drži vseskozi pritrjeno na stolu za gledališkim tekstom: »Dogajanje na odru poteka v živo. Vsak pride na oder s posebno lastno energijo in se lahko zares zgodi vse mogoče.«
O vlogi vodstva, tisti tako izpostavljeni in večkrat kritizirani komponenti gledališča, Neda meni, da je izredno pomembna. Od njih je odvisno delo, ki ga opravljajo in kako se vsi skupaj počutijo. »Nekateri prihajajo na vaje, so med nami, se zanimajo za predstavo, drugi pa pridejo redkokdaj in se zato počutimo prepuščeni samim sebi. Če je kaj narobe, moramo sami rešiti katerikoli problem.«
Nastopanje na odru? Ne, hvala!
V teku razgibanih delovnih let se je Neda Petrovič že nekajkrat znašla na odru tudi kot statistka. Čeprav tega ni doživljala kot nekaj motečega ali stresnega, si ni nikoli želela redno nastopati na odrskih deskah. Tonski mojster Diego Sed-mak, ki v gledališču dela že skoraj 20 let, je istega mnenja. Sam nikoli ni nastopal kot statist in pravi, da že ko je treba pobrati mikrofon na odru, raje pošlje koga drugega. Marko Ška-bar, odrski delavec zadolžen za vse otroške predstave, je glede javnega nastopanja še bolj radikalno prepričan: »Poskusil sem statirati s tekstom, a mi je bilo res težko. Mislil sem, da mi bo počilo srce. Ko sem bil še nogometaš smo nekatere tekme odigrali tudi pred zelo velikim številom ljudi, pa mi ni težilo. Na odru pa je vse nekaj drugega, si stalno v središču po-
zornosti, osebno tega pok imam veliko spoštovanje so malce razvajeni. Imajo rajo biti nujno prepričani ru ne bi uspeli izboljšati in
Diego Sedmak
Marko Škabar z vme vse od leta 1997 dalje. Bil Iz ozadja na dogajanje na čutljivostjo: »Ekonomske i in vodstvo se jim mora čim šali vedno ustvariti večje p dikalno spremenile, pred tovornjakov smo v teku le primer je Srce v breznu. V čakovali, predstavljala naj nih javnih ustanov pa niso tem prišel na dan cel kup ni tistih, ki so bili do lani
Vsi za enega, edei
Pogled Diega Sedmak nosov, je nemogoče. Delo v dualnega, temveč skupinsk in le na tak način lahko nas se seveda zgodi kaka nevše gajalo, da je kak režiser bil na odru in te je brez večjih nosi bolj človeški. Mlajši k
Iz sezone v sezono
Ime: Malina
Priimek: Tedeschi
Starost: 24
Funkcija: upravljanje gledališkega bara
V	SSG od: 2009, prvo leto in pol redite-ljica, potem prevzela bar
Je SSG tvoj drugi dom?
V	nekaterih obdobjih res postane moj drugi dom. Decembra sem skoraj živela tukaj, ko je bilo ogromno sprejemov. Zdaj aprila pa je manj dogodkov.
Kako bi opisala vzdušje v SSG-ju?
Z reditelji imam zelo dober odnos, ker smo tudi prijatelji. Imam pa tudi veliko odnosov s publiko. K meni vsak pride dve minuti, kaj spije, potem gre naprej. Je veliko pretoka ljudi.
Kaj misliš o t.i. zakuskah po predstavah?
Mislim, da je prav, da se po predstavi vsi še malo družijo in nastane prijetno vzdušje, včasih pa tega vzdušja ni in za-kuska izgubi svoj namen . Včasih je teh zakusk preveč.
Preidimo k baru: ima tudi bar v SSG-ju t.i. stalnega gosta za šankom? Kdo je tam največkrat?
Ko konča z delom, se mi večkrat pridruži blagajničarka in malo poklepetava. Drugače je več abonentov, ki redno zahajajo v bar. Ker pa je več predstav, ki jih ni v abonmaju, to niso vedno isti ljudje.
Je veliko mladih obrazov, ki zahajajo v bar, ali jih lahko preštješ na prste roke?
Jih je zelo malo. Seveda ne zaradi tega, ker jih ne bi privlačil bar . Morda jih ne privlači gledališče.
Kaj navadno pijeta Poljanka Dolhar in Sara Sternad?
Vince (smeh). Včasih pa tudi pivo.
Tudi drugi novinarji in sodelavci Primorskega dnevnika so zvesti obiskovalci SSG-ja. So tako zvesto prisotni tudi v baru?
Ko pride Bojana Vatovec že vem, kaj bo, ni treba niti, da naroči. Ostalih novinarjev pa osebno ne poznam.
Se je kdaj kdo napil pri šanku?
Ko je prišla srbska skupnost. Ni treba niti, da jim dajem kozarce, ker pijejo iz steklenic. Ampak so zelo prijetni in spoštljivi. (smeh)
Koga se posebno spominjaš?
Laibachov, ki so zelo posebni tipi. Spomnim se, da so imeli za zakusko prav posebne zahteve . (smeh)
Ime: Boris
Priimek: Gaggi Slokar
Starost: 23
Funkcija: bivši reditelj in bivši koordinator rediteljev
V SSG od: 2009 - december 2012
Je SSG tvoj drugi dom?
SSG je bil zame drugi dom predvsem v začetnem delovnem obdobju, ko sem se počutil dosti bolj navezanega na ambient, kraj in osebe.
Kako bi opisal vzdušje v SSG?
Vzdušje v SSG-ju je precej različno glede na osebe, s katerimi se soočamo. Kar se tiče rediteljev in tehnikov so bili odnosi vedno zelo dobri, večinoma tudi na prijateljski ravni. Po drugi strani pa se je s časom vedno bolj občutila oddaljenost med vodilnimi kadri in redite-
lji. Najbolj se je poznalo pomanjkanje komuniciranja in poslušanja.
Kaj bi povedal o odnosih z vodstvom SSG-ja?
Na žalost, predvsem v zadnjem obdobju, so se odnosi precej zaostrili. S strani vodstva je redkokdaj prišlo do poskusa zbližanja. Sami reditelji smo si večkrat želeli pomagati, da bi vse skupaj izboljšali, katerakoli pobuda pa je bila vsakič zavrnjena brez pripravljenosti na pogovor.
Kaj misliš o t.i. zakuskah po predstavah?
Ko sem pred štirimi leti začel delati tukaj, so bile zakuske možnost za stik med gledališčem in publiko. Takrat je bilo gledališče domač ambient, v katerem so ljudje radi poklepetali in ga občutili za svojega. Zakuska je bila slavje, ki ga je gledališče prirejalo za svojo publiko -svoje prijatelje. Danes opažam, da za-kuska nima več tega pomena, gledališče se vedno bolj zapira samo vase. Razposajeni večeri v foyerju parterja se vedno bolj pomikajo v zakulisje in publika ni več deležna gledališke vedrine. Za-kuska ostaja danes, razen v redkih primerih, za gostujoče igralce in gledališke skupine, večkrat pa celo samo za vodstvo in uslužbence gledališča - t.j. za lastno zabavo. Publiki se ne daje več možnosti, da se v gledališču počuti doma.
Kako je delati v SSG-ju?
Pred leti sem v službo hodil z nasmehom. Na žalost so odnosi ostali res dobri in pristni samo med kolegi - reditelji. Z vodstvom so znova in znova nastajali novi nesporazumi in oddaljenost se je večala.
Najbolj zvesti obiskovalci SSG-ja?
Družina Dolhar in družina Majovski.
Kaj bi spremenil v SSG-ju?
Velika težava gledališča je pomanjkanje organizacije in komuniciranja med raz-
nimi funkcijami. Spet bi bila potrebna vloga direktorja, ki bi bil vedno prisoten v gledališču in bi koordiniral delo vseh uslužbencev. Prevečkrat vsak gleda samo na lasten interes in ne na skupnost. Brez nadzorstva ni nobene koordinacije. Vodstvo bi moralo biti bolj prisotno.
Bi kaj/koga kritiziral?
Kritika ni namenjena nikomur izrecno. Vsakdo pa bi moral iz tega razmisleka razbrati, kje so njegove odgovornosti in kaj se lahko naredi, da se situacijo izboljša. Slovensko gledališče v Trstu si ne sme privoščiti, da publika nerada prihaja v gledališče, ali da pride samo zato, ker čuti odgovornost do te ustanove. Gledališče živi s publiko in za publiko, zato mara biti ves trud v prvi vrsti posvečen temu, da se vsakdo počuti del te skupnosti, jo spoštuje in čuti kot svojo. Gledališče izgublja abonente. Vodstvo bi se moralo vprašati, kateri je razlog za ta upad. Je to samo stvar gledališke ponudbe in predstav, ki se jih postavlja na oder, ali je razlog globlji?
Ime: Jana Zupančič in Marta Čermelj
Starost: 23
Funkcija: rediteljici
V SSG od: Marta od 2008, Jana od 2011
Je SSG vajin drugi dom?
Sprva je bil kot drugi dom, z veseljem sva hodili na delo in radi vsem pomagali. Občutek, da delava v pomembni ustanovi, naju je spodbujal pri delu. S časom so se vzdušje in odnosi spremenili in se je tako poleglo tudi navdušenje.
Kako bi opisali vzdušje v SSG-ju? Kaj pa odnosi z vodstvom SSG-ja?
Na začetku je bilo prijetno. Vladal je red, med sodelavci pa spoštovanje in komuniciranje. Nato se je malodušje stop-
ontecchi
Petek, 26. aprila 2013
Št. 17 (2)
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
klicno ne bi nikoli zmogel in zato do igralcev.« O njih sicer pravi, da pa tako službo, zaradi katere mo-sami vase, saj v drugačnem primeri presegati lastnih standardov.
J
Neda Petrovič
ssno krajšo pavzo dela v gledališču je tudi inšpicient velikih predstav. odru gleda zaradi tega z veliko ob-n družbene razmere se spreminjajo m boljše prilagoditi. Enkrat so sku-redstave, zdaj pa so se razmere ra-vsem iz scenskega vidika. Iz dveh st žal prešli na kombije. Zadnji tak si so si od te predstave veliko pri-bi vrh letošnje sezone. Iz določe-prišli potrebni prispevki. Zal je po-i nepotrebnih polemik prav s stra-del našega gledališča.«
1 za vse!
ca je podoben: »Če nimaš dobrih od-v gledališču namreč ni nekaj indivi-kega. Vsak mora dati svoj doprinos stane in se razvije predstava. Včasih ečnost. Predvsem pred leti se je dores izredno zahteven. Bil je kot bog problemov nakričal. Zdaj pa so od-olegi tega niso doživeli.« se na odru zvrsti res neskončna
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Shranila sem jo v mobilni telefon kot Domačo Malino.«
(Valentina Repini o telefonskih številkah upraviteljice bara)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
serija predstav. Naše sogovornike smo vprašali, katera jim je ostala najbolj v srcu. To vprašanje je sprožilo cel plaz smeha in pripovedovanja. V srcu Diega Sedmaka so bolj kot predstava ostale zapisane sezone 1999 - 2001, v katere spadajo npr. Krvava svatba, Ta veseli dan ali Matiček se ženi,
Marko Škabar
Afrika ali Na svoji zemlji. Slednja je bila zanj še posebno nepozabna, saj je bil edini izmed tehnikov, ki je prisostvoval in pomagal pri vseh stodevetindvajsetih ponovitvah. »Res nekaj neverjetnega: nekateri so si jo prišli ogledat tudi po trikrat. TKB je takrat propadala in ljudje so prav potrebovali nekaj takega.«
V tistem obdobju so zabeležili najvišje število abonen-tov in publike zadnjih časov. »O Marku Sosiču, ki je bil takrat umetniški vodja, lahko povemo marsikaj, vendar z njim je gledališče zaživelo. In to po obdobju groznega upada v številu publike«, je poudarila tudi Rossana Paliaga. Posodobil je gledališče in ga z italijanskimi nadnapisi odprl tudi večinskemu narodu. »Poleg Sosiča bi želela posebej omeniti tudi Primoža Beblerja. Gledališče se je z njim odprlo na balkanski prostor, kar sem doživela kot zelo pomembno kulturno obogatitev.«
Ko pomaranč ni... se Sosič jezi
Med našimi sogovorniki ni bilo niti enega, ki ne bi spregovoril o Krvavi svatbi. »To je bila zadnja velika predstava z ogromnim številom nastopajočih. Povsod smo bili na gostovanju.«, je povedala šepetalka Neda. Poleg uspeha na umetniški ravni je imela posebno povezovalno vlogo. »Vsakič so me našemili. Na odru sem moral vrteti kulise in smo bili vseh 50 minut trajanja predstave v neprestanem premikanju. De-
lali smo od osme zjutraj do treh ponoči, a nam ni težilo. Zaznati je bilo močno energijo«, je še poudaril Marko.
Na drugi strani pa je med to izkušnjo še posebno prišlo na dan, kako so lahko režiserji popolnoma samosvoji. Dragi bralci in drage bralke, pomislite: včasih lahko zaradi zahteve, da mora na koncu predstave na oder pasti več tisoč pomaranč, za srčnim napadom izgubiš celo umetniškega vodjo. Nekaj podobnega se je dogodilo v Puli: v trenutku, ko bi morali ti oranžni sadeži preplaviti oder in občinstvo, jih ni bilo od nikoder. Potem pa se na srečo le da vse skupaj rešiti in Marko Sosič je še naprej z vso svojo ustvarjalnostjo smelo kreativen. Občasno se nervoza sicer še pojavlja, a ni kaj: v določenih trenutkih je neizbežna. Takih in podobnih anekdot res ne manjka. Marko Škabar se spominja, kako je med neko predstavo enemu izmed igralcev iz rok ušla sablja, se odbila v zid in pristala nekje med publiko. Nasmeh, ki bo lahko potešil kak grenek trenutek, je torej priskrbljen.
Kdo se boji stare garde?
Med našim obiskom ozadja gledališkega dogajanja smo lahko slišali tudi o igralcih, ki so kričali in zaloputnili vrata, če jim kaj ni ustrezalo. Sicer pa to velja tudi za marsikaterega drugega režiserja in umetniškega vodjo t.i. stare garde -osebnosti, ki so v svojem življenju marsikaj dosegle in ustvarile. Uživali so veliko spoštovanje, a vlivali so tudi strah v ljudi. Anton Petje, Bogdana Bratuž, Filibert Benedetič, Miroslav Košuta in drugi so morda res marsikomu povzročili kako neprespano noč ali trenutke naježenih las. Brez njih pa ne bi mogli zdaj pripovedovati o tako plodnem obdobju gledališča.
Nihče si več ne zatiska oči. Ko se sprehajaš po hodnikih in stopnicah impozantne stavbe na ulici Petronio, te prevzame rahla nostalgija po zlatem obdobju Slovenskega stalnega gledališča. Danes je situacija namreč povsem različna. Odrski delavec Marko Škabar nam je iskreno priznal: »Kriza je močno občutena. Kar prevladuje v zraku je upanje, da boš preživel in ohranil delovno mesto. Vsi z veseljem govorimo o Krvavi svatbi, po drugi strani, pa je ta privedla do velike ekonomske luknje. Odprla so se marsikatera vprašanja.« Po Sedmakovem mnenju je to splošen evropski problem, ki je še posebno zaznaven na kulturnem področju. »Krizi ni in ni videti konca. Treba pa je vztrajati in skušati probleme na kak način premostiti. Manj sredstev seveda pomeni tudi manjšo scenografijo, manjše postavitve itd.«
Kriza=vztrajanje vs. kompromisi
Kot nam je povedala Paliagova so žal kompromisi neizbežni. Odmevne in ambiciozne predstave veliko stanejo: »Tudi če je dvorana polna, to ni dovolj. Naše gledališče ne živi
od vstopnic. Stroškov pa je v kulturi veliko, čeprav si marsikdo tega ne bi predstavljal.« Kvaliteta pa mora ostati kljub pomanjkanju sredstev in v tem se izkazuje prava umetnost. Pomislimo na primer predstave Dueti, za katero začetno nihče ne bi veliko izkazal in je potem dosegla najvišje število ponovitev zadnjih let, kljub njeni navidezni enostavnosti.
Kriznim časom navkljub pa v gledališču opažajo dober odziv publike. Tako Rossana Paliaga: »V takih trenutkih ljudje potrebujejo neko razvedrilo in tudi trenutek razmišljanja. Pomislimo na vojno obdobje: partizani so gojili gledališko dejavnost. Nekdo bi lahko rekel, da je to zadnja stvar, na katero pomisliš v takih razmerah. Ko je bila vojna v Jugoslaviji, se je sarajevski režiser Dino Mustafic s svojo ekipo zabarikadi-ral v Narodno gledališče v Sarajevu. Vse naokrog so streljali, a oni so ustvarjali gledališke predstave. Gre sicer za radikalne primere. Vendar kljub navidezni absurdnosti potrebuješ ravno tisto, kar naj bi bilo nepotrebno za preživetje.«
Šumovke in šumovci se s to trditvijo popolnoma strinjamo. Naša nepotešljiva želja po poizvedovanju o vsem tistem, kar se skriva za vsakdanom delovanja gledališča, nas je privedla do tega, da smo spet zbrali ogromno materiala. Če berete te vrstice, pa pomeni, da vam je le uspelo se prebiti skozi našo dvojno številko. Na koncu pa bi se želeli še enkrat iskreno zahvaliti vsem intervjuvanim: brez njih današnji Šum ne bi bil tako bogat.
Top 10 letošnjih obiskovalcev:
1.	Edvin in Nerina Švab
(šepeta se, da sta vseskozi prisotna že od prve sezone leta 1964, morda celo na istih sedežih)
2.	Slava Starc in Dušan Križman
3.	Vojko Slavec in Silvana Valoppi
4.	Alessandro Malcangi (podpredsednik US SSG(!))
5.	Tereza Pertot, Jana Ban, Štefi Pertot
6.	Vojko Miot in Saša Križmančič
7.	Kostanca Mikulus Filipovič
8.	Novinarja PD Saško Koren in Rado Gruden v razširjeni sestavi: Nataša in Jasna Rauber
(ne smemo pozabiti na naše novinarje :))
9.	Martin Lissiach
(tudi klopovcev se vedno spomnimo :))
10.	Breda Pahor (»Ma ona piše ...«)
Pripis 1: V razmislek: kdo je pri zakoncih tisti, ki drugega »povleče« v gledališče? Dvom: bi omenili prej moža ali ženo? Pripis 2: Pozor: Kar pet letošnjih top obiskovalcev je s Kontovela! Pripis 3: »Nekateri so zvesti SSG-ju in bojo tam tudi, če se zruši Kulturni dom, drugi pa so zvesti osmicam!« (cit. Dušan Udovič) Pripis 4: Šumovci smo seveda skromni ... zato nas ni v lestvici :P
njevalo. Mogoče je vplivalo na to tudi stalno spreminjanje oseb na pomembnih položajih. V gledališču si v stiku z najrazličnejšimi osebami, nekateri odnosi temeljijo na spoštovanju in obojestranskem poslušanju in delujejo zelo dobro. Z nekaterimi pa se porajajo vedno iste težave in kljub nekaterim opominom se to ni še rešilo. Meniva, da smo vsi reditelji vestno opravljali svoje delo, ni pa manjkalo kritik na naš račun. Seveda včasih pride do kake napake, vendar večkrat nismo bili mi krivi. Na primer: številčno nas ni dovolj, da bi lahko krili vse vhode v dvorano, oz. da bi mirno opravljali svoje delo, zato tekamo sem ter tja. Če pa pride do nezgode (na primer, ko je v dvorani več ljudi kot prodanih listkov, ko se vije dolga vrsta ljudi pri garderobi ali na stopnicah), smo za to krivi mi.
Kaj mislita o t.i. zakuskah po predstavah?
Jih je znatno preveč. Poleg tega večkrat ostaja veliko hrane. Reditelji ne vemo,
koliko vpliva ena zakuska na finance gledališča, vendar ena zakuska tukaj, ena tam . Vse skupaj se nabere. Poleg tega na zakuske ne zahajajo gledalci, ampak vedno eni in isti obrazi, to pa ni pravično. Zakuske naj bodo le za premiere oz. pomembne večere in naj bodo odprte vsem. Goste večera lahko pogostimo, vendar ne tako, da se ob njih nasiti večinoma osebje gledališča. Zanimivo je tudi, kako so rezali na številu rediteljev, ampak ne na številu za-kusk. Reditelji med zakuskami pospravljamo, pazimo, da je vedno vse pripravljeno in urejeno in da ničesar ne zmanjka. Gostje so vedno olikani in prijazni, sodelavci v gledališču pa večkrat pozabijo, da nismo tam, da bi jim stregli in da bi tekali gor pa dol po novo pijačo namesto njih, temveč da držimo vse pod kontrolo.
Kako je delati v SSG-ju?
Kljub vsemu je delo lepo in dobro plačano, zlasti za študente. Stik s publiko je zelo raznolik. Lahko te pošljejo vi veste
kam, ker jim prepoveš predčasen vstop v dvorano, ali pa se ustavijo za klepet s tabo po predstavi. Kar se tiče urnikov, je treba biti zelo elastični, tudi ker nas obvestijo par dni prej in iz meseca v mesec ne veš ne koliko, ne kdaj boš delal (včasih niti, če te bodo sploh poklicali).
Najbolj zvesti obiskovalci SSG-ja?
Je veeeliko zvestih gledalcev! Zal ne poznava vseh po imenu, lahko pa omeniva Marijo Besednjak in Vladimirja Vo-dopivca z ženo.
Kaj mislita o letošnji sezoni?
Veliko boljša kot lanska. Kvaliteta iger izstopa tudi zaradi raznolikega programa, ki ga ponuja letošnja sezona. Domače produkcije, gostje, ples, glasbeni večeri, razstave, predvajanje slovenskih filmov itd. Ideja o barvnih abonmajskih sklopih glede na temo iger pa je genialna.
Kaj bi spremenili v SSG-ju?
Nisva članici organizacije, ampak samo rediteljici. Kar vidiva, pa nama ni všeč. Vidiva osebe, ki imajo stike z javnostjo, ki se vedno zelo trudijo, da bi vse skupaj delovalo na čim boljši način, na drugi strani pa so osebe, ki se sploh ne potrudijo, da bi gledališče doseglo še marsikaj več. Bistvenega pomena je tudi oglaševanje. SSG predstavi svojo sezono relativno pozno in se ne poslužuje plakatov po mestu, kot npr. Rossetti ali Verdi. Veliko ljudi tudi sploh ni bilo zadovoljnih, da jih je gledališče kontakti-ralo po telefonu za prodajo abonmajev.
Bi kaj/koga kritizirali?
Vsak naj se zamisli nad svojim delom. Če nekaj ne deluje, ne morejo tega rešiti vedno eni in isti. Kljub temu je v gledališču kar nekaj motiviranih oseb, ki so prisotne skoraj vsak večer in budno pazijo, da vse steče kot po olju in nas rade volje poslušajo. Publika je bila z nami vedno zelo prijazna. Včasih se je pri-
petila kakšna manjša nesreča in so leteli očitki, vendar nikoli s strani naše domače publike. Ko vidimo, da ljudje z veseljem prihajajo v gledališče, tudi mi lažje opravljamo svoje delo.
Ime: Mara
Priimek: Bogatec
Starost: 33
Funkcija: koordinatorka rediteljev
V SSG od: sezone 2003-04
Je SSG tvoj drugi dom?
Glede na to, da sem tukaj že toliko let in poznam vse hodnike in vsako luknjo, je to moj drugi dom. Včasih sem seveda naveličana delati tukaj, ampak pride prav. Drugače pa sem učiteljica in upam, da bo prej ali slej to tudi moja služba.
Kako bi opisala vzdušje v SSG-ju in odnose z vodstvom?
Reditelji se zelo dobro razumemo, čeprav vsako leto pride kdo nov, ali kdo gre. S tehniki imamo tudi dober odnos in se z njimi vedno šalimo. Nimamo veliko stikov z vodstvom, oni so tukaj zjutraj, mi zvečer. Če pridejo zvečer, pa so zasedeni s predstavo.
Predstava, ki ti je ostala najbolj v srcu v vseh teh letih?
Sem jih videla ogromno, večkrat pa se ne spomnim naslovov ... Predstava Bak-hantke mi je bila všeč, ker je bil musical in so z njo lahko krožili. Všeč so mi zabavne prestave, kot je bila nazadnje npr. Burundanga.
Kaj misliš o t.i. zakuskah po predstavah?
Po eni strani je to neke vrste navada iz Slovenije. Dokler je zakusk malo, je v redu. Večkrat pa se zgodi, da se pretirava. Nimajo vsi reditelji časa, da bi ostali na zakuskah. Včasih morata dva reditelja (eden
na zakuski in eden v garderobi) ostati tudi do poznega. Najkasneje se je npr. končala ob 2.30. Težava pri tem je, da ne vemo prej, ali je zakuska. Potem pa moramo ostati do konca.
Najbolj zvesti obiskovalci SSG-ja?
Ne poznam jih po imenu ... Lahko omenim starše Lare Komar ali druge sorodnike igralcev. So pa tudi abonenti, ki so vedno prisotni, ampak jih ne poznam. Omenila bi še prof. Darjo Be-tocchi.
Bi kaj/koga kritizirala?
Konec koncev ima vsak svojo vlogo in mislim, da jo izvaja dobro. Logično, da moramo zdaj, v trenutku krize, vsi delati malo več. Za eno predstavo nas dela manj, zato moramo vsi delati bolj intenzivno.
Se kdaj kaj zatakne? Je publika večinoma zadovoljna?
Mi smo tisti, ki imamo stik z ljudmi, tudi s publiko. Ko manjka kakšen sedež, smo mi krivi . Ko kdo sedi predaleč, ali je v dvorani prehladno, tudi.
ŠPORT	Petek, 26. aprila 2013	440
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
pokrajina - Po izvolitvi v deželni svet
Sara Vito zapušča odbor, ponovni »lov« na žensko
V igri tudi slovenska pokrajinska svetnica Demokratske stranke Vesna Tomsič
tržič - V nedeljo informativna kampanja o azbestu
Vrhunec obolenj bo leta 2025, raziskovalni center brez vsebin
Sara Vito zapušča goriški pokrajinski odbor, potem ko je bila s 1990 preferenčni-mi glasovi izvoljena v deželni svet na listi Demokratske stranke. V sredo se je še zadnjič udeležila zasedanja pokrajinskega odbora, med katerim se je zahvalila predsedniku En-ricu Gherghetti in ostalim pokrajinskim odbornikom za lepo poklicno in življenjsko izkušnjo, ki jo je doživela na pokrajini v sedmih letih dela. Hkrati je napovedala, da bo danes vložila svojo odstopno izjavo in na ta način tudi formalno zapustila pokrajinski odbor, saj sta funkciji pokrajinskega odbornika in deželnega svetnika nezdružljivi. Nova predsednica deželnega odbora Debora Ser-racchiani je še pred volitvami napovedala, da bo v svoji odbor imenovala tudi odbornika iz goriške pokrajine; glede na najvišji izkupiček preferenc na Goriškem najresnejši kandidat za to mesto je ravno Vitova.
Po njenem odstopu z mesta pokrajinske odbornice se seveda postavlja vprašanje, kdo bo njen naslednik. V igri je tudi slovenska svetnica DS Vesna Tomsič, ki je bila pred dvema letoma izvoljena v pokrajinski svet v okrožju za Doberdob, Sovodnje in Zagraj. »Imena naslednika Sare Vito ne bom razkril niti, če bi me trpinčili. Dokončno odločitev bom sprejel popolnoma samostojno, lahko povem edino, da bo v sozvočju s pričakovanji, ki jim imajo ljudje po spremembah,« je včeraj izjavil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in poudaril, da mora še malce premisliti, saj je po njegovih besedah na Goriškem veliko sposobnih in poštenih ljudi, ki bi lahko odlično prispevali k vodenju pokrajine. Gherg-hetta je vsekakor že med sredinem zasedanjem pokrajinskega odbora napovedal, da bo odbor-niško funkcijo spet zaupal ženski. Pojasnil je tudi, da bo nova odbornica prevzela vse resorje, ki jih je doslej imela Sara Vito, saj ne razmišlja o njihovi prerazporeditvi. Tako naj bi bila nova od-bornica odgovorna za proračun, osebje, evropske projekte in šport, kar pomeni, da jo čaka zahtevna naloga. Kar zadeva evropsko načrtovanje, je goriška pokrajina zelo dejavna, saj v programskem obdobju2007-2013 sodeluje pri 22 različnih pobudah, ki naj bi Goriški prinesle tri milijone evrov prispevkov. Izstopa pa tudi na proračunskem področju, saj je že večkrat zasedla najvišja mesta na lestvici italijanskih pokrajinskih uprav z najboljšo bilanco.
Kdo bo nova pokrajinska odbornica, ali bo to res Vesna Tomsič, bo znano še pred prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 6. maja. Gherghetta naj bi novo od-bornico imenoval nekaj dni prej in jo nato med zasedanjem predstavil.
Goriška občina se je za nadomestitev odstopajočega odbornika odločila drugače. Po izvolitvi v deželni svet na listi Ljudstva svobode zapušča občinski odbor Rodolfo Zi-berna, ki ga župan Ettore Romoli ne bo nadomestil z novim odbornikom. Kulturni re-sor bo prevzel sam župan, medtem ko o re-sorju za organizacijo večjih dogodkov še ni padla dokončna odločitev. (dr)
Sara Vito
Vesna Tomsič
Vrhunec obolenj bo šele leta 2025, kar pomeni, da se bo do takrat število azbestnih bolnikov iz leta v leto višalo. Zaradi tega je treba po mnenju zveze delovnih invalidov ANMIL, sindikatov CGIL, CISL, UIL in UGL, združenj AFeVA in AIEA nameniti več pozornosti in še zlasti sredstev raziskovanju azbestnih bolezni, katerih umrljivost je danes izredno visoka. Zaradi tega so se omenjene ustanove odločile, da svetovni dan varnosti na delovnem mestu posvetijo informacijski kampanji »Asbestus Free«. V nedeljo, 28. aprila, bodo tako v raznih italijanskih mestih postavili stojnice, ob katerih bodo ljudi informirali o nevarnosti, ki jo predstavlja azbest. Člani sekcije ANMIL iz goriške pokrajine bodo informativni material delili na Trgu Republike v Tržiču, kjer bo pri ozaveščanju ljudi sodelovalo tudi osebje tržiške izpostave zavoda INAIL.
Zveza Legambiente je pred kratkim pripravila študijo, v kateri je ugotovila, da je v Italiji onesnaženih z azbestom 75.000 hektarjev zemlje. Po drugi strani je zavod INAIL leta 2011 v Italiji naštel kar 2250 azbestnih obolenj, kar predstavlja pet odstotkov vseh poklicnih bolezni, ki so jih pred dvema letoma na državni ravni našteli 46.558. Zavod INAIL je tudi ugotovil, da število azbestnih bolezni že narašča, vrhunec obolenj pa pričakujejo leta 2025. Takrat bo v primerjavi z letom 2006 kar 85 odstotkov obolenj več, v glavnem jih bodo našteli v severni Italiji. Azbestni bolniki so že danes v glavnem moški, saj so azbest na široko uporabljali v metalurgiji in ladjedelništvu.
V goriški pokrajini je bila uporaba azbesta zelo razširjena, kar seveda še najbolj velja za tržiško ladjedelnico. Tržič kot znano izstopa po številu azbestnih obolenj na državni ravni, zato je bilo v zadnjih letih veliko govora o odprtju specializiranega centra za bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu. Zdravstveno podjetje je marca končno sprejelo sklep o odprtju omenjenega centra, vendar po besedah bivšega de-
V Tržiču so azbest uporabljali do začetka devetdesetih let minulega stoletja
želnega svetnika Franca Brusse še ni določilo njegovih vsebin. Po Brussovem mnenju je v zadnjih mesecih zdravstveno podjetje storilo odločno premalo za odprtje centra za azbestne bolezni, kar je povsem neopravičljivo, če pomislimo na visoko število azbestnih bolnikov iz goriške pokrajine. Pljučni mezoteliom, ki ga povzroča vdihovanje azbestnih vlaken, zaznamuje zelo visoka stopnja umrljivosti, zato pa bi treba v raziskovanje njegovega zdravljenja vložiti
odločno več sredstev. Do pomembnih ugotovitev na tem področju so se dokopali v laboratoriju tržaškega sinhrotrona, kjer so v sodelovanju z raziskovalci iz bolnišnice Burlo Garofalo in s Tržaške univerze ugotovili, da se okrog azbestnih vlaken med nastajanjem mezotelioma naberejo celice z visoko koncentracijo železa. Raziskovalci si prizadevajo, da bi zdaj razumeli še ostale kemijske značilnosti zdravega in bolnega pljučnega tkiva.
gorica - Občina
Tolmač na sejah mestnega sveta
Goriška občina bo tudi letos naslovila na deželno upravo Furlanije-Julijske krajine prošnjo po prispevku za izvajanje pobud, ki so namenjene rabi slovenskega jezika v javni upravi. Na letošnjem seznamu je osem projektov, ki so skupno vredni 143.500 evrov. Lani je občina Gorica na podlagi 8. člena zaščitnega zakona št. 38/2001 zaprosila za »rekordnih« 378.499 evrov (predstavila je trinajst projektov), leta 2011 je zaprosila za 223.000 evrov, leta 2010 pa za 120.000 evrov. »Letos so se pravila spremenila. Zaprositi je bilo mogoče za največ 150.000 evrov,« je pojasnil pristojni odbornik Stefano Ceretta in dodal, da denar iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino običajno dobijo z dveletnim zamikom, kar pomeni, da bo občina denar za letošnje projekte predvidoma prejela leta 2015.
Na podlagi prvega izmed osmih projektov, ki jih je občinski odbor župana Ettoreja Romolija odobril na zadnjem zasedanju, namerava občina zaposliti za določen čas in s polnim delovnim urnikom uslužbenca, ki bo vodil občinsko službo za slovensko narodno skupnost. Projekt je vreden 45.000 evrov, z njim pa želijo slovenskih občanom omogočati, da se lahko v odnosu do javne uprave pisno in ustno izražajo v materinščini. Z drugim projektom bodo zaposlili prevajalca, ki bo zadolžen za prevajanje dokumentov (28.500 evrov), novost pa je tretji projekt: občina je zaprosila za 15.000 evrov, s katerimi bo občasno zaposlila tolmača, ki se bo udeleževal občinskih svetov in drugih dogodkov, na katerih je predvidena uporaba slovenščine. Uprava se je torej odzvala na zahtevo predstavnikov krovnih organizacij in občinskih svetnikov, ki so večkrat opozorili, da je prisotnost tolmača na zasedanjih mestnega sveta zakonsko predvidena. Četrti projekt je namenjen tolmačenju na sejah Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO (15.000 evrov), peti pa prevajanju vsebin spletne strani goriške občine (5.000 evrov). V posodabljanje in prevajanje vsebin na spletni strani EZTS GO bodo vložili 5.000 evrov, za objavo uradnih sporočil in promocijskega gradiva goriške občine v slovenskem tisku pa je občina zaprosila 20.000 evrov. Zadnji projekt je namenjen nameščanju dvojezičnih tabel v Podgori, Štandrežu, Pevmi, Štmavru in na Oslavju: vanje bodo vložili 10.000 evrov. (Ale)
ronke - Anonimna ovadba zoper uslužbenca letališča
V službi si je nalagal pornografske posnetke
Med delovnim urnikom si je z interneta na službeni računalnik nalagal pornografske video-posnetke, v njih pa ni nastopala nobena mladoletna oseba, zato je sodišče postopek arhiviralo. 63-letni P.S., ki je zaposlen na ronškem letališču, torej ne bo plačal za svoje neprimerno obnašanje na delovnem mestu, pri katerem ga je pred leti najverjetneje zalotil kakšen sodelavec.
Sile javnega reda so anonimno ovadbo zoper vodilnega letališkega uslužbenca prejele leta 2010. Neznani vlagatelj je opozoril, da je P.S. nalagal s spleta posnetke s pedofilsko pornografsko vsebino, kar je seveda kaznivo dejanje. Poštna policija je zato takoj preiskala pisarno uslužbenca in pregledala njegov službeni računalnik. Policisti so s pomočjo izvedenca ugotovili, da je moški med
delovnim urnikom res uporabljal internet tudi za nalaganje posnetkov, ki z njegovim delom nimajo nič skupnega. Moški je naložil nekaj glasbe in osem pornografskih videoposnetkov, v katerih pa so nastopali le polnoletni ljudje. Zoper uslužbenca so policisti vsekakor uvedli preiskavo zaradi nepravilne uporabe službenega računalnika, tri leta po vložitvi ovadbe pa je bil postopek arhiviran. Sodišče naj bi moškemu prizaneslo, ker v video-posnetkih ni bilo pedofilskega pornografskega materiala, kot kaže pa je prezrlo dejstvo, da je moški nalagal videoposnetke med delovnim urnikom in z računalnikom, ki je last podjetja, pri katerem je zaposlen. Pred nekaj leti je bil v podobno zgodbo vpleten funkcionar družbe Autovie Venete, tudi njemu pa je bil »greh« odpuščen.
lijak - Nesreča padalca
Ze takoj ob vzletu se je padalo zaprlo
Moški jo je poceni odnesel - Odpeljali so ga v Italijo
Jadralni padalec iz Velike Britanije, ki je prišel dajati duška svojemu veselju nad višavami, jo je še poceni odnesel, če upoštevamo, da se je takoj po vzletu njegovo padalo zaprlo.
Novogoriška policija je bila v sredo obveščena o nesreči jadralnega padalca na vzletišču Lijak. Na kraju je ugotovila, da je 41-letni britanski državljan, sicer z začasnim bivališčem Italiji, vzletel na omenjenem vzletišču na Trnovem pri Novi Gorici, takoj ob vzletu pa se je padalo iz neznanega vzroka zaprlo, tako da je britanski padalec izgubil nadzor in padel nazaj na vzletno stezo ter z glavo udaril v kamen. Pri padcu je 41-letnik utrpel predvidoma lažje telesne poškodbe, saj je ob prihodu reševalcev iz Zdravstvenega doma Nova Gorica odklonil zdravniško pomoč. Kasneje so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Italijo.
V zvezi z nesrečo jadralnega padalca je bil obveščen tudi pristojni preiskovalec letalskih nesreč; v zvezi z dogodkom bodo policisti podali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 26. aprila 2013
13
goriška - Pred spomeniki slovesnosti ob dnevu zmage nad nacifašizmom
Pogumno v boj s krizo
po zgledu osvoboditeljev
Da doživljamo v današnjih časih izredno gospodarsko krizo, je bilo jasno vsem udeležencem včerajšnjih proslav ob 25. aprilu. Govorniki so domala vsi po vrsti poudarili, da moramo strniti vrste in se zgledovati po partizanih, ki so najtežje trenutke preživeli z vero v svobodo, socialno pravičnost, bratstvo in enakopravnost.
Niz svečanosti se je v sovodenjski občini začel v Gabrjah, kjer so se padlim poklonili že na predvečer državnega praznika. Kulturni program so oblikovali pevci moškega pevskega zbora Skala, ki so pod vodstvom Zulejke Devetak in ob spremljavi harmonikarja Štefana Nanuta zapeli nekaj partizanskih pesmi. Prisotne je nagovorila občinska odbornica Vesna Primožič, medtem ko so pod vodstvom učiteljice Katje Batistič za recital poskrbeli učenci 5. razreda sovodenjske osnovne šole z verzi Toneta Kuntnerja.
Včerajšnjo proslavo v Pevmi je uvedel moški pevski zbor Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic, še pred tem sta združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje ter krajevna sekcija VZPI-ANPI po-
Sonja Klanjšček v Pevmi in Aleš Waltritsch v Štandrežu (zgoraj);
mirovniška zastava na štandreški svečanosti (desno zgoraj); nastopajoči osnovnošolci v Gabrjah (levo)
bumbaca, vip
ložili venca pred spomenik NOB. Kulturni program so oblikovali tudi otroci pevm-ske osnovne šole z dolgim recitalom pesmi Mateja Bora, Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča in Ljubke Šorli. Otroke je za nastop pripravila učiteljica Sabina Grahek. Priložnostni govor je bil zaupan domačinki Sonji Klanjšček, sicer ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob. Govornica je spregovorila o težkih časih med drugo svetovno vojno in nelahkih trenutkih, ki jih preživljamo danes. Omenila je Evropo, ki je nastala, da bi zagotovili mir in blagostanje. Ravno Evropa pa naj danes v sebi poišče moč, da resnično postane skupna domovina vseh narodov, ki temelji na skupnih vrednotah in ne le na večjem trgu, je povedala Klanjščkova. Prisotne sta nato nagovorila še občinski odbornik Alessandro Vascotto in dolgoletni predsednik VZPI-ANPI Silvino Poletto. Občuteno proslavo, ki se je je udeležilo veliko ljudi, je zaključil pevski zbor Štmaver, predsednik Krajevne skupnosti Lovrenc Persoglia pa se je zahvalil vsem, ki skrbijo, da je spomenik NOB v Pevmi lepo vzdrževan.
O težavah današnjega časa - od pomanjkanja dela do krize politike in demokracije -, je pred spomenikom padlih v Pod-gori spregovoril zgodovinar in pokrajinski tajnik VZPI-ANPI za Tržaško Štefan Čok, ki meni, da tem in drugim problemom ne bomo kos, če bo vsak ščitil le svoj »vrtiček«. Brezbrižnost namreč ni pravi odgovor na potrebe našega časa: »Skrbeti moramo za vrtiček vseh nas, to pomeni za obrambo tistih splošno veljavnih idealov, za katere se je borilo odporništvo: svobodo, bratstvo,
Mešani pevski zbor Podgora pred vaškim spomenikom
bumbaca
Polaganje vencev na glavnem goriškem pokopališču
foto d. r.
enakost, demokracijo in sožitje.« Svečanost v Podgori, ki sta jo priredila krajevna sekcija VZPI-ANPI in društvo Paglavec, sta oblikovala tudi pevski zbor Podgora pod vodstvom Petra Piriha in moški zbor iz Šempetra z dirigentom Miranom Rustjo. Recitirala je članica društva Podgora Irena Breganti, ob pokrajinskem odborniku Federicu Portelliju pa je v imenu goriške občine pozdravil Roberto Sartori. Ob predstavnikih novogoriške Zveze borcev in po-
bratene sekcije Rastislav Delpin je podgorsko sekcijo VZPI-ANPI obiskala tudi mlada predstavnica združenja iz pokrajine Como Lucia Gallo. Le-ta je Podgorcem podarila lepak, ki ga je ANPI iz kraja Se-prio izdal ob letošnjem 25. aprilu; na njem je natisnjena otroška risba, ki je zmagala letošnji natečaj Ernesto Guffianti.
Na goriškem glavnem pokopališču je vence pred partizanskim spomenikom in grobnico jugoslovanskih vojakov položila
delegacija VZPI-ANPI in SKGZ. Spregovorila sta Ivan Bratina in pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, ki je opozoril, da se je treba padlih spominjati s prizadevanjem za odpravljanje krivic, nepravičnosti in še zlasti revščine, ki se danes vse bolj širi ne le v nerazvitem svetu, pač pa tudi v razvitih državah, pri čemer nista izjema niti Slovenija in Italija.
Ob častni straži tabornikov je pred štandreškim spomenikom zapela vokalna skupina Sraka, prebrali so tudi odlomke iz Vlaka spomina. Udeležence je nagovoril Aleš Waltritsch, ki se je spomnil nekdanjega italijanskega predsednika republike Sandra Pertinija, za katerega je italijanska ustava vzklila iz vrednot bratstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, za katere so se borili partizani. Waltritsch je poudaril, da so vrednote osvobodilnega gibanja še vedno aktualne, zato pa si toliko bolj zaslužijo obsodbe skrunitve partizanskih spomenikov, do katerih še vedno prihaja, kot se
je pred dnevi izkazalo na Tržaškem. Udeležencem se je ob zaključku slovesnosti v imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI zahvalila Vilma Braini.
Na spominski svečanosti v Tržiču je zaigrala mestna godba na pihala, zapel je moški pevski zbor Jezero. V imenu VZPI-ANPI Licia Morsolin je poudarila, da si je treba za udejanjanje vrednot odporništva prizadevati tudi danes, ko nam ni treba vzeti pušk v roke, pač pa se moramo posluževati možnosti, ki nam jih daje na razpolago demokratična državna ureditev. Na svečanosti je spregovoril tudi predstavnik borčevske zveze iz Nove Gorice, ki je spomnil, kako so se Italijani in Slovenci skupaj borili proti zatiralcem na Goriški fronti, katere so se udeležili ravno številni tržiški delavci. Tržiška županja Silvia Altran je za zaključek dejala, da se je treba zgledovati po partizanih in po njihovem pogumu, saj bomo le tako kos težkim izzivom sedanje splošne gospodarske krize. (vip, ur)
1 4 Petek, 26. aprila 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
jamlje - Med praznikom zmage nad nacifašizmom
Partizanska sekcija odprla sedež in razstavo v družbi štirih borcev
Pirjevec med nagovorom (levo); odprtje sedeža in razstave (spodaj)
fotoa.m., i.c
Praznik zmage nad nacifašizmon so v doberdobski občini proslavili z osrednjo slovesnostjo v Jamljah. Za domačine je imel letošnji 25. april poseben prizvok, saj je sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje po večletnem prizadevanju odprla svoje nove prostore v vaškem večnamenskem središču.
Pred spomenikom je prisotne nagovoril Jože Pirjevec. Priznani zgodovinar je v svojem posegu izpostavil dva izredno pomembna datuma, 25. april 1945 in 27. april 1941. Poudaril je, da je bila leta 1941 ustanovitev Osvobodilne fronte pogumno dejanje, saj se je v takratni zasužnjeni Evropi le malokdo odločil za upor proti tako dobro pripravljeni in oboroženi vojski. Med dosežki slovenskega oboroženega upora je Pirjevec izpostavil še spodbudo drugim evropskim osvobodilnim gibanjem, predvsem italijanskemu, ki je deloma rehabilitiralo italijanski narod pred zgodovino. Pirjevec je spregovoril tudi o kolaboraciji, ki še močno pogojuje sedanji čas. Dejal je, da mora kot Slovenec nase prevzeti vso veličino in tudi sramoto svojega naroda, kajti iz tega priznanja lahko raste zavest, da smo vsi na istem čolnu in da se moramo naučiti veslati v razburkanem morju življenja na skladen način. Ob govorniku so jameljsko proslavo oblikovali še člani domačega kulturnega društva Kremenjak, mešani pevski zbor Hrast, pihalni orkester Kras, domača sekcija VZPI-ANPI in taborniki Rodu Modrega vala s častno stražo.
Po svečanosti pred spomenikom je bilo na vrsti odprtje sedeža sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Prvi so prag novega sedeža prestopili štirje nekdanji partizani Mirko Peric, ki je častni predsednik sekcije, Mario Peric, Lojze Leghissa in Jožef Croselli. Predsednik sekcije Jordan Semolič se je za
dokončni prevzem prostorov zahvalil občinski upravi in društvu Kremenjak. Poudaril je, da bo novi sedež služil mlajši generaciji članov, ki bodo lahko v boljših pogojih snovali bodoče delovanje sekcije. V novih prostorih so postavili razstavo najlepših fotografij iz svojega arhiva. Prikazani so tudi posnetki jameljskih in doljanskih
gorica - Ustanovili odbor pokroviteljev festivala
eStoria išče prijatelje
Občane in društva vabijo k sodelovanju - Kulturne dogodke bi radi prirejali skozi vse leto
Utrditi že obstoječe odnose in pritegniti nove podpornike: s tem ciljem je bil ustanovljen odbor »Amici di eStoria« (Prijatelji festivala eStoria), preko katerega želijo pomagati združenju, ki že devet let prireja mednarodni festival zgodovine v Gorici. Pobudniki so prepričani, da je treba uspeh prireditve, ki bo letos potekala med 24. in 26. majem in bo posvečena ban-ditom, čim boljše ovrednotiti. Pobudo je treba povezati s teritorijem, dejavnosti pa prirejati skozi vse leto.
»Kljub gospodarski krizi so institucije tudi letos zagotovile festivalu podporo, leta pa je manjša kot v prejšnjih letih. Zato je potrebna pomoč zasebnikov, če želimo, da
bo mednarodni festival tudi v bodoče gostil zveneča imena,« pravi Mario Brancati, ki je skupaj z inženirjem Eliom Candussijem eden izmed pobudnikov odbora prijateljev festivala eStoria. Vanj bi radi vključili goriška društva, ki delujejo na kulturnem področju, in vse občane, ki jim je festival zgodovine pri srcu. »Prireditev mora preseči tridnevno festivalsko dogajanje. Skozi vse leto bi morali potekati dogodki, ki bi ohranili živo zanimanje do festivala. Vanje bi lahko vključili tudi šole in univerze,« pravijo ustanovitelji odbora pokroviteljev festivala, ki bi radi v dogajanje vključili tudi bližnje občine na obeh straneh meje. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.estoria.it.
moš - Huda nesreča
Par v kanalu
Moškega in njegovo ženo odpeljali s helikopterjem v Videm
Avtomobil v obcestnem jarku na Prevali
Na Prevali se je včeraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta se telesno poškodovala starejša zakonca. S svojim avtomobilom sta zapeljala v obcestni kanal, iz katerega so ju izvlekli gasilci. Oba so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, po prvih informacijah pa naj ne bi bila v smrtni nevarnosti.
Nesreča se je zgodila okrog 16.40 na Prevali, točneje na deželni cesti št. 409, ki iz Moša pelje proti bivšemu mejnemu prehodu na Jazbinah in Krminu. Mož in žena sta se z avtomobilom tipa Fiat 500
bumbaca
peljala proti Števerjanu, tik pred križiščem pa je voznik v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzor nad vozilom. Avtomobil je zletel naravnost v obcestni kanal in trčil s prednjim delom v skalo. Iz pločevine so moškega in žensko izvlekli šele goriški gasilci, ki so pridrveli na prizorišče nesreče skupaj z rešilno službo 118 in karabinjerji. V bližini je pristal tudi helikopter, ki je žensko odpeljal v vi-demsko bolnišnico, moškega pa na Ka-tinaro, kjer so ju sprejeli na zdravljenje. Deželna cesta je bila več ur zaprta. (Ale)
nova gorica - Dimitrij Piciga spet na udaru
Zaposleni v Hitu kazensko ovadili predsednika uprave
Morebitna odprodaja poslovnega prostora v središču mesta bi bila poslovna škoda
partizanov, priznanja in odlikovanja, ki so jih prejeli. Razstava bo na ogled tudi jutri in v soboto, 4. maja, od 15. do 18. ure ter v nedeljo, 29. aprila in 5. maja, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Skupine si lahko razstavo ogledajo po dogovoru na tel. 333-1175798 (Jordan Semolič).
Andrej Marušič
Na novogoriško okrožno državno tožilstvo so zaposleni v Hitu podali kazensko ovadbo zoper vršilca dolžnosti predsednika uprave Hita Dimitrija Picigo in delavskega direktorja Marijana Zaharja zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Po podatkih, s katerimi razpolagajo »zaposleni v Hitu«, kot so se podpisali avtorji pisma, naslovljenega na nekatere medije, je bila ovadba, podana zaradi sklepa o odprodaji poslovnih prostorov enote potovalne agencije Hit Tours v središču Nove Gorice, kar naj bi družbi povzročilo škodo. »Sam sem o tem seznanjen samo iz medijev,« je včeraj povedal Piciga, ki pa potrjuje, da bodo potovalno agencijo z Bevkovega trga selili v bližnjo Hitovo poslovno stavbo in bi zato tiste prostore dali v najem.
»Anonimke težko komentiram,« je dejal Piciga in dodal, da bi bilo zanj presenečenje, če za pismom res stojijo zaposleni v Hitu, saj ima z večino dnevne stike. »Kar se tiče vsebine ovadbe, nisem je videl in je tudi ne želim komentirati. Formalni postopki o tej ideji so v Hitu preko strokovnih služb šele stekli, kaj šele da bi bili že realizirani. Nobenega izbora še ni bilo, kaj šele odločitve. Vprašanje je tudi, ali bo to sploh šlo v najem, vse opcije so še odprte. Sam se tej zadevi v tem trenutku bolj nasmehnem,« je povedal v.d. predsednika Hitove uprave in zatrdil, da sklepa o prodaji omenjenega poslovnega prostora ni ter da je tudi cena, po kateri naj bi se po navedbah »zaposlenih v Hitu« prodajal - 160.000 evrov - ni realna, temveč bi morala biti vsaj enkrat višja.
Piciga zato pričakuje, da bo sodišče na podlagi dejstev tožbo zavrnilo. »Ponovno poudarjam: niti odločitev, ali se bo sploh prodajalo, ni sprejeta, kaj šele, da bi bilo prodano. Vse skupaj jemljem bolj kot del nagajanja,« je dejal in dodal, da v tem
trenutku Hit ni v takšni situaciji, da bi nujno potreboval 300.000 ali400.000 evrov od prodaje tega prostora. »Osebno sem bolj privrženec najema. Za najemnino se ogrevamo tudi zato, ker bi morda v nekem prihodnjem konceptu ta prostor potrebovali tudi za neko našo drugo dejavnost. V kolikor pa bi se izkazal kupec, ki ne bi bil iz turizma ali igralništva in bi bil pripravljen odšteti bistveno višjo ceno kot je ta, ki je bila v medijih, bi bila verjetno tudi prodaja zanimiva, a bom odločitev prepustil strokovnim službam.«
Piciga selitev omenjene potovalne agencije v Hitovo poslovno stavbo pojasnjuje s tremi razlogi: agencijo želijo bistveno bolj vpeti v njihove ključne aktivnosti, predvsem v marketinške. »Odvisnost med Hitom in Hit Toursom bo mnogo večja kot doslej, ideja je zorela že nekaj časa. Sam želim bolj vpeti agencijo v Hitovo prodajo in nabavo, predvsem pa vidim, da moramo njeno poslovanje na kratek rok podeseteriti,« je nadaljnje razloge naštel Piciga.
Sicer pa ima novogoriški Hit na seznamu več nepremičnin, ki so predvidene za prodajo ali najem. Vendar za vse ni lahko najti kupcev ali najemnikov. »Kar je v Novi Gorici in kar se tiče gostinstva, še gre, za vse ostalo pa je zelo malo zanimanja in še to po nizki ceni. Prodaja pod knjigovodsko vrednostjo pa je breme za vsako upravo. Hit trenutno ni v taki kondici-ji, da bi se moral pod nujno dezinvestira-ti,« je povedal v.d. predsednika uprave.
V prvem trimesečju so v Hitu zabeležili padec prihodkov za 15 odstotkov. Stroški so tudi bistveno nižji od plana. »Ko oboje seštejemo, smo boljši kot lani, a nekoliko slabši od plana. Hit je trenutno v zahtevni poslovni situaciji,« je še dodal Dimitrij Piciga.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 26. aprila 2013
15
Obvestilo izletnikom
Prijavljeni izletniki na Aurorini potovanji v London in k jezeru Maggiore so naprošeni, da poravnajo zadnji obrok potovanja, kot domenjeno, v Gorici. Za potovanje v Milan, k jezeru Maggiore in v Brescio je na razpolago še nekaj mest.
Poklon Ljubki Šorli
Kip Ljubke Šorli, »pesnice upora, upanja in ljubezni«, bodo odkrili danes ob 18. uri na Aleji spomenikov na Erjavčevi ulici v Novi Gorici.
Zaposlijo cestarja
Goriška občina bo v okviru projektov za socialno delo zaposlila cestarskega delavca za obdobje šestih mesecev. Prošnje bodo zbirali v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 5. maja.
Arhiv hranilnice
Bančni zavod Cassa di risparmio del Friuli Venezia Giulia je podaril Fundaciji Goriške hranilnice zgodovinski arhiv goriške hranilnice. Le-to so ustanovili leta 1821 in je bila v času svoje samostojnosti tesno povezana z goriškim dogajanjem; leta 2003 se je še z nekaterimi drugimi krajevnimi bankami združila v bančni zavod Cassa di ri-sparmio del Friuli Venezia Giulia. Na goriški fundaciji si prizadevajo, da bo pridobljeni arhiv čim prej na razpolago raziskovalcem in ljubiteljem krajevne zgodovine.
Kultura za starejše
Novogoriško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje je včeraj gostilo drugi mednarodni festival znanja in kulture starejših. Festival je bil tokrat namenjen predstavitvi dosežkov društev slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje Primorske in sorodnih obmejnih italijanskih organizacij na področju izobraževanja in kulture. Na včerajšnjem dogodku so sodelovale univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice, Pirana, Sežane, Nove Gorice, Gorice, Krmina in Ljubljane. (km)
Solidarnostna akcija
Novogoriška poslovna enota Adriati-ca Slovenice je po prenovi poslovnih prostorov in združitvi vseh zaposlenih na enem naslovu namenila vso rabljeno pisarniško pohištveno opremo društvom in neprofitnim organizacijam v občinah Nova Gorica in Renče-Vogr-sko. Gre za približno sto kosov opreme, ki je odpisana, vendar dobro ohranjena in s katero bodo društva izboljšala pogoje dela zase in za svoje uporabnike. Projekt so speljali skupaj z no-vogoriško mestno občino, ki je pomagala kot vezni člen med društvi. (km)
Jazz in poezije
V	galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bo nocoj ob 20.30 večer jazza in poezij. Svoje pesmi bodo prebirali David Bandelj (v slovenščini in italijanščini), Roberto Cescon in Roberto Dobran, zaigrali bodo saksofonist Paolo Gregorig, pianist Giulio Scaramella in harmonikar Giampaolo Mrach.
Partizanski zdravnik
V	splošni bolnišnici dr. Franca Der-ganca v Šempetru pri Gorici bo jutri ob 10. uri slovesno odkritje doprsnega kipa partizanskemu zdravniku Aleksandru Gala - Petru.
Tržnica v Raštelu
V	goriškem Raštelu bo vsak dan do prvega maja boljša tržnica, sporočajo iz združenja Nuovo lavoro. Jutri pa bo tradicionalna mesečna tržnica na Travniku.
solkan - Pred 1012 leti
Proslavili obletnico, ki pa za Goričane ni vredna niti omembe
V avli hotela Sabotin v Solkanu so sinoči obeležili 1012. obletnico prve pisne omembe kraja in 300. letnico Tolminskega punta. Govornik je bil predsednik krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban, predaval je Jernej Vidmar na temo »Goriška črna vojska - Cernida in njen čas ter Solkan v času Tolminskega punta« in sodelovale so Tolminke, odete v oblačila iz časa punta. Odprli so še razstavo kratkih stripov solkanskih osnovnošolcev, šivilja Evelin Bizjak je pripravila predstavitev oblačil, življenja in dela Tolmink v času punta, obiskovalci pa so lahko poskusili prave puntarske jedi. Tako so se v Solkanu spomnili na cesarja Otona III., ki je 28. aprila 1001 oglejskemu patriarhu Janezu v darilni listini podelil »polovico gradu, ki se mu pravi Solkan (Castellum Siliganum), in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica«. Za uradno Gorico pa obletnica ni vredna omembe, čeprav je datum izpred 1012 leti vklesan v kamnito kroglo na Trgu Cavour ...
Znamenje na Trgu Cavour v Gorici
V Rupi se je začel 44. Praznik frtalje. Včerajšnji program so oblikovali otroški pevski zbori Vrh sv. Mihaela, Štandrež in Rupa-Peč ter harmonikar Matej Emili. Sledilo je tekmovanje v pripravi najboljše frtalje, zvečer pa je bil na vrsti še ples s Kraškimi muzikanti. Priljubljeni praznik se bo nadaljeval v nedeljo, 28. aprila. Ob 16.30 bo nastop plesne skupine Vipava s Peči, nakar bo imel besedo letošnji govornik -novinar Andrej Černic. Po nastopu dramske skupine Tik Tak Teater iz Gorice se bo rupenski praznik zaključil z glasbo ansambla Arena.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA
V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Gledališče
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v
petek, 3. maja, ob 20.45 koncert v deželni ekskluzivi »Earth Wind & Fire Experience Featuring Al McKay«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 26. aprila, ob 20. uri »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Razstave
V	GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deve-takih bo danes, 26. aprila, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in eno tapiserijo bo predstavil umetnikov vnuk Martin Spacal; na ogled bo do 15. junija.
RAZSTAVA IRINE GANIČEVE z naslovom »Kapljice občutkov« je na ogled v prostorih občinske knjižnice v Ma-rianu (ul. Manzoni, 54); še danes, 26. aprila, 16.00- 18.30.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v soboto, 27. aprila, ob 20.30 na odprtje fotografske razstave »Pogledi«, razstavljajo Rebeka Bernetič, Ilenija Brajnik, Deborah Brugnera, Shana Carrara in Stane Lokar. Za glasbeno točko bosta poskrbela Kristina Frandolič in Mat-tia Fumolo.
Koncerti
ODHOD AVTOBUSA (ŠE NEKAJ PROSTIH MEST) OB 15.30: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sede-
žih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 15.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495.
Mi Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 16.30 - 18.50 »Iron Man 3« (digital 3D); 21.30 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Nel-la casa«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 16.15 - 18.45 - 21.30 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.00 »Kiki con-segne a domicilio«; 18.15 - 22.00 »Scary Movie 5«.
Dvorana 5: 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 17.40 - 20.00 -22.00 »Viaggio da sola«.
DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Svet oceanov« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Drevo življenja« (Filmsko gledališče).
S Izleti
KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; vpisovanje na sedežu društva v Ga-brjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Pariz, da poravnajo zadnji obrok plačila za izlet v ponedeljek, 29. aprila, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici.
KROŽEK KRUT obvešča zainteresirane za letovanje na Mali Lošinj, ki se niso
še prijavili, naj pohitijo, saj se zaključuje vpisovanje. Tiste, ki pa so se že vpisali, prosijo, da v teku meseca aprila potrdijo njihov vpis z akontacijo na sedežu KRUT-a (Korzo Verdi 51/int. v Gorici) vsak torek od 9. do 12. ure.
SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet).
SPDG obvešča udeležence izleta na Trdinov vrh, da bo odhod v soboto, 27. aprila, ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris).
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča udeležence izleta v sklopu kongresa krvodajalcev, ki bo 5. maja v Padovi, da bo odhod avtobusa ob 6.15 pred cerkvijo v Sovodnjah.
□ Obvestila
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporočata, da bosta danes, 26. aprila, zaprti.
ZSŠDI obvešča, da bosta danes, 26. aprila, urada zaprta.
60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo.
AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da so uradi v Gorici in Tržiču odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedelkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agenziaentrate.gov.
AUTOMOBILE CLUB GORIZIA sklicuje redni občni zbor članov v ponedeljek, 29. aprila, ob 9. uri v prvem in v torek, 30. aprila, ob 18. uri v drugem sklicu v hotelu Internazionale na Tržaški ulici 173 v Gorici. Na dnevnem redu bo odobritev bilance za leto 2012.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
POSOŠKA JAMARSKA ŠOLA - Scuo-la di Speleologia Isontina organizira v sodelovanju z jamarskim klubom Kraških krtov tečaj speleologije za vse, ki jih zanimajo kraške jame, še zlasti tiste, ki niso dostopne vsakomur. Teoretični del tečaja, v obliki preda-
vanj, bo potekal v Gorici, v Ul. Vitto-rio Veneto 7, na sedežu združenja Punto Giovani, vsak četrtek od 2. maja do 6. junija. Praktični del predvideva obisk kraških jam v naši okolici in uporabo jamarske opreme ob nedeljah od 5. maja do 2. junija; za informacije in vpisovanje jamarski klub Kraški krti (micheledelo@tiscali.it), tel. 333-1635865; več na www.scuo-laspeleoisontina.it.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici bo danes, 26. aprila, zaprta.
0 Prireditve
»VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časni-karka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc.
44. PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v nedeljo, 28. aprila, ob 16.30 nastop plesne skupine AKŠD Vipava, častni govornik Andrej Černic, nastop dramske skupine Tik Tak Teater, ples z ansamblom Arena. Deloval bo dobro založen bife s frtaljo in jedmi na žaru. Ob prazniku bodo v torek, 30. aprila, v večernih urah sredi vasi dvignili otroški in veliki mlaj.
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 29. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo zdravilne umetnosti. Vodila bo Lucia Gigante; vstop prost.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk v torek, 30. aprila, ob 20. uri. David Erik Pipan bo predstavil glasilo društva Soška fronta »Na fronti št. 8 - Revija za vojaško zgodovino«, ki ponovno prinaša vrsto zanimivih prispevkov o vojaški zgodovini prve svetovne vojne.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giuseppe Raspatelli (iz splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Rosa Lovre-cich vd. Perossa iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališču.
DANES V MARIANU: 10.30, Giacomi-na Medeot vd. Vriz (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču.
ŠPORT	Petek, 26. aprila 2013	444
APrimorski
r	dnevnik

Mezgec znova na četrtem mestu
ŽENEVA - Slovenski kolesar Luka Mezgec (Argos Shimano, na sliki ANSA) je v drugi etapi dirke po Romandiji ponovil četrto mesto iz sredine preizkušnje. Tokrat je na 190,3 kilometra dolgi etapi med Prillyjem in Grangesom zaostal le za Litovcem Ramuna-som Navardauskasom, Italijanom Enricom Gasparottom in Belgijcem Giannijem Meersmanom. Janeza Brajkoviča (Astana) in Simona Špilaka (Katjuša) ni bilo povsem v ospredju. Skupno vodstvo je zadržal Britanec Chris Froome (Sky).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Sivitz Košuta in Farneti tudi včeraj v Hyeresu odpovedala nastop
HYERES - Čupina jadralca sta se zaradi bolezni flokista Far-netija tudi včeraj odpovedala nastopu na regati za svetovni pokal v Hyeresu. Na skupni razvrstitvi vodita Avstralca Belcger in Ryan, najboljša Italijana pa sta Falcetelli in Cel-menti na 25. mestu. Izolan Vasilij Žbogar pa je v razredu finn po petih regatah v zlati skupini 7.
alpsko smučanje - Tina Maze si je privoščila oddih na Maldivih
»Bolj sem poležavala«
Ime novega trenerja še skrivnost - Fizioterapevtka Poljanšek mora še sprejeti ponudbo, ki znaša 60 % več
LJUBLJANA - Tina Maze, najboljša alpska smučarka minule zime, si je s svojim partnerjem in trenerjem Andreo Massijem privoščila oddih na Maldivih, ta teden pa je v Sloveniji opravila nekaj snemanj za sponzorje. Dejala je, da se želi za olimpijsko sezono dobro pripraviti: »Želim biti telesno pripravljena vsaj tako, če ne bolje, kot sem se bila za prejšnjo.« Pred sezono, v kateri bo glavno tekmovanje na olimpijskih igrah v ruskem Sočiju, je njeno ekipo zapustil dosedanji trener Livio Magoni. Andrea Massi se je že sestal z morebitnim njegovim naslednikom, o imenu pa ne on ne Tina Maze še nista želela govoriti. »Ni mi vseeno, s tem se kar malo obremenjujem. Želim najti pravo rešitev, da bom ostala v svetovnem vrhu. Jasno je, da tako stanje ni najboljše, toda odločitev Livia Magonija spoštujem. Zaradi družine in otroka se je odločil, da zapusti našo ekipo, v kateri je zaradi nastopov in vadbe v vseh štirih disciplinah delo naporno in zelo stresno. Upam, da bomo kmalu začeli delati z novim trenerjem in da se bomo ujeli na isti valovni dolžini,« je dejala Ma-
zejeva o zamenjavi v njeni ekipi.
Z dopusta je prišla sproščena in polna energije. »Vesela pa sem, ker v zadnjem času nisem imela napornih treningov. Spočila sem se dobro in počasi se bo treba kon-dicijsko pripraviti na novo zimo. Po sezoni nisem smučala. Imela sem zahteven program v minuli zimi in se nisem želela zasititi, zato je bil ta premor zelo dobrodošel. Kljub temu nisem povsem izklopila smučanja, ker je ta šport del mene. Z Andreo Massijem sva 350 dni na leto v smučanju, na Maldivih pa sva to skušala izklopiti, se spočiti in imeti svoj mir. Mislim, da sem se dobro regenerirala. Bolj sem poležavala, kot pa počela kaj drugega. Na začetku sem imela nekaj težav, nato pa sem se polenila. Taka, jasno, nisem vse leto, vendar sem morala to narediti za svoje telo, ki je bilo zelo obremenjeno. Upam, da si je tudi Andrea Massi, ki ima včasih še bolj stresno življenje od mojega, napolnil baterije. Mislim, da mu je uspelo, ker je tri dni samo spal,« je povedala Mazejeva.
Massi je dejal, da kljub spremembam
v ekipi dela, ki je Tino Maze pripeljalo do velikega kristalnega globusa in kopice rekordov, ne bo spreminjal. »Delo pred sezono bo potekalo tako kot doslej, ker je preizkušeno in prinaša rezultate. Bo sicer ena sprememba. Maja bomo šli na testiranja, ker nam tega ni uspelo narediti na finalu svetovnega pokala v Lenzerheideju. Magonija bo treba nadomestiti. Z enim izmed strokovnjakov sem se dobil pred odhodom na dopust. Imena sicer še ne bom povedal, ker bom počakal, da konča sedanje delo in sklene pogodbo. Motilo me je, da se je v dveh največjih slovenskih televizijah pojavljalo ime na temelju govoric. Malo sem tudi razočaran, da je Magoni odšel, ker je najprej navedel en razlog, potem pa drugega. Najprej je zapustil našo ekipo, kot je dejal, zaradi družine, potem pa je odšel za trenerja v italijansko reprezentanco. Lahko bi takoj povedal, da želi trenirati ekipo svoje domovine. Poudariti pa moram, da je bil sicer zelo korekten in je pravi profesionalec,« je pojasnil Massi.
Ekipa Tine Maze tudi še nima skle-
njenega dogovora s fizioterapevtko Nežko Poljanšek. »Sam sicer zelo nerad menjam posameznike v ekipi, ki je doslej delovala izjemno dobro. Tudi fizioterapevtka Nežka Poljanšek je izvrstno opravljala svoje delo. Ponudil sem ji šestdeset odstotkov več, kot je dobila v prejšnji zimi. Toda imam omejen proračun, ki je nespremenjen v zadnjih letih. Zato ne morem fizioterapevta plačati toliko kot trenerja. Upam, da bo sprejela ponudbo. Če je ne bo, potem bom moral iskati drugega fizioterapevta,« je sklenil Massi. (STA)
košarka - A2-liga
Tržaški AcegasAps do novih točk
AcegasAps - Tezenis Verona 85:76
AcegasAps: Fatigati, Filloy 17, Meš-čerjakov 6, Carra 13, Diviach 10, Mastran-gelo 9, Gandini 18, Ruzzier 6, Tonut 7, On-do Mengue, trener Dalmasson.
Po dolgem času je tržaški AcegasAps spet prišel do zmage. Tržačani so vodili od prve do zadnje minute in povsem nadigra-li nasprotnika, ki se bori za uvrstitev v končnico (trenutno je na 6. mestu). Kot znano igra Dalmassonova ekipa le še za prestiž, a sinoči je kazalo, da igrajo tržaški košarkarji za prvo mesto: branili so zelo intenzivno skozi celo tekmo, srčno so se borili za vsako žogo. Občinstvo je celo tekmo bodrilo ekipo, na koncu pa se znesla nad društvom, ki še ni dokončno rešilo finančnih težav, predvsem pa se ni jasno izreklo o prihodnosti ekipe. Nazadnje bo AcegasAps menda le nastopil v bodoči amaterski Legadue Gold, kjer bo 16 ekip, tujca bosta samo dva (plus še največ eden z italijanskim potnim listom), vsaj tri domači igralci pa bodo morali biti mlajši od 22 let. (Marko Oblak)
ODBOJKA - V Italiji, finale play-off moški, prva tekma: Trentino - Piacenza 3:1 (-25, 11, 19, 20). V Sloveniji: finale play-off ženske, četrta tekma: Nova KBM Branik -Calcit Volleyball 3:1 (21, -22, 6, 19). Skupno 2:2.
EVROLIGA - Četrtfinale: Barcelona - Panathinaikos 64:53 (3:2). Danes: Olym-piacos - Efes (2:2). Liga ABA, final four, pol-finala: Crvena zvezda - Radnički 79:78, Igo-kea - Partizan.
EVROPSKA LIGA - Polfinale, prvi tekmi: Basel - Chelsea 1:2, Fenerbahče -Benfica 1:0
bavisela 2013 - Nasveti pred tekaškimi preizkušnjami
Za tiste, ki bi radi tekli
• ••
Do viška tržaškega tekaškega praznika Bavisela manjka natanko deset dni. V nedeljo, 4. maja, bo Gradišče ob Soči in Trst povezal 14. Evropski maraton, Devin in Trst 18. Tržaški polmaraton, družinski 7-ki-lometrski tek Bavisela family pa bo stekel med Miramarom in Velikim trgom.
Predvsem tisti, ki so se odločili, da se bodo na tekaških prireditvah preizkusili v 42- in 21-kilometrski progi, bržkone tečejo že več mesecev. Kako pa naj preživijo še zadnje dni in se optimalno pripravijo na preizkušnjo? O treningu, prehrani in počitku v zadnjih dveh tednih sta spregovorila boter Evropskega maratona in najboljši dolgoprogaš v naši deželi Stefano Scaini in rekorder maratona Migidio Bourifa, evropska prvakinja v maratonu in bodoča mamica Anna Incerti pa je nanizala nekaj nasvetov za tiste, ki se bodo podali na družinski tek. Na vse tri tekme se je možno še prijaviti do sobote, 3. maja.
Nasveti za maraton: Prehrana in počitek
Letošnji »boter« Evropskega maratona Stefano Scaini, najboljši dolgoprogaš v deželi, opozarja, da se maraton lahko preteče le z dolgo in dobro pripravo: »Zelo pomembna sta predvsem zadnja dva meseca, ko se na treningih približuješ tekmovalni razdalji in tekmovalnemu ritmu. V zadnjih dveh tednih je torej glavni del priprave že mimo, skratka, ni popravnih izpitov.« Scaini poudarja, da je v zadnjih dveh tednih pomembna predvsem prehrana, ki mora biti bogata z ogljikovimi hidrati, zato svetuje mediteransko dieto, ki nudi različne vrste testenin z omako ter različne žitarice. »Pomemben je seveda tudi počitek in regularen tempo življenja.«
Čeprav je glavni del priprave že mimo, maratonci s tekom v zadnjih dveh tednih ne prekinejo. »Količina treningov se ne zmanjša, zmanjša se le čas treninga: če smo na primer tekli štirikrat tedensko, bomo v zadnjih tednih tekli prav tolikokrat, vendar namesto uro le 40 do 50 minut. Ohranjali pa bomo ritem, ki se približuje tekmovalnemu. Tudi v zadnjih tednih spreminjamo vrsto teka, od daljših (do 1:40 za tiste, ki tečejo pod 4 urami) do krajših intervalnih tekov.
Prehrana je del priprave, zato morajo biti maratonci pozorni na prehranjevanje že v času priprav. V zadnjih dneh je dobro, pravi Scaini, zaužiti nekoliko več kilokalorij kot običajno. »Osebno se za zajtrk pred tekmo odločim za slaščice, ker sem slad-kosnedec: naj povem da ima deset prepečencev enako ogljikovih hidratov kot krožnik pašte.« Maratonec je še opozoril, da je treba na vseh okrepčevalnicah nekaj popiti, raje ne samo vode, ampak vodo z maltodekstrinom ali mineralnimi snovmi. (V.S.)
Nasveti za polmaraton: Pazi na spust!
Migidio Bourifa, rekorder tržaškega maratona, bo letos pretekel polovično razdaljo. Kot velja za maraton, pravi Bourifa, je v zadnjih dveh tednih že opravljena glavnina treninga tudi za polmaraton. Z razliko od maratoncev lahko polmaratonci predzadnji teden preverjajo kondicijo v tekmovalnem ritmu in pretečejo tudi nekoliko daljše razdalje, v zadnjem tednu pa je na vrsti le iztek, skratka krajši in lažji tek: »Za tiste, ki trenirajo 3 do 4-krat tedensko predlagam, da ohranijo zadnji teden enako količino treningov, zmanjšati pa morajo ritem in razdaljo, ki jo navadno pretečejo. Važno je, da na tekmo pridemo spočiti,« opozarja Bourifa.
Tudi pri polmaratonu ne smemo mimo prehrane: dobro je, da tekači zaužijejo ogljikove hidrate in maltodekstrin ter ohranijo ravnovesje med zaužitimi ogljikovimi hidrati in beljakovinami. »Priporočam mediteransko dieto brez alkohola in gaziranih pijač.« Bourifa meni, da je za polmaratonce dobro, ko ohranijo navade tudi na dan pred tekmo: »Zajtrk torej naj ostaja enak kot v času priprav. Prepečenec z marmelado in/ali medom in čaj je odličen kompromis, mogoče lahko dan pred tekmo pojemo nekaj več kot ponavadi.«
Glede na to, da je Bourifa že pretekel maraton, dobro pozna obe trasi Bavisele. Opozarja, da morajo maratonci strmejši del preteči raje počasneje, da bodo ohranili dovolj energije za drugi del tekme. Prav tako pa je svetoval, naj polmaratonci pri spustu med Devinom in Barkovljami ohranjajo tekmovalni ritem in da ne pospešujejo, da ne bi pri spustu izgubili preveč energije, saj je do Velikega trga še 7 kilometrov. (V.S.)
Tudi za nosečnice
»Na družinskem teku Bavisela family je v ospredju zabava. V dneh pred nastopom je predvsem za tiste, ki želijo razdaljo preteči, priporočljiv lažji tek, seveda pa se lahko odločimo, da bomo razdaljo delno pretekli delno prehodili,« je pojasnila Anna Incerti, evropska prvakinja v maratonu in bodoča mamica. Počasno hojo je svetovala tudi nosečnicam. »Dobro je, da se dan pred tekom vsi odpovedo mastnim in ocvrtim jedem, na dan tekme pa svetujem za zajtrk prepečenec z marmelado in čajem.«
ŠPORT
Petek, 26. aprila 2013
17
PREJŠNJI KONEC TEDNA POZITIVEN ZA KRASOVE EKIPE
Izkupiček krasovih ekip je bil minuli konec tedna pozitiven. V moški C2-ligi so fantje z zmago dosegli obstanek. Z visokim 5:1 so premagali direktnega tekmeca za obstanek Astro San Vito. Tom Fabiani in Gianni Rotella sta odnesla dve točki, Edi Bole pa eno. V prvem delu prvenstva je Kras s tole ekipo izgubil s 5:4, kar dokazuje, da so tokrat resnično dobro igrali in se srčno borili. V play offu D1 -lige sta oba predstavnika bila boljša od nasprotnih ekip. Kras A je proti Polisportivi San Giorgio zmagal s 5:2. Tokrat je »ajevcem« priskočila na pomoč Eva Carli, ki je dosegla vse tri osebne točke. Ettore Malorgio je igral dve tekmi in obe zmagal, mladi Katarini Milič (na sliki KROMA levo) pa je malo manjkalo, da bi še sama dala ekipi svoj doprinos. Težjo, a zaradi tega tudi slajšo zmago, je vknjižil Kras B proti TT Isontino. Elisa Rotella (dve zmagi), Vinicio Divo (dve zmagi) in Robert Milič so z dobro igro premagali nevarno ekipo iz Tržiča. Na 4:4 je pred neljubo nalogo stal Robert Milič, ki pa je Bana Marzia gladko premagal in pripeljal svojo ekipo do končne zmage. (R)
košarka - V deželni C-ligi uspešen le Bor, Breg KO v gosteh
V ELITNI LIGI NIČ NOVEGA
Na vrhu lestvice elitne lige nič novega. Včeraj je zmagal tako vodilni Ufm kot drugouvrščena Triestina. Tržičani so doma z 2:1 premagali Fontanafreddo. Triestina pa je z 2:0 slavila zmago v gosteh v Carlinu (proti Cjarlins Muzane). Zadela sta Slovenec Kalin in Da Ros. Ufm (67) ima še vedno dve točki prednosti pred Trie-stino (65), ki bo v zadnjem krogu prosta. Do konca sezone so še trije krogi. Ostali izidi: Lignano - Lumignacco 1:1, Gemonese - Man-zanese 1:0, Pro Cervignano - Maranese 0:1, Azzanese - San Luigi 0:1, San Daniele - Tolmezzo 1:0, Virtus Corno - Torviscosa 0:3. Vrstni red: Ufm 67, Triestina 65, Azzanese 52, San Daniele 49, Cjarlins 42, Fontanafredda 39, Ism 39, Manzanese 37, San Luigi 37, Tolmezzo 37, Gemonese 36, Corno, 35, Torviscosa 31, Lumignacco 30, Maranese 30, Lignano 29, Cervignano 17.
Borovci še v limbu
Bor Radenska - Goriziana 79:73 (11:23, 34:43, 58:58)
Bor: Bole 12 (3:4, 3:6, 1:6), Mado-nia 3 (0:2, -, 1:3), Crevatin (-, 0:2, 0:2), Meden 17 (2:2, 3:8, 3:4), Babich 10 (-, 2:3, 2:7), Sosič 10 (6:6, 2:5, 0:4), Zivic 21 (4:5, 7:13, 1:5), Fumarola 6 (-, 3:5, 0:1), Contetno, Favretto n.v.
Bor Radenska niti v predzadnjem krogu še ni stopil na zeleno vejo: kljub zmagi proti Goriziani, ki je imela dve točki več, bo šele zadnji krog prvenstva (jutri) odločal o končnem razpletu. Borovci se namreč še borijo tako za uvrstitev v končnico, kot tudi v play-out. Z zmago so sicer dohiteli Goriziano na 26 točk, vendar zaradi negativne koš razlike (v Gorici so izgubili za 8 točk), imajo Goričani boljše izhodišče.
Zmago so si borovci priborili šele v drugem delu srečanja, saj so v prvem povsem popustili v obrambi in napadu. Goričani so v prvih dveh četrtinah dosegli »nedopustnih«, kot je poudaril trener Popovič, 43 točk, od teh kar pet trojk v prvem delu. Tudi napad Svetoivanča-nov ni stekel tako, kot bi mogel: statičnost napada in predvsem siljenje metov iz razdalje sta dovolili nasprotnikom, da so že v prvi četrtini povedli na 12 točk, na odmor pa odšli z devetimi. Na prvo prebujanje je že v drugi četrtini namignil Babich, ki je z dvema trojkama zmanjšal zaostanek na pet točk (22:27), odločilna pa je bila tretja četrtina. Z delnim izidom 8:0 je Bor v prvih treh minutah tretjega dela izenačil na 43:43, na-
www.primorski.eu 1
Diego Zivic je dosegel 21 točk
kroma
to pa prvič povedel v 38. minuti (53:51) in prednost tudi ohranil do konca srečanja. Goriziana je trčila v borovo obrambo, ki je bila veliko bolj preudarna kot na začetku, tudi v napadu pa so bili meti iz vseh razdalji preciznejši. Če k temu dodamo še boljšo organizacijo napada in borbenost pod košem, skra-ka torej nadvlado v skokih, je pozitiven rezultat na dlani. Želja, da bi Goriziano premagali za devet točk in tako obrnili koš razliko sebi v prit, se je v končnih minutah izjalovila. Bor je sicer še dve minuti pred koncem vodil za 9 točk, prednosti pa ni ohranil. (V.S.)
Deželna C-liga izidi:				
Cervignano - Falconstar 67:80, Roraigrande -				
Venezia Giulia 105:91,		Bor Radenska - Goriziana		
79:73, Latisana	- Romans 59:63, Tarcento - UBC			
54:64, Ronchi -	:agagna 59:77, Codroipo - Breg			
92:79.				
Falconstar	27	20	7	2350:2100 40
Roraigrande	27	20	7	2131:2031 40
Romans	27	18	9	2114:2026 36
Cervignano	27	17	10	2027:1959 34
Breg	27	16	11	2047:2033 32
S.Daniele	27	15	12	2026:2008 30
Goriziana	27	13	14	1991:2016 26
Bor Radenska	27	13	14	1934:1930 26
UBC	27	13	14	1 891:1952 26
Fagagna	27	12	15	1896:1945 24
Codroipo	27	12	15	1 996:1978 24
Venezia Giulia	27	11	16	2004:2046 22
Tarcento	28	10	18	2046:2070 20
Latisana	27	7	20	1812:2058 14
Ronchi	27	6	21	2027:2240 12
PRIHODNJI KROG (27. 4.): Romans - Ronchi,				
Roraigrande	Codroipo,			-agagna - Bor
Radenska, Latisana		- Cervignano, Venezia		
Giulia - S. Daniele, UBC			- Breg, Goriziana -	
Falconstar.				
Codroipese - Breg 92:79 (20:25, 42:43, 57:58, 74:74)
Breg: Schilani 8 (-, 4:9, 0:2), M. Gri-maldi 9 (2:3, 2:9, 1:4), Ferfoglia 2 (-, 1:2, 0:1), Sternad, Semec 2 (-, 1:1, -), Ciglia-ni 16 (6:9, 5:9, 0:7), Mattiassich, Kos 18 (-, 3:5, 4:8), A. Grimaldi 24 (5:7, 8:19, 1:1), Gelleni in Crismani n.v. Trener: Kladnik.
Košarkarji Brega so na gostovanju v Codroipu popustili šele po podaljšku. »Dotlej je bila tekma zelo izenačena. Igrali smo točko za točko,« je dejal trener ekipe dolinskega kluba Klemen Kladnik, ki je še dodal: »Fantom res ni-
mam kaj očitati. Potrudili so se in so dali vse od sebe. V podaljšku pa smo fizično padli, saj smo bili utrujeni. Kot že celo prvenstvo, smo tudi tokrat trpeli v igri pod košema. Že v soboto (jutri op. av.) nas čaka še zadnja tekma rednega dela prvenstva. Skušali se bomo vsaj malo odpočiti in stisniti zobe, saj bomo tudi v soboto igrali z okrnjeno postavo.« Jutrišnja tekma pa bo za Breg zgolj formalnost. »V play-off smo se že uvrstili, tako da je bil glavni cilj osvojen. Zdaj se bomo mirno pripravili na končnico, v kateri bo glavni favorit tržiški Falcon-star,« je še povedal Kladnik.
odbojka - C-liga
V Majanu Zalet C še ni prebil ledu
Farmacia Trojani Majanese - Zalet C 3:1 (25:16, 23:25, 18:25, 17:25)
Zalet C: Babudri 15, Balzano 4, Crissani 4, Gridelli 7, Spanio 3, Štoka 7, Cvelbar (L), Bukavec 10, Anja Grgič 0, Petra Grgič 1, Starec 2. Trener Edi Božič Gostovanja v Majanu zaletovkam očitno niso posebno pri srcu, saj so naša dekleta tu izgubila tudi v rednem delu. Majanese je letos v C-ligi novinec, njegov poglavitni cilj je bil seveda obstanek med tretjeligaši in s sinočnjimi tremi osvojenimi točkami ga je tudi dosegel. Domače igralke so bile skozi vso tekmo zelo zbrane in motivirane, česar za zaletovke ne moremo trditi: odigrale so pač »klasično« tekmo s konca prvenstva, v kateri rezultat pravzaprav ni bil zelo pomemben, saj so si obstanek v ligi že zagotovile v prejšnjih tekmah. V prvem setu našim igralkam nikakor ni šlo od rok in domačinke so ga osvojile brez težav. V drugem so za-letovke reagirale, zaigrale odločneje, obrestovala pa se je tudi poteza trenerja Božiča, ki je nekoliko spremenil postavo, saj je Tania Babudri šla na tol-kaško mesto, na korektorsko pa Sabrina Bukavec. Po izenačenju v setih pa našim igralkam ni šlo več tako dobro od rok, zaigrale so nekoliko bolj povprečno in nihajoče, kar so seveda domačinke spretno izkoristile.
S tem porazom in istočasno zmago Virtusa v gosteh je Zalet prvo mesto na lestvici prepustil prav Virtu-su, ki pa bo jutri prišel v Repen, kjer se nam prav gotovo obeta zanimiva tekma, ki bo predvsem prestižnega pomena.
JADRANJE
Optimisti tudi na prvih mestih na regati v Tržiču
Na conski regati pri Tržiču v razredu optimist so nastopili mladi jadralci Čupe in Sirene.
Pri mladincih sta se dobro odrezala Luca Carciotti in Sebastjan Cettul (oba Ču-pa). Luca se je uvrstil na 1. mesto, medtem ko je bil Sebastjan 3. Sara Zuppin in Petra Gregori (obe Sirena) sta se do polovice prve stranice zelo dobro držale in bile med prvimi tremi. Nato je veter začel jadralcem metati polena pod noge, tako da so organizatorji skrajšali regato. Zuppinova se je uvrstila na 12. mesto, Petra Gregori pa na 19. Leonardo Glavina je ostal v ozadju. Od Ču-pe so tekmovali še Giorgia Sinigoi, Nina Be-nedetti, Giulio Michelus in Luka Paljk. Med kadeti se je najbolje odrezal Tinej Sterni (Sirena), ki je zasedel 1. mesto. Tretja je bila Katerina Sedmak (Čupa). Elisa Manzin (Sirena) je 50 metrov pred ciljem izgubila 3. mesto in končala 4. Jan Zuppin, zanj je bila prva regata, je bil 14. Nastopila sta še Jan Per-narčič in Alessandro De Luisa (oba Čupa).
Popravek
V včerajšnjem intervjuju s Petro Križ-mančič smo napačno napisali ime pokala, ki je Millenium Cup in ne Cheerdance Cup. Leta 2009 pa so člani in članice tržaškega kluba postali evropski prvaki in ne podpr-vaki.
odbojka - Pokrajinski finale U16
Brez naslova
V nabito polni nabrežinski telovadnici je bil včeraj pokrajinski finale ženskega prvenstva U16, ki ga je priredil nabrežinski Sokol. Po nedeljskih polfinalnih bojih so si pravico do nastopa v finalu priborili Olympia, Cubomusica Eurovolley Club ter obe naši združeni ekipi, Zalet plave in Zalet Dvigala Barich.
Prve so na igrišče stopile starejše zaletovke, ki pa so morale priznati premoč tržaške Olympie. Naše igralke so zaigrale nekoliko pod pričakovanji in niso v bistvu nikoli ogrožale tržaških igralk, ki so oba seta osvojile po hitrem postopku.
Sledila je tekma za prvo mesto med dvema zelo mladima ekipama: Zalet Dvigala Barich bo v enakem sestavu igral tudi prihodnje leto, pri EVS pa sta samo dve igralki letnika 1997. Tržaška ekipa je v bistvu izbor najboljših igralk iz več društev, ki so tehnično zelo dobro podkovane, poleg tega pa tudi precej višje od zaletovk in so to svojo fizično premoč znale odlično uveljaviti na mreži. Tekma je bila vsekakor lepa in napeta, naše odbojkarice pa so jo verjetno preveč občutile in se nikakor niso mogle povsem sprostiti, zaradi tega so tudi verjetno naredile kako napako več kot običajno, predvsem na servisu. Vsekakor so zelo dobro igrale v obrambi, v prvih dveh setih jim je kar nekajkrat uspelo nadoknaditi že kar visok zaostanek. Najbližje delnemu uspehu so bile v tretjem nizu, v katerem so vodile že z 18:11, a nasprotnice nikakor niso popustile, zaigrale na vse ali nič in v zelo razburljivi končnici set tudi osvojile s sicer minimalno razliko.
Odbojkarice Zaleta Dvigala Barich so se morale zadovoljiti z 2. mestom
Izida: finale za tretje mesto:
Olympia - Zalet plave 2:0 (25:10, 25:16), za prvo mesto: Cubomusica Eurovolley School - Zalet Dvigala Barich 3:0 (25:21, 25:20, 28:26).
Vrstni red: 1. Cubomusica EVS, 2. Zalet Dvigala Barich, 3. Olympia, 4. Zalet plave.
Zalet Dvigala Barich: Čufar, Feri, Košuta, Kralj, M. Petaros, Počkaj, Protti, Racman, Roma, Štoka, Vitez. Trener Ambrož Peterlin.
Zalet plave: Gornik, Kojanec, Lugo, Pertot, U. Petaros, Pučnik, Sossi, Demi in Carlotta Vattovaz, Viez-zoli, Hana in Leah Zidarich. Trener Rajko Petejan.
Tekmam je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti Andreja Cunje, odbornika za šport občine Devin Na-brežina, pokrajinskega predsednika FIPAV Walterja Rusicha, deželnega predsednika FIPAV Giorgia Tirela in predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina. Vse štiri ekipe so prejele pokal in kolajne, praktično darilo pa Alice Sartori (Cubomusica EVS) kot najboljša igralka. Deželni finale bo 1. maja v Tržiču.
kroma
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bosta danes, 26. aprila, urada zaprta. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah.
AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 20.00 uri in v drugem sklicanju v torek, 28. maja, ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan v Dolini.
AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 3474742793.
18
Petek, 26. aprila 2013
ITALIJA, SVET
/
italija - Posvetovanja mandatarja za sestavo nove vlade
Letta: Pogovori pozitivni,
I š I I V	V	•	■ •
a obstajajo se nerešeni vozli
RIM - Mandatar za sestavo vlade Enrico Letta se je včeraj ves dan posvetoval s političnimi strankami. Pavzo si je vzel le dopoldne, da se je ob 25. aprilu poklonil žrtvam v Ardeatinskih jamah pri Rimu. Kot je pojasnil na posvetovanjih, bi s svojo vlado rad zasledoval tri temeljne programske cilje: dvigniti Italijo iz gospodarske in socialne krize, prenoviti italijanski politični sistem ter prispevati k spremembi politike EU, da bi bila bolj naklonjena gospodarski rasti.
Letta bo po pričakovanjih poskusil sestaviti veliko koalicijo med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode, kateri je naklonjen tudi predsednik Giorgio Napolitano. V vladi bi lahko sodeloval tudi sredinski blok pod vodstvom odhajajočega tehničnega premiera Maria Montija, drugih sil pa naj ne bi bilo.
In dejansko so na srečanjih z mandatarjem včeraj zavrnili vstop v vladno koalicijo po vrsti Fra-telli d'Italia, Levica, ekologija in svoboda, Severna liga ter Gibanje petih zvezd. Vendola (LES) je poskrbel za razburjenje, ko je dejal, da ne vstopa v vlado s »fašisti«, s čimer je mislil na Berlusconi-jeve privržence.
Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano je s srečanja z Letto odnesel pozitiven vtis, a pristavil je, da obstajajo še »nerešeni vozli«. Stranka Silvia Ber-lusconija vztraja, da mora vlada sprejeti kot programsko osnovo vseh osem točk, s katerimi se je Ljudstvo svobode predstavilo na volitvah, začenši z odpravo davka na nepremičnine IMU. Poleg tega zahteva pomembna ministrska mesta.
Demokratska stranka uradno podpira Lettov poskus, a je v resnici razdeljena glede predlaganega zavezništva z Berlusconijevo stranko. To je prišlo do izraza tudi v polemikah, ki jih je sprožil poslanec Francesco Boccia, ko je dejal, da kdor ne bo glasoval za zaupnico Lettovi vladi, ta bo dejansko zapustil stranko. Zanimivo pa je, da je mladi lev Demokratske stranke, fi-renški župan Matteo Renzi, podprl Letto. »Iti moramo do konca. Mandatarju stojim ob strani,« je dejal.
Potek posvetovanj je sinoči naposled ocenil sam mandatar. Dejal je, da z opravljenih pogovorov odnaša vrsto koristnih in pozitivnih napotkov. A pristavil je, da je še veliko nerešenih vozlov, zaradi česar bo sestavljanje vlade zahtevalo čas. Težko bo Letta zaključil svoje delo do jutri, kot so nekateri pričakovali.
Sekretar LS Alfano po srečanju z mandatarjem Letto
ansa
italija - Praznik osvoboditve
Grillo: 25. april je umrl, partizani bi se danes jokali
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve izpod nacifašizma, položil venec pred spomenikom neznanemu vojaku v Rimu ter nato obiskal bližnji muzej osvoboditve. »Izkušnja odporništva nas opozarja, da se je z zgodovinskimi izzivi treba spopasti pogumno, odločno in v duhu enotnosti,« je dejal, nanašajoč se na sedanjo politično krizo v Italiji.
Vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo (na sliki) pa je v svojem blogu včeraj zapisal, da bi se »partizani jokali«, če bi se danes vrnili. »Z imenovanjem člana Bilderberga (ekskluzivne-ga kluba zahodnjaških mogotcev, op. ur.) za predsednika vlade je 25. april umrl,« je zatrdil bivši komik. Na njegova izvajanja se je med drugimi odzvala predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini, po oceni kateri je 25. april »bolj živ kot kdajkoli«, saj gre za praznik neprecenljive vrednote svobode.
jugozahodni balkan - Srbski predsednik
Nikolic se je opravičil za srbske vojne zločine v BiH
BEOGRAD - Srbski predsednik Tomislav Nikolic (na sliki) se je v pogovoru za Televizijo Bosne in Hercegovine (BHT) opravičil za zločine, ki so jih v imenu Srbije v BiH izvedli pripadniki srbskega naroda. Prosil je tudi za odpuščanje Srbiji zaradi zločina v Srebrenici, ki pa ga vseeno ni imenoval za genocid. "Klečim in prosim odpuščanje za Srbijo zaradi zločina, ki je bil storjen v Srebrenici. Opravičujem se za zločine, ki jih je v imenu naše države in našega naroda storil katerikoli posameznik iz našega naroda," je dejal Nikolic v pogovoru za BHT, kot povzema sarajevski internetni portal klix.ba. Pogovor naj bi bil sicer javno objavljen šele 7. maja. Nikolic je tudi napovedal, da bo tudi sam odšel v Srebrenico in se osebno poklonil žrtvam pokola več kot 8000 Bošnjakov, ki so ga julija 1995 izvedli vojaki Republike srbske.
Munira Subašic, predsednica združenja Matere Srebrenice, ki združuje svojce žrtev iz Srebrenice, je
že ocenila, da Nikolice-ve besede niso iskrene. 'Ne potrebujemo, da nekdo kleči in prosi odpuščanja. Želimo slišati srbskega predsednika in Srbijo, da reče besedo genocid," je dejala.
Nikolicevo opravičilo za zločine nad Bošnjaki med vojno v BiH (1992-1995) je drugo opravičilo kakega srbskega predsednika za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. Pred njim se je za zločine Srbov v BiH na začetku mandata leta 2004 opravičil tudi Nikolicev predhodnik Boris Tadic. Nikolic je sicer v pogovoru za BHT tudi dejal, da so Srbi iz Republike srbske zanj Bosanci, čeprav nekateri od njih ne želijo, da jih tako kličejo. (STA)
zda - Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanji svetovni voditelji, med njimi Silvio Berlusconi
Odprtje knjižnice Georgea Busha mlajšega v Dallasu združilo nekdanje predsednike ZDA
DALLAS - V Dallasu se je včeraj brez ideoloških razprtij zbrala četica predsednikov ZDA, ki so počastili slovesno odprtje predsedniške knjižnice in muzeja 66-let-nega Georgea Busha mlajšega, sicer 43. predsednika ZDA.
Prišli so demokrat Jimmy Carter, republikanec George Bush starejši, demokrat Bill Clinton, republikanec in slavljenec Bush mlajši ter sedanji predsednik ZDA Barack Obama. Ob zvokih godbe na pihala so se pokazale nekdanje in sedanja prva dama ZDA, kot tudi številni nekdanji svetovni voditelji od britanskega premierja Tonyja Blaira do italijanskega Siliva Berlusconija.
Slavljenec se je ob prihodu na oder pošalil z vzklikom uvoda v pesem "O Happy Day" (veseli dan), Clinton pa je v svojem slogu stresal šale, dokler ni resno sklenil, da so takšni izrazi enotnosti pomembni, čeprav so razprave in razlike pomemben del vsake svobodne družbe. George Bush starejši se je z invalidskega vozička množici zahvalil, da je prišla izrazit podporo njegovemu sinu, Carter pa je izpostavil mirovno posredovanje Busha med
južnim in severnim Sudanom ter povečanje pomoči Afriki.
Sproščeno in veselo vzdušje pod toplim pomladnim teksaškim soncem je bilo opazno od začetka do konca slovesnosti. Obama, ki je prišel v Belo hišo predvsem zaradi nasprotovanja politikam sla-vljenca, je dejal, da so razlike sedaj pozabljene, ker je jasno, da ima Bush mlajši rad svojo državo in ljudi, pa ne le tiste, ki volijo za republikance.
"Pravijo, da smo najbolj ekskluzivni klub na svetu. Res pa je, da smo bolj podporna skupina. Vsak od nas vam lahko pove, da ne glede na to, kako misliš, da si pripravljen na položaj predsednika, enostavno ni mogoče razumeti narave te službe, dokler ni tvoja, dokler ne sediš za tisto mizo," je dejal Obama, ki je imel za predhodnika le lepe besede. "V svoji koži se počuti udobno. Ve, kdo je. Ne pretvarja se. Svoje delo jemlje resno, vendar samega manj. Je dober človek," je dejal Obama.
Otvoritev predsedniškega centra na ozemlju Južne metodistične univerze v Dal-lasu je pomenila tudi prve resne nastope
Obamovega predhodnika v javnosti, pred katero se je januarja 2009 skoraj povsem umaknil. Takrat ga je podpiralo 33 odstotkov Američanov, zadnja anketa televizije ABC pa mu daje skoraj enako mero podpore kot Obami (47 odstotkov).
ZDA so imele doslej v Beli hiši dva Busha in ugibanj, da je morda čas za tretjega, ne manjka. Nekdanji predsednik je za svojega brata Jeba Busha dejal, da bi moral kandidirati za predsednika. Nekdanji guverner Floride je bil sicer tisti Bush, ki so ga "vzgajali" za Belo hišo, vendar ga je George Bush mlajši kljub nasprotovanju očeta prehitel.
Mnenja so sicer deljena tudi znotraj družine. Jeb Bush je večkrat dejal, da ZDA niso pripravljene na še enega Bus-ha, to pa je sedaj v pogovoru za televizijo NBC povedala tudi Barbara Bush, ki je znana po tem, da ji bila vedno brez dlake na jeziku. "Jeb Bush je daleč najbolj usposobljen za predsednika. Vendar ne. Imeli smo dovolj Bushev. Ne gre le za štiri družine ali karkoli. Je še veliko drugih, ki so usposobljeni."
Čeprav ankete kažejo znano človeško lastnost, da čas večinoma prežene slabe misli in ohrani dobre, pa se Jeb Bush v primeru kandidature ne bi mogel izogniti osvežitvi spomina na nekatere najbolj sporne odločitve njegovega brata, na čelu z vojno proti Iraku in slabim ukrepanjem zvezne vlade po orkanu Katrina.
Okrog dva hektarja velik predsedniški center sicer spominja tudi na nekatere bolje sprejete odločitve, kot je krepko povečanje pomoči za boj proti aidsu v Afriki in drugje. Razstavljen je megafon, s pomočjo katerega je Bush na ruševinah Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku obljubil maščevanje za teroristične napade 11. septembra 2001.
Pri oblikovanju je sodelovala Barbara Bush, zaradi česar je morda opazno tudi nekaj humorja. Razstavljeni so namreč slavni opilki glasovnic s Floride, ki simbolizirajo še vedno sporne volitve leta 2000. Po dolgem ponovnem preštevanju glasov je vrhovno sodišče ZDA udarilo po mizi in zmago proti demokratu Alu Goru pripisalo Bushu. (STA)
Asean za pogovore s Kitajsko glede Južnokitajskega morja
BANDAR SERI BEGAWAN - Voditelji Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean) so včeraj v Bruneju zaključili dvodnevni vrh. Pozvali so k nujnim pogovorom s Kitajsko, za zagotovitev, da naraščajoče napetosti v Južnokitajskem morju ne bi prerasle v nasilje. Poudarili so pomembnost "miru, stabilnosti in pomorske varnosti v regiji". Brunejski sultan Hassanal Bolkiah je ob koncu dvodnevnega vrha dejal, da želijo voditelji Aseana s Kitajsko nujno doseči dogovor "o pravilih ravnanja", ki bi sprostil napetosti v strateško pomembnem Južnokitajskem morju, kjer naj bi se nahajale ogromne količine nafte in zemeljskega plina
Putin upa, da bo napad v Bostonu zbližal ZDA
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v televizijskem nastopu izrazil upanje, da bo tragedija na maratonu v Bostonu privedla do tesnejšega sodelovanja med Moskvo in Was-hingtonom v boju proti terorizmu. Kot je zatrdil, je tudi Rusija žrtev "mednarodnega terorizma". "Upam, da nas bo ta tragedija zbližala," je dejal v zvezi z napadom v Bostonu, za katerega so ameriški organi osumili brata čečen-skega rodu.
Putin je sicer kritiziral špekulacije o tem, da je prav njun čečenski izvor motiv za napad, v katerem so umrli trije ljudje. "V neskončnost lahko razpravljamo o tragediji čečenskega naroda v času, ko jih je Stalin izgnal iz Čečenije. Ampak, ali so bili Čečeni edine žrtve te represije?" se je vprašal in dodal, da ne gre za narodnost ali vero, temveč za "ekstre-mistično naravo ljudi".
Izraelski lovci sestrelili letalo brez pilota iz Libanona
JERUZALEM - Izraelski vojaški lovci so včeraj sestrelili brezpilotno letalo, ki je vstopilo v izraelski zračni prostor iz Libanona. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ocenil, da gre za "izredno resen" incident.
Letalo so izraelske sile opazile že na libanonskem nebu, sestrelili pa so ga osem kilometrov stran od mesta Haifa, ko je letelo na višini 2000 metrov. "Poskus kršenja naših meja vidim kot izredno resen. Še naprej bomo delali, kar koli bo potrebno za zagotavljanje varnosti izraelskih državljanov," se je na novico odzval Netanjahu. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
36.141,81 € +804,74 SOD NAFTE
(159 litrov)
101,73 $ +0,12
EVRO
1,3080 $ +0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
25. aprila 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 25.4 24.4	
ameriški dolar	1,30080	1,3006
japonski jen	129,67	129,46
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,899	25,909
danska krona	7,4559	7,4553
britanski funt	0,84580	0,85250
madžarski forint	301,24	299,55
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7000	0,7001
poljski zlot	4,1467	4,1367
romunski lev	4,3493	4,3495
švedska krona	8,5961	8,5885
švicarski frank	1,2334	1,2302
norveška krona	7,6535	7,6780
hrvaška kuna	7,6070	7,6065
ruski rubel	40,7829	40,9583
turška lira	2,3540	2,3476
avstralski dolar	1,2669	1,2659
braziljski real	2,6266	2,6318
kanadski dolar	1,3374	1,3345
kitajski juan	8,0650	8,0352
indijska rupija	70,7960	70,5190
južnoafriški rand	11,8804	11,9395
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 27. aprila 2013
19
^ Rai Uno
^ Rai Due
Rai Tre
7.45 Nan.: Miami Vice III 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.40 Film: Bernadette (biogr.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Quarto Grado 0.00 Film: Nome in codice - Nina (triler)
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Film: Possession - Una sto-ria romantica (kom.) 16.50 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-
solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Paperissima 23:00 Rubrika: Supercinema 23.30 Nad.: Tutti per Bruno
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Dok.: Srečanje, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
C/ Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto Finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 La terra dei cuochi 23.35 Tv7 0.35 Odd.: L'appuntamento
7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Ruslan (akc., ZDA/Kan., '09, i. S. Segal) 23.05 Le iene - Seconda serata
La 7
6.40 Risanke 8.05 Tgr Montagne 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.10 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.50 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 23.05 Aktualno: L'ultima parola
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.25 Dnevnik: Tg3 Minuti 11.30 Buon-giorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insie-me con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Robinson, una fami-glia spaziale (anim.) 23.00 Glob
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker
21.10 Crozza nel Paese delle Meravi-glie 22.20 Odd.: Zeta 0.15 Omnibus Not-te
^ Tele 4
8.25 19.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 17.50 19.30, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.30 Film: Il sogno della citta 17.00 Avtomobilizem 17.15 Športna odd. 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 23.30 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Le parole piu belle 21.00 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Potopisi
Tv Primorka
8.00 19.30, 22.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Dok. film: Šum v filmu 20.00 Sacro egoismo 21.00 Aktualno 22.30 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.25 Nad.: Biser 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja 9.1017.50 Serija: Larina izbira 10.35 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.00 Serija: Družinski kamp razvajencev 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.05 Nad.: Norišnica v Clevelandu 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Dedek na zmenku (kom.) 22.30 Nad.: Nora Roberts 23.00 Eurojackpot
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Luog-hi magici 7.55 Dok.: Media teca regionale 2007 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Jr Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Nan.: Potujoči škrat 11.05 Odd.: Firbcologi 11.25 Mi znamo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.30 Risanke 16.05 Nad.: Mali Leonardo 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.10 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.25 Koncert: Iz noči klavirjev 14.00 Sledi 14.45 Alpe-Donava-Jadran 15.25 Migaj raje z nami 15.50 Rad imam nogomet 15.25 Mostovi - Hidak 16.55 Osmi dan 17.25 Knjiga mene briga 17.50 Dok. film: Mehek kot skala 18.40 Nogomet - Vrhunci evropske lige 19.10 0.10 Točka 20.00 Dok. serija: Skrivnosti muzejskih zakladov 20.45 Nan.: Miranda 21.20 Nad.: Najina ljubezen 22.05 Film: Veter
|lf- Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 10.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.10 10.45 Žarišče
Kanal A
6.55 Risane serije 8.25 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.2016.30 Nan.: Dva moža in pol 9.5017.00 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.40 Film: Nacho Libre 18.00 19.50 Svet, Novice 20.05 Film: Policijska akademija 4 (kom.) 21.35 Film: Skupina Dukes 23.25 Film: Sanatorij
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (V studiu Lucija Pir-javec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 21. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva;
Petek, 26. aprila Raimovie, ob 13.55
VREDNO OGLEDA
All That Jazz
ZDA, 1979 Režija: Bob Fosse
Glasba: Ralph Burns, Ted Snyder, Stanley Lebowsky
Igrajo: Roy Scheider, Jessica Lange, Leland Palmer
Priznani koreograf Joe Gideon se intenzivno posveča postavitvi zahtevne predstave v Broadwayu. On je natančen do pikolovskosti, kar seveda komplicira že itak zelo zahteven projekt. Poleg vsega pa je Gideon že uporabil ves denar, ki so mu ga dali na voljo producenti. Joe skuša kljubovati vsem težavam in preglavicam tudi z uživanjem drog in substanc, ki mu pomagajo zbirati moči.
Joe je nepotešljivi ponočnjak in ženskar, kar seveda absolutno ne pomaga njegovim zdravstvenim težavam srčna kap mu ne bo prizanesla. Fossejev glasbeni film, dobitnik štirih oskarjev in zlate palme je predvsem avtobiografski portret energičnega življenja in režiserjeve slutnje smrti.
13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani, Zadnji taxi, živo iz studia 14.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno . Maruša Krese: Da me je strah?; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - y
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 26. aprila 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
2000 m ...........7
2500 m ...........2
2864 m ...........0
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5.
6J>)
Tc r m lj (01 i iti i 3
Prvi maj v Termah Olimia
26. 4. - 5. 5. 2013
Polpenzion Wellness hotel Sotelia*
GRATIS
4, 5 ali 8 dni

Bivanje za 2 otroka
Vsak dan 2 urno varstvo za otroke
zda - Gospodarski podvig ameriških Slovencev
V Clevelandu gradijo restavracijo in pivovarno po receptu laškega piva
unicef - Med njimi je največ otrok
Zaradi malarije vsako leto umre 660.000 ljudi
CLEVELAND - V največjem "slovenskem" mestu v ZDA Clevelandu se je v sredo uradno začela gradnja nove restavracije, ki bo imela tudi mikro pivovarno, v njej pa bodo varili pivo po receptu Pivovarne Laško. Slovesno odprtje pivovarne bo po besedah slovenskega generalnega konzula Jureta Žmauca že septembra.
Ob začetku del je Cleveland obiskal tudi predstavnik Pivovarne Laško iz Slovenije Matej Oset, nov projekt pa sta blagoslovila župnika John Kumše iz cerkve sv. Marije Vnebovzete in Joseph Božnar iz cerkve sv. Vida. Udeleženci projekta na čelu s podjetnikom iz Cle-velanda Borisom Mušičem, ki bo lastnik restavracije in pivovarne z imenom Hansa, so imeli pred začetkom gradbenih del sprejem pri županu Franku Jacksonu.
Zamisel za projekt se je porodila ob obisku Jacksona v pobrateni Ljubljani leta 2011. Žmauc je v izjavi za STA povedal, da je kmalu po prihodu v ZDA opazil, da Američani pravzaprav najraje pijejo pivo. "Glede na to, da imamo dobro pivo, na katerega smo vsi ponosni - tako Laško kot Union -, in ker uvozimo v ZDA približno pet kontejnerjev laškega piva, smo se vprašali, zakaj ne bi tudi tukaj varili pivo," je dejal Žmauc, ki se je ob tem zahvalil predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku za pogodbo in recept.
Prva piva naj bi začeli v Hansi točiti že junija, odprtje celotnega projekta pivovarne in restavracije pa je predvideno za september. Po besedah Žmauca pa gre le za začetek. Načrtuje, da se bo uvoz piva iz Slovenije s petih kmalu povečal na 16 kontejnerjev letno. "Tudi v Chicagu imamo interes. Imam tudi povezave
Slovenski podjetnik Boris Mušič pred sedežem svoje tvrdke
s Slovenci v Kanadi, ki me sprašujejo kdaj pridejo na vrsto," je dejal.
"Maja pride kontejner piva za Bethlehem v Pensilvaniji, kjer je družina slovenskega rodu lastnica šestega največjega podjetja za distribucijo piva v ZDA. Če nas vzamejo, potem Laško ne bo moglo nikoli proizvesti toliko piva, kolikor ga prenese trg" je dejal Žmauc in se pošalil, da bodo Američani dobili novo najstarejše pivo. "Američani imajo najstarejše pivo Yuen-gling iz leta 1829, naše Laško pa je iz leta 1825. Tu je zgodba in Američani imajo zgodbe radi," je dejal.
Povedal je še, da pri tri milijone dolarjev vrednem projektu sodeluje tudi mesto Cleveland, sicer pa ves denar prihaja iz ZDA. Po besedah Žmauca pri tej zgodbi ni poražencev, ker je
projekt dober za slovensko skupnost, za vlagatelje in za mesto Cleveland. Za slovensko skupnost to pomeni širitev tudi na zahodni del Clevelanda, ki doživlja preporod.
"Tam se vse dogaja čez vikend," je dejal Žmauc in napovedal, da bo nova restavracija tudi prostor za širjenje sodobnejše slovenske glasbene in druge kulture. "Moj sosed v Mariboru je 6Pack Čukur, moja hči bi si želela imeti v Clevelandu Siddharto, Vlado Kre-slin je že znan. To je način, da pripeljemo sem tudi ta del naše kulture," je dejal konzul in zagotovil, da bo prvi gost lastnik košarkarskega moštva iz NBA Cleveland Cavaliers Brad Gilbert, ki si menda želi biti prvi gost v vsaki novi restavraciji, pri čemer v nobeni ne zapravi manj kot 3000 dolarjev. (STA)
NEW YORK - Sklad ZN za otroke (Unicef) je včeraj ob svetovnem dnevu malarije sporočil, da zaradi te smrtonosne bolezni vsako leto umre 660.000 ljudi, med njimi največ otrok v Afriki. Ob tem opozarja, da je v boju proti malariji odločilna uporaba z insektici-di obdelanih mrež proti komarjem.
Unicef v sodelovanju s partnerji spodbuja vlade držav, da med prebivalci brezplačno razdelijo z insekticidi obdelane mreže proti komarjem. Z univerzalno uporabo zaščitnih mrež - ena mreža za dva prebivalca - bi lahko znižali umrljivost otrok za 20 odstotkov.
Leta 2004 je bilo v Podsaharski Afriki v uporabi zgolj 5,6 milijona zaščitnih mrež. Do nedavnega je pomanjkanje proizvajalcev tovrstnih mrež narekovalo previsoke cene mrež za širšo uporabo. Do leta 2010 pa so strateško zasnovana naročila večjih količin, skupna dobava in selitev proizvodnje v Afriko močno razširili uporabo zaščitnih mrež, tako da jih je zdaj 145 milijonov.
Trajna prizadevanja za razširitev uporabe zaščitnih mrež od leta 2000 so odločilno prispevala, da je bilo rešenih več kot milijon življenj in se je umrljivosti zaradi malarije v Afriki znižala za tretjino, navaja Unicef. "Nesprejemljivo je, da zaradi malarije vsak dan umre 1.500 otrok," je dejal direktor programov pri Unicefu Nicholas Alipui. "Zaščitne mreže moramo razdeliti vsem, ki jih potrebujejo, in hkrati omogočiti testiranje otrok ter ustrezna zdravila za malarijo," je dodal.
Tridnevno zdravljenje lahko ozdravi okužbo z malarijo, če je bila odkrita dovolj zgodaj in je bilo takoj uvedeno zdravljenje s kombiniranimi zdravili na osnovi artemisinina. Kljub temu
številni otroci v Afriki še vedno umirajo zaradi malarije, ker ne spijo pod zaščitnimi mrežami proti komarjem in v primeru okužbe nimajo dostopa do zdravljenja v 24 urah bo izbruhu simptomov.
Unicef podpira usposabljanje zdravstvenih delavcev na terenu in jim zagotavlja hitre diagnostične teste za malarijo, na osnovi katerih lahko okuženi otroci nemudoma pričnejo z zdravljenjem. Kljub temu je v Afriki manj kot 30 odstotkov otrok, ki so deležni takojšnjega zdravljenja.
Unicef skupaj z vladami, darovalci in partnerji išče napredne rešitve, s katerimi bi tudi otrokom iz najbolj oddaljenih predelov zagotovil uporabo zaščitnih mrež ter ustreznih zdravil. Poleg nacionalnih akcij brezplačne delitve zaščitnih mrež, ki dosežejo najbolj margi-nalizirane otroke, Unicef zagotavlja z in-sekticidi obdelane mreže po vaseh tudi med akcijami cepljenja otrok in ob rednih pregledih nosečnic.
Ocene kažejo, da je bilo v zadnjem desetletju zagotovljenih 80 odstotkov zaščitnih mrež, potrebnih za zaščito otrok v Podsaharski Afriki. Vendar pa so številne mreže že dotrajane in jih je potrebno nadomestiti z novimi. Države, ki so že uspele prepoloviti umrljivost zaradi malarije, opažajo hiter porast novih okužb in smrtnosti, če dotrajane mreže niso nadomestili z novimi.
Boj proti malariji ima poleg reševanja otroških življenj tudi druge zdravstvene in ekonomske prednosti za prizadete skupnosti.Ocene kažejo, da z vsakim evrom, ki ga vložimo za preprečevanje malarije v Afriki, prihranimo 40 evrov pri zdravljenju, še navajajo v Unicefu. (STA)