m IZDAJI ZA GORIŠKO IBT BEBTlftUO PHIHOHSKI DHEVHIK K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^VnTTitev. 74 (2070) ~ *.) ‘ Prispevajte za Kulturni dom Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 26. marca 1952 Cena 20 lir ??£ FRO VES JUGOSLOVANSKI TISK ODLOČNO POUDARJA: Ww zadnnh dm so k ,j pokazali, da ■njevlr '11 Političnem ^hetaV%n° b0l> jasno ^ lrnt vf osnovni poli-tt&ni .dl'e osnovni po- k VeZri 1ronta iaiizma “Sferna /ronta fronto’ fronto ta-k>0 vSPlrn?%eeZe’ ki iih sprem-rMju -.1°?°^ grožnje o J°'/a/ 7, -oenketanju o-e imperialistične ?“% tzph ^bivajo na ir ^obliki\ lZTazito fa&istič-^ab’}ar Sl feia ) oblik n ar 60 nam jasno ■n‘- Pet-io Ppdki preteklih Mine h;lBwvine;~~~e-> (fa->olinu mne>’ vzklikanje ^tiCnih uporabljanje ?5°»np „ PaT°l iz druge ‘hm, Proti zavez- ?ntode Ifkujene nasilne . Gieri fdtismnih tolp Z id 7? Cb rl n s 1 -v« /. Jieue te nedavne Mus-Preteklosti itd., iSnal& pri£a 0 ta-k; ni politike % 'zahtevajo priklju-S 1° k Italiji Pa ne 5^’i s tv ,sa kampanja v > i--- - - ----- nfce, 3 ? *«» t^tt S^ne siIc> /ci ?° io ^fcp ' fcz 70 uorii;o j’fto t ?:3e usmerjena kkg***nir ktJNo v, Sl^istič C to!ifi»et?uni vojni doti-'h7nhiL- iu vojaški po-^oč, da je prišel l*krlariu 1 tali)i oživlja h fiterUlP.tpte fašistične S s uega vstajenja in . ta poraz. Kot sbi*i a poraz. $1* stritpP Giunte, it7° nZ'* P S. UeJa fašizma SFSiS Sia; mi-tudi aa-dvig in v >^nnhtlrini fronti se u dogodkih odkr je odkrito knj^o „ *«?* kominfor- % n® tei» J;Vo 2 io fhl mi^To, kar je do- % biio prikri-faS' ’ fo v plovnim mno-i-%° l’Se>n ; dneh Postalo 2* J ® fcz fc02i(:fcaf fw00a*2?nO glavo. Odkrito mi- nanr IZ siu^ajno i$> in rimske cen-SrJt stotin Retenj e istih *inn e» o fašističnih raz- k^!!7!1. soiiri,trZaikim ljud- %r J°rrn£u?£Stna stavka delava l,nega vodstva HHn.na LV-^o sledili po-iki^ton vko) Enotnih tkih -tot) P^oj Enotnih % lredenu.akcii0 dalijan- 5 =: ^ fc^°ncno braisfci ob- ^vl^tov in ire-kMa £ merajšnji seji •o;,.0 skupnn ^kega sveta, V Oh Vasovali re-'1 ^taif čPrambo fašistiS-\r° trtasJu.te dni divja-c°?ij' ulicah, in % %'t lefZk, ncPremično V v fdminformisticno \il?beno fašistično fron- hfZpi nanevriranje z khU anii ni lk°ionialnivii ^nt, k°ThiniH'0lre vee Pri-\Lre itaut nlistične a-h u renskega impe-^Nnn „ J; Vi^aii si &t! hlan slavo 4fea'S.ifaiyansfcc- fpnjalijei?i>l^ina partija to»ej 0 < lc/tt pred' Sai n° lZbj,ekUvn°. no h-ntS tein^ratiCne in lknutnael°vnfh Preva-* 1 n mnoZic ki Vt^hilJtfdVo komin- katerega koli dela Tržaškega ozemlja zopet k Italiji. Res je, da o teh strankah in skupinah (predvsem v vodstvih) obstojajo še razne protidemokratične tendence, vendar pa v odporu proti politiki italijanskega fašizma. in imperializma se iste objektivno in dejansko uvrščajo v antifašistično fronto. Prav gotovo je tudi., da ta antifašistična fronta še ni tako konkretno določena in oblikovana, da v posameznih strankah in skupinah, ki sestavljajo to fronto, vlada še mnogo programske nejasnosti, da vladajo še mnoge iluzije glede smeri, ki naj jo zavzamejo, da temu antifašizmu predvsem manjka še mnogo konkretne vsebine, ki naj izraza tein j e širokih delovnih mnotic brez česar ni mogoča trdna antifašistična fronta. Obstojajo pa vse objektivne motnosti, da se pospeši in pravilno usmeri proces oblikovanja takšne antifašistične fronte ob političnih pogojih, ki vladajo danes v Trstu. Naša naloga, naloga naprednega demokratičnega gibanja je, da se takšna antifašistična fronta dejansko čim prej ustvari, da se ji da konkretno vsebino in borbenega duha. Od uspeha teh naporov je v veliki meri odvisna bodočnost Tržaškega ozemlja, pa tudi mir in zmaga demokracije v tem delu Evrope, *** Z izsiljevanjem, izgredi tržaškega vprašanja ni in pritiskom mogoče rešiti Vidalijeve karte ,,Italijanski fašisti naj najprej plačajo stare račune, naj povrnejo veliko ekonomsko in kulturno škodo, ki so jo prizadejali našemu ljudstvupoudarja v svojem odprtem pismu primorski slovenski pisatelj France Bevk v „ Borbi“ (Od) našega dopisnika) BEOGRAD, 25, — Pod naslovom « ZGREŠEN A TAKTIKA« piše nocojšnja «POLITIKA», da so organizatorji fašistične protijugoslovanske gonje pozabili, da take montirane manifestacije, ki so morda nekoč impre-sionirale Aleksandrovo zunanje ministrstvo, prav nič ne vplivajo na jugoslovansko vlado in na jugoslovansko javno mnenje. «Ko bodo v Rimu enkrat spoznali, da imajo opravka z močno in neodvisno državo, bodo spregledali, da jim njihova dosedanja taktika ne pomaga«. ((POLITIKA« poudarja, da se zdi, da se italijanska politika proti Jugoslaviji namerno izogiba priznati realnost položaja, kar dokazuje tudi pisanje italijanskega tiska, ki često piše s podcenjevanjem o Jugoslaviji in jugoslovanski armadi. «Toda tisti demonstranti, ki so šede pred kratkim slekli uniforme, so zadnji, ki lahko s pod; cenjevamjem govorijo o naši armadi — piše ((Politika«. — Postopki iredente in tistih, ki jo zagovarjajo ter podpirajo, t. j. današnja italijanska vlada, direktno slabšajo položaj med našima državama in tudi položaj v Evropi. Medtem ko se .Jugoslavija trudi, da bi našla nove oblike za dejansko rešitev tržaškega vprašanja, italijanska vlada, ki jo goni ambicija, katere ni težlko označiti, deluje proti miru in prevzema nase odgovornost za posledice te akcije«. Nocojšnja «Borba» pa objavlja izvlečke iz pisanja naprednih tržaških časopisov in jugoslovanskega tiska o fašističnih izgredih v zvezi s Trstom v Italiji in tudi odprto pismo slovenskega pisatelja FRANCETA BEVKA. V tem pismu, ki ga objavlja liist pod naslovom ((FASISTI MISLIJO. DA LAHKO DELAJO TISTO, KAR SO DELALI PRED IN ZA CASA DRUGE SVETOVNE VOJNE«, iznaša France Bevk postopke predfašistične in fašistične Italije proti Slovencem in zaključuje: «Italijanski fašisti naj najprej plačajo stare račune, t. J. naj povrnejo veliko gospodarsko in kulturno škodo, ki so jo prizadejali našemu ljudstvu, prej kot se drznejo sploh govoriti o zahteva čut pi-ivičncsti, ki je mi prisilili zapadne sile, da se podlaga zaupan a in dobrih odnosov med sosedi Na vsak poskus. ki bi bil nasproten temu načelu, bo naš odločen odgo-'ver: Ne! To ie naša dolžnost do naših bratov, ki še vedno trpijo zaradi posledic fašističnega nasilja«. Beograjski radio poudarja v svojem komentarju danes, da so vse te fašistične demonstracije imele za cilj. da bi pokazale «gorečo željo Tržačanov, da se STO priključi Italiji in da se tržaško vprašanje prikaže kot pomemben mednarodni problem, bi ga je potrebno «v interesu miru nujno rešiti«, dalje, da se razburi svetovno javnost in izvni pTUisk n_a za-padne sile (ona'1 rešijo tržaško vprašanje« talko, kot to želi italijanska vlada. «Tržaško vprašanje ni tako velik problem — je dejal komentator — kot ga želi prikazati italijanska vlada, ker se lahko reši z malo dobre vbije in z. željo za sporazumno rešitev, katere pa italijanska vlada doslej ni pokazala«. V zvezi z nameni italijanskih spremembi na naši meji. To fašistov, da bi z demonstracija- reši tržaško vprašanje na podlagi tristranske izjave, Jugoslavijo pa na popuščanje, je poudaril komentator radia Beograd, da so vsi poskusi pritiska, izsiljevanja in vsi diplomatski manevri in podobna sredstva, obsojena na neuspeh in da je •stališče Jugoslavije jasno, da se tržaško vprašanje lahko reši z medsebojnim sporazumom«. aTsko ie bilo doslej stališče Jugoslavije' In tako bo ostalo tudi v bodoče, in nikakršne provokacije, manevri in pritisk ga ne morejo izpremeniti. Jugoslavija! bo tudi v bodoče kot doslej storila vse, da s konstruktivnimi predlogi prispeva k sporazumni rešitvi, toda za to je potrebna dobra volja tudi na drugi strani Jadrana«), Komandant jugoslovanske cone STO polk. MILOŠ STAMA-TOVIC je izjavil dopisniku beograjskega radia, da so Slovenci, Hrvati in Italijani jugoslovanske cone STO popolnoma enakopravni na vseh področjih in da se med njimi razvija medsebojno zaupanje. «Toda — je poudaril polk. STAMATOVIC — šovinistični DRAGOCENO DE GASPERIJEVO PRIZNANJE V ITALIJANSKEM SENATU; ti, hi nn)ic. • K°mm-lashtlnitlki- sestavni feVaJe hain? 1rontc- Pred farnem dp?’ da tistim ‘ ^ Vni?°SledrU m 7717,0' m? iffi^diio i om prika-171 nacionat, £ iin^nturo 0771,111 ormi-N ®e»1«liZ? julijanska- Vitern vro' i in L}° nujna % formisfH mnoiio k2%£S»Wa vodit tha,yfDl°h prfor7nistične C Prlni hato tako bo oa Jetiki nu-S Phih ffiManja de-^htČfhtov ^tifasistič. V strn hih j J - °stalih kaieriu0vinistič- ** SSSi,V0dstva Ve Zn ^Tierlnu ltali' Sttft, tavZt?1*™7- ki !V'S »“A"1 tiNce ^Zjo^fasUtiiM «tra haiutl jste slo-%&vZkei JlSke Poit- Rimska vladaje organizii*aEa nedavne demonstracije v T rstu Nove kombinacije italijanskega imperializma v zvezi s Trstom Fašistične demonstracije v Italiji se nadaljujejo - Odmevi v tujem tisku fOd našega dopisnika) RIM. 25. — Hrup o Trstu je še vedno v središču italijanskega političnega življenja in le malo upanja je. da se bo polegel, kajti bližajo se upravne volitve v južni Italiji in vsi glavni konkurenti začenjajo svojo volilno kampanjo ne morda s konkretnimi problemi italijanskega juga, temveč s šovinističnim tekmovanjem, kdo bo z večjim ((patriotizmom« govoril o Trstu. Ni mogoče reči, da bi demokristjani ali kominformisti kakor koli zaostajali za neofašisti. Včerajšnji mrzli tuš, ki so ga povzročile izjave angleškega zunanjega ministra Edena in okoliščine, v katerih so bile podane (te okoliščine so v Rimu povzročile precej negodovanja) je danes skoraj že pozabljen in na pol pozabljeno je tudi že vprašanje, ki so ga še včeraj s tolikim hrupom razglašali, namreč zahteva, naj da ZVU v Trstu nekako «zado. ščenje« tržaškim iredentistom. Rim je Edenov udarec molče sprejel, ga obenem poskusai prikriti javnemu mnenju (sko-ro vsi listi komaj omenjajo Edenove izjave o Trstu in v naslovih poudarjajo tako platonično zadevo kot je «potmi-lo veljavnosti tristranske izja. ve«) in takoj prešel na drugo točko programa. Zvečer so prišla v Rim poročila o drugem Brosiovem razgovoru z Edenom in o Tar-chianijevem razgovoru — ne z Achesonom, kot so v Rimu u-pali temveč s perkinsom. Obe. nem se v obliki raznih namigovanj pojavlja v novi izdaji stara ideja rimskega imperializma o postopnem zavojeva-nju Trsta: Italija naj bi dobila čim več pravic v Trstu. Danes govore že o tem, da bi Angleži in Amerikanci ostali v Trstu le ((simbolično«, upravo pa da bi prevzela Italija «kot članica atlanskega pakta« Kaj ima atlantski pakt sluzi osvajalnim namenom, in če dodamo še francoski predlog na zadnji atlantski konferenci v Lizboni, da ne more biti članica atlantskega pakta država, ki ima teritorialne zahteve. Danes so nenadoma začeli govoriti, da je podobne predlo, ge (namreč o italijanski upravi v Trstu) prikazal angleški vladi že lansko jesen prejšnji italijanski poslanik v Londonu Gallarati Scotti. V Londonu je Foreign Office izjavil, da teh govoric ne more niti potrditi niti zanikati. Agencija AFP pa poroča, da Anglija tej zamisli nikakor ni naklonjena, ker bi ustvarila še večje težave za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Podoben predlog je dal men. da danes tudi Tarchiani v Wa-shingtonu. Vendar je o tem razgovoru mogoče izvedeti le malo. Sam Tarchiani se je o- opraviti pri tej stvari, je res ( mejil na izjavo, da želi ame-težko uganiti, zlasti če pomi- riško zunanje ministrstvo, na slimo, da vsebuje besedilo pak. bi se položaj v Trstu čimprej ta tudi določilo, da pakt ne | pomiril. Poleg teh besed, ki Zahodni ndgoi/nr o IVnmčiji danes izročen 1/ Moski/i Odpravniki poslov ZDA, Anglije in Francije so danes izrodili Višinskemu vsebinsko enake note v odgovor na sovjetske predloge o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo r-H0 SB tr- ' kl P°00dhe V °kVi’ Vroti ,e- oziro-Pfiključitvi MOSKVA. 25. — Diplomatski predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije so izročili danes sovjetskemu zunanjemu ministru Višinskemu zahodni odgovor na sovjetsko noto o Nemčiji. Višinski je sprejel Hugha Cumminga, odpravnika poslov ameriškega veleposlaništva ob 16. uri po srednjeevropskem času, angleškega odpravnika poslov Paula Graya ob 16.30 in francoskega odpravnika poslov Jeana Brionvala ob 17. uri. Note, ki jih ie izročilo vsako veleposlaništvo posebej, so si po vsebini enake. Angleška nota, ki je bila objavljena med prvimi, pravi: 1. Vlada Združenega kraljestva jo skupno z vladama Francije in ZDA posvetila največjo pozornost noti sovjetske vlade 10. marca, ki predlaga sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Posvetovala se je tudi z vlado nemške zvezne republike in s predstavniki Berlina. 2. Sklenitev pravične in trajne mirovne pogodbe, ki bi končala razdelitev Nemčije, je vedno bila in ostane eden izmed bistvenih ciljev vlade veličanstva. Kot priznava sama sovjetska vlada, zahteva podobna pogodba poprej ustanovitev viade za vso Nemčijo, ki bi izražala voljo nemškega ljudstva. Takšno vlado je mogoče sestaviti samo po svobodnih volitvah v zvezni republiki, na sovjetskem okupacijskem področju in v Berlinu. Volitve pa je mogoče razpisati samo v okoliščinah, ki bi zagotovile narodno in individualno svobodo nemškega liudstva. Da bi ugotovila, ali obstaja ta prvi bistveni pogoj, jo glavna skupščina OZN imenovala komisijo, ki naj izvede istočasno preiskavo v zvezni republiki, v sovjetski coni m v Berlinu. Anketna komisi- ja je dobila zagofovila od zvezne republike in zahodnega dela Berlina, da ji bo delo olajšano. Vlada Ni. veličanstva bi bila zadovoljna, če bi izvedela, da bodo komisiji dane podobne olajšave tudi na sovjetskem področju in v vzhodnem Berlinu, da bi lahko res izvršila svojo nalogo.. 3. Predlogi sovjetske ylade ne omenjajo, kakšen bi bil mednarodni položaj vsenem-ške vlade pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Vlada Nj. veličanstva meni, da bi morala imeti vsenemška vlada pravico — bodisi pred sklenitvijo mirovno pogodbe, bodisi po njej —, da sodeluje pri združenjih, ki so v skladu z načeli in nameni Združenih narodov. 4. Ko je sovjetska vlada predložila svoje predlogo za nemško mirovno pogodbo, je omenila, da je pripravljena razpravljati tudi o drugih predlogih. Vlada Nj. veličanstva upošteva to zatrdilo. Po njenem mnenju ne. bo mogoče začeti podrobnih razgovorov o mirovni pogodbi, dokler ne bodo ustvarjeni potrebni pogoji za svobodne volitve in dokler ne bo sestavljena svobodna vlada za vso Nemčijo, ki bi so lahko udeležila teh razgovorov. Prav tako bi morala biti rešena še številna druga osnovna vprašanja. 5. Vlada Nj. veličanstva u-gotavlja na primer, da je sovjetska vlada zatrdila, da je nemško ozemlje omejeno z mejami, ki so bilo določene na konferenci v Potsdamu. Vlada Nj. veličanstva želi o-pozoriti. da dejansko v pots damskih sklepih ni določena nobena dokončna meja in da potsdamski sklepi jasno določalo, da bo dokončna ureditev teritorialnih vprašanj morala čakati do mirne ureditve nem- škega vprašanja. 0. Vlada Nj. veličanstva u-gotavlja tudi, da zdaj sovjetska vlada meni, da bi morala mirovna pogodba predvideti ustanovitev nemških narodnih oboroženih sil na kopnem, v zraku in na morju, medtem ko bi obenem morala omejiti Nemčiji svobodo združevanja z drugimi deželami. Vlada Nj. veličanstva meni, da bi določila te vrste pomenila korak nazaj in bi mogle ogrožati porajanje nove dobe v Evropi, ko bi morali mednarodni odnosi sloneti na sodelovanju in ne na nasprotjih in nezaupanju. Ker je prepričana o nujnosti politike evropsko enotnosti, podpira vlada Nj. veličanstva načrte, ki naj zagotovijo sodelovanje Nemčije v izključno obrambni evropski skupnosti, ki bo obranila svobodo, preprečila napade in o-nemogoča preporod militarizma. Vlada Nj. veličanstva meni, da predlog o ustanovitvi nemške narodne vojske ni v skladu z dosego tega >cilja Vlada Nj. veličanstva ostaja prepričana, da politika evropske enotnosti ne more ogrožati interesov nobene države m da predstavlja pravo pot k miru«. V angleških diplomatskih krogih pravijo, da so predvsem zadovoljni, ker je bilo mogoče doseči sporazum med tremi zahodnimi velesilami o skupnem besedilu odgovora na sovjetsko noto. Ta odgovor, dodajajo v teli krogih, izraža točno ista načela, ki jih je zahodna diplomacija poudarjala že takoj po objavi sovjetskih predlogov. Končno poudarjajo, da bodo zahodne velesile nadaljevale z izvajanjem načrtov za vključitev Nemčije v evropsko vojsko. po«odo malo jš). uič, so v sider zelo zgovornem italijanskem veleposlaništvu dejali, da a-meriško zunanje ministrstvo tržaške zadeve noče komentirati. »Nerazumevanje« zahodnih prestolnic za italijanske zahteve gre, kot vse kaže, rimskim krogom počasi na živce. Temu je znatno pripomoglo pisanje angleškega časopisja, ki se si. cer zmerno zavzema za 31 italijanskih rudarjev, ki jih njihovi angleški tovariši nočejo več v rudnikih, na' drugi stra. ni pa kaže zelo malo razumevanja za italijanske zahteve v zvezi s Trstom. Tako piše «Daily Telegraph, ki sicer predlaga razdelitev Tržaškega ozemlja (v čemer vidijo v Rimu bolj ali manj prikrito angleško grožnjo), da so doslej vse jugoslovanske ponudbe «zadele ob zid italijanskega trmastega vztrajanja na popolni suverenosti nad vsem ozem. ljem«. List dodaja, da zavezniško posredovanje za kompromis zaradi tristranske izjave sicer ne bo lahko, da pa je kljub temu nujno potrebno. O tržaških nemirih pa pravi list, da so «v skladu s eilji, ki jih v manj jasni obliki zasleduje italijanska vlada.« List «Yorkshire Post« pa govori o italijanskih načrtih £ plebiscitom in pravi o njih. da so »absolutno nesprejemljivi za jugoslovansko vlaao, ki utemeljuje svoje zahteve z načelom narodnosti prebivalstva ne «-mo Trsta, temveč tudi širše okolice, z načelom, ki ga okupacijski državi ne moreta zanemariti, če hočeta biti pošteni«. V Parizu pa še je oglasila v obrambo Italije stara Genevie-ve Tabouis. medtem ko v listu «Aurore» Henri Benazet trdi, da bi angloameriške okupacijske čete morale ostati v Trstu, kar koli bi se z njim. zgodilo, pa če bi bil Prepuščen Italiji ali pa Jugoslaviji«. Benazet nadaljuje. da je bila povod za manifestacijo v Trstu in Italiji ((neprevidna« tristranska izjava. Medtem so se manifestacije v zvezi s Trstom nadaljevale v italijanskih mestih, zlasti v Rimu in Milanu. Kot v Trstu so dobile te manifestacije tudi v Italiji vedno bolj fašistični značaj, svoj piskrček pa so pristavili tudi kominformisti. Fašistični manifestanti so prenašali table z napisi: «Smrt Titu« in s podobnimi željami tudi za Angleže. Oblastem, ki so v začetku manifestacije dobrohotno opazovale, je njihov fašistični značaj po včerajšnjih Edenovih iziavah začel postajati neprijeten. Danes je policija nekajkrat nastopila — ostro, kot ie pač njena navada, in uporabljala tudi vodne črpalke. V Mi-lcnu ie bilo med1 demonstranti 9 ranjenih, 7 pa med policaji. Aretirali so 7 oseb. Glavni dogodek hrupne kampanje v zvezi s Trstom je bil danes De CJasperijev govor v senatu. Poleg demagogije najnižje vrste («v Kalabriji, v neki gorski vasici, ki ie bila pri potresu hudo prizadeta, ljudje ne mislijo na svojo nesrečo. temveč na Trst«), mimogrede omenil tudi Edena in obdolžil jugoslovanske časopise »nesramnosti«, ker so pisali, da je demonstracije v Trstu organizirala rimska vlada. Vendar mu je v govorniškem ognju ušlo važno priznanje: «Bili smo zelo previdni v pripravljanju zborovanja za proslavo 20. marca«. Kdo je torej organiziral tržaške demonstracije? Končno je dejal, da se italijanski narod »v vprašanju Trsta uvršča v enotno fronto«. To je morda edina resnica, ki jo je povedal, le da ne velja toliko za ljudstvo, kot za politikante od fašistov do ko-minformistov A. P. 33 mrtvih, 30 ranjenih zaradi eksplozije pri gradnji elektrarne pri Caserti CASERTA, 23. — Na srad-biiču elektrarne Vclturno - Ga-rlgRano Je prišlo danes do hude nesreče. Iz še nepojasnjenih vzrokov je nastala eksplozija v tlačnem rovu (eksplodiral je dinamit, ki Je bil pripravljen za razstreljevanje); pod ruševinami Je ostalo približno sedemdeset delavcev. Po končanih reševalnih delih so ugotovili 33 mrtvih in 39 bolj ali manj hudo ranjenih. krogi izvem jugoslovanske cone podpihujejo sovraštvo, ker ne želijo, da bi se ustvarilo ozračje zaupanja med Slovenci, Hrvati in Italijami in da bi se normalizirali odnosi med Italijo in Jugoslavijo«. Ko je govoril o dosedanji pomoči Jugoslavije istrskemu o-krožju. je polk. STAMATOVIC Izjavil, da bo jugoslovanska vlada tudi v bodoče dajala znatne zneske za razvoj jugoslovanske cone STO. Jugoslovanski zunanji minister EDVARD KARDELJ in francoski veleposlanik v Beogradu PHILIP BODET sta danes izmenjala note o uporabi protivrednosti v dinarjih zneska 14,4 milijonov dolarjev pomoči, ki jih bo Jugoslavija prejela od Francije iz tripartitne pomoči ZDA. Velike Britanije in Francije. 90% te pomoči bo Jugoslavija uporabila za svoje gospodarske in finančne potrebe, 5% pa bo na razpolago francoski vladi za kritje stroškov. B. B. Proces proii ranimi hransottvKrara Jutri v četrtek se bo začel pred Vojaškim sodiščem Vojaške uprave Jugoslovanske ljudske armade jugoslovanske cene STO v Kopru proces proti skupini vohunov, ki so delali v korist neke tuje države. Vohunsko skupino sestav-ljato: Lugnani Adriano, upokojeni nameščenec, Benedetti Tarclsio, učitelj, oba iz Pirana, De Grassi dr. Amatore, advokat iz Izole, Chierego Di-no in Dapretto Silvano, nameščenca iz Pirana in Fete-ner Silvama, učiteljica iz Pirana. Proces bo javen. 20. marca in naslednje dni se je fašizem v Trstu zopet upal odkrito na ulico. Policija, ki bi mogla v kratkem vzpostaviti red in mir, je s svojim zadržanjem omogočila njegovo vandalsko divjanje skozi skoro tri dni. Kljub temu, da se je fašizem tako očitno razgalil, to Vidaliju in njegovim pajdašem v Italiji še ne zadošča. Oni zahtevajo popolno legalnost in oblast za fašizem v coni A in njegovo raztegnitev tudi na cono B Tržaškega ozemlja. Zaradi tega so začeli ostro polemiko proti iredentistič. ni m in fašističnim krogom, fti jih dolžijo popustljivosti nasproti anglo-ameriškim «oku-patorjemn. Najbolj zamerijo tem krogom, da delajo razliko med A/ngleži in Amerikan. ci, češ, prvi so naši sovražniki, drugi pa naši prijatelji. Kominformisti zahtevajo od teh krogov moskovsko dosled. not: vsi v enotno fronto proti vsem «okupatorjem», zlasti pa proti tistim, ki so se v Trstu drznili nagnati razkačene fašistične razbijače, V tem obsežnem manevru za dosego fašističnih ciljev na Tržaškem ozemlju so se kominformisti postavili na čelo italijanskega fašističnega im. perializma. Včerajšnja «l’U-nita» prinaša uvodnik, ki bi ga bilo treba razširiti med vse tržaško prebivalstvo, tako jasno m odkrito so v njem kominformisti pokazali svoje itak znane namene s Tržaškim ozemljem, V tem članku se slovesno izjavlja, da je že prišel čas obračuna s tržaškim vprašanjem. Na sedanji razvojni točki tega vprašanja »vsi Italijani zahtevajo, da se po-lože na mizo vse karte«. In kakšne so te karte? Kakšne so predvsem komin-formistične karte glede tržaškega vprašanja? Poslušajmo. «Kaj predlaga De Gasperi, kakšna zunanjepolitična dejanja namerava podvzeti, da bi zajamčil italijanske pravice?» Kakšne pravice? O, sancia simplicitas! Pravico, namreč, ki naj bi jo Italija imela, da De Dautecloque zahteva razpustitev tunišhe vlade Oster protest tuniške ministrske delegacije v Parizu TUNIS, 25. — Francoski generalni rezident v Tuniziji De Hautecloque je danes zahteval od tuniškega beja, naj razpusti tuniško vlado Mohameda Chenika. De Hauteclooue je imel z bejem danes predpolne polurni razgovor in mu po naročilu francoske vlade sporočil to zahtevo. Sedanja tuniška vlada obsega nekaj članov stranke Neo-destur. Med njimi sta tudi minister za pravosodje Šalah Ben Jussef in minister za socialno skrbstvo Mohamed Ba-dra, ki sta zdaj v Parizu, kjer zastopata tuniško pritožbo proti francoski upravi pri OZN. Med razgovorom z bejem, ki so mu prisostvovali tudi nekateri člani tuniške vlade, je francoski generalni rezident tudi sporočil, da je pariška vlada sestavila načrt upravnih reform v skladu s tuniškimi željami. Na osnovi tega načrta želijo Francozi obnoviti pogajanja o bodoči organizaciji protektorata. Na sestanku sta govorila samo De Hauteclogue in bej, ki ki so škodljivi za deželo«. Popoldne je tuniški bej izročil francoskemu generalnemu rezidentu odgovor na njegove današnje zahteve. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bej ni dal točnega odgovora na rezidentove zahteve in predlagal nekaj dni odloča, pri čemer bi se naj ponovno razgovarjali tudi s francosko vlado. V francoskih krogih v Tunisu pravijo, da bejevi predlogi «ne pomenijo sprejemljive rešitve«. V Parizu pa je tuniški pravosodni minister Šalah Ben Jussef poslal predsedniku Au-riolu, ministrskemu predsedniku Pinayu in zunanjemu ministru Schumanu protestne brzojavke zaradi današnjega De Hautecloquovega koraka. Tuniška ministrska delegacija v Parizu je izjavila, da pomeni korak generalnega rezidenta «pravi ultimat, ki v zgodovini francosko-tuniških odnosov ni bil v navadi«. Izjava nadaljuje, da je tuniška ministrska delegacija zahtevala od Auriola, naj v interesu o-beh dežel konča «metodo stra- je prosil nekaj ur za premi-1 hovanja in prisilnih sredstev, slek. Generalni rezident je povedal, da se pariška vlada ne namerava ve<( pogajati s sedanjo tuniško vlado, ki je ((dejansko. če že ne namenoma, povzročila celo vrsto neredov, ki se je poslužuje De Hauteclogue, in ki se prvič pojavlja v odnosih med Francijo in Tunizijo«. Danes ob polnoči je bila v Tuniziji spet uvedena cenzura. ponovno okupira vaj celotno Tržaško ozemlje. O tej «pra-uici« so si danes edini vsi: De Gasperi, vsi šovinistični in iredentistični krogi, vsi faši. sti in kominformisti. Kominformisti zamerijo De Gasperiju, ker se za dosego teh «pravic» opira na Angleže in Amerikance. Tudi za kom. informiste je jasno, da od te strani Italija ne bo nikoli dosegla tega, kar je že imela v svojih krempljih in kar je s fašizmom morala izgubiti. Zaradi tega ga napadajo in mu očitajo, da ne bo nikoli dosegel, da bi kaznovali enjihove. ga generala», ki brutalno tma-pada Tržačane» (iz Kalabrije, Sicilije in od drugod!). Za kominformiste je neodpustljivo da se fašisti niso lotili tudi Amerikancev ki so prav tako «krivi», da Italija še ni v Trstu. Ce že fašisti zahtevajo Trst, se kominformisti čutijo dolžne pribiti, da so prav fašisti krivi njegove izgube. Kominformisti gredo celo je dlje in izjavljajo: če Mussolini ne bi bil povzročil katastrofe, se tržaško vpraša, nje sploh ne bi postavljalo! Tako daleč se do danes kominformisti še niso spustili. Tržaškega vprašanja, po njihovem, ni bilo, ko je MussolL ni požigal slovenske domove in pljuval v usta slovenskim šolarjem, če so govorili slovenski. Tržaškega vprašanja ni, če je Tržaško ozemlje zasedeno po italijanskih, četah, če na cestah, v stanovanjih, v javnih in privatnih ustanovah našega ozemlja razsaja fašistična drhal. Tako je politično in moralno zrcalo italijanskega kominformizma. V tem je za kominformiste «dramatičnost» tržaškega vprašanja: v nevarnosti, nam. reč, da se Italija ne bo mogla nikoli več vsesti za vrat trža. škemu prebivalstvu, in da ga ne bo mogla nikdar več z manganelom vzgajati za roparskega kulturonosca na jugoslovanski zemlji, Ta nevarnost jih je spravila v pravo histerijo. Vidali kroži po Italiji in posredno ščuva fašistično mladino na izgrede zaradi batin, ki so jih bili deležni njihovi sovrstniki v Trstu. Sekretar kominfor-mistične mladine Berlinguer, avtor včerajšnjega uvodnika v «l’Unita», poziva mladino, naj se pridruži fašističnim demonstracijam, naj se jim celo postavi na čelo. Se več, kominformisti mobilizirajo celo delavstvo in ga pehajo v vrste italijanskega neofašističž nega imperializma. Zakaj? Za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo? Za STO? Smešno! Berlinguer (in ni niti prvi niti bo zadnji) je dovolj jasno povedal, zakaj kominformisti zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe. O-ni zahtevajo formalno ustac novitev STO, ker je to «OG-GT LA SOLA POSSIBILE, LA SOLA« pot, ki »SALVA-GUARDEREBBE LA ITALIA-NITA’ Dl TRIESTE E DEL SUO TERRITORIO SENZA COMPROMETTERE LA SOD. DISFAZIONE DELLE NQ-STRE ASPIRAZIONI NAZIO-NALI«!! To vemo tudi mi, to smo jim povedali že neštetokrat, in zato smo proti formalni u-stanovitvi STO. Zato hočemo, da na ustanovitev STO pristaneta obe sosednji državi, in da se zlasti Italija slovesno obveže spoštovati samo. stojnost in neodvisnost Tržaškega ozemlja. Zlasti Italija, ker se poleg vseh šovinistov, iredentistov in fašistov, pred„ vsem kominformisti trudijo, da bi mobilizirali ves italijanski fašizem proti sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja, in ga razvneli do iskre, ki more zanetiti nov svetovni požar. In tudi ta lekcija izhaja iz zadnjih tržaških dogodkov D. H. Da, Eden ne pozna še vse resnice! Včerajšnji »Giornale diTrie-ste« je v ogromnem naslova čez vso prvo stran zakričal: »EDEN NE POZNA RESNICE !» v zvezi z izjavo britanskega zunanjega ministra pred spodnjo zbornico, da so imele demonstracije v Trstu fašistični značaj. Seveda je glasilo fašista Alessija in predsednika italijanske vlade De Gasperi. ja mislilo pri tem na tisto «resnico», ki naj bi dokazala, da neredov niso sprovocirali fašisti pod vodstvom demo-kristjanskega župana Bartolija kot predsednika znamenitega vcAbora za obrambo italijan-stva Trstan. čeprav je ves Trst priča, da so fašisti začeli razgrajati že v četrtek zjutraj, a lepalke v italijanski trikolori od Trsta do Boke Kotorske lepili že na predvečer fašistične «manifestacijey> v gledališču ((Verdi« in na Velikem trgu. Zato o tem ni potrebn0 z ((Giornale di Trieste» polemizirati. Pač pa, smo dolžni povedati, da britanski zunanji minister Eden in britanski poveljnik v Devinu gen. \Vinterbon v resnici ne poznata vse resnice ker prav getevo ne poznata tržaških italijanskih fašistov in njihovih metod, ki se kljub porazu fašizma uveljavljajo v Trstu ne samo letos, sedmo leto po končani vojni, temveč ze vseh teh sedem dolgih let. In na žalost meramo ugotoviti, da se to dviganje fašističnih glav dogaja predvsem po zaslugi politike angloameriške vojaške uprave v T.rstu. zlasti Pa po zaslugi bivšega poveljnika cone generala Airega. Eden namreč ne pozna tiste resnice, ki se ji pravi, da so nas fašisti ubijali in terorizirali, ppžigali naše vasi in naše narodne domove že pred fašističnim prevzemom oblasti v Italiji. Eden namreč ne pozna krute resnice, da nam škoda, ki so nam jo fašisti prizadejali še vedno ni povrnjena, temveč da so tisti, ki vodijo današnje fašistične izgrede v Trstu že sedmo leto celo na oblasti, da uživajo vse privilegije, da še vedno niso ukinjeni fašistični zakoni, katerih se poslužujejo pri nadaljevanju zatiranja slovenskega življa v naši coni. Eden ne pozna predvsem tiste resnice, ki je vsem Tržačanom tako dobro znana, da je namreč v Trstu italijanski iredentizem nujno istoveten z italijanskim fašizmom. On ne ve — vsaj tako se zdi če upoštevamo dejstvo, da zatiranje slovenskega življa v Trstu in dejstvo, da so fašistični zakoni še vedno v veljavi v coni A — da se v italijanskih šolah italijanska tržaška mladina vzgaja v najbolj čistem fašističnem duhu in da prav v lem leži vzrok, da so tisti pobalini, ki danes pripadajo neofašističnemu gibanju in od katerih so samo v zelo neznatnem številu aretirali in o katerih je govoril sam Eden. še pravzaprav zelo neuki novi fašisti, ki so se imeli n. pr. v četrtek 20. t. m. na fašistični manifestaciji priložnost marsikaj. naučiti od okorelega sovražnika Slovanov tržaškega župana Bartolija v gledališču «Verdi», na katerega so najprej sicer kričali, potem pa ko so uvideli, da je pravzaprav hujši in bolj prepričan in prepreden njihov pristaš od njih samih, umolknili in ga z velikanskim - odobravanjem poslušali. Ce bi vse to vedel — in vsaj upamo, da ga bodo nadaljnji dogodki, predvsem pa delovanje fašističnega »odbora za obrambo italijanstva Trsta«, (italijanstva, ki ni — kot E-den dobro ve — v ničemer °~ groženo) o tem temeljito poučili — če bi torej Eden vse tq vedel in poznal vso to resnico, bi on in njegova vlada Z tvashingionsko vlado vred morali nujno že enkrat poskr. beti, da se ti iredentovski fašisti odstranijo s civilne oblatiti, da se odstranijo s tistih ključnih položajev, Ici jih držijo v Trstu v rokah in ki so jim omogočili zaporo trgovin, uradov in od rimskega kapi- tala odvisnih industrijskih podjetij ob priliki zadnje «splošne stavke». Zdi se torej, da vseh teh naštetih resnic Eden in njegovi podrejeni organi v Trstu še ne vedo in ne poznajo ali pa se delajo, da jih ne poznajo. Toda samo v tem, kar smo našteli, samo v teh resnicah, ležijo tisti globoki vzroki, ki so dovedli angloameriško vojaško upravo do konflikta Z iredentovškimi fašisti. Prav zaradi tega. ker so fašisti, pro. ti katerim so se britanski in ameriški zavezniki borili in skupaj z nami te fašiste premagali, česar ne morejo ne njim ne nam fašisti danes o-prostiti in nam ne bodo oprostili nikoli. Kajti fašisti ne bodo v sporu le z svobodoljubnimi jugoslovanskimi narodi in s tržaškimi Slovenci v Trstu, temveč so vedno bili, so in bodo nujno v konfliktu z vsemi protifašističnimi silami. V tem je jedro resnice, katero upamo, da bo Eden spoznal tn se po njej ravnal. PRIMORSKI DNBVNIK 26. marca "" Danes, sreda 26. marca Veseljko, Predrag Sonce vzide ob 5.58, zat>n 18.25. Dolžina dneva 12.27. {-“j, vzide ob 5.54, zatone ob Jutri, četrtek 27. marca 11. obl. vstaje v JUS- _ Po stopinjah fašizma!'Politična in nacionalistična merila pri gradnji šolskih poslopij v Beneški Slovenili S fašističnim duhom prežeta študentarija demonstrirala po ulicah in zažigala v spominskem parku izvode tržaškega indipendentističnega dnevnika „Corriere di Trieste" zato, ker je jasno označil iredentistične izgrede v Trstu - Italijanska vlada ni sposobna zajeziti poplave fašizma za fašistične Goriški dijaki so včeraj ponovili svoje pocestne «manife-stacijes, v znamenju, iredentističnih in fašističnih parol. Kot prejšnji dan, tako so tudi včeraj korakali na čelu dijaške povorke dijaki zavoda «Fabio Filzn, ki bi napravili veliko bolje, ako bi se nekoliko več učili in ne delali sramote svo. jim vzdrževalcem. Za njimi so se zvrstili ostali dijaki, ki so nosili transparente z napisi: eTrst ni angleška kolonija». Pred poslopjem bivše GIL jim je spregovoril predstavnik Lege Nazionale, ki je ponovil že znana gesla o italijanstvu Trsta in ponovil prav iste obtožbe proti zaveznikom, ki smo jih bili vajeni slišati tik ob pričetku vojne med fašistično Italijo in zavezniki. Najbolj poučno dejstvo vče. rajšnje šovinistične manifestacije je, da je veliko število dijakov italijanskih šol zapustilo pouk in odšlo po drugih ulicah domov, ker se jim ne zdi več resno tako početje. Prebivalstvo pa se nad vsem tem dobesedno zgraža. Slišati je bilo tudi očitke na račun šolskega skrbništva, ki se je popolnoma postavilo v službo Šovinističnih političnih strank in dopušča izrabljanje dijakov za politične propagandistične namene. Šovinistična dijaška drhal je n.a včerajšnji manifestaciji do-kazala, da jo vodi fašistična roka; pokupili so skoraj vse izvode današnje številke lista uCorriere di Triestev in jih pred spominskim trgom zažgali, ker je v uvodnem članku prikazal šovinistične manije, stacije in banditizem tržaških škvadristov v zadnjih dnevih kot nastajanje fašizma. Požig publikacij in knjig, ki obsojajo fašizem, ni v Italiji nobena novost. Zlasti Slovenci imamo za to dovolj dokazov iz časv pred drugo svetovno voj. no in po njej. Medtem ko uprizarjajo fašistične škvadre v Gorici že vsa povojna leta pravi zamorski ples ob požiganji/ protifaši. stičnega tiska, pa ni med njimi človeka, ki bi vsaj pomislil na zažiganje cele vrste Hali- Sole grade le tam, kjer so nujno potrebne iz raznarodovalnih razlogov/ čeprav pri tem niso upoštevane stvarne potrebe ljudstva SEZNAM KMETOVALCEV ki bodo prejeli driavno podporo za popravilo hlevov in senikov janskih revij, ki vse od kraja objavljajo na prvih straneh slu ke fašističnega kolovodje Mus-solinija, ustanovitelja fašizma V sramoto italijanskim oblastem in policiji visijo take revije prav v vseh kioskih in tudi na cestah v mestnem središču. Ali ni potemtakem tako stanje enako onemu, ki ga je navedel tržaški «Corriere di Triestei) v današnji številki? Italijanska de mokristjanska De Gasperijeva vlada je izda la zakon za pobijanje fašizm.a. Ta zakon pa je do kraja ne učinkovit, ker vlada sama prehaja iz dneva v dan odkriteje na fašistične pozicije. Tudi njen odnos do slovenske manjšine potrjuje naše pisanje. Posledica njenega šovinističnega protislovenskega ravnanja je jugoslovanska, nota, ki skuša doseči v Rimu zaščito Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Čeprav je jugoslovanska vlada napravila diplomatske korake, vseeno je že takoj naslednji dan bilo videti iz rimskih izjav, da ni na italijanski strani nobene pripravljenosti, da se njen odnos do manjšine iz-premeni. Ta neizpremenjen odnos do slovenskega življa dokazuje tudi današnje pisanje goriške-ga urednika. aGiornale di Trie. stes. ki. je v članku »Blatenje slovenskega tiska.dobesedno dejal: «Hoteli bi torej, (Slovenci op, ur.) čeprav so skromna dvojezična manjšina, da bi bili akti in uradni dokumenti pisa. ni tudi v slovenščini, da bi potem jutri, kot se je že zgodilo v Dalmaciji, zahtevali na glas priključitev k Jugoslaviji...» Slovenska manjšina v Italiji bo dvojezičnost še nadalje zahtevala kot pogoj za narodno življenje in se pri tem ne bo plašila šovinističnega strašila na žitnem polju, češ da zahte. vati dvojezičnost pomeni, zahtevati v kasnejšem času priključitev k Jugoslaviji. To je podlo podtikanje in grpžnja, ki je niti isti list nekoliko niže ne skriva; «Mi mislimo — piše G.d.T. da morajo naše oblasti dobro poznane slovenske razgrajače slovenske manjšine, ki blatijo in lažejo s točno določenimi cilji, poklicati na odgovornost, ker je naravnost blazno, da iz. korjščajoč svobodo, določeni provokatorski elementi objavljajo lažnive dokaze protiitali. janske Titove propagande.» K temu nimamo kaj več do. dati! Slovenci lahko upravičeno pričakujemo, kdaj se bodo ponovili dogodki od IS. julija 1920 v Trstu (požig Narodnega VIDEM, 25. — »2e od let« 1947. bi morali istočasno z o-trošlrim vrtcem Pontejaku gra. diti tudi otroški vrtec pri nas. Iz raznih razlogov pa se sedaj gradi veliko zavetišče v Ažli. Sedaj smo že v letu 1952 in o rešitvi zakonov o graditvi šol. skih poslopij za naše področje se ne govori več in tudi fondov ni. Nemogoče stanje se tako še vedno vleče naprej; prvi razred osnovne šole je v neki sobi, drugi in tretji sta v seni. ku, četrti in peti pa v stari šoli. Vsi ti prostori so zelo po. manjkljivo opremljeni z učili. doma), z aretacijami zavednih j Nekateri otroci iz vrtca iz Slovencev in ricinovim oljem! ' praktičnosti, pa čeprav z več. KRATKE VESTI iz beneških vasi Tajpana V naši občini je tudi majhna vas Karnahta, ki šteje pri. bližno 250 prebivalcev. Samo v tem mesecu se je iz omenjene vasi izselilo 13 oseb, ki so odšle v tujino za zaslužkom; to se pravi, da se je v teku enega meseca izselilo iz vasi 5 odstotkov vseh prebivalcev, kar jasno kaže, v kako težkih raz. merah živi tamkajšnje prebivalstvo. Cas bi bil, da bi odgovorne oblasti podvzele potrebne korake ter izboljšale položaj, ki bi dovolil domači- Spanska bolezen v Črnem vrhu? Prebivalstvu Je prepovedano oddaljevanje iz vasi. Zaenkrat ni nevarnosti, da bi se bolezen razširila. nom. da bi si na lastnih tleh služili kruh Fojda Razbila sta 5 ukradenih akumulatorjev da sta lahko prodala svinčene dele Pred sodiščem sta mlada tatiča priznala svojo krivdoj Nakupovalec ukradenega blaga obsojen na denarno kazen GORICA, 25. — Letošnjega januarja je mehanik Pm Anton iz Tržiča prijavil policiji, da so neznani tatovi ponoči skozi okno vdrli v njegovo delavnico in mu odnesli pet električnih akumulatorjev za avtomobil. Policija je takoj pričela s preiskavo m že v ne kaj dneh izsledila tatova. Akumulatorje sta ukradla 21-letni Lenarduzzi Lovrenc iz Ronk m njegov prijatelj 17-letni Miniussi Stelij iz Tržiča, ki sta oba že pri prvem zaslišanju priznala svojo krivdo. Na policiji sta tudi podrobno opisala, kako sta razbila steklo in ob spečem čuvaju odnesla akumulatorje ter jih skrila v bližnje grmovje; ukradeno bla. ga sta naslednjega dne odpeljala s triciklom, ki ga je Miniussi vzel svoji teti, na Mi-niussijev dom. Povedala sta tudi, da sta akumulatorje že drugi dan razbila in svinčene dele prodala starinarju Lucci-ju Angelu, Na današnji razpravi na kazenskem sodišču se je poleg fantov moral zagovarjati tudi starinar 67-letni Lucci Angel, ki mu je obtožnica poleg tega, da je kupil ukradeno blago, očitala tudi, da je prekupčeval ne da bi imel zato policijsko dovoljenje. Lenarduzzija, ki ni pred sod niki izgovoril niti besedice v svojo obrambo, so obsodili na 3 mesece zapora in plačilo 9000 lir globe. Poleg tega mu je sodišče preklicalo pogojnost za kazen, na katero je bil pred časom obsojen. Luccija so zaradi prve obtožbe obsodili na plačilo 5000 lir globe, zaradi druge pa oprostili, z utemeljit, vijo, da ni zakrivil dejanja, ker je sodnikom prinesel potr-dilo, da je bil že leta 1950 redno vpisan pri pristojnih oblasteh kot potujoči starinar. Miniussi j a so oprostili zaradi mladoletnosti. najkasneje 60 dni po objavi natečaja v. Uradnem listu. Prošnji je priložiti vse potrebne dokumente. Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto). Nesreča v avtobusu GORICA. 23, — Z avtobusom, ki vozi v Podgoro, se je danes opoldne peljal iz mesta proti domu tudi 70-letni Bregant Alojz iz Pevme. Ko je avtobus na postaji v Drevoredu XX. septembra nekoliko nepričakovano zavrl, je Bregant, ki se ni držal za viseče ročaje, izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu je z glavo zadel ob stole in se ranil v levo oko in čelo. Rešilni voz Zelenega križa je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico. Ozdravel bo v nekaj dneh. KINO VERDI. 16.30: «Hollywood ca-valcade«, D. Ameche. V1TTORIA. 17: «Castihlepna», B. Davis. MODERNO. 17: ((Molčeči Smithu A. Ladd. V vasi Crni vrh se je pojavi, la nalezljiva bolezen, za katero je do sedaj obolelo nič manj kot 300 oseb. Ker imajo vse obolele osebe močno tempera, turo ter krvavijo iz nosu se bojijo, da gre za špansko bolezen, ki do sedaj sicer ni terjala človeških žrtev, a jo ljud. je že dobro poznajo, saj so jo preboleli takoj ob koncu prve svetovne vojne. Da bi se bolezen ne razširila tudi na druge vasi. ni dovo. ljeno prebivalstvu, da bi se od. daljilo iz vasi; prav tako so morali ostati v vasi tudi učitelji, ki se navadno ob sobotah vračajo k svojim družinam. Do sedaj ni večje nevarnosti, da bi se bolezen razširila tudi na druge kraje, saj je Crni vrh pravzaprav odrezan od drugih vasi. Na vsak način pa pričakujemo, da bo dal podrobnejše informacije pokrajinski higienski urad, ki je bil o zadevi obveščen. Prebivalstvo omenjene vasi ie v zadnjem času utrpelo kar tri težke udarce: najprej se je pojavila težka influenca, nato so snežni plazovi povzročili hi. šam in prebivalcem precejšnjo škodo, sedaj pa še ta nalezljiva bolezen, pred kaero si prebivalci ne vedo kako pomagati. Kolesarska nezgoda GORICA, 25. — Danes zjutraj je šel 41-letni Tunini De-siderato iz Ul. Brigata Pavia 68 s kolesom na delo. Toda že nekaj metrov od svojega bivališča se je prevrnil. Pri padcu se je ranil v nos in popraskal po obrazu. Ker mu je kri curljala iz ran je nemudoma odšel domov; njegovi domači so poklicali Zeleni križ, ki ga je odpeljal v bližnjo mestno bolnico. Potem ko so ga tam skrbno obvezali, se je Tunini vrnil domov. Dekret, ki smo ga prejeli od prefekture javlja, da se je v naši občini pojavila slinavka in parkljevka. S pojavom te bolezni bi bilo seveda prepovedano vsako trgovanje z živino, kot tudi prehod zdrave živine skozi kraje te občine. To. da do sedaj se na žalost odgovorne oblasti niso potrudile, da bi uvedle stroge ukrepe za preprečitev širjenja te nevarne bolezni ter so izobesile le nekaj plakatov, ki opozarjajo na nevarnost. Ker smo izvedeli, da so v nekaterih obči. nah že cepili živino proti tej bolezni, zahtevamo, da se podobni ukrepi izvedejo tudi v naši občini. Ter Brigadir karabinjerjev, ki poveljuje stanici v Dolenji, se je v bližini Praprotna zaletel s svojo novo «vespo» v zid ob cesti. Pri tem si je poškodoval lice ter dobil nekaj udarcev tudi po telesu. Poškodovan je bil tudi karabinjer, ki je sedel na drugem sedežu »vespe#. jimi težavami, obiskujejo zavetišče v sovodenjski občini. Teh bi prav gotovo bilo več kot 20. če bi to zavetišče bilo v domačem kraju.# Te vrstice smo povzeli iz tedenskega glasila videmske »Katoliške akcije#. Te vrstice dajejo jasno sliko o položaju šole v Nadiških dolinah. Kakš. ni so tisti razni razlogi, zaradi katerih je bila opqščena zami. sel zgraditve otroškega vrtca v Gor. Barnasu in so začeli namesto tega graditi zavetišče v Ažli, o katerem smo nedavno že pisali? Na to je odgovor kaj lahek, če upoštevamo dejstvo, da se tukaj šole ne grade po potrebi bodisi šolskega ali narodnostnega značaja, temveč da grad. njo šol narekujejo predvsem politični in nacionalistični raz. logi. Prav zaradi tega raje zapravljajo denar v Ažli kot v Gor, Barnasu kajti v Ažli obstajajo vsi pogoji za ustanovitev slovenske šole. Pri tem jih seveda prav nič ne moti, če bo moralo prebivalstvo v Gor. Barnasu še naprej živeti in se boriti s šolskimi težavami. Po drugi strani pa je Ažla nevarno središče za obrambo slovenskega značaja naših dolin, ker je tudi vplivalo na gradnjo omenjenega otroškega zavetišča. Zato lahko mirno trdimo, da dokler se ne bo pojavila nevarnost z italijanskega nacionalističnega vidika tudi v področju G. Bamasa, bodo morali otroci iz te vasi še naprej obiskovati šolo bodisi v sobici, seniku ali v onem starem prostoru, ki je popolnoma neprimeren za šolo. Starši pa. ki bodo morali zaradi dela nujno zaupati otroke nekomu druge, mu, bodo še naprej prisiljeni pošiljati jih v oddaljene So-vodnje. To je nov primer, kako se pri nas ravna s šolskimi Vprašanji in kako so ta neposredno povezana z italijanskimi političnimi 'Ti nacionalistk, nimi interesi. Na žalost je tukaj šola še zelo daleč od one- ga. kar bi morala biti, t. j. od vzgojevalniee moralno in umsko zdrave mladine Cepljenje proti davici in kozam GORICA, 25, — Goriško županstvo sporoča, da bodo v občinskih mestnih zdravniških ambulatorijh cepili otroke proti kozam in davici v navedenih dneh; Dne 31. marca in 5. aprila 1952 v občinskem ambulatoriju v Ul. Mazzini 7 od 9. do 10 samo otroke iz Gorice mesta in Standreža; dne 29. marca v zdravniškem ambulatoriju v Podgori pa otroke iz Podgore, Pevme, Oslavja in Ločnika. Otroke bodo najprej cepili proti kozam in jim dali prvo injekcijo proti davici; po treh tednih bodo pregledali uspeh cepljenja in dali drugo injekcijo proti davici. Cepljeni morajo biti vsi o-troci, ki so že dovršili eno leto starosti in niso še bili cepljeni. Otroke, ki ne bodo imeli potrdila o cepljenju proti kozam, ne bodo sprejeli v otroške vrtce. Nadaljujemo ? seznamom Kmetov, k bodo prejeli državno podporo za popravilo hlevov in senikov. Ta podpora znaša 75 odstotkov celotnih stroškov, ki jih bodo imeli kmetje pri nakupu materiala za izvedbo popravljalnih del. To podpero bo delil kmetijski inšpektorat v Vidmu, ki je prejel potrebno vsoto iz podpore, ki jo je pred časom Zavezniška vojaška uprava določila za izboljšanje tukajšnjega kmetijstva in ki znaša 139 milijonov lir. PODBONOSEC: Alfonz Cru-cil pok. Ivana 50.850: Ivan Spe-cogna pok. Antona Marija Mu-cig vri. Specogna 31.445; Ivan Birtig pok. Josipa 84.562; Anton Saccii pok. Jakoba 81.115; Ivan Pocovaz pok. Ivana 67.111; Bruno Petricig pok. Andreja 67.803; Angel Oriecuia pok. Ivana 26.551; Ivan Franz pok. Filipa 44.891; Evgen Birtig, oče Franc 42.647: Josip Cemoia pok. Matije 101.502; Anton Cer-noia pok. Ivana 77.796: Anton Cosfcaperarja pok. Ivana 76.945; Gino Medveš pok. Ferdinanda 12.282; Viktor Cencig pok. Alojza 8.625; Alvio Cencig pok. Angela 6.900; Avguština Specogna vd. Cencig 6.900; Jakob Juretig pok, Matije 92.286; Mario Juretig, oče Anton 96.850; Lovrenc Obalia pok. Stefana 15.093; Mihael Zorza pok. Va- Ukrepi proti širjenja slinavke Obvezno cep!jenje živine - Nobena goveja živina ne sme iz hlevov STANDREZ, 25. — Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje v Standrežu je na svoji zadnji seji sporazumno z občinskim živinozdravnikom določila ukrepe, ki jih bodo pod-vzeli, da preprečijo širjenje slinavke, ki se je zopet pojavila v Standrežu. Določili so; da ne sme nobena goveja živina-, iz hleva ter. da morajo vsi lastniki goveje živine svoje govedo cepiti proti slinavki. Občinski živinozdravnik bo še danes začel s cepljenjem in za vsako cepljeno govedo izdal potrdilo. Deset ali dvanajst dni po cepljenju bodo kmetje svojo živino lahko zopet uporabljali pri delu na poljih. Necepljena živina ne bo smela iz hlevov najmanj 40 dni. Zveza neposrednih obdelovalcev priporoča vsem, da cepijo svoje govedo proti slinavki in tako preprečijo širjenje bolezni ter se obvarujejo škode, ki bi jo utrpeli z obolenjem živine. Prapotno V teh dneh bo po vsej verjetnosti tukajšnje prebivalstvo že dvignilo nekaj materiala, ki je bil določen za zgradnjo vodovodne napeljave na vasi. Vsaj tako je bilo obljubljeno in ljudje upajo, da bodo lahko že v kratkem pričeti z^delom za vodovodno napeljavo. lentina 27.600: Josip Marseu pok. Antona 35.889; Anton Marseu pok. Alojza 37.993; Ermaco. ra Fantin pok. Antona 33.765; Josip Cuglj pek. Valentina 37.122; Anton Jerep pok. Valentina 60.806; Guido Zorza pok. Valentina 30.168; Ermacora Zorza pok. Antona 26.823. SOVODNJE: David Cicigoj pok, Alojza 35.134; Ivan Pierc-vizza pok. Valentina 19.167; Ivan Petrig pok. Valentina 32.376; Ivan Qualizza pok. An-tona 87.812; Anton Cosgnach pok. Antona 19.874; Ferdinand Franz pok. Ivana 48.014; Um. bert Coceanig pok. Andreja 43.025; Valentin Marchig pok. Andreja 33.351; Josip Battistig pok. Ivana 48.810: Josip Pod-cheszach pok. Alojza 94.895: Andrej Medveš 66.596; Josip Medveš pok. Ivana 20.375; Josip Dodoriszach pok. Josipa 26.957; Marko Franz pok. Alojza 68.250; Josip Cosgnac pok. Josipa 59.826; Josip Medveš pok. Ivana 81.018; Ivan Azzoli-ni 81.936. SV. LENART: Umbert Du-garo pok. Josipa 51.000; Valentin Clinaz pok. Andreja 127.000; Ivan Qualizza pek. Alojza 100.526; Josip Cravagna pok. Ivana 24 675; Peter Lesan pok. Stefana 35.070; Vincenc Qualiz-za pok. Ivana 34.965; Josio Chiacrg pok. Josipa 150.000; Ivan Qualizza pok. Mihaela 82.948. SREDNJE: Ernest Quaiizza pok. Valentina 45.075; Anton Duriavig ook. Atiliia 53.257 SV. PETER SLOVENOV: Anton Zamoarutti pok. Franca 26.576; Erminija Costaperaria pek. Angela 82.993; Zoilo Cle-mentig pok. Ivana 42.157: Josip Quarina pok. Avgusta 22.093; Alojz Messera 109.275; Teodor Specogna pok. Josipa 32.567; Ivan Strazzo-lini pok. Antona 68.993: Josip Coceanig pok. Ivana 21.375: Pia Blasuttig pok. Antona 33.750; Marko Blasuttig pok. Ivana 55.130; Ranieri Pagon pok. Karla 157.720: Marko Marinig pok. Valentina 9.168: Josip Snidero pok. Josipa 29.625; Marcello Marinig pok. Alojza 36.107; Rudolf Corredig pok. Petra 42.917. ČEDAD; Umbert Lesizza pok. Domenika 18.430. TARNONIAN: Peter Graffig pok. Alojza 19.124. KOLŠKE OBLASTI še vedno dopošCsio teli« allmosl šMeifvin Pintarjev Italijanski študenti tudi včeraj ovirali reden pouk in po ulicah razkazovali svoje fašistično bistvo ŽALOSTNA SLIKA SOCIALNE BEDE V ITALIJI Beraški potniki obsojeni in oproščeni Z njimi so hodile karavane otrok, ki so jih k beračenja prisilili starši zato, da jim ni bilo treba skrbeti zanje Natečaj za diplomate GORICA, 25. — Goriška prefektura sporoča, da so z ministrskim odlokom z dne 26.1.1952, ki je bil objavljen v Uradnem listu, napovedali izpitni natečaj za deset službenih mest za diplomatsko konzularno kariero. Natečaja se lahko udeležijo samo absolventi Juridične, diplomatske in trgovsko-gospo-darske fakultete. Prošnje je vložiti na kolkovanem papirju za 32 lir zunanjemu ministrstvu. (Ministero degli affari Esteri — Direzione Generale det Rersonale — Ufficio 1) GORICA, 25. — Dne 12. lanskega septembra je goriški pokrajinski sodnik obsodil 40-letnega Verecchia Fabija, 32-letnega Rossija Filipa in 41-letnega Di Moscio Ernesta, ki so vsi trije doma iz Villaro-tonda (Frosinone), vsakega na trinajst mesecev zapora. Pred sodne oblasti so omenjeni prišli zaradi obtožbe, da zavajajo mladoletnike k prosjačenju. Verecchio in Di Moscio sta skupno z Rossijem vsak s svojo karavano prepotovala že ves polotok in se s svojimi šte. vilnimi družinami in še številnejšimi mladoletnimi pribočniki preživljali s prosjačenjem, s prodajanjem srečk, z igranjem na harmoniko in dru-ge inštrumente po cestah itd ... Njihovo podjetje je s pomočjo številnih otrok, ki so jih najeli v svojem rojstnem kraju in z njimi potovali od mesta do mesta, dobro uspevalo. Ti najeti otroci so molili krožničke pod nos mimoidočim in prodajali listke s prerokbami. Goriška policija, ki je imela že lansko leto s podobnimi pot. niki, ki so kar ustavljali promet v mestu, mnogo opravka, je nekatere kar izgnala iz pokrajine, druge pa celo prijavila sodnim oblastem. Proti obsodbi na trinajst mesecev zapora so obtoženci vložili priziv, in v njem izjavili, da niso mladoletnikov po lastni volji zavajali k prosjačenju, marveč da so te otroke lastni starši podili za njihovo karavano in se tako otresali skrbi, kako jih preživljati. Sodišče je priziv sprejelo in vse tn obtožence oprostilo z utemelitvijo, da niso zakrivili kaznivega dejanja. Predvčerajšnji poziv ilegal. nih letakov, ki so jih nalepili neznanci po Drevoredu XX. septembra, je pri nekaterih dijakih naletel na ugoden odmev, saj je šlo zopet za en dan izostanka iz šole. Včeraj je «stavkalo« nekaj sto dijakov italijanskih srednjih šol, predvsem iz navtičnega instituta, instituta «L. Da Vinci« ter nekaj dijakov iz drugih šol. V navtičnem institutu so starejši dijaki napravili pred šolo kor. don in niso pustili nikogar, da bi prestopil prag šolskega poslopja. V institutu «L. Da Vinci« pa je manjkalo precej pro. fesorjev, tako da so nekateri razredniki odpustili dijake iz šole. Kot predvčerajšnjim, tako so tudi včeraj skupine dijakov razgrajale pred šolami, v katerih se je vršil reden pouk. O-kol' 9. ure zjutraj je okoli 500 dijakov kričalo pred tehničnim institutom «Volta» na Ul. C. Battisti in zahtevalo, da dijaki zapustijo šolo. Ker kljub svojemu polurnemu kričanju niso dosegli ničesar, so odšli pred licej »Dante Alighieri#, kjer so prav tako z žvižganjem kričanjem in skandiranjem hoteli izsiliti, da bi dijaki prišli na ulico. Vendar je v tem primeru intervenirala policija, ki je dijake razgnala, a so se potem zopet zbrali v Ul. sv Frančiška. Od tam so v povorki krenili na Drevored XX. septembra ter se ustavili pred gimnazijo «Petrarca» m ponovili »koncert#. Tokrat pa se niso zadovoljili samo s kričanjem, kajti nekateri so pograbili nekaj kamnov in jih pričeli metati v okna šolskega poslopja, pri čemer so razbili iri šipe Ker pa tudi to ni pomagalo in so dijaki ostali v razredih so se zadovoljili s tem, da so na kino »Supercine. ma« pritrdili lepenko z napisom »Abbasso gli inglesi#. Ko so odšli, je angleška vojaška policija tablo odstranila. Dijaki so nato v povorki krenili čez Ul. Carducci mimo cerkve sv. Antona na Ul. Maz. zini, od tam pa v Ul. S. Nico-16. Med potjo so seveda vpili in prepevali šovinistične pesmi, toda na križišču Ul. S-Nicold in Ul. Roma je policija napravila razgrajanju konec. Dva kamiona civilne policije, ki jih je vodil neki inšpektor na «jeepu». sta blokirala i2hod na Korzo, policisti so poskakali s kamionov in z opazkami kot n. pr, »mularija v šo- lo!#, pričeli razganjati dijake. Nekatere so usmerili proti morju, druge proti Rdečemu mostu, nekatere pa nazaj po isti poti odkoder so prišli. V manj kot desetih minutah so bili dijaki razpršeni in se nato niso več zbrali. V dnevno kroniko, ki je v zvezi z razgrajanjem študentov v zadnjih dneh spada še nadaljevanje 'procesa pred sodiščem za določanje narokov, vendar pišemo o tem v naši sodni kroniki. Danes zjutraj je iz Trsta odpotovala delegacija, ki spremlja dva kamiona blaga, natopljenega v Trstu iz prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetim krajem na Tolminskem. Delegacijo vodi v imenu Podpornega društva za Trst njen predsednik dr. Danev. Delegacija bo koordinacijskemu odboru za pomoč prizadetim krajem izročila blago v skupni vrednosti 4.839.514 lir, od katerih je bilo zbranega pod okriljem Podpornega društva za Trst 4.315.034 lir, pod okriljem Slovenskega dobrodelnega društva pa 524.480 lir. Poleg tega je Podporno društvo nabavilo za 2.103.562 lir živil in drugih novih predmetov. Skupna vred- Danes odposlano v Tolmin za skoraj 7.000.000 lir blaga Blago peljeta dva velika kamiona - Spremlja ju predsednik Podpornega društva za Trst dr .Danev nost vsega odposlanega blaga znaša torej 6.943.076 lir. V naslednjem objavljamo seznam predmetov, ki so jih darovali posamezniki ali pa so bili nabavljen: z denarjem. nabranim med prebivalstvom Trsta in okolice: . PODPORNO DRUŠTVO ZA TRST 191 kosov moških suknjičev, 95 kosov moških hlač, 40 kosov moških srajc, 265 kosov raznega moškega perila. 73 kosov Druga serija fašističnih škvadristov im sodiščem za določevanja nari ir sledove, Kakor predvčerajšnjim jej Angela Camiso, Raula Gi-idaj dobro vidne Verdeja in | brcnil v čelo m oko. Tudi on, Luigija Biusadina so oprostili kakor njegov naslednik Va- <=“* b“>* •* metalce kamenja in napadalce pridrži v zaporu, medtem ko ostale z nejasno ali lažjo obtožbo izpusti na začasno svobodo, vedno pod pogojem seveda, da se po delu spravijo domov. Včeraj so precej aretirancev oprostili vsake obtožbe, ker so bili večinoma prijeti in začasno pridržani zgolj iz varnostnih razlogov. Vrhu-tega so prišli na vrsto Legat dr. Lapo, katerega so oprostili skupno s Giorgiom Arba-nom in Ferrucciom Reggen-tom, ki se zdi da ni preveč pri čisti pameti. Mož je vse po vojaško pozdravljal in ko so mu povedali, da lahko gre, se je obrnil k občinstvu in veselo zakričal: «Zdaj grem na četrtinko siciljanskega#. Mau-ra, Rotondara in Mionija pa je v pričakovanju razprave izpustil na začasno svobodo. Pietra Abrama, ki niti zdaleč ni Tržačan, je policija a-retirala. ker je skrival za hrbtom 1 meter dolgo in 4 era debelo palico. Mož se je sicer branil, da je našel košček lesa na tleh, vendar mu i niso prevej verjeli in ga spravili zopet v zapor. Artura Bo-jara pa so oprostili, ker je mož nemške narodnosti in so ga aretirali ob izstopu iz tramvaja. Ulderica Palma so tudi izpustili na začasno svobodo, kljub temu. da so ga obtožili, da je lučal kamenje na policijo. Njegov položaj pa je nejasen, ker trdi, du so ga aretirali pri Portici di Chiozza ob metiranci;‘“videč‘ da “e^Bav-! *asa sedela v Pričakovanju za-liss v nekaterih primerih po- Pisnikov. Cozzi je hotel doka-pustljiv, začeli zanikati, da bi bili aretirani na mestu kot je zati. da se je mirno pogo- ____________varjal z dekletom s katerim trdil zapisnik, se je predsed- i® prišel prav tedaj, sredi bor- nik končno naveličal in jih1 ----- vse poslal nazaj v zapor ter bodo imeli priliko isto potrditi med razpravo, tokrat seveda s prisego. Med temi je bil tudi Mario Coccolo, ki je po pripovedovanju agentov lučal kamne na policijo. Severino Amadei in Sergio Cernecca sta odločno zanikala, da bi metala kamne vendar je pričevanje agenta zadostovalo, da je predsednik oba poslal nazaj v zapor. Cernecci je kasneje dovolil začasno svo- j bodo, ker je fant hudo bolan be na Korzu, iz neke veže Nihče mu ni verjel, ker so ga morda že poznali. Alberta Do-mizianija, Vincenza Martinisa, Alda Sturanija in Cesara Tes-serinija so izpustili na začasno svobodo, vendar bodo morali svoj prosti časa prečepeti doma. Ermanna Grilla, ki je metal kamne z okna stanovanja in kateremu so med preiskavo našli tudi precej velik žepni nož. so pridržali na hladnem. , nuno nman Kot zadnji je prišel na vrsto na pljučih. Francesco Carot tociano Leom, katerega je pose ni samo zadovoljil s ,iclja obt°illa- ,da 3® žalil a-kamnom, temveč je nosil s se- z "baccoll». M°Ž Pa je boj tudi velik žepni nož, ka- iz3avil' da ni to. veljalo policiji terega je seveda po njegovi izjavil nosil vedno s seboj, ker mu služi pri delu. Morda je razgrajanje po mestu njegovo stalno delo in tedaj bi mu prav radi verjeli, da ga nujno rabi. Tudi on je moral zopet v zapor v pričakovanju razprave. Njemu je sledil tudi v zapor Giorgio Cobol, kateremu so našli v žepu kos cementnega bloka. Emilio Co-vacci pa ni rabil kamne, temveč noge in je skupaj z drugimi razgrajači napadel neke- 12.05 In ne kot pravi agent,1 ga narednika, katerega so da ga je aretiral ob 13.20 na 1 podrli na tla. Covacci je leže-1 letnike, izpustil Drevoredu XX. septembra. I čega narednika, ki nosi še se-'svobodo. pač pa razgrajačem. Ker je stvar možna, kajti Tržačani imenujejo fašiste «baccoli», je sodnik v pričakovanju končnega zapisnika policije Leoni-ja, ki je zaposlen pri nekem generalu, izpustil na začasno svobodo. Med razpravo je obiskal sodišče tudi polkovnik Vorkins, šef pravosodnega oddelka ZVU v spremstvu maj. Grabba. Predsednik Bayliss je včeraj popoldne pregledal dostavljene zapisnike in je možno, da bo nekatere, posebno mlado-na začasno moških plaščev. 277 kosov žen-.-kih oblek, 61 kosov ženskih piaščev. 115 kosov kril, 82 kosov ženskih jopic. 120 kosov vol. in drugih puloverjev. 16 dežnih plaščev. 172 parov moških čevljev. 171 parov ženskih čevljev, 18 kosov deških jopic. 44 kosov deških hlač. 50 kosov otroških plaščev, 31 kosov dekliških oblek. 789 kosov raznovrstnega otroškega perila, 15 kosov dekliških jopic, 313 kosov ženskega perila, 24 parov rokavic, 204 parov nogavic, 34 parov otroških čevljev. 111 kosov kap in klobukov, 19 kosov odej, 5 kosov blazin. 83 kosov raznega blaga, 45 m blaga za krila in plašče, 10 parov copat. 72 parov gumijastih pet, 22 x 10 pisem, 1 ogledalo, 72 kosov mila, 2 prazni žimmaci, 2 veliki zavesi, 1.700 m sukance. 1 omara, 3 krožniki, 5 skodelic, 1 ponev in 1 lonec, 16 kozarcev, 1 vedro s pokrivalom. 1 nova žeJeana postelja, 4 rabljene postelje, 4 žimnice iz trave, 2 o-tiroštoi železni postelji, 1 otroška žimnica, 2 stbla, 1 nočna omarica, 1 železna peč, 1 ogrevai-niik na oglje, 2 štedilnika železna, 54 kg testenin, 34 kg riža, 58 kg sladkorja, 8 kg moke, 1 kg kave, 15.757 m blaga za ženske obleke in spodnje perilo - po fakturi, 250 skodelic za kavo, 250 kozarcev, 250 globokih krožnikov, 250 plitvih krožnikov, 250 kosov jedilnega pribora kromtranega - po fakt., 6.850 kosov raznovrstnega električnega materiala - po fakt., 1.000 m izolirne žice - po fakt., 2.500 m elektr. cevi - po fakt., 200 kg limon, 100 kg pomaranč, 5 kg čaja, 200 kg riža, 100 kg kave. 105 q moke, 10 q sladkorja (je bilo že odposlano v tranzitu v Tolmin), 217 kosov raznih zdravil. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO 29 kosov ženskega perila, 133 m blaiga za spodnje perilo in obleke, 7 ženskih oblek, 5 ženskih kril, 20 vol. jopičev, 25 parov nogavic, 3 pižame, 7 moških srajc, 3 moške suknjiče, 8 čepic. 1 otroška obleka, 4 kose otroškega perila, 1 otroški dežni plašč, 300 m sukanca. 1 moški dežni plašč. 2 para čevljev, 600 kosov žabic. Pomoč Benečiji Včeraj dopoldne je iz Trsta odpotovala v Videm delegacija Podpornega društva za Trst, ki je Izročila odboru za pomoč prizadetim krajev v Beneški Sloveniji 4 zaboje raznih oblačil v vrednosti 300.000 žir ter 250,000 tir gotovine. za TiiaSkc oteinffe v četrtek, 27. marca 19» ob 17. uri v ljudskem gledališču v KOPRU premier* JURČEK Pravljica v štirih dela njih s prologom Spisal: Pavel Go’1* Režiser: Modest Sancin Scenograf: Jože Ces& . Osebe: j Piščalka, popotni , zifcant - J051? Meh. popotni kant - Lojze »g Trobenta, popotu:' zikant - Jurček - Tea Starce _ Matevž, Jurčkov ocL \ Ljudevit Crnoboru , . ta. Jurčkova m Zlata Rodoskova.r Čuvaj - Franc FgJ Lipe - Silvij tojr; Cene - Srečko K® Veter - Stanejga sen. Stane Nevihta - LelJa j jeva; Snežak ••mš j Požar; Vila -Sancmova; je | Ernest Zega: UIS,,va: ( kla - Valerija ^ / Peter, hlapec * sjo ] Guštin. -še: Kamela ) la. Kozliček. Gfl možički, 2 dekli"-divja moziffa- V petek, 2*. m*1* ob 17. uri v o V LJUDSKEM GLb' LISCU v KOP«11 Prva pooovi«v 1 U R Č j Pravljica v šhrihJf t njih s prolog, ; Spisal: Pavel 00 D A N S(tj 26. t. m. ob 20. ***• - n? v dvorani KONTO vi1 OPERETNI® MELODIJ ELZA BAR®1 M ANGELCA SANC';C]S -MODEST JOŽKO L%C,1I BELIZAR IN RONNY ORKVSjf IZ UUBLJ^ «tdfr conf^i MODEST S-'® Režiser in ) DUŠAN Dirigent J| g A N Plese naštudJ^fi OLGA GORJ°P Kostume ■modni f D. MARTELA^ Odpovedani Pre' Avditoriju v predvidoma 5. ’n ^ jjt1 t.. L Veljala b°i0 vab&a- d Seliškar: pe4®tL 1*0 platno lir 350- V . Peter Petrovič NJ<» oV; lir 635. G. v. plefc It JI nost in platno lir 1-7«- pgj Balzac: Safri»<**jar: lir 650. France « ša slovenskajosipj"ji1 25) broš. lir ^ffiClasJ* Izbrane P«ml A broš. lir 135. DOBITE JIH V SL^gt-l) knjigahnaHbjcI, oar^ Prevzamem vsa dela, skobianJ«- jo ^ rr“’- IdexJ^ thodnEvN« Jns v iz, 13. *D i4’ _ LjubU*"0 Celje Ajdov** Vipavo Pore* ^ .- do P, Vpisovanje ^ f Adria-ExpreM 3 5 b, telefon "»morski DNEVNIK 05. mavca 365* ILkominformovskih DEŽEL Bolgarski delavci in gospodarski plan v včerajšnji številki «Fri-terskega^ dnevnika« smo opi- 1 položaj delavcev na Ma. »rskem, njihov odnos do de-* 'n kazni, ki jih delavcem ože za najmanjši prekršek. Jlejmo si danes, kako izpol. •»jejo bolgarski delavci let-' ?osPodarsk.i plan. Številke bodo najtočneje pok aza-da bolgarski delavec ne de. 2 nekim poletom, ker ve, s ne dela za blagostanje svo. «domovine, temveč po direk- Va Moskve za njene interese J? gospodarskem načrtu za , -° so bili do sedaj do-ori D* rezultati. ki so daleč ? predvidenih. Tako je na pr. j , °težna tovarna «1, maj« v fnarju dosegla le 58 odst. ^»videnega plana, tvornica I0 “Georgij Dimitrov« 0 st., tvornica parnih kotlov eorg,, Kirkov« 76 odst. C *b načrtov za mesec fe. tov. Ptav tako niso izpolnile kt™a <<23- januarja« ‘v Ga-IriH-? telFstilna tovarna «Do. ito V Tolbubinu in «Hri-ev« v Stalinu. WSarskl tisk piše. da je hldn!. Sedaniega neuspeha v Predvsem v slabi Kotnamv delavcev in pa v •Ttud« /"JU sur°vin. List H član i 16- februarja pi. ja, v katerem poudar te glavni vzrok nedi- ,ciPlina ................................................ '■'=>“• UavaiE, lavcev. Za primere <*t» «c?Varne <(baterija«, «Ti. ^ niso aVBa* 'n «Bolgarija», fte Hal 'zptdnile svoje meseč-'liseini0^6 Prav zaradi slabe t6linač|tlC- delavcev. Podobno Sam° Ce, tetci tudi «Rabotničesko razumljivo, bolj % -Hci, cinkov Pa je na konfe-Nožjj1 ’e bila Pred kratkim, atriji / abega stanja v indu. «N 1 Ugaae tolmačil kot, >t»viia . smemo dopustiti raziti k ae manj pa dejavnih ?{LZtearajšanje proizvod-V r °v, oz, odlašanje nji-t^^PolnitVe.;) s tem je k* 'bn? nebote odkril pra- , JtW,e. zaradi katerih je mdustrija zašla v ^f°Žai- In to je: Ko je Xv'l5ko« Kremlja Cer. glecje ln njegova druščina, t* deianske material. ,0» j osti, objavil «odloč. Sčm°ra b*tl petletni na-11 v štirih letih, so bili ie samo s tem prisiljeni nesorazmerno povečati letne načrte. Do kod je to prišlo, nam povesta že ti dve števil, ki. Po njihovih računih se mo. ra poljedelska proizvodnja po. večati v letu 1952 za 30 odst., industrijska za 24,4. Podrobno izračunano nam kaže. da so načrti industrijskih podjetij povečani za 73 odst. Kot je videti iz Cervenko-vega govora in iz tiska, perspektiva letošnjega proizvodnega načrta nikakor ni rožna, ta. Vendar pa bi o tem vedeli največ povedati — seveda če bi smeli — bolgarski delav. ci sami. Njihovo razpoloženje je najbolj vidno v uspehih de. la. Drugače kot je. tudi biti ne more, kajti danes je položaj delavcev v Cervenkovi Bolgariji enak onemu v Borisovi, Delavec je prisiljen, da dela za določeno plačo, presežki njegovega dela pa gredo v nenasitne žepe vsemogočnih v Moskvi. I!* Mcrtiv z Jezera (Foto Magajna) V glavni ulici Novega Sada stoji cerkev, ki ima samo enega vernika — svojega svečenika. To je armenska cerkev, ki so jo zgradili leta 1746 pripadniki armenske cerkve, ko so pred Turki bežali iz ogroženega Beograda v Novi Sad. Med madžarskim uporom leta 1849 je cerkev poškodoval požar. Po tridesetih letih so jo ponovno obnovili popolnoma v prvotnem slogu. Pripadnikov armenske cerkve je bilo v Novem Sadu vedno manj, izumirali so, se preselili ali pa asimilirali, tako da je od male kolonije ostala v Novem Sadu le cerkev s svečenikom, ki je istočasno tudi edini pripadnik armenske vere. Po tamošnjem običaju je biilo poleg cerkve tudi pokopališče vernikov. Toda prav na mestu, kjer je stala armenska cerkev, se je razvil novi del Novega Sada. V neposredni bližini armenske cerkve je od tega pokopališča ostala ohranjena grobnica armenske družine v obliki malega mavzoleja. Vse do pred kratkim je bila »krita med stenami stare stavbe, v kateri so bile majhne trgovine. Zdaj ko so to staro stavbo porušili, so mnogi Novosadčani prvič videli mavzolej iz rdečega kamna in s starim napisom dveh žen armenske vere, ki sta bili pokopani v mavzoleju. Cerkev in mavzolej sta pod zaščito države, ki ju bo ohranila v prvotni obliki kot kulturni spomenik starega Novega Sada in pestrega narodnostnega in verskega življenja v njem. Armenski .svečenik pa bo v cerkvi še vedno opravljal svoje verske obrede, čeprav mu pri molitvah nihče ne bo odgovarjal. ZAJEC NA LUNI Vsi narodi so gledali v prvi pomladanski polni luni nosilca rasti, prispodobo novega življenja - Običaji ob luninih spremembah - Kaj vse lahko vidiš na mesecu, kaj vse si lahko iz lis na njem predstavljaš - Stare pravljice o mesecu in življenju na njem Srebrni nočni brodnik mesec je z večno menjavo svojega bledega lica v vseh časih zaposloval domišljijo zemeljskih prebivalcev. Človek je občudoval njegovo rastočo moč, silo njegovega bleska in njegovo neizogibno propadanje. Vzhajajoče sonce pogoltne lunin zadnji krajec, v sončni luči se stopi jn iz nje spet vstaja kot ptič Feniks v novo rast in moč. ki pa je že zapisana propasti. Vse na svetu je minljivo •— luna je čudovita izjema. «Sad, ki nastane in raste sam iz sebe«, pravi neka babilonska hvalnica na večnega nebesnega popotnika. Zato so gledali oc< nekdaj vsi narodi sveta v njem nosilca, rasti, deiiica vla-1 ge in hladu, prispodobo novega življenja. Z njim v zvazi ge nastalo vse polno bajk in vraž. ki so se vzdržale do današnjih dni in bodo tudi poznim rodovom še v krvi. Ob rastočem mesecu si mar- i * . v * Pri Ivanu Terčonu, kjer je bila prva veselica srk je še strižejo nohte in lase, strižejo tudi ovce ali izročajo zemlji seme: ob pojemajočem mesecu si odpravljajo kurja očesa in bradavice. Ob polni luni ponese indijanska mati svoje novorojeno dete na plan, pomoli ga proti njej in trikrat zakliče: «Rasti. rasti, rasti I Glej, t0 je tvoj mesec!« In česa različni narodi na luni vse ne vidijo! Kaj iz njenih lis vse tolmačijo! Ti gledajo kovača, kako,nabija po nakovalu, oni moža m ženo. Zakonski drug se pokaže pred polnočjo, njegova boljša polovica po polnoči,- Tretjim se kaže bradat starec z ljubko mladenko, četrtim dva otroka. Severnoevropski narodi občudujejo na luni dva dečka, ki na kolu nosita vedro. Sta 'o Hjuki in Bil, ki ju je Marn. lunin vodnik, dvignil k sebi. ■ko sta z vodnjaka nesla vodo. Pri tem opravku ju opazujejo še dandanes. Ponekod pa vidijo le enega otroka z vedrom, drugod spet moža, ki nosi vodo. Tudi njega je luna potegnila nase z vedrom in grmom, za katerega se je v onem trenutku lovil. Luna poskrbi na zemlji tudi za močo. Ob jasnih nočeh je .v hladnih jutranjih urah rosa in žal tudi slana posebno obilna. Da zaradi pomanjkanja varujočih oblakov toplota posebno močno izžareva in se zemlja zelo shladi, tega preprosto ljudstvo večidel ne ve. Zanje je mrzli bledi mesec orosil in ohladil žejno in prepečeno zemljo, ki je okrepljena .spet zadihala v novo življenje. Tudi žabo najdejo nekateri na luni. Je to žival silne rodovitnosti, saj v tisočih poskrbi za naraščaj in vodo ljubi nad vse. Poleg vseh navedenih pa moremo z malo domišljijo opaziti na luni tudi zajčka. Dobro je viden ob polni luni, najbolj ljubko sliko pa nudi njen prvi krajec teden do deset dni po končanem mlaju. Tedaj stoji mesec ob sončnem zahodu visoko na južnem nebu. Zajček se je zapodil desno navzdol proti zahodnemu obzorju, od ko- der ga vabijo poslednji sončni žarki. Kako pa 'je zajček prišel na luno in kdaj? To je bilo v onih davnih časih, ko je Buda v zajčji podobi prihajal na zemljo. Sakka, najvišji bog onega veka. je v spomin na to lastnoročno naslikal na luno podobo zajca. Tako trdi poltretje tisočletje stara .budistična .pravljica! ki temelji na pradavnih ljudskih izročilih. Sanskrt, prajezik, naziva nočno ozvezdje »shanshin«, to je »oni z zajcem«. Da je zajec že dolgo na luni, dokazuie tudi basen v indijski Pančatantri. ki pripoveduje, kako so se zajci nekoč rešili toipe po njihovih naseljih divjajočih slonov. Zajci .so zagrozili, da bo njihov kralj uničil v-se slonje ljudstvo, ako se nujno ne umakne z njihovega o-žemlja. Naj' zvečer le pogledajo v ribnik, kralj je. že pripravljen, da uresniči grožnjo. In res so sloni zvečer zagledali na vodni površini lunin, odsev in na njem zajčjega kralja. Takoj so pobrali svoja kopita. Pa ne samo naslikan,, tudi živ zajec je na luni. Kitajska pravljica to lepo opisuje: Na bledi luni stoji, mogočen, grad iz samih ledenih kristalov! ((Prostrane dvorane sinjega mraza« mu je ime in v njem prebiva prekrasna vila. Mesečina. Nekdaj je bila vila žena strelca vseh strelcev v deželi sonca. Njen mož pa je na svo. jem iskrem vrancu, hitrejšem od podnebnih vetrov, odnesel kraljici-materi ob Jaspiškem jezeru zel nesmrtnosti. In radovedna žena je zel skrivaj pokusila. Komaj pa je to storila, jo je skrivnostna moč po. tegnila sk.ozi oblake na luno. kjer se je zatekla v kristalni grad. Pa se je neke jesenske noži zahotelo cesarju iz rodu Tang, da bi obiskal vilo Mesečino. Dvorni čarovnik je vrgel v zrak bambusovo palico, ki je postala most in po njem sta nočna potnika dospela na luno. Cim sta stopila na njeno srebrno površje sta naletela na čudno drevo, ki je tako bujno košatilo svoje veje. da bi bilo že zdavnaj zatemnilo vso luno. ako bi mu od časa do časa ne obsekali vej. Poleg drevesa je stal možnar iz belega marmorja. Ob njem se je sukal zajec iz jaspisa. Drobi) je v mornarju zelišča in pripravljal iz rijih vsezdravilno življenjsko pijačo ... Prav zajec pripravlja pijačo življenja in nihče drugi! Zajec, čigar rodovitnost je pre-šla v pregovor, zajec, prispodoba rasti, rastoče moči! Cud. no, kajne? Niti najmanj. Velika življenjska modrost je skrita v teh starih pravljicah. Prav tako tudi lepi običaj po. mladanskega , zajčka, ponekod nazvanega tudi velikonočnega zajčka. Velika noč je edini, praznik, ki se oddavuaj ravna pq luni. Njen čas ie odvisen od tega, kdaj je ob začetku pomladi prva polna Uma. Zato je velika noč včasih zelo zgodaj, drugič spet kasno spomladi, vendar pa vedno v neposredni ubranosti z naravnim utripanjem narave ih vstajenjem leta. Ni to praznik krščanstva, je to slavje ljudstev, odkar žive na zemlji Kdo bi se ne radoval?! Pomladansko enakonočje, čas prerojene narave! Premagana je tema, zmagala je luč, poraja se novo življenje! 2e davni rodovi so zrli v OZN se bo vnovič ukvarjala z mednarodnimi karteli, ki hromijo mednarodno in zavirajo razvoj domače trgovine «** ?»<** prvi pomladanski polni luni predstavnico čudeža vstajenja in v njem se razodevajoče moči nenehnega življenja, živ. ljenjske večnosti. In se pojavi prav v tem času pomladanski zajček s svojim tajmstvenim početjem, s svojimi čudovitimi darovi. Cu_ do viti so zares, saj vidimo v zajcu skrivnost rodovitnosti, "obnavljanja življenja in rasti. Običaj pomladanskega zajčka sega v najstarejšo dobo človeškega življenja na zemlji. Razumljiva je njegova živa prispodoba: .Naravne moči rodovitnosti in rasti so skozi dol. go zimo tičale skrite v zemeljskih globinah. S prihodom pomladi jih je treba dvigniti iz njihovega skrivališča spet kvišku k svetlobi. Zato ni slučaj, da je praznik pomladanske polne lune istočasno tudi radost nežne mladine — in to po vsej zemeljski krogli — ki ji pomladanski zajčet; skriva pisana jajčka. VIKTOR PIRNAT Lunino površje, kot nam ga pokaže mikroskop Ze od konca drug® s vetovne vojn« si prizadevajo vlade raz-ličnih držav, da ublažijo carinske brigade in povečajo obseg mednarodne trgovine. Toda vsa ta prizadevanja lahko izjalovi največji nasprotnik mednarodne trgovine, mednarodni kartel. Mednarodni kartel namreč čisto svojevoljno določa, kaj in koliko naj proizvajajo, pb kateri ceni naj prodajajo in kam naj izvažajo kartelna industrijska podjetja svoje izdelke. Na ta način vpliva mednarodni kartel na svetovni trg slično, kol, učinkujejo zaščitne carine in, prednostne tarife posameznih držav na njih domači trg. S tem. da prepoveduje mednarodni kartel svojim včlanje-nim podjetjem, da izvažajo in prodajajo svoje blago na določen trg, kjer sme po kartelskem sporazumu prodajati edi-no-le določeni član kartela, imajo sklepi mednarodnega kartela na domačem trgu posameznih držav ravno tako po. sledico kot omejitve, ki jih doseže lastna vlada s carinami, uvoznimi ali izvoznimi kontingenti in podobnimi ukrepi. Vse to pa hromi mednarodno trgovino in izjalovljp vsa prizadevanja. da se v manj naprednih državah razvije domača industrijska proizvodnja. Razen lega zmanjšujejo kartelske omejitve tudi mednarodno proizvodnjo. Vse to povzroča nezaposlenost in ogroža življenjsko raven prebivalstva. Skratka, karteli ovirajo gospodarski in socialni napredek narodov. Zanimivo je, da so prcučeva. raja posameznih kartelskih' sporazumov, dokazala, da niti ena teh pogodb ni imela za . cilj izboljšati delavcem plače ali povečati zaposlenost. Ce neka. tere teh kartelnih organizacij niso naravnost nasprotovale prizadevanju za izboljšanje de. lovnih pogojev, se je to zgodilo brez namer,a njenih voditeljev- V večini primerov so ugoto-vili. da karteli znižujejo proizvodnjo, da lahko držijo viso-ke cene in preprečujejo, da se ustanovijo nove industrije ne glede na pogubne posledice, ki jih imajo take omejitve za delavce. Dalje so ugotovil:, da karteli v državah, kjer si hočejo zagotoviti trg za svoj izvoz, orne-jujejo' sivoje investicije in preprečujejo. da vlagajo drugi svoj denar v domačo proizvodnjo, z umazanim, in nedovoljenim tekmovanjem, ali na ta način, da preprečujejo izkoriščanje najnovejših patentov ir. tako ovirajo tehnični napredek, ati s tem, da diugim onernogc-čujejo nakupovanje potrebnih ■surovin, in nabavo, denarnih sredaiev. Ce sr j-m na ta na-čin ne -posreči, da takoj v začetku zadušijo svoje tekmece, uaicčijo karteli svojim člarorp, da pokupijo delnice novega konkurenčnega industrijskega podjetja, da potem od znotraj preprečijo njegov razvoj. Da ne izgubijo tehnične naprave njihovih podjetij na vrednosti, »e protivijo kartelne tovarne uvajanju novih tehničnih metod. Zaradi tega nakupujejo nove industrijske patente, da jih drugj n e morejo izkoristiti. V ta namen organizirajo tako imenovani «pool», ki drži v svojih rokah vse patente. kj zadevajo industrijsko področje tistega kartela, da j'h ne morejo drugi izkoristiti, čeravno jih kartelna podjetja sama ne uporabljajo. V borbj proti temu sovražni, ku mednarodne trgovine, napredka proizvodnje in njenega tehničnega izboljšanja t.er izboljšanja življenjskih pogojev delovnega ljudstva so države kot take nemočne, zlasti če so odvisne od blaga, ki ga uvaža v državo mednarodni kartel. Državni ukrepi m zakonodaja posamezne države namreč ne morejo preprečiti, da bi mednarodni kartel ne odločal čisto neodvisno o cenah in kakovosti blaga, ki ga uvaža, ali o tem, kateremu svojih članov prepušča njen notranji tps za izključno prod.ajo. da izkorišča potrošnike. Posamezna država se tudi ne more braniti, če tuji kartel omejuje razvoj njene in- dustrije, ker' ga ne more podvreči svojemu nadzorstvu in svojimi zakonom. Tudi gospodarski in socialni svet Združenih narodov je o vprašanju mednarodnih karte-kov že večkrat razpravljal. Proti temu gospodarskemu zlu Se ne morejo boriti posamezne države, temveč samo mednarodni organ, ki bo lahko preprečil ustanovitev svetovnih monopolov in porazne posledi. ce. Zato je tudi gospodarski in socialni svet Združenih naro. dov s posebno resolucijo imenoval posebni odbor predstavnikov desetih držav, ki naj izdela načrt, po katerem lahko dosežejo posamezne države svoje cilje, kj so jih postavile posamezne države za svojo proizvodnjo. Ta odbor bo moral poročati o svojem delu gospodarskemu in socialnemu svetu do tiajkas. neje 31. marca 1952. Resolucija nalaga posebnemu odboru, da zbere podatke o kartelskem in vsakem drugem delovanju, ki ovira trgovino in škoduje mednarodni izmenjavi in sploh sodelovanju med narodi Posebni odbor bo tudi. poročal o ukrepih. ki so j ih Sprejele in jih, izvajajo posamezne države v borbi proti kartelom, da obnovijo svobodno tekmovanje. Ameriški ritni proračun znaša 29 odst. narodnega dohodka Urad za proračun Združenih držav ceni. da bodo zvezni državni i-zdatki v prihodnjem fiskalnem letu narasli na skoraj 29r.i narodnega dphodka. Račun. temelji na izdatkih 85,400 milijonov dolarjev, katere je predsednik Truman priporočil v svojerni proračunu. V proračunskem letu 1950, pred napadom na Korejo, šo zvezni državni izdatki znašali satno 18% narodnega dohodka. Seveda so ti predloženi izdatki majhni proti izdatkom v primeru splošne mobilizacije-Lefei 1945, na višku izdatkov druge svetovne vojne, so na primer izdatki narasli up 52% narodnega dohodka. Proračunski urad poroča, da bodo v bodočem- proračunskem letu izdatki za vojaško službo in za program mednarodne varnosti večji °d 2011 narodnega dohodka. To ie večji odstotek narodnega dohodka kakor vsi zvezni izdatki v proračunskem letu 1950. Vsi ostali izdatki zvezne vlade v prihodnjem letu predstavljajo 8% narodnega dohodka (10% s fiskalnem letu pred napadom na Korejo). Predloženi proračunski izdatki bodo v prihodnjem letu znašali 538 dolarjev na vsakega Arraerikanca, moškega, žensko ali otroka. To je dvakrat toliko, kolikor so znašali izdatki na osebo leta 1950. Ob koncu zadnje svetovne vojne so ti izdatki znašali 709 dolaviev r.a osebo. Samo za vojaško službo in program mednarodne varnosti bodo izdatki v prihodnjem le. tu znašali 390 dolarjev na osebo. TRŽAČANI za žrtve plazov v Sloveniji ACEGAT : Tinta Ivan lir 500, Franza Anton 200, Knez Josip 200. TOVARNA STROJEV: Batista Ivan lir 500. Tomas a Fianc 500 1 par čevljev. Brataševec lir '300. ILVA: Gombač Ivan lir 500. Keikoč Rudolf lir 500, Veljak Virgilio 200, Stanko 100. Aldo lir “200. NABRANO V KULTURNEM KROŽKU «AIELLO»: Boltar Edcardo lir 1.000, Mauri Cor-lado 300. Skorič Marceilo 100, Ludovisl 200. F. E. 50. Ferr.e-tič Cateriiia 2G kosov raznega oblačila. Cetin 1 plašč. Cesnik razna oblačila in 1 gojzerje, Vižin Josip 20 kosov raznega oblačila. Nadaliz Pavla 500, Turco Anna 500. Luxa Liliana 15 ko-rov raznega oblačila. CENTER: Demanzaoo Euge-nia razna oblačila in obutev, Cebrin Eiena 24 raznih oblačil, Brajer Arnese 7 kosov raznega oblačila. Vrtec 1 par čevljev - vred. lir 1.000. Ribalič Ivan 10.000, Plaper Malvina 1 par čevljev, 2 rjuhi. Antončič Franc 3.000 din, Kosmač Marija 150 in 4 kose blaga. Cok Ersiija 300 in 7 kosov blaga, Lervardon v blagu 4.000. Marc Josšpina 100. Gruden Marija 100, Bitežnik Santin, y blagu lir 2.000, Knez Ivanka 100 in 1 jopič, Kocjančič Marija 100 in 4 kose blaga, Dovgan Štefanija 100 in 3 kose blaga, Benčič Anton ir. Mario 1.000, Furlan Ermane 500, Uršič Ana 300, Rabec-Laucnem Mila 300, G ul m L. 5.000, 1 volneno bluzo. 1 vol, telovnik. 2 jopiča, 4 p. nogavic. 4 kos blaga. Abram Alojz 500, Žerjal Aleksander 500, družina Pi-ščane 1.000, druž. Filipčič 500. Schmiadt Danilo 500. druž. Le-n,ardon, v blagu 6.000, druž. Žerjal 300, druž. Udovič Franc, v blagu iir 10.000, Kovačič Jo-ripina 1.000, druž. Gruden 300, v blagu lir 2.000, Zajec Ludvik v blagu lir 2.500, Tuljak Jožef 300, Kovačič Edvin 500. Kovačič Anton 200. Hlača Miroslav 1.000, Cesar Anton 500. Muha B’ranc 500. Sancin Guenno 100, Gombač Marija 500, Grižon Marija 200. Mahne Nina 30, Dujnovič Reza 200 Kape Rozina 200. Tavčar Danila 200, Dujc Jožefa 200. Ceh Tomm.v 100, Fam. Barba 200, Margon 50. Gerk Marija 200, Tomažič Ivanka 150. Balz Valerija 100, Kocman Marija in Just 500, Metlika Milka 200, Gustinčič Antonija 200, Franza Antonio 200, Veljak 200, Starko 100, Knez Josip 200, N, N. 200. SV. VID: Mogorovič Ur 500, Berjak Alojz 200, Suhadolnik Antonia 300. Bemič 200. Pcro-pat 500. družina Ferletič .500. CENTER: Cesnik 1 štedilnik, Segulin Ivanka lir 500, Miihar Kakovič Antonija 1.000 in razna oblačila, Lozar Ivanka Sv. Križ 1.500 (mesnica). Fabris Milka (Ricmanje) 300. Ban .Olga. Presek 500. Stok Marija razr.a oblačila, Nadižar Ricci 1 Par čevljev. Saksida Pepea 300 in 3 kg riža. OPČINE: Hrovatin Leander lir 500. Hrovatin Virgilio 200, Cegan 200, Ferluga Danilo 100, Prijatelj Krasa daroval 20.000 lir. POPRAVEK: Voik Pepi daroval 5.000 lir in ne 1.000. CENTER: Namar Zora razna oblačila v vrednosti lir 1.000, Cebchin Ar.gela živež in obutev v vred. lir 1.600, Cebohin Ivana lir 100. Kcšuta Zofi 1 ženski plašč in čevlji. Rebula Olga 2 kg testenin in razna, oblačila. Pekora Marija 2 kg testenin Cedeinik Josipina I dekh plašč. Kumar Ivanka 2 para čevljev, Skočir Pepca lir 1.000. Fabee Franc. 300, Zivic Ana 1 površnik, Trbižan Jakomina vazna oblačila. V R D E L C A (SKOLJET): Grum Ivanka lir 500, Ferluga Jožefa 200, Ferluga Antonija 200 in. razno blago, Dušarv Ru. doli 1.000. Husu 300, Grum Marija 500, Gerdovič Angela. 200. PROSEK: Stoka Drago lir 500. Ukmar Marija lir 500. PaJ° bilo poslušati 0 i selh,°r?h miladih 1* ^a^žjem krr h boli redko krogu enakih med ‘ teh Wnl, žal. NSfmhnekaj U]e! in I’C,'“ »Matohi“'> . oni ne vem kaj... ° boleznih bega! s ‘ d; Kaj poma-te h * 2apisa,v In ^abotni Sa>braPv^a! “»‘i- To se !?ž, k. <2dravj]0jn. <<<3oh,arjeva slab ]e samo be- W,,ie tbemi stSi‘mo skrije. * ovV te t,‘ starj Lupine - 1 vi*1!- Co ns°pritvdiii tu* V‘?el. v "° Pa.te nekoč, ko , s,, ratp eni sPrevo-i živH°kali za . deial: <(Kai S k*ni«! Z fVarco' ki ni Si? te osta,? tako usoje-'b P«o in “tal°. sc je krep- N? ,°dporno la,:viiate v kle->?«o jjkega rrno. Sicer je INV®’! in z ega roda ta SlSiu s«be se j??8e hiSe i-a, e Preu •J lzza dru-Dr?'e! in se Uc*i utapljalo. Takrat niso torej poznali novejšega francoskega sistema dveh otrok niti ne sedanjega čim manj otrok, ampak so se ravnali po svetopisemskem izročilu in tolažilu o pticah pod nebom, ki živijo brez oranja in setve. Niti se niso brigali za Mussolinijeve podpore, ki je z. njimi izsiljeval svoj rod, da bi rojil kot čebele, stradal in umi-1 ral zaradi njegovih neozdrav-1 Ijivo bolnih imperatorskth teženj. Niti niso naši predniki računali z njegovim »prostorom pod soncem«, z ono frazo, s katero je ta fašistični krvolok utemeljeval svojo imperialistično lakomnost po naši in drugih zemljah, kamor ga ni nihče klical ip do česar ni imel nobene pravice... Ne, naši predniki so verovali v svoje zdrave in pridne roke. v svoje poštenje in pravico, da jih bo ta zemlja v miru t.udi nasitila, napojila in oblekla. Zvijač in nakan ni. so poznali, pohlepa po tuji zemlji še manj, pač pa so znali čuvali svoje. Umske sposobnosti niso bile takrat tako nujno potrebne kot danes, ko se družbena tvornost vedno bolj naslanja na razumske izsledke. Iz zemlje so črpali življenjske sokove, z njo mislili in ustvarjali po skušnjah svojih prednikov, le previdno in počasi pa ao si prisvajali novote. Iztaknili in . obdelali so vsako prgišče zemlje. Polno je spominov na borbo preminulih rodov s skopo zemljo, polno prič o njihovj jekleni volji, nar ravnost, trmasti vztrajnosti ip nenehnem prizadevanju v boju za obstanek na zemlji svojih očetov... Besedo nbarar.je« po- tTItlXKI IX PABERKI IZ Tit 1 POVEDO VAM JA STARIH POMA(IXOY Izročilo naših prednikov - opora v borbi za obstoj zna samo Kraševec in, pomeni potiti krvavi pot. Nekako od začeika tega stoletja se jo sliši vedno manj in, mladini je že tuja. In, prav je, da »e ji ne zapiči v kri in meso, tako kot se je zapičila nekdanjim rodovom. V nižjih legah (dolinah) ali senožetih so nakopali zemljo, ki so jo ženske znosile iz «špilje» (jame) v r.ečkah raa glavi. Razvozili so jo na njive ali senožeti s tenko plastjo zemlje; takšne parcele so bile oddaljene od nakopanega kupa zemlje več sto metrov. Moški, ženske in otroci so bili vpreženj v to poznojesensko ah zimsko delo. Nekoč Je oster mraz pri takšnem delu tudi mene prisilil k temeljiti telovadbi in sem se iz cmerikavea kaj kmalu spremenil V razpo-sajenca. Kadar koli irai zdrkne spomin na takšna ali druga kmečka dela, vselej zaključim z eno in isto sodbo. Dobra in zdrava je ta življenjska šola in tako bogata na raznoterih priročnih in drugih pojavih, da bi mogla, če bi imela dobre vzgojitelje Cdom in šola) buditi in utrjevati v mladini moralne sile, ki bi bile tvorne individualno in družbeno. Skoda, da je bila ta šola tako kratka! Da ne pozabim povedati, da je k tej »špilji« prikrevsal tudi rtono. Ko smo mu pokazali precej debelo, np pol zoglene- lo korenino, ki so jo izkopali v globini okrog diveh metrov, je takoj izrekel svojo «st rokovnjaško« sodbo: «Zgorela je ob «maj potopu« (vesoljni potop). Ne vem. kje so naši predniki vzeli besedo «majpotop». Ta n one to va sodba je še stopnjevala dobro voljo in smeh, ki ju nista mogla odpraviti ne težko delo ne mraz, ki je vel iz kra-ške burje. Se bolj mi je v spominu drugj «fruštek» (malica) — zabeljen krompir s cvrtim »pršutom« in vino — globoko v špilji. Kako je vsem teknil. In zidovi okrog kraikih pašnikov in senožeti, njiv in gozdov! Ce bi se zamislili v njihov nastanek, bi lahko upravičeno pomilovali taJcratne »zidarje«. Ko je zemlja z odiku-jjoin, postala privatna last kmetov, so si morali svoje parcele ograditi. Ogromno delo! Z živo mejo bi bilo prihranjega dosti truda, a ta ni za kraške prilike. Kamenja na pretek in zemljišča so zahtevala čiščenje. Kam z njim?! Kar ga je bilo odveč, je šio na kup griže. Semkaj so naši predniki izcedili svoj pot in vzidali žulje, ki niso bili in ne bodo nikoli primerno poplačani. Sele sedaj razumem nekatere mlajše može. ki so trdili, da b| bilo sto-1 krat bolje in pametneje, če ne bi bilo teh zidov. Torej skup- j na lastnina... Da. mnogo krvp-J v ega potu, jeze in tudi prepira bi bilo prihranjenega. Zato moremo le ugotoviti: Tako je bilo in je * nadaljnji razvoj in napredek tako tudi moralo biti. Vse pa kaže, da so sedanji zidovi v ep veki s svojim namenom — pomeni: z namenom privatnega ali individualističnega gospodarstva — m naglo odpovedujejo, ker so vedno manj v skladu z zahtevami novega zgodovinskega razvoja, In še nekaj: Kajera ženska bi šla danes nosit grižo v kamnolome in večat ono groblje. Kdo bi se danes lotil ba-ranja, kdo obzidavanja, ki nas spominja na suženjsko delo mrtvih in še živih trpinov! Račun pravi, ne le, dp se to ne izplača, ampak tudi, da je delo pretežko. In današnje gospodarstvo je vedno bolj strog račun. Zato se tudi ne izplača pobiranje reja tam na jesen, ko zorijp fi?e. kot. je bilo nekdaj navada. 2e takrat je bilo to žavtava (žarka) mast, danes bi to pomenilo bob ob steno. Nabiraj ga Po gmajni, vozi domov na- dvorišče, ga tam suši, naito omlatj in presej skozi »reto« in ga nato vozi v Tržič. kjer je bila takrat tvornica, ki je (iz revnih listov in vejic) menda izdelovala kolo-maz (šmir in tudi barvo)... Saj se tudi sviloreja, ki je bila ne- kdaj tod v nasadi, ne laplača. Takrat malo, aefo malo tudi za takratne teko skromne zahteve, danes nič. Zato ne gojijo tod koprivenc, dreves z zeio prožnim lesom, ki so iz njega bičarji (Brestovica, Kostanjevica) izdelovali biče. niti ne nabirajo več brinovega zrnja za brinjevec in brinjevo olje. In še marsikaj se ne izplača in se ne bo izplačalo, iz razloga, ki smo ga nralo prej omenili. Ne bo se izplačale, ker s« novo naglo vrašča v staro. Ali: Ker z novim naglo stopnjujejo naše potrebe V potrošnji, zelo počasi pa one v naši proizvodnji. Tako se pojavi nesoglasje v gospodarstvu. Ce pa bj se hoteli izraziti, kot se danes večkrat sliši, bomo rekli: Človeštvo je v dobi tisočletij preživelo že več družbenih ali gospodarskih sistemov, od katerih nam je časovno najbliže fevdalna (grofovska doba. Niso še zabrisani spomini nanjo in. ponekod, zlasti v Ita-Iji, ima še svoje močne korenine. Iz tega družbenega sistema se je rodil sedanji kapitalistični družbeni red. Tudi to ima svoj začetek, razvoj in konec in bo moral zakonito razpasti. Saj je že v razpadanju. Prehod iz enega v drugi družbeni red pa ni tako lahak in enostaven ter je združen z boi-bo med starim in novimi Tudi to že doživljamo. Cim bolj poznamo to resnico, tem laže se vraščamo v novo nastajajoče in se mu razumno prilagajamo, kot to zahtevajo vsakokratne prilike. Trenutno je zahteva časa zgoščeno rečena ta-le: Gradite svoje gospodarsko in, duševno življenje na novih tehničnih in duhovnih izsledkih! i*. o o Kakršno kol; je bilo življenje naših prednikov, je imelo kot v vsaki dobi svojo slabo nosti. Tudi svatba je bila zara. di tega običajno svečana in draga. Ob tej priliki se je večkrat skrčil hlev za dober rep in lodrica (sod več hi) izpraznil, ker se je na večdnevnem svetovanju zbrala procesija svatov-sorodnikov tega kolena do šestega. Nista manjkala duhovnik in učitelj, niti kakšen, vaški norec, da je poskrbel za dobro voljo. Na domu ženina iz boljše hiše so njegovi tovariši napravili slavolok, ženin pa je poskrbe! za ples. Stari običaj; o spominu neveste, z raznimi ceremonijami, na pol resnimi, a še več šaljivimi, so utonili s tem stoletjem v pozabo. Spominjam se takega pogajanja med tastom in snaho (novico) iz neke ubožne hiše leta 1898.; trajalo JANKO FURLAN in dobro stran. Trdo, a zdravo kmečko delo, zmerno in preprosto življenje ni bilo prepleteno ž duševnimi pretresija-ji in občutki pomanjkanja tega in onega, kot je to dane:, ko se večkrat stopnjuje do bolesti. Takratno družinsko življenje in sorodrtiške vezi se skoro ne morejo primerjati z današnjimi. Dočim so bile te takrat zelo čvrste, so danes skrajno zrahljane. Naši predniki so se sestajali o vaških praznikih (opašilo,, shod) in obnavljali krvne in prijateljske vezi. V ta ramen so se s pogostitvijo odpovedali svoji vsakdanji skrom. je okrog četrt ure. Od tega prizora sem obdržal v spominu samo sliko neveste pred pragom hiše, ki so jo eni vlekli v hišo z vzklikanjem «je naša«, drugi pa nazaj, češ »je ne damo«. V današnjih modernih porokah hi sledu teh starin. Pač Pa je ostala draga poročna svečanost z modernimi vozili, pa čeprav je do cerkve le nekaj sto korakov. Ta sicer ne krči števila repov ali vsebine sodov, ker jih pretežno ni, pač pa pusti druge luknje. Iz vsega, kar smo slišali iz nonotove in tudi kasnejše do. be, moremo zaključiti tako-le: Vsaka ped zemlje, namočena z mladimi m čvrstimi sokovi naših prednikov, je poganjala tudi živ© in neusahlo ljubezen do nje, porajala čvrsto razvito domoljubje in z njimi vred mnoge moralne vrline, brez katerih je tukaj borba za obstoj nemogoča. A težka borba za obstoj poraja tudi močno razviti čut za pravico in resnico. Mnogo žensk sta tast in tašča preskušala, preden sta trčila na »ta pravo« in jo pustila v hišo. Nevesta je takoj ob vstopu vzela v naročje malega otroka — «pokolenčka» kot simbol nadaljevanja rodu. Zato je naravno, da so tudi naši predniki čutili socialne krivice in je v njih čeprav mo. goče podzavestno, plula puntarska kri. Oni &o živeli v mirnem fevdalno - kapitalističnem, mi žri vimo v razburkanem imperia. lističnem razdobju, oni v skromnih, mi v velikih zahtevah, njihova opora v proizvodnji je bila ročna spretnost, mi vedno bolj prepuščamo delo (proizvodnjo) stroju. Cieava zapuščina bo večja? Kot materialno zapuščino so nam predniki zapustili trdna tla pod nogami — zemljo. A mnogo večja dota so moraln«* prvine. Te so bilfc uspešr.o bodrilo v naši večstoletni boo-bi ra satnoohrano, v naši najtežji usodi pod ostrimi fašističnimi kremplji, še bolj pa v častnem končnem vseljudskem uporu. Ce bomo izročali takšno doto bodočim pokolenjem tudi mi, bo tudi naša zapuščina dragocena. (KONEC). 1 I P\ I" k 1 f" Vremenska napoved za danes l/ fr p Ali I- obeta še vedno oblačno vreme. * IVLITIL Temperatura brez bistvenill sprememb. — Včerajšnja nai- višja temperatura v Trstu je dosegla 12.5; naj* nižja 8.7 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 26. MARCA 195^ roSE Mi :;P :: 1 immiin mm. n min«,uii mr iiummminniiiin i?n 5nn n; mi .. inj RADIO Opozarjamo vas tta sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00: Popularne skladbe Čajkovskega, Smetane in Dvoraka. 19.00: Radijski roman: Finžgar: «Pod svobodnim soncemir Trst II.: 18.15: Koncert sopranistke Rožice K«em. 20.20: Beethoven: Romanca št. 2. — Trat I.: Koncert organista Euisolinija: — SlovenTj?: to- • S. Osterc: Suita v enem stavku za violino m Ma . MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Vključitev SZ v nadzorstvo še vedno sporno vprašanje Kitajska agencija govori o',.ameriških vohunih'' na Severni Koreji PAN MUN JOM. 25. — Dele. gati Združenih narodov so skušali danes dopoldne prodreti s predlogom, naj bi se vprašanje vojnih ujetnikov poverilo v diskusijo častnikom vrhovnih poveljstev. Za tem so zavezniški častniki predložili Severnokorejcem izjavo, o kateri glasnik Združenih narodov general Nuckols ni hotel povedati podrobnosti. Izjavil je, da bo poveljstvo OZN izdalo v tej zvezi dnevno poročilo in organiziralo tiskovno konferenco v skladu seveda s pridržki, ki obdajajo tajne raz. govore častnikov vrhovnih po. veljstev. Seja je trajala dve uri in pet minut, z delom bodo delegati nadaljevali jutri dopoldne ob 11. Pri pogajanjih o nadzorstvu nad izdajanjem premirja so častniki OZN obnovili svoj predlog, po katerem naj bi se število nevtralnih držav, zastopanih v inšpekcijskih skupinah, omejilo na dve. s čimer bi odpadla udeležba Sovjetske zveze. Toda Severnokorejci se s tem niso skladali in vztrajajo na zahtevi, da se nevtralnim skupinam priključi tudi Sovjetska zveza. Častniki vrhovnih poveljstev so danes vendarle dosegli načelni sporazum o dohodnih pristaniščih za prevoz čet in za oskrbo med premirjem na Koreji. Poročilo osme armade trdi, da so čete OZN davi zavrnile štiri severnokorejske napade na zapadni korejski fronti. V teku včerajšnjega dne so zavezniki sestrelili 3 nasprotni-ška letala vrste MIG 15 in ver-jetno poškodovali 9 drugih. S tem bi doseglo število uničenih ali poškodovanih kitajsko korejskih letal od začetka voj. ne na Koreji 1011. Zavezniško pomorsko poveljstvo na Daljnem vzhodu poroča, da je slabo vreme omejevalo delovanje zavezniških pomorskih sil v korejskih vodah. Britanski rušilec «Concord» je obstreljeval korejsko vas na vzhodni obali. Radio Peking pa zatrjuje s svoje strani, da so severnokorejske sile sestrelile odnosno poškodovale 386 zavezniških letal v času od 1. februarja do 10. marca letos. Kitajski radio dodaja, da so severnokorejske kopne sile zavrnile nad sto zavezniških napadov v času od 15. do 20. marca; nadalje, da so’ Kitajci izločili iz boja 18. marca nad 150 zavezniških vojakov v protinapadu pri Ičo-rangpori na vzhodni fronti. Po nepotrjenih vesteh iz Hong Konga je zaradi suše nastala v pokrajini Kvantung na južnem Kitajskem velika draginja. Do neredov je prišlo na podeželju, zlasti v okolici Lienyuena, kjer so baje vojaške čete 8. marca streljale na gručo demonstrantov in jih ubile 30. Prav tako poročajo iz Hong Konga, da so tja pribežali tri nune in trije katoliški duhovniki, med temi Italijan Vincenzo Demetz iz Bolzana, ki so jih izgnali iz Kitajske. Podpredsednik ZDA Barkley je na nekem volilnem shodu dejal, da se mora svet zediniti za dosego miru. Mi smo na Koreji, je izjavil Barkley, ker smo se obvezali delati za mir v sklopu QZN. Ako bi se OZN pokazal nemočen bi ga zadela usoda bivše Zveze narodov in svet bi izgubil zadnje upanje, da bo mir dosežen v naši dobi. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Velika Britanija naklonjena ponudbi svetovne zdravstvene organizacije, ki skuša nuditi pomoč proti epidemijam onstran severnokorejske vojne črte in izrazil željo, da bo ta po. nudba morda povoljneje sprejeta kakor podoben predlog Mednarodnega Rdečega križa. Agencija «Nova Kitajska# je razširila vest, da so Severnokorejci zajeli številne vohune, ki so jih ameriška letala odvrgla s padali na kitajskem in korejskem teritorju, da bi zbirali informacije glede učin-kbv bakteriološke vojne. Po zatrjevanju agencije so ti Vo-ho»u priznali, da so obiskovali enomesečni specialni tečaj v Seulu. Tihotapstvo penicilina MILANO, 25. — Policija je odkrila v Milanu široko razpredeno organizacijo, ki je razpečavala v Italiji penicilin, izdelan v Ameriki. Na čelu organizacije je bil Ervvin Keller, lastnik ville v PcanitecMasso v bližini švicarske meje. Penicilin so ponoči metali v _ primernih zavitkih preko mreže na švicarski meji Kellerjev! sodelavci v Švici. Keller je potem takoj poskrbel za razprodajo dragocenega zdravila po Italiji, pri čemer so mu pomagali številni razpečevalci. Med preiskavo je bilo samo v Milanu zaplenjena količina penicilina v vrednosti 5 rrailijo-nov lir. Policija je iznenadila dva Kellerjeva sodelavca, ki sta ravno hotela odposlati a.OOO stekleničk penicilina v Neapelj. Nadaljnjih 6.000 steklenic so našli v Ulici Corso Como 29. Keller in njegovi sodelavci bodo morali odgovarjati zaradi tihotapstva. Novo pretilubeikulozno zdravilo PARIZ. 25. — Tudi v Parizu bodo pričeli s poiskusi preizkušati novo protituberkulozoo a-meriško zdravilo na nekaterih bolnikih v sanatoriju «Laen-nec». Direktor sanatorija prof. Egienne Bernard ni hotel dati nikakih pojasnil v tej zvezi in je dejal, da se bo o tem lahko govorilo šele po šestih mesecih. LONDON, 25, — Angleška vlada to izdala v prihodnjem letu za raziskovanja na atomskem področju in na področju raket 100.500.000 funtov šter-lingov. Vsota je za 18,252.000 funtov šteriingov višja nego lanskoletni stroški na tem področju. Tavanje kronanih glav LIZBONA, 25. — Pretendent na španski prestol, barcelonski grof in njegova žena sta včeraj pripotovala iz Italije v Lizbono. V Italiji sta obiskala italijansko kraljico mater Vittorio. Giljotina na delu PARIZ, 25. — Davi so v Parizu obglavili 39-letnega Jeana Trignaca, ki je bil obsojen na smrt zaradi številnih ropov in enega umora. Obsojeni vohuni SALZBURG, 25. — Ameriško civilno sodišče v Salzburgu je danes obsodilo na štiri leta zapora nemško državljanko Agnes von Heyne, ki so ji dokazali, da je vohunila v prid Češkoslovaški, meditem ko je bila uš.už-bena kot prodajalka v neki ameriški trgovini. Zaradi podobnih prestopkov je sodišče obsodilo tudi dva njena sodelavca, in sicer Heinza Silomona na 6 let zapora in Margareto Reizek na 7 let zapora, Zrfve požara LOS ANGELES, 25. — Najmanj 8 oseb je izgubilo življenje pri požaru, ki je danes zjutraj zajel hotel «St. George« v Los Angelesu. V paniki, ki je nastala zaradi požara, so bile ranjene številne osebe. Množica prestrašenih ljudi se je skušala rešiti skozi vrata in okna in nekateri so poskakali na razpete plaitnene ponjave, ki so jim jih držali gasilci. Neki moški je skočil v prazno z visokega nadstropja on se raztreščil na asfaltu. Skoda po neurjih v Ameriki LITTLE ROCK, 25. — Guverner Arkansasa Mac Math je izjavil, da so siloviti cikloni v preteklem tednu povzročili samo v tej državi za okrog 25 milijonov dolarjev škode. Lord na Temzi LONDON, 25. -- Rdečelasi lord - pesnik Noel Bufcston je hotel danes prebresti Temzo, da bi dokazal, da je to mogoče prav nasproti parlamenta. Kljub temu pa, da je lord-pesnik visok 1.90, se je pokazalo, da je voda na onem mestu dokai bolj globoka, nego je on računal. Zaito je moral sredino reke preplavati. Trepetajoč od mraza je dosegel breg pod parlamentom po 17 minutah, medtem ko so mu stotine prisotnih ploskale. Za svoj podvig se je lord -pesnik oblekel v modrikast dežni plašč, sive hlače, na noge pa si je nataknil gumijaste čevlje. Ko je stopil v vodo, mu je žena voščila srečo in mu ponujala dežnik. Med prečkanjem Temze so lorda spremljali trije policijski čolni. Ob koncu svojega podviga je lord Bukston izjavi.!, da se mu je poskus ponesrečil. ker je Temza v zadnjem času nekoliko narasla. Volilna mrzlica DALAS (Texas), 25. — Osemdesetletni meščan, ki so ga zaradi srčnega napada z vso naglico prepeljali v bolnico, se je obrnil na zdravnika: »Rotim vas, doktor, ohranite me pri življenju do prihodnjih volitev v novembru«. Skrivnostne podmornice DJAKARTA, 25. — Indonezijska vlada je uvedla preiskavo v zvezi z govoricami, ki so se razširile na račun dveh skrivnostnih podmornic in motorne jadrnice. Po nepotrjenih vesteh sta se namreč pretekli petek pojavili ob južni obali otoka Jave dve zeleni podmornici in potem naglo zopet izginili pod vedo. Okrog uro pozneje pa so nekarteri Javanci opazili zeleno motorno ladjo, ki je plulla v zaliv Wiy-nkoaps. Ladja je bila brez vsakih označb. Vsidrala se je okrog dve milji stran od obale in spustila v vodo štiri čolne. Prebivalci teh krajev pa ne vedo povedati, ali so se neznanci odpeljati na kopno, ker so bili preveč prestrašeni, da bi se o tem prepričali. Prva povojna japonska diplomatska misija je 15. marca prispela v Bonn. Ob prihodu vodja misije izjavil, da gojijo Japonci velikanske simpatije do Nemcev. NADALJNJE OBSODBE VOJAŠKEGA SODIŠČA V KAIRU Smrtne obsodbe zahteva javni tožilec za odgovorne pri požarih, kjer je našlo smrt trideset oseb KAIRO, 25. — Vojaško sodišče v Kairu je danes obsodilo na kazni od 5 do 12 let prisilnega dela nadaljnjih 12 oseb, ki so sodelovale pni neredih 26. januarja. Doslej je bilo v tej zvezi obsojenih 96 oseb, in sicer na kazni, ki dosežejo skupno 431 let ječe. Pred vojaško sodišče pa bo prišlo še nadaljnjih 300 ljudi. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za odgovorne pri požaru «Turf CIu-ba», neke banke in nekega hotela, kjer je našlo smrt 30 ljudi. Policaja je sinoči aretirala bivšega socialističnega poslanca in predsednika egiptovske socialistične stranke Ibrahima Coukrdja. Ibrahim Coukri je obdolžen hujskaštva pri neredih 26. januarja. Egiptovska vlada je odločila, naj se prično danes vlagati volilne liste lin vpisovanje kandidatov za prihodnje volitve. Poslanik ZDA Jefferson Caffery se je danes 25 minut razgovar-jall z egiptovskim zunanjim ministrom. Razgovor se je nanašal na angleško - egiptovski spor. Caffery, o katerem je znano, da igra nekakšnega posredovalca v , . . : I. » jsjgapssj-f v - - '--r-.-, ■■ Eli v : t t reaLg« pga h. /. -I H Hip: ifip Čistka v ameriškem boksarskem svetu NEW YORK, 25. — Eden uslužbencev boksarske komisije države Netv York je izjavil, da je na črni listi več kot dvajset menažerjev in sekundantov. Njim bo komisija prepovedala boksarsko aktivnost, ker so osumljeni «dvcmljive» dejavnosti. Uslužbenec ni hotel izdati imen, vendar je dodal, da so na seznamu nekateri izmed1 najbolj znanih menažerjev a-meriškega boksa. Komisija ne misli sporočiti imen, ako obtoženci ne bodo zaprosili za ponovno podaljšanje obrtnih licenc. Kot kaže, mnogi niso za-sprosili za ponovno dovoljenje, ker se boje, da bi jim javna cbjava odklonitve zaprla pot tudi v druge ameriške države. OLIMPIADA LETA 1956 Melbourne bo prispeval četrtino stroškov MELBOURNE, 25. — Občinski svet iz Melbourna je sprejel danes poročilo prireditvenega odbora za olimpiado leta 1956, po katerem bo mesto Prevzelo četrtino vseh stroškov. Prispevek mesta bo približno 250.000 šterlingov. Drugo četrtino bo plačala država Viktorija, preostalo polovico pa zvez na vlada. 1. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PARIZ - SINJA OBALA Darrigade prvi Kubier odstopil POUGUES LES EAUX, 25. — Glavni dogodek prve etape kolesarske dirke Pariz - Sinja o-bala je beg Geminianija, Du- ponta in Darrigade ja, ki so 15 km pred ciljem dobili neznaten naskok pred skupino in nekaj metrov pred drugimi prišli na cilj v Pougues Les Eaux. Skupno z njimi je bil tudi Guy La-pebie, ki je dohitel trojico po napornem zasledovanju. Kubier, favorit dirke je vozil ves čas v ozadju, končno pa zaradi bolečin v kolenu odstopil kljub prigovarjanju in pomoči tovarišev ir njegovega moštva. Tržačan De Sanii je imel defekt in je zavzel šele 41. mesto. Tehnični rezultati 220.500 metrov dolge etape: 1. An dre Darrigade 5:59.16; 2. Dupoht; 3. Lapebie; 4. Ge-miniami: 5. Wa@tmans; 6. Impa-nis; 7. Dolhats; 8. L. Bobet; 9. Regnard; 10. Teisseire; 11. Sohis, Rossell, J. Bobet, Remy, KobOet, Piot, Blomme, Caput, Zampiimi, Zelasco. Van Est, Bon-naventure, Molineris Keteleer, GilleiS1, De Feyter, Coste, Caffi, vsi s časom Darrigade.ia. Du Bief prestopila med profesionalce PARIZ,-25. — Svetovna prvakinja v umetnem drsanju na ledu Jacqueline Du Bief je sporočila, da bo s prihodnjim tednom prešla med! profesionalce. ((Podpisala bom pogodbo z Johnom Harrisom — je dejala ljubka Francozinja — in odpotovala v Ameriko. Zamenjala bom dosedanjo ((ledeno zvezdo« Done Atvvood in bom predvajala svoj olimpijski program skupno z nekaterimi eksistencialističnimi plesi«. Prvakinja je dodala, da so ji ponudili precej milijonov frankov in povrhu še mesečno garancijo nekaj tisoč dolarjev za dobo dveh let. OLIMPIJSKA DRUŽBA BLIZU Sl/OJEKfl CILJA Nemci se vsestransko pripravljajo za Helsinki FRANKFURT, 25. - Nemška nogometna federacija je izdala seznam 28 diletantov za sestavo olimpijskega nogometnega moštva. Odigrali bodo v kratkem nekaj trening-tekem z državnimi enajstoricami drugih evropskih držav. Na seznamu so naslednji igralci: Vratarji: Schoenbeck, Schuster, Bensch. Branilci: Hoffmana, Eberle, Kirk, Kuszenoff, Wittig. Krilci: Sommerplatt, Roet-ger, Jaeger, Scheid, Corniis, Gleixner, Haas, Post. Napadalci: Mauritz, Carl, Wenske, Stollenwerk, Bogert, Zeitler, Hinterstocker, Wald-ner, Schroeder, Flaig, Ehr-raann, Klug. Nemška ((Olimpijska družba«, ki so jp ustanovili, da bi dobila olimpijskemu odboru potreben denar za Helsinki sporoča, da manjka le ie 460.000 mark. Družba je že poslovala za časa zimske olimpiade, vložila pa je tudi že 290.000 mark za pripravljalne stroške za helsinško olimpiado. Naslovili so na prebivalstvo poseben manifest, da bi pomagali tudi privatniki. Nemški igralci hokeja na travi bodo začeli v najkrajšem qasu s treningi. Ker manjka moštvu mednarodne rutine, b0 nastopilo pred Helsinki proti mpčnima reprezentancama Indije in Pakistana Šahovske drobtine O FERRARA, 25. — Pozno zvečer se je končalo italijanske šahovsko prvenstvo (za- čelo se je 15. marca). Prvo mesto je osvojil Norela (Reg-gio) pred Giustolisijem, iz Rima in večkratnim prvakom, Castaldijem iz Florence. O Šahovska z.veza> Jugoslavije priredi velik mednarodni mojstrski turnir, ki se bo začel 20. aprila, v Beogradu. Na turnirju bo sodelovalo 20. v-deležencev, in sicer 10 ino-zemcev in 10 Jugoslovanov. Od tujcev so pristali na udeležbo tile: dr. Tartakoioer (Francija), Bogoljubov (Nemčija), Gruenfeld (Avstrija), 0'Kelly (Belgija), Pilrdk (Argentina), Stoltz (Švedska), Alexander, Golombek (oba Anglija), Szabadas (Italija) in Lob (Švica). Izmed naših mojstrov so vabljeni naslednji: Pirč, Matanovič, Fude-rer, Puc, Milič, Udavčič, S. Nedeljkovič, Karaklajič, An-drič in Germek. Iz 5 prpoimenovanih bo na podiagi rezultata turnirja sestavljena naša reprezentanca za clim-piado v Helsinkih, kjer bodo sodelovali še Gligcrič, Rabar in dr. Trifunovič. O Šahovska zveza Jugoslavije je določila, dai bo dvoboj Jugoslavija : Belgija v dneh od 12, do 14. aprila v Novem Sadu in ne v Sarajevu, kakor je bilo prvotno določeno. V belgijskem moštvu bo igral na prvi deski 0’Kelly, na zadnji pa belgijska ženska prvakinja gdč. Bisers, — Ostali člani belgijskega mašiva v tujini še niso nastopili, Jugoslovanski igralci bodo isti kakor rta mednarodnem turnirju v Beogradu. sporu med Angleži in Egipčani, je imel včeraj sestanek tudi z angleškim poslanikom v Kairu Stevensonom. V imenu združenja ((muslimanskih bratov« je vodja Hasan El Hodeibč Bey naslovil na ministrskega predsednika Hiiali pašo poslanico, v kaiteri je med drugim rečeno: »Menimo, da teče čas v korist okupatorju. Ako pa računate, da so pogajanja potrebna, morajo biti nagla in odločilna in Angleži morajo v naprej določiti njihovo trajanje. Po tem času bo položaj ali razčiščen ali pa bomo prisiljeni ponovno začeti krvavo borbo«. Hipnotizer pred sodiščem LEWES (Anglija), 25. — Pred tukajšnjim sodiščem se je danes pojavil ameriški hipnotizer Raiph Slater. 23-letna Diana Bath, ki se je podvrgla enemu izmed njegovih eksperimentov, ga namreč toži. češ da je še osemnajst mesecev potem čutila bolečine in depresijo. Kasneje jo je ozdravil ((potrtosti in bolečin« zdravnik-hipnotizer in zdaj zahteva, naj ji Slater povrne vse stroške zdravljenja in ji da odškodnino za trpljenje. Med Dianinim pričanjem se je moral hipnotizer obrniti z obrazom proti steni, predsednik sodišča pa je opozoril sodnike, naj se ne puste hipnotizirati od obtoženca, preden izrečejo sodbo. Protesti proti rasizmu v Južni Afriki JOHANNESBURG, 25. — Več tisoč oseb se je zbralo včera j na trgu pred mestno hišo v Johannesburgu in protestiralo, ker se Malanova Vlada ni hotela ukloniti sodbi ustavnega sodišča, da so Malamovi rasistični zakoni protiustavni. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih krajih Južnoafriške zveze in se bodo v prihodnjih dneh ponovile. ------- EISENHOWER bo kandidiral? WASHINGTON, 25. — Tednik «U. S. News and World Re-port« je abjavB včeraj intervju z gen. Eisenhowerjem, v katerem general razpravlja o načinu vladanja, ki bi se ga moral poslužiti ameriški predsednik. Čeprav Eisenhower ne pove naravnost, da misli kandidirati, razlagajo ta intervju kot potrdilo, da se bo pojavil kot predsedniški kandidat. Trumanov predlog za sprejem novih izseljencev WASHINGTON, 25. — Predsednik Truman je včeraj poslal ameriškemu kongresu poslanico, ki se tiče osnutka za nov zakon, ki naj bi nadomestil zakon o razseljenih oselbah, ki poteče 30. junija letos. Predsednik je predložil, naj bi v naslednjih treh letih sprejeli v Združene države 300 tisoč izseljencev, letno 1» sto tisoč, in sicer: 7000 beguncev iz vzhodne Evrope; 7500 grških državljanov iz Grčije; 7500 Nizozemcev iz Nizozemske; 39.000 Italijanov iz Italije in Trsta; 39.000 nemških državljanov in oseb nemškega pokolenja. KINO v trstu Rossetti. 16.30: »Ljubezen Noffl)«" ExMlsior!nd16.30: »Hoffmanov« pripovedke«, M. Shear*V_ Nazionale. 15,45: «Don Ca»ilK». G. cervi in FernandelY,„itaia Fenice. 15,30: ((Avanture kapitan* Horntolowerja», G- Pec£ _-a Filodrammatico. 16.00: «BaW»a koža«, Burt Lancaster. . Arccbaleno. 16.00: kakšno dekle!«, Eddie A^en Astra Rojan. 16.00: F spa Miniver«, G. Garson. Alabarda. 15.00: «Eva Proh Evl'’ B. Davis in A. Ba3“fr' -odmor-Armonia, 15.15: «Grmeča P ntca«, J. Wayne. ^ Ariston. 16.00: «Gaskonski * F. Tagliavini. . Aurora. 15,15: «Dekl>ca ( K. Del Poggio in F, divja. Garibaldi. 15.00: «BeloKbzna kinja«, Hall Sonia. ^ -e. Ideale. 16.00: «Med možem no« D. Andrevvs. rrSt*1' Impero, 15.15: ^ekUca ^ , K. Del Poggio m P- ded», Italia. 16,00: «Oče postane S. Tracy. .pjgti Kino ob morju. 16.00: B. Blier. „v»p. Moderno. 16.00: “Lastnik P j, Savona. 15.00: »Male - Allyson. Visle. 16.00: «Zena iz ja«, B. Marshall. Vittorio Veneto. 16.00: * zaročenci«, J. Garlana. Azzurro. 16.00: »Otok Z3 Walt Disney. irfoe Belvedere. 16.00: »Veliko p n.enje», J. Crawford. ^a». Marconi. 16.00: ((Strahotna i-V. Johnson. RADIO .llGOSbOVASSjff CO Sl B T B b T ' 254,6 m ali 1178 ko SREDA, 26. marca 6.45 Jutranja glasba, 7.W čila. 7.15 Jutranja 2laSt) ’ ijst*’ Poročila, 13.45 Lahka 'rf- 14.00 Popularne skla<®e skega, Smetane in Dvoraks. • ^ Igra narodni: orkester . Portoroža, pojo narodn1 18.00 Slovenska umetna Sgpi. 18.25 Slavonske narodne 19.00 Radijski romam f jj.?’ «Pod svobodnim soncem, PARIZ, 25. — Na francosko-anglešiki socialistični konferenci. kd se je včeraj končala v Parizu, so razpravljali o vprašanju evropskega sodelovanja in c evropski vojski. Angleško delegacijo je vodil Hugh Dalton, francosko delegacijo pa Guy Mollet. Poročila. 21.00 Poje zbor RJCT p. v. Mirana 21.30 Glasbeni portreti sk^U). in čas. 23,05 Zadnja 23,10 Glasba za lahko n°«- Tusr ii. 306,1 m ali 580 kc-5^ 7.15 Poročila. 7.30 glasba. 11.30 Lahki 0TZ,jl 12.45 Poročila. 13.00 salonski ansambel. 13-49 ^ glasba. 14.00 Poročila. na glasba. 18.15 Koncert pV mstke, Rožice Koze ra. ^ lomki iz francoskih cPer', Stk' Poročila. 20,00 Glasba klavirje. 20.20 Beethoven: bjj). ca št. 2. 20.30 Sola i« 20.45 Vesela glasba. 2lJ® ski plesi. 21.40 Brahmsov« - V be. 22.00 Prokofjev: K°”rU P violino in orkester št. 1. ročila. TU ST •• (Jl»s 7.45 Jutranja glasba. 7. jj.iJ Amerike. 12.15 Novi ,sVzšjl> * Solisti igrajo harmonij- * ,rt tf‘ peretna glasba. 22,40 Kop ganista Busolinija. 23.30 glasba. 327,1 m; 202,1 m: 2l2’ „cerl’ 12.00 Lahek opoldanski « v 12.30 Poročila. 12.40 * ^ ~1 :m». 2SSrT'ffi/!rif» Z O O 1» O V I N N K A I* O V K Ilustrira JANEZ VIDIC T j L; Nastala je tišina. Le muha, ki je bila zašla v celico, je brenčala. Francesco de Clugia je oslonil brado na roke in molil. Nekdo je vstopil. Bil je brat Gerolartio, ki so ga imenovali prepisovalca; dremaje v svojem zadovoljstvu je namreč dan za dnem prepisoval debele knjige in jih okraševal z začetnicami. «Ali te motim, brat?« Končal sem, Gerolamo«, je odgovoril Francesco s sladkim glasom. «Kaj te je privedlo? Ali si mi prepisal psalter?« «Proti koncu mi teče pero. Domislil sem si, da bi okrasil knjigo s tvojo podobo, brat, kako preganjaš tiste, ki niso vdani Jezusu Kristusu...« «Ne, ne!« se je branil Francesco. «Boga poveličaj, z najlep-širni barvami nariši njegovo ime. ne človeka, ki je črv in jaz naj-nevrednejši črviček. Ce sem kaj storil, sem storil zaradi njegove volje in zaradi zveličanja zapeljanih du-. Tvoje misli so nečl-merne, Girolamo«. Brat Gerolamo je molčal. Sonce je v po-evnih žarkih sijalo v celico; v vrtu so prepevale ptice. Kaj je novega?« je vprašal Francesco prijaznej-e, ko je videl, kako je Gerolamo obstal brez besede. «Obisk smo imeli«, sl je Gerolamo pomel roke. “Možje, ki ropajo po cestah in pazijo na plen, so prinesli jajc ln mesa in dali za mašo na čast Devici Mariji...« «Gerolamo!» je vzkliknil Francesco. »Gerolamo, od tega mesa ne bom jedel!« «Saj niso brezverci«, mu je prigovarjal prepisovalec. <;Ce žive od cestnih ropov, saj jemljejo tujcem in sovražnikom, a verujejo v Boga in dajejo za maše«. «Kaj tako ne služijo hudiču in Bogu obenem? Od tega mesa ne bom jedel!« je Francesco ponovil in se dvignil. «In če me tudi obsodijo zaradi nepokorščine, jedel ne bom. K patriarhu pojdem in si i2iprosim dovoljenje, naj inkvizicija preganja tudi razbojnike«. Redovnikove oči so sijale v svetem, srdu. Gerolamo se je plah umaknil skozi vrata in pustil sobrata v nejevolji. Ta se je poglobil v branje. Naletel je na besede, ki so ga vidno pretresle. Zaprl je knjigo. Cez nekaj trenutkov jo Je odprl na drugem mestu in znova bral... Vstopil je samostanski vratar Antonio z Jožutom, ki je držal klobuk v rokah in bil neznansko plah, da bi bil najrajši pobegnil. Ko je zagledal inkvizitorjev ostri pogled, se je še bolj zmedel in se ozrl v vratarjev obraz, ki je debel in dobrodušen sijal, kakor da pri njem išče pomoči. »Kdo je ta človek?« je vprašal Francesco. »Iz Kobarida je«. »Kaj hoče?« »Po mestu je hodil in kričal; Inkvizicija, inkvizicija! Mestna straža ga je pripeljala k nam«. »Inkvizicija!« Redovniku se je obraz v hipu razjasnil, milejše so mu sijale o£i. »Inkvizicija? Povej, kaj se je zgodilo?« »Ali naj grem?« je vprašal vratar. “Ostani! Tolmačil bo£». Jož ut je s pomočjo vprašanj in tolmača povedal vse, kar se je bilo zgodilo. Ni zamolčal, da so Kobaridcl spustili iz ječe čarovnikovo hčer, ki je ubila njegovo mater; da v nedeljo niso hoteli iti k maši in še drugih niso pustili v cerkev. Povedal je, da molijo neko drevo in studenec pod njim, da so se uprli vikarju in ga zaprli, tako da gleda skozi okno na vrt ko kokoš iz kurnika. m % 'č m glasba. 13.15 Včeraj in„aD»vi'* 15.00 Poročila. 15.10 pO^T glasba. 15.30 Želeli ste ^, 0« šajte! 16.00 Antonin lomki iz opere «Ftusa„„ 'v A. G. Gerschvvin: Američ* * ti p rizu. 18.00 Igra Vaški kvfV' jeta Rezika Koritnik Hočevar. 18.40 Slavk® vi#it*j Suita v enem stavku . in klavir. 19.30 $ Zabavna glasba. 20.00 * <5 F kar: Aleš iz Razora * jjO % hočete! 22.00 Poročila. * w mož Ramovš: Dlvcft godalni orkester. iP Vratar je smehljaje se poslušal; zdelo se mu jZpri; Francesco de Clugia pa je dvignil oči, se zgrozil, znova val in poslušal; ni mogel zatajiti tihega zadovoljstva- Ozrl se je na križ in zašepetal: «Dokazal ti bom, o Gospod, kako te ljubim«- je od? Izpraševal je Jožuta o vseh podrobnostih. Ta m j-gt varjal vedno bolj jecljaje, obšel ga je sram, vest Sa zapekla. «Kdo te je poslal k meni?« «Vikar prosi nagle pomoči«. dclen^ «Zaslepljeno ljudstvo!« je vzkliknil Francesco, ke in se zamislil, kaj naj stori... m’ - • skrb^ GlS’ Patriarh Pagano se je postaral v bojih m sat deha .rf mu je osivela, udje so se mu tresli. Ukvarjal se je na dfto. mi m cerkvenimi opravki, kolikor tudi teh ni odlo - ^\ & ramena. Vse svoje življenje je delal in hranil, a S1 več Ijanlh razmer v patriarhovim do konca življenja a je P mogel. Doma je bil iz bogate ln plemenite rodbu • ^tol^ smrtjo opustil ves sijaj ln prodal dragocenosti, da_ ^ on-upnike. Noben videmski meščan ni živel tako boril pisri0 Sedeč na preprostem stolu je narekoval pisari neškemudožu. , »Srečo in zdravje svetlemu gospodu in liaJ a(ji, ^ 6 ^ telju!« je govoril z bolnim, tožnim glasom. «Ney ’ d» 9jr bridkostjo v srcu naznanjamo Vašemu prijatelJs ’ geJ-t ^ prejeli danes mandat premastnega apostolskega 1®» ■zobte{1upo' da, da naj naznanimo po vseh cerkvah dežele Vaiiejn0raI,l0a n* vzroka, ki Vam bo pač znan. Prosimo vas zato, ker te# fjji. ukaze._ “ +/) &>[ re- gati ro narocno, Kasor vse ostaie cericvene u-— ,,j pripišete Nam, ker smo le neradi in proti svoji v d in Vam iz srca prigovarjamo, da se v svoje svoje dežele znova sprijaznite s Cerkvijo...« dobro Vrata so se odprla, vstopil je najstarejši ; cesco de Clugia, prašen do temena, rdeč ih p _ jfjv (Nadaljevan^C Francesco oipca za NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod l°'m_^3Keg8 ^ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln° _ zy.2. ‘ Ljubljana Tyrševa 23 • tel. 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo trtafcega tiska ■ -