Gospodarske stvari. Nekoliko ravnil, po kterih gre pri izrejevanji svinj se ravnati. V. M. 2. Žganjično drožje, žitno ali krompirjevo, je vodenain slaboredivna brana. Živalim za  plerne ne velja. Po drožju bieje sviuje rade izvržejo, mladi prasci radi bromi postanejo in popki se njim do stikrat vuamejo. Za pitanje pa v pravi meii (12  do 16 firkeljnov repu na dau, z zdrobljenim zrnjera  pomešano pa je frišno drožje dobro. Ali meso in  slanina po njem ni jedrnata. Pivne tropine izvrstno meso in slanino narejajo, če ravno se njim oporeka, da ujib živali  popolnoma ne prebavijo. Kako se svinjam za ple me prilegajo, to še ni dosti dognano.  Sladovecimeso iskana postranska brana,  ki ima mnogo beljakovine v sebi. Zivali njib rade  žro in dobro prebavljajo. Tudi živalim za pleme in prasetom dobro denejo. Odpadki v cukrarnicab, melasa ali cukrova gošča so v pravi meri pokladani tečna piča. Za živali, ktere so za plerae, vendar niso piiporočbe vredni; kajti napada po njih živali rada driska in prebavljavni organi.: želodec, čieva, oslabijo. Zelena klaja je, rekel bi, pravo vračilo proti marsikteri bolezni, ki se je med zimo živinčetu cimiti začela. Gie jo toraj tudi za svinje priporočati. Koliko se zelenega svinjam naj polaga, to je od raznih okoliščin odvisno. Doraščeni živali se zamore na dan do 40 funtov položiti. Mladim svinjam pa in brejim in doječim starkam je treba ae vedno nekoliko postranske klaje, kakor: zdrobljenega zrnja, mleka, sladovib ciin in dr. Zelena klaja se mora zrezati in to s prvič imenovanimi rečmi pomeaati, kar živali potem prav rade žro. Včasih se primeri, da začno mladi prasci, 2—10 dni stari, mahoma birati in bolebati. Dobro je tukaj starki zelene klaje položiti, kar hitio mleko predrugači in še žive prasce otme pogiua. Če je zelena klaja že zelo zeleua postala, svinje več ne marajo za-njo. Zato je dobro, če ima kdo večje število krmetine prerejevati, da si posebne dele kake njive odloči, in jih o različnib dobab z zmesijo iz graborice, graha in boba obseje, da ima med vrocira polletjem, v kterem času vnetje, vrenje krvi, črm in druge take bolezni naj bolj krmetino napadajo, kaj vzeti, kar se zamore kot pomoček in vračilo proti omenjenim boleznim položiti. K zeleni klaji spada tudi sadje, povrtui odpadki in razne metenice. Slednje v obilni meri pokladane rade drisko aapravljajo. Da pa njibova obilica v zgubo ne gre, se lahko v jamah kisati puste in za zimsko klajo branijo. 0 menjavi semena. Letošaja preobilna spomladna mokrota je silno povspešila rast raznovrstuih plevelnih rastlin in zelisč tako, da bo med dobrim zrnjem veliko plevelnega seruena. Kdor pa smeti seje, bo tudi smeti žel, ali kakorsna setev, taka bo žetev, zato bo treba skrbeti za lepo cisto blago in uže sedaj mora mialiti skrben gospodar na bližno jesensko glavno setev. Ne zadoatuje še, če je njiva dobro preorana in za setev piipravljena, ampak dobrega čistega seraena je tudi treba, ker le iz takega bo zrastlo žito, ktero bo dobio obrodilo, neda bi cele tedne po njem plaziti se morale drage in počaene plevice. Seme mora biti tedaj v prvi vrsti čisto, dobro dozoreno in zdravo, takega pa ne more vsak dobiti na lastnem gospodarstvu; posebno letos so v nekterih krajih prav drobno revno zrnje naželi. Kupiti pa ga iii tako lehko, ker skušnje so dokazale, da ni vse eno, iz kterega kraja se dobiva seme: le tedaj bo menjava semena vspeana in koristna, če smo dobili seme iz kraja z enakim ali celo mrzlejim obnebjein, če je zrastlo na revniši zemlji, to je, 5e posejemo seme, ktero je rastlo na lebki zemlji, v dobro bolj močno, ali aeme doraslo na subi v bolj vlažno, ali seme doraalo na mrzli v bolj gorko zemljo. Nikdar pa nam ne bo koristila menjava semena, če smo kupili ga iz bolj rodovitnib gorkejih krajev. Naj na to pazijo gospodarji pri nakupovanji semenskega blaga iz drugib krajev. Kdor pa ima doma dovolj lepega žita, naj ne sega po tujem, posebno ne, če ni prepričan o izvrstnosti blaga, ktero je zrastlo v manj ugodni zemlji, kakorana je njegova, ker veliko sleparije je prav pri kupčiji raznega semenskega blaga. Pri tej priliki dostavimo le še željo, da bi naši gospodarji vendar enkrat poprijeli se zdiuženja, in da bi v skupni moei nakupovali mašine, n. pr. tudi žito čistilni 8troj (n. pr. Pernoulletov stroj ali Lhuillierov), s kterim bi zamogli pridelano, s plevel- nim zinjem marsikterikrat zelo pomešano žito očistiti in tako pripraviti dobro seB>ensko blago pa tudi blago, ktero najde v kupčiji veliko večjo ceno. -Gospod. List". Kako je treba zemljišCe pripravljati, na kterem si liočemo dobro pašo prirediti? M. Pred vsem se mora na njem ves plevel posebno koreninski do dobrega pokončati, drugače travni drn nikdar gost ne postane. To se pa doseže s prabo, še bolje pa s pridelovanjem kakega osipavnega sadeža: krompirja, repe, turščice. Zadnji način ima pred praho prednost, ker se ž njim zemlja vse bolje prerahlja. Posebno se ta način na ilovnati zemlji priporoča. Rastline hitro in močno raatejo in zernlja ne sbujša. Prej se niora zemljišče še s hlevnim gnojem dobro pognojiti. Ovčjek pomešan s superfosfatom ali pa z apneniui gnojem, je na ilovuati zemlji najbolši, na bolj rabli in prbki zemlji pa tudi gnoj goveje živine dobro stori. Gnojiti pa se mora pred osipavnim sadežetn, ker se tako gnoj bolje razkroji in tudi plevel se v novi pašnik po gnoju ne zaplodi. Razkrojen guoj pa tudi pašni tiavi dobro de, da lepše raste, poeebno če se zenilja lepo drobno obdela, da grude cimljenja drobnega semenja ne zabranujejo. Okusne svinjske gnjate piipravljati zamoremo po sledečem načinu. Gnjat se hitro, še v krvni toploti, položi v zmes, ki je sostavljena iz 32 delov navadne soli in pa iz 1 dela solitarja, to se reče na primer: na 32 lotov se sme vzeti le 1 lot solitarja, kar se pa ima dobro premesiti. S tako zmesjo se gnjat močno vriblje. Potem ga moraš dobro potrositi z rženimi ali tudi pšeničnimi otrobi in v dim obesiti. Po tem ravnanji obraniš gnjat neprijetnega prismojeno-žaikega okusa in storiš, da se preveč ne vsuši. Tako delajo Hamburžani, ki svoje okusne gnjate daleč po svetu prodavajo in mnogo lepega denarja spečajo. 0 setvi lucerne. V Dunajskem kmet. listu beremo kratko pa jako podučljivo sporočilo nekega kmetovalca o lucerni, ki jo je sejal na enem koau njive, na kterem je 14 dni poprej posejal žito, na drugem kosu prav tiste enako obdelane njive pa je posejal oves in lucerno v ietem dnevu. Na poslednem kosu je sicer ovea bolj reven, lucerna pa izvrstno obraščena, na prvein pa stoji oves prav lepo, lucerne pa je zelo revna. Na obeb njivah je bilo poaejane lucerne 30 funtov in ovsa en vagan (na oral). Kdor hoče tedaj lepo lucerno, naj ae po tej skušnji ravna. -Gospod. List." Roden krompir. Vrtnar čč. oo. Lazaiistov v Celji si je pri g. Kar. Schrnidtu v Ljubljani naročil 1 funt ranega krompirja, ki se mu pravi: extra Early Vermont. Dobil je 3 krorapirje, ter njih razrezal na krhlje in nasadil v suhi, dobro gnojni zemlji. Pridelan krompir je tehtal 109 funtov! Sejmovi na Slov. Štajerskem. 24. avg. v Velenji, v Slov. Bistrici, v Rogatcu, v Središču, v Crnureku, pri sv. Duhu na Savnici, v Arvežu. 26. avg. v Pobrežji pri Ptuju.