Poštnina plačana v gotovini, Stev. 43. Mesečna priloga ..DOMOUUBOVE PODOBE". V Liubliani, dne 29. oktobra 1925. L
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutrai. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
G»fll
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije io inserati pa Upravniitvu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Izdatnost, obile pene, neškodljivost .apram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
Vlad. Pušenjak.
OdkocS draginja?
Koliko Slovenci preveč plačamo.
V naši državi je razmerje med neposrednimi (to so tisti, ki se plačajo naravnost davkariji) in posrednimi (to je na pr. trošarina, carina itd.) davki nezdravo; na prve odpade le 10% vseh državnih dohodkov, na druge pa ostalih 90%. Posledica tega je, da so najširši sloji ljudstva, oso-bi to kmetski in delavski stan preobremenjeni, posledica je, da so pokrajine, kakor Slovenija, ki ima kot najnaprednejša pokrajina v državi največ potreb, preveč obremenjene, posledica je, da draginja noče padati, četudi se je vrednost dinarja v zadnjih dveh letih zvišala za 40%, četudi je znatno padla cena kmet. pridelkov. Slovenija je preobremenjena glede neposrednih in posrednih davkov. — Zadnja uradna poročila nam jasno kažejo, da bo letos Slovenija za 400 milijonov kron več plačala neposrednih davkov (izredne 500% in 30% doklade, davka na poslovni promet in invalidskega davka) kot lani, kažejo nam, da bodo znašala vsa plačila Slovenije e;'o petino državnih dohodkov mesto eno desetino, katera nam gre 7. ozirom na število prebivalstva in našo davčno moč.
Kako je nova carina podražila blago.
Med posrednimi davki igrajo najvažnejšo vlogo carine, ki dajo državi po proračunu čistega dohodka okrog 1.700 milij. Din, resnično izplačilo carine pa bo doseglo okrog 2.000 milij. Din. Ker nismo imeli carinskega zakona, ki bi odgovarjal povojnim razmeram in gospodarskim razmeram razširjene kraljevine, temveč se je srbski zakon od 31. marca 1904 razširil na celo državo, je finančni minister predložil Narodni skupščini predlog zakona o obči carinski tarifi z uvozno in izvozno carino, ki je stopil v veljavo 20. junija 1925, na dan razglašenja v Službenih Novinah. Vsega obsojanja vredno je, da stopi v veljavo tako važni zakon prej, predno ga je pre-
tresala Narodna skupščina in da se isti predloži brez posvetovanja z zastopniki kmetijstva in kmet. zadružništva. V naši pretežno kmetski državi, v kateri je industrija šele v povojih, so se klicali na posvetovanje zastopniki obrti, trgovine in industrije, zastopniki kmetijstva in kmetskega zadružništva pa ne; ni čuda, če novi zakon nikogar ne zadovoljava, če je vse, iz-vzemši težko industrijo, nezadovoljno ž njim.
Šele 12. okt., po preteku skoraj štirih mesecev, odkar je stopil zakon v veljavo, se je predložil zakon v pretres finančnemu odboru, ki je izvolil odsek, da prouči cel zakon. Kako važna vprašanja pridejo pri tem zakonu v poštev, kako nujno potrebno je sodelovanje gospodarskih krogov, nam priča del o tega odseka, ki je v dveh sejah proučil in spremenil le. 42 tarifnih postavk izmed 7Ž5 tarifnih postavk zakona.
Zakaj kmet drago plačuje, kar kupi.
Zakon v predloženi obliki je nesprejemljiv, treba je mnogo sprememb, mnoge postavke treba zvišati, druge zmanjšati, nekatere ukiniti. Glavne hibe zakona so:
1.	Vse postavke so povečane za 50 do 300%; nerazumljivo je povečanje carine izdelke železne industrije za 100—300% in manufakture za 50—150%, ker domača industrija ni v stanu in ne bo v dogled-nem času v stanu pokriti domače potrebe.
2.	Povišanje uvozne carine za semena, umetna gnojila, kmet. orodje in stroje, bencin, galico in druga sredstva za po-končevanje živalskih in rastlinskih škodljivcev ovira povečanje kmet. pridelovanja in pocenjevanja stroškov pridelovanja.
Carina na galico je povišana od 3 zlate dinarje na 12 zlatih dinarjev, to je 144 papirnatih dinarjev, ali za 300% pri 100 kilogramih. To se pravi: vsakih 100 kil galice moraš plačati 228 Din dražje, kot bi jih sicer moral.
Carina za škropilnice pri vinogradih se je povišala od 100 zlatih dinarjev na 300 zlatih dinarjev, to je 3.600 papirnatih dinarjev pri 100 kilogramih.
Carina na plugo se je povišala od 15 na 40 zlatih denarjev, to je 480 papirnatih dinarjev pri 100 kilogramih.
Carina na kose in srpe se je povišala od 30 na 70 zlatih dinarjev, to je 840 papirnatih dinarjev pri 100 kilogramih.
Za čilski soliter, dosedaj carine prost, se je določila carina 10 zlatih dinarjev, to je 120 papir, dinarjev pri 100 kilogramih.
Mlatilnice, kosilni stroji, separatorjl in drugi stroji, ki so bili do sedaj carine prosti, sa zacarinjeni s 30 in 20 zlatimi dinarji ali 360 in 240 papirnih dinarjev pri 100 kg.
3.	Carina na uvoz strojev onemogoča ustvaritev nove industrije, pomeni ugodnost za stara podjetja, katerim daje neke vrste monopolski položaj. Te carine najbolj jasno kažejo namen ministra financ, ki nima cilja pospeševati domačo industrijo, temveč le povečati državne dohodke.
4.	Isti razlog je bil tudi merodajen za povišanje uvozne carine na surovine in polizdelke, katere nujno rabi naša domača industrija, a jih ne more doma dobiti.
Zakaj kmet poceni prodaja?
5.	Ostale so v veljavi izvozne carine, katere otežkočajo naš izvoz in onemogočajo konkurenčno zmožnost našega kmetijstva na inozemskih tržiščih. Izvoznih carin bi ne smela predlagati naša vlada z ozirom na to, da se pojavlja na svetovnih trgih Rusija kot velik izvoznik kmetskih pridelkov in z ozirom na to, da vlada v Sloveniji zastoj v — vnovčenju živine in lesa in morajo cene nesorazmerno navzdol iti.
Izvozna carina za konje, nam tri leta stare, znaša 16 zl. Din ali 192 papirnatih dinarjev za komad, za govedo od komada 15 zlat. Din ali 180 papirnatih dinarjev, za žive svinje do 70 kg teže 30 zlatih dinarjev ali 360 papirnatih dinarjev za komad, za težje svinje 16 zlatih dinarjev ali 192 papirnatih dinarjev za komad.
Za stavbeni les, samo posekan znaša izvozna carina od 2.50 do 5 zlatih dinarjev ali 30 do 60 papirnat h dinarjev za 100 kg, za tesan les 1.20 (hrastovi pragi) do 4 zlatih dinarjev ali 14.40 do 48 papirnatih dinarjev za 100 kilogramov.
Odsek finanč.. odbora stvarno pretresa vse carinske postavke, zavzema se za zaščito kmetijstva, podporo ima v podtaj-niku ministrstva financ in v načelniku po-
ljedelskega ministrstva, ki se odločno zavzemata za opravičene zahteve kmetijstva.
Naša zahteva.
Naše stališče je: uvoz kmet. potrebščin kakor umetnih gnojil, semen, kmet. orodja in strojev, galice in drugih sredstev za pokončevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev mora biti carine prost, znižati so mora avozna carina na manufakturno blago, železne izdelke in druge izdelke, katerih doma ne izdelujemo ali ne v do-voljni meri, popolnoma ukiniti se morajo vse izvozne carine za kmetijske pridelke; u\oz kmet. pridelkov v našo državo se naj zabrani z znatno zaščitno carino.
Narodna skupščina.
V	torek 20. t. m. je bilo otvorjeno jesensko zasedanje narodne skupščine.
Izvolili so najprvo predsedstvo za eno leto. Predsednik je radikal Marko Triiko-vič, I. podpredsednik radikal Nikola Subo-tič in šele II. podpredsednik radičevec Stanko Šibenik, kar je radičevce zelo po-trlo. Vidi se, da se radikali iz njih naravnost norčujejo, ne da bi jim niti v malenkostih hoteli ustreči.
Naši poslanci so imeli sejo, na kateri so ugotovili, da se gospodarske in upravue razmere niti v Sloveniji niti drugod niso nič zboljšale, pač pa se z vstopom radičev-cev v vlado še poslabšale. Vidi se, da radikali nimajo še namena Slovencem deliti pravico. Zato so poslanci sklenili, da tudi nadalje ne bodo podpirali take vlade, dokler se to stanje temeljito ne izpremeni.
V	četrtek se je vršila volitev v finančni odbor. Ob tej priliki se je pokazal velik notranji razdor, ki že par let kali v radikalni stranki, ki ga pa Pašič s svojo osebnostjo vedno zopet za silo skrpa. Vladne stranke so hotele imeti 23 članov, opoziciji pa so prepustili 8 članov. Opozicija pa jih je hotela imeti 10 in je na tem vztrajala. Zato so se vršile volitve. Pa je dobila vlada — 19 članov, opozicija pa 12. Zakaj 40 radikalov ni glasovalo, ker je kandidate določil Pašič sam hrez vednosti poslancev, nekateri radičevci pa so glasovali z opozicijo.
Naslednji dan je sklical Pašič sejo radikalnih poslancev ter eno uro govoril o potrebi discipline ter končal z besedami: Kdor ni zato, da obvelja disciplina, naj izstopi iz stranke, ali pa ga bom sam ven vrgel. O radičevcih je povedal, da so se odrekli vsem svojim zahtevam in da jih zato drži. Če pa bodo kaj rovali, jih bo vrgel iz vlade.
Finančni odbor je obdeloval carinsko tarifo, ki je za našega kmeta ogromne važnosti. Podrobneje o tem poročamo v uvodnem članku.
Vlada je predložila načrt invalidskega zakona. Ta načrt je posebno za prečane tako nezadosten, da ga vsa invalidska organizacija odločno odklanja. Načrt Davidovič-Koroščeve vlade, kateri se je izdelal v sporazumu z invalidi, je vlada zavrgla. Za izboljšanje drugega načrta se bodo z vso odločnostjo borili naši poslanci in imajo .vse tozadevne predlog© že pripravljene.
|	Ovaduštvo.
Ko so se katoliški Irci več stoletij junaško borili za svobodo svojega naroda, tedaj so jih Angleži na vse načine pritiskali. Vedno' in povsod so iskali med Irci vele Izdajalce, zarotnike in »protidržavne elemente«, ki so jih potem zapirali, mučili in velikokrat tudi obešali. Ker pa seveda takih veleizdajalcev navadno ni bilo, jih je bilo treba narediti, da se je preganjanje moglo nadaljevati. In delali so jih s pomočjo ovaduhov. To so bili moralno propadli Irci, ki so za velik denar pred sodišči navajali imena tistih veleizdajalcev, ki so jih Angleži hoteli imeti v ječi. Ti ovaduhi so pod prisego pripovedovali j take reči — seveda izmšljene — da so »veleizdajalci« morali priti pod vrv.
Zato pa je veljal ovaduh pri Ircih kot izvržek človeštva, kot človek, ki ni več človek.
Ali nam more kaj drugega na misel hoditi, če mislimo na vlogo, ki jo pri nas izvršujejo gotovi liberalni vodilni krogi.
V vseh letih po prevratu naši liberalci — tu mislimo na odločujoče — n'so drugega delali, kot lezli velesrbskim politikom pod podplate, prodajali Slovenijo centralizmu ter ovajali Slovence kot proti-državen element, ki ga je treba iztrebiti.
Kdor je zasledoval pisanje »Slov. naroda« in »Jutra«, ta ve, kako sta vprav ta dva časopisa neprestano ovajala Srbom Slovence, češ da so le-ti — razen peščice liberalcev seveda — brez vsakega državljanskega čuta, polni avstrijakantskega duha in sovraštva do Jugoslavije.
Dalje so liberalci celo na najvišjih mestih vedno tožili našo stranko, ki je zastopnica slovenskega ljudstva, češ, da ima tajne zveze z inozemstvom to se pravi s papežem, ki da je najvišji vojskovodja SLS.
Dalje so liberalci skozi vsa leta v Belgradu na najpodlejši način sramotili in obrekovali našo duhovščino zlasti pa naše škofe, katerim glede ljubezni do države in naroda niti sam dr. Žerjav do gležnjev ne seže.
Neprestano ovaduštvo najgrše vrste, neprestana obrekovanja potom časopisja in potom osebnega vplivanja.
In zakaj vse to? Zakaj pa so irski ovaduhi ovajali najboljše irske može? Za denar..
Pri nas tudi za denar in še za moč ter čast. Denar, moč in čast so trije maliki, radi katerih liberalec postane tudi to, kar je najgrše in najpropalejše — ovaduh.
Zakaj to pišemo?
Zato ker je to ovaduštvo rodilo toliko žalostnih posledic za Slovenijo. V Belgradu so se v začetku smejali liberalnim čenčam, potem pa so jim začenjali verjeti in čeprav je danes še vedno mnogo uglednih Srbov, ki poznajo suženjskega m ova-duškega duha naših liberalcev, vendar je ta vera v splošno protidržavno propalost Slovencev marsikje v vodilnih krogih prodrla.
Posledica pa je, da ravnajo s Sloveni-i jo kot pastorko, zlasti v šolskem in gospo-j darskem oziru. Da morajo Slovenci plačati 1 mnogo več davka kot je predpisanega in
; da vodilni radikalni politik izjavlja, da so ' ne bo nič odnehalo, je to tudi posledica liberalnega ovaduštva: ljudstvo, ki je tako zelo »protidržavno«, je treba krepko pritisniti.
Zgodovina irskega ovaduštva sc danes v Sloveniji obnavlja.
Irska zgodovina pa je šla svojo pot. Ovaduhi so propadli, Irska pa je ostala.
Slaba vest.
Na Drenovem griču pri Vrhniki so imeli zadnjo nedeljo Pucljevi in Prepelu-hovi centralistični samostojneži shod. Prišla sta oba: Pucelj in Prepeluh.. Pucelj zato, da ljudem dopove, da je centralizem najboljši za Slovenijo, Prepeluh pa zato, da razloži nevedn m ljudem, zakaj je moral iz navdušenega republikanca in fede-ralista postati monarhist in centralist.
Toda samostojneži so ljudje trde glave. Ne gre jim v glavo, kako je mogel Pucelj na znanem spomladanskem? protestnem shodu s tako ogorčenostjo govoriti proti hudemu davčnemu pritisku, čez nekaj tednov pa je sam glasoval v narodni skupščini za dvanajstine, v katerih se vsi tisti davki na novo predpisujejo in še novi povrhu. Tega seveda tudi samostojneži no morejo razumeti; zato ni čudno, da Pucelj ni imel sreče s svojim opravičevanjem.
Dalje samostojneži dobro vedo, da je Pucljeva stranka sedaj v vladi s štirimi ministri in v kratkem pride v vlado baje še sam g. Radič. Pa glej, kakor nalašč jo ta vlada dala slovenski davkariji nalo;, da naj z vso odločnostjo iztirjava zastale davke, dasi je Slovenija za letos predpisani del že plačala. Pa so prišli eksekutorji ter vzeli davkoplačevalcem kravo na cesti in denar iz žepa. Davčni pritsk je vprav sedaj, ko sedi Pucelj—Prepeluhova stran-J ka v vladi, tako grozen, da so pretekli teden slovenski davkoplačevalci brez raz-I like strank na protestnem shodu v Ljubljani zopet enodušno ugovarjali proti ugo-nabljanju Slovenije. To pot seveda g. Puc-i lja ni bilo zraven, ker bi se to še njemu preneumno zdelo.
Vse Pucljeve politike seveda tudi samostojneži ne morejo razumeti; zato jo | Pucelj na shodu pač začel govoriti, pa jo vsled tega silnega ogorčenja lastnih pristašev moral takoj nehati. Gospod je vzel i klobuk in odšel. Bilo je to najboljše, kar je mogel narediti._ _
KMETSKI GOSPODARJI IN KMETSKI SINOVI,
nabavite si gotovo in takoj Koledar naše Kmetske zveze. Izšel je letos v posebno lični žepni obliki, vezan ves v platno iu tiskan na finem papirju. Na koncu ima tudi 28 strani papirja za razne zapiske. Koledar prinaša mnogo tabel, ki služijo vsakemu kmetovalcu. Naj omenimo samo nekatere: Kako se zračuna kubična mera okroglih debel in klad, preračunanje pesti v meter-sko mero, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, koledar brejosti vseh domačih živali, stare in nove mere itd. Dalje ima poštne določbe, kolkovne pristojbine in vse semnje. Nato sledi mnogo gospodarskih člankov kakor: Mlekarstvo v
'/arčna gospodinja pere samo 7. milom »Gazela«!
d Prihodnjič začnemo z lepo povestjo iz irskega kmetskega življenja. Opozarjamo vse naročnike, naj jo pridno in pazljivo bero. V povesti bodo našli marsikaj, kar je tako podobno sedanjim našim razmeram.
d Domoljubove slike št. 10 so priložene današnji številki. Ob tej priliki prosimo vse prijatelje, naj nam pošljejo dobro izvršenih slik, ki kolikor toliko zanimajo vso javnost, ne morda samo zelo ozek krog ljudi.
d Jugoslovanski škofje so pravkar dovršili svoja redna posvetovanja v Zagrebu. Obravnavali so o važnih notranjih cerkvenih zadevali. Med drugimi se je tudi razpravljalo o izdaji obrednika v domačem jeziku (kar pomeni, da se bodo zlasti s veti zakramenti kakor sv. krst, sv. poslednje ol je, sv. zakon itd. delili v domačem jeziku). Prevajanje na slovenski in hrvatski jezik bo kmalu dovršeno. Govorilo se je tudi o preganjanju duhovnikov ter o namenu duhovščino izstradati. V tem oziru je bila poslana na vlado spomenica. Istotako so škofje odločno protestirali proti uvajanju brezverstva v šole, kar se v zadnjih časih z vedno večjim pritiskom poskuša in proti preganjanju katoliških organizacij, zlasti Marijinih družb in Orlov.
d Proti kletvini. Italijanski prosvetni minister je te dni izdal okrožnico na vso šolske oblasti, v kateri naroča, da morajo vse šole sodelovati, da se med narodom •/atre kletvina in nesramno govorjenje. V isto svrho deluje v Italiji poseben odbor, ki mu načeluje kralj kot častni predsednik; odbor ima po vsej deželi na tisoče pododborov. Pri nas bi bilo to nemogoče, ker bi liberalci rekli, da je boj proti kletvini in nesramnosti klerikalna agitacija, in ker potem ne bi mogli izdajati nesramnih in umazanih romanov, kot delajo sedaj.
d Zaupnikom Kmetske zvezo. Te dni smo razposlali Koledar naše K. Z. Skrbite,
Sloveniji, Sadni izbor za Slovenijo, Poletna paša živine, Sadno drevje po njivah itd. Krasen je članek dr. Breclja o zdravstvu z naslovom: Bodi nam zdrav kmetski dom. Vsak član Kmetske zveze mora dalje pozorno prebrati članek: Cilji naših Kmetskih zvez. — Koledar smo razposlali mnogim zaupnikom po deželi, da ga razprodajo. Oglasite se pri njih, da ga hitro razpečajo. Cena je kljub mnogo lepši opremi in trdnejši vezavi kot lansko leto ostala 10 Din. Kdor hoče naročiti naravnost, naj piše dopisnico na naslov: Jugoslovanska Kmet-ska zveza. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Kmetje iz ljubljanske okolice se tam lahko tudi osebno oglase in ga kupijo. Tudi Jugoslovanska knjigarna bo prodajala naš koledar kot druga leta. — Sezite tehaj hitro Po svojem kmetskem koledarju. Denar, M ga zato žrtvujete, se bo bogato obrestoval.
prosimo, da ga takoj razprodaste. Poskrbite, da pride v vsako kmetsko hišo. V imenu dobre stvari nujno želimo, da to delo hitro zvršite in tudi denar po položnici takoj pošljete.
d Izseljevanje v Ameriko. V ameriških Združenih državah se izdeluje postava, po kateri bo izseljevanje v Združene države znatno olajšano. Tisti izseljenci, ki so ameriški državljani, bodo namreč mogli vzeti k sebi svoje sorodnike, ki žive izven Združenih držav.
d Ukinitev dveh gimnazijskih razredov. V Murski Soboti v Prekmurju so sedaj sredi šolskega lota ukinili Vi. in VII. gimnazijski razred ter pognali dijake ali domov cii po svetu. Prekmurska gimnazija je namreč svobodomiselcem silno na poti, ker tam študirajo skoro sami kmetski fantje, ki so pošteni in verni.
d Kaj vse vedo be'»rajaki časnikarji! Neki bel-jrajski časopis je te dni prinesel novico, da je 420 Slovencev iz blejske okolice obiskalo slavno goro Athos, ki leži v Grčiji in ki je znana po velikem številu pravoslavnih samostanov, ld leže po njenih pobočjih. Srbski časnikar ve celo povedati, da so ti pobožni Slovenci obiskali veliko srbskih samostanov, zlasti slavni samostan Hilendar. — V renici so pa Biejoi obiskali Sv. Goro pri Gorici — na Athos pa slovenski romarji vekomaj ne bodo hoditi.
d Razdelitev podpoic za občine, prizadete po toči. Ministrstvo za poljedelstvo ja te dni razposlalo na velika županstva seznam, kako se je razdelila 3 milijonska podpora za po toči poškodovane kraje. Dne 29. oktobra je, kakor smo že poročali, poslanec Franjo Ž e b o t zopet posredoval za poškodovane občine v Sloveniji. Našim poslancem se je posrečilo, da je Slovenija od 3 milijonov dinarjev vendarle dobila 410.000 dinarjev za najhujše prizadete občine. Mariborska oblast dobi od te vsote 260.000 dinarjev, a Ij bljanska 160.000. V mariborski oblasti je bila škoda po toči mnogo večja kakor v drugih ol !a-stih, radi tega dobi Maribor največjo vs to. Razdeljevala bo po oblasteh državno podporo posebna komisija, ki jo bo sestavil veliki župan. Tudi za okraje bodo sestavljene posebne komisije, katere bodo določili okrajni glavarji. Ministrstvo je naročilo velikim županoir\ da se morajo predvsem ozirati na one občine, ki so bile p o toči najhujše prizadete.
d Sežiganje dinarskih novčanie. Ker se je izdala v promet že velika množina kovanega drobiža po 2 Din, se je vzela iz obtoka sorazmerna množina bankovcev po 1 dinar, ki so že popolnoma obrabljeni. Ta papirnati denar se izroči delegacijam finančnega ministrstva, kjer se prešteje. Ves ta papirnati denar se potem sežge.
d Novo veličastno cerkev bodo začeli v kratkem zidati pravoslavni v Belgradu.
d Nova železniška postaja Holmec se vpelje na progi Maribor—Prevalje.
d Kakšna bo zima. Francoski zvezdo-sloveč Maure napoveduje, da bo letošnja zima bolj mrzla kakor navadno, zato pa bo tudi prihodnje poletje bolj toplo kakor običajno. Francoski učenjak zatrjuje, da se zopet povrne normalno vreme, kakršno je bi-lo pred desetletjem. V bodoče bomo 'imeli zopet ostre zime z visokim snegom in vroča poletja. V teku prihodnjih mesecev moramo računati tudi z manjšimi ali večjimi potresi. Tudi lani so napovedovali hudo zimo in je vendar ni bilo.
d Fantje, ki se hočete poučiti, kaj vam jo storiti, tla dobite vse ugodnosti vojaške službe, kupite Koledar Kmetske zveze, kjer najdete v članku: >0 vojaški dolžnosti« natančno razlago, kaj vam ja storiti.
d Umrl je v Leoni šču v Ljubljani ;,lafo-mašnik g. Simon Zupan, bivši župnik na Ježici pri Ljubljani. Pokojnik jo bil znan po svojem blagem značaju in dobrem srcu. Bog mu bodi večni plačnik!
d Umrl je v ljubljanskem Leonis';u g. Anton Uršič, posestnik v Št. \ irht v Vipavi, star 75 let. Pokojnik je Lil eden najodlič-nejših gospodarskih delavcev v zaželenem ozemlju ter vedno odločen pristaš SLS. Naj mu sveti večna luč!
d Umrl je 19. oktobra v Gabrovčah pri Krki po dolgi in mučni bolezni Anton Poljane« (Matizel) večletni župan kr ki. Njegov pogreb je pričal kako je bil spoštovan. Pokoj njegovi duši!
d Medved napadel kravo. Iz Brodu ob Kolpi poročajo, da se v zadnjem času, ko so poljski pridelki večinoma že spravljeni, približujejo vasem medvedi ter napadajo živino. Tako je pred nekaj dnevi blizu Ga-šparcev velik medved napadel gozdar',evo kravo, ki je v smrtnem strahu sicer srečno ušJa kosmatincu, a je na begu padla preko neke strmine ter si polomila rebra.
d V grobn nima miru. V Zagrebu .so izkopali truplo obešenega Aliagiča, ki jo umoril pokojnega ministra Draškoviča. To pa zato, ker vsako leto o Vseh svetih na grobu delajo nemire. Zato je policija ukazala truplo odstranit'.
d Žrtev alkohola. Na Lešniei eno uro pešhoda od Novega mesta, so jo ugodil preteklo nedeljo krvav zločin. Na večer so prihajali vašcani iz svojih vinskih hramov, kjer so stiskali grozdje. Znak veselega razpoloženja je bilo glasno peije, ki je odmevalo daleč naokoli. Kdo bi mislil, da bo nekaj trenotkov pozneje uničeno mlado žvljenje. Sin posestnika Janca, ki se je nedavno vrnil od vojakov in je znan kot alkoholu vdan in nasilen človek, je brez vsakega povoda začel med sosedi, ki so bili zbrani na vasi, z odprtim nožem divje mahati okoli sebe. Ranil je pri tem več oseb, dijaka novomeške gimnazije Riflja, sina posestnice Rifelj na Lešniei, /e pa zadel z nožem v vrat tako silno, da je ta po par minutah izdihnil. Cele vasi se je polotila velika razburjenost in žalost nad žalostno smrtjo dobrega fanta. Ubijalec se je sam javil oblasti.
Ia-Aunerllca.
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE - LJubllana, Mestnf tnf tO.
Zopet en dokaz več, kake sadove rodi nesrečni alkohol in kara vodi slaba vzgoja.
d Strašen zločin v Marezigah. V vasi Labor pri Marezigah na Primorskem sta živela 38 letni kmet Ivan Coslovich in njegova žena Marija. Z njima je živela 12 letna Marija Verdan, hči iz prvega zakona Coslo-vichove žene in edina dedinja celokupnega posesva. Da bi se deklice iznebila in dobila posestvo v svojo last, sta sklenila dekleta šiloma spraviti s sveta. Ravnala sta z njo skrajno surovo, končno pa sta jo skušala zastrupiti. Ker se jima to ni posrečilo, jo je očim minuli ponedeljek zjutraj zadavil, nato pa vrgel v obcestni tolmun. Ljudje so zločin takoj odkrili in naznanili orožnikom. Coslovich in žena sta najprej zbežala v gozd, nato sta se pa javila sama. Ljudje so ju hoteli linčati. Zločinca so odvedli v koprske zapore.
d Novo telefonsko uapravo, ki ie došla iz Nemčije na račun vojne odškodnine, instalirajo sedaj v Ljubljani. Žice ne bodo napeljane nad cesto, temveč pod zemljo.
Odlikovanje domačega podjetja. Tvrdka R e m e c - C o., tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija Duplica pri Kamniku, je razstavila na drugi mednarodni razstavi za stanovanja, higij?;io, glasbo in šport ter splošne iznnjdbe, ki se je vršila letos septembra meseca pod po- • krcviteljstvom belgijskega kralja in kra- ; Ijice v Bruselju v Belgiji svoje izdelke j oklenjenega lesa s pristnimi furnirji, ki jih j je kot prva uvedla v fabrikaciji pohištva v j naši državi in upognjeno pohištvo. Tvrdka i je dobiia veliko odliko z zlato medailo za 1 njene izdelke, kar je vsekako čast domačemu podjetju.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Tretja obletnica fašistovskega pohoda v Rim. V nedeljo bodo Italijani praznovali 'tretjo obletnico, odkar so fašisti gospodarji Italije. V Gorici, kakor tudi v drugih primorskih krajih se za to priliko pripravljajo na velike slavnosti.
Preganjanje slovenskega časopisja v Italiji. Oe slovenski listi količkaj spre-govore o fašistovskih nasiljih, jih takoj zaplenijo. Te dni je bila zopet zaplenjena »Goriška Straža« radi članka: »Za pravice narodnih manjšin.c Zaplemba se v tozadevnem odloku utemeljuje s tem, da se trdi, da narodne manjšine niso v Italiji prav nič zapostavljene.« Seveda se tej trditvi goriškega podprefekta še celo Italijani smejejo.
ilazpust občinskega odbora v Devinu. Občinski odbor v Devinu je razpuščen. Za komisarja je imenovan seveda fašist.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Kedaj se sprejemajo gojenci v podčastniško šolo? Ali se more vstopi i tudi pozneje, kakor ob določenem roku? Do katerega čina lahko avanzira, kdor dovrši podčastniško šolo? - D. G
Odgovor. Da se more pouk v podčastniški šoli redno vršiti, je jasno, da se sprejemajo gojenci le ob zato določenih terminih. Kedaj se sprejemajo v posamezne šole, je vedno razglašeno v časopisih in na deski pri okrajnem glavarstvu. Kdor dovrši podčastniško šolo, lahko doseže vse podčastniško čine do narednika-vodnika. Ob posebnih sposobnostih more postali celo Častnik.
Vprašanje. Pri letošnjem naboru sem bil potrjen. Rojen sem 1. 1904. Brat, ki je rojen 1. 1899. i1
ni služil pri vojakih, ker je bil vedno nesposoben, ker si je zlomil nogo. Oče jc star CO let in bolan. Imam 3 sestre, katerih starejša je bolna. Tako sem hranilec družine. Ali imam pravico do oprostitve ali do skrajšanega roka. — G. M.
Odgovor. Pravice do skrajšanega roka nimate. Pač pa lii imeli pravico do opiostiive, čo ne plačujete ra leto nad '20 Din neposrednega davka in če dokažete, da sta tako oče kakor brat za delo in za upravo popolnoma nesposobna. Ce mislite, da imate te pogoje, vloži e prošnjo.
Vprašanje. Moj oče je služil polni rok in je v vojni padel. Ravnetako ie slu?il moj brat polni rok in celo 5 let. On je bil prvenec. Jaz sem drugi sin in moram služiti polni rok in sicer radi tega, ker bi bil moj brat kot prvenec moral služiti skrajšan rok. Bil je prvenec in jaz sem bil star takrat šele 11 let. Vložil sem prošnjo za skraj-nn rok. Prošnja pa li je biia zavrnjena iz vzroka, da bi moral imeti moj brat po čl. 49 skrajšan rok iu se mora tudi smatrati, da je služil le skrajšan rok. Moj brat pa ni mogel služiti skrajšan rek, ker takega roka tedaj sploh ni bilo, ker tudi_ sedanji vojaški zakon tedaj se ni veljal. Ali naj vložim proti tej reši;vi pritožbo? Ali je pričakovati ugodne rešitve?
Odgovor. Navedena razlaga či. 49. zak. o ustrojstvu vojske se nam zdi zelo prisiljena in nepravilna. Sploh pa moramo ugotoviti, da se nam iz novejšega časa znani siučaji, ki jih je rešilo neko poveljstvo vojnega okrožja v protislovju ■/. besedilom zakona. Zr.to priporočamo prizadetim, da v takih slučajih, kjer je iz rešitve takoj jasno da ne odgovarja smislu zakona, vlože zoper neji.avilro rešitev pritožbo. To priporočamo tudi v prsddietnem slučaju. Oe ste pritožbeni rok zamudili, vložite /nova prošnja in če bo odbita so priložile.
Vprašanje. Imam dva brata, ki sta že odslužila vo;",ke in eno sestro. Potrjen sem na skrajšan rok. Starši so mi umrli in sem sedaj sam gospodar ter plačujem 39 dinarjev davkov. En bral se je drugam priženil, drugi je pa za težja dela nesposoben. Ali bi mo bilo mogoče oprostiti vojaške službe? — J. P.
Odgovor Za oprostitev nimate pogojev, ki jih i zahteva vojaški zakon, nač pa imate edinole pravico do skrajšanega roka.
Vprašanje. Pri zadnjem naboru sta bila potrjena k vojakom dva brala, oba za 18 mesecev, t Oba bi ša rada takoj k vojakom, d.1 tako čim prej ' odslužita. Nekateri dvomijo, da bi bilo to sploh mogoče. Ali res ni?
Odgovor Nobene ovire ni po vojaškem zakonu, da ne bi mgla oba takoj ob rednih v;x>kli-cih k vojakom. Pač pa določa vojaški zakon, da se na prošnjo lahko enemu vojaška služba za toliko časa odloži, da drugi odsluži.
Vprašanje. Prvi in drugi brat sta bila potrjena na polni rok. Tretji brat je star nad 17 let. Prvi brat pa je pri vojakih umrl. Ali bi s« sedaj mogla drugemu bratu, ki še služi vojaška služba skrajšati na skrajšan rok? — V. T.
Odgovor. Drugemu bralu se ne more vojaška služba služba skrajšati, ker nima v zakonu predpisanih pogojev za skrajšan rok.
Odgovor. Drugemu bratu se ne more vojaška služba skrajšali, ker nima v zakonu predpisanih pogojev za skrajšan rok.
Vprašanje. Sva dva brata dvojčka. Oče je služil polni rok. Koliko časa bova služila midva? — J. V.
Odgovor. Eden izmed Vaju bo služil skrajšan rok. Kateri, bo pač določila naborna komisija.
Za jalove krave in junice ter sramnič-no vnetje so edino zdravilo Bosulin-sve-čice, ki jih razpošilja z živinozdravniškim navodilom škatljo po 30 dinarjev lekarna Hočevar — Vrhnika.	7058
»Prva pomoč«. Opozarjamo na dr. Ru-sovo knjigo »Prva p o m o č«, ki je nujno potrebna telovadnim, športnim, gasilskim, reševalnim društvom, kmetovalcem, orožniškim postajam, županstvom, župnim uradom, industrijskim podjetjem, šolam itd., ker daje vsa navodila za pomoč ob nezgodah. Dobi se v vseh knjigarnah, -Cena 32 Din.
m-^
POLITIMI • ZRPISKI
p Dr. Korošec prireja shode po Dalmaciji, kjer vedno bolj vre proti Radiču.
p Radikali in radičevci se gledajo kot pes in mačka. Dasi sede v skupni vladi, j vendar radikali nagajajo radičevcem, kjer 1 morejo. .Morejo pa namreč povsod. Radičev-ski ministri se pritožujejo, da jim radikali povsod mečejo polena pod noge, radičevski poslanci pa se kregajo nad svojimi minislri, češ, da prav nič ne dosežejo. Ni čuda, da jo Radič zelo slabe volje in je v svoji jezi v »Domu« sedanjo vlado krepko napadel. Ves odpor proti Radiču izvira od Pašiea, ki bi rad nove volitve in sicer take, da bo imela radikalna stranka absolutno večino v državi in bi vladala sama. Temu se pa opirajo višji krogi, ki ne maraio, da bi se Hrvati in Slove;ici popuinoma odbili. Zalo vprnv višji krogi žele, da tudi Radič stopi v vlado in prevzame del odgovornosti.
p Vedno lepše. Proračun, ki se pripravlja, Ijo zahtev al 14 milijard dohodkov. Še bodo jemali krave na cesti. Kdor še danes ne uvidi, kako p-otrebna nam je avtonomija je ali bolan na umu ali pa hudoben.
p Ali bo i'li »e bo? Naši liberalci si v Belgradn na vso moč prizadevajo, da bi jih radikali sprejeli medse. Toda radikali se zlasti otresajo dr. Žerjava, katerega ministrovanje prav dobro poznajo. Zato so liberalci pripravljen' žrtvovati dr. Žerjava ter poklicati na njegovo mesto dr. Kra-merja, urednika »Jutra«. Pa tudi ta gospod pri radikalih ni v najprijaznejšem spominu. Žalost pri njih je vsesplošna. Edino upanje je sedaj samo še gospod Pasje, ki svojih misli še ni povedal.
p Sijajen članek je napisal dr. Žerjav v zadnji Domovini. Opisuje, kako je SLS opustila — avtonomijo (čujte, čujtel) in da so naši poslanci čisto napačno naredili, ker so se v finančnem odboru tako krepko ] o-stavili proti previsokemu davku in da bo zato njemu (dr. Žerjavu) težko kaj doseči proti davkom. Z dr. Pivkom da polihem delata za volilce, ker ne marata svojih dejanj obešati na veliki zvon. Dr. Žerjav postaja zabaven, zelo zabaven. (Ali je to »Galgen-humor«?)
p Oblastne skupščine. Dr. Žerjav piše, da so klerikalci krivi, da se ne razpišejo volitve v oblastno skupščino. Dr. Žerjava vprašamo, kdo je bil dalj časa v vladi, on ali dr. Korošec. Zakaj pa ni on razpisal volitev, saj je skoro vedno sedel v vladi in po Jutrovem zagotovilu je imela njegova slranka vedno ves vpliv v Sloveniji. Toroj kdo je kriv, g. žerjav? Dalje g. Žerjav trdi, da bodo oblastne skupščine naslednice bivših deželnih'zborov. Toda kakšne naslednice! Deželni zbori so imeli kaj pravic, oblastne skupščine pa čisto nič in bi bile samo novo fnančno breme za davkoplačevalce, ker bi jih morali vzdrževati.
p Nova vaba. Centralisti in svobodo-miselci v Sloveniji in Belgradu so priš-i na sijajno misel, kako razbiti SLS in pridobiti Slovence za centralizem in brez-Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
PW


U lik


n Ta.iniftvo Slovenske ljudske stranko t Novcih eiestu se jo preselilo iz dosednjih prostorov — Mša tiskarne krajec — v poslopje Ljudske posojilnice v Novem mostu, vhod iz stranske ulice, kjer tirnduje vsak dan, razun nedelj in praznikov.
n V Preddvoru nad Kranjem otvori Ljudski oder Kat. prosv. društva sezono za 1. 1925-26 v ne-i' jo H. nov. ob 3. popoldne. Na sporedu je petje iu dve veseloigri. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, na kar opozarjamo. Na svidenje!
n Ljudski oder v Ljubljani izposoja nadalje: »Čevljar baron r, šala s petjem v 3. dej »Polet«, komedija v 3. dej. (novitela). »Okrog zemlje v 80. dneh<, veseloigra v C. slikah (samo moški). »Strah 7, ('elgo roko«, burka v 3. dej. (samo moške vloge). .' ; ic v Toplicah«, veseloigra v 4, dej. »Lumpočij \ agnbund, burko s petjem v 3. dej. »Težke ribe«, \ idoigra v 3. dej. »Križarska vojna«, vese oigra v ;!. dej. (novileta). Sluga in njegov grof«, burka v 3. <!ej. (noviteta). »Cirkus Smolenski«, veseloigra v 2. dej. »Svet«, komedija v 3. dej. »Mojega brata brat«, veseloigia-enodejanka (novileta). »Zaostali plič-% fcurka-enodejonka (novitela). »Za nogavice«, . rka enodejanka (novi.eta). »Pojdiva na izpre-). ;1«, veseloigra enodejanka (noviteta), »Zapravljivem, čarebna igra s peljem v 3. dej. (za večje odre). »Pod varstvom Matere Božje«, ljudska igra v 4. dej. (samo moški). »Sv. Julija^, i'»rokaz v 4. dej. (samo ženske). >Sv. Miklavž«, mirakel v 2. n.ikah. »Tujec«, legenda v 3. dej. »Amas«, rimska drmnn v 5. dej. (samo za večje odre). — Ljulski cr er prevaja sedaj božični igri »Logarjeva sinova« ali »Mir ljudem na zemlji« v 5. dej. in »Božični blagoslov« v 3. dej. Te igre so zelo primerne za ri . e podeželske odre in jih bo lahko že začetkom meseca novembra t. 1. izposojal.
n Županski tečaji. »Županska zveza« priredi naslednja dva poučna tečaja: Dne 8. novembra t. 1. (v nedeljo) v Starem trgu (Poljanska dolina) v črnomeljskem e';raju; drugi dan, v ponde jek <ine 9. novembra t. 1. pa v M e I 1 i k i. — Predavali bodo trije uradniki velikega župana o vseh aktualnih in za občine važnih poslih občinske in druge javne uprave. Zato bo v posebno korist ne le županom, temveč vsem občinskim odbornikom, da se udeleže predavanj v največjem številu. — V Starem trgu se prično predavanja takoj po rani (zju-tranji) maši ter ee med dopoldanskim cerkvenim opravilom eventualno prekinejo, potem pa po njem zopet nadaljujejo. Bližnjim kočevskim občinam je dana prilika, da se udeleže tega tečaja. — Udele-ežncem se bo naznanil kraj na dan predavanj."— V Metliki se prične tečaj v ondotnem društvenem domu ob pol 9. uri dopoldne. Predavanj naj se udeleže zanesljivo vse občine okraja. — Županska zveza.
n Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, da sem dobil povrnjenih polovico stroškov za ležarino pri svojem pohištvu, katerega sem oddal po železnici, ko sem bil iz Postojno pregnan od Lahov. Posebno zahvalo Izrekam g. Ivan Stanovniku, bivšemu drl poslancu, g. Vi-('icu, centralnemu žel. nadzorniku in g. Mihaelu Kreku, tajniku SLS v Ljubljani. — Franc Bobnar, monter vodovoda, Tomišelj.
n Franc Gore, veleposestnik in živinorejec na Vrhtrebnjem naznanjam, da dobim 10. novembra t. 1. 2 bika in 1 žrobca za oplememitev domače živine.
7¥f6M jeklen, težek nekaj nad 1400 kilogr., t..	glas H, premer 142 cm, je naprodaj.
Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod številko 7054.
verstvo. In ta s'jajna misel je: če bodo duhovniki centralisti in svobodomiselci, potem — zlati Čas zdaj Kranjcem pride. Ta so se lotili duhovnikov, da jih^ pridobijo. Najprvo so jim pobrali vse plače, da dobvajo samo 25—50 Din mesečno, potem pa jih v časopisih neprestano sramotijo kot protidržavne elemente, njihove škofe Pa obrekujejo kar po vrsti. Ni čuda, da Nadaljevanje dej v naslednjem stolpcu pod črto.
W
PUSL7ETU
\ojska med Grki in Bolgari. Med trrki in Bolgari obstoji že staro sovraštvo, i o se je pa ob svetovni vojni še zelo povečalo, ker so Grki zasedli mnogo bolgarskih krajev. Te dni pa je prišlo do pravcate vojne med temi sosedi. Bolgari so namreč ustrelili nekega grškega vojaka, ki je prestopil mejo in nato še enega oficirja. \fsled tega pa so Grki udarili z armado na Bolgare, ki se jim n:so mogli staviti v bran, ampak beže in prepuščajo Grkom vas za vasjo. Tako so že do zadnje nedelje Grki zasedli 30 km dolgo in 12 km široko ozemlje na katerem leži sedem vasi. Z artherijo pa obstreljujejo bolgarsko mesto Petrič. Bolgari imajo že mnogo izgub in tudi med civilnim prebivalstvom je več mrtvih in ranjenih. Prebivalstvo beži in ne more s seboj jemati ne blaga in ne živine. Beguncev je že okoli 15.000. Bolgari so se radi grškega napada pritožili na »Društvo narodov«. Glasom pravil tega društ\a, ne sme nobena država pričeti vojno, predno ni spor predložila društvu v prjsojo. ker so tako Grki, kakor tudi Bolgari člani Društva narodov, zato tudi nje ve xjo ta pravila. Glavni tajnik društva je takoj sklical sejo sveta za pondeljek. Če so res Grki vzrok krvoprelitja, kakor jih dolže Bolgari, bodo pač morali nositi posledice in dati Bolgarom zadoščenje, ker jim sicer preti nevarnost, da jim države, ki so članice Društva narodov napovedo vojsko. Verjetno je, da so te spopade res zakrivili Grki, ki se po zatrditvi Bolgarov silno boje, da se ne bi Bolgari zvezali s Turki in ne bi prišli po ozemlje, ki so ga svoječasno Grki zasedli. Upamo, da bo •Društvo narodov, ki uživa na celem svetu velik ugled, znalo spor mimo rešiti in da bo preprečilo novo balkansko vojno.
Politični begunci v Albaniji pomilo-ščeni. Albanski predsednik Ahmed Zogu je podpisal ukaz, s katerim so pomiloščeni albanski politični begunci, ki se nahajajo v inozemstvu. Vsi se morejo vrniti domov in jih glasom Ahmed Zogujeve obljube ne bodo preganjali radi dejanj proti sedanjemu režimu.
Fašistovskega nasilja še ne bo konec. Ko se je Mussolini vrnil z mednarodne konfrence iz Locarna, so ga posetili novinarji in ga vpraašli, kdaj bodo fašisti nehali z nasilstvi. Mussolini pa je odgovoril, da bodo fašisti ostali neizprosni in brezobzirni, dokler ne bo cela Italija faši-stovska.
Nemčija vstopi v Društvo narodov. Vsled uspelih pogajanj v Locarnu je^Nem-
vsa duhovščina kar dere za samostojneži in centralisti in da bodo še ta teden vsi škofje prestopili v pravoslavno vero. Tiči pa so ti liberalni gospodje in znajo vsako stvar tako v roke prijeti, da je čisto gotovo — polom.
p Klerikalna stranka razpada v predalih brezverske Domovine že 5 let. V zadnji številki Domovine je< razpadla menda že dvainpetdesetid.
čji omogočen vstop v Društvo narodov. Vrnili bodo Nemčiji najbrže nekaj kolonij, katere jc v vojni izgubila.
Boji v Siriji se še vedno nadaljujejo. Francozi so v s lnih skrbeh za to kolonijo. Poroča se, da so vstaši zavzeli mesto Damask.
Nova državljanska vojna na Kitajskem. Na Kitajskem so zopet izbruhnili nemiri. Med seboj se bijeta dva generala seveda vsak s svojo vojsko. Oba bi namreč rada postala vladarja Kitajske.
Vojaška obveznost v Ameriki. V Ameriki nimajo splošne vojaške obveznosti, ampak so vojaki le dobro plačani prostovoljci. Ker pa Amerikanci ne morejo v militarizmu zaostati za Evropo, nameravajo tudi tam uvesti splošno vojaško obveznost.
Kaj me gledate debelo ? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok?
Rabim pač „GAZELA" milo, ki se peni mi obilo in ni trdo kakor rog I
Vedno sem se prei trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trudi
Končno si ,,GAZELA" miio sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud.
Priporoča se manufakturna trgovina
R. Miklauc („Pri Škofu"), Ljubljana
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živin« je brezdvomuo
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
unndnre žimnice, posteljne mre-
muunubc že in tapetniške izdelke pro. daja najceneje Rudoli RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekov trg »ter. 1 (poteg Mestnega domaj,

SV. KRIZ PRI KOSTANJEVICI.
(Razno.)
Ogenj je nastal v pondeljek, dne 12. okt. po-poldno v vasi Mladje. Pogorel je gospodar Martin Kuhar na St. 2. Zgorel mu je kozolec, pod, seniea, dravrnico, krma, precej živeža in še več drugega. Streho na hiši pa so pri gašenju razkopali. Tako je naenkrat skoraj ob vse. Cela vas Mladje jc bila v nevarnosti. Potreben je pomoči, da se zopet opomore v današnjih težkih časih. Ljudje, radi mu torej pomagajte! — Tudi žensko so žeparke. V ponedeljek 19. t. m. je na semnju v Krškem predrzna ženska roka segla v notranji žep suknje M. 6. iz tukajšnje župnije in mu vzela denarnico z 2500 Din, ko je bil ravno prodal kravo. Pravočasno je še zapazil tatvino in stekel za žensko, ki je vrgla denar od sebe. Pa je bila tudi takoj kazen la greh. Navzoči sejmarji so jo bajo precej pobožali in jo cdgnili na glavarstvo. — Grozdje je potrgano in spravljeno Vsled različnih uim, toče ponekod, gnilobe in paleža je mošta ponekod pre-tej manj, kakor lansko leto, ki ga je bilo tudi bolj malo. Drugi imajo nekako enako lanskemu pridelku, drugi pa zopet pravijo, da ccio nekaj več. — Prvi sneg je zapadel pri nas v prigorju v noči od 19. na 20. t. m., pa ga je kmalu vzcio. — Tukajšnje izobraževalno društvo se pripravlja na i aro »Deseti brate. Pisatelj povesti »Deseti brat«, Jurčič, je pravzaprav naš rojak. Vsaj njegov oče je bil tukaj doma na Jablaniei, ki sc je potem pri-ienil na Muljavo pri Stični. Njegov študent fe rad zahajal na počitnice na Jablanico in je spisal mnogo povesti ii naših krajev, tako n. pr. »Tihotapca«, čigar povest se je vršila tam nekje na Gorjancih nad Oštrcem. Mislimo, da bo igra ljudi zanimala.
BEGUNJE.
(Razno.)
Umrl je Jože Vogelnik p. d. »Ucnck«, priden kmet in mol stare korenine. Učil je voziti mladega vola, ki ga je tako sunil, da .'e umrl. Komaj je ozdravel od dolgotrajne bolezni — zlomljo-Bje noge, kar ga je doletelo tudi pri vožnji, jo prišla že druga, — zadnja nesreča. — V Slatni je zgorela Žebrelova bajta, ki v nji ni nihče stanoval. Požar se je pojavil 23. okt ob 3. zjutraj. Zažgal je bržkone kak hudobnež.
ŽABNICA.
(Blagoslovitev spominske plošče.)
V nedeljo dne 25. t. m. se je izvršilo pri nas odkritje in blagoslovitev spominske plošče padlim vojakom iz tukajšnje župnije. Slovesnost je izvršil g. dekan Matija Mrak ob asistenei g. župnika Šar-ea in domačega župnika. G. dekan je v svojem nagovora poudarjal, naj nag trpljenje padlih žrtev Bavdaja z upanjem na boljšo bodočnost V imenu ▼ojnih udeležencev je govoril tukajšnji rojak g. in-Ic.icr Peter Oman in se v svojem govoru spomi-r'"I prest.i:icga trpljenja po bojiščih, iz katerega naj vzklije mir in bratstvo med narodi. Pri slovesnosti je sodeloval domači moški zbor in godba tukajšnjega gasilnega društva in se je vsa slovesnost lepo iivrSila.
IZ NOVEGA MESTA IN OKOLICE.
(Ljudska posojilnica.)
Ljudska posojilnica, edini naš denarni zavod f Novem mesto ,ki g« moremo priporočati, se lepo razvija. Večina naših ljudi razume, da je tudi pri posojilnicah treba upoštevati načelo: »Svoji k svojim« in se krepko oklepa tega zavoda. Posojilnica, n uraduje v lastnem poslopju n« glavnem trga in U ji stoji na čelu načelstvo, sestoječe is najuglednejših in zaupanja vrednih naših zaupnikov, je v polnem razmaha. Z zadovoljstvom je treba orne-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in blačcvine za moške obleke
A. & E. SKABERNE — Ljubljano, Mestni trg 10.
6l
niti, da vse laži, ki jih od časa do časa vržejo v javnost naši politični nasprotniki, zelo malo zale-žejo. Liberalnim bankirjem seveda ni prijetno, da naše ljudstvo no mara več nositi svrjih žuljev v njihove blagajne, zato sc poskušajo rešiti s tem, da begajo ljudi z nižjo obrestno mero, ki da jo imajo naše posojilnice. Z ozirom na to odločno poudarjamo, da sc obrestna mera naše posojilnice ne razlikuje od drugih denarnih zavodov. O tem in o popolni varnosti naložb pri naši Ljudski posojilnici naj naši vrli zaupniki po deželi ob vsaki priliki in neprestano poučujejo ljudstvo. Liberalni zaupr ':i v Ljubljani so sklenili, da bodo na tihem agilirali proti našim denarnim zavodom. Odgovor na to je jasen- Naš denar v naše posojilnice!
SV. PETER PRI NOVEM MESTU.
(Ob grobu umorjenega )
Pravkar je skopnel prvi sneg, ki je tc dni pobelil vrhove bajnih Gorjaneev ... Plodonnsuo naše njive so zorano — posejane... Letos so dale gorice... Skozi faro stopa frančiškanski brat, se priporoča, zahvaljuje ljudstvu za obilne darove... Na vešnih vratih »ta visoke hiše« na Lcšnici v'si črnoobroblicn list... Tako pričenja kronika naše Mladeniške Marijine družbe z dne 20. t. m. — Kolika je pač človeška bridkost in slabost...! Pa kaj se ie vendar zgodile? Preteklo nedeljsko noč so »Rifljovi« zopet prebedeli v strahu in grozi ... Pred krat''iin je poročal »Domoljub«, kako sreč;io so pregnali vlomilce, predvčerajšnjo noč je junaška mati preklečala oh nogah umorjenega sna... — Vos potek prežalostnega dogodka jc javnosti ?c naznanil »Slovenec« v št. 238. z dne 21. t m. V blagohotno pojasnilo pa bi si k sporočilu drznili samo kratko dostaviti tele. Pisano je prvič: »sin pos. Janca« — zna-:e;»a g. predstavnika vsakokratnih ilberalnih političnih strank v občini! — »se je sam javil sodišču.« — Bil je tedaj gotnvo med fsti-mi, pod katerih noževo ostrino je padla nadebudna žrtev... Tiskano jo drugič: »...fant jo znan kot alkoholu udan in nasilen človek...« Naše »Prosvetno drušivo« je uprav v nedeljo popoldan v »Kat. domu priredilo predavanje o vplivu aPohola na zločine... Verno smo poslušali g. govorn ica — strokovnjaka izbrane besede — o prestopkih, — o pregreških, — o hudodelstvih — in si jih zapomnili... »Nesrečnega Joška pa zra~. en ni bilo..
—	Dovrlite! Pokojni Frančišek Seraf. jo bil naj-razumnejši mladenič v župniji, up naša novomeške okolice — in cele domovine... Onrostitc! Mrtvemu časten sponvnl — Še tole: Pogreb je bil nrkaj posebnega... Ob odpriem grobu smo čuli besede prisege, besede zvestobe marijanski misli in nje poglobitvi... — Starši, — vzgojitelji, — učitelji! Svobodomiselni duh veje iz brlogov hinavcev, tatov,
—	da celo morilcev, zato nazaj z vzgojo mladine k disciplini izrazito katoliškega mišljenja in življenja!
SHOD V SMLEDNIKU.
(Naša šola.)
Prejšnjo nedeljo smo imeli pri nas shod. Poročal je poslanec Brodar. Z njegovim govorom in poročilom smo se strinjali vsi, tudi naši prejšnji republikanci sedanji največji monarhisti. Shod je trajal 2 ari. Vsi zborovalci so odločno zahtevali, da se v Smledniku čimpreje nastavi vsaj ena učna učiteljska moč. Že nad 1 mesec smo brez vsake učne moči, a imamo drorazredno šolo. Če pa mi starši le 8 dni ne pošljemo otroka, je žc kazen.
SV. JURIJ POD KUMOM.
(Kako napredujemo.)
Tukajšnji farani smo za napredek zelo vneti. Postavili smo še ob vodstva g. župnika Avseca nov Društveni dom, v katerega prostorni dvorani je
Sriredilo Prosvetno društvo že več predstav. Žal, a nas je gosp. J. Strah, kaplan in ustanovitelj prosvetnega društva, prehitro zapustil. Od tega časa smo bili kakor ovce brez pastirja in nismo imeli nobene prireditve. V našo srečo in zadovoljnost smo dobili sedaj novega zelo dobrega gosp, nadučitelja (Rostaharia), katori ne z vso vnemo trudi za napredek izobrazbe, V ta namen je izbral Primerno število lantov, ki se z veseljem vadijo
spevoigre »Kovačev Študent«. Kakor se sliši, bom* imeli v kratkem času nastop.
BREZJE (SV. NEŽA) PRI TRŽIČU.
(Zahvala.)
Posestniki našo vasi so sklenili, da napravijo glede kakega požara hidranfe iz našega vodovoda in zraven potrebno vodne cevi. Ker je pa šo vedno draginja in denarja primanjkuje, smo se obrnili s prošnjo za podporo na Vzajemno zavarovalnico, ker tain nismo tudi za visoke vsoto zavarovani. Dosegli smo in žc tudi prejeli 1500 Din podpore, za katere so na tem mestu zavarovalnici srčno zahvaljujemo ter jo povsod priporočamo. Svoji k svojim!
JEZICA, (f Simon Zupan.)
V	petek dne 23. t. m. smo položili k večnemu počitku ua Jcžiei zlaomašnika Simona Zupana. Pokojnik, ki je pridobil tekom svojega 2(>-Ietne»i župnikovauju na Jožici neizmerno zaslugo za našo faro. Bil je vzoren duhovnik in vesten učitelj. Z veliko vnemo je skrbel za lepoto božjih hramov, ki jih je popolnoma prenovil. Skrbel pa jc tudi ta izobrazbo in napredek svojih taranov. Ustanovil je kat. izobraževalno društvo in Orla, katerim jc liil dolgo časa duševni voditelj. Postavil je (udi na Jc-žici lep in prostoren društveni dom. Veliko ;c svo-jočasno pomagal pri občini in ga je občinski odliir za za-sluge imenoval za častnega občana. Po',ojnik bo ostal 1'osavecm trajno v hvaležnem spominu. — V soboto 21. t m. pa jc umrl prsestnik in železničar lfranc Močilnikar iz Stoiic. Rajni ji bil skrben družinski oče in zvest katoliški mož. Zapušča zono in dve hčerki. Prizadetim naše iskreno sožaljc.
VRHNIKA.
V	vrhniški okolici je družba, ki prirej* gledališke predstave na naših oilrili z lui-iiiononi, da zbirajo s tem denar za sveto-trojiske zvonove. Nastopajo tudi pod lirnio naš;h društev. Opozarjamo tern potom, da ta družba nima nobenega pooblastila na h društev, da bi smela v njihovem imena nastopati. Kakor se je izvedeto, jih tudi odbor za nabavo zvonov pri Sv. Trojici ni zato pooblastil.
DKENOV GRIC.
(Shod samostojnih centralistov.)
Samostojno kmetska vojska se jc zbrala v nedeljo na Drenovem griču. Generalni štab: Pucolj, Prepeluh, Ku.šar in Marinko bo se pripeljali z oklopnim vlakom na Drenov grič, njihova vo.iska je bila zbrana na odprtem dvorišču pri »Kalendru«. Toda glej ga vraga! Bilo jo tudi toliko nasprotno vojske, d.i je bil g. Pucelj bombardiran 7. mnogimi očitki in ker se ga beseda ni prijela, celo 2 lističi, ko so mu leteli v obraz, v naročaj in žepe. Te bombe, ki so smrdele po glasovanju za povišanje in po glasovanu /.a centralizem, so tako upllvale na Puclja, da je pobral klobuk in odšel, četudi mu je »Kalender« napravil na svojem dvorišču govorniški oder. Volivcem SLS ni bilo treba niti nastopiti, ker se jo pojavilo v vrstah Pucelj Prepeluhove vojske toliko dezerlcr-jev, da ne bo ta vojska niti do ene zmage prišla.
PODLIPA.
(Novi g. župnik.)
V	četrtek je prišel k nam novi gospod župnik Jožef Gnidovec. Pot v vas in vas sama je bil* ozaljšana z mlaji in venci, cerkev vsa okrašena v znamenje veselja, da smo dobili zopet gospoda župnika.
Hrastove hlode
za žaganje in stoječe hrastove gozdove kupuj«
parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani,
Prnrla cn iz proste roke od posestva I I Uliti dC .. BOKAVCE »Strobelhof« «
4 travnike Sr^ssSfS«
in pa malo kmečko HIŠICO s kakimi tremi orali zemljišča — vse v bližini bokavške graščine pjj Kožarjih nad Ljubljano. - Pojasnila daje Ru_°nj KOKALJ, Ljubljana, Prešernova ulica 54/L
□SPDbHFŠ
Globoko obdelovanje zemlje.
Rastlina bo tem boljše uspevala, čim več zemlje ima na razpolago, iz katere črpa hranine. To pa zamore le iz tiste zemlje, v kateri se redilne snovi razkrajajo potom zraka in ogljikove kisline, torej samo iz obdelane zemlje. Čim globlje obdelamo zemljo, tem več zboljšamo njeno rodovitnost in s tem povečamo tudi pridelke. To načelo bi moral kmet upoštevati v veliko večji meri, kakor to dela in bi dobil iz zemlje več pridelkov in zboljšal svoje gospodarsko stanje. Prednosti, ki jih daje globoko obdelovanje zemlje, so veiike.
1.	Z njim olajšamo koreninam v glo-bočino. Dolgo se je mislilo, da ne potrebujejo kmetijske rastline globoke zemlje, ker nimajo dolgih korenin. To je pa velika zmota. Z natančnimi preizkusi se je dognalo, da poganjajo v rahli zemlji žito, sočiv-nice, detelja in druge svoje korenine po cel meter globoko. V plitvi zemlji seveda ne morejo tako globoko poganjati, ker jim trda spodnja plast tega ne dopušča. Če pa to zrahljamo in pripravimo s tem koreninam prostorno, globoko in zdravo bivališče, razrastejo se te jako krepko in naberejo mnogo več redilnih snovi, vsled česar se tudi gornji del rastlin boljše razvije.
2.	Zemljišče, ki je globoko obdelano, ne trpi toliko od mokrote in suše kot plitko obdelano. Plitka plast zemlje se ob trajajočem deževnem vremenu kmalu popolnoma napije z vodo, vrhnja plast postane blatna, ker ne more voda skozi trdo spodnjo plast, nastane močvirje in setev se uniči ali pa vrže le pičle pridelke. Če je pa zemlja še enkrat tako globoko zrahljana, se razdeli vlaga na dvakrat tako obsežen prostor in postane njiva močno in globoko namočena. Globoko zrahljana zemlja se spomladi zaradi tega veliko prej osuši in jo moremo torej mnogo prej obdelati. Nasprotno ohranijo taka tla ob suši več časa vlago, ker se spodaj zrahljane plasti ne posušijo tako lahko kakor gornje in jih tudi talska vlaga lažje namaka. Razen tega zamorejo rastline svojo potrebo na vodi kriti iz mnogo večjega prostora, v katerem imajo razpredene korenine. To je ravno vzrok, da so pridelki na globoko obdelanih zemljiščih v suhih krajih in v sušnih letih mnogo bolj gotovi.
3.	Vsled globokega obdelovanja poveča se rodovitna zemlja. Spodnje zemeljske plasti imajo mnogo redilnih snovi, ki pa ne morejo koristiti rastlini, dokler so zaprte. Z rahljanjem tal se pa otvorijo, razkrajajo in nudijo rastlinam bogat vir hranin. Zračna vlaga, gorkota, gnoj rastlinske korenine zamorejo sedaj bolj globoko in v kratkem času spremenijo tudi bolj globoke plasti v rodovitno prst. Tako obdelovanje zemlje stane sicer nekoliko več truda pri oranju, kar se pa z dobrimi plugi lahko doseže. Zato se pa precej zvišajo pridelki.
4.	Ker imajo rastline na globoko zrahljani zemlji bolj krepke korenine in bolj močne poganjke, nam na takem zemljišču
n. pr. žito mnogo manj poleže nego na plitvem. Tudi bolezni napadajo krepko rastlino manj nego slabotno. Tudi plevel lažje zatiramo na globoko obdelani zemlji, ker pride njegovo seme globoko v zemljo, kjer se zaduši.
Kmetovalec mora torej svojo zemljo globoko obdelovati, če hoče iz nje izvleči čim večjih pridelkov. V to svrho si mora nabaviti dobre pluge, ki z lahkoto preorjejo tudi globoke zemeljske plasti. Pri tem delu se mu je držati naslednjih pravil:
a)	Če je spodnja zemeljska plast še divja, ne smemo zemlje kar naenkrat pregloboko orati. Ako bi se naenkrat spravilo preveč puste zemlje v rodovitno vrhnjo plast, bi s tem prav lahko to poslednjo za nekaj časa poslabšali, ker se mora pusta zemlja prej na zraku, v mrazu in dežju šele razkrojiti, kar pa je tem težavneje, čim debelejša je plast. Če hočemo delati brez te nevarnosti, vzamemo podzemski plug, ki spodnjo plast samo zrahlja, toda je ne zmeša z gornjo.
b)	Prvo globoko oranje je opraviti vedno le v jeseni, da zamore zemlja, ki se spravi na vrh, po zimi dobro sprhniti in razpasti. Pač pa je spomladi umestno, da orjemo samo nekaj palcev globlje ter s tem samo načnemo za prvo leto spodnjo plast, ki jo potem jeseni še globlje zrahljamo. Na globoko izorano zemljo posadimo najprej okopavine, krompir, koruzo itd., ker s tem pripomoremo, da se zemlja lažje razkraja.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Valutno stanje minolega tedna. Na deviznem tržišču v minolem tednu ni bilo posebnega protmeta, čeprav je bilo precej blaga, posebno izvozniškega na razpolaganje. Dinar je bil v Curihu stalen na 9'21 centimov. Od važnejših sprememb na mednarodnem deviznem tržišču je zaznamovati predvsem padanje francoskega franka in italijanske lire. Pri franku je vzrok neuspeh domačega in ameriškega posojila, pri liri pa je naraven pojav, da se ta denar vrača na svojo realno vrednost, iz katere ga je Musolini po sili in brez podlage dvignil. Mažarska valuta je prešla na zlato vrednost in sa je Izbrala kot novo edinico »pengo«, ki bo veljal 12.500 sedanjih papirnatih kron oziroma v našem denarju okroglo 10 dinarjev.
g Vrednost denarja dne 27. t. m. V Curihu je naš dinar veljal 9 centimov 20 stotink. Na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu so plačevali inozemski denar po sledečih cenah: 1 angleški funt šterling 274 Din, 1 ameriški dolar 56.4 Din, 1 nemška marka 13.42 Din, 1 švicarski frank 10.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.96 Din,
1	francoski frank 2.42 Din, 1 italijanska lira
2	24 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 bolgarski lev 0.38 Din, 1 rumun. lej 0.27 Din, 10.000 mažarskih kron 7.91 Din.
CENE.
v g Ljubljanska blagovna borza. Kupčija s žitom je splošno bolj mrtva, ker se splošno pričakuje nazadovanje cen vsled; dobre letine po celem svetu. Posebno Rusija ima po sedanjih cenitvah izredno dobro letino in razpolaga z ogromnimi množinami pšcnice za izvoz. Inozemstvo ne kupuje pri nas malodane ničesar, ker smo v primeri z Mažarsko in Rumunsko predragi. — Tudil na ljubljanski blagovni borzi je bil v zadnjem tednu promet bolj šibek. Za 100 kg različnih pridelkov so se plačevale sledeča cene: Pšenica domača, postavljena v Ljubljano, 260 Din, pšenica bačka, 76—77 kg težka, postavljena v Ljubljano 290 Din; ječmen domači, 63—64 kg težki, postavljen v Ljubljano, 220 Din; oves sremski, po-tavljen na sremsko postajo 161 Din Oves bački, postavljen v Ljubljano, 210 Din; koruza stara, dvojno rešetana, postavljena vi Ljubljano, 220 Din; koruza stara, postavljena na slavon. postajo 185 Din, sremskal ravnotako 182.50 Din; koruza v storžih, postavljena na slavon. postajo, pri takoj-! šnjem plačilu cele kupne svote 122.50 Din* Domač fižol, postavljen v Ljubljano, je do-i segel sledeče cene za 100 kg; ribničart 300 Din, mandalon 285 Din, prepeličari 310 Din. Sremski fižol, postavljen na sremsko postajo, se je plačeval za 100 kg; rujavi po 200 Din, mešani po 170 kg. Krompiri beli, gladki, na štajerski postaji 75 Din} proso medjimursko, postavljeno v Ljubljana po 275 Din; jabolka namizna, sortirana, postavljena na štajersko postajo 320 Din. Krma, stisnjena v bale in naložena naj nakladalni postaji v Sloveniji, se je ponujala za 100 kg: seno sladko 80 Din, seno kislo 60 Din, slama 50 Din.
g Borza lesa. 1 kubični meter lesa raznih vrst in mer, postavljenega na obmejno postajo je stal: Hrastovi frizi od 4—8 mi dolgi, 1300 Din, hrastovi plohi monte, ne-obrobljeni 900 Din, trami monte 320 Din, jelovi remeljni 530 Din, mecesnovi remeljni 600 Din, borovi remeljni 550 Din, bukovi' plohi 700 Din, bukovi hlodi 440 Din, bu-kove letve I. vrste, 1250 Din, bukovi deci-mali, I. vrste, 900 Din, jelovi hlodi I. in1 II. vrste 300 Din; za 1 kubičen meter lesa, naloženega na nakladalni postaji, se je plačevalo: hrastovi drogi 400 Din, borovi plohi neobrobljeni, suhi, 450 Din, javorjevi plohi monte, 650 Din. Bukova drva postavljena na obmejno postajo so stala za 100 kg 23.50 Din.
g Tržne cene v Ljubljani. V prošlem tednu je zaznamovati sledeče cene: Meso: goveje v mesnicah 16—19 Din, na trgul 15—18 Din za kg, telečje 17—20 Din, svi-t njina 20—27.50 Din, mast 30—31 Din, gnjat 35—37 Din, koštrunje 14—15 Din, konjsko meso 7—9 Din za 1 kg. Perutnina: piščanec za komad po 15—22.50 Ditt kokoš, petelin raca po 25—30 Din. M1 e k oi in mlečni izdelki: mleko 2.50 dol 3 Din za liter, sirovo maslo 40 Din za kg, čajno maslo 55—60 Din, kuhano 45.—, bo-
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trtf 1&
iiinjski sir 36 Din za 1 kg. J a j c a: 1.75 Din za komad. K r m a za luO kg: sladko seno 75 Din, polsladko 60 Dni, slama 50 Din.
SIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem 21. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 96 volov, krav in telic 163 prašičev ter 191 konj. Kupčija je bila precej živahna. Zlasti so se cene govedi krepko držale. Cene teletom so ustaljene in ravnotako prašičev. Ker se precej prašičev ponuja, je skoraj gotovo, da bodo cene nekoliko padle. Delni izvoz drži še sedanje cene. Posebnih sprememb pa za enkrat še ni pričakovati. — Cene za 1 kg žive teže so bile: Voli prvovrstni 10 do 11 Din, voli rejeni 9—9.75 Din, vprežni voli 8—9 Din, biki rejeni 8—9 Din, krave prvovrstne 8—8.75 Din, krave rejene 7 do 7.50 Din, telice pitane 9—10 Din, telice rejene 8—8.75 Din, krave klobasarice 3.50 do 5 Din, teleta težja, debela 12.50 do 13.25 Din, teleta rejena 12—12.25 Din, teleta zaklana za kg mrtve teže 15—16 Din, peršutarji 13—14 Din, prašiči domači zaklani 16.50—17.50 Diu, banaški špeharji težki, prvovrstni 18.50—19 Din, lažji 17 do prašiči špeharji živi 16—17 Din, prašiči 17.50 Din; prašiči za pleme za komad po starosti in kakovosti 150—200 kg, plemenske krave s teleti dobre molznice 4000 do ! 5000 Din, navadne krave mlekarice 2500 j do 3000 Din.
g Prašičji sejem v Mariboru 23. t. m. Prignanih je bilo 270 prašičev, 1 ovca, 3 koze. Povprečne cene so bile za kos: prašiči 5—6 tednov stari 100—150 Din, 7 do 9 tednov stari 150—215 Din, 3—4 mesece 250—320 Din, 5—7 mesecev 350—480 Din, 8—10 mesecev 520—680 Din, 1 leto stari 1000—1100 Din. Nadalje se je plačevalo za 1 kg žive teže 11—11.50 Din, za 1 kg mrtve tcZe 15—18 Din. — Prodanih je bilo 187 prašičev in 1 ovca.
g Število konkurzov v Sloveniji. V septembru t. 1. je bilo v Sloveniji razglašenih 6 konkurzov napram 14 v avgustu t. 1. in 3 v septembru lanskega leta. Skupno je bilo v prvih devetih mesecih t. 1. v Sloveniji 69 konkurzov napram 22 v enakem času lanskega leta. Konkurzov in poravnav skupno je bilo v prvih devetih mesecih 1.1. 121 napram 78 v enakem času 1. 1924.
g Slaba vinska letina v Hercegovini. Letošnja trgatev grozdja v Hercegovini je zelo slabo izpadla, tako, da so vinogradniki pridelali komaj polovico vina od lani. Tudi kakovost je zelo slaba, kajti deževno in mrzlo vreme je oviralo napravo sladkorja in pospeševalo gnilobo jagod.
g Pridelek češpelj v Južni Srbiji. Kakor poročajo iz Južne Srbije so češplje tamkaj kakovostno mnogo slabše, nego se je pričakovalo, če tudi to običajno sledi ob množinsko dobrih letinah. Prodajajo se tamkaj suhe češplje po 3.50 Din za eno oko (oka je turška mera, ki tehta 1 kg 283 gr). Ker so cene žganju zelo povoljne, se je mnogo češpelj podelalo v žganje. Cena žganju, Id ima 20 stopinj, je v Belgradu 19 do 20 Din (s plačano trošarino) in v Gornjem Milanovcu 13—13.50 Din.
g Pomen čilskega solitra sa vrtnarstvo, To slovensko knjižico je ravnokar izdala Delegacija proizvajalcev čilskega so-Nadaljevanje glej ▼ naslednjem Stolpcu pod trto.
5'
Vzgoja.
Klepetavost. Otroci z nemirnim t mpo-ramentom in živahno domišljijo postanejo zaradi svojega trajnega izpraševanja vsej okolici nadležni. Lahko se pa tudi navadijo, da o vsaki stvari naglo sodijo in so v svojem govorjenju površni. Takim otrokom mati prav gotovo ne sme dovoliti, da se povsod vmešavajo v govorjenje, zlasti ne odraslih oseb, sama pa mora biti tudi vedno na straži, da sama ljudi prenaglo ne so«'i in so ogiblje vsake kiepetavosti, da ne daje otroku slabega zgleda.
Površni in klepetavi otrok naj *>o vedno zapdslen s kakim opravkom, ki ga pa mora lepo in dobro izvršiti tako, da mu za nepotrebno klepetanje prav nič časa ne ostane. S takim umerjenim dolom pride polagoma otrok do tega, da začne razmišljati o tem, kar dola in se tal o v vsem sv; • jem bistvu poglobi. Nn ta nnein polagoma izgubi vsiljivo kiepeta\ ost, ki baš ua otrocih lako preseda.
Vrtnarstvo.
SPRAVLJANJE SADIK ZA ZIMSKO UPORABO.
Kolerabe. Po zimi se zelo prileze zelenjava, zato treba poskrbeti in pripraviti o pravem času v jeseni. Mlade dorastle kolerabo se previdno vzamejo iz ?emlje in se presade v klet v rahlo prst, in sicer tako, da se glave ne dotikajo, ker pretesno presajene rade gnijo. Sade se vrstama tako, da je vsak oddelek čez glave s prstjo zakrit. Prezime pa tudi lahko v gnojakih ali pa v zato izkopanih jamah. V jame se sadi koleraba vrstoma, ne prenos io in se vsaka plast zakrije s prstjo kakor v kleti. Prestare sadike se ne obnesejo debro in so tudi navadno trde. Zato morajo biti za pre-zimovanje le blede, a dorašiene glavice. Mesto zelenja, ki navadno segnije, se rabi zelenje od zelja in ohrovta za kuhinjsko uporabo.
litra v Belgradu, Spis bo zelo pnv prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim, ki se količkaj pečajo z vrtnarstvom in cvetlicami. V njem so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Tako se lahko vsakdo natančno poduči, kako in kdai mora gnojiti k sadnemu drevju, raznemu grmičevju, vrtnicam, vinski trti, korenju, repi, pesi, zelju, krompirju, kumaram, solati in drugi zelenjavi, vrtnim cvetlicam in cvetlicam-lončnicam itd. Priporočati je, da to knjižico prečita vsak kmetovalec ter vsak ,:u-bitelj rastlin in to tembolj, ker jo na željo dobi b r e z p 1 ač n o. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16, ki mu na željo dopošlje tudi še druga kmetijske knjižice, bodisi v slovenskem ali v srbohrvaškem narečju, ki jih je dosedaj izdala Delegacija.
Rudcča pesa. Pozno v jeseni se pesa izkoplje in ščavje poreže. Pri vzdigovanju iz zemlje jo treba paziti na to, da ne ranir o sadike, ker ranjena sadika toči sok, kar škoduje dobremu okusu. Tudi sčavja ne smemo iz istega vzroka tesno ob sadiki odrezati. Prezimuje pesa v kleti, ali pa na prostem v jami kakor repa. Jame se zakrijejo oziroma zasipljejo s prstjo, nato pa še z listjem ali slamo.
Želje in ohrovt. Zelje in ohrovt sta precej trpežne kakovo ti. Jz vrtne grede i rabi v pozni jeseni, da zime. Za zimo se pa nepravi takole: Izkoplji dve dolgi vštricni jami kake 2 d;n globoki. Izmj ohrovte zaporedoma iz zemlje in jih postavi v pripravljene jame tako, da so glave nasprotne ja- e naslanj ljo druga ob drugo. Ko je vse teko lepo polož no, zagrni glave s prstjo. Ko začne zmrzovati, pokrlj nasip z listjem a i slamo, pa tu<!i smrečje je dobro. T. 'o spravljen ohrovt in zelje se navat'no boii e obdrži, kot pa če ga spraviš v klet, ker v kleti rad segnije.
šivilja.
JESENSKI fN ZIMSKI KOSTUM IZ ČRTASTEGA BLAGA.
(Glej današnjo prilogo).
Za ta izredno lepi in praktični kostum je treba n kako 3 m b'aga, ki naj bo 140 cm širok. Črtasto blago je zbrati zaradi te^-a, da se našije na krilo in rokave proga ei a-kega blaga le, da so črte drugače obrnj^K, kar je ecini okrasek na celi obleki, ki je baš zaradi te preprostosti tako elegantna.
Za kriio zadošča ena širina blaga, ki »e stika ob levi strani. V pasu je lahko, kar je zelo praktično in prijetno za nositi, vpeljana elastika in je potem krilo lahko popolnoma sešito kakor vreča, lahko pa je tudi od spodnjega roba navzgor napuščena za ped dolga razpora.
Jopa je kratka, le nekoliko čez boke in se preko bokov sprijemlje života, dočim je čez pas iste širine kakor čez pleča. (Katera si je pripravila za naš pomladni kostum kroj iz papirja, ji bo tudi za to kostum dobro služil.) Taka jopa se imenuje »sako«. Ovratnik in reverji so kakor moški. Rokavi so srednje široki, ne preozki in za pes-tio nekoliko razporjeni in imajo na vrhu po-čezne proge za okras po en gumb. Jopa ro zapenja s tremi velikimi gumbi, trije drugi pa so v enaki višini in razdalji le za okras.
VSEM NAROČNICAM VIGREDINE vzorčne pole naznanja uprava Vigredi, da je oktobrska vzorčna pola že pošla in jo zadnje naročnice ne morejo več prejeti. One, ki so poslale zanjo denar, imajo plačano s tem že novembrsko polo. One pa, ki so plačale vse tri pole, a oktobrske niso prejele, imajo plačano že januarsko. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnega pisar-jenja._______
Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«!
Fantovski večeri v pismih.
:>Stari fant«, čigar pisma smo brali v lanskem in letošnjem Domoljubu, jo je baje popihal čez lužo.* Kaj ga je gnalo, mi ni znano: ali želja po zaslužku, ali radovednost, ali brihtnost. Najbrž bo zadnje, ker je že pokojni dr. Krek trdil, da se med Slovenci najraje izseljujejo najbolj brihtni ljudje. Bodi torej kakor hoče »starega fan-a« ni več med nami in z njim naj bi prenehali tudi fantovski večeri v Domoljubu; toda nel Preveč so se nam priljubili. Zato želi gospod urednik, da tudi mnogi bralci Domoljuba, da ta pisma za fante in može ne izostanejo. Prav iz tega namena jc podpisani nocoj na večer godu svetega arhan-gela Rafaela prijel za pero, da nadaljuje tam, kjer je nehal »stari fant«. Raziskoval naj bi dobre in slabe stvari iz življenja ztasti naših vaških fantov. Kar je med njimi dobrega, naj bi utrdil, kar je slabega, odpravil! In tako mi žc nocoj nudi praznik Vseh svetnikov in Vernih duš, ki sta dva velika praznika skupnosti vseh kristjanov, opozoriti naše fante in može na:
I. Bratstvo v domači iari
Nedavno se je oglasil pri meni Gmaj-narjev I.ojze, ki je ves čas med vojsko delal kot rudar na Češkem, zadnja leta pa na Francoskem, pa mi je potožil: »Zdi se mi, da fantje nič več ne držijo tako skupaj kot srno včasih. Kar je včasih eden rekel, to je storil tudi drugi. Sedaj pa najraje vsak hodi svojo pot. Tako sein jih nagovarjal, da bi se lotili sedaj v jesenskem in zimskem času z zidanjem društvenega doma, pa povečini niso zato. Vse polno je izgovorov, ne vem pa, kje tiči zadnji vzrok.«
Vzrokov je več, sem odgovoril Lojzetu. Povzeli pa se dajo v dva glavna: v enega, ki so ga že poznali naši predniki in sploh ljudje vseh časov, to so splošne človeške slabosti. Drug vzrok pa je novejši in tega čutimo zlasti mi, to je v e d-no večja ločitev ljudi glede načelnih vprašanj.
Prvi vzrok needinosti med ljudmi in torej tudi med fanti so ko rečeno človeške slabosti. Imenujmo nekatere, ki so že sicer od nekdaj delale razdor, ki pa morda prihajajo do veljave vedno bolj šele v novejših časih! Taka slabost je že o š a b n o s t, ki se kaj rada pokaže zlasti pri neizobraženih in duševno omejenih ljudeh. So ljudje, ki hočejo vse vedeti, vse Presojati, o vsem govoriti, četudi niso morda še nič skusili, nikjer bili, čeprav nikdar ničesar ne bero. So ljudje, ki hočejo, da se vsak pogovor, vsako dejanje vrti le okrog njih. Da tak človek odbija od sebe, Pa tudi mnogo prepira zaseje, je več kot gotovo. Kaj rada se ravno iz takele ošab-nosti izcimi tudi gospodstvaželj-"ost, ki gre za tem, da si druge ukloni,
* 1'a se bo Se oglasil, pravi (uredništvo).
da hodi po njih, da si jih naredi sužnje. Temu ali onemu se posreči, da se skoplje in prerije nekoliko naprej in to morda iz čisto malenkostnih razmer. Bil je kočarjev sin, pa je v Ameriki dobro zaslužil. Drugemu se je posrečilo priti na grunt, tretji je postal ugleden podjetnik in skušnja kaže, da so ravno takile ljudje, četudi so vmes častne izjeme, večkrat silno naduti in objestni. Čutijo se vzvišene nad vse vaščane kot nekdanji graščaki. In to pokažejo toliko bolj, kolikor bolj so duševno omejeni in umsko in srčno neizobraženi, — Slabost, ki je med našimi ljudmi že od nekdaj razdrla mnogo prijateljstva zlasti po vaseh, je pohlep po zemlji in z njim združene pravde. Koliko pravd je že bilo po naših vaseh zaradi pedi njive ali gozda, zaradi par smrek ali kakega pota in koliko sovraštva je zanesel med cele rodove kak snedež, ki ni maral pustiti, kar je bilo njegovega in četudi je bila malenkost in ki ni maral vrniti, kar ni bilo njegovega, četudi ni imel od tega nobene koristi! — Take slabosti, ki uničujejo prijateljstvo zlasti med fanti, so bile in so še izprijene dekline, ki so vsakomur naprodaj. Koliko pretepov, sovraštva, pravd je že zanesla ta ali ona umazanka po duši med mirne vaščane! — Slabost, ki razdira skupnost, je pijača in takih slabosti je še na cente ne da bi jih podrobneje opisovali.
Prej pa moramo poudariti drug vzrok, ki dela, da tudi fantje več ne držijo skupaj, kot so včasih namreč okoliščine, da se ljudje in tako tudi fantje po naših vaseh vedno bolj ločijo na splošno glede mišljenja in življenja v dve veliki ali pa še več postranskih struj.
Včasih so bili fantje skoraj brez izjeme globoko verni. Imeli so pač svoje muhe in slabosti, a čez vero, Boga in cerkev se ni nihče predaleč spozabil. Skupaj so hodili k nedeljski službi božji, skupno poslušali pridigo in krščanski nauk, skupno opravili velikonočno izpraševanje, skupno šli v procesiji za farnim banderom, skupno obhajali cerkvene in druge slovesnosti, skupno prispevali v vse javne bogo-služne namene ,,. Reči smemo: podlaga skupnosti je bila pred vsem verska in cerkvena misel. Zvon domače farne cerkve, nauk dušnega pastirja, misel na odgovornost pred Bogom, to je bilo v prvi vrsti tisto, kar je vezalo ljudi med seboj in tako združevalo tudi fante v medsebojnem mišljenju in življenju.
Zal, da je današnje dni marsikje drugače. Mnogi so namreč tudi med fanti in možmi, ki so vero in pošteno življenje zavrgli med staro šaro. Duh novodobnega brezverstva jih je objel in jim pristudil vero in cerkev in duhovna in s tem uničil ono vez, ki edina more ljudi resnično združevati.
Sem spada tudi takoimenovano »stran-karstvo«. Pričelo se je med nami šele pred 50, 69 leti. Tedaj so namreč prišli z Dunaja
nekateri skrahirani študentje — med njimi na čelu urednik Železnikar, ki osebno sicer ni bil napačen človek, če bi se ne bil dal od drugih izrabiti —, ki so zavrgli vero očetov v nemškem svobodomiselstvu in to tujo navlako jeli potom cerkvi sovražnih časopisov širiti tudi med naše ljudi. v Kajpada je nastal v srcih vernih Slovencev proti temu nasilju upravičen odpor in tako se je pričelo usodno strankarstvo, ki danes celo fante razdvaja v mnogih vaseh. Kje je odpomoč, je jasno. Vere, na kateri sloni naša časna in večna sreča, ne moremo pustiti, da pade. Treba je, da nehajo nasprotniki napadati vero, Cerkev in vse, kar je z njima v zvezi in kmalu bo strankarstva konec. — Končam naj za danes! Iz vsega vidimo, da je treba človeka notranje osvoboditi, osvoboditi ga pred vsem novodobnega brezverstva, osvoboditi človeških pregreh, pa bo zopet več edinosti po vaseh in povsod. In v to naj pripomorejo tudi nadaljna pisma, ki jih piše Vaš
vaški učitelj.
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Sprejmem kovaškega VAJENCA. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Franc Prevodnik, kovaški mojster, Bistrica, Podbrezje — Gorenjsko. 7169
Za iesensko sezijo nudi tvrdka F. in i. Goričar, »pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
veiilco izbiro novega blaga, kakor: sukno za moške obleke in površnike, velour in pliš za domske plašče, volneno za kostumz, razne barhente r krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko« tenino že od 10 Din naprej. Ravnokar došle svile' ne rute in ierpe. Velikansko izbiro pletenih vol« nenih jopic za moške, ženske in otroke. Izgotov-ljeno moško in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroške (pri nas vedno najlepše narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 29, ker le tu sc nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer se prodaja raiše z marjšim pa gostejšim dobičkom,
|/n'«OU tint 100 cm v's°k' za kako podruž-IVIltCt |JU1 nic0i sc po njz!ci Ceni proda. - Drag. HROVAT, podobar, Domžale 62. 7202
UČENCA poštenih, krščanskih staršev, ki ima veselje do kroj. obrti, sprejme takoj Ciril Razpot-nik, organist in krojač, Hinje, p. Struge — Dol.
| i že veš?
V Škoiji Loki, kapucinsko predmestje, v trgovini
MIHAJLO LAPUH
kupiš brezdvomno najcenejše vse manufakturno blago I Štoi dobiš že po 40 Din za meter, močne porhaste ostanke po 12 Din za meter, narejene moške in ženske srajce po 45, 50 in 55 Din itd.
2 Miinima za miz- obrt 6Prcimem- Ivan p°" VdJClILd lenšek, Podgora 24, Št. Vid p, Lj,
Krompir
za seme in uporabo,• bel, rumen ali rožnat, nudi za takoj KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU,
A
m pohvale, ni kupčije.
(Konec.)
Zadovoljna in srečna sta vstala prijatelj in umetnik in sla zapustila gostilno. Tudi lepi Jaka je mignil natakarju in ko je plačal, je izprašal dečka spretno po Isnrovi vili.
Ko sta stopila tovariša lepih umetnosti iz gostilne, sta si pogledala v oči in zategnila usta v pomenljiv zasmeh. Lepi Jaka je pregovoril:
»Vino se nama izplača. Bora točno na mestu in telefoniram že drevi, da bova imela jasno nebo.«
Landsky je bival v gostinski sobi pri Isarjevih. Kmalu, ko je odbila ura šliri, je trkal na spalničina vrata umetnikova. Isaro je odprl in se krcmžil:
«*Slabo noč sem imel, saj veste, kako sem nemiren — če bo le vse v redu!«
»Brez skrbi,« je miril Landsky. »Malo nemira je neizogibno v takih stvareh, veliki dogodki se naznanjajo že dolgo poprej.«
Zadovoljen sam s seboj se je nasmehnil in korakal pred Isarom po širokih stopnicah navzdol. Odprla sta previdno hišna vrata. Bilo je blizu jeseni, zunaj se je komaj danilo, mrzel zrak jima je polil hrbet. Hitela sta k utici, ki je bila blizu železne ograje ob cesti.
Čakala sta dobro četrt ure. Tiho so se oglasila vrlna vraia, na beli pesek vrtne steze sta stopila dva moža in šla naravnost napram hiši. Isaro je vzdihnil: »Vendar enkrat.'«
Landsky ga je opomnil: »Zdaj pa poglejte 1 Čudili se boste spretnosti teh ljudi.« Plezati sta znala moža resi Nakrat je bil prvi na balkonu, vrgel jo pleteno lestvo svojemu tovarišu, ki mu je sledil ročno. Steklo je bilo hitro ubito in moža sta izginila v sobi.
Isaro se je čudil: »Taka ročnost! Tatovi po poklicu bi ne mogli delati hitreje.« »Kaj nisem rekel?« se je povzdignil Land-8ky, ki je slutil, da ga nagradi Isaro po knežje za njegovo izborno misel.
Nakrat sta se stresla Landsky in umetnik. Težak korak se je bližal po cesti, kmalu je zakljukalo na vratih, nekdo jo stopil v vrt.
»Joj, čuvaj!« je vzdihnil Isaro. »Pozabil sem, da ga obvestim. Ako zagleda ubito okno, naredi ropot, da bo vse mesto po koncu... Ni pomoči. Moram mu povedati, in če gre tudi še en stotak v zrak.«
Čuvaj jo bil res zapazil ubito okno in nameril korak k hiši. Landsky jo poklical
Lepa SPALN/foPRAVA
lx trdega tesa se prostovoljno proda pri mizarju JAK. ZUPAN, Ljudski dom 20 — Bled. 7228
Krvavo uš in drug mrčes na sadnem drevfn zatiramo uspešno v jeseni z arbo-rinom. Cena arborinu 10 Din za kilogram in se dobi pri Chemotechni, družba z o. z,, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču. 6963 3*
tihoma čuvaja, ki je izbulil oči, zaglodavši samega hišnega gospodarja.
Isaro mu je pojasnil, kaj so godi in čuvaj se je razveselil, da jo prišel ravno prav, fla prisostvuje naročenemu vlomu, še bolj ga je razveselil stolnic, ki je bil nakrat v njegovem žepu.
Ni minulo deset minut, že sta bila na vratih balkona oba vlomilca, prvi v rokah gosli, drugi, dobro nabasan žakelj na rami.
Vlomilca sta plezala urno navzdol, naredila sta par skokov po travi in sla bila preko ograje.
čuvaj je menil: »Seveda, če se tako dela, potem ni čudno, da so slike v kinu tako naravne Ta dva znata ta posel, knkor da bi bila red od tega ... Posebno starejši, ki ima pravi hudodelski izraz v licu in jo prav podoben zloglasnemu lepemu Jakcu, ki je bil pred dvemi leti obsojen na dve leti ječe.«
Za vlomilci so zapustili tudi gledalci svoj prostor. Isaro jo bil nekam vznemirjen, zamišljeno je vprašal:
»Kaj je bilo neki v žaklju?«
Landskj je pojasnil: »Še kaj posode in drlige brkljarjje, to narede, da se vidi vsa stvar bolj naravna.«
Isaro je poslal čuvaja domov in se vrnil s tovarišem tihoma v hišo. Radoveden je stopil v sobo ob balkonu in obdal prestrašen.
Kakšno je to bilo! Kakor da bi bila plenila vojska: Vse omare odprte, vsi papirji iz miz po tleh — obleka, perilo, vse po tleh... Isaro se je razsrdil:
:;Za vraga 1 To je pa malo preveč natančno izvedeno, malo lepše bi že lahko postopali.«
Nakrat so se mu zbulile oči, roka sc je oklenila krčevito Landskyjevega naročja, stokaje mu je prišlo iz ust:
>Landsky! Za Boga! Skrit predalček v mizi je odprt — tam je bilo blizu petnajst tisoč kron... In kje sta oba srebrna svečnika?«
Tudi Landsky je bil prebledel. Plašno je bulil po sobi. »Ne vem k In zdaj previdni koraki po pesku na vrtu ... Isaro je slutil nekaj, stopil je hitro na balkon in zagledal tri može, ki so se pripravljali, da splezajo gori. Besen je kričal Isaro: »Hitro Landsky — prinesite mi moj revolver!«
Mož, ki jo stal že na lestvi, je odskočil in zaklical ogorčeno, kazoč na pismo v roki: »Kaj počenjate gospod, mi smo od gospoda Vangelova in naročeni semkaj. Tu legitimacija.«
Isaro je stokal: »Ali!... Bila sta že dva od vas tukaj! Zakaj pridete tako kasno?«
Oni je skomignil užaljeno z ramo: »Mi smo točni. Sinoči je telefoniral gospod Landsky, da vam je prezgodaj o pol petih.«
»Nisem,« je ugovarjal Landsky, »bil sem popoldne pri Vangelovu in nisem ničesar telefoniral.«
»Tedaj sva padla v zanjko roparjev,« je stokal Isaro in ae opotekel v sobo, »o Nadaljevanje glej « naslednjem »tolpou pod črto.
m? ^ QQDHHESini7ČERRa
L^_^_
TO JE POŠILJATEV!
Ta teden je prišla v London ogromna množina sadja, devetnajst milijonov pomaranč. Južnoafriški kmetje so naložili colo ladjo z njimi, 100.000 ztsbojev.
STOLETNICE. Letos je sto let, odkar so napravili prvo svečo, in sto let, odkar so znašli pisavo za slepoe. Stoletnico sveče so praznovali v Parizu, tam tudi stoletnico pisave za slejice. Priredili so koncert in eo sodelovati sami slepci.
IZB0RNA TURISTINJA. Na Tirolskem je gorska koča Gcpač, V letošnjem poletju jo je obiskala 86 lst stara Katarina Sarler; njena hči je nora-viteljica koče in jo je prišla mati obiskat. Osem ur dolgo pot od doma do koče jc napravila starka v enem dnevu. Tudi pot nazaj je napravita v enem dnevu,
DOBER IZGOVOR.
»Obljubil si mi, da mi boš do konca poletja denar nazaj dal, pa si menda čisto pozabil.« — »Ja, ali smo imeli leto. ploh kaj poletja?«
TRI DOBE.
Pred poroko: on govori, ona posluša. Po poroki: ona govori, on posluša. Pozneje: oba govorita, sosedi poslušajo.
SOSEDA.
»Kaj si pa sedajlc na vrtu zakopak, »Kanarčka«.
»Sem mislil, da si mojo mačko zakopal«.
»Veš, tvoja mačka je mojega kanarčka požrla«.
NATANČEN.
»Kakor slišim, sla poroko za dva dni preložila. Zakaj?«
»Moj ženin je izračunil, če se v sredo poročiva, bo prišla najina srebrna poroka na petek. Ob petkih gre pa on vselej karte igrat.-!
ZAMIŠLJENI PROFESOR.
»Ali veste kaj natančnega o smrti vašega tovariša, gospod profesor?«
»Obžalujem. Odkar je umrl, ga nisem nič več videl«.
Landsky, Landskyl Vi ste res... Moja Sla-divarka, ki bi je ne dal za milijon kroni: Onemogel so je zgrudil v naslonjač p" mizi. Šele tedaj je zapazil na mizi listek, počrtan s svinčnikom. Bral je:
»Velecenjeni dobrotnik! Po dolgem mirovanju, ki pa ni bilo nikakor prostovoljno, sva bila očarana, da sva dobila tako ugodno priliko za izvrševanje svoje obrti in da sv lahko dokazala, da nisva izgubila svoje ročnosti. Saj veste, dobrotnik, da je treba, a« govore ljudje o nas, slava vleče cloveKa nase in če ni pohvale, ni kupčije t«
V našem kraju
te posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nabod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revma-
Sh-an 467
Nobena STARA LJUBEZEN ne more biti tako vstrajna in trpežna, kot je aluminijasta posoda, ki jo v nedosežni kvaliteti dobite edinole pri staroznani domači tvrdki
FH. STUP1CA
v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
Ista ni lo v okras vsaki kuhinji in v veselje gospodinji, je tudi higijenična, lahka in praktična, da se dobro čistiti ter
NIKOLI NE ZARJAVI.
Največja zaloga vseh ostalih v železninsko stroko gpailajočib potrebičin in gradbenega materijala. Jllatilnire, slamoreznirc, vitlji, čistilniki, reporez-niff, kosilnice, posnemalniki za mleko, železne blagajne, gonilni jermeni itd. '/j:\]o°z smodnika in drugih razstreljiv. vžigalnlb
kapic in vrvic. Ustanovljeno 1. 1893.	Telefon St. 179.
«„ bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se |e pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Elsafluid«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaba »Elsa-fluida« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. m°čne|še in krepkejšega učinka kot francosko
žganje. 4 dvopiatih ali 2 specialni steklenici za 63 Din, 12 dvoinatih ali 4 specialne steklenice za
99 D.n, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic za ^50 Um, ze obenem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donj^j, Bsl trg 16 — Hrvatska.
M Krene ziSe?
si zavarujte s pat. antivarix obvezo. Cena ISO Din
Naročila: M. BARTL,
Stritarjeve* ul, Stev. 2.
vsebuje v Vaši roki se nahajajoče
Zlatorog-terpentinovo milo!
€A3WA RO(KA
rudeča
vsebine polna. aromaliCna. čista
CJndo - Cey Ion
čajna mešanica najfinejših izbir, pri lahkem poparku brez. pritmočnem z smetano pripore člfioa
Laško brinje
» zopet dobi. — FRAN POGAČNIK, Ljubka, Dunajska cesta štev. 36.	7174
hlode par-
it lili n i *» m Duhove hlot ■■upu|Clll cele aozdne cele v poseh.
nhp< r f f l i u b 11 a n a Gospo-
• **CU Ii svetsha c. S Tel. 343
AU3UST MARZKE, Berlln-VVIImersdorf Bruesalerstraisa Nr. 6. Abt. 303.
Ali se Hočete
osvobodili svoiegci revmallzma In Iroanja t
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči, So češče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala.
Ponudim Vam zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, tore| ne tako zvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava.
Vsakomur posKuSnja zastonj 1 Pišite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma zastonj In franko po-skušnjo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva!
AFIURANI ZAVOD: Banke Ceho-slovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od Ki 70,000.000 — ter rezerv, fondom od Ki 30,000.000 - ter vlogami nad Kč 800,000.000.
DobrofoljaCKu banka 1.1.
Popolno vplačana del. glavnica Din 5,000.000-—
Rezerve Din 750.000- -
Brzojavi: „0OBROBANKA" LJUBLJANA. Telefona: 5 In 720.
. . » - » . lik .h.act.iio bar nsinnndneie	Obavlja vse bančne posle najkuldntneje.
Prevzema vloge na hranilne knjižice In na tekoče račune ter nh obrestuje kar najugodneje.

ajboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljnblianske kreditne banke
Najboljša kolesa najceneje, j Kupi
Vsakovrstne dele in opremo.
Pono — krasna izbira, privabljajo illievc Lcllo vedno več odjema.'ccv v staro znano manufakturno trgovino
FSMNC d.-. x o. z.
Blago za umske obleke, trikotaža, flanelaste rjuhe, pleti, odeje, porhanti, razne podloge itd. 2806
cn . dober mošt HRUiiEVEC, in en
■ pameten, visok KONJ za vožnjo in tek. - Naslov: IVAN KURALT, valjčni mlin, DOMŽALE	7124


— Združene opekarne d. d. Lfubiiana —
Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, na|bo.j3e preizkušene modele sirešnikov, z eno a'i dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in
■k * ssidLno opeko *
Na ielio se pošlje takoj popis in ponudba!
Stekleni strešniki stalno na zalogi I
Ržena ŽIKA ie samo ena!
To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re-
dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž IKO
v rdečem zavitku.
POZOR pred ponaredbam/
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom
n»| pride »II piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parbet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc Škoiu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu 60 let.
IVaiboljSI
Šivalni stroj Je edino le
Josip Pelelinc-a
znamke
Orltasner in Adler
za rodbino, obrt In Industrijo Llubllana Mili Preiernovega
'	spomenika, cb vodi
Pu-jH « vezenju breiplafen. Veiliina garancija.
Delavnico zn popravila lla veliko	Telefon 813	Na malo
Ode.e .Inne.aste
trpežno tliccr 55 »in, močne roinsto 11" »In, rine nnule-■tke kavo 10=' Din. knuno ..laeiiuaril' vzorčaate 14') I), močne Šivane kninlirik ode-jn 1711 »In, rdeče 195 »in. k-lotRMte 7. inolino pndlapo 211 r, »in, klotast« » klotaslo podlago Tfi ». močne konjake odeje 1111 »in. Iiol i rino 2"8 »in, flanel r,nho AfiuO razpošilja veletrgovina I! Ktermocki, Cehe, St. 19. Ilustr. cenik B čez 11)00 slikami Be pošlje vsakemu za niji
Bton j, vzorci od suknu. knm-U«-
parna in razne niniint. rob« pa »amo s d.....-
oifled. Kdor pride 7. vlakom kupovat, dobi nakupu prtm povrnitev vožnjo. Kar no uuaja ln ni odr''™' no se zamenja ali vrne denar Naročila čez .iiin II. poštnine prosto ---Trirovei cnitross eene,
BARVA SE VOLNENO BLAGO
kakor pleti, volna v štrenah, vol. obleke itd., na črno, plavo in zeleno barvo. Vse hitro in po nizki ceni. Iv. Debelak, klobučar, Skolja Loka, Sp. trg 52.
m\m\ 8 3UR30VEC
LJUBLJANA n Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri n«kifi BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih P t in SERP. — Postrežba solidna ter nizke cent. Popolna oprema za neveste.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel.žt- 57, 979 in470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.; Gospob^nl«;
Račun poštnega čekovnega urada za Slova&ljo tt 11.945
v lastni palači (vis h vis hotela »Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad K ©0,000.000*—, vlogje nad K 600,0oo.ooo"—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi p°Ž01
Arrerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. " Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterife. "OJ
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec. i'
Urednik: Franc Zabret,
Z& Jugoslovansko tiskarno: Karel Co&