poročila
ZAPISI S KONFERENCE MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA PHviSTOVOLJNA
PRIZADEVANJA V WASHINGTONU
Lansko Jesen sem se udeležila sestanka Mednarodnega zdru-
ženja za prostovoljna prizadevanja, ki Je bilo ustanovljeno
leta 1979. Povezuje več kot 40 držav vsega sveta v njihovih
naporih za razvoj prostovoljnega dela kot naCina reSevanJa
Številnih problemov in stisk, s katerimi se sreCuJe Človek v
danaSnJem svetu. Združenje ima status svetovalnega organa
pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov, izdaja
mednarodni bilten in organizira redne konference. Zadnja Je
bila v WashingtonUf prihodnja pa bo leta 1992 v Parizu. Po-
vabilo na Konferenco sem prejela po posredovanju Francoskega
centra za prostovoljne dejavnosti v Parizu. V ta center sem
vstopila pred kakimi Stirimi leti, bolj po naklJuCJu kot
načrtno. Tedaj sem bila v Parizu - ne službeno, ampak kot
mati sina, ki biva v Parizu, in kot ženska, zalju-bljena v
Pariz. Privoščila sem si vsakodnevno razkoSJe kupovanja in
podrobnega branja časopisa Le Monde. NaSla sem članek, ki Je
govoril o tem, da se prostovolJstvo v Franciji, tisto, ki ga
organizira Francoski center za prostovoljne dejavnosti, vse
bolj preusmerja iz karitativne dejavnosti v dejavnost, katere
prva gesla so: socialna udeleženost in spreminjanje lastnega
socialnega prostora, odkrivanje in opozarjanje na socialne
potrebe, hitro odzivanje nanje, neadministrativna pota
reSevanJa problemov, socialna akcija, vzajemna pomoč. Ključne
besede so mi zvenele simpatično, pa sem stopila v Center, se
seznanila z ljudmi in Jim povedala, kako Je s prostovoljnim
delom pri nas. Nekaj o tem so tudi objavili v svojem glasilu
in povabili so me, naj na konferenci v Washingtonu predstavim
naše poglede in delovanje. Tako se je v konferenčni dvorani
pojavila tudi jugoslovanska zastava. Skorajda nemogoče se mi
zdi v kratkem sestavku prikazati svetovno sceno prostovolj-
nega dela. Vsebine in načini so v različnih delih sveta
različni, odvisni od socialnih, kulturalnih, etničnih, ver-
skih dejavnikov, od tradicije in od sedanje razvojne faze in
ekonomske situacije. Pa vendar je nekaj osnovnih skupnih
prvin: pomagati ljudem, da bi bolje živeli, vzajemna pomoč,
iniciativa, samoorganizacija, dejavni pristop skupnosti k
socialnim problemom.
V vabilu na konferenco Mednarodnega združenja za prosto-
voljna prizadevanja - LIVE 1988 - piše, da je Mednarodna
konferenca namenjena:
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	413
-	posameznikon, ki vodijo projekte prostovoljnih dejav-
nosti v svojih državah
-	organizacija», ki vkljuCujejo v svoje delovanje prosto-
voljce ali delujejo v smeri razvijanja prostovoljstva
-	državnia funkcionarjem, ki so zainteresirani za razvoj
nevladnih prostovoljskih organizacij
-	predstavnikom poslovnega sveta, ki so zainteresirani za
vzpodbujanje svojih uslužbencev in delavcev v vkljuSevanju v
prostovoljne dejavnosti v okviru podjetja ali lokalne skup-
nosti .
Da organizirano prostovoljno delo nikakor ni le dogaja-
nje, ki ima zgolj značaj Človekoljubnosti, priča program, ki
je segal od problemskih situacij, na katere se odziva pro-
stovoljno delo (staranje, varstvo in zaSCita otrok, aids,
krizne situacije, ekoloSka kriza in druge), preko organiza-
cijskih in pravnih vpraSanj, do vpraSanj, ki opredeljujejo
odnos med ekonomskim razvojem države, problemom zaposlovanja
in prostovoljnim delom ter do vpraSanj, ki zadevajo interes
podjetij in poslovnega sveta za prostovoljno delo. Glavni
govorci na konferenci so bili funkcionarji prostovoljskih
organizacij, predstavniki poslovnega sveta in najviSji vlad-
ni predstavniki. Prostovoljna dejavnost je bila predstavljena
kot obetajoča razVojna alternativa. DanaSnje pojmovanje in
stanje na področju prostovoljnega dela je možno razbrati iz
osnutka LISTINE PROSTOVOLJSTVA TER ODGOVORNOSTI IN PRAVIC
PROSTOVOLJCEV. Listino so sprejeli udeleženci konference
"LIVE 1988", v Washingtonu, DC, ZDA, septembra 1988.
Prostovljno delo izboljSuje svet in je pomembna vrednota
vseh družb. Povečuje človeSke potenciale in bogati družbe z
aktiviranjem človeSkih virov. Vzajemno dajanje, vzpodbujanje
k socialni odgovornosti in razvijanje človeSke solidarnosti
so tradicija ČloveSke družbe. Prostovoljno je izraz naSe
ljubezni, naSe skrbi in zavzetosti za drugega in okolje v
katerem živimo.
1.	Opredelitev. Prostovoljno delo je delovanje, ki služi
družbi, in temelji na svobodni izbiri.
2.	Osnovna načela prostovoljstva. Prostovoljno delo je
dostopno vsem in ne le posebnim skupinam. Prostovoljci:
-	upoštevajo in spoStujejo dostojanstvo drugih;
-	pomagajo soljudem, često s skupnimi prizadevanji;
-	prispevajo k izboljSanju pogojev in kvalitete življenja
posameznikov in skupnosti;
-	odkrivajo potrebe in vzpodbujajo skupnost, da se zav-
zema za reSevanje problemov;
-	vzpodbujajo socialno odgovornost in razvijajo družinsko,
skupnostno in mednarodno solidarnost;
-	se lahko osebnostno razvijajo, postajajo bolj samo-
stojni, pridobivajo nove veSčine in povečujejo svoje
sposobnosti prispevati k lastni skupnosti.
3.	Odgovornosti prostovoljcev. Posamezniki ali skupine,
neformalne ali formalno organizirane, morajo sprejeti odgo-
414	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 4
Vv mosti :
-	izvršiti skupno določene naloge
-	biti lojalen
-	varovati podatke, ki so jim bili zaupani pri njihovi
prostovoljni dejavnosti
-	se udeležiti izobraževanja. Ce se to zahteva
-	spoštovati posebnost posameznikov in skupin ter njihove
kulture
-	razvijati prostovoljstvo
4. Pravice prostovoljcev. Tisti, ki vzi^odbujajo prosto-
voljne napore, morajo prevzeti odgovornosti do prostovoljcev
kot so:
-	ustrezno vodenje in podpora prostovoljcem pri doseganju
dogovorjenega cilja
-	zagotoviti izobraževanje, če Je to potrebno
-	zavarovati prostovoljce pred nevarnostmi
-	zagotoviti povračilo stroškov povezanih z dejavnostjo,
če Je to potrebno
-	spoštovati in upoštevati prostovoljno delovanje tudi
pri zaposlovanju in poklicnih možnostih prostovoljcev.
Na konferenci sem imela priložnost spoznati razvejanost,
mnogoplastnost in številne razsežnosti prostovoljnega dela v
ZDA. Ko govorijo Američani o svojih prostovoljnih prizade-
vanjih, izpostavljajo njihovo zgodovinsko tradicijo. Kot
najbolj bistvene označevalce duha prostovoljnih prizadevanj
v današnjem času, pa uporabljajo predvsem besede razvoj,
iniciativnost.
Bila sem presenečena nad velikim zanimanjem podjetij za
vključevanje svojih delavcev in uslužbencev v prostovoljne
dejavnosti. O tem so na konferenci veliko govorili. V po-
sebnem gradivu so predstavili položaj prostovoljstva v pod-
jetjih ZDA. Številna podjetja se zavzemajo za razvijanje
prostovoljnih dejavnosti. Program spodbujanja prostovoljnega
dela je zanje "sleherni organizirani ali formalizirani
mehanizem, ki ga uporablja podjetje za vzpodbujanje in pomoč
zaposlenim, ki se vključujejo kot posamezniki v različne
prostovoljne dejavnosti". V posebni publikaciji, ki jo Je
izdal Gallupov inštitut s podatki za leto 1987, najdemo tele
informacije :
Prostovoljci v гРЛ
-	89 miljonov ljudi
-	48Х odraslih - skoraj eden od dveh Američanov
-	51X žensk, 47Х moških
-	ocenjena vrednost dela: 110 bilJonov dolarjev
-	62Х delno zaposlenih
-	49Х polno zaposlenih
-	44Х nezaposlenih
Sledi seznam velikih ameriških podjetij, ki si prizadeva-
jo za razvijanje prostovoljnega dela in organizacijskih
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	415
struktur, ki opravljajo razvojno delo na področju prosto-
voljnih dejavnosti.
Posebno poglavje obravnava vpraSanje, zakaj se podjetja
zavzemajo za razvoj prostovoljena dela. To vpraSanje se mi
zdi posebej zanimivo in, če povzamem iz gradiva, ki mi je na
voljo, bi bil odgovor takSen: z vzpodbujanjem prostovoljnih
dejavnosti velika podjetja omogočajo svojim uslužbencem in
delavcem bolj razgibano življenje, vključevanje v socialne
aktivnosti, skratka, v nekem smislu povečujejo bogastvo in
kvaliteto življenja svojih delavcev, obenem pa je to tudi
eden od načinov večanja lojalnosti delavcev- do podjetja.
Vodilni ljudje v podjetjih vidijo v razvijanju prostovolj-
nega dela dobre možnosti za izboljševanje razmer v svojem
okolju (občini, lokalni skupnosti). Sodelovanje v projektih
prostovoljnega dela je tudi način izobraževanja ljudi in
večanja njihovih sposobnosti in veSčin. Poudarjajo, da je to
zlasti pomembno za zaposlene, ki prihajajo pri svojem
poklicnem delu v stik z ljudmi. Skozi projekte prostovolj-
nega dela pridobivajo ljudje nova znanja, razvijajo in
uporabljajo lahko svoje talente in sposobnosti, ki ne
pridejo do izraza na samem delovnem mestu. Prostovoljno delo
namreč nudi nove in drugačne priložnosti. Vse to prispeva k
večjemu zadovoljstvu- in razvoju osebnosti. Udeležba v raz-
ličnih prostovoljnih dejavnostih je protiutež monotoniji
plačanega dela. Omogoča srečanja in povezovanje z drugimi
ljudmi. V Štiridesetih do petdesetih odstotkih podjetij, ki
imajo vgrajene posebne mehanizme za razvijanje prostovolj-
nega dela, je opaziti tudi porast produktivnosti, delovne
morale in socialne odgovornosti. Torej podjetjem nikakor ne
gre zgolj za odvajanje denarja v dejavnost, ki prinaSa
davčne olajSave, ampak za krajSe in učinkovitejše poti k
reSevanju mnogih problemov, za razvoj demokracije, za de-
javno udeleženost v družbenih dogajanjih.
Organizatorji prostovoljnega dela v ZDA so predvsem cen-
tri za prostovoljno delo. To so posredniki med ljudmi, pri-
pravljenimi opravljati prostovoljno delo, in posamezniki ali
ustanovami, ki bi želeli pomoč ali sodelovanje prostovolj-
cev. Centri za prostovoljno delo oglaSajo možnosti prosto-
voljnega sodelovanja, vabijo, skrbijo za informiranost in
vzpodbujanje javnosti, zbirajo imena in druge podatke pro-
stovoljcev, jih usmerjajo na njihova "delovna mesta", orga-
nizirajo tečaje izobraževanja prostovoljcev in tečaje izo-
braževanja organizatorjev prostovoljnega dela, delujejo kot
informacijski centri, v katerih je možno dobiti podatke o
akcijah prostovoljnega dela na nekem področju, na primer pri
delu z bolnimi otroki ali bivSimi zaporniki. Zanimiva je
primerjalna analiza profila prostovoljcev in neprostovljcev.
Prostovoljci in neprostovoljci so si zelo podobni glede
na spol, starost, zakonski stan, viSino letnega dohodka, pri-
sotnost otrok pod 15 let v družini in geografsko področje na
katerem živijo. Razlike pa so glede ravni izobrazbe in zapo-
slitvenega statusa; več prostovoljcev je med viSje izobra-
ženimi in premožnejšimi, vendar razlike niso prav velike.
416	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 4
Na katerih področjih ljudje delujejo prostovoljno? Največ
prostovoljcev deluje v okviru verskih organizacij (64X), v
okviru izobraževalnih dejavnosti (44X) in v okviru mladin-
skih organizacij (41X). Raziskava kaže, da so ljudje, ki
opravljajo prostovoljno delo pogosto vključeni v več prosto-
voljnih dejavnosti. Glede na Število sodelujočih, je vrstni
red področij prostovoljnega dela takšen:
1.	verske organizacije
2.	izobraževanje
3.	zdravstvena nega
4.	mladinske organizacije
5.	civilne pravice
6.	beda in lakota
7.	preprečevanje bolezni
8.	kultura
9.	politika
10.	prevencija kriminala
11.	človekove pravice ali advokatura
12.	človeško ravnanje z živalmi
13.	zasvojenost z drogami ali alkoholom
14.	opismenjevanje
15.	krizne intervencije
16.	pomoč ob katastrofah
Zakaj se ljudje odločajo za prostovojno delo? Velika veči-
na prostovoljcev deluje, ker želijo pomagati drugim in ker
jim delo nudi zadovoljstvo. Odgovori na vpraSanJe se zvrstijo
takole:
-	želim pomagati drugim, najdem zadovoljstvo v delu
-	specifično delo ali problem me zanima
-	čutim dolžnost, da delujem kot prostovoljec
-	znanec me Je zaprosil naj se vključim
-	imam dovolj prostega časa na voljo
-	da bi spoznal nove prijatelje
-	da bi pridobil izkušnje, ki mi bodo služile pri delu
-	moj delodajalec me vzpodbuja k vključevanju v prosto-
voljno delo
-	Je pogoj za članstvo v organizaciji ali za akamdemsko
mesto
-	zaradi materialnih ugodnosti kot so: dodatne karte za
promet, malice ali vabila.
Zakaj se ljudje ne vključujejo v prostovoljne dejavnosti?
Glavni razlog, ki ga navajajo, je pomanjkanje časa {79X) in
skrb, da ne bi bili sposobni zadostiti zahtevam dela (40X).
Vrstni red odgovorov glede na pogostnost:
-	premalo časa, preveč obveznosti
-	morda ne bi bil sposoben zadostiti zahtevam dela
-	zdravstvene težave, fizično nesposoben
-	brez interesa za prostovoljno delo
-	vlada bi morala poskrbeti za ustrezne službe pomoči
ljudem
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	417
-	ne vem, kako naj se vključim
-	starost: prestar ali premlad
-	ima pomisleke glede legalnega statusa prostovoljnega
dela
-	nima potrebnih znanj
-	ljudje bi morali biti plačani za svoje delo
-	povezano s prevelikimi stroški
Kaj bi vzpodbudilo prostovoljce, da bi se vključili v pro-
stovol j no delo? Kratkotrajne zadolžitve bi najbolj pritegnile
ljudi k prostovoljnemu delu. Druga vzpodbuda bi bila možnost
opravljanja dela s prijateljem ali v skupini. Vrstni red
odgovorov na vpraSanje je:
-	kratkotrajno sodelovanje
-	opravljanje dela s prijateljem ali v skupini
-	privprava, izobraževanje
-	vključenost lastne družine v prostovoljno dejavnost
-	nizki stroSki za varstvo otrok
-	priznanje delodajalca
-	možnost prevoza do mesta dejavnosti in nazaj
-	povračilo stroSkov
-	drobne materialne koristi
Organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom bi
morale pri razvijanju programov prostovoljnega dela upošte-
vati potrebe in želje potencialnih prostovoljnih sodelavcev.
Kako pomembna je vzpodbujevalna vloga delodajalca za
vključevanje v prostovoljno delo? Ena od petih zaposlenih
anketiranih oseb izjavlja, da jo delodajalec vzpodbuja k
prostovoljnim dejavnostim.
Med zaposlenimi anketiranimi osebami, se 60 odstotkov ti-
stih, ki jih delodajalci vzpodbujajo k prostovoljnemu delu,
dejansko vključi vanj, ostali pa ne. Med zaposlenimi anketi-
ranimi osebami, ki jih delodajalci ne vzpodbujajo k prosto-
voljnemu delu, jih 39 odstotkov deluje v prostovoljnih
dejavnostih, ostali pa ne.
Ti podatki očitno kažejo na vlogo delovne organizacije in
podjetij pri vključevanju ljudi v prostovoljne dejavnosti.
O tem, kako razvejane so možnosti prostovoljnega delo-
vanja in kako prisotne so v različnih človeSkih dejavnostih,
priča zloženka Ameriškega centra za prostovoljno delo v
Arlingtonu, ki ponuja zainteresiranim možnosti vključevanja
v naslednje dejavnosti:
DRŽAVLJANSKA VPRAŠANJA, DRŽAVLJANSKE PRAVICE,
PROGRAMI LOKALNIH SKUPNOSTI:
«
-	izboljšanje komunikacij med verskimi, rasnimi in
etničnimi skupinami z različnimi oblikami skupin-
skega dela kot so delavnice, sestanki, konference.
418	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 4
senzitivni treningi
-	doseči tiste, ki se ne poslužujejo razpoložljivih
možnosti v skupnosti
-	posredovanje informacij in usmerjanje
-	opravljanje administrativnih funkcij v različnih
odborih
-	prispevanje svojega znanja za delovanje in vodenje
odborov in komitejev
-	opravljanje organizacijskih funkcij v različnih
odborih
-	sodelovanje v centrih za mladostnike ali centrih za
starejše občane
-	izkazovanje družinske gostoljubnosti gostom iz
tuj ine
-	predlogi za politiko, za spremembo zakonodaje
-	podpiranje šole pri njenih prizadevanjih za dese-
gregaci jo
-	pomoč starejšim, revnim in tujcem pri izpolnjevanje
formularjev za davke in drugih formularjev
-	registriranje volivcev
SERVISI PORABNIKOV
-	finančno svetovanje tistim, ki želijo takšno pomoč
-	učenje ljudi kako največ dobijo za svoj denar
-	izbraževanje porabnikov glede kreditov in odplače-
vanja
-	pomoč in usmerjanje nezadovoljnih porabnikov, ki se
želijo pritožiti s pomočjo telefonske službe
"akcijske linije"
-	pomoč pri pravnih raziskavah na področju vprašanj
pravic porabnikov
-	organizacija kupovalnih skupin in zadrug •
-	izvajanje anket javnega mnenja
OKOLJE
-	borba proti širjenju onesnaževanja zraka, vode,
odlaganja škodljivih odpadkov in smeti, zvočnega
onesnaževanja
-	obnova in ozdravljenje pokrajine, zraka, vode in
drugih prvin fizičnega okolja, ki so danes ogrožene
-	širjenje znanja in načel vzdrževanja in ustvarjanja
naravnega življenja in čistega okolja
-	izboljševanje urabenga okolja in lepšanje dežele
-	ustvarjanje igrišč in parkov
-	čiščenje poti od smeti
-	postavljanje zelenic in vrtov v lokalni skupnosti
IZOBRAŽEVANJE
-	delovanje kot učiteljev pomočnik v razredu
-	nadzorovanje in pomoč otrokom pri učenju
-	sodelovanje v programih vračanja otrok, ki so
zapustili šolo, nazaj v šolo
-	preoblikovanje šolskih programov s skupnimi priza-
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	419
devanji Šolskega odbora
-	prispevanje svojih znanj in izkuSenj pri delu s
s posebno nadarjenimi otroci
-	prinašanje knjig otrokom, ki Želijo brati
-	individualna pomoč pri opismenjevanju odraslih
nepismenih
-	sodelovanje v programih posebnega Šolanja
-	udeležba v predSolskih programih, namenjenih izena-
čevanju socialno povzročenih razlik v znanju
-	učenje angleščine kot drugega Jezike za emigrante
-	ustanavljanje knjižnic in delovanja v njih, izvaja-
nje pravljičnih ur
-	Širjenje kulturnega horizonta Šolskim otrokom s
seznanjanjem otrok z umetnostjo, glasbo, gledali-
ščem, muzeji, razstavami
-	učenje Braillove pisave ali snemanje na kasete
knjig in učnih lekcij za slepe
-	pomoč otrokom v zavodih pri učenju
-	poučevanje akademskih in strokovnih predmetov na
"svobodnih univerzah", v sobotnih Šolah in drugih
izrednih Šolah
ZAPOSLOVANJE
-	svetovanje mladim in nezaposlenim glede poklicne
usmeritve, možnosti za delo in iskanje dela
-	prizadevanja za enake možnosti zaposlovanja
-	udeležba v Studijskih programih, ki omogočajo pre-
kvalifikacijo; iskanje stalnih ali začasnih služb
za nezaposlene
-	posredovanje poslovnih, tehničnih in finančnih
informacij ustanovam in podjetjem, ki so v težavah
-	razvijanje možnosti za poletno delo mladih
-	pomoč prizadetim osebam pri razvijanju znanj in
veSčin z njihovo udeleženostjo v prostovoljnem delu
-	prizadevanja, da se vključi v formular, katerega
izpolnjuje kadidat za delovno mesto, tudi rubrika
"Prostovoljno delo, ki da je opravljal".
ZDRAVJE IN DUŠEVNO ZDRAVJE
-	delo v kriznih centrih za posilstva
-	delo v bolnišnicah in klinikah
-	sodelovanje v terapevtskem delu pri osebah s čust-
venimi motnjami, alkoholizmom, zasvojenostjo od
drog
-	zdravstveno vzgojno delovanje za Javnost, za mlade,
za ostarele, na področju preprečevanja bolezni,
zasvojenosti in drugih psihosocialnih motenj
-	vključevanje v prizadevanja za načrtovanje družine
-	oskrba z informacijami in podpora družinam bolnih,
handikepiranih duSevno prizadetih oseb
-	preprečevanje samomorilnih poskusov, delovanje na
vročih linijah v kriznih centrih
-	udeležba v programih za preprečevanje nezgod.
420	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 4
programih krvnih bank, programih testiranja vida in
sluha
-	pomoč nekdanjim psihiatričnim pacientom, ki sedaj
živijo s skupnosti
-	pomoč pri negi otrok v ustanovah in na domovih,
delovanje v programih za nosečnice in bodoče očete
-	advokaturno delovanje za duševno zaostele ali
duševno bolne
-	svetovalno delo z mladimi in odraslimi v programih
za pomoč zasvojenim od drog in alkohola
-	sodelovanje v programih za zaščito trpinčenih žena
in otrok in za žrtve spolne zlorabe
BIVALIŠČE
-	izboljševanje obstoječih stanovanjskih stavb v
lastnem okolju
-	razvijanje neprofitnih programov za gradnjo novih
stanovanj ali obnovo starih stanovanj
-	udeležba v problemih izseljevanja ali preseljevanja
-	pomoč novonaseljenim družinam pri njihovih proble-
mih
-	proučevanje kršitev najemniške zakonodaje in izpo-
stavljanje teh kršitev pred sodiščem
-	vzpodbujanje dobrososedskih odnosov
-	svetovanje ljudem, ki se naselijo v nove hiše, glede
vzdrževanja hiše, zavarovanja, razporejanja stroškov,
hipotek
-	pomoč pri nastanjanju brezdomcev
ZAKONSKE PRAVICE, PREPREČEVANJE KRIMINALA
-	sodelovanje v programih za preprečevanje pre-
stopništva mladoletnikov
-	sodelovanje v dejavnostih sodišča, zlasti delovanja
ob osebah z izrečenim strožjim nadzorom
-	prevzemanje in vodenje primerov, delovanje v pri-
jateljskem odnosu ali vzgojnem odnosu
-	seznanjanje otrok in mladostnikov v šoli in zunaj
šole z zakonodajo
-	izboljšanje odnosov med policijo in lokalno skup-
nostjo
-	prijateljiski obiski zapornikom, mladim in starim,
moškim in ženskam, v času prestajanja zaporne kazni
in po povratku v skupnost
-	skrb za delovanje sodišča - da zbere ustrezne
informacije in deluje ažurno
-	pomoč policiji pri izvrševanju njenih nalog
-	iskanje služb in stanovanj za nekdanje obsojence in
pomoč v obdobju prilagajanja na normalno življenje
zunaj zapora
-	vodenje svetovalnih sestankov za zapornike
-	zastavljanje in razvijanja programov ter sodeloanje
v prostovoljnih programih v ustanovah za mlade pre-
stopnike
-	razvijanje programov, ki spremljajo socialna doga-
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	421
Janja v skupnosti
-	pomoč žrtvam kriminalnih dejanj in nasilja
prehrana
-	vzgoja za zdravo prehrano: prehrambene potrebe, kaj
kupiti, kako pripraviti hrano z majhnimi finančnimi
izdatki
-	pomoč pri šolskih prehrambenih programih - sveto-
valna ali delovna pomoč
-	delo v prehrambenih bankah al i'skladiSčih
-	oskrbovanje s prehrano starih in bolnih 'ljudi, ki
bi brez te pomoči morali bivati v zavodih
-	zbiranje odvečne hrane iz trgovin, restavracij in
drugih podjetij, ki imajo opravka s hrano
-	sodelovanje pri pripravi hrane za revne
služba psihološke pomoci
-	prevzemanje vloge "starejSe sestre" ali "starej-
šega brata" v življenju otrok, ki potrebujejo nek
dodaten odnos z odraslim
-	druženje z osebami, ki ne morejo zapustiti svojega
bivališča: ostarelimi, zaporniki, otroki v bolni-
šnici
-	vključevanje v programe pomoči starSem-samohranil-
cem
-	sodelovanje v programih dnevnega varstva otrok
-	posredovanje gospodinjskih in drugih za vsakdanje
življenje potrebnih veSčin neizkuSenim
-	svetovanje po telefonu za posameznike in skupine
-	pomoč pri šolskih problemih, pri starSevskih pro-
blemih
-	pomirjanje starejših, na posteljo vezanih oseb, z
vsakodnevnimi telefonskimi klici
-	pomoč imigrantom, tujcem, nenavajenim na novo kul-
turo
-	preprečevanje zanemarjanja otrok in trpinčenja
otrok
-	psihosocialna pomoč staršem invalidnih, duSevno
prizadetih ali drugače handikepiranih otrok in
mladostnikov
prostoCasne dejavnosti
-	organiziranje igralnih dejavnosti in igralnih pro-
storov v prenaseljenih soseskah
-	organizacija in vodenje Sportega tima, učenje
športnih veščin, taborjenje
-	vodenje izraznih, kreativnih, rokodelskih
umetniških dejavnosti - glasbe, plesa, gledališke
igre
-	prirejanje zabav za otroke ali ostarele
-	omogočanje preživljanja počitnic duSevno prizadetim
ali telesno prizadetim in revnim
-	vzpodbujanje in sodelovanje pri izgradnji plavalnih
422	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 4
bazenov v krajevni skupnosti, poučevanje plavanja
in reševanja življenja
-	sodelovanje v raznih klubih	in prizadevanja za
ustvarjanje klubov v krajevni	skupnosti
PREVOZ
-	prevažanje tistih, ki si ne morejo sami zagotoviti
lastnega prevoza, zaradi pomanjkanja denarja, zara-
di bolezni, zaradi starosti ali zaradi telesne pri-
zadetosti
-	prizadevanja za izboljšanje javnega prevoza
-	zbiranje denarja za uvedbo minibusa za starejše
občane
-	delovanje v akcijah za uporabo avtomobilskega pasu
in varnega načina prevažanja otrok.
Katalogi ponujajo številne knjige, brošure in druge publi-
kacije o prostovoljnih dejavnostih. Naštejem naj le nekaj na-
slovov iz ameriškega kataloga Branje o prostovoljstvu, kate-
rega izdaja Ameriški nacionalni center za prostovoljne dejav-
nosti :
-	Prostovoljci, kako jih najti, kako jih obdržati
-	Marketinški čudež za prostovoljske programe
-	Sto in ena ideja za programe prostovoljnih dejavnosti
-	Učinkovito vodenje prostovoljskih programov
-	Kako preživeti kot organizator programa prostovoljnega
dela
-	Učinkovite prostovoljske organizacije
-	Kako razviti odbor prostovoljne dejavnosti
-	Prostovoljstvo in nezaposlenost
-	Prostovoljstvo in delovne organizacije
-	Kako se prostovoljni sektor lahko povezuje s podjetji
-	Kako pridobivati sredstva
-	Solidarnostno vedenje Američanov
-	Kako sestavljati lepake, vabila, časopise
-	Kako koristiti sredstva javnega obveščanja
-	Vprašanja zavarovanja prostovoljnih delavcev
-	Prostovljne dejavnosti in cerkev
-	Kako motivirati prostovoljce
-	Stres vodilnih delavcev
-	Odnos med prostovoljnim delom in sindikatom
-	Emocionalna prva pomoč - priročnik za prostovoljce
-	Imeti dober namen še ne zadošča
-	Kako pomagati ljudem pri opravljanju prostovoljnega dela
-	Otroci so zato tu, da bi jih imeli radi: vključevanje
prostovoljcev v terapijo in prevencijo trpinčenja in
zanemarjanja otrok
-	Kako koordinirati delovanje prostovoljcev v okviru šole
-	Vključevanje prostovoljcev v bolnišnicah
-	Vključevanje prostovoljcev pri delu z duševno prizadeti-
mi osebami
-	Vsakdo lahko komu pomaga - kot prostovoljec
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	423
-	Biti prostovoljec
-	Vaga staliSCa in vi
Za konec naj бе ошеп1ш, da iaajo mnoge višje in visoke
šole v ZDA posebne oddelke za študij, ki usposablja študente
za organizacijo prostovoljnega dela.
dr. Anica Kos