XX. tečaj
3. zvezek.
■ cm»
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti	-
vrejuje in izdaja
P. Stanislav Škrab ee,
mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
VSEBINA 3. ZVEZKA.
Mesec oktober. Premišljevanje o življenju sv. Frančiška.
Sedemindvajseti dan. Sv. Frančiška pobožnost do terpljenja Kristusovega	65.
Dvojno stvarjenje..............................................  70.
Podoba Bogu posvečene zlasti redovne osebe.
III. pogl. Kako se mora Bogu posvečena zlasti redovna oseba vedno darovati svojemu božjemu ženinu .	.	.	.	75.
Pervi marterniki 20. stoletja. (Konec)...........................79.
Neka| čertic se slovenskega misijona na Nemškem .	.	.	82.
Zveličana Joana, devica G. reda .	  85.
Novi novicijat naše redovne okrajine sv. Križa. (Dopis iz Brežic) 87. Življenje sv. Frančiška, pisano od treh njegovih tovarišev.
II. pogl. Kako je bil zapert v Perudži in o dveh prikaznih,
ki jih je imel, ko je hotel biti vitez..................90.
Drobtinice. Kako se imaš zaderžati v skušnjavah ....	92.
Poglej na božjo martro!......................................93.
Bodi zvest sv. katoliški cerkvi!.............................93.
Priporočilo V molitev .	.	..................................95.
Zahvala za vslišano molitev .........................1	96.
V GORICI
Hilarijanska tiskarna
1902
Izhaja v nedoločenih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov) 150 v
Knjižne novosti.
A. Šah m at o v, Russkoje i slovenskoje akanije.
V knjigi, ki so jo izdhli na čast znanemu moskovskemu vseučiliškemu profesorju Fortunatovemu njegovi nekedanji učenci, je objavil sloveči akademik Aleksij Aleksandrovič ŠOhmitov po l gori stoječim naslovom jezikoslovno razpravo, ki je za nas važna, ker nam kaže, kako učeni možje na Ruskem cenijo našo slovenščino in kako bi jo torej tolikanj bolj morali ceniti in marljivo preiskovati mi sami. Nadalje se moremo po nji nataučniše seznaniti z rusko izreko, ki je od ene strani naši jako podobna, od druge pa seveda tudi Dekako nasprotna, za nas ne kaj lebka. Koliker težja pa je, tolikanj pridniše bi se je morali učiti, ču hočemo res kedaj imeti splošni slavenski obče.vavni jezik; ker drugi ko ruski to seveda pač ne more biti. — Čuditi se moramo, kako dobro pozna učeni akademik vse, kar se je kje pisalo o raznih naših narečjih, in kako bistroumno razlaga glasoslovue pojave, ki si jih je izvolil v pretres. — O gorenjski obliki: „u z bot o", ki jo omenja na str. 19 ko „jedinično“, mi bodi vender dovoljeno opomniti, da ni prav verjetno, da bi se opirala na her-vaško izreko: „subota“. Sicer je tudi v naši slovenščini v nekih narečjih, posebno goriških, stsh tj, pogostoma, zlasti v od-pertih nenaglašeuih končnih zlogih menda sploh prešel n u in ta dalje v polglasnik, ki more potem celo zginiti zapustivši sled v čezmernem zatezanju sprednjega zloga („z rokami delajo škodo": „suz lukami djelajv škod"); vender ni kaj verjetno, da bi se bila sedanja splošna izreka „s v b 6 t a" iz teli narečji razširila na Kranjsko in dalje. Vtegnilo bi se misliti na vpliv seda v s predlogom s v, vender se meni tudi ta razlaga ne zdi sprejetim. Najberž je stari o, ki ga Dalm. še vedno piše (fobbuta). opešal vsled obile rabe te besede, kaker je tudi e v „desnica“, »pšenica", kar se zdaj sploh izgovarja „d n sni ca", vvšvnica", a v »lastni", »lastnost", »masten", »masti", kar se izgovarja ».luštni, „1 b s t n 6 s t", m us tun", »m us ti", o v »gospo t“ in vseh izvedenkah, ki se izgovarjajo »g v sp 6 d" itd. Sem spada brez dvojbe tudi besedi »p o n del jek" za »ponedeljek", kjer je pervi e pač najprej v n prešel in potem je ta čisto vtiknil; izgovarja pa se nekod celo »pundeljuk", kaker se sliši tudi »pundiruk" za »pondirek". — Nej,asna je gospodu akademiku Prešernova pisava „s a b o t a" ; ali tako (f a b b o t a) piše poleg »feb bo ta)" že Gutsmann 1. 1789; a je posnet pač po latinski ali nemški obliki, pisava torpj učeno-etimologična. —
O ponkn slovenskega jezika. Njega dosedanje smeri in bodoča naloga. Spisal dr. Fr. Ilešič, c. kr. profesor.
Popravek. — Razen manjših tiskovnih pomot semtertja, ste v tem spisu ostali zadnjič vsled nepazljivosti dve precej veliki verzeli. Za besedo «iz w u n a j - v 6. versti od zad bi bilo imelo stati, ke ne bi bilo zmanjkalo prostora, to-le:
Mogoče je, da je bil sicer nekedaj začetni Bb le v nekih primerih, namreč zlasti pred dvema pervotno z b ali b ločenima soglasnikoma, prešel v samoglasnik u: BbrbHaTii — ugnati, drugod pa je bil b izpadel in b ostal ko v ali w : BbAimi — vliti (w 1 i t i). Že s tem je bilo razločevanje predlogov Bb in
CVETJE
z vertov svetega Frančiška.
XX. tečaj.	— 0 V Gorici 1902	3. zvezek
Mesec oktober.
£ remi lili e vasja. a iivljaaj« sv. ^aaMifea.
(Posnel iz laškega ,.I1 mese consacrato al serafico Patriarca S. Francesco, del P. Candido Mariotti" p. C. L.)
Sedemindvajseti dan.
Sv. Frančiška pobožnost do terpljenja Jezusovega.
„Ako svojemu stvarniku ne veruješ, koliko je tvoja duša vredna," pravi sv. Avguštin, ^vprašaj to svojega odrešenika". Podajmo se v duhu na Kaljvarijo; kaj vidimo tam gori? Vidimo včlovečenega sinu Božjega visečega ne sramotnem lesu križa v sredi mej dvema razbojnikoma, zaničevanega in zasramovanega od terdoserčnih ajdovskih vojakov in zaslepljenega judovskega ljudstva. Vidimo njegovo sveto telo z ranami pokrito, vse razmesarjeno, raztolčeno in s kervjo oblito. Vprašajmo ga zaupljivo: ,,0 moj dobri Jezus, zakaj , prelivaš tolikanj kervi, za koga tolikanj terpiš ? In on nam bo poln ljubezni in pomilovanja odgovoril, da vse to dela za naše duše, da jih reši iz sužnosti hudega duha, v ketero • so nas naši lastni grehi izročili; da jo opere toliko gerdili
— 66 —
marog, s keterimi smo jo tako nevredno omadežali; da tako-zopet lepa in čista postane, kaker je prišla iz roke Božje. Ko ga vidimo po tolikem terpljenju oslabelega že blizu smerti, vprašajmo ga na dalje: „Zakaj o dobri Jezus, hočeš vmreti ti, ki si nevmerjoč? ti, ki nimaš nad seboj najmanjšega greha, ampak si sama svetost in nedolžnost" ? „Vmreti hočem za vas“, nam odgovori vmirajoči zveličar; „iz neskončne ljubezni, s ketero vaše duše ljubim in keterih grehe sem zavoljo tega nase vzel, da za nje nebeškemu očetu namesto vas zadostim". Tako nam na naša vprašanja odgovarja vmirajoči sin Božji. (Je je tedaj nebeški zveličar vso svojo presveto kri prelil, d?i bi nase duše rešil in je za nje najsramotnejšo smert storil, koliko ljubezen, nam je s tem izkazal? „0, toliko in tako ljubezen", pravi sv. Bonaventura, „da je vsled nje Bog samega sebe sovražil". Zavoljo tega je pa tudi skrivnost svetega križa tako vzvišena in nezapopadljiva za človeka, ki jo z vernim sercem premišljuje, nasproti pa je nejevernim nespamet in pohujšanje.
Zato je pa tudi sv. apostelj Pavel premišljevaje to Jezusovo terpljenje rekel, da se noče v drugem hvaliti, kaker v Jezusu Kristusu, in v Jezusu Kristusu križanem. Zato so tudi svetniki tako radi in tako pogostokrat Jesusovo terpljenje premišljevali, o njem govorili in pisali.
2.
Ce so že vsi svetniki imeli toliko pobožnost do terp* Ijenja zveličar) e vega, kaj naj bi še le rekli o sv. Frančišku, ki je ravno po tej pobožnosti dobil posebne milosti od Boga in dosegel popolnost, s ketero si je prizadeval koliker mogoče Jezusu podoben postati. Odkar mu je Jezus s križa govoril, ko je v cerkvi sv. Damijana goreče molil, je Jezusovo terpljenje tako presunilo njegovo dušo in se v njo nezbrisljivo vtisnilo, da se je vselej bridko zjokal, keder se je nanj spominjal, in to se ni redkokrat zgodilo. Ko ga je neki prijatel tako jokati videl in mu je to kaker slabost očital, mu je
— 67 —
•3v. Frančišek rekel: „Jokam, objokujem terpljenje Jezusa Kristusa, in bi se ne sramoval ga objokovati pred vsem svetomu. Drugi krat pa je rekel: „Ni je stvari na svetu, ketera bi mene tolikanj zavzemala, kaker premišljevanje Kristusovega terpljenja, in ke bi do konca sveta živel, bi mi de snovi ne zmanjkalo". Vedno je želel, da bi ga ogenj njegove ljubezni popolnoma vtelesil v Jezusa Kristusa, in to željo mu je Bog s tem poplačal, da je vedno čutil v sebi priču-jočnost Jezusovo, kaker bi ga s telesnimi očmi gledal. V vsili svojih govorih, pismih in molitvah je razodeval čutila, ketera je imel do svojega ljubega Jezusa, in želje, da bi ga vsi ljudje spoznali, ljubili in posnemali. „Ljubi bratje“7 rekel je svojim redovnim sinovom, „imejte vedno pred očmi ponižnost, vboštvo in križ Jezusov, s keterim nas je odrešil; premišljevaje, da je on, najvišji gospod, moral tolikanj ter-peti in po terpljenju iti v svoje veličastvo, bomo spoznali, da moramo tolikanj bolj mi, ki smo grešniki, hoditi po poti križa in terpljenja. Ako mora že vsaki kristjan vzeti svoj križ na svoje rame, kolikanj bolj moramo to storiti mi, ki smo se na poseben način zaobljubili, da se hočemo pod zastavo svetega križa bojevati. Bog pa hoče ne samo, da njegov križ nosimo, ampak da se svojimi zgledi in opominievanjem tudi druge k temu vabimo in spodbujamo". Ko je bil že blizu smerti, je pr«sil, naj bi mu brali oddelek evangelija sv. Janeza, v keterem popisuje Jezusovo terpljenje. Sv. Frančišek je mogel prav v resnici govoriti se svetim aposteljnom Pavlom: „S Kristusom sem na križ pribit. Živim, pa ne jaz, živi v meni Kristus; življenje, s katerim zdaj v mesu živim, živim v veri v sinu Božjega, ki me je ljubil in samega sebe za me daroval".
3.
Y svetem Frančišku imamo tedaj naj lepši vzor ljubezni •do križanega Jezusa. Res je, da ga v naši slabosti in mlačnosti nigdar ne bomo dosegli, vender pa moramo po njegovi
— 68 —
poti hoditi, ako hočemo dospeti do enakega cilja. Ako-hočemo, da zapeljivi svet in naša slaba nagnjenja ne bodo tolikanj močnega vpliva do nas imela, ako hočemo naposled Bogu hvaležni biti za tolikanj prejetih dobrot, mora križani Jezus biti predmet našega premišljevanja, zapopadek naših molitev in cilj naše učenosti. Sveti Pavel zategadelj piše v listu do Korinčanov: „Nisem se prederznil kaj druzega mej vami znati, kaker Jezusa Kristusa, in tega križanega“. In neki učen pisatelj sedanjih časov pravi, da bi želel Jezusa Kristusa tako spoznati, kaker Jezus sam želi spoznan biti, namreč ga spoznati v tisti brezkončni, nezmerni ljubezni s ketero je tako in toliko za nas terpeti hotel. V resnici, v velikih bukvah svetega križa spoznamo našo imenitnost, zraven, pa tudi naš padec, keteremu je sledilo toliko zla; v križu -moremo ceniti zlobnost naših grehov, in veliko vrednost naše duše; v njem pa se tudi učimo, po keteri poti moramo hoditi, ako hočemo večno zveličanje doseči. Napolnjeni z učenostjo sv. križa so aposteljni sveti evangelij celemu svetu oznanjevali, marterniki svoje življenje za sveto vero dali, device svoje devištvo ohranile, in spoznavavci bolj angeljsko,. kaker človeško živeli. Z eno besedo vse moremo spoznati v bukvah svetega križa, samo če njih beremo napolnjeni z duhom Jezusa Kristusa in razsvetljeni z lučjo svete vere. Sv. Tomaž je nekedaj vprašal sv. Bonaventuro, od kod zajema tako globoko učenost, in ta mu je pokazal sveti križ. rekoč: „-To so moje poglavitne bukve".
ZGLED.
Bog je bil se sv. Frančiškom že mnogo storil, da bi* ga živo vpodobil svojemu ediuorojenemu sinu; namenil ga je pa njemu še bolj podobnega storiti in zato mu je dal tako veliko in nenavadno milost, kaker je, koliker se ye, pred njim še noben človek ni prejel, namreč vtisnjenje svetih ran Jesusovih. Sv. Frančišek je večkrat v svojem življenju bival na gori Aljverniji, kjer se je v molitvi in zamaknjenju;
— 69 —
pogosto krat z Bogom pogovarjal. Bilo je 1. 1224, ko je zopet šel tja gori, da bi v čast sv. Mihela obhajal štiri-desetdanski post. Nekega dne je bil v posebno goreči molitvi in Bog mu je naznanil, naj evangelijske bukve odpre, in kar bo v njih najboljšega našel, to mu hoče dati. Sv. Frančišek je tedaj rekel svojemu spremljevavcu, bratu Leonu: »Ljuba ovčica božja, pojdi k oltarju in odpri tam v čast presvete Trojice trikrat evangelijske bukve“. Brat Leon je tako storil, in vsakikrat so se bukve tam odperle, kjer je bilo pisano terpljenje Jezusovo, in iz tega je sv. Frančišek sklepal, da se mora pred svojo smertjo v terpljenju še bolj vpodobiti Jezusu, kaker je to do tedaj storil. Akoravno pa je bil vsled ostrega spokornega življenja jako slabega telesnega zdravja, ga vender ta misel ni kar nič prestrašila, mariveč je še bolj hrepenel po marterništvu, ker je mislil, da bo s tem dosegel podobnost z Jezusom. Na dan vzvišanja svetega križa pa je v molitvi videl sera-fina sč šesterimi peruti, ki je iz nebes se proti njemu pri-bližaval. Ko je bil blizu zemlje, je sv. Frančišek mej peruti zagledal človeka v podobi križa. Dve peruti ste se vzdigovale nad glavo križanega, dve ste bile za letanje raztegnjene, dve ste pa njegov život pokrivale. To videti, se je zelo začudil; serce mu je bilo polno veselja, zraven pa tudi polno nepopisljive žalosti, in spoznal je, da ni telesno marterništvo, s keterim se mora vpodobiti Jezusu, ampak gorečnost ljubezni. Ko je zopet sam k sebi prišel, je res začutil v svojem sercu neki čudoviten plamen, še bolj čudo-viten pa se mu je zdel vtisek, keterega je na svojem životu zapazil. Kmalu potem so se na njegovih rokah in nogah prikazali žreblji in na njegovi desni persni strani erdeča rana, kaker da bi mu bila stran sč sulico prebodena; iz teh ran pa je kapljala erdeča kri. Služabnik božji, spoznavši, da teh ran ne bode mogel prikrivati, je bil v veliki dvojbi. Posvetoval se je z enimi svojih tovarišev o lej stvari, in ti sa
— 70 —
mu svetovali, da je bolje ta čuda božja tudi drugim v njih dušni prid razodeti. Sv. Frančišek se je ravnal po tem nasvetu ter je z veliko ponižnostjo in zatajevanjem razodel prikazen.
Pravilo sv. Frančiška: „Zelja posnemati terpljenje odrešenikovo je velika milost, ketero sv. Duh tistemu da, keteri v resnici Boga ljubi in njemu služi*.
MOLITEV.
O dobri in vsmiljeni Jezus! Kleče pred tvojim svetim križem, na keterem si iz ljubezni do nas vmerl, te prosim odpuščenja mojih grehov in nehvaležnosti, s ketero sem do zdaj gerdo povračal vse dobrote in milosti, ki si mi jih storil. Po zasluženju in priprošnji svetega očeta Frančiška, v čiger telo si blagovolil vtisniti svoje svete rane, da bi se v naših mislih in naših neobčutljivih sercih vnel ogenj svete ljubezni, te prosim ponižno za pomoč, da bi mogel poterpežljivo nositi križe in težave vsakdanjega življenja. Daj, da bom tako prinašal vreden sad svete pokore in da se bom s teboj sklenjen v terpljenju tukaj na zemlji enkrat tudi s seboj v nebesih veselil. Amen.
Dvojno stvarjenje.
Ker me razveseljuješ, o Gospod ; se svojimi stvarmi; in radujem se nad deli tvojih rok . Ps. 91, 5.
Vsa modrost je od Gospoda Boga ; in ž njim je bila vselej, in je od vekomaj*. Tako začenja modri Sirah pervo poglavje svojih bukev. Ako hrepenimo po modrosti, kje jo bomo torej iskali, ako ne pri Bogu ? Zato odprimo knjigo, modrosti, knjigo, ki jo je narekoval sv. Duh, odprimo sveto pismo in našli bomo modrost. Odprimo na keterikoli strani hočemo, povsod nam bo govoril sv. Duh, povsod bomo zajemali modrost. Sveto pismo je knjiga, kjer .dobi lehko vsak človek poduk, tolažbo. Zato radi berimo iz te knjige, ako
— 71 —
je za nas primerno prirejena. Radi premišljujmo resnice svetega pisma, ker se spoznavanjem svetega pisma bo rastlo tudi spoznavanje Boga.
Tudi mi smo se namenili, koliker bo to z Božjo pomočjo mogoče, napisati sem ter tja kaj primernega o nekete-rih posebno poučnih mestih svetega pisma za naše ljube bravce. Ne mislimo tukaj na kako učeno razlago, ampak prijirosto in po domače hočemo izvoljena mesta pojasniti in nekoliko o njih premišljevati.
Za denes smo izbrali 91. psaljma 5. verstico : «Ker me razveseljuješ, o Gospod, se svojimi stvarmi; in radu-jem se nad deli tvojih rok ■>.
Sveti pevec poveličuje v 91. psaljmu Božjo previdnost. V 5. verstici posebno omenja svoje veselje nad vesoljnim stvarstvom. Tudi v tem se kaže Božja previdnost. Vse namreč, kar je Bog vstvaril, napolnjuje človeka z veseljem. Kamer se ozre, povsod vidi velika dela svojega Stvarnika in to ga razveseljuje, ker so dela lepa, ker so to dela njegovega dobrega Očeta, ker so ta dela človeku koristna.
Mnogotera so dela Božjih rok. Ke bi hoteli vsa posamezna našteti, bi pač nekaj nemogočega poskušali. Šteli bi in šteli, ali do konca bi ne prišli. In vender lehko prav veliko povemo samo z dvema besedama : Stvarjenje ! Odrešenje ! Dve besedi in koliko del Božjih ! Nepregledna versta ! Kaker bi se združila vsa dela Božja v stvarjenju in odrešenju. In to je prav za prav res, vsaj glede na nas.
Delo Božje je seveda pred vsem notranje življenje Božjih oseb ; ali mi slabi ljudje, kako naj premišljujemo skrivnost vsili skrivnosti — notranje življenje in delovanje presv. Trojice, mi, ki tako malo razumimo tisto, kar imamo pred očmi:	Kako ljubeznjiva so vsa njegova dela, ako-
ravno jih le iskrico spoznamo ! Sir. 42, 23. Stvarnik, Odrešenik, to je dosti umljivo tudi priprostemu katoličamu. Dalje, višje se povzdigujejo le učene in od Boga posebno obdarovane duše.
Tudi mi hočemo denes premišljevati le tista dela Božja, ki so nam bližja, stvarjenje namreč in odrešenje.
«V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo», to so perve besede svetega pisma. Nato beremo po versti, kako je Bog vstvarjal skozi pet dni. In šesti dan je rekel: <Naredimo
— 72 —
človeka po svoji podobi in podobnosti, in naj gospoduje čez ribe v morji in ptiče pod nebom in čez zverine in vso zemljo, in Čez vso laznino, ki se giblje po zemlji >. Tako sveto pismo takoj v začetka preprosto govori o stvarjenju. In na drugem kraju pravi :	»Gospodova je zemlja in kar
jo napolnjuje ; vesoljni svet, in vsi, ki na njem prebivajo Ker on ga je nad morja vterdil in nad vode postavil». Ps. 23, 12. «Po Gospodovi besedi so nebesa vterjena, in po duhu njegovih ust vsa njih lepota >. Ps. 32, 6.
< Kako pa si vstvaril, o Bog, nebo in zemljo ?» vprašuje sv. Avguštin. In odgovarja :	Ne na nebu, ne na zemlji,
tudi ne v zraku ali v vodi, ker jih še ni bilo. Tudi nisi na vesoljnem svetu vstvaril vesoljnega sveta, ker se to ni moglo nikjer zgoditi, preden je bil. Tudi nisi imel nič v roki, iz česar bi bil vstvaril nebo in zemljo. Odkod bi namreč ti imel kaj, česar nisi sam naredil ? Kaj torej je, ako ne zato, ker si Ti? Rekel si torej, in se je zgodilo in v Svoji besedi si vse storil». Confes. 1. XI. c. 5. n. 2. Iz nič je torej Bog vse vstvaril.
Mi občudujemo lepe slike, kipe, imenitne stavbe. Želimo, da bi spoznali imenitnega vmetalnika, ki je kaj takega napravil. Štejemo si v čast, ako smo ga že videli. Ako gremo mimo hiše, iz ketere se sliši lepa godba, tedaj bi najrajši stopili noter, da bi videli, kedo ima tako gibčne perste.
Ali recimo, dragi, recimo najboljšemu slikarju : naslikaj nam osebo, ketere še nisi nikedar vidil in nič o nji slišal. Pri tem ne smeš rabiti ne barev, ne svinčnika, ne peresa, ne krede, ne papirja, ne platna, sploh nič, samo reci, naj se zgodi. Ne vem, ali bi nas pustil do konca govoriti. Za nespametne bi nas imel. Ravno tako neprilično bi bilo, ke bi zahtevali od kiparja ali pa stavbenika kaj podobnega. Kaj bi nam nadalje rekel kak glasbenik, recimo n. pr. znani p. Hartman, ke bi zahtevali od njega, naj nam preigra svoj oratorij Sv. Frančišek brez vsacega inštrumenta? Menda bi nas dobri pater pri vsi svoji skromnosti vejider le čudno gledal.
Ljudje torej mariskaj narede, ali iz nič dozdaj še nihče ni naredil kaj. Samo pri Bogu je to mogoče. Samo o Njem pravi sveto pismo :	On razpenja sever nad praznoto in
zemljo na nič obeša». Job. 26, 7.
— 73 —
Poglejmo še, kakšno je delo Božje !
Modri Sirah nas opominja: «Cvetite kaker lilija in dajajte duh in lepo zelenite in pojte hvalno pesem in slavite Gospoda v njegovih delih. Poveličujte njegovo ime in hvalite ga z glasom svojih ust in s pesmimi ustnic in s citrami, in takole govorite pri hvaljenji: Vsa Gospodova dela so prav dobra». Sir. 39, 19—21. Tukaj govori splošno o vsih delih Gospodovih. Poveličuje pa tudi posamezna :
«Velik je Gospod, ki je je (sonce) vstvaril, in ketero na njegovo besedo po svojem potu hodi». Sir. 43. 5.
«Ona (luna) je kaker šotorišče na višavah ; na terdini neba častitljivo sveti . Sir. 43. 9.
»Lepota neba je svetloba zvezd ; Gospod svet na višavi razsvetljuje*. Sir. 43, 10.
«Poglej mavrico in hvali Njega, ki jo je naredil; ona je silno lepa v svoji svetlobi. Ona okrožuje nebo se svojim častitim krogom; roke Najvišjega so jo razpele*. Sir. 43, 12. 13.
« Vse je lepo, kar si vstvaril», pravi sv. Avguštin.
Poglejmo nebo in zemljo! Kaka krasota! Kak red! Berimo iz knjige stvarstva in povejmo: kje bi dobili lepšo knjigo ? !
Dan ža dnem se versti — to so listi te knjige. In kaj beremo na teh listih? Vsak dan nove dobrote Božje, vsak dan, bi rekel, novo stvarjenje. In slike v tej knjigi? Kje dobite lepših kaker tukaj ? Po pravici hvalimo slikarja, ki dela prav dobre slike iz narave. Ali pa ne bomo hvalili, poveličevali mojstra, ki je vso naravo tako lepo naredil, preden je bila?
Vprašajmo še, kedo bere iz te knjige? — Človek, dika vsega stvarstya. Obdarovan od svojega Stvarnika z razumom,' prebira knjigo stvarstva, umeva nje lepoto in hvaležno priznava:	K*er me razveseljuješ, o Gospod! se svo-
jimi stvarmi; in radujem se nad deli tvojih rok».
Ali ravno človek je oskrunil zemljo, on je vzrok, da ’ niso več ysi listi v knjigi stvarstva tako lepi, tako čisti, da je mariskaj vmazanega, kervavega vmes.
Adam je grešil. In Bog mu je rekel: « Ker si poslušal glas svoje žene in jedel od drevesa, od keterega sem ti prepovedal jesti: bodi prokleta zemlja v tvojem delu; v
— 74 —
trudu boš od nje živel vse dni svojega življenja. Ternje in osat ti bo rodila, in želišče polja boš jedel. V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se poverneš v zemljo, iz ketere si vzet: zakaj prah si in v prah se boš po-vernil >. I. Mojz. 3, 17—19.
Glejte! odtod hudo na svetu. Greh je rodil zlo, rodil smert. Greh je vtisnil knjigi stvarstva pege, — pege, ki človeka ženejo v obuj).
« Sovraštvo bom naredil mej teboj in ženo, mej tvojim in njenim zarodom: ona ti bo glavo sterla in ti boš njeno peto zalezovala'. I. Mojz. 3, 15.
Glejte Odrešenika! Obenem, ko Bog napoveduje kazen, obeta tudi rešitev. Delo odrešenja! Kako veliko, kako imenitno delo! Po pravici je vskliknil sv. Avguštin: «0 srečen Adamov greh, ki je zaslužil takega in tolikega Odrešenika»!
Kakega Odrešenika ? Poglejmo na križ ! Kedo vmira za naše grehe? — On, ki se je tri leta trudil za nas in nas podučeval. Kedo vmira ? — On, ki je obsipal ljudi s premnogimi dobrotami. Kedo vmira? — On, ki je zapustil nebesa, da bi rešil človeka, — vmira sam Bog.
Ke bi Bog ne bil poslal Odrešenika, bi bilo terpljenje tega sveta v resnici nad vse bridko. Iz tega terpljenja bi pa gledali v še hujše terpljenje na onem svetu — v večno pogubljenje. Obup, in nič druzega kot obup bi sledil iz tega.
Iz Kristusovih ust pa slišimo ljubezni polne besede: «Pridite k meni, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil», Mat. 11, 28.
Pege zgube svoj pomen, terpljenje je sladko v pogledu na Kristusa. In greh ? Greh je zbrisan. Pretergana je veriga, s ketero smo bili priklenjeni na pekel. Svet, sicer dolina solza, je zdaj kraj veselja, kraj sreče, kraj blaženosti. ( Zakaj z eno daritvijo je posvečene za vselej popolne storil». Hebr. 10, 14.
Kristus je polajšal kazen in nam dal upanje v večno življenje. «In vdrugič se bo brez greha prikazal v zveličanje tistim, ki ga čakajo*. Hebr. 9, 28. Po Njem smo postali spet otroci Božji in dediči nebeškega kraljestva. «Ker imamo tedej, bratje! upanje priti v svetišče po Kristusovi kervi». Hebr. 10, 19.	'
— 75 —
Kristus nam je odkril najvišje resnice. « Beseda je meso postala», pravi sv. Avguštin, «da bi modrost, s ketero je Bog vse vstvaril, nam otrokom postala kot mleko». Con-fes. 1. VII. c. 18. On je razrušil zavezo strahu in vstanovil zavezo ljubezni. Kje, dragi bravči, se je navzel sv. Janez evangelist tiste ljubezni, ki puhti iz njegovih bukev ? Sv. Avguštin nam na to odgovarja: «To je teklo iz njegovih ust, kar je pil ; zakaj ne brez vzroka se v evangeliju od njega pravi, da je pri večerji slonel na Gospodovih persih Iz teh persi je tedej skrivši pil, ali, kar je skrivši pil je očitno izlil .
Kristus je tako prenovil svet, da lehko rečemo: odrešenje je novo stvarjenje.
Z zaupanjem se torej ozirajmo na sveti Križ, na znamenje našega odrešenja! Prosimo Boga, da bi se oklenili tega znamenja še mnogi in mnogi, ki hodijo po poti pregreh in zmot, prosimo, da bi se enkrat vsi sešli tam gori, kjer bomo vsa dela Božja boljše spoznali in se jih vekomaj neskončno veselili.	P. V. K.
ogu posvečene zlasti redovne oseBe.
p. A. M.
III. POGLAVJE.
Kako se mora Bogu posvečena zlasti redovna oseba vedno darovati svojemu božjemu ženinu.
Pobožna duša! Veliko si darovala, velika je tvoja žertev. Ni ti žal zaradi tega, le pazi, da boš to Aredno ponavljala. Se vstopom v red si tako rekoč, sama sebe vmo-rila in svete obljube so bile tisti meč, s keterim si se prebodla.
Kje si storila svete obljube, s keterimi si se darovala? V sy. ,hiši božji, pred altarjem božjim v pričo angeljev in Jezusa samega. On je sprejel tvojo prisego; posvečeni služabnik, namestnik Kristusov, ti je očitno povedal, k čemu si se zavezala; to te ni vžalostilo; vesela si bila in radostno si mej sv. mašo to obljubo ponavljala ter jo tako rekoč s kervjo Jagnjeta božjega zapečatila.
— 76 —
Iz tega sklepam, da si se vsemu, tudi sebi, odpovedala, da hočeš biti le žertva. Vmerji tedaj vsaki dan, vedno bodi mertva. V tem smertnem stanu moraš biti, ako hočeš biti prava redovna oseba.
In zakaj vse mora biti mertva redovna oseba?
Mertva mora biti za svet. Samota, v ketero jo je pripeljal Gospod, je njen grob.
Mertva mora biti za vse dobrote sreče.l Vboštvo je njeno bogastvo.
Mertva mora biti za lastno voljo. Pokorščina je njena
čast.
Mertva mora biti za vse prijetnosti življenja. Zatajevanje je njeno veselje.
Ljuba nevesta Kristusova! Privoli v to žertev. Bodi žertev samote ; srečno se imenuj, da prebivaš v nebeškem zavetju.
Bodi žertev vboštva; ljubi ga kot dragocen zaklad.
Bodi žertev pokorščine; ona naj bo tvoj va-rih.
Bodi žertev zatajevanja; le to te mora veseliti.
To so štiri žertve, ketere tirja Bog od duše, ki se je njemu posvetila, ketere mora duša neprenehoma darovati. Povedati hočemo kako. Pobožna duša! Živi rada v samoti, ljubi molčečnost, skerbi za zbranost duha. Kako .srečna si, da živiš v družbi, kjer vlada ljubezen do samote, vedno hvali Boga za to. Pobožni Tomaž Kempčan piše: «Negdo je rekel: Kolikerkrat sem bil mej ljudmi, vselej sem slabši prišel domov». Vzrok so bili prazni pogovori z ljudmi. O koliko je redovnic, ki zapuste izbo, v keteri so se pogovarjale, kot slabše redovnice, kaker so bile, ko so v njo prišle. Tenak je posvetni duh, on pride v serce in rani, da se to še ne zapazi. Kako težko se mu je odpovedati ali ga popolnoma pregnati. I)a ti ne bo škodil pogovor s posvetnimi ljudmi, se vselej s kratko molitvico ali zdihljejem za to pripravi. Pazi na svoje oči, na svoj jezik, posebno pa na svoje serce. Nič tacega ne poprašuj, kar bi kazalo, da nisi na svet popolnoma pozabila; vse, kar govoriš, naj bo v spodbudo bližnjemu. Najdejo se redovne osebe, ki se pritožujejo, ako jih delj časa kedo ne obišče, ketere celo prosijo pogosta obiskovanja in čas tratijo z neprotebnimi pogovori. Želel bi, da bi take osebe slišale, kaj se o njih govori po takem obiskovanju; sramovale bi se in se poboljšale.
— 77 —
Pobožna duša, ne posnemaj jih; čas je dragocen, okrajšaj pogovore, koliker olika dopušča ; misli si, da stojiš na žerjavici; pusti.se voditi oni nevidni roki, ki te sili v celico.
Dobra redovnica lahko najde pravi izgovor, da se odtegne takim nepotrebnim raztresenostim, in svet jo za to le bolj ceni.
Ako se pa pri vsi pazljivosti pripeti, da stori taka pobožna duša kak pogrešek, se ona zateče v naročje vsmi-ljenja božjega, je za naprej bolj pazljiva in toliko bolj ljubi samoto.
Bogu posvečeno osebo napravi nadalje za žertev samote natančnost v sv. molčečnosti; spolnjuj jo zvesto in stanovitno in nikedar je ne prelomi, razun če ti vodilo to dovoli. Sv. molčečnost je v vsaki redovni hiši največe važnosti. Ako se v kaki redovni hiši ne spolnjuje ta zapoved molčečnosti, ne prebiva tam goreča družina in taka hiša se bliža propadu. Redovna oseba, ki hrepeni po popolnosti, je natančna v spolnjevanju te zapovedi; ona prelomi molčanje le tedaj, keder ji vodilo to dovoli. Zakaj ona dobro ve, da bi dala slab zgled in pohujšanje, ke bi se za to zapoved ne zmenila. O čem pa se tudi govori ob času ko sv. vodilo zapoveduje molčanje? Navadno o rečeh, o keterih je govoriti tudi tedaj prepovedano, keder ni čas molčanja. Pobožna duša ! Koliker bolj zvesto in natančno boš spolnjevala sv. molčečnost, toliko bolj boš napredovala v čednostih, toliko bolj boš zadovoljna. Kolik mir boš vživala zvečer, ako ti bo vest dajala spričevanje, da nisi mej dnem nobene prazne, nepotrebne besede spregovorila, ker si hotela do-pasti svojemu ženinu. Kako sladko boš počivala v naročju Gospodovem!
Derži torej natančno sv. molčečnost in to te bo ohranilo v zbranosti. Kaj bi ti tudi koristila samota telesa, ke bi ne bila združena se samoto duha in serca. V svojem notranjem si napravi kapelico iz ketere nikoli ne zahajaj. Ti si tempelj božji, ti moraš sama v sebi prebivati, ako hočeš pri Bogu biti. Tvoje opravilo naj bo to, da svoje serce čistiš in kitiš, da Gospod v njem nič takega nc najde, kar bi mu ne dopadlo, pač pa vse, kar mu dopade. V tvojem .sercu naj gospoduje Gospod čez vse tvoje moči.
— 78 —
Združena bodi vedno ž njim s tem, da boš vedno nanj mislila. On ti govori:	Misli na me in jaz bom na te mi-
slil . Zdihuj k njemu, hvali ga, služi mu zvesto, oklepaj se ga in reci mu, da ga ljubiš in bi. ga rada še neskončno bolj ljubila. Vedno in povsod bodi zbrana, Gospod je vedno pri tebi, vedno se ljubeznjivo ž njim pogovarjaj.
Pri vseh razvedrilih, pri vseh opravilih se mora na tebi opaziti, da hodiš v pričujočnosti božji, da je on Bog tvojega serca, da ti on daje vživati sladkost svojega jarma.
Tako bodi zbrana, da, ke bi se ti ob keterikoli uri reklo: Povzdigni svoje serce k Bogu! bi mogla ti po pravici odgovoriti: Jaz mislim nanj, moje serce je pri njemu!
Vem sicer, da je naš duh nestanoviten, da nas domišljija lahko od Boga odverne. Kaj boš torej storila, ako zapaziš, da tvoje misli niso več pri Bogu? Stori tako: Zdihuj po nebesih, kjer je svetnikom nemogoče izgubiti Boga spred oči; verni se nazaj v svoje serce in reci Gospodu: «Vernem se k'tebi, le pri tebi je dobro biti; vterdi me, da se ta dan nič več bd tebe ne oddaljim, tudi v mislih ne; priveži me sebi z vezmi ljubezni*. O, kako zveličavna je taka zbranost! Dokler živiš v taki zbranosti, ne boš prostovoljno razžalila Boga; čula boš pri vseh napadih in skušnjavah, ki ti jih bodo napravljali sovražniki tvojega zveličanja in krepko se jim boš zoperstavila ; prizadevala si boš vsa svoja opravila posvetiti in tudi najnižja zasluživna storiti. Tako boš prišla do popolnosti svojega sv. stanu in vže v tej solzni dolini boš nekoliko okušala sladkost nebes.
Moli torej k svojemu Bogu :
O Jezus, moj nebeški ženin! Tisočkrat te zahvalim, da si me za nevesto izbral. Srečna sem, da si me odtergal od sveta, ki te vedno žali in zaničuje. O srečna samota! Do zadnjega trenutka hočem tebe, o Gospod, poveličevati, da sem iz ljubezni do tebe tako rekoč pokopana.
O Jezus ! Vse tvoje besede so bile izrečene le v čast tvojemu očetu, daj mi ljubezen do molčečnosti; prosim te, vodi ti moj jezik, keder mi je dovoljeno govoriti. Goreče te prosim, daj mi milost, da bom vedno v zbranosti živela. Vse hočem delati v t\voji pričujočnosti, v tvoji družbi, da bom tebe-nasledovala in le tebi dopadla. To te prosim po> priprošnji moje ljube matere Marije.
— 79 —
pervi marterniki 20. stoletja.
(Konec.)
Dne 11. novembra 1899 je zadela misijonsko postajo v Alto Alegre jako občutljiva zguba. Vmerl je v cvetoči dobi 32 let pervi predstojnik te postaje, pater Celjz (P. Celso da Uboldo). Kaker smo že omenili, so kraji tam nezdravi, zlasti za evropejce, in truda polno delo jemlje moč, ki bi bila potrebna, da bi se vbranilo telo napadom bolezni. Lajika brata Saljvatorja in tretjerednika Venancija se je bila lotila pljučnica. P. Celjz in p. Viktor (P. Vittore da.Bergamo) sta jima stregla. Bolezen brata Saljvatorja je bila hujša in hujša ; patra sta ga previdela se vsemi sv. zakramenti za vmirajoče in poslala po zdravnika v Barva do Koi’da, en dan pota na konju. Zdravnik je prišel s p. Štefanom, predstojnikom misijonske postaje v imenovanem mestu. Ali zdravnik je sodil, da ni upanja, da bi brat Saljvator' ozdravel. — Kaj stori p. Celjz ? Bratu Saljvatorju da piti nekoliko lurdske vode ter prosi Marijo, naj mu ohrani ljubljenega tovariša ; patru Viktorju pa pravi, naj ostane pri bolniku, on pa hoče iti izpostavit sv. Rešnje Telo in molit pred njim za bolnika. In kaker je rekel, tako je storil. In da bi tako rekoč prisilil Marijo, da mu izprosi ozdravljenje brata Saljvatorja, ponudi zanj sam svoje življenje. In ponudba je bila sprejeta. Bratu Saljvatorju se je obernilo na bolje; p. Celjza pa je berž drugi dan napadla huda merzlica in v osmih dneh je končal svoj tek na tem svetu, kaker smemo po pravici misliti, ko žertev bratovske ljubezni.
Vmerlega vreden naslednik je bil skoz nekaj mesecev p. Zakarija (P. Zaccaria da Malegno), od 16. avgusta 1900 nadalje pa p. Rinaljd (P. Rinaldo da Perullo), ki je bil, če se ne motimo, iz Belema, glavnega mesta sosedne deržave Parž, v drugič tja poslan.
Počasi se je začelo kazati precej vspeha stanovitne gorečnosti in lepih zgledov ljubezni, poterpežljivosti in zatajevanja, ki so jih dajali misijonarji in prav tako tudi sestre tretjerednice kapucinke. Divjaki so začeli prihajati k nauku, k službi božji, prositi celo za sveti kerst. Deklic je bilo zmirom več v zavodu. Vže so si obetali delavci v
— 80 —
-vinogradu Gospodovem obilo tergatev, veselo prihodnost; tolažili so se, da se bodo po njih zgledu spreobernila sčasoma tudi druga plemena, ki še divja žive po deržavah Maranjon,. Para in Amazonas. Vsa ta plemena se namreč poznajo in občujejo mej sabo, če tudi daleč vno od druzega prebivajo. Kar je pri enih novega, kmalu zvedo tudi drugi. Zato so upali naši misijonarji, da bo spreobernjenje enega plemena kmalu za sabo potegnilo druga. Ali hudo so se motili.
Nekje ob že imenovani reki Gradžau je terg enakega imena, jako važen za tergovino v notranji deželi. Prebivav-eev ima okoli 2000 duš, nekoliko evropskega, nekoliko zamorskega ali mešanega rodu. Zamorci niso najslabši mej njimi. Župan, če ni več, je vsaj pred malo leti še bil zamorec, resen in pošten mož, dober govornik in izveden v pra-voslovju. Vender pa so bili mej temi prebivavci gradžau-skimi neketeri kristijani jako malopridni, hujši od najhujših indov. Ti so, morebiti v sporazumljenju se sovražniki katoliške vere v glavnem mestu, sejali nezaupnost mej inde, ki so prihajali v Gradžau, in nasledki so se kmalu pokazali.
Indi so nehali hoditi v Alto Alegre, ali so se pokazali le poredkoma. Misijonarji so to opazili se žalostjo, ali vzroka niso vedeli. Z novimi dokazi ljubezni in skerbi, ki so jo imeli za časno in večno srečo tistih vbozih ljudi, so upali, da se Sčasoma vse poravna. Ali zastonj ! Nezaupnost je rastla ter se kmalu spremenila v sovraštvo. Mlademu misijonu se je bližala zadnja ura.
Dne 13. marca 1901 je bilo, o petih zjutraj. V Alto Alegre je bil p. Viktor ravno odmaševal; molil je kleče pred oltarjem zdaj predpisane molitve. Kar poči puška,, kroglja zazvizne in pater se zgrudi na obraz, zadet. V cerkvi so bile sestre z deklicami. Kedo popiše strah, krik in beg, ki je nastal! Sestre skušajo rešiti otroke in sebe ; ali že je v cerkvi kup divj altov oboroženih z bodali in nožmi, dolgimi in širokimi. In kaker obsedeni se veržejo nad p. Viktorja, ki je bil še na pol živ, ter ga zmercvarijo do gotove smerti. Nato in že mej tem iztergajo deklice sestram iz rok ter jih zapro v neko celico, kjer sirote zastonj jokajo, zastonj kriče : «Ne morite naših sester, ne morite naših mater!» Divjaških sere ne ganejo prošnje, ne omeči obupni jok nedolžnih otrok. Divjaki derve za sestrami, ki so bežale vse
— 81 —
križem, ta sem, ta tjakaj. Ali zastonj ! Eno za drugo so jih šest posekali in ko je ketera mertva padla na tla, so jo zavlekli na dvorišče ter vergli v jamo, bi je bila tam izkopana, ko so delali opeko.
Pa s tem še niso bili zadovoljni. Pomorivši sestre divjajo nad misijonarje, kar jih je bilo še živih. Njih hiša je stala malo dalje. Naproti jim pride p. Zakarija. Menda ne vedoč, kaj se godi, je hotel iti v cerkev, da bi maševal. Ali prepozno je bilo. V drugič je počila puška in p. Zakarija se je zgrudil mertev na tla. V hiši je brat Peter ležal bolan; tam so ga posekali z nožmi. Brat Saljvator je mej tem bežal, ali kmalu so ga vjeli v bližnjem gozdu in tudi on je moral vmreti. Zdaj opazijo divjaki, da manjka še predstojnik, p. Rinaljd, in predstojnica, sestra Neža. Skrila sta se bila upajoč, da ju ne najdejo tako berž, in ko pride nočr bi vbežala. Ali zastonj je upanje. Zveri v človeški podobi so prevohale vse kote v hiši in zasačili so ju in pomorili še bolj kervoločno in tudi njiju trupli vergli v jamo na dvorišču. Tako se. vmerli pervi marterniki 20. stoletja, pet kapucinov, sedem tretjerednic kapucinek ; tako se je končala misijonska naselbina v Alto Alegre, delo toliko potu, toliko zatajevanja in žertev ! Mej mnogimi grozovitostmi šobili pomorjeni tudi kristijani, ki so se bili vže naselili na vzvišenem mestu blizu samostanov in cerkvice, njih koče požgane.
čez poldrugi mesec, ko so vladni vojaki v beg zapodili inde, sta dala patra Janez in Karelj vse ostanke vmor-jenih prenesti v Barra do Korda. Še tedaj so se videli na oltarju in v samostanih, sesterskem in misijonarskem, sledovi prelite nedolžne kervi.
Vbogi misijonarji! vboge sestre tretjerednice ! Tako je poplačan vaš neznanski trud, tako vam povernjena ljubezen, ki se ni strašila nobene žertve za siromake, zapuščene, sedeče v temi in smertni senci ? —
Ali ne sodimo, kaker sodi svet! Sodimo rajši, kaker nas uči soditi naša sveta vera, in blagrujmo izvoljene, ki so bili vredni svoje življenje daroArati za Kristusa. Po besedah sv. očeta Leona XIII. je hotel Bog, da se novo stoletje posveti s kervjo marternikov ; monsinjor Makki, apo-stoljski nuncij v Braziliji, pa je tako pisal vrejevavcu časopisa «Annali Francescani*, kapucinu p. Timoteju, ki je
— 82 —
bil tisti bas v imenu verhovnega predstojnika kapucinskega reda v Braziliji, da obišče brate, ki se trudijo v tamkajšnih misijonih : < Potolažite se, kri teh junakov bo pospešila rast misijona in Bog bo vzbudil v redovnikih vaše okrajine novega duha požertvovavnosti; poklici v red se bodo množili, kri teh marternikov bo vaš misijon pripeljala k novemu razcvetu*.	P. M. F.
(Nekaj čertic se slovenskega misijona na Nemškem.
(Dalje.)
P. S Z.
Mnogo naših ljudi je pa, kaker sem že omenil, tudi na tujem dobrih ostalo. Komaj čakajo, da pride kak slovenski duhovnik. Kar solze jim silijo v oči, keder ga vidijo v svoji sredini in slišijo pridige v domačem jeziku. Kaj radi so prihiteli še celo v sosedne župnije, samo da so slišali zveličavne nauke v slovenski besedi in da so mogli še enkrat zapeti litanije Matere božje, kaker so jih prepevali doma. Majhino je bilo tu in tam število naših vernikov v cerkvi, pa je to malo število tako lepo in preserčno prepevalo, da so se tamkajšni domačini čudili, odkod ti lepi glasovi in to soglasje. Večglasnega petja namreč tam skorej v cerkvi ne poznajo. Glavno vlogo ima tamkaj pri cerkvenem petju šoljska mladina; o praznikih pa pojo navadno odrasli možje in mladeniči; ženskih na koru nisem videl nikjer in tudi ne slišal kakega mešanega pevskega zbora. V petju stavim sploh po svojem okusu Slovence daleč pred Nemce, in enako sodijo vsi naši ljudje tamkaj, pa tudi Nemci niso skorej mogli prehvaliti slovenskega petja, tako lepo se jim je zdelo, če tudi naši ljudje'niso tako kaker tamkajšni pevci izobraženi v glasbi, vender čuti njih serce, kaj je lepo in okusno. Prav je, da čistijo v to poklicani možje pege in madeže v cerkvenem petju, ni pa prav, če hočejo s plevelom tudi pšenico populiti.
Pohvaliti moremo dalje neketere naše može in mladeniče, ki so nauke iz mladostnih let ne le v sercu ohranili, ampak jih tudi v dejanju izpolnjujejo. Nekaj od njih jih je delo za tisti dan opustilo, drugi so ga menjali mej seboj,
— 83 —
samo da so mogli opraviti sv. spoved in pristopiti k sv., obhajilu; neketeri drugi pa, ki so morali zgodaj zjutraj na delo, so zvečer opravili sv. spoved, drugi dan so pa že pred četerto uro prihiteli v cerkev k sv. obhajilu. Pri nas, posebno v Ljubljani in drugod v misijonskem času to seveda ni nič nenavadnega, saj smo misijonarji pogosto videli ljudi prihajati k sv. spovedi že ob eni po polnoči; toda za one kraje je pa tako zgodaj vstati in iti v cerkev nekaj izrednega, ker ob delavnikih pred šesto uro cerkve sploh niso odperte, ob nedeljah ne pred peto. V tem oziru so se mi tamkajšni ljudje zdeli malo zaspani. Toda razmere so drugačne ko pri nas. Polja imajo malo, večina nič; delo jih torej ne priganja. Delavci po rudnikih in tovarnah pa delajo po ojem ur na dan, eni po noči, drugi dopoldne, tretji popoldne. V 'tem redu se verstijo od tjedna do tjedna in tako pride, da človek dela po noči, počiva po dnevu in obratno. Tega reda se mora deržati tudi žena doma in deloma še otroci poleg. O kakem rednem, enakomernem življenju torej ni govora. En tjeden tako, drugi tjeden zopet drugače, tretji pa zopet drugače. Sploh se opazi, da hodijo navadno bolj pozno h počitku, zjutraj pa bolj kasno vstajajo. Čeravno taka navada ni kaj hvalevredna in, kakor pravijo zdravniki, tudi zdravju ne vgodna vender tamkajšne ljudi njihove razmere več ali manj opravičujejo.
Pogosto sem moral slišati tožbe, da so tamkajšni Avstrijci.— «Estrajliarje» imenujejo vse naše deržavljane brez. razločka po narodnosti — da so naši ljudje v izpolnjevanju verskih dolžnosti zelo leni. Prepričal sem se, da je tožba le deloma opravičena. Naši Slovenci morajo nositi nemarnost vseh, ker so Avstrijci. Najbolj zanikerni so menda Madžarji, za njimi sledijo Italijani in Čehi, pa tudi Nemci naše deržave ne zaostajajo za njimi; najboljši mej vsemi so-še naši Slovenci, če pa pomislimo, da večina Slovencev,, kaker tudi Čehov, Italijanov in Madžarjev nemščino le za silo, mnoge ženske še za silo ne razumejo, še manj govorijo,, lehjco rečemo, da so Nemci iz Avstrije tamkaj v nemarnosti pervi, ker govori zanje najmanj opravičevavnih vzrokov.
Nekedo me je opomnil, da naši «Estrajharji» v tej in tej hiši stanujoči ne hodijo k sv. maši, ne k spovedi, sploh* da slabo žive. Takoj drugi dan stopim k njim. Pozdravim
— 84 -
jih slovensko, ker sem jih imel za Slovence, ti mi pa odgovarjajo mažarsko; poskušali smo s hervaščino, pa ni šlo; nazadnje smo se pa v nemščini še najbolj razumeli. In grehe teh Madžarjev so morali nositi do takrat naši Slovenci, zato ker so iz Avstrije, in jih bodo po napačnem mnenju mnogih še na dalje nosili. O kolikokrat najboljši Adamov otrok bližnjega slabo sodi iz nevednosti! Zato se vselej prej dobro podučimo, preden sodimo. Dvakrat premislimo, preden enkrat zinemo.	♦
Ker ravno govorimo o življenju naših Slovencev, lehko tukaj še nekaj pristavimo o noši naših žena in o razmerah deklet.
Možje se oblačijo kaker doma, le v rudnikih imajo običajno rudarsko obleko. Tudi mnoge žene so v obleki ohranile domačo nošo, druge so pa postale gospe. Tamkaj nosijo vse ženske brez razločka na stan vedno le klobuke, doma in v obližju hiše so pa navadno brez pokrivala na glavi. Po klobuku se mora pa ravnati vsa druga obleka, zato lahko rečemo, da se sploh nosijo «gosposko*. Ta navada je tudi naše priproste kmetice zapeljala, da 'So odložile staro kranjsko nošo in se vdale, rade ali nerade, ne vem dobro, tamkajšni modi. Brez klobuka si -mnoge še v cerkev niso upale. Ženska slabost in pa nečimeraost! Okoli polovice jih je naši noši zvestih ostalo; te nosijo robce na glavi in robcu primerno obleko; pa so tudi ravno te najboljše mej vsemi. Neki župnik jih je naravnost pohvalil in rekel, da so z robci ohranile tudi pobožnost in preprostost dobrega serca.	!
Za dekleta imam pa nekaj drugega dostaviti. Tu in tam se pripeti, da zvabi mladenič svojo izvoljenko za seboj na Nemško z obljubo zakona. To samo na sebi ne bi bilo nič hudega, samo če bi se res hitro poročila. Toda kaj se navadno godi ? Po mnogih težavah in neprilikah dospe slednjič mlado dekle v deželo sladkih upov in nad. Gradovi, ketere je zidala doma in na potu v svoji domišljiji niso zlati, da, še celo zginili so. Jezika ne zna, kam naj se oberne ? Zapeljivcev dovolj povsod, kako naj se obvaruje? Službe zanjo ni, dostojnega stanovanja ne, dohodkov od nikoder. Hoče se poročiti, pa nima potrebnih listin. Treba je kerst-nega lista, treba samskega lista, treba dovoljenja od občine,
— 85 —
od starišev ali variha (jeroba), treba domovinskega lista in ne vem, kaj še vse. Preden so vse te listine skupaj, ki pa morajo biti poterjene tudi od svetne oblasti, preteče pogosto pol leta, navadno pa še več. Skorej povsod so se gospodje pritoževali nad počasnostjo naših uradnij. Niso si mogli razlagati, kje tiči vzrok, pri višjih ali pri nižjih, ali na obeh straneh. Kar bi se moglo izveršiti v jednem mesecu, na to je treba čakati po šest, deset in še celo dvanajst mesecev. Ni čuda, da imajo splošno slabe predsodke o naših razmerah. Njihovi časopisi jim poročajo o zmotah in nevrednostih deržavnega zbora, govore o brezbožnem vpitju: «proč od Rima», o slabostih in prizanesljivosti vplivnih oseb, verhu tega vidijo še sami to in ono; kar je pa hvalevrednega pri nas, za to navadno ne zvedo in tako imajo o naši Avstriji slabe pojme in misli.
Dekle in mladenič čakata torej na poročne listine; prej ni poroke. Keder imata od doma vse potrebno skupaj, morata po zakonih pruske deržave najprej skleniti civiljni zakon. Dokler nista civiljno poročena, jih župnik pod kaznijo dve do tristo mark ne sme poročati. Mej temi dnevi in meseci, ako ne celim letom, čakanja, se naša dekleta nimajo kam oberniti in mladenič naroči že perve dni po njenem prihodu lastno stanovanje, kjer ona gospodinji in kuha, on pa hodi ob svojem času jest in spat. Tako se godi pred zakonom; dekle je pogosto prej mati ko žena. Tako življenje pa ni prava priprava na sv. zakon; saj A^sagdo dobro ve, kako se je pripravljati na sat. zakramente, če jih hoče kedo vredno prejeti in doseči po njih milost in blagoslov božji. Kedor se z grehom pripravlja na zakonski stan, tega Bog pozneje kaznuje. Skušnja je v tem jasen dokaz.
(Dalje prih.)
Zveličana Joana, devica 3. reda.
V redovih sv. Frančiška se praznuje 9. decembra spomin zveličane Joane, device tret jered niče. Rojena je bila v vasi Sinja (Sigua) blizu lepega in velikega mesta Florencije na Laškem. Ker je živino pasla, zato si lahko misliš, da ui»o bili njeni stariši ravno bogati. Na paši se pa ona ni nedostojno in razposajeno
— 86 —
obnašala, kaker se dostikrat pastirji in pastarice. Naj rajši je bila sama, pa ji ni bilo dolg čas, tudi na posvetne ničemernosti ni mislila. Mislila je na Boga in se ž njim pogovarjala, ker jo je kaker sv. Frančiška nagibalo vsako drevo in cvetlica, da naj Boga časti in hvali. Ako je šla k drugim pastarieam in pastirjem, ni hodila, da bi se ž njimi kratkočasila, temuč, da jim je govorila o Bogu in svetih rečeh, ter jim priporočala, naj se bojijo Boga in se varujejo greha. Kako prijetna je bila Bogu ta nedolžna pastarica, to je pokazal s tem, ker je čudeže delal na njeno prošnjo. Ko se je bližala huda ura, so pastirji radi zahajali k nji; ko je dež šel in germelo in treskalo, se niso zmočili pri nji in le ena toča ni padla nanje. Za to so začeli ljudje k nji hoditi tudi iz radoveduosti. Ker pa ni marala za nobeno čast, temuč želela nepoznana in ponižna ostati, je sklenila zapustiti pastirsko službo in svet, ter se odpraviti v samoto. V 23. letu svoje starosti je stopila v tretji red sv. Frančiška; potem se je po božjem nav-dihnjenju in z dovoljenjem svojega spovednika dala zazidati v prav majhino hišico.
Take hišice so imele samo štiri stene in streho, prizidane so bile kaki cerkvi, v ketero. je mogla zazidana oseba videti in pri sveti maši biti. Tako zazidan biti celo življenje do smerti je bilo zelo v navadi, ko je živela naša svetnica, in sveta cerkev ni bila zoper to. Zdaj sveta cerkev ne dopušča več takega življenja. V ti hišici zazidana je preživela celih 40 let v molitvi in premišljevanju. Živela je od tega, kar so ji dobri ljudje skozi okence dajali. Dasiravno je živela v največjem vboštvu, vender ni bila nevoljna in čmerna, temuč zmirom veselega lica. Za grešnike j« prav veliko molila, da bi jih Bog spreobernil; z bolniki in drugimi stiskanimi je biia zelo vsmiljena ; tolažila jih je in svojemu nebeškemu ženinu pripopočevala. Njena molitev ni bila zastonj ; večkrat je Bog velik čudež storil na njeno prošnjo. Slepemu je sprosila vid, mertvega otroka je oživila ; tudi po njeni sveti smerti je Bog čudeže delal. Vmerla je 63 let stara leta 1306. Njeno telo je nestrohnelo shranjeno v njeni rojstni vasi, v cerkvi sv. Janeza Kerstnika. Precej po smerti so jo začeli ko svetuico častiti in na pomoč klicati, posebno ob času kužuili bolezni in neviht. Papež Pij VI. je poterdil njeno nepretergano čaščenje.
„Bodi moja posnemavka“, tako te vabi, bogoljubna tretje-rednica, zveličana Joana. Ali, morebiti boš nevoljna rekla: „Kaj»
— 87 —
pastarico naj posnemam, ali naj se «lam zazidati ?“ Ne pravim, da se daj zazidati, tudi ne, da pojdi past živino, če ni tvoja dolžnost; pastirski stan pa vender ni ravno zaničljiv pred Bogom. Abelj je bil pastir in Bogu zelo všeč ; David je bil tudi pastir, in Bog ga je za kralja izvolil. Kristusovo rojstvo je bilo naj prej pastirjem oznanjeno.
Ti pa ostani le pri ognišču, v izbi, v šoli, pri otrocih, pri svojem dosedanjem opravilu in posnemaj zveličano Joano, ki je zelo ljubila samoto in molčečnost Hočem reči, da manj govori, posebe pa se vari, da ne boš opravljala. Vari se, da ne boš pripovedovala drugih slabosti in pogreškov, tudi ako je res, kar drugim praviš, ker je greh. Večkrat se zgodi, da reče prijatelica svoji prijatelici, da naj tega nikomur ne pove, ali tudi to ni brez greha. O, koliko greha opravljanja je dandanašnji tudi pri nas. Koliko dekel, kuharic... poslov sploh je že Zgubilo dobro službo zavoljo strupenega jezika. Koliko jih prav po nedolžnem terpi zavoljo obrekovanja. Kedaj bo popravila to škodo obrekovavka? Popraviti jo pa mora ali pred smertjo ali pa v večnosti. Molči tedaj rajši po zgledu zveličane Joane o grehih in slabostih drugih ljudi. Ako boš rada molčala, se boš obvarovala mnogo grehov. Saj pravi sam sv. Duh: „Veliko govoriti ni brez greha" (Sir. 10, 19). Naš Odrešenik in prihodnji Sodnik, pravi: „Povem vam pa, da za vsako prazno besedo, ketero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan“ (Mat. 12, 36). Ako boš zatajevala svoj jezik, boš laglje mislila na Boga, boš pri molitvi bolj zbrana; z dobro molitvijo boš prejemala od Boga potrebno pomoč, da boš mogla premagovati skušnjave in svoje dolžnosti spolnjevati. Vživala boš mir vesti in duhovno veselje pri molitvi in prejemanju svetih zakramentov ; smela boš upati, da boš imela mirno zadnjo uro in krajše vice. Posnemaj tedaj zveličano Joano v molčečnosti.
P. A. F.
Novi novicijat naše redovne okrajine sv. Križa.
(Dopis iz Brežic).
Kaker je bilo ob svojem času v „Cvetju“ že povedano, «o bili po oddeljenju tersaškega samostana, kjer je bil od davnih let novicijat naše redovne okrajine, izbrali predstojniki v ta namen v novič pridobljeni samostan na Sveti gori.
— 88 —
In v resnici je bil eno leto tara novicijat, od 24. avgusta 1901 do 24. avgusta 1902. Ali, ker ni bilo mogoče zadosti celic odločiti zanj, je moral biti ob enem tudi v Novem mestu, in še tako zavoljo pomanjkanja prostora niso mogli biti sprejeti vsi mladeniči, ki so prosili sprejetja. Po redovnih predpisih pa mora biti novicijat za eno okrajino le eden. Zato in tudi ker je na Sveti gori, kaker so se bali neketeri že spočetka, zaradi mnogo romarjev, ki gori prihajajo, za novicijat premalo miren samostan, so bili predstojniki prisiljeni na vgodniši kraj misliti, ter je bil po mnenju poslednjega našega generaljnega vizitatorja za nadalje odločen v to samostan v Brežicah, dasiravno tudi tukaj ni toliko prostora, koliker bi bilo pač želeti, da bi se mogla slovenska frančiškanska okrajina povzdigniti po zgledu cvetočih okra-jin, kakeršna je m pr. pri nas v Avstriji severno-tiroljska, in kakeršne so razne redovne okrajine na Nemškem in drugod. Vender pa bodi hvala Bogu, da se je doveršilo, kar je bilo za zdaj mogoče!
Potrebne poprave in priprave v tukajšnem samostanu so bile gotove do sredi septembra. 18. dan tega meseca je bil za našo okrajino znameniti dan, ko se je novi novicijat slovesno odperl. Prišli so k temu dejanju iz Ljubljane prečastiti p. provincijalj sami, kar je slovesnost še posebno povzdignilo. Šest bogoljubnih mladeničev je imelo ta dan, odložiyši svetovno obleko, iz njihovih rok sprejeti častitljivo redovno oblačilo sv. Frančiška*). Ob šesti uri zjutraj se je začelo opravilo. Pater provincijalj v cerkveni obleki z leviti in vso samostansko družino so šli s prosivci pred veliki oltar in tam se je zveršil cerkveni obred redovnega preob-lečenja, v pričo množice vernih, zlasti tretjerednikov, ki jih je nenavadna slovesnost privabila v hišo božjo. Po obrednih cerimonijah so se obernili p. provincijalj v kratkem nagovoru do ravno preoblečenih mladeničev, klerikov,, ter jih spodbujali s priserčnimi besedami, naj ostanejo zvesti poklicu, ki so si ga prostovoljno izbrali, zapustrvši stariše, brate in sestre, svet in kar jim je svet ponujal. Seveda so tudi udje tretjega reda in drugi zbrani verni pazljivo poslušali goreče besede.
*) Še trije so se jim pridružiii pozneje v začetku meseca oktobra-
— 89 —
Končavši spodbudni nagovor so prečastiti p. provincijalj v spremstvu levitov in samostanske družine v slovesni procesiji, pevajoč Zaharijevo pesem „Benedictus“, spremili mlade novice v zanje pripravljeno stanovanje, v novicijat, ter blagoslovili ves ta prostor in vsako celico v njem posebej. Tako je bil novi novicijat odpert. Novici so začeli svoje leto poskušnje, svoj novicijat
Kaker je iz povedanega očitno, ima beseda novicijat dva različna pomena. V pervem pomenu se tako imenuje čas poskušnje, ki je v našem redu eno celo in nepretergano leto, v keterem se ima novic prepričati, ali bo mogel do smerti tako živeti, kaker red nalaga in ima vsaki Bogu obljubiti ob koncu novicijata. V drugem pomenu pa se imenuje novicijat tisti od drugega samostana odločeni del, kjer imajo novici skozi leto poskušnje pod nadzorstvom svojega učitelja in njegovega namestnika prebivati ločeni od drugih samostanskih prebivavcev, keteri brez dovoljenja ne smejo hoditi v tisti prostor, da ne bi kako motili novicev. Vender pa ima redovna družina novicijatskega samostana dolžnost gledati na novice in po vesti soditi, bodo li dobri, poslušni redovniki ali ne. Skušnja uči namreč, da se semtertja vrinejo v novicijat mladeniči, ki za redovni stan nimajo pravega poklica, bodisi da so kako prisiljeni, ali pa se slabim namenom, da bi se lažje izšolali in potem slovo dali redu.
Novicijat je za redovno okrajirio kaker nekakov rastlinjak ali cvetličnjak, kaker so rekli prečastiti pater provincijalj v svojem nagovoru pri naši slovesnosti, dobro zavarovan kraj, kjer goji vertnar mlade rastline, da bodo pozneje na vertu lepo cvele, prijetno dišale in svoj sad rodile. V novicijatu se uče novici redovnega življenja, v frančiškanskem novicijatu zlasti živeti po zgledu našega očeta sv. Frančiška in drugih svetnikov in zveličanih našega reda. Ob koncu novicijata morajo biti prešinjeni serafinskega, to je, frančiškanskega duha, goreči in zavzeti za svoj red, navdušeni za svojo redovno okrajino in njen vsestranski napredek, pripravljeni vse svoje moči napeti, da bodo enkrat, v veselje svojih predstojnikov in drugih redovnih bratov, mogli vspešno delati za zveličanje duš, kamer koli jih pokorščina postavi. Da! v novicijatu se imajo navzeti mladi redovniki vsi eno misli in enega duha, tam se imajo tudi
— 90
sami prepričati o resnici besed svetega pisma: „Ecce quam bonum et quam jucundum habitare fratres in unum“ — „Glej, kako dobro in prijetno je, ko bratje skupaj prebivajo" — kot pravi bratje v Gospodu Jezusu in njegovem služabniku, sv. Frančišku.	A.
Življenje sv. Frančiška
pisano od treh njegovih tovarišev, keteri so nekedaj ž njim občevali.
II. POGLAVJE.
Kako je bil zapert v Perudži in o dveh prikaznih, ki jih je imel, ko je hotel biti vitez.
Nekedaj, ko se je končala vojska mej Perudžo in Asi-zom, je bil Frančišek vjet z mnogimi svojimi someščani vred in v Perudži zapert, pa ker je bil plemenitega vedenja, so ga zaperli z vitezi vkupaj. Ko so pa bili nekega dne sojetniki njegovi žalostni, on, ki je bil po naravi vesel in šaljiv, ni bilo videti, da bi žaloval, temuč nekako veselil se ; zato ga je eden izmej tovarišev posvaril kaker neumnega, ker se namreč veseli v ječi. Frančišek pa mu je odgovoril živahno:	Kaj mislite o meni? Še klanjali se mi bodo po ce-
lem svetu . In ko je eden vitezev, keterim je bil pridružen, enemu od sojetnikov neko krivico storil in so zato vsi drugi hoteli tistega zapustiti, mu sam Frančišek ni odrekel družbe, pa tudi druge je pregovai-jal k temu.
Ko je leto minilo in se je spet mir naredil mej imenovanima mestoma, se je Frančišek s tovariši sojetniki v Asiz vernik Čez malo let pa se je neki plemenitnik iz asiškega mesta oboroževal, da bi šel v Apulijo, da si pridobi denarja ali časti. Ko to sliši Frančišek, začne tudi po tem kaker oni hrepeneti in da bi ga neki grof, Gentilj po imenu, naredil viteza, si pripravi obleko, kar more, dražjo od someščana, vbožniši po bogastvu, pa obilniši v izdajanju.
Neko noč torej, ko je se vso vnemo pripravljal te reči in hrepenel po poti, ga obišče Gospod, ter ko časti željnega z verhuncem slave v prikazni vabi in povzdiguje.
•	— 91 —
Ko je namreč tisto noč spal, se mu prikaže nekedo, ki ga pokliče po imenu in pelje v neko veliko in krasno palačo, polno viteškega orožja, namreč bliščečih ščitov in dru-dih priprav na zidu visečih, k viteškemu lepotičju spadajočih. In ko se je, silno vesel, čudil sam pri sebi, kaj bi to bilo, vpraša, čigavo da je to orožje, ki se tako lesketa, in palača, ki je tako krasna. In odgovorilo se mu je, da je vse to, s palačo vred, njegovo in njegovih vitezev.
Ko se torej zbudi, veselega serca zjutraj vstane ter misli posvetno, kaker tak, ki še ni okusil popolnoma duha božjega, da ima v tem veličastno povzdignjen biti in ima-joč prikazen za napovedovavko velike sreče sklene na pot v Apulijo se odpraviti, da bi ga gori imenovani grof naredil za viteza. In tolikanj veselejši ko po navadi je postal, da so se mnogi čudili in spraševali, od kod toliko veselje; on pa je odgovoril: „Vem, da bom velik knez", in res'je kazalo na nekaj jako čudnega in imenitnega, kar se je zgodilo tisti dan pred omenjeno prikaznijo, kar se misli, da je bila ne majhina prilika same prikazni. Vsa svoja oblačila namreč, ki si jih je bil dal narediti čudna in draga, je bil nekemu vbozemu vitezu podaril tisti dan.
Ko se je bil torej odpravil na pot in prišel do Spoleta, da bi šel dalje v Apulijo, je začel nekoliko bolehati. V skerbi vender za svoje popotovanje, sliši, ko je zadremal, na pol zbujen nekoga, ki ga je vprašal, kam da želi iti. In ko mu je Frančišek razodel svoj namen, dostavi oni : „Kedo ti more storiti kaj boljšega, gospod ali hlapec ?“ In ko mu je on odgovoril: „ Gospod", pravi oni spet: „Zakaj torej zapuščaš za hlapca gospoda, in kneza za podložnega?" In Frančišek je rekel: „Kaj hočeš, da storim, Gospod?" — „Verni se" pravi, „v svoj kraj in povedalo se ti bo, kaj boš storil, zakaj, prikazen, ki si jo videl, moraš drugači razumeti".
Zbudivši se pa, je začel o tej prikazni misliti prav pridno, in kaker je bil o pervi prikazni tako rekoč ves iz sebe od velike radosti, hrepeneč po časni sreči, tako se je pri tej vsega zbral sam v sebi, čudeč se njeni moči in pre-mišljevaje tako pridno, da ni mogel nič več spati tisto noč.
Ko se je torej dan storil, se verne proti Asizu naglo, kar se da vesel in radosten, pričakovaje voljo Gospodovo
— 92 — .
ki mu je to pokazal, in da mu bo svet dal tudi o njegovem zveličanju, in premisli vsi se ne mara več v Apulijo iti ter hrepeni volji božji primerno se vravnati. (Dalje prih.)
Drobtinice.
Kako se imaš zaderžati v skušnjavah.
Skušnjave so navadna vsoda tistih, keteri hočejo odkrito-serčno Bogu služiti. To naznanja vže sam sv. Duh: „Moj sin (moja hči), ako hočeš stopiti v službo božjo, pripravi svojo dušo na b o j“- Eccl. 2, 1. In sv. Pavel piše: „Vsak, kedor hoče pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bo preganjanje terpel“. II. Tim. 3, 12.
Ti naskoki na našo dušo pridejo pa zdaj od hudobe, zdaj od sveta, zdaj pa od lastnega mesa. Tu more pomagati edino Bog. V takih slučajih moramo klicati na pomoč Boga, kaker nas uče cerkvene molitve :„Bog pazi na mojo pomoč; Gospod hiti mi pomagat!" Moremo reči tudi z otročjim zaupaujem :„Naša pomoč je v imenu Gospodovem, keteri je vstvaril nebo in zemljo". Ta mogočni Bog nam more pomagati, tudi ako bi proti nam vstal cel svet združen s hudobo. On nam b o tudi pomagal, ker je to obljubil in kar ou obljubi, tudi zvesto stori. Peklenski sku-šnjavec pa je lažnjivec od začetka, in ko lažnjivca ga moramo v beg zapoditi.
Oh, kolikokrat človek pade v skušnjavah, ker nima poguma in zaupanja v božjo pomoč!
Sicer pa, ako hočemo serčno skušnjave premagati, moramo se zaupanjem v Boga združiti zmirom veče spoznanje svoje nevrednosti in slabosti. Ko je enkrat sv. Anton opat videl svet prepre-žen se zanjkami hudobnega duha, je stokajoč rekel: „Gdo se more teh rešiti ?“ in prejel je skrivnostni odgovor: „Samo ponižnost"-
Bodi torej ponižen, in ne sodi drugih, ako so padli v skušnjavi ; najberž bi bil ti v taki priložnosti še globokeje padel. Bodi ponižen tudi v sodbi samega sebe: skušnjava ti kaže, kam bi prišel, ke te ne bi Bog tako rekoč za roke deržal. On pa le ponižnega varuje pred padcem. Gorje pa v skušnjavah duši, ketera navadno visoko leta!
— 93 —
Sicer pa in j si vsak globoko v serce vtisne, kar je Kristus pri izganjanju nekega hudobnega dulni rekel: ,,T a v er s ta hudobnih duhov n e m o r e iziti, a k o ne po molitvi in post u. Mark. 9, 28. O, to je gotovo, da se proti marisketeriro skušnjavam ni mogoče vojskovati samo se zaupanjem v Boga in ponižno molitvijo ! Gdor se proti takim skušnjavam posebno zoper sv. čistost, hoče koristno in vspešuo vojskovati in jih premagati, temu je potrebno zatajevanje. Zdaj pa zdaj moramo zoperno meso s postom in drugim zatiranjem pod oblast duha spravljati, se ve da, ne neprevidno. Tu naj se popraša za dober svet duhovni vodja, in le edino po njegovem svetu se je ravnati. Kar pa more in tudi mora storiti vsak, da se bo mogel v skušnjavah vspešno boriti, je to, da zmirom berzda svoj jezik v govorjenju, ušesa v poslušanju, oči v pogledih, ker brez tega bo zastonj vsako drugo sredstvo, vsako drugo orožje.
Poglej na božjo martro!
Te zasramujejo in preganjajo ? Poglej na božjo martro! Ti težke bolezni grenijo življenje ? Poglej na božjo martro 1 Je tvoja duša polna strahu in britkosti ? Poglej na božjo martro! Vse kar ti terpiš, ali moreš terpeti, je v neskončno veči meri za te terpel Kristus! Kaj še ? Si li v življenju grešil toliko, da tako rekoč več nisi mogel ? Poglej na Kristusa, čiger ena sama kapljica presvete kervi zadostuje neskončni božji pravici ne samo za tvoje, temuč za grehe celega sveta!
Bodi zvest sv. katoliški cerkvi!
Eno posebnih znamenj duhovnih otrok sv. Frančiška je vdanost in zvestoba do sv. rimske cerkve, kar je popolnoma po duhu svetega vstanoyitelja. Sv. Frančišek je pervi vstanovitelj reda, keteri svojim otrokom naravnost zapoveduje pokorščino in spoštovanje sv. očetu papežu in sv. rimski cerkvi. In kar v pervem poglavju pravila za manjše brate toliko povdarja, ponavlja enako na koncu istega pravila v 12. poglavju. Sicer pa je že prej ko je začel živeti v društvu bratov po poterjenem vodilu, tako le jim govoril: »Pojdimo k naši materi sveti rimski cerkvi in povejmo svoj namen papežu, ker brez njegovega odobrenja se mi ne zdi nič dobro in stanovitno v redovnem življenju".
V vodilu tretjega reda je predpisano, da morejo tisti, keteri žele vstopiti v ta red, vže pred sprejetjem biti vterjeni v svet
— 94 —
katoliški veri in vdanosti do rimske cerkve in apostoljskega sedeža. Ta vdanost se pa mora pokazati posebno takrat, keder je sv. cerkev napadena in preganjana. In ti časi so naši časi; in kar je še bolj žalostno, sveto cerkev napadajo da vse načine tudi v tistih krajih, kjer se je pred leti jako spoštovala, jako ljubila. Ako hočemo biti pravi otroci sv. Frančiška, je zdaj pravi čas, da pokažemo svojo vdanost do sv. cerkve. V vsaki stiski šv. cerkve so pravi njeni otroci občutili njene britkosti, kaker da bi bile njihove, ter goreče molili za rešitev njeno iz nadlog. Ko je bil sv. Peter v verigah vklenjen, ,,j e cerkev molila zanj brez p ]• e n e h a n j a k Bog u“. (Ap.dj. 12, 5) O, molimo tudi mi za sv. Očeta, za škofe in dušne pastirje, da bi Bog dal bolje čase, da 'bi tako vsi mirno Bogu služili in enkrat dosegli mir nebeški.
Spomnimo se na osodo nezvestih in brezserčnili otrok svete cerkve, kar naj nas zmirom bolj spodbuja k pravi zvestobi in vdanosti do nje. Ena najbolj znanih in ob enem najbolj strašnih kazni božjih v tem oziru je gotovo zadela Napoleona I. Ko je on vgrabil papeževo deželo, so ga sv. oče Pij VII. izobčili, na kar je pa on sramotilno odgovoril: „Kaj li on meni, da bo po njegovem izobčenju mojim vojakom orožje iz rok padalo ?“ Pet let potem so v resnici njegovim vojakom na ruskih tleh iz zmerzlih rok puške padale. Napoleon sam se je pa v hitrem begu peljal na Francosko, kjer je bil naposled odstavljen, vjet, in čez sedem let je oddaljen od sveta in človeške družbe vmerl na otoku sv. Helene v Atlantiškem morju.
Taka ali enaka je pa bila zmirom oso d a vseh tistih, keteri so se proti svoji materi, sv. cerkvi s p u n t a 1 i. Sicer to ni nič čudnega, ker božja beseda se vedno spolnjuje, kaker v drugih zadevah, tako tudi tukaj. Bog je vže pred dva tisoč leti rekel: „P r e k 1 e t je od Boga, keteri svojo mater ž a 1 i“. Prid. 3, 18.
Da se nad nami otroci sv. Frančiška ne izpolni to božje prekletstvo, bodimo priserčno vdani naši materi sv. katoliški cerkvi. Poslušajmo radi njen glas ! Govorimo spoštljivo o vsem, kar se nje tiče. Spoštujmo nad vse hiše božje, kjer nas naši duhovni pastirji hranijo sč svetimi zakramenti in z božjo besedo ! Bodimo serčno vdani tistim, ketere nam je Bog dal za voditelje v raj !
P. H. R.
— 95 —
^priporočilo v
mofifev.
V pobožno Molitev se priporočajo rajni udje tretjega reda skupščine brežiške: vč. gospod Peter (Ignacij) Gostenčnik, župnik v pokoju, ali prav za. prav v terpljenju,. ker je od mertuda zadet ležal čez 20 let, f 13. septembra 1902,. Marjeta (Ivana) Šuštarič iz Pišec -j- 22. oktobra, Marija (Ana) Vodopivec sč Zdol f 27. novembra 1902 ; gor iške: Jera (Terezija) Božič iz Podmelca; kobilieglavske: Frančiška (Katarina) Štolfa iz Komna; častiti šolski sestri: S. M. Fortuna ta Cizej, rojena v Gomilskem dne 1. maja 1871, v red vstopila v Mariboru dne 5. oktobra 1887, vmerla dne 21 oktobra 1902 v Lošinju malem ; S. M. Baptista Pfeifer, rojena v Celju dne 1. junija 1868, v red vstopila v Mariboru dne 6. oktobra 1887, vmerla dne 18. novembra 1902 v Repnjem na Kranjskem ; Liza Brenčič, tretjeredniea na Verhniki, vmerla dne P. novembra lanskega leta.
Dalje se priporočajo v pobožno molitev preč. mons Ivan Abram, goriški kanonik, v svoji bolezni in visoki starosti; neki duhovnik priporoča svojega 80 letnega oslabelega očeta, svoja dva brata na ptujem in samega sebe; K. S. v Tolminu se priporoča Materi Božji in sv. Antonu Padovanskemu, da bi jo popustila božjast; F. V. v Volčah priporoča svojega otroka, da bi ji o-zdravel; M. G. v Libušnjem svojega sina, ki je v bolnišnici pri vojakih, da bi mu ozdravele oči; J. H. v Tolminu neko deklico, da ne bi nad milostjo božjo obupala; J. M. iz Nove Štifte svojega brata za spreobernjenje in tudi njegovega sina, da bi oba v nevarnih boleznih še ljubo zdravje zadobila, sebe pa v neki dober namen; M. K. za pomoč v dušnih in telesnih nadlogah; neka dekle M. K. nekega mladega gospoda in njegovo mlado ženo, da bi se veruila na pravi dom ; A. J. iz Šk. dekleta vse župnije v dober namen, da bi se vpeljala Marijina družba; ueka oseba v posebni sili, da bi ji sv. Anton Padovanski sprosil pomoči; neka boluica za zdravje; neki tretjerednik za mir in edinost v zakonu; J. J. K. za zdravje in da bi bila vslišana, kar je pri deželski gosposki prosila ; neka stara mati priporoča sinčka svoje hčere, da bi bil rešen svoje bolezni, kakerje božja volja ; G. K. G. sina, da bi se šel učit, kar želi ; tretjeredniea Fr. (Avg.) za dobrega spovednika in da bi Bog ponižal ali razsvetlil njene nasprotnike; neka tretjeredniea priporoča svojega sina bogoslovca; neka tr. sina in hčer, ker sta bolna na glavi; M. N. tr. priporoča svojo prijatelico, da bi vdana v voljo božjo prenašala krivico, ki se ji godi in da bi se pravda srečno iztekla; E. K. tovarišico za po-lajšauje hude bolezni in sebe za dar poterpežijivosti; F. B za ozdravljenje želodečue bolezni; Fr. B. za pomoč v zakonskem, stanu; neka tretjeredniea na Štajerskem priporoča nekega po
— 96 —
nedolžnem preganjanega duhovnika in drugega g. duhovnika, ki zaradi bolehnosti težko opravlja svoje stanovske dolžnosti; neka tretjerednica na Štajerskem priporoča svojega brata, da bi mu Bog poverili! zdravje, da bi zopet mogel lehko opravljati svoja dela; J. St. sebe in svojo družino za dušno in telesno zdravje, tudi neko mater in slaboumno hčerko ; neka oseba sebe in svojo družino, da bi bili obvarovani pred grehom, in neko bolno osebo ; neka žena za zdravje in blagoslov pri gospodarstvu, priporoča tudi moža in otroke; neka druga žena, ki je v nevarnem stanu; neka tr. v več dobrih namenov ; neka oseba za pomoč in tolažbo v veliki žalosti; dve hudo in nevarno bolni sestri tretjerednici za ■ozdravljenje.	___________________________
Žafivafe za vsfišano mofifev.
Večkrat sem že druge nagovarjal, da naj se sv. Antonu Pa-dovanskemu priporočajo v svojih potrebah. Dne 13. avgusta t. 1. sem bil sam v veliki nevarnosti, ko me je proti večeru želodečni kerč prav hudo prijel. Priporočal sem se presv. Jezusovemu Sercu, Materi božji in sv. Joželu, ter obljubo naredil, da bom opravljal pobožnost 13 torkov v čast sv. Antonu Padovanskemu in v „Cvetju" se zahvalil, ako mi dobrotljivi Bog zdravje da na priprošnjo sv. Antona Padovanskega. Dasiravno me je deržal kerč celih 9 ur po noči, so vender zjutraj bolečine toliko polegle, da sem mogel opraviti daritev sv. maše. Zdaj, ko nisem še končal pobožnosti 13 torkov, morem že zopet opravljati svoje dolžnosti in zato spolnim svojo dolžnost, dolžno zahvalo, in s to potjo še drugim priporočam, da naj se s terdim zaupanjem zatečejo v vsaki potrebi k sv. Antonu Padovauskemu.	P. Aljfonz Furlan.
Dalje naznanjajo svojo zahvalo: neki voznik tretjerednik presv. Sercema Jezusa iu Marije za dvakratno čudovito rešenje iz smei tne nevarnosti in da mu je po posebni milost se silno težkim vozom povožena noga v čudovito kratkem času ozdravela (dar Bog poverili !) ; A. V. tretjerednica mariborske skupščine za o-zdravljenje dolge in nevarne bolezni zadobljeno od ljubega Jezusa v presv. Rešnem Telesu po priprošnji Marije Matere milosti in sv. Filumene; J. V., tretjerednica. iz Ljubljane za veliko dušno milost; F. Terglav, tretjerednik, za ozdravljenje svojega priletnega očeta; J. H. iz Gorice za ozdravljenje očesa; F. J. za vslišano prošnjo; A. J. iz Sk. za mnogokratno pomoč v hudih silah in zadregah; H. P. v Št. liju za odvernitev velike nesreče; neka tretjerednica za srečno izveršitev dolžnosti svojega stanu; K. K. pri Sv. Petru v Savinski dol. za večkratno vslišanje; neka stara mati za večkratno vslišanje; tretjerednica Fr. (Avg.) da je našla zgubljeno reč, da je srečno izpadlo neko podjetje in da je bila rešeua raznih dušnih in telesnih stisek ; več oseb za prejete dobrote._______________________
oy v sestavan omajano. Ali mi ne govorimo !e vliti (w liti) za bbauth, temuč tudi vbiti (w bitij za oy6iiTii itd., in to ne le v kranjskem, temuč tudi v vseli drugih naših narečjih. Ne da se potemtakem tajiti, da se pri nas začetni u navadno skrajšuje v dvoustniški w, ki se v nekih štajerskih narečjih nadalje vter-juje v pravi ustuiško zobni v, pred terdiini soglasniki celo v f, vse čisto tako, kaker pervotni bb, ki je zgubivši b v večini naših narečji prešel v w, ki ga pišemo v. Očitno je torej, dajeMetelj-kovo razločevanje mej predlogoma u (stsl. oy) in v (bo,) davno onemogočeno. Obžalovati moramo, da se mu naši merodajni jezikoslovci niso mogli odpovedati.
In zdaj: Dalj e!
Pri nas je torej v nekih primerih u za bb opravičen. Ven-der iz češčine sprejeti pisavi uvod, namestu v v o d, jaz ne morem priterditi; ne zato, ker je uvod v ruščini in poljščini „Ent-fiihrung", temuč zato, ker mi v (t. j. w) pred v jako leliko izgovarjamo, in če smemo pisati „v v&s", smemo iu moramo tudi: v vaj a ti, v v e s t i, v v o d.
Pač pa bi imeli pisati u namestu v pred u in dvoustniškim v (t. j. w), ako se ima v takih primerih predlog razločno slišati: u usta, u uho, u vvod itd. Sicer navadno ne govorimo tako, temuč: w usta, \v uho, kar se sliši kaker samo: usta, uho, le vsled zveze v stavku čutimo ali si mislimo v spred ; pa mogoči so primeri, ko bi bilo veuder treba predlog razločniše izgovoriti, n. pr. v šoli, ko pravimo, da se bb spreminja u u, ali ako bi bila drugačš izreka preterda n. pr. „vso noč u strahu". V takih primerih bi bilo tako tudi pisati. —
Kaker je Sedanja učna metoda kriva „gosposke“ izreke VB namestu soglasnega v (w). tako tudi izreke zb ali sb, ki se mej študiranimi semtertja sliši namestu z ali s, in kB namestu k, g ali h. (Zn očetom, sv tabo, k v Bogu' bere mladina namestu: „z o č e t o m, s ti bo, gbogu" ali „hbogu“v Nekaj podobnega se godi, po moji misli iz istega vzivka, na Češkem. Primeri „Archiv f. slav. Philologie" XVIII. pg. 314: „Eine Be-merkung zur Aussprache gcivisser čechischer Pi apositionalverbindun-gen. Wenn man die Aussprache solcher piapositionalen Ausdriicke wie v u s t e h, z o d p o v e d i u. a. bei gebildeten Bohmen beob-achtet, wird es einem jeden auffallend werdeu, dass man hier ein auderes Princip der Aussprache vor sich hat, als das gevvohn-liche der slavi-chen Sprachen. Die Prapositionen vereinigen sich namlieh nicht mit dem Substantiv wie etwa in einem russ. bb ycxaxB, cb oichomb u. a, sondern bleiben eiue Silbe fur sich. . . . Audi ein k bildet, miter ahiilichen Verhaltnisseu eine eigeue Silbe: k oknu" ... Olaf Brodi, ki poroča o tem „nes'o-vanskem" izrekovanju češke inteligence, terdi sicer, da delajo ta zlog dotični soglasniki biez kakeršnega koli samoglasnika, in glede v iu 'z (ki se pa izgovarjata v tem primeru ko f in s) bi to ne bilo nemogoče, pač pa menda glede k, ki se ne da vleči. Morda se govore vse te tri prepozicije s kratkim polglasnikom spred, prim. malorusko iikb za kb. V tem bi vteguil biti tudi vzrok, se v v /, z v s vterjuje, prav kaker se tudi sicer mehki soglasniki na koncu samostojnih besed vterjujejo. —
Ali so Čehi že tudi tako daleč, da take predloge kedaj tudi celo s povdarkom izgovarjajo, ni razvidno iz Brochove notice, o Prav verjetno je, da so j>h v tem naši razni naprednjaki že	|
prihiteli. Pri nas se nanueč piše že tudi tako: „take goječe še	“
morda ni bilo v in okrog cerkve . . . položaj posadke pri	«
i n v Manili . . . ljudstvo si ho v i n izve n parlamenta znalo priboriti svoje pravice . . . imeli smo prav pogostem nastanjenee	%
od krdel potujočih v ali iz Italije*. — V takih primerih sta	Sj
oba predloga povdarjena, v je torej na vsak način zlog vu. Ali	|
jaz bi dejal, kedor tako govori in piše, ta govori in piše se slo-	'j=
venskimi besedami nemško. Tega so zmožni seveda le imenitni možje, doktorji, žurnalisti in učeni profesorji.
Kaker je v v takih zvezah morda sad sedanje naši sloven-	g
ščini ne prav vmerjene glaskujoče mt-.tode, tako ta metoda, če je	> :
ni ravno rodila, vsaj hrani iu vzderžnje tudi napačno pisavo: z	•-
vso, z vsemi, z vsakim itd., kar se bere, kaker bi se to	|
razumelo samo ob sebi: zn wso, z« wsemi itd. Taka izreka	>
je v tem primeru} sicer opravičena, ne pa taka pisava. Tudi	'S
drugi Sloveni govore tu predlog sč samoglasnikom, ki jim nado-	®
mešča i, pa oni tisti samoglasnik tudi pišejo, Rusi: co bc4mh,	^ 0
Čehi:	se v š e m r, Slovaki: so v š e t k y m i Poljaki: ze^^
wszystkiemi, H>rvatje : s a s vi mi itd. Podobno pišejo "S® tudi naši stari, Dalmatin: sovfemi (o nam. e zaradi nasled-:iiP| njega v t. j. w, prim. „cerkou", „molitou“ itd.), Kuzmič: zev- Q-,g s z e m i (t. j. ze vsemi), Dainko : z e v s i m i, Gutsmaun : s e .E 2 vfem (alleidings).
Ako se potemtakem predlog c.% v drugih slavenskih jezikih g a pied vs in vš vedno piše z ohranjenim samoglasnikom, in mi > S ga tudi tako izgovarjamo, in naši stari so ga tudi tako pisali, ^ od kod imamo mi pravico zdaj edini pisati „z vsemi"? Izgo- >g varjamo:	„sd wsemi“, ,z* wsemi“ ali „z usemi";.i |
pisati bi bilo torej : „se vsemi", „zč vsemi" ali „z usemi", prim. § a malonu-ko (ukrajinsko): 3 ycijia.— Ali recimo, da bi kak poseben s uinetnež res stlačil glasove »z vsemi" v dva zloga, lelika imOg splošna taka izreka pri nas gotovo ni, najmenj pa tako lepa, da	£
bi se človek mogel zato vneti zanjo. Ne le naši stari in vsi ostali sedanji Sloveni, temuč tudi potreba lehkote iu lepote je za to,	■§
da izvolimo tej zvezi izreko in torej tudi pisavo s tremi samo-	~
glasniki, sploh, da rabimo pred vs, vz, vš, vž namestu samega s: s n. >
Pa tudi pred samim s, z, š, ž se govori pri nas po mnogih c krajih sv (na Štajerskem nekod : ze) na mestu samega s ali z g in tudi v tem imamo na svoji strani ostale slavenske jezike: r. ’g co 3A0CTH, č. s e s t r a n y, p. z e z 1 o š e i, z e s i e b i e, h. s a ® s o 1 j u. Na Tiubarja in Dalmatina se pri tem sicer res ne moremo a jg sklicevati. Dalm. piše n. pr.: »sTufho inu s'fnity, sTvojema, sTtrejlo, sThpotom, s’Sydmy, s’Sgoncy, s’Shreb)y, Trubar: sTluveisom" (t.	-33
j. „ssl6’vesom" mit Respect) itd. Ali kaker je bil s« tedaj še p-? ohranjen v sestavah : fefhli, ftshgali, fesidali, fegnili" itd., tako o.Jj se je gotovo tudi v zvezah kaker „se sušo" itd po muogih krajih .2® govoril, kaker se še dandanašnji, in mi moramo taki izreki za § a Sedanjo slovenščino pripoznati prednost, ker je lažja in lepša.
(Dalje prih.)