PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. *
primorski
M.	dnevnik ^
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 203 (12.235)
Trst, petek, 13. septembra 1985
OA
Vi
O
Ministra De Michelis in Goria vedno bolj osamljena
Splošno nasprotovanje družbenih sil okrnitvam zdravstvenega zavarovanja
Ugovo. Kiuti
• "li ’ •••
novi lokaciji sinhrotrona
RIM — Med političnimi stranka-fni in sindikalnimi ter stanovskimi organizacijami, ki so že zavzele stališče do zamisli De Michelisa in Go-rie o razdelitvi državljanov v tri razrede, kolikor zadeva pravico do državne zdravstvene oskrbe, ni niti ene, ki te »hipoteze« ne bi kritizirala. Predsednik KD Piccoli je idejo o »sa-Kiovoljm reformi zdravstvene refor-hie« označil kot zelo hudo napako, lojni k PRI Spadolini je močno skep-Učen (in zavrača možnost dodatnega Privitja davkov v okviru finančnega zakona 1986), PSDI'poudarja nujo po zaščiti revnejših slojev in po boljših zdravstvenih uslugah, vodstvo PSI bo zadevo pretreslo v torek, Costa (PLI) navaja, da se je delitvi ljudi ha tri razrede odpovedala‘celo uprava državnih železnic, Capanna (DP) Pa zahteva pregon davčnih utajevalcev in obdavčitev rent.
To predlaga v listini o gospodarski politiki, ki jo je izročila Craxiju, ludi sindikalna zveza CGIL - CISL -UlL, ki je ravno tako ostro obsodila tezo o različnih merilih v zdravstveni oskrbi. Sindikati so pripravljeni sprejeti tudi za leto 1986 programira-
no stopnjo inflacije, a pod pogojem, da ta ne prizadene le dohodkov od odvisnega dela in da se slednjim kupna moč ohrani neokrnjena (v vidiku je obnovitev dialoga o ceni dela s Confindustrio).
Minister De Michelis je včeraj u-radno zatrdil, da je tisk izkrivil izjave, ki jih je dal brž po sestanku gospodarskih ministrov s podtajnikom v predsedstvu vlade Amatom. Potrdil pa je teorijo o treh državljanskih razredih: prvi, opredeljiv po družinskem dohodku, bi zajemal »reveže«, ki bi kljub dokladam (npr. družinski) uživali dosedanjo zdravstveno o-skrbo; drugi, opredeljiv po osebnem 'dohodku (»vanj bi sodila večina državljanov«) bi »utegnil plačati kaj več«, a se mu ne bi bilo treba-obračati na zasebne zdravstvene domove; tretji pa bi si moral oskrbo sam plačevati. Toda kako preveriti, kdo je reven, kdo bogat in kdo na sredi, ko pa je davčni nadzorni aparat tak kakršen je? »To je še odprto vprašanje,« je rekel De Michelis. Proti »reformi reforme« se je izrekla tudi predsednica časnikarskega sindikata (FNSI) Mafai (»Novinarji od države ne dobijo ničesar zastonj«), (dg)
Prvošolčki so včerajšnji dan doživljali z mešanimi občutki, a prevladala je vedrina ih zaupanje. Njim, vsem učencem in dijakom ter šolnikom voščimo, da bi bilo njihovo delo čimbolj uspešno in hvaležno
London izgnal 25 sovjetskih funkcionarjev
LONDON — Nova poteza vohunske vojne med Vzhodom in Zahodom se je včeraj odigrala v Londonu, kjer je zunanje ministrstvo obvestilo veleposlanika SZ o izgonu 25 diplomatov in funkcionarjev sovjetske ambasade v Veliki Britaniji. V resnici naj bi šlo za agente sovjetske obveščevalne službe, ki imajo se-àaj tri tedne časa, da zapustijo angleško ozemlje.
. Udarec domnevni vohunski mreži RGB je zadal 46-letni Oleg Gordievski, do pred nekaj dnevi šef sovjetske obveščevalne službe v Londonu, ki je britansko vlado zaprosil za politično zatočišče in ji v zameno postregel s številnimi dragocenimi informacijami o istovetnosti in delovanju sovjetskih vohunov v Londonu.
Jušna Tirolska v ospredju na srečanju Craxi-Sinowatz
RIM — Kljub temu da je bilo v uradnih sporedih komajda omenjeno, je vprašanje Južne Tirolske bilo ena osrednjih tem prvih pogovorov med predsednikom italijanske vlade Bettinom Craxijem in avstrijskim kanclerjem Fredom Sinowatzem, ki je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Rim. Sicer pa to ne more posebno presenečati, kajti prav zapletanju in razpletanju južnotirolskega vozla je treba v dobršni meri pripisati dejstvo, da je Sinowatz prvi šef avstrijske vlade, ki je po vojni uradno prišel v Italijo.
K poživitvi odnosov med Itahjo in Avstrijo je veliko prispevalo Craxijevo potovanje lanskega februarja na Dunaj. Tedaj sta Craxi in Sinowatz podpisala vrsto sporazumov o sodelovanju na gospodarskem in kulturnem področju. Tudi o tem je seveda tekla včeraj beseda na srečanju obeh državnikov v Rimu, ki sta ož. bosta danes podpisala nove sporazume, med drugim za olajšanje prehoda ljudi in blaga čez mejo in za povečanje avstrijske uporabe tržaškega pristanišča. Zdaj preučujejo tudi možnost, da bi državi povečali sodelovanje na znanstvenem in tehnološkem področju, tudi v okviru projektov EGS, kot je »Eureka«.
Craxi in Sinowatz sta pregledala sedanji mednarodni politični položaj in si izmenjala mnenja ter ocene o trenutno najhujših. žariščih napetosti, zlasti o Južni A-friki in Bližnjem vzhodu.
Kot rečeno, pa je bilo v središču pogovorov med državnikoma tudi vprašanje nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Nemci očitajo italijanski vladi, da še vedno niso izpolnjene vse obljube iz »južnotirolskega paketa«, zlasti kar zadeva enakopravnost jezikov v državnih organih, npr. na sodiščih. Craxi je avstrijskemu gostu dejal, da se bo italijanska vlada zavzela za rešitev odprtih vprašanj »v skladu z mednarodno sprejetimi obveznostmi in v duhu prijateljstva ter zaupanja, ki je značilen za italijansko - avstrijske odnose«. Sinowatz je spomnil, da ima avstrijska vlada na osnovi pariškega sporazuma pravico bedeti nad uresničevanjem »paketa«, in izrazil upanje, da bo sam Craxi posegel za pospešeno uresničevanje še neizpolnjenih obljub.
Danes se bo Sinowatz sestal s Cossigo, Fanfanijem, Jottijevo in ponovno s Craxijem, jutri pa bo na obisku pri Janezu Pavlu II.
Mitterrandovo provokativno potovanje
PARIZ '— Francoski predsednik Mitterrand je vče-raj odpotoval na atol Mururoa v francoski Pohneziji, kjer utegne na tamkajšnjem poligonu opazovati podzemsko jedrsko eksplozijo, vsekakor -pa bo tu predsedoval zasedanju oživljenega »koordinacijskega odbora za južni Pacifik«.
Kot že večkrat doslej je Mitterrand presenetil francosko politično sceno, predvsem opozicijsko, kajti, ni dvoma, da ne gre le za teatralni učinek, temveč za Premišljeno pohtično ofenzivo na vse strani. Mitterrand, ki ga spremlja vrsta ministrov, pritrjuje s tem potova-Titen svoj pristanek na De Gaullovo obrambno doktri-?C). ki ji je nekoč tako nasprotoval. Navsezadnje bo Mitterrand prvi francoski predsednik po De Gaullu, ki “o prisostvoval jedrskemu poskusu.
V sredo je na seji vlade poudaril, da prav jedrsko prožje omogoča Franciji ohraniti njeno mesto v svetu.
. rav zato mora biti Francija po njegovih besedah vojaško prisotna tudi na Pacifiku.
Mitterrandov obisk je Avstralija že obsodila kot »grobo provokacijo«, še najbolj glasni pa so na Novi Zelandiji, kjer najodločneje obsojajo francoske jedrske poskuse, zaplet z ladjo »Rainbow Warrior« pa ocenjujejo kot francosko kršitev novozelandske suverenosti.
Bencin za 10 lir cenejši
RIM — Medministrski odbor za cene (CIP) je z današnjim dnem pocenil bencin za 10 lir pri litru. Cena bencina super znaša po novem 1.310 lir, navadnega bencina 1.2G0 lir in bencina brez svinca 1.335 lir za liter. Odbor CIP je obenem sprostil ceno gostega gorilnega olja, ki je bila doslej uradno določena. Sedaj bo prepuščena tržnim zakonitostim, torej zakonu o ponudbi in povpraševanju.
TURNIR V TRSTU
Gibona tesno proti Stefanelu
TRST — Zagrebška Gibona je s tesno zmago (79:77) proti Stefanelu osvojila veliki mednarodni košarkarski turnir v Trstu. Zagrebčani so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor požrtvovalnih tržaških košarkarjev.
Naj omenimo, da v tržaških vrstah ni igral poškodovani A-meričan Howard. V tekmi za 3. mesto pa je milanski Simac premagal rimsko moštvo Banco-rome z 91:90.
NA 10. STRANI
ACE MERMQLJA
Na otvoritvi 40. kongresa italijanskega združenja za termotehniko, ki .se odvija v Trstu, je prof. Luciano Fonda napovedal, da bodo prihodnje leto v Trstu pričeli graditi sinhrotron. Dogradili naj bi ga v teku štirih let. Krožnica velikega »prstana« bo merila približno 200 metrov, V novem objektu bo delalo 40 znanstvenikov, prav toliko tehnikov in približno 70 uradnikov. Gradnja bo stala približ-žno 150 milijard lir, ki jih bo krila italijanska vlada, kot je to zagotovil znanstvenikom minister Granelli.
Ob tem ostaja seveda odprto vprašanje lokacije. Konzorcij za znanstvene raziskave namreč meni, da lokacija med Bani in Padričami, ki so jo predvideli za evropski sinhrotron (dodelili so ga potem Grenoblu) ni več primerna. Konzorcij se je zato odločil, da postavi sinhrotron v neposredni bližini Padrič. Ta novica je seveda razburila domačine in v bistvu vso slovensko javnost.
Kaj pravzaprav očitajo Padričarji, njihove organizacije in druge slovenske (in ne samo slovenske) organizacije?
Prvi očitek gre na račun izbire novega zemljišča. Konzorcij bi moral razlastiti najvrednejša zemljišča v okolici Padrič. Najvrednejša iz različnih vidikov: gospodarskega, am-bientalncga in tudi narodnostnega. Padriče so namreč od nekdaj vezane na prostor, ki gre od vasi in meji potem pa hitro cesto. Tu so obdelane njive, veliki pašniki, tu je veliko kvalitetnega gozda (hrast) itd. Prostor je vreden tudi zato, ker je nekakšna naravna »oaza«, kot jih na Krasu, ki sodi pod tržaško občino, skorajda ni več. Ta problem bi moral zanimati ves Trst, posebno tiste, ki se zavzemajo za ohranitev Krasa. Povsem jasno je, da bi gradnja sinhrotrona korenito preoblikovala podobo enega izmed najbolj dragocenih predelov Krasa.
Nacionalni problem je tudi na dlani: na Padričah so do sedaj izgradili ezulsko naselje, begunsko naselje, kjer je sedaj sedež Konzorcija za znanstvene raziskave, naftovod, za relativno majhno elektrarno so razlastili ogromen teren, ki je danes omrežen in neizkoriščen, predvidena je tudi avtocesta. S sinhrotronom bi se Padriče znašle v obroču razlaščenih zemljišč in gradenj. Padričarji pa brez zemlje.
Nihče ne nasprotuje gradnji sinhrotrona, dejstvo pa je, da je področje med Bani in Trebčami veliko manj pomembno, saj je med drugim skoraj v celoti podvrženo vojaškim služnostim, ki bi očitno ostale tudi po menjavi lokacije. Odprto je torej bistveno vprašanje, ki si ga danes postavlja ves svet in sicer, če naj v imenu znanosti še naprej kvarimo naravno okolje, brez katerega ni življenja. V našem primeru je dilema takšna: področje pri Banih bi morda pomenilo večje izdatke za pripravo primernega terena kot na Padričah, ker pa v tem primeru cena ni le denar, se sprašujemo, če je smiselno zaradi nekih večjih naporov pokvariti »pljuča« Padrič, in ne samo Padrič.
NADALJEVANJE' NA 4. STRANI
KMETIJSKI DNEVI 1985
danes, 13. 9. ob 11. uri
uradna otvoritev v Kulturnem centru France Prešeren v Boljuncu
Človekova napaka botrovala nesreči na Portugalskem
LIZBONA — V predsinočnji železniški nesreči blizu Visaua je podleglo najmanj 46 oseb (precej manj kot so prvotno domnevali), ranjenih je okrog 150, ker pa je stanje mnogih zelo resno, utegne število žrtev po sodbi zdravstvenega osebja še občutno narasti, čeprav je preiskava še v teku, je minister za prevoze potrdil, da je tragedije kriva človeška napaka. Potniški vlak »Sud-Express« (0-porto - Pariz) bi moral počakati na postaji v Nelasu, da privozi vanjo iz nasprotne smeri na enotirni progi krajevni vlak Guarda - Coimbra, ki je imel 15 minut zamude. Postajni načelnik pa je potniški kompoziciji vseeno dal znak odhoda in vlaka sta trčila drug v drugega z brzino 100 kilometrov na uro vsak! Pet vagonov se je prevrnilo in jih je nato zajel požar, štiri vagone pa je vrglo 50 metrov daleč.
Na potniškem vlaku so potovali portugalski zdomci, Španci, Danci, Zahodni Nemci, Francozi, Švicarji in italijanski zakonski par Renzo ter Grazietta Bu-tazzi iz Sesta San Giovannija (Milan), ki sta nepoškodovana. Moški je novinar in sodeluje s turinsko »Štampo«. Državni poglavar Eanes je razglasil tri r,ri žalovanja.
Zunanji minister Andreotti poročal pred parlamentarno komisijo
Italijanska vlada obsoja apartheid ima pa pomisleke do ostrih sankcij
RIM — Italija ni brezbrižna do stanja v Južni Afriki. Njeno stališče temelji na obsodbi apartheida in na volji, da skupno z drugimi zahodnoevropskimi državami konkretno pripomore k premostitvi stališč, ki so nesprejemljiva za vsako omikano družbo. S temi besedami je zunanji minister Giulio Andreotti začel svoje poročilo o stanju v Južni Afriki na zasedanju poslanske komisije za u-stavna vprašanja. Andreotti je séveda poročal predvsem o nedavnem potovanju treh zunanjih ministrov držav EGS v Južno Afriko, na katerem je prišlo do soočanja z vladnimi krogi, z opozicijo, s predstavniki črnskih skupnosti in z gospodarskimi dejavniki. Na teh srečanjih so evropski predstavniki jasno in brez dvoumnosti iznesli svoja stališča, med katerimi je osnovnega pomena prepričanje, da je vprašanje človekovih pravic bistveno in ne pozna meja. In Evropska gospodarska skupnost, ki je preko lometjske konvencije povezana s 40 afriškimi državami, je zelo zainteresirana za to vprašanje tudi na Črni celini.
Andreotti je nato govoril o zadržanju južnoafriške vlade in dejal, da je tudi ta vlada obsodila apartheid in izrazila pripravljenost na pogovore z vsemi skupinami, ki se ne poslužujejo nasilja. Še zlasti je po An-dreottijevem mnenju pomembna izjava, da južnoafriška vlada obsoja apartheid, če s to besedo pojmujemo politično prevlado ene skupine nad drugo, izločitev neke skupnosti iz
postopka političnega odločanja, krivico ali neenakost pri potencialu s katerim se okoriščajo posamezne skupnosti in rasno diskriminacijo ali kršitev človekovih pravic. Te točke so po Andreottijevem mnenju osnova, na kateri je moč graditi tudi v Južni Afriki družbo na osnovi demokratičnega pluralizma. Le-te pa ne bo moč doseči drugače kot na osnovi radikalnih reform, kjer je po mnenju italijanskega zunanjega ministra razumevanje za postopnost mogoče samo, če postopek ne bo predolg in če bodo takoj prišli do izraza nedvoumni znaki bistvenih sprememb. Poziv k nenasilju, pravi Andreotti, je namreč možen samo pod nekaterimi pogoji. Vezan je namreč na dosledno ravnanje pretorijskih oblasti, kjer ne more izostati osvoboditev političnih jetnikov, ki je osnovni pogoj za odprtje resničnega dialoga med raznimi skupnostmi, nadaljnji pogoj pa je odprava izrednih zakonov.
O uvedbi gospodarskih sankcij pa ima Andreotti pomisleke. Navedel je stališče mednarodne sindikalne organizacije, ki je opozorila, da bi sankcije zelo negativno vplivale na delovno silo iz sosednjih držav, ki je zaposlena v Južni Afriki, in dejal, da je prav zato EGS posegla po selektivnih gospodarskih sankcijah. Zelo pomembno pa je, je še dejal zunanji minister, da sprejmejo evropske države tudi pozitivne ukrepe kot je na primer razpis študijskih štipendij za pripadnike črnskih skupnosti v Južni Afriki na evropskih univerzah.	BOJAN BREZIGAR
Kritike leve opozicije
RIM — V razpravi o poročilu ministra Andreottija pred komisijo za zunanje zadeve v poslanski zbornici so se oglasili predstavniki vseh skupin. Prvi je posegel komunist Rubbi, ki je ostro kritiziral stališče italijanske vlade do Južne Afrike. Dejal je, da vlada v bistvu ne namerava resnično ogroziti nadvlade belcev v Južni Afriki zaradi gospodarskih in drugih interesov, ki jih ima Zahod v njej. Rubbi je zahteval, naj Italija v skladu z navodili OZN prekine dobave orožja pretorijskemu režimu (Italija naj bi trenutno bila njegov peti največ ji dobavitelj na svetu), naj odpokliče svojega veleposlanika v Pretorii, naj preveri delovanje italijanskih podjetij v Južni Afriki na osnovi kodeksa odobrenega leta 1977 in naj prekine investicije ter trgovinske izmenjave in kredite. V razpravi se je oglasil tudi komunist Pajetta, ki je menil, da ni bil primeren obisk treh zunanjih ministrov EGS v Pretorii.
Podobna stališča so v razpravi izrazili predstavniki neodvisne levice in demoproletarci, medtem ko so zastopniki strank vladne večine ter radikalci kljub številnim kritičnim pripombam v glavnem izrazili odobravanje vladnega ravnanja. Andreotti je v repliki izključil možnost, da bi umaknili italijanskega ambasadorja iz Pretorie, o ostrejših sankcijah je dejal, da bodo še predmet razprave v forumih EGS, ponovil pa je vabilo pilotom formule 1, naj se ne udeležijo dirke, ki bi morala potekati 19. oktobra v Južni Afriki-
V okviru stikov med neuvrščenima državama
Argentinski predsednik Alfonsin od danes na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — V zvezi z bližnjim obiskom argentinskega predsednika Raula Alfonsina v Jugoslaviji je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič na včerajšnji redni tiskovni konferenci izjavil, da se bo na povabilo predsedstva SFRJ argentinski predsednik mudil v Jugoslaviji na uradnem in prijateljskem obisku od danes do 15. septembra. Gostitelj argentinskega predsednika bo predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič.
Obisk predsednika Alfonsina je izraz tradicionalnih prijateljskih stikov in sodelovanja med obema neuvrščenima državama. Obisk bo nedvomno prispeval k nadaljnji poglobitvi sodelovanja na vseh področjih, za kar obstajajo objektivne možnosti in obojestranski interes.
Obisk predsednika Alfonsina bo v času zapletenih mednarodnih odnosov, v katerih se nadaljuje blokovska oboroževalna tekma, krizna žarišča se ne rešujejo, položaj držav v razvoju je zaostren, vse večji pa je tudi problem dolgov.
Pogovori na najvišji ravni bodo priložnost, da v okviru političnih pogovorov med državama podrobno izmenjajo mnenja o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih, posebej o dejavnosti gibanja neuvrščenih v luči sklepov ministrske konference neuvrščenih v Luandi in v fazi priprav na osmo srečanje na vrhu. V pogovorih so veliko pozornost namenili tudi medsebojnim odnosom
in možnostim za nadaljnjo okrepitev vsestranskega sodelovanja med državama.
Na vprašanje, kako ocenjuje najnovejši razvoj dogodkov v Južni Afriki, je Željko Jeglič dejal, da uvedba izrednega stanja v nekaterih delih Južne Afrike kaže na neuspjeh in nesposobnost manjšinskega rasističnega režima, da po politični poti reši vse večje težave države, pa tudi na njegovo nepripravljenost, da ukine apartheid in začne z bistvenimi spremembami v državi. Kot je po-kazala nedavna ministrska konferenca neuvrščenih v Luandi, so vse neuvrščene države globoko zaskrbljene zaradi razmer v Južni Afriki in so odločno podprle boj proti apartheidu.
Jugoslavija na načelih svoje zunanje politike najostreje obsoja uvedbo izrednega stanja v Južni Afriki in podpira ukrepo in vse druge konstruktivne predloge in pritiske na Južno Afriko, ki bi lahko pri spjevali k izbolj šanju sedanjega položaja.
V zvezi s predlogom, da bi prezadolženim državam v razvoju enostavno odpisali dolgove, je predstavnik sekretariata odgovoril, da je znano, da je problem dolgov velika mednarodna grožnja. Neuvrščeni so v Luandi p>o-zvali vlade držav posojilodajalk in mednarodne finančne in bančne ustanove, naj z državami v razvoju začnejo politični dialog, da bi poiskali pravično in trajno rešitev za probleme dolgov držav v razvoju, (dd)
Živčnost režima v Pretorii ob rastočem odporu v državi
JOHANNESBURG — Nasilje je y Južni Afriki še vedno na dnevnem redu. Po vsej državi so se tudi včeraj nadaljevale demonstracije in spopadi med policijo in črnskim prebivalstvom. Obračun je tudi tokrat zelo težak: osem ljudi je bilo ubitih, na desetine je ranjenih in aretiranih zaradi kršitve določil o izrednem stanju. V enem letu je boj črnskega prebivalstva za rasno emancipacijo zahteval že več kot 700 življenj.
Trda roka režima pri zatiranju gibanja proti apartheidu pa ni preprečila, da bi združenje vseh južnoafriških cerkva pristopilo k predlogu Nobelovega nagrajenca Desmonda Tutuja za splošno stavko proti režimu. Stavka naj bi bila enodnevna, predvidoma 9. oktobra.
Živčnost v vladnih vrstah zaradi rastočega odpora je očitna, kot dokazuje včerajšnji izgon ameriškega novinarja tednika Newsweek iz države, ker je v daljšem px>roči-lu . o stanju v državi napisal stvari, ki rasistom niso bile pogodu. Raymond Wilkinson, ki so ga kratkoma-
lo pospremili na letališče v Johannesburgu in ga obdržali p>od pjolicij-skim nadzorstvom do prvega p»leta proti Nairobiju v Keniji, je tako pio treh letih prvi tuj novinar, ki mora zaradi svojega poročanja zapustiti Južno Afriko.
Včeraj pa so prišle na dan še druge resnice o dogajanju v državi, ki tudi ne bodo pogodu režimu. Raziskovalci kriminološkega inštituta u-nivetrze v Cape Townu so objavili izsledke dveletne znanstvene raziskave med zapiomiki, iz katere izhaja, da se v južnoafriških zapiorih sistematično izvaja nasilje in mučenje jetnikov. V več kot štirih pjetinah primerov, ki so jih vzeli v p»oštev, so ugotovili, da so jetnike trpinčili
Še en dokaz osamljenosti režima pa prihaja od ustavne komisije pri predsedniškem svetu, ki je predlagala odpravo sistema pjotnih listov za črnce, brez katerih se večina prebivalstva ne mora prosto premikati p» državi. Sistem naj bi odpravili, ker da ni učinkovit in px>vzroča »preveč problemov«.
Nespodbudne ugotovitve o industriji v Sloveniji
LJUBLJANA — Izvršni svet SR Slovenije je včeraj razpravljal o tekočih gospodarskih gibanjih v republiki in ocenil, da temeljne značilnosti doseženih rezultatov v sedmih mesecih v Sloveniji kažejo, da do konca leta na nekaterih področjih ne bo mogoče uresničiti resolucijskih ciljev. To predvsem velja za industrijsko proizvodnjo, ki je na robu stagnacije, povečanje zalog in skromno rast konvertibilnega izvoza.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil julija za 0,8 odstotka večji kot v enakem lanskem mesecu, v sedmih mesecih pa samo za 1,4 odstotka glede na enako lansko obdobje, kar je daleč pod resolucijskimi predvidevanji. Poudarili so, da so osnovni vzroki za zastoj proizvodnje in rast zalog predvsem v zmanjšanem povpraševanju na domačem trgu in premalo spodbujevanem izvozu.
Zaloge so se v sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 18,4 odstotka, najbolj so narasle zaloge blaga za široko potrošnjo, za 23,8 odstotka. Tudi v prihodnjih mesecih ne pričakujejo
bistveno boljših rezultatov, načrtovalci pa menijo, da se bo povpraševanje na domačem tržišču znižalo.
V šestih mesecih letos je Slovenija dosegla povprečni mesečni konvertibilni izvoz v višini 131 milijonov dolarjev. Dobri rezultati v blagovni menjavi pa beležijo nekoliko slabša gibanja julija in delno avgusta. Skupen konvertibilni izvoz je imel 6-odstotno nominalno rast ob 7-odstotni rasti uvoza, kar pomeni, da je bila pokritost uvoza z izvozom še vedno 103,6-odstotna.
Za kmetijsko in živilsko industrijo so značilne do zdaj največje težave pri pogojih gospodarjenja, nekateri dejavnosti kot na primer živinoreja pa so ekonomsko na robu obstoja. Izvršni svet je ocenil, da je vzrok za to v slabšem položaju kmetijstva v primerni delitvi in dokaj velikih izločanjih iz dohodka v kmetijsko-ži-vilskih tozdih.
Posebej so opozorili, da bi edino s sprejetjem uspešnih ukrepov na vseh ravneh do konca leta lahko uskladili globalne odnose v delitvi v skladu z resolucijo, (dd)
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G.B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo dne 9. septembra 1985, ter v smislu zakonskih pred,-pisov in pravilnika bodo s 1. decembrom 1985 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
9% 1975 - 1985	2 - 4 - 6 - 14 - 31 - 33 - 36 - 38 - 58 - 88 -
89 - 102 - 103 - 109 - 112 - 121 - 129 - 138 -142 - 154 - 171 - 190 - 208 - 216 - 228 - 233 -275 - 293 - 294 - 300
12% 1979 - 1986 (Maxwell)	5 - 7 - 15 - 18 - 21 - 24 - 28 - 36 - 49 - 51 -
54 - 66 - 68 - 69 - 86 - 87 - 88 - 91 - 95 - 99
1980 - 1987 ovrednoteno (Henry)	5 - 13 - 17 - 24 - 27 - 34 - 42 - 60 - 61 - 64 -
67 - 70 - 71 - 82 - 88 - 93 - 100
□ DEN HAAG — Mednarodno haaško razsodišče je včeraj nadaljevalo razpravo o ameriških vojaških napadih na Nikaragvo. Kot je bilo napovedano, se ZDA ne udeležujejo razprave, obenem so že sp>oročile, da ne bodo v nobenem primeru upjoštevale razsodbe. Reaganova administracija, ki je vedno prva pri obsojanju sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve tretjih držav, ne dopušča, da bi kak mednarodni organizem vzel v pretres njena vmešavanja.
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo od 1. junija 1986 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
Danes v Boljuncu uradna otvoritev 5. Kmetijskih dnevov
BORIS MIHALIČ: PRAZNIKU BO TREBA DATI ŠIRŠE RAZSEŽNOSTI
BOLJUNEC — Danes torej uradna otvoritev Kmetijskih dnevov! Ob 11. uri se bodo v konferenčni dvorani zbrali gostje in organizatorji, člani pripravljalnega odbora, predavatelji
in udeleženci okroglih miz, gostje iz pobratenih občin, politični predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti, kmetijski izvedenci in gospodarstveniki s Tržaškega in drugih krajev, bodisi naše dežele bodisi iz sosednje Slovenije.
Ob tej priložnosti, ko se vsa pozornost slovenske in delno tudi italijanske javnosti, ki ji je pri srcu kmetijska problematika, zgrnila nad Kulturni center F. Prešeren v Boljuncu, smo želeli postaviti nekaj vprašanj predsedniku pripravljalnega odbora Borisu Mihaliču, ki bo danes tudi uradno otvoril Kmetijske dneve 1985.
Kmetijski dnevi slavij« letos mali jubilej, kaj lahko sklepamo iz tega za bodočnost manifestacije?
»Prva petletka — imenujmo jo tako — je bila v glavnem prehodna faza, faza privajanja in usposabljanja. V tem času smo si pridobivali izkušnje, pomisliti je treba, da so Kmetijski dnevi zrasli iz nič; naslednje obdobje pa zahteva od nas kakovostni preskok. Sama manifestacija in. celotna organizacijska struktura mora preiti na celotno višjo raven, preskočiti bo potrebno nekaj stopnic in prazniku dati širše razsežnosti, slediti poti, ki jo ubira kmetijstvo samo, to je od primarnih sektorjev do sekundarnih. Menim, da bo potrebno v nasled-
njem obdobju iti v večjo specializacijo in stremeti za tem, da približamo zemlji čimveč mladih ljudi, ker so mladi tudi bolj dovzetni za novo tehnologijo, za strokovno boli poglobljeno delo na kmetijskem področju, ki kaže veliko možnosti razvoja.«
Koliko so kmetijski dnevi vplivali na rast in razvoj kmetijstva v do-
linski občini ali tudi drugod v pokrajini?
»Dnevno in periodično časopisje, pa tudi mi sami, smo začeli postopoma ugotavljati, da imajo Kmetijski dnevi le določen delež pri razvoju kmetijstva v tržaški pokrajini.
Naša manifestacija postavlja vsaj za nekaj dni v letu v golo središče človeka, ki se iz dneva v dan spopri-
jema z zemljo, našemu kmetu je torej namenjena vsa pozornost in to ima nanj določen psihološki vpliv, obenem pa ga vseh pet dni, kolikor traja praznik, zasipamo s predavanji, strokovno publicistiko, mu nakazujemo možnosti novih prijemov pri njegovem delu, ga informiramo o zakonih in zakonskih dekretih, ki usmerjajo kmetijsko dejavnost itn. Odkar prirejamo Kmetijske dneve, so številni mladi ljudje pri nas začeli obnavljati stare vinograde, obsojene na propad, povečalo se je gojenje oljk, zrasle so male kunčje farme in če bi dosledno brskali dalje, bi tu in tam po Tržaškem našli še koga, ki so ga Kmetijski dnevi spodbujali, da je prijel za toporišče in sklonil hrbet...«
Tudi letos bilten
Tudi letošnje Kmetijske dneve bo spremljalo izdajanje posebnega Informativnega biltena. Uvedba lastnega glasila se je že lani izkazala za zelo koristno, saj je glasilo namenjeno tak» obiskovalcem kot razstav-Ijalcem, ki jih kratko in jedrnato seznanja z novostmi, zanimivostmi in ostalim dogajanjem na razstavišču, ki običajno ne pridejo med ljudi preko javnih občil. Bilten izhaja v slovenščini in italijanščini.
Program Kmetijskih dnevov
DANES, 13. SEPTEMBRA
Ob 11. uri: uradna otvoritev Kmetijskih dnevov 1985, sledi okrogla miza na temo: »Kmetijstvo in teritorij«. Uvodni referat prof. Mario Prestamburgo s tržaške univerze.
Ob 20. uri: predavanje: »Vpliv fitofarmacevtskih pripravkov na okolje in prehrano; predavatelj prof. dr. Jože Maček z univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Od 21. ure dalje zabavni program.
JUTRI, 14. SEPTEMBRA
Ob 8. uri: prihod živine zadrug.'
Ob 10. uri: dražba brejih junic.
Ob 16, uri: ocenjevanje grozdja.
Ob 18. uri: koncert godbe na pihala iz Ricmanj.
Ob 20. uri: okrogla miza na temo: »Odnos med kmetijstvom in lovstvom«.
Od 20.30 dalje: zabavni program.
Pred okroglo mizo »Odnos med kmetijstvom in lovstvom«
Pomembna vloga lovskega društva Doberdob
Pomemben dejavnik naše stvarnosti, ki- je tesno povezana z naravo in njenim okoljem, so tudi lovci in njihova organizirana dejavnost v lovskih društvih. Znana in priznana je dejavnost Lovskega društvo »Doberdob«, ki letos prvič sodeluje na Kmetijskih dnevih v Boljuncu in ki je za
URNIK SEJMA
DANES, 13.9.: od 8.30 do 22.00 sobota,	14.9.: od 8.00 do 23.00
nedelja,	15.9.: od 8.00 do 22.30
ponedeljek, 16.9.: od 8.30 do 22.00
PRESS CENTER KMETIJSKIH DNEVOV Tel.: 040-228 697
URAD ZA INFORMACIJE Tel.: 040-228 490
to priložnost pripravilo razstavo na-
gačene divjadi, vendar razstavo po-
sebne vrste, kajti videli bomo pred-
vsem divjad, ki živi v naših gozdovih.
Predsednik Lovskega društva Doberdob je Jože Pahor iz Tržiča. Lovsko društvo Doberdob je bilo ustanovljeno leta 1976 in si je že ob svo-i' ustanovitvi zastavilo zelo jasne in točno določene cilje; predvsem želi hiti most med slovenskimi in italijanskimi lovci in to ne samo v naši neželi, točneje v goriški pokrajini, temveč tudi interpret sožitja in dobrososedskih odnosov med italijansko
lovsko zvezo (FIC) in Lovsko zvezo Slovenije. Drugi plemeniti cilj lovcev iz Doberdoba pa je predavateljska dejavnost med šolsko mladino. Društvo namreč prireja pogosta predavanja po šolah, da bi mladino seznanilo s kraško favno,, jo naučilo ljubiti in vzgajalo v mladih plemenit odnos do narave. Veliko važnosti pa polaga društvo tudi na stik s kmeti in se zavzema za tesno sodelovanje
med poljedelci, vrtnarji, gozdarji in lovci, da bi našli skupen jezik pri ščitenju naravnih bogastev, pridelkov in drugih sadov zemlje, da pa bi ob tem ne prišlo do nerazsodne morije divjadi.
Poseg za okroglo mizo »Odnos med kmetijstvom in lovstvom«, je za Društvo slovenskih lovcev Furlanije-Ju-lijske krajine »Doberdob« pripravil podpredsednik društva Karlo Furlan.
Zadnje priprave
Na prizorišču v Kulturnem centru v Boljuncu so se včeraj vneto pripravljali na današnjo uradno otvoritev Kmetijskih dnevov
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
Kmetijska zadruga - Trst
z o. j.
SEDEŽ: TRST, Ul. Foscolo 1 - Tel. 749-386 POSLOVALNICI: TRST, Ul. Flovia 62 - Tel. 812-397 MILJE, Ul. Tonello 6 - Tel. 272-494 UPRAVA IN SKLADIŠČE:
Industrijska cona - 3. trasv. Est - Tel. 817-325 Zavarovalnica UNI POL - MILJE - Ul. Curiel 2 - Tel. 274-986
SEMENARNA
semena - gnojila orodje za kmetijstvo in vrtnarstvo stroji in proizvodi
za enologijo
«
TRST - Trg Goldoni 9 - Tel. (040) 794022
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
98.
S terrij najbolj bornimi načrti so ljudje v Koštrčevi Biši stopili v novo pomlad, ki se je vsak dan bohotne-ie razcvetala; nič velikega ni prinašala, nič usodnega; Naposled ni bilo nič takega, česar ne bi mogli doseči Stari, dobri organist je umrl. To novico je pripesel -Jožef Koštrca, ki je vsak drugi dan zvesto hodil po ®* * * voj tobak v šolo in k organistu, čeprav sta mu kakor van tako tudi Peter često ponudila kako .cigareto. Po yrnitvi se je vedno jezil na deklo pri učiteljevih, ki mu 16 nagajala s tem, da mu je metala cigaretne odpadke aU v smeti ali v peč. Tokrat ni mislil niti na cigarete
na deklo, temveč je bilo prvo, kar je povedal Ani, je za trenutek nekoliko postala pred hišo:
»Naš vrli organist je umrl.«	_	...
Stvari, ki jih je imel rad, so bile »naše«. Tudi uci-telji so bili »naši«, »naš« je bil Ivan, »naš« je bil Peter 111 še bolj Katica. To sporočilo Ani je pomenilo hkrati Najbolj žalostno novico, a tudi oceno človeka, ki je bil dober.
Ob vsaki količkaj vznemirljivi novici se je Ana Prestrašila. Ta jo je samo potrla. Sklonila je glavo in Potočila dve solzi, rekoč:
»Tak, da je umrl? Revež. Bil je. tako dober clo-
vek.«
Potem je Jožef moral vse do potankosti pripove-
dovati, kolikor je zvedel o tej smrti, pri čemer ni pozabil nobene drobnjarije, ki je bila v zvezi s smrtjo in s pogrebom. Podrobno je popisal organistove .poslednje trenutke, borbo s smrtjo, ki je bila kaj lahka, da, skoraj prijetna, pri čemer se Ana ni mogla vzdržati, Cia ne bi vzdihnila: Bog nam daj vsem enako lahko umreti! Potem je moral pripovedovati, kje leži, kako je ves odklajen s cvetjem, kako mu gorijo sveče, kako ga hodijo ljudje gledat in kropit, pri čemer je Ana spet rekla: Da, kadar umre tak človek, je drugače kakor pri nas. Lepa je taka smrt. — Seveda je organist oblečen v črno in ima zavezano obratnico, ker je bil vendar gospod. No, kar se črne obleke tiče, jo tudi Ana premore, ker ji jo je kupil Peter Koštrca, bog mu plačaj, čeprav je bil razbojnik. Ko je Jošef končal s svojim pripovedovanjem, je Ana spet potočila dve solzi in nato rekla:
»Na pogreb ne bom mogla, zato pa bom zmolila cel rožni venec za njegovo dušo, ko vem, da je zdaj že v nebesih, ker je bil nadvse dober in plemenit človek. In ako je v nebesih, bo podaril mojo molitev za tiste duše, ki so v vicah; ker sam je v tem primeru ne bo potreboval, duše v vicah pa bodo hvaležne kakor njemu tako tudi meni, ki mi ni bilo pretežko in prehudo moliti zanj. Ti pa moraš na vsak način na pogreb.«
»To bom tudi storil,« je rekel Jožef Koštrca. »Vendar ne pojdem sam, temveč vzamem s seboj Katico; zakaj kakor meni tako je tudi njej storil mnogo dobrega in bi ji bil še več, da niso nekateri ljudje tako hudobni, kakor so.. Zdaj pa moram sporočiti to novico Katici, čeprav mi je neprijetno, ker vem, da ji bo segla do srca.«
Takorse je tudi zgodilo. Katico je novica hudo prizadela. Ali je morda upala, da jo bo organist še kdaj poklical, da bi mu zapela, ali je celo upala, da jo bo nekoč predstavil širokemu svetu? Ta trenutek ni mislila ne to ne ono, samo čutila je, da ni več nekoga, ki ji je bil v resnici dober. Njen obraz je ostal sicer miren in vdan, toda bolečina je vendar odsevala z njega.
»Sklenil sem,« je rekel tedaj Jožef, »da pojdeva na pogreb, ki bo jutri. Zdi se mi, da bo cela slovesnost; lahko si predstavljaš, da je vse drugače, kadar umre tak gospod kakor tedaj, če umre revež, in kakor bo, ko bo umrl kateri naju, jaz ali Ana. V enem pa smo si vendar vsi enaki, zaradi česar tudi mi reveži ne smemo obupavati in biti žalostni: kakor oni, tako moramo umreti mi. Vse nas ponesejo na pokopališče, kjer spe ljudje dokaj složno drug ob drugem. Kajpa za one, ki ostanejo živi, je mnogo bolj tolažljivo, če vidijo, da je imel pokojni tako veliko število prijateljev; mi pa jih bomo imeli komaj nekaj. Vendar nas spet lahko tolaži to, da imajo visoki ljudje tudi mnogo več sovražnikov, ki jih mi nikakor ne moremo imeti.«
Vse to je Jožef govoril mnogo bolj zase kakor za Katico, ki je bila še vedno poglobljena v misel o organistov! smrti.
»Dedek, zdaj pa ne pojdem več k njemu, da bi pela « je rekla, ko je prenehal s premišljevanjem. V njenem glasu je bilo mnogo žalosti.
»Pela boš še, Katica,« je odvrnil dedek, »vendar sem skoraj prepričan, da tako dobrega učitelja in tako vnetega poslušalca ne bova tak» kmalu našla. Toliko da se mu ni takrat posrečilo, da bi te bil predstavil vsej fari.«
Začetek novega šolskega leta za naše učence in dijake
Po včerajšnjih verskih obredih danes prvi dan pouka na šolah
S tradicionalnimi mašami se je včeraj začelo novo šolsko leto 1985/ 86. Učenci in dijaki nižjih in višjih srednjih šol so se zbrali pri verskih obredih; osnovnošolci in nižješolci so se zatem podali na šole, posedli v svoje klopi in dobili prva navodila za začetek pouka. Na višjih srednjih šolah so imeli profesorji sestan-
ke, na katerih so se domenili kako bo stekel pouk v prvih dneh.
Včerajšnji dan je bil najbolj pomemben za naše prvošolčke. 179 malčkov se je včeraj prvič seznanilo s šolo, z učiteljico in s sošolci. Ob tem pomembnem življenjskem mejniku so jim bili seveda starši ob strani: pospremih so jih k maši in
v šolo in še v razredu pozorno poslušali učiteljice, da bodo prišli danes njihovi otroci v šolo opremljeni z vsemi potrebnimi šolskimi potrebščinami. Po večini naših osnovnih šol so medtem že včeraj učitelji razdelili učencem Galebove šolske dnevnike, darilo naših bančnih zavodov.
Vse kaže, da bo letos stekel pouk »hitreje« kot prejšnja leta. Domala vse osnovne šole imajo že nameščene učiteljice; danes, ko se bo pouk tudj praktično začel, ne bi smelo biti v tem pogledu nevšečnosti in težav.
Na nižjih srednjih šolah bodo imeli prve dni po tri do štiri ure pouka. Podobno bo tudi na višjih srednjih šolah. Na srednjih šolah bodo morali namestiti še nekaj šolnikov. Prav včeraj je začelo šolsko skrbništvo z imenovanjem letnih suplentov. I-menovanja se bodo zavlekla še v prihodnji teden, po predvidevanjih pa bi morali vsaj do konca prihodnjega tedna namestiti skoraj vse profesorje. Takrat bo tudi mogoče pripraviti dokončne umike za pouk na teh šolah.
Izbire in upanja slovenskih novopečenih višješolcev
Za slovenske višješolce prvi dan novega šolskega leta ni bil kdovekako naporen. Zjutraj so se zbrah na trgu pred svetoivansko cerkvijo; mnogi 'so skupno s profesorji in ravnatelji priso-stvovah verskemu obredu, mnogi pa so kar ostali v večjih ali manjših skupinah pred cerkvijo. Med višješolci smo zbrali nekaj mnenj dijakov, ki so se letos prvič vpisali na višje šole. Vprašali smo jih, zakaj so se odločih za nadaljevanje šolanja in kaj pričakujejo od nove šole. Takole so nam odgovarjali.
Mitja Štoka: »Vpisal sem se na tr-
Richettijeva prepoved dvojezičnosti izzvala ostro reakcijo širše javnosti
SSk zahteva, da Richetti umakne svojo prepoved
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je sestal 11. septembra 1985 na sedežu stranke ia razpravljal o najbolj perečih političnih in družbenogospodarskih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem, kakor je razširitev področja za znanstvene raziskave na Padri-čah, problematika ljudskih gradenj na Opčinah, povezave nekaterih tukajšnjih političnih predstavnikov s koroškim Heimatdienstom in stališče tržaškega župana Richettija do uporabe slovenskih napisov na razstavi v Palači Costanzi. SSk izraža svojo globoko zaskrbljenost nad temi zadT njimi pojavi v tukajšnjem političnem življenju, ki kvarijo sožitje med tu živečima narodoma in predstavljajo nazadovanje iz doseženega odnosa in pozitivnega vzdušja, kar bi v prihodnje lahko ogrožalo mir v našem mestu. Izvršni odbor SSk ostro protestira proti takemu nevarnemu zadržanju in zahteva od tržaškega župana Richettija, da umakne krivično in diskriminacijsko prepoved. Izvršni odbor SSk je sklenil, da spričo nastalega položaja skliče tajništva strank koalicije, v kateri sodeluje, na politično upravnem področju? da bi razčistili nakazane probleme.
Protest Združenja aktivistov
Tudi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje čuti dolžnost, da se pridruži številnim protestom zaradi nerazumljive
in žaljive prepovedi tržaškega župana v zvezi z odprtjem razstave o bombardiranju Trsta leta 1944, ki jo je pripravil Odbor za mir od Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene in katere otvoritev bi morala biti v ponedeljek zvečer v Palači Costanzi.
Do prepovedi je prišlo, kot so bralci našega dnevnika obveščeni, ker je bila razstava dvojezična, to pomeni, da so bili pod fotografijami in drugim gradivom, ki so ga prispevali tudi slovenski prebivalci tega dela mesta še slovenski napisi, kar je tržaškega župana motilo in kar je zanj pomenilo celo provokacijo.
Združenje -aktivistov želi poudariti, da je bila v tistem času aktivnost narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je borilo proti fašizmu in nacizmu, prav v tem okraju mesta izredno močna in pomembna. Med žrtvami bombnega atentata so bili- tudi številni tedanji aktivisti, če pa že niso umrli pod bombami, so bila njihova stanovanja povsem uničena. S tem je bilo seveda zelo otežkočeno, če že ne začasno onemogočeno, delovanje številnih odborov Osvobodilne fronte, ki so tedaj na tem področju delovali.
Prepoved otvoritve te razstave predstavlja zato skrunitev spomina umrlih v takratnem bombnem napadu, kot tudi žalitev za vse, ki so se v tistih težkih časih uprli fašizmu in nacizmu in s svojim bojem pomagali k njunemu porazu in nastanku države, katere ustava temelji na osnovi pridobitev odporniškega gibanja in boja vseh naprednih sil proti nacifašizmu.
Združenje aktivistov postavlja skupno z o staiimi naprednimi organizacijami in ustanovami zahtevo, da tržaški župan prekliče to svojo o-dločitev, ki žali čustva vseh naprednih Tržačanov, ki je pa še posebej žaljiva za slovensko
narodnostno skupnost, ki je dala v boju proti fašizmu ogromen davek tudi v številu človeških žrtev.
Zahteva tržaškega CGIL po spremembi odločitve
Tržaški sindikat CGIL izraža začudenje in ostro nasprotovanje odločitvi občinskega odbora in župana Richettija, da prepove uporabo palače Costanzi za fotografsko razstavo, ker so podnapisi pod slikami napisani v italijanščini in slovenščini.
CGIL smatra tako izbiro kot provokativno politično voljo občinskih upraviteljev, še posebej če upoštevamo dejstvo, da je razstavo pripravil Odbor za mir, ki je s tem želel dokumentirati uničenje, ki ga je povzročilo med vojno bombardiranje Trsta, kp so bili v enaki meri prizadeti prebivalci obeh narodnosti ne glede na odstotek Italijanov ali Slovencev.
Zato tržaška CGIL odločno zahteva od občinskega odbora in posebej od župana Richettija, k; bi moral predstavljati vse prebivalce, da še enkrat premisli celotno zadevo. CGIL obenem poziva vse družbene in politične strukture, da podprejo vsako pobudo za mirno sožitje in sodelovanje v korist vseh ne glede na njihovo narodnostno ali drugo pripadnost.
Tajništvo OGIL P. Macaiuso
govski tehnični zavod. Pred vpisom sem se posvetoval z nekaterimi, ki so že dokončali to šolo in se nato odločil. Sedaj pa ne vem še, kaj mi bo šola nudila.«
Thomas Sullini: »Izbral sem oddelek monterjev RTV na poklicnem zavodu, ker sem že delal v stričevem televizijskem laboratoriju. Prav stric mi je svetoval to šolo. Mislim, da imam pri tem tudi že nekaj praktičnega predznanja.«
Igor Tomasetig: »Na rojanski nižji srednji šoli so nam v zadnjem razredu predstavili višje srednje šole in možnosti, ki jih nudijo. Odločil sem se za znanstveni licej tudi zato, ker mi ugaja matematika.«
Irene Pahor: »Že več let se ukvarjam z glasbo in bi želela poučevati glasbo. Zato sem izb,rala študij na učiteljišču in upam, da mi bo uspelo združiti zanimanje za glasbo s poučevanjem.«
Igor Bole: »Po mali maturi sem se za nekaj časa zaposlil kot vajenec v neki avtomobilski delavnici. Delo mi je bilo všeč in zato sem se tudi vpisal na oddelek orodnih mehanikov poklicnega zavoda.«
Christian Počkaj: »Ugaja mi tehnično risanje. Moji izbiri oddelka za geometre so botrovali tudi nekateri prijatelji iz drugih šol, ki so mi svetovali naj se ne vpišem na njihove šole. Ne vem, če bo študij na tej šoli lahek, pričakujem pa, da mi bo dala šola podlago za poklic.«
Katja Granier: »Že več let študiram glasbo. Klasični licej sem izbrala tudi zato, ker je na tej šoli manj ur pouka kot na drugih šolah. Tako mi bo ostalo več časa za klavir. Od šole pričakujem, da mi bo dala dobro kulturno podlago. V mojih načrtih za bodočnost sta študij na konservatoriju z diplomo, če pa mi to ne uspe ■— psihologija.«
Minka Žerjal: »Vpisala sem se na oddelek kemijskih operaterjev poklic^ nega zavoda, ker mi je že na nižji srednji ugajala kemija. Upam, da se bom na novi šob kaj naučila in nato tudi kmalu dobila delo.«
Marisa Viller: »Primerjala sem med posameznimi šolami. Ker mi ugaja delo z otroki sem se vpisala na šolo za vzgojiteljice. Upam, da mi bo študij všeč.«
• Tržaška občinska uprava je odobrila načrt za nov prehod za pešce pri pokopališču pri Sv. Ani, kjer se slepa ulica križa z Istrsko.
V Gorjanskem: »Kras za Afriko«
Gorjansko, kraška vasica v bližini Komna, bo jutri prizorišče veliko glasbene manifestacije, ki jo prirejajo mladi iz Gorjanskega in Komna, skupno z občinsko konferenco ZSMS Sežana. Dobrodelni koncert pod nazivom »Kras za Afriko«, ki se bo pričel ob 16.00, je prva tovrstna prireditev na tej skromni kraški planoti tik ob meji z Italijo. Poleg želje za pomoč lačnim narodom Afrike, bo kvalitetna glasbena prireditev približala trenuten vrh slovenske glasbene scene tudi zamejstvu in s tem možnosti po oblikovanju in uveljavljanju skupnega kulturnega prostora. Na koncertu bodo nastopili najbolj priznani slovenski ansambli, med njimi Tone Janša - kvartet, Ona te briga, Andrej Šifrer, Ditka Habert, Karamela, Janez Benčina - Benč, Tomaž Pengov, Prizma, Martin Krpan, The Gazelas, Ultimat, Avtomobili, Marko Brecelj, Jani Kovačič, Lačni Franc, Deseti brat, Kažipot ter dva ansambla s tostran meje Stili crown in TOP. Kot presenečenje večera se nam bo predstavilo še nekaj izvajalcev, ki so mnoga leta bili v samem vrhu naše glasbene scene.
Delegacija kriške vaške skupnosti v nedeljo v pobratenih Gribljah
Množično predstavništvo kriške vaške skupnosti se je v nedeljo udeležilo praznika pobratene krajevne skupnosti Griblje v Beli krajini, s katero Križ uspešno sodeluje že nekaj let. Tudi tokrat so bili gostje iz zamejstva deležni zelo toplega in prisrčnega sprejema, popoldne pa so pripravili domačinom in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine Črnomelj bogat kulturni program. Belokranjcem sta se predstavila dekliški zbor Vesna, ki ga vodi Bogdan Kralj 'in folklorna skupina ŠD Mladine, ki jo vodi Anka Kocjančič, medtem ko je program napovedovala tajnica KD Vesna Danjela Birsa. Slednja je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila pomen sodelovanja Slovencev iz zamejstva in iz matične domovine ter se zavzela, še za plodnejše stike med obema krajevnima skupnostima.
Pred kulturnim programom so se predstavniki KS Griblje in KD Vesna, ŠD Mladje, sekcije VZPI-ANPI in ŠD Vesna zbrali na slavnostni seji pobratenih skupnosti, na kateri so ocenili dosedanje sodelovanje in se dogovorili za nove skupne pobude. Praznika so se letos prvič udeležili predstavniki ŠD Vesna, ki so izrazili željo, da bi se tudi to društvo v prihodnje aktivno vključilo v stike in v sodelovanje med pobratenima skupnostima. Na seji so športni delavci Mladine tudi povabili predstavnike Gribelj na proslavo 10-letnice ustanovitve tega kriškega športnega društva, ki bo prihodnje leto.
Ugovori proti novi lokaciji sinhrotrona ker ne upošteva visoke cene in škode
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Predstavniki Konzorcija in tudi o-blasti pravijo, da bi odločitev za prostor pri Banih močno ogrožala sam prihod sinhrotrona v Trst. Mi temu stališču ugovarjamo z zelo preprosto ugotovitvijo: ni morda za Trst in za samo znanost bolj primerno, da pri lokaciji sinhrotrona upošteva o-kolje in preostalo in da postavi izbiro med lokacijama tudi na neko moralno tehtnico. Konec koncev naj bo znanost za človeka, ali pa naj pregazi rfjegove potrebe v imenu nekih »višjih« ciljev?
Drugi bistven odgovor Konzorciju in oblastem (občini, deželi itd.) je, da so pri vsej zadevi postopali brezobzirno. Zemljemerci so prišli na zasebne terene, ne da bi vprašali za to dovoljenje lastnikov. Dejanje je med drugim nezakonito. Konzorcij je v bistvu postavil domačine pred neko dejstvo, s katerim se je treba sprijazniti v smislu večjih in občih koristi.
Za projekt sinhrotrona med Bani in Padričami so bile narejene različne študije terena, izvršen je bil natečaj za praktično postavitev objekta, potrošilo se je veliko denarja. Sedaj pa se v nekaj tednih odloča, da je treba vse to vreči v koš in spremeniti lo-
kacijo. Ni še načrtov, nihče ni videl jasnih izsledkov in primerjalnih študij med dvema prostoroma. Meritve in raziskave nam povedo tole: teren pri Padričih je ravnejši in tudi drugače primeren. Odločitev zanj pa niti od daleč ni sprožila vseh raziskav in natečajev, ki so bili potrebni za prvo lokacijo. Ni skratka, načrtov, kako bo vsa stvar izgledala. Jasno je, da si vsi pričakujemo vsaj tako resne študije kot za prvo lokacijo, tudi zato, da bi resnično ocenili, kaj pomeni o-stati pri prvi lokaciji in kaj preiti na drugo, šele potem bi se lahko mirne vesti spraševali, če je sprememba upravičena. V današnji Situaciji in z iskušnjami, ki jih imamo, ne moremo kar tako verjeti besedam nekaterih tehnikov in predstavnikov o-blasti, pa nam naj slednji tega nezaupanja ne zamerijo...
Ob vinkulaciji terena pri Banih smo Slovenci postavili vrsto zahtev za protivrednosti, resnih odgovorov ni bilo. Tudi storjenega ni bilo nič. Niti najmanj ne; mislimo na obljubo, da bodo na že obstoječem področju za znanstvene raziskave postavili dvojezične table. Pa tudi klima, v kateri potekajo »pogajanja« ni najboljša. Prvič se sami lastniki zemljišč, ki so Slovenci, sprašujejo, če so sestanki
z oblastmi bili res pogajanja, ali Pa !e v lep papir ovite odločitve, da se razlasti.
Ko je tržaški župan Richetti delegaciji predstavnikov vaških in drugih slovenskih organizacij ter pred predsednikom Kraške gorske skupnosti zagotavljal svojo skrb za Kras in za probleme prebivalstva, je prav isi* dan prepovedal razstavo o bombnih napadih, ki jo je v Palači Costanzi pripravil Odbor za mir pri Sv. Jakobu, češ da so vabila in napisi dvojezični (italijanski in slovenski), kat naj bi pomenilo prevelik šok za nekatere Tržačane. Župan je torej obvaroval nekatere nacionalistične nestrpneže pred šokom, ki naj bi ga povzročilo nekaj slovenskih besed-Slovenci pa bi morali kar tako sprejet* In se vdati v nove, veliko bolj šokantne odločitve, kot so ponovna razlaščanja. Sam politični čut, če že drug0 ne, bi moral prepričati tržaškega župana in druge, da je nemogoče pristati na stanje, ki pomeni biti brez zemlje in brez pravic. Bistvo demokracije je konsens, ne pa samovolja-Pa tudi Slovenci nismo tako nebogljeni, da bi z nasmehom pristajali na najslabše odločitve.
ACE MERMOLJA
Polemike o vlogi protifašističnega odbora in spori glede sodelovanja Liste za Trst s Heimatdienstom
Tržaški odbor za uveljavljanje vrednot odporništva ni včeraj nič dokončnega sklenil, sestal se bo ponovno v četrtek, 19. septembra, ko bo predsednik pokrajme Marchio poročal o sprejetih in izvršenih sklepih odbora. Razprava se je pričela po obsežnem, dokumentiranem in umirjenem poročilu Parovela o dejanski vlogi in značaju neonacistične avstrijske organizacije Heimatdienst. Predsednik Marchio je vztrajal pri svoji ostavki, ki pa je postala bolj osebnega značaja in ni bilo nikjer več omenjeno prej soglasno proglašeno stališče pokrajinskega odbora. Za melo-narja Spiazzija pa naj bi bile za vse krive predvsem žene Liste za Trst, češ da so priredile inkriminirano zborovanje, istočasno pa je dokaj razburjeno in zmedeno napadal, se branil in razgrel ozračje. Odločno je dolinski župan Švab zahteval razpravo o vsebini in dejavnosti odbora, njegovem pomenu in učinkovitosti. Na koncu je bil sprejet formalno pomi-, rje val ni predlog tajnika KPI Polija, da se izdela poročilo in razprava preloži, tudi zaradi odsotnosti številnih predstavnikov strank in drugih članov odbora.
Sklepanje o odboru je torej odloženo, vedno bolj očitno pa prihaja v o-spredje bistveno vprašanje: vloga odbora za uveljavljanje vrednot odporništva in njegova učinkovitost. Pri tem ni toliko v ospredju osebna vloga predsednika pokrajinske uprave, vedno ostreje pa vloga, program in odnos do vrednot odporništva Liste za Trst.
25. maja je žensko gibanje Liste za Trst priredilo zborovanje skupaj s Heimatdienstom, katerega sta na veliko propagandirala Piccolo in glasilo Liste za Trst »La voce libera« (da ne pozabimo, odgovorni urednik uradnega glasila Liste je predsednik pokrajine Marchio). Vse skupaj izvedeno ob podpori znanega zloglasnega odbora za obrambo italijanstva Trsta je imelo do kraja protislovenski in nacionalistični značaj.
To je eno dejstvo, nič manj pa ni važna ocena in analiza delovanja odbora za ovrednotenje idealov odporništva, njegova vloga pri proslavljanju štiridesete obletnice osvoboditve, vloga pri osveščanju mladine in še zlasti njegova vloga pri bližajoči se jeseni, za katero se napoveduje nov val nacionalističnih in neofaši-
stičnih izpadov in protislovenskih izbruhov.
Včeraj smo prav v trenutku, ko je na pokrajini zasedal omenjeni odbor, prejeli naslednje zanimivo pismo: Spoštovani gospod dr. Bogumil Samsa odgovorni urednik Primorskega dnevnika Spoštovani urednik, v zvezi s člankom, objavljenim v Vašem listu 3. t.m. o pisanju in o izjavah gospoda Paola Parovela glede »odnosov s tujimi organizacijami nacističnega značaja, ki naj bi jih imela »Lista za Trst« Vas prosim, da pojasnite, da ni noben organ liste, ponavljam NOBEN, imel nikoli stikov z gospodom Feldnerjem od Kaem-tner Heimatdiensta niti s kakršno koli organizacijo neonacističnega značaja.
Če Vas lahko zanima, pa lahko dodam, da je tržaško melonarsko gibanje imelo vedno tajnika, ki je izšel iz okvirov socialistične demokracije in ki je prebil dve leti v nacističnih lagerjih.
Treba je tudi spomniti, da je polovica odbora deseterice, ki mu pripada čast, ali krivda, da je spravil
Melone k življenju, izšla iz socialističnih krogov.
Moje pojasnilo ne bi bilo popolno, če ne bi dodal, da je v okviru Liste Gibanje tržaških žena in to z lastnim statutom, povsem avtonomno in neodvisno od Liste in v katerem je tako kot v Listi, priznana polna ideološka svoboda in lahko sodelujejo laiki, katoličani, možje in žene desnice, centra in levice.
Zahvaljujem se za ljubeznivo gostoljubje in izražam prisrčne pozdrave.
Gianni Giuricin
Zelo lepo in razveseljivo, da se tajnik Giuricin pere in izgovarja zaradi povezave z neonacistično skupino češ da naj bi bile za vse krive ženske.
žal pa ne gre za ženske, niti za metanje krivd temveč za dejstva: V soboto 1. junija je v uradnem glasilu Liste »La voce libera« G. Spiazzi (prav oni, ki je včeraj Listo uradno zastopal v odboru za uveljavljanje vrednot odporništva) na veliko poveličeval debato v tržaškem časnikarskem krožku, predsednika Josepha Feldnerja in povrh še časnikarja Piccola Gualberta Niccolinija, ki naj bi o zadevi na najvidnejši način briljantno poročal. Za Spiazzija, uradne-
ga zastopnika Liste za Trst v odboru za uveljavljanje vrednot odporništva, Heimatdienst ni ne neonacističen niti rasističen, temveč je organizacija, ki združuje petdeset tisoč članov in ki je — po njegovem mnenju — za nas v Trstu vzorec za ustanavljanje »odbora za obrambo italijanstva Trsta«.
G, Spiazzi je namestnik političnega tajnika Liste za Trst.
Res se je treba odločiti: smo za ali proti sodelovanju in poveličevanju Heimatdiensta, pri tem je skrivanje za ženami in izvirnim Evinim grehom naravnost smešno. Treba se je odločiti v celoti in torej tudi za one neonaciste, ki na Južnem Tirolskem, po Bavarski in v Avstriji vodijo kampanjo za odcepitev J. Tirolske od Italije in torej za odkrito revanši-stične cilje.
• Medobčinsko prevozno podjetje obvešča, da bo proga št. 38 ob delavnikih od 6.30 do 12. ure podaljšana od Trga Bonomea (vhod v bolnico S. Santorio) do Obeliska. Poleg tega bo avtobus št. 38 ob 8.05 - 9.00 - 10.00 - 11.00 in 11.40 vozil še do parka bivše psihiatrične bolnišnice.
KDO IMA PRAV: SODNIKI ALI FINANČNI INTENDANT?
Ali so sodniki ustavnega in kasacijskega sodišča ter rimske preture, ki so bili svojčas uradno mnenja, da imajo italijanski državljani slovenske narodnosti prvico do stikov z oblastmi v materinem jeziku, odgovorni za širjenje lažnih in pristranskih vesti, ki lahko tudi motijo javni red? To se sedaj sprašuje prof. Samo Pahor, ki je na sodni obravnavi dne 3. 5. 1982 vzel na besedo to razsodbo omenjenih teles in nagovoril sodnike v slovenščini, nakar ga je predsednik sodišča izključil iz dvorane, »ker je motil redni potek sodne obravnave«. Prof. Pahor se je zato 8. septembra letos obrnil na tržaško preturo z dolgo in zelo utemeljeno prijavo, v kateri med drugim sprašuje pretorja, kdo ima pri vsej tej zadevi dejansko prav in ima torej na svoji strani zakon. Ali sodniki najvišjih državnih sodišč in rimske preture ali pa ravnatelj tržaške finančne intendance dr. Stefano Lombardi, ki je prav prof. Pahorju pred kratkim pismeno naglasil, »da v italijanski zakonodaji ni trenutno norme, ki bi javnim oblastem v tržaški pokrajini nalagala dolžnost, da sprejemajo uradne dopise italijanskih državljanov v jeziku, ki je različen od italijanskega«.
Kotalkarska revija na Opčinah
Na kotalkališču v Repentabrski ulici na Opčinah bo danes, jutri in v. nedeljo kotalkarska revija, ki jo prireja športno društvo -»Polet«. Program bo dokaj pester. Na sporedu so nove skupinske točke, ki jih bo spremljala. vsakovrstna glasba ter igra barvnih luči. Kotalkarji bodo nastopali tudi v Parih. Posamezne točke pa bodo predstavili prvaki, kot Damjan Kosmač, Samo Kokorovec in drugi, ki so se uveljavili na raznih tekmovanjih. Nedeljska revija bo še bolj pestra. Nastopali bodo tudi kotalkarji Hockey duba Venezia Lido. Program »Poleta« pa bo nekoliko krajši.
Danes in jutri se bo kotalkarska revija začela ob 20. uri, v nedeljo Pa ob 16. uri.
Nedovoljeno ribarjenjé pri Nabrežini
Agenti devinsko - nabrežinskega komisariata javne varnosti so^ prejšnjo noč zasačili nedaleč od nabrežinskega brega štiri ribiče iz Gradeža, ki so ribarili z nedovoljeno mrežo vlečnico. Domenica Barzellata, njegovega brata Pietra, Ezia Degrassija in Pietra Clamo so prijavili sodišču. Vsi štirje, ki so z zaprtimi lučmi ribarili kakih sto metrov od obale, tvegajo visoko denarno globo. Mreža vlečnica je strogo prepovedana, ker pomori ves ribji zarod.
Nekaj spominov na kulturno dejavnost pred nedeljsko proslavo v Gropadi
grdpada^;;
V času, ko se večkrat srečamo z nič kaj razveseljivo resnico, da so nekatera naša društva premalo aktivna, da ponekod aktivnost, kljub prizadevanju članov, pada, je tohko bolj razveseljiva novica, da se v Gropadi kulturna dejavnost obnavlja, da imajo tam že svoje društvo »Skala«, ki si je izbralo ime po nekdanjem domačem društvu, katerega stoletnico ustanovitve bodo v Gropadi praznovali z veliko prireditvijo prav v nedeljo.
O pripravah na to prireditev, na kateri se bo prvič uradno predstavil domači pevski zbor, ki že pridno in vestno vadi, smo v našem časopisu poročali. Poročali smo o požrtvovalnosti vseh vaščanov, ki vsak po svojih mo-
čeh pomagajo, da bi praznik uspel in da bi se potem dejavnost zbora še okrepila — skratka, da bi obnovljeno društvo dobro zaživelo.
Ko torej že govorijo o obnovljeni kulturni dejavnosti v Gropadi, je prav, če povzamemo še nekatere podatke o tem, kako je izgledalo in kako je včasih potekalo kulturno življenje v tej vasi. Prvi podatek, da je bil leta 1885 ustanovljen pevski zbor »Skala«, smo že objavili. Prvi učitelj v tem zboru je bil Kalčič, doma od Sv. Ivana. Zbor je bil dober ter je imel bogat program pesmi. Okrog leta 1900 je zbor prenehal z vajami, leta 1906 pa so se ponovno zbrali stari in novi pevci in ustanovili zbor »Slovanska straža«, ki je štel 32 pevcev in 16 pevk, pevovodja pa je bil Ivan Udovič, prav tako od Sv. Ivana. Prvo veselico je imelo društvo 23. junija 1907 na dvorišču družine Vi-dav. O tej veselici obstajajo še fotografije, ki jih marsikdo v vasi še hrani. Med prvo svetovno vojno je bila dejavnost ponovno prekinjena, nato pa se je ponovno zbralo dovolj pevcev, da so obnovili zbor, ki sta ga vodila Karel Pahor in Milan Pertot. Ustanovljen je bil tedaj tudi ljudski oder, društvo pa je imelo še čitalnico. Fašizem je to dejavnost prekinil.
Društveno delo je ponovno zaživelo po koncu druge svetovne vojne, ko je začel delovati zbor, ki ga je vodil Srečko Ražem iz Bazovice, domači učiteljici Ana in Klavdija pa sta pripravili dober šolski zbor ter dve
Danes na sporedu tiskovna konferenca o zaščitnem zakonu za Slovence
V okviru srečanj, ki jih do 15. t.m. prireja tržaški CGIL, bo danes dopoldne ob 11.30 v časnikarskem krožku tiskovna konferenca pod naslovom »Kakšen zaščitni zakon za Slovence?« Konferenco bo vodil državni tajnik CGIL Bruno Trentin. Trontin bo tudi popoldne ob 17. uri sodeloval na okrogli mizi na Pomorski postaji, kjer bodo obravnavali vlogo sindikata v družbi, ki se spreminja. Ob njem bosta na okrogli mizi sodelovala tudi državna tajnika CISL in UIL Franco Bentivogli ter Giovanni Piccini.
Otvoritev srečanj CGIL je bila včeraj, ko so na Javnem posvetu obravnavali vse probleme starejših občanov v Trstu. Izbira te teme ni bila slučajna, saj je Trst znan kot eno najstarejših mest v Italiji in kjer so problemi povezani s sta-r°stjo še posebej pereči. V diskusiji so se dotakm-li vseh najpomembnejših tem, ki zadevajo boljše reševanje problemov ostarelih občanov od domov
ostarele do zdravstva in socialnega skrbstva, ro so področja, na katerih so po mnenju razprav-dalcev potrebni hitri in učinkoviti ukrepi. Kritično Sf) se dotaknili tudi rezanja javnih izdatkov, poudarili pa so tudi pomanjkljivost zakonodaje, ki bi povezovala zdravstvene enote z javnimi ustanovami. Ob koncu je bilo ugotovljeno ,da je v rrstu za starejše in bolne občane najbolj pomanjkljivo področje družbene pomoči in če ne bo-uo takoj sprejeli ustreznih ukrepov, obstaja ne-vamost, da se ti problemi ne bodo dali več zadovoljivo rešiti.
Včeraj so od prh tudi razstavo o novih tehnolo-
gijah, delu, družbi in sindikatu. Z njo želijo organizatorji prikazati celotno preobrazbo, do katere je prišlo v tržaški stvarnosti na področju gospodarstva in zaposlovanja na splošno. Razstava je na Pomorski postaji in bo odprta do nedelje.
Uradni del prireditev CGIL bodo zaključili jutri zvečer ob 20. uri, ko bo na sporedu film bratov Maranzana »La malattia del vivere«. Po koncu predstave bo srečanje z .režiserjem in glavnim igralcem filma.
Na sliki: udeleženci včerajšnjega posveta o problematiki starejših občanov v Trstu.
Zaključen strokovni seminar o pomorskih prevozih v EGS
S tremi referati o energetskem varčevanju pri pomorskih prevozih se je včeraj na tržaški univerzi po desetih dneh dela zaključil 26. mednarodni seminar o prevozih v EGS, katerega predmet je bila letos pomorska in pristaniška politika EGS in sredozemskega bazena.
Zaključke kakih štirideset poročil izvedencev iz dežel EGS je povzel predsednik tržaškega Inštituta za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji, prof. Matteo Maternini, ki je poudaril, da je pomorski transport blaga nedvomno najbolj gospodaren. Dopolniti pa ga je potrebno z ugodnimi in prav tako gospodarnimi suhozem-skimi povezavami in z učinkovitim pristaniškim sistemom, kar v sredozemskem bazenu še ni uresničeno. Sodobne ladje pa morajo biti bistveno drugačne od kriterijev, ki še vedno veljajo v italijanskem ladjedelstvu, in ki se bo moralo prilagoditi zahtevam po kombiniranem pomorsko -suhozemskem transportu velikih količin surovin in suhega tovora.
Glasba v Miramarskem parku
V Miramarskem parku se nadaljujejo »Glasbeni sprehodi«. V tem okviru bo jutri in v nedeljo nastopil komorni orkester »Opera giocosa« iz naše dežele, ki bo igral ob labodjem jezeru, pod spomenikom Maksimilijana Habsburškega, v porti-ču in drugod. Izvajal bo dela Cimarose, Tartinija, Paganinija, Straussa, Vivaldija, Wagnerja in Mozarta. Glasbeni del bo dopolnjeval lirični moment s pesmimi Sabe in Pittonijeve.
igralski skupini, eno šolsko, drugo so sestavljale domače ženske. 18. avgusta 1946 so v Gropadi svečano proslavili 40. obletnico obstoja domačega društva. To je bila prireditev, ki se je starejši vaščani spominjajo z velikim veseljem in ponosom.
Potem je . prosvetno in kulturno življenje zamrlo. Okoli leta 1960 so u-stanovili vaško godbo na pihala, ki jo je vodil Svetko Grgič. Godba je delala le nekaj let, še prej pa so i-meli v vasi tudi manjšo glasbeno skupino.
Tako je bilo v Gropadi do danes. Od danes bo prav gotovo življenje bolj pestro in bogato. Tako obljubljajo člani društva, tega mnenja so vsi pevci in pevke, pa tudi člani gospodarske zadruge, o tem so prepričani vsi vaščani, ki si zelo želijo, da bi se lahko tudi njihova vas ponašala z' lepo, predvsem pa zelo koristno kulturno dejavnostjo.
Drevi v Nabrežini skupščina KPI
Na sekcijskem sedežu na nabre-žinskem trgu bo drevi ob 20. uri zborovanje članov, ki ga prireja devinsko - nabrežinska sekcija KPI »E. Berlinguer«. Na skupščini, ki se o-beta zelo pomembna, bodo člani vodstva sekcije seznanili člane o poteku političnih pogajanj za sestavo nove občinske uprave. Prisotni bodo tudi predstavniki tržaške partijske federacije.
• Kinodvorana Ariston daje na razpolago abonmaje za letošnjo filmsko sezono. Cena abonmaja za 10 predvajanj znaša 40.000 lir, poleg tega bodo imeli naročniki popust pri nakupu abonmajev za Stalno gledališče in skupine La Contrada ter pri posameznih vstopnicah na predstavah La Contrada.
13. 9. 1980
13. 9. 1985
Ob 5. obletnici tragične in prera-e smrti našega dragega
Fulvia Slavca
bolečino v srcih spominjajo
mama, oče, sorodniki, prijatelji in vsi, ki so ga imeli radi.
Ob nenadomestljivi izgubi tov. Ivana Šavrona izreka svojcem občuteno
sožalje
sekcija KPI Domjo
V soboto zvečer v društvenih prostorih v Barkovljah
Tehnično znanje, talent in moč interpretacije v uspelem diplomskem koncertu Aleksandre Pertot
»Ponosni smo, zadovoljni in ganjeni, da lahko prisostvujemo nocoj diplomskemu koncertu naše Aleksandre Pertot, ki nam je s svojo sposobnostjo, mnogostransko ustvarjalnostjo in aktivnostjo nudila že toliko zadovoljstva, nas navdala s ponosom.«
S temi besedami je v soboto zvečer napovedala diplomski koncert Aleksandre Pertot v društvenih prostorih v Barkovljah tajnica društva Bivi Slokar, ki je še posebej pozdravila prof. Silvano Pretner, ki je diplomantko spremljala na klavirju in ki je zaposlena v glasbeno vzgojnem centru v Kopru, kjer vodi klavirski oddelek, ki pa je, kot je dejala Slo-karjeva, koncertirala že v raznih krajih Primorske, pa tudi v zamejstvu.
Lepo število Barkovljanov, pa tudi ljubiteljev in strokovnjakov našega glasbenega življenja, se je zbralo na tem večeru, na katerem se je domačinka Aleksandra Pertot,
sicer sposobna in priljubljena pevo-vodkinja domačega pevskega zbora, predstavila udeležencem s svojim diplomskim koncertom, s katerim je opravila, oziroma opravlja tudi danes diplomski izpit na tržaškem konservatoriju, v petek pa bo opravila še izpit na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Pravijo, da se prej ne sme voščiti, zato bomo, kot je dejala na večeru učiteljica Vera Poljšak, vsi držali »fige«, da se bo vse dobro izteklo.
Koncert, s katerim se je mlada violinistka predstavila svojim sovaščanom, ni bil lahek — prej bi rekli težek, zahteven in za samo izvajalko tudi utrudljiv. A kot je naša Aleksandra pokazala, ji moči in poguma ne manjka. Z rahlo začetno tremo, a nato z vse večjo gotovostjo, je izpeljala glasbeni nastop, ki je v prvem delu obsegal skladbe Parcella, Bacha in Leclaira, v drugem delu pa, zelo zahtevno, razmeroma dolgo, a zelo lepo in efektno Brucho-vo skladbo Koncert v g-molù.
O samih skladbah in skladateljih je nekaj spremnih besed povedala Bivi Slokar tako, da je bilo poslušanje in spremljanje poslušalcem veliko laže in zanimivejše. Sami bi omenili Bachovo Ciaccona iz IL partite v d-molu, to je eno izmed šestih skladb, ki jih je Bach napisal samo za violino. Te skladbe spadajo med najbolj nenavadne v repertoarju violinske glasbe tet predstavljajo za ta inštrument dovršen svet lepote. Ni lahko za nobenega violinista, lotiti se takih skladb, pri kateri ostaja sam, s svojo močjo, ustvarjalnostjo, s svojim dojemanjem in doživljanjem glasbe, s svojo interpretacijo. Tu je Aleksandra pokazala vse svoje tehnično znanje, svoj talent in moč interpretacije.
Lepo in z občutkom je izvedla tudi vse ostale skladbe ter zaključila večer prav z Bruchovim koncertom, ki je s svojo prijetno in očarljivo glasbo ter prikupno melodijo navdušil vse, ki so z dolgim aplavzom nagradili mlado koncertantko.
Večer v Barkovljah se obvezno konča tudi s prisrčno družabnostjo, med katero sta Aleksandra, pa tudi njena odlična spremljevalka na klavirju prof. Silvana Pretner, sprejemali zaslužene pohvale in čestitke. Med to družabnostjo smo še mi spregovorili nekaj besed z obema, jima čestitali, Aleksandra pa nam je povedala še nekaj o svojem študiju, ki ga je začela na GM v razredu Oskarja Kjudra nadaljevala nato v Ljubljani pod vodstvom prof. Cirila Veroneka in ki ga bo prav v teh dneh zaključila tudi z diplomo.
Aleksandra Pertot je preteklo šolsko leto poučevala na Glasbeni šoli GM v Trstu ter je imela sedem svojih učencev. Rada bi se posvetila poučevanju, istočasno pa nadaljevala s študijem violine.
»Seveda me čakajo še druge obveznosti. Vodim namreč pevski zbor, ki bo prav konec tega meseca začel z vajami. Upam in želim, da bi se okrepil, da bi pristopilo še več mladih pevcev, da bi tudi v bodoče delali s takšno voljo in pridnostjo, kot doslej. Že 26. oktobra bomo nastopili v Furlaniji na reviji italijanskih pevskih zborov, prav gotovo pa bomo imeli vrsto nastopov tudi doma in povsod tam, kjer nas bodo povabili.«
Lep večer torej za Aleksandro in Silvano, za vse Barkovljane, pa tudi za nas ostale, ki smo mu prisostvovali.
N. L.
fc, SLOVENSKO P STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE r V TRSTU
SEZONA 1985-1986
Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
JUTRI, 14. septembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v TRSTU.
gledališča
SSG
Slovensko stalno 'gledališče gostuje 2 Linhartovo veseloigro TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI danes, 13. septembra, ob 20. uri v Logatcu.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 13. t.m., ob 20. uri: Izredni koncert simfonikov RTV Ljubljana ob 30-letnici.
V nedeljo, 15. in v ponedeljek, 16. t.m.: Interpretacija Bachovih orgelskih del in Scarlattijevih del za čembalo.
Mala dvorana
V ponedeljek, 16. t.m., ob 20. uri: Kralj Lear, Sergej Jutkevič.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I.	preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
koncerti
Jutri, 14. septembra, ob 20.30 bo
v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu - Largo Panfih koncert klavičemba-lista EDWARDA SMITHA iz Združenih držav Amerike. Izvajal bo Haendlove in Scarlattijeve skladbe.
razna obvestila
Glasbena matica obvešča, da bo pevska vaja mladinskega pevskega zbora v ■ torek, 17. septembra, ob 17. uri v Kulturnem domu.
Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ah 220125.
Pripravljahu odbor Kmetijskih dnevov 1985 obvešča vinogradnike, ki želijo sodelovati na razstavi grozdja, naj prinesejo šparone v Kulturni center F. Prešeren v Boljuncu jutri, 14. septembra, od 9. do 14. ure.
ŠD POLET
MAVRICA IN ZVEZDE kotalkarski kabaret Kotalkarska revija
DANES, 13., JUTRI, 14. septembra, ob 20. uri in v nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri na kotalkališču v 'Repentabrski ulici.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
TPPZ P. Tomažič. Danes, 13. septembra v Bazovici, ob 19. uri seja odbora, ob 20.30 vaja za ves ansambel.
KD Kraški dom vabi vse občane, prijatelje in soorganizatorje, ki so sodelovali pri izvedbi KRAŠKE OHCETI na družabni večer, ki bo danes, 13. t.m. po 20.30 v balinarski koči pod Rupo.
kino
Eden 15.30—21.00 »Inside Marilyn« in »Le hostess dell'amore«. Oba prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.30—22.15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 17.30—22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1. 16.39—22.00 »L’occhio del gatto«.
Dvorana št. 2 16.39—22.00 »Night mare«.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Sensazioni da ninfomane«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.15 »Impariamo ad a-marci«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.45—22.15 »Cavaliere pallido«. Nastopa: Glint Eastwood.
Capito! 16.00—22.10 »Bianca e Bernie«.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »La dolcezza della tua bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30—22.00 »Fratelli nella not-
. te«. J. Hackman, F. Ward.
Alcione 15.00—22.00 »Mary Poppins«.
Ariston 18.00—20.00—22.00 »La donna delle meraviglie«. Režija Alberto Bevilacqua. Ben Gazzara, Lina Sastri, Claudia Cardinale.
Radio 15.30—22.00 »I giochi erotici di una moglie svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
SKD Vigred iz šempolaja obvešča, da bo razstava domačih ustvarjalcev (Bogomila Doljak, Zora Koren-škrk, ' Lara Lupine in Vilko Rebula) odprta še danes in jutri od 19. do 21. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih bivšega vrtca.
• Zaradi obnovitvenih del na pročelju stavbe v Ul. Pescheria 1, je prepovedan promet po tej ulici za vsa vozila, ki presegajo 1,80 metra širine.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. septembra FILIP
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.21. — Dolžina dneva 12.40. — Lu na vzide ob 3.30 in zatone ob 19.09.
Jutri, SOBOTA, 14. septembra JELENKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,6 stopinje, zračni tlak 1021, mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Castelpietra, Marco Dapinguente, Davide Arcieri, E-mily Villa, Giulia Grego, Vesna Bu-kavec.
UMRLI SO: 84-letna Marisa Škrinjar, 88-letna Filomena D’Angelo, 85-letna Maria Crevatin, 69-letni Arturo Innocenti Caramelli, 84-letna Carmen Kral, 79-letna Bruna Rudine.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Sant’Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Miljé (Longomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
12. 9. 1985
Ameriiki dolar.... 1.960,—
Kanadski dolar.....1.410,—
švicarska frank.... 803.—
Danska krona .......	179.—
Norveška krona	......	225.—
švedska krona	......	222,—
Holandski fiorini	......	590.—
Francosid frank.... 215.—
Belgijski frank	......	31.—
Funt šterling..... 2.550,—
Irski šterling.... 2.050.—
Nemška marka............... 662,—
Avstrijski Šiling... 93,—
Portugalski eskudo.. 10,—
Japonski Jen........ 7,—
španska pezeta............. 10.—
Avstralski dolar.. 1.250,—
Grška drahma........ 13,—
Debeli dinar .......	5,25
Drobni dinar .	 ........ 5,—
sni
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. p. a;
TRST - ULICA F. FILZI >Q -	61-4AJ6
darovi in prispevki
Ob praznovanju pomembnega življenjskega jubileja daruje učiteljica Ema Rudolfova 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in 25.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na bratranca Giuliana Košuto darujeta Vera in Nino 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	počastitev spomina prvega in dolgoletnega predsednika Rudija Vremca in zvestih članov Radija Dolenca, Venceta Mihca in Ivana Sosiča daruje SKD Tabor 100.000 hr za vzdrževanje spomeni-* ka padlim v NOB na Opčinah.
Ob 2. obletnici smrti dragega Antona Pavletiča darujejo žena in otroci 50.000 lir za KD Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega očeta in tasta Ivana Hrvatiča darujeta Mariža in Alfredo 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj, 50.000 lir za cerkev v Ricma-njih, 50.000 lir za SK Slavec, 50.000 lir za ANPI - VZPI, 50.000 lir za Sklad M. čuk in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Zofijo Kralj daruje Alfredo z družino 20.000 hr za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
V	spomin na Angelo Čok vd. Guštin daruje Vera Mahne 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Angela Guliča darujeta Just in Kristina Lavrenčič 10.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na sestrično Angelo Sedmak darujeta - Rado in Vera 30.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na dragega Ivana Sosiča darujeta Vera in Rado 50.000 lir za Sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Ivana Sosiča, Rada Dolenca, Rudija Vremca in Venceta Miliča daruje Silvana Malalan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na tragično preminule Opence daruje Market pralnih praškov 50.000 hr za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Giuliana Košute daruje družina Ferlat 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Giuliana Košute, daruje Stanka Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor.
V	isti namen daruje Nori Jerič 15.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina Rudija Vremca, Radija Dolenca, Venceta Miliča in Ivana Sosiča daruje Nori Jerič 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Rudija, Ivana, Radija in Vencenca darujeta Anica in Milo Vaclik
40.000	hr za SKD Tabor in 15.000 lir za popravilo openske cerkve.
V	spomin na nepozabne domačine Ivana, Rudija, Venceta in Radija darujeta Valerija in Bruno Sosič 15.000 lir za SKD Tabor in 15.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na umrle vaščane Ivana, Rudija, Venceta in Radija daruje Nino Bogateč 10.000 hr za vzdrževanje spome-nika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Franca Dolenca in Ivana Sosiča darujeta Fabio in Claudia 30.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na drage vaščane daruje Zora Hrovatin 10.000 lir za SKD Tabor in 10.000 hr za ŠD Polet.
V	spomin na Radija, Ivana, Vencenca in Rudija darujeta Karla, Igor in Melita Malalan 50.000 lir za Tabor mladih.
V	počastitev spomina Giuhana Košute darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na štiri preminule Opence Radija, Vincenca, Ivana in Rudija darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina tov. Giuliana Košute darujeta Ketty in Torci Sosič 10 tisoč lir za glasilo KPI Delo.
V	nepozabni spomin na tragično preminule domačine Rudija, Radija, Ivana in Vincenca daruje Torci Sosič z družino 40.000 hr za SKD Tabor. ■
V	spomin na Marijo Guštin vd. Rupel daruje Ivan Ban (Batiča) z družino 20 tisoč Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin vd. Rupel daruje B. G. 10.000 hr v isti namen.
V	spomin na bratranca Milana in Maksa Lebana ter na njuna starša daruje Mirko Legiša z družino 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na mamo Marijo in očeta Jožefa daruje Mirko Legiša z družino
20.000	lir za Zvezo partizanov iz Nabrežine.
V	spomin na Angela Guliča daruje družina Sergio Vatovec 10.000 lir za pevski zbor Slavec.
V	spomin na Angela Guliča daruje družina Gombač 10.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na nepozabnega prijatelja Oskarja Jenka daruje Mirko Legiša 20 tisoč lir za Godbo na pihala iz Nabrežine.
Ob 21. obletnici smrti mame Kocjanove ter očeta, brata Justa in Viktorja darujeta Rudi in Slavica 15.000 .hr za vzdrževanje spomenika NOB v Križu in
15.000	hr za vzdrževanje Doma A. Sirk.
V	spomin na tragično preminule Vincenca Miliča, Radija Dolenca, Ivana Sosiča in Rudija Vremca darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 hr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina dragega strica Radija Dolenca darujeta Nadja in Sander Žerjal 25.000 lir za ženski in moški pevski zbor Tabor.
V	počastitev spomina Rudija Vremca, Radija Dolenca, Venceta Mihca in Ivana Sosiča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 30.000 hr za SKD Tabor, 30.000 Hr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za Sklad M. čuk.
V	počastitev spomina Rudija Vremca, Radija Dolenca, Ivana Sosiča in Venceta Miliča daruje Gina Antonac 10.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin štirih tragično preminuUh vaščanov darujeta Pepi in Božica Čuk
20.000	Ur za SKD Tabor.
V	spomin vaščanov Rudija, Radija, Venceta in Ivana darujeta Rudolf in Valerija Bole 10.000 Ur za SKD Tabor,
10.000	Ur za ŠD Polet in 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOV na Opčinah.
V	spomin na nepozabnega moža in o-četa Ivana Sosiča darujejo žena Marija, sinova Slavko in Edi ter hči Veronika
50.000	Ur za vzdrževanje spomenika pa-
dlim v NOB na Opčinah, 50.000 Ur za SKD	Tabor,	50.000	hr	za	moški pevski
zbor	Tabor,	50.000	lir	za	ženski pevski
zbor	Tabor,	50.000	Ur	za	ŠD Polet, 50
tisoč	Ur za	Sklad	M.	čuk in 50.000 lir
za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Rinalda Pećaricha darujeta Raja in Danilo Glavina 20.000 Ur za KD Primorsko.
Ob 5. obletnici smrti dragega sina Fulvia Slavca daruje družina Slavec
25.000	Ur za VZPI - ANPI sekcija Dolina .- Mačkolje - Prebeneg in 25.000 Ur za Pihalni orkester Breg.
Prispevajte ga
Dijaško matico
mali oglasi
Tel. 775-275
PRODAM čistilnico na zahodnem Krasu. Tel. 912741 ob uradnih urah.
NA OPČINAH potrebujemo učno pomoč za osnovnošolskega otroka. Zainteresirani naj se telefonsko oglasijo na št. 60717 od 13. do 15. ure ob delavnikih. UNIVERZITETNI ŠTUDENT z dobrhn znanjem angleščine bi se zaposlil part-time. Tel. 416-150.
PRODAM od 200 do 30Ò kg grozdja vrste tokaj. Telefonirati v Gorico na št. 0481/33090.
PRODAM avto znamke horizon GL letnik '79, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 213-445 zvečer.
HILDEGARD BAYER — dnevni in večerni tačaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - Tel. 730-037 PRODAM majhno hišo (55 kv. m) in ob hiši zazidljiv teren (900 kv. m), okoU-ca DoUne. Tel. 228-390.
PRODAM moto-frezo vigneto. Telefon 227-240.
PRODAM gorilnik rieUo v dobrem stanju, avtomatski vžig, za 50.000 Ur. Tel. 413-848.
PRODAM dvojna vhodna železna vrata po 240 cm X 97 cm ter druga 240 X 180 cm. Tel. 226192.
MIZARSKI VAJENEC (z dobro voljo) dobi zaposhtev. Tel. 575-145. -PRODAM 8 let staro in 72 kv. m veU-ko stanovanje z garažo na Opčinah. Telefonirati na štev. 211-256 od 19. do 21. ure.
15-LETNO DEKLE išče kakršnokoli za-poshtev. Telefonirati ob uri kosila in večerje na štev. 200-882.
PRODAM avto fiat 600, še v dobrem stanju. Tel. 411-949.
IŠČEM SLUŽBO, tudi začasno, v uradu.
Tel. 745-762 ob uri obedov.
20-LETNA UČITELJICA išče kakršnokoli zaposhtev. Tel. 299-762.
PRODAM fiat 500, letnik 1972. Zabrežec štev. 19.
BOX za avto ah camper v bližini stadiona v Trstu prodam. Tel. 211-805. POČITNIŠKO HIŠO, kombinacija zidano-brunarica, 118 kv. m, na zemljišču 2.900 kv. m v gozdu, 20 km iz Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 211-805.
EN AIP
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
CENTER ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Trst — Istrska ulica 57 — Tel.: 796194 ORGANIZIRA
izobraževalne dnevne tečaje v sledečih strokah:
—	SERVISERJI ELEKTROGOSPODINJSKIH STROJEV
—	SERVISERJI BARVNIH TV SPREJEMNIKOV
—	ELEKTRONIKI
—	AVTO ELEKTRIČARJI
—	OSNOVNA INFORMATIKA
V programu so tudi večerni tečaji na mikroprocesorjih in osebnih računalnikih.	,
Vsa pojasnila dobite v tajništvu centra: od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure (ob sobotah 9. - 12.).
TEČAJI SO BREZPLAČNI
Mi in prizadeti otroci
— Rubrika sklada »Mitja Čuk« —
Prvi dan pouka
Včeraj so se po poletnem premoru na novo odprti šolski prostori in prav danes je prvi dan pouka. Mimo skrbi, kakršne so lahko: kaj se bo »naš« oblekel za k maši in kakšen predpasnik naj nosi letos najmlajša hči, da ne govorimo o personaliziranih torbah in peresnicah, ki jih je toliko, da spravijo v zadrego še tako stoične starše, je problemov in skrbi, ki se odpirajo na novo ob začetku vsakega šolskega leta, nič koliko.
Mogoče ne bo odveč, če odmerimo nekaj prostora problemom, ki na prvi pogled niso težki, lahko da povzročijo v učenčevem nadaljnjem razvoju marsikatero težavo.
Velikokrat pri izbiri za naše otroke pozabimo na to, kar je v njihovo dobro, in se odločimo za drastične spremembe s amo,zato, da bi sebi v prid rešili situacijo, ki nas moti. Na tak način se pravzaprav ne spoprimemo s problemom samim, pač pa po liniji najmanjšega odpora izbiramo rešitev, ki nas bo najmanj stala.
Tako je največkrat s prepisi otrok z ene šole na drugo, če pustimo ob strani primere kot so selitev ali drugi objektivni razlogi, kot je zaposlitev staršev in podobno, moramo reči, da je največkrat prepisovanje o-trok z ene šole na drugo negativno. Starši se za prepis najpogosteje odločijo zato, ker pridejo v konflikt z razrednim učiteljem. Vendar, namesto da bi pred zadnjim korakom — prepisom poiskali pot za izravnavo nesporazumov pri samem učitelju, spremenijo svojega otroka v lutko iz cunj, ki se brez posledic lahko preklada iz kota v kot. Ne pomislijo pa, da posledice včasih učinkujejo na celo učenčevo življenje.
Ko se pretrgajo čustvene vezi, ki so nastale med otrokom in prejšnjimi sošolci, lahko pride v skrajnih primerih do stopnje, da se otrok ne more kasneje več navezati na nikogar. Čustveno postane nezaupljiv. Pretrgan stik z učiteljico, ki mu je bila
Poletno
delovanje
Pred štirinajstimi dnevi se je s prireditvijo v openskem Prosvetnem domu zaključilo desetdnevno bivanje otrok v poletnem središču, ki ga je na pobudo staršev prizadetih otrok organiziral Sklad »Mitja Čuk«. Če sodimo po ugodnih odmevih, je taka akcija-, ki vključuje prizadete z neprizadetimi v dejavnost, pri kateri ni občutiti razlik, zelo pozitivna. Še več, izražena je bila želja, da bi bila pobuda daljša po urah iri dnevih bivanja.
Poleg organizacije poletnega središča pa je Sklad »Mitja Čuk« letos zagotovil nekaterim otrokom obisk kolonije v Škofji Loki, dvema pobudama — koloniji v Dragi in poletnemu središču v Nabrežini — je priskočil na pomoč z denarnim prispevkom za didaktični material, v dolinskem poletnem središču pa je omogočil razvojno motenemu o-troku obisk, ker je dobil spremljevalca, brez katerega bi se ne mogel udeležiti centra. -Prepričani smo, da ni odveč, če se za vse, kar smo mogli poleti storiti še enkrat zahvalimo Hranilnici in posojilnici na Opčinah in vsem, ki ste kakorkoli prispevali za naš Sklad.
Goriški tečaji
V začetku tedna se je v Gorici odvijal dvodnevni Izpopolnjevalni tečaj o integraciji otrok z motnjami v razvoju v obvezno šolo. Priredil ga je Deželni zavod za raziskovanje, izpopolnjevanje in eksperimentiranje pedagoških delavcev (IRRSAE) pod vodstvom specialne pedagoginje Stanislave Čuk. Tečaj je bil namenjen vzgojiteljicam, učiteljem in profesorjem. Da je problem zelo občuten, je dokazalo izredno število udeležencev, ki so z zanimanjem poslušali vsa predavanja v dopoldanskih urah in se večinoma vsi udeležili tudi popoldanskega dela po skupinah.
Ponedeljkovo predavanje je izvajal dr. Anton Kotar, docent s Pedagoške akademije v Ljubljani. Poglobil se je v klasifikacijo duševno prizadetih iri v njihovo vključevanje v vzgojnoizo-braževalni proces. Problemi iz tega predavanja so bili popoldne prenošeni na delovne skupine, ki so pod vodstvom dr. Kotarja aplicirali izražena dognanja na svoja osebna izkustva.
priljubljena, se lahko v skrajnem primeru sprevrže v nezaupanje do lastnih staršev, ker se mu porodi sum, da ga lahko celo sami starši izdajo.
Če živi v ožjem, tradicionalno urejenem okolju, kjer preživlja svoj prosti čas z otroki iz prejšnje šole, ga ti »bivši sošolci« začnejo izločevati iz svoje družbe in ga potisnejo na rob svoje skupnosti v samoto.
Tudi nov ambient stori svoje. Pomislimo le na sebe, kakršno tesnobo nam povzroča spoprijemanje z novim okoljem. Kako pa je z našim ■otrokom
Podoben problem, ki povzroča »dolgoročne« težave, je oznaka učiteljev. Te je zelo lahko kritizirati, še posebej v navzočnosti otroka, ki dodaja marsikatero svojo umestno ali neumestno pripombo. Vendar bi morali pomisliti tudi na to, da so učitelji osebe S svojo kulturo, vzgojo, značilnostmi, boljšimi in slabšimi dnevi. Jasno je, da nikoh ni vsem vse prav, vendar bi do rešitve marsikdaj lažje prišlo, če bi se izognili zaplotniške-mu namigovanjit, barskim »čako-lam« ter se odločiti za odkrit in iskren pogovor v tonu omikane izmenjave, mnenj brez nekorektnih izpadov. Če pa se na koncu vseh koncev uverijo, da do takega razgovora ne more.priti, se morajo starši zavedati, da imajo le oni sami moč. spremeniti situacijo z učiteljem, ki je po njihovem mnenju negativen. S svojim vztrajnim, metodičnim in doslednim nadziranjem njegovega dela bodo lahko dokazali, da je ati ni primeren za poučevanje njihovih otrok. Vse ostalo so le prazne mamje ljudi brez značaja.
Še dalje lahko razglabljamo o pouku. Kakor po eni strani šolo kritiziramo, češ da ni sodobna, da ni taka ali drugačna, tako od nje po drugi strani preveč zahtevamo. Nekateri so celo prepričani, da je dovolj, če njihov otrok lepo sede v šolsko klop, znanje pa mu mora itak nuditi šola, brez njegovega truda. Tako je tudi z vzgojo: velikokrat se zanašamo pri tem na šolo. Ne mislimo pri tem kakšne posebne vzgoje, drugače usmerjene ali modeme, v mislih imamo čisto običajno vzgojo, ki nam o-mogoča, da v skupnosti ljudi ne stopamo nikomur na prste, zato, da bi tudi drugi tega ne počeli z nami.
Konkretno lahko rečemo, da je sedanja vzgoja dvodelna: ati zelo permisivna ati strogo represivna brez vmesnih obarvanj. Res je, da je represivne vzgoje manj: starši danes ne kratijo skoraj nikoli osebne svobode svojih otrok, ne zahtevajo brezpogojne poslušnosti. Res pa je tudi nasprotno, da starši največkrat zapadejo v permisivnost. V to jih žene prezaposlenost: tako nimajo dovolj časa, da bi se ukvarjati s svojimi otroki, ati pa so že preveč izčrpani, da bi se ubadati še s tem problemom — zato jim dovolijo vse, da si olajšajo vest. Pri tem pa pozabijo, da bodo tudi njihovi otroci, kakor vsakdo izmed nas, prej ati slej dobili nadrejenega ati drugačno omejitev, zaradi česar ne bodo mogli vedno delati tega, kar bi želeti. Taki otroci, ki jim je vedno vse dovoljeno, so v' razredu element, ki razbija razredno skupnost, odnose do sošolcev in učiteljev. S svojim nespoštovanjem vsega postanejo razdiralni v vseh pogledih.
'To je le nekaj osvetlitev problemov, ki jih lahko prinese šolski vsakdan. 0 drugih bi znale veliko povedati na-še učiteljice, če'bi se odločile za sodelovanje v naši rubriki.
o integraciji
V svojem torkovem predavanju je dr. Danilo Sedmak iz Trista orisal vlogo socio-psiho pedagoške službe pri integraciji otrok z motnjami v razvoju v obvezno šolo. Nakazal je številne probleme, s katerimi se ta služba še vedno srečuje, nakar se je razvila živahna debata. Sledilo je delo po skupinah, ki je zaradi aktualnosti in potrebe zahtevalo zase toliko časa, da je odpadlo tretje napovedano predavanje o Osnutku zakonodaje o integraciji prizadetih otrok v obvezno šolo, ki ga je pripravila Stanislava Čuk’ Sicer bo tečajnikom predavanje na razpolago v pisani obliki.
Ob koncu so udeleženci izraziti že Ijo, da bi se začrtano delo nadaljevalo v časovno določenih presledkih, kakor je bilo napovedano. Na delovnih srečanjih naj bi se analiziralo in preverjalo načrtovano metodološko in didaktično delovanje z namenom, da se ugotovi napredovanje, zastoj ati nazadovanje razvojno motenih otrok v naših šolah.
radiotelevizija
italijanska
Prvi kanat
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton Posvečeno Alicii Alonso - 3., del baleta
13.30	Dnevnik
13.45	Jessica - film
Igrajo: Maurice Chevatier, An-gie Dickson, Gabriele Ferzetti
15.30	n mondo di Ohladi Oblada 16.20 Le meravigliose storie del Prof.
-Kitzel - risanke
16.30	Tre nipoti e un maggiordomo -TV film
17.00	Professione: pericolo - TV film 17.50 Al Paradise - glasbena oddaja
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Laurei & Hardy - komični filmi
21.45	D giardino della violenza - film 1. del
Igrajo: Buri Lancaster, Shelley Winters, John David Chandler
22.35	Dnevnik
22.40 n giardino della violenza - 2. del filma
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	La donna di moda - 5. nađalje-
L|ubl|ana
8.45	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35 Nepomembno in pomembno: Vozel - TV nanizanka 17.50 Obiskovalci - TV nadaljevanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Zdravilne vode: Rimske Toplice - Laško
19.10 Risanka
19.20	Cik Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
19.55 Vreme
20.05	Živi planet: Svetovi zase - 10. del dokumentarne serije
21.00 Ne prezrite
21.15	Gangsterska kronika - TV nadaljevanka
22.05	TV dnevnik H.
22.15	Dijak Gerber - film
Zagreb
16.20	Videostrani
16.30	TV v šoti
17.30	Poročila 17.35 TV koledar
17.45	Vsak petek nov začetek
18.15	Muzej in galerije
18.45	Osnovno rojstvo plesa
19.30	TV dnevnik
CANALE 5
9.30 Fra Diavolo - film
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	Una vita da vivere - TV roman
15.30	La famiglia Halvak - TV film
16.30	Divja narava - dokumentarec
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Johnathan - vodi: Ambrogio Fogar
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Festivalbar
23.30	šport: Boks
00.30 Ai confini dell’Arizona - TV film
RETEQUATTRO
9.40 Avenida Paulista - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Ciao, ciao - oddaja za mladino
13.15	Eveline e la magia di un sogno d’amore - risanka
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05 La bella mugnaia - film
Igrata: Spphia Loren in Vittorio De Sica
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d'amore - TV film
18.50	Avenida Paulista - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Mio Dio, come sono caduta in basso! - film
22.40 II capitalista - film 00.20 L’ora di Hitchcock - TV film 1.20 Agente speciale - TV film
ITALIA 1
11.00	Gli eroi di Hogan - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate ’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria
televizija
vanje
14.05 L’estate è u’awentura
Towser e la mela magica -risanka
H gatto di Henry - risanka Il primo Mickey Rooney - TV film
16.35 Le più belle truffe del mondo -film v epizodah
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40 Le strade di S. Francisco - TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Teresa Raquin - 2. del TV pri redbe
22.00	'Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	Bert D’Angelo superstar - TV priredba
23.00	Cronaca - rubrika
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tret|i kanal
11.15 Televideo
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Dežele
19.25 La testa nel pallone - oddaja o nogometu
20.00	šola in vzgoja: Življenjski sistem
20.30	Tancredi - melodrama
23.30	Dnevnik 3
20.00	Hudi časi - TV nadaljevanka
21.00	Moje pesmi, moji prijatelji: Sabahudin Kurt
21.45 TV dnevnik
22.00	Kultura srca
Kopar
15.00	Film
16.30	TV film
17.30	Hiša v gozdu - TV film
18.00	Medved Voghi - risanka
18.30	Kenguru Skippy. - TV film
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Začetek šolskega leta BOLJUNEC — Odprli letošnje kmetijske dneve
SOVODNJE — Zaključna prireditev raziskovalnega tabora GORICA — Mednarodni natečaj violinistov Lipizer
19.30	TVD - Stičišče
19.50 Za uho in oko - glasbena oddaja
20.25 TV nanizanka
21.30	Trip: zabavno potovanje
22.30	TVD - Vse danes
23.40 Dama Monsorja - TV film 24.00 Film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	H tocco della medusa - film
22.30	10O yards di gloria - ameriški football
23.00	Posebne oddaje Italia 1
23.30	In piena luce - film
TELEPADOVA
13.00	Sam, il ragazzo del West - ri
Sanka
13.30	Belle e Sebastien - risanka
14.00	TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	TV film
16.00	Operazione ladro - TV film
17.00	Film
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Sam il ragazzo del West -risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Gli inesorabili - film
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Sesto senso - TV film
TRIVENETA
10.00	11 protettore - film
11.30	TV film
12.00	II grande tradimento - film
13.15	Horoskop
13.20	Komični filmi
14.30	Caccia al malloppo - film
16.00	Filmski spored
16.30	Risanke
17.30	Film
19.00	TV film
19.30	Dokumentarec
20.15	Filmski spored
20.30	La psicosi - film
22.00	Razstava slik
TELEFRIULI
14.00	TV film
15.00	Scacco matto - TV film
16.00	Hanna e Barbera - risanka
16.30	Gunđam - risanka
17.00	Astroganda - risanka
17.30	Disperatamente tua - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.20	športna oddaja
19.30	Andrea ' Celeste - TV film
20.30	Un magnifico ceffo da galera -film
22.45 Ironside - TV film
radia
RADIO IRSI A
7.00, 13.00, 19.00, Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
-	8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-
10.00	Poletni mozaik: Za ta- letni čas; Iz arhiva mladinske dramatike: »Modra puščica«. Drugi del; vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu: Orglar Hubert Bergant in Slovenski trobilni kvartet; 11.10 Melodični orkestri; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz svetovne zakladnice pripovedništva; vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; nato: Glasbena priloga; 14.10-
17.00	Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji (ponovitev); Glasbeni tisti; V svetu filma; Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi; Glasbeni tisti; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Glasbena priloga. -
’ RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.20 Tržnice; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev
-	Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; 14.40 Pesem tedna;
15.00	Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.30 Poročila; 17.40 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov »SEGHIZZI«; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba; 9.35 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna - Btitz;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost;
16.15	Glasba; 17.00 Gulp; 17.45 Glasba; 18.30 Glasbeno-govorni program;
18.45	Country music; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io - popevke; 11.00 I baroni - 2. nadalj.; 11.30 Trentatrè -variete; 12.03 Lagrime - variete;
13.15	Tednik za potnike; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Male zbirke; 15.00 Radio 1 za vsakogar: On the road; 16.00 H Paginone - poletni program; 17.30 Radio - jazz;
18.00	Evropski objektiv; 18.25 Večerna glasba; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 II paese di Cuccagna - radijska priredba; 20.30 Astri e disastri - radijska revija; 21.00 Evropsko leto baročne glasbe 85; 22.15 Paolo Reno-sto; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za nižjo stopnjo;
8.35	Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski, nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Aram Hačaturjan: Iz scenske glasbe h komediji;: Vdova iz Valencije Lope de Vege; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00; Glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.05,Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno, Marianne More: Pesmi; 00.05
-	0.30 Nočni program, glasba (studio Koper).
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
V slovenskih vrtcih in šolah na Goriškem letos 1.322 otrok
Veselo in razposajeno v šolo kljub težavam
Za preko 11 milijonov učencev in dijakov šol vseh stopenj v Italiji se je včeraj uradno pričelo šolsko leto. Pouk bo trajal 214 dni, vmes bosta dve krajši obdobji počitnic, ob božiču in veliki noči. šolska vrata so se včeraj spet odprla tudi na vseh šolah s slovenskim učnim jezikom. Trajalo bo nekaj dni, da bodo odpravljene začetne težave glede usklajevanja umikov, nameščanja profesorjev, zagotavljanja učbenikov itd. Redna dejavnost naj bi se pričela že v prihodnjem tednu.
Novo šolsko leto torej z novimi, pa vendar tudi večino, starih problemov s katerimi se posebej sooča naša, slovenska šola in nanjo opozarja iz leta v leto, vendar žal, kot kaže, z bolj skopimi možnostmi za njihovo razreševanje.
Novo je predvsem to, da tudi letos žal beležimo občutno znižanje števila otrok v osnovnih šolah in še zlasti v prvih razredih. Pojav, ki je prisoten že nekaj let, ki pa je letos
zadobil prav gotovo najbolj zaskrbljujočo dimenzijo. Tako stanje bo v prihodnjih letih postopoma vplivalo na manjšanje šolske populacije na nižjih in drugih srednjih šolah. Novost naj bi pomenila tudi reforma šolstva, seveda v kolikor se bo o-snutek zakona uspel prebiti skozi čeri birokracije in strankarskih pogojevanj.
Od starih vprašanj slovenske šole na Goriškem velja na prvem mestu opozoriti na problematiko prostorov za nižjo srednjo in skoraj vse druge srednje šole. že nekaj mesecev namreč ni slišati govoric o prodaji bivšega semenišča, niti o drugih ali drugačnih rešitvah. Zaenkrat se bo, kot kaže, pouk v prostorih nekdanjega semenišča odvijal povsem normalno.
Staro vprašanje, ki pa se posebno danes, ob tako občutnem nižanju števila otrok v šolah postavlja z večjo aktualnostjo je, kaj in koliko smo naredili, da bi izboljšali kvali-
teto naše šole. Ali smo uspeli kaj spremeniti na bolje? To so razmišljanja, ki obremenjujejo predvsem tiste, ki bodisi poklicno, bodisi zaradi delovanja v društvih in ustanovah, tej problematiki sledimo z največjo pozornostjo.
Prvošolčki, ki so se včeraj prvič znašli pred pravimi učitelji, in tudi učenci drugih razredov, so imeli najbrž po glavi drugačne misli, in prav je tako. Sicer pa je začetek pouka v marsikom povzročil določen šok, potem, ko je tri mesece brezskrbna pohajkoval. Čudovito sončno vreme je bilo kot nalašč in je prav gotovo pripomoglo k ustvarjanju lepšega ozračja in tudi premagovanja prvega neposrednega stika s šolo. Vsaj glede tega se je šolsko leto pričelot v dobrem znamenju.
Ker je uvodoma govor o koledarju in številkah, naj bo tudi zaključek v podobnem duhu. V otroških vrtcih in šolah vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom na Gori-
škem je letos vpisanih 1.322 otrok (lani 1.370). V otroške vrtce se je prijavilo 216 otrok, 406 v osnovne šole, 379 na nižjo srednjo šolo, sto dijakov bo obiskovalo zavod Ivan Cankar, 83 zavod Žiga Zois, na liceju je vpisanih 55 dijakov, 52 pa na učiteljišču (tam je treba dodati še štiri gojenke tečaja za vrtnar/ce). V slovenski sekciji zavoda ITI, kjer imajo letos že drugi razred, bo letos skupaj 27 dijakov.
Mogoče bi ob koncu kazalo omeniti še tiste, ki so se vpisali v tečaj dopolnilnega izobraževanja — tako imenovani tečaj 150 ur. Pouk se bo pričel v kratkem, predvidoma že oktobra.
Kakšno je bilo razpoloženje učencev in dijakov včeraj, ko se je z verskimi obredi pričelo novo šolsko leto, lahko vsakdo razbere na dv«h bornih posnetkih: prvi je iz Štan-dreža, drugi pa je bil napravljen pred poslopjem semenišča v Gorici.
Nesreča dijaka pri Sovodnjah Silovito trčenja v Koprivnem
Spet napol prazna dvorana občinskega sveta v Tržiču
Kar pet težjih prometnih nesreč se je zgodilo v sredo popoldne in ponoči na cestah na ožjem Goriškem, dve, glede posledic najtežji, pa sta se zgodili pri Sovodnjah in pri Koprivnem.
V križišču odseka državne ceste štev. 56 in pokrajinske ceste med štandrežem in Sovodnjami je v sredo okrog 19.30 prišlo do močnega trčenja med motorjem, ki ga je upravljal 17-letni dijak Walter Peteanj iz Rubij in citroenom, v katerem se je peljala 351etna‘Rita Vidoz, prav tako iz Rubij, z drugo besedo Walterjeva soseda. V nesreči se je močno ranil mladi motorist, ki so ga v bolnišnici pridržali na zdravljenju za 60 dni zaradi zloma leve noge in močnega pretresa možganov.
Tri osebe so bile ranjene (od. teh e-na hudo) v prometni nesreči, ki se
je zgodila v sredo- ponoči na državni cesti pri Koprivnem. Voznik fiata uno Alfonso D’Amelia, sicer na služenju vojaškega roka v naših krajih, je v ostrem ovinku izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je najprej zadelo v železno ograjo ob cesti na desni strani ter se nato odbOo na levo stran ceste in to v trenutku, ko sta se iz nasprotne strani v fiatu argenta pripeljala 59-letni Francesco Galeotti in 46-letni Giorgio Cigoj, o-ba iz Gorice. V bočno - čelnem trčenju je bil hudo ranjen D’Amelijev sopotnik, 19-letni Marcello De Sole, ki se bo zdravil kar tri mesece, poškodbe lažjega značaja pa sta zadobila šofer ip njegov sopotnik v fiatu argenta. Ozdravela bosta v treh, oziroma dveh tednih. Gmotna škoda je velika, saj sta bili vozili skoraj povsem uničeni.
Že petkova seja občinskega sveta v Tržiču je pokazala na prisotnost močnih trenj med strankami večine in opozicije, najbrž pa tudi med samimi strankami večine. Zaradi nesklepčnosti — dvorano so namreč po zelo vroči diskusiji zapustili predstavniki opozicije — ni bila sprejeta nobena odločitev glede načrta prvega posega za ureditev gozdnatega območja nad mestom, čudno se je iztekla tudi včerajšnja seja, saj se formalno ni niti začela, kajti v dvorani je bilo, ob 9.30, le trinajst svetovalcev. Manjkali so skoraj vsi predstavniki večine.
Občinski svet se bo spet sestal danes zvečer. Bo zagotovljena prisotnost zadostnega števila svetovalcev, ali pa bomo spet priča napol prazni dvorani?
• Delavci podjetja Meteor so v tem tednu izvedli dve protestni stavld.
Od dela so se vzdržali vsakokrat po pol ure. Protestirajo, ker vodstvo podjetja noče razpravljati o zahtevah, ki so jih postavili pred časom..
Požar uničil borov gozd
Po skoraj enodnevnem naporu je gasilcem, pripadnikom gozdne straže in prostovoljcem, uspelo pogasiti požar, ki je zajel obsežno območje borovega gozda nad Tržičem. Goreti je pričelo okrog 14. ure v sredo in ogenj se je zelo hitro širil, kljub hitremu posegu gasilcev. Zgorelo je, po dosedanjih prvih ocenah, nekaj hektarov bujnega borovega gozda. Škoda je ogromna in jo je težko opredeliti s številkami, saj bo treba za vzpostavitev prejšnjega stanja, kar precej let.
Zaključna predstavitev je bila v sredo zvečer
Vzpodbuden obračun raziskovalnega tabora »Sovodnje 85«
V sredo se je zaključil 5. mladinski raziskovalni tabor Sovodnje 85. Obračun desetdnevnega zbiranja podatkov v arhivih in na terenu, njihova obdelava in način posredovanja širši publiki je pozitiven in lahko rečemo vzpodbuden. To so v sredo zvečer, na zaključni predstavitvi v občinski telovadnici v Sovodnjah naglasili tako organizatorji, kakor mentorji. To so iz izvajanja predstavnikov posameznih interesnih skupin in iz bogate razstave ugotovili občani, ki so se v zares lepem številu udeležili zaključnega srečanja z mladimi raziskovalci in njihovimi mentorji, ki so se v teh dneh skušali vživeti v šovo-denjsko stvarnost in zabeležiti, tudi na podlagi vprašalnikov, določene a-spekte. Posebej velja zabeležiti, da je bilo med udeleženci veliko mladih, kar niti ni čudno, saj so se prav mladi iz Sovodenj in tudi drugih krajev lepo vključili v delo ekipe.
Težko je v nekaj kratkih stavkov strniti, kaj vse so člani petih raziskovalnih skupin pod vodstvom mentorjev in somentorjev raziskovali, koliko gradiva so zbrali, kako je potekalo njihovo delo. To bo na najbolj primeren način predstavljeno v publikaciji. Res je tudi, da tudi na zaključni predstavitvi ni bilo mogoče povedati in z grafikoni in drugimi načini, tudi s kamp juter jetrn, prikazati vsega. Povedati pa je treba, da so bodisi dijaki in študenti, kakor mentorji ostali prijetno presenečeni nad nekaterimi ugotovitvami, zlasti pa nad odp< istjo in sodelovanjem, domačinov.
Po uvodnem posegu Milana Pahorja, sodelavca NŠK in koordinatorja pobude, so spregovorili predstavniki petih raziskovalnih skupin in v strnjeni obliki posredovali potek in izsledke raziskovanj na posameznih področjih. Tako so člani arheološke skupine pod vodstvom mentorja, Draga Svoljšaka, opravili popis znanih arheoloških najdišč v občini, pobjiže raziskovali traso rimske ceste in si o-gledali ter opisali gradišče nad Gabr-jami. Na terenu je mlade raziskovalce spremljal tudi prof. Ugo Furlani kot odličen poznavalec starejše zgodovine teh krajev.
Etnološka skupina je svojo raziskavo usmerila predvsem na področje gojenja sviloprejke. Delo skupine je usmerjala Martina Repinc, sodelovali sta Živa Pahor in Tatjana Usenič. Za-
nimive so ugotovitve geografske skupine, ki je pod vodstvom Pavla Stranj a preučevala pojav opuščanja kmetijske dejavnosti na območju Vrha in Rupe, v dveh približno enako velikih naseljih, vendar vsako s svojimi značilnostmi. Najbolj številčna je bila skupina naravoslovcev, bodisi po številu mentorjev, bodisi po številu mladih raziskovalcev. Raziskavo so osredotočili na spoznavanje Vipava in Soče, zlasti v spodnjem toku, kjer je zelo značilno spreminjanje struge, na preučevanje rastlinskih združb, ptic itd. Sociologi so pod vodstvom Petra Beltrama nekaj dni obiskovali družine na Peči. Na podlagi vprašalnika so skušali zbrati kar največ podatkov o sociodetmografski strukturi, narodnostni strukturi kraja, odnosa do kulture in različnih vrednot, ki jih
pod tem razumemo. Podatke je treba deloma še obdelati, pravo vrednost pa bodo dobili šele z objavo.
Naj omenimo še, da je bila v sredo popoldne še ena predstavitev mladinskega raziskovalnega tabora. V občinski sejni dvorani je bilo namreč srečanje med pobudniki in organizatorji, mentorji in predstavniki raznih ustanov, ki v Sloveniji skrbijo za pospeševanje tovrstne dejavnosti. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika Slovenskega znanstvenega instituta iz Celovca, iz Trsta pa je prišel prof. Livio Poldini. V skoraj dvournem pogovoru so nanizali vrsto ugotovitev in izkušenj iz letošnjega in prejšnjih taborov, poudarili pomen raziskovalnega dela mod mladino in predvsem to, da je treba takim pobudam zagotoviti kontinuiteto. Seveda je bil govor tudi o težavah in mejah take dejavnosti, o mentorstvu pa o tem, kako povečati krog sodelujočih. Spoznanje o pomenu in koristnosti takih pobud se čeprav počasi vendarle vztrajno širi, odziv mladih pa je dober.
5. mladinski raziskovalni tabor Sovodnje 85 so organizirali Slovenski raziskovalni institut. Narodna in študijska knjižnica, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«, Društvo mladih raziskovalcev (ustanovilo se je šele pred kratkim) in občinska uprava v Sovodnjah. Sodelovalo je 10 mentorjev in somentorjev, dvakrat več pa je bilo mladih raziskovalcev, v glavnem dijakov višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice.
Natečaj »Lipizer« v sklepni fazi
Četrti mednarodni natečaj »Premio Rodolfo Lipizer«, ki je v Gorico privabil več kakor 60 mladih violinistov iz raznih držav sveta, je prešel v sklepno fazo. Včeraj pozno zvečer so se namreč zaključili polfinalni nastopi, na katerih je nastopilo trinajst najboljše uvrščenih violinistov. Posebna žirija je od teh pozno ponoči izbrala šest, ki bodo danes in jutri zvečer nastopili ob spremljavi simfoničnega orkestra iz mesta lasi v Romuniji. Naj povemo, da so vsi nastopajoči v prvem delu predstavili obvezno kompozicijo goričkega skladatelja in dirigenta Rodolfa Lipizer-ja, medtem ko bo izbor skladb na finalnih preizkušnjah bolj bogat in seveda tudi vabljiv za vse ljubitelje violinske glasbe. Zaključni del goričkega natečaja za mlade violiniste bo v nedeljo v goriškem Avditoriju, kjer bodo nagradili najboljše izvajalce, ki bodo nato svojo virtuoznost predstavili tudi širšemu občinstvu ob spremljavi romunskega simfoničnega orkestra.
V	okviru pobude, ki je posebno letos dobila mednarodni značaj, spada tudi tretji simpozij o violinski glasbi, ki se bo pričel danes ob 10. uri v sejni dvorani goričke pokrajinske uprave.
Partizanski piknik v Jamljah
V	Jamljah bo v nedeljo popoldne tradicionalna družabnost bivših borcev ter njihovih družinskih članov in prijateljev. Pripravlja jo sekcija VZ Pl - ANPI za Dol in Jami je. Letošnja prireditev ne bo omejena na družabnost, ampak se bodo bivši borci s primernim in kulturnim programom spomnili 40-letnice konca vojne in 40-letnice osvoboditve.
Zadruga v Ansaldu
Obstajajo vsi pogoji za ustanovitev in začetek rednega poslovanja zadruge med delavci oddelka jeklenih konstrukcij v podjetju Ansaldo v Tržiču. To so ugotovili na nedavnem srečanju med predstavniki podjetja, deželne finančne družbe Friulia, Zveze, zadrug in podjetja SPI. Zveza zadrug bo v zelo kratkem roku predsta-vial osnutek za ustanovitev zadruge.
KD »OTON ŽUPANČIČ« ŠTANDREŽ
vabi
jutri in v nedeljo na
JESENSKI PRAZNIK
JUTRI ob 20. uri briškola
V NEDELJO nastop plesne skupine iz Nove Gorice z latinskoameriškimi plesi.
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba sporoča, da bo vpisovanje v tečaj za mlade godbenike danes, 13. in jutri, 14. t.m., v trgovini pri Nini.
darovi in prispevki
V počastitev spomina Jožefa Lavrenčiča darujejo svaki in svakinje 100.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI iz Doberdoba.
prireditve
Namesto cvetja na grob Karoline Gergolet _ Živčeve iz Doberdoba darujejo Jovaneževi bratje z družinami 60.000 lir za godbo na pihala Kras iz Doberdoba.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Attrazione di coppie in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Mondo cane oggi - L’orrore continua«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Aot’o Gorica
SOČA 18.30—20.30 »Mladi bojevnik«. 22.30 »Metuljeva mreža«.
SVOBODA 20.30 »Biti ali ne biti«.
DESKLE 19.30 »Legenda o zelenem vitezu«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi. Raštel 52. Telefon 833A9.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. Maggio 94. Telefon 733-29.
V nedeljo v Bohinju jubilejni 30. Kravji bal
Spored Kravjega bala
Poznana pesem nam poje »V BOHINJU SPET BO KRAVJI BAL« in res bo to nedeljo, 15. septembra, v Ukancu v kraljestvu ZLATOROGA v Triglavskem narodnem parku s pričetkom ob 10. uri. Nastopila bo godba na pihala iz Gorij v gorenjskih narodnih nošah, ki je večino let sodelovala na tej naši prireditvi.
Potem bomo vsi skupaj sprejeli in pozdravili naše planšarje in sirarje, ki bodo s svojimi čredami in »basengo« prišli izpod Pršivca mimo. jezera na prireditveni prostor. Tu se bo nadaljeval program s pozdravnim nagovorom. Folkloristi Bohinja bodo zaplesali gorenjske narodne plese, pevska zbora osnovne šole dr. Janez Mencinger in mešani pevski zbor Svoboda iz Bohinjske Bistrice pa bosta zapela domače pesmi.
Ob letošnjem jubileju bosta za veselo razpoloženje poskrbela ansambla »VESELI PLANŠARJI« in »GORENJCI«, ki sta v vseh teh letih največkrat sodelovala na tej prireditvi.
Bohinjske planšarice bodo postregle iz loncev, kotličev in dež žgance, kislo zelje, klobase iz zaseke, krofe in potice. Za aperitiv pa bo tudi frakcij domačega na razpolago. Seveda pa boste ob tej priložnosti lahko kupili tudi pristni bohinjski sir.
Upamo, da boste ta vikend izkoristili za obisk naše prireditve. Vabimo vas v Bohinj že v soboto, da si ogledate slap Savice, vintgar Mostnice z dolino Voj, muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, planšarski muzej v Stari Fužini, spomenik štirih srčnih mož ali pa se z gondolo popeljete na Vogel.
Za splošno informacijo pa še sledeče:
Vstopnina za prireditev znaša 150 din, parkirnina za osebni avto 50 din, za avtobus 300 din. Z vstopnico Kravjega bala bo na dan prireditve za vožnjo z gondolo na Vogel veljal 20% popust: Hoteli ALPE-TOURA BOHINJ in KOMPAS HOTEL BOHINJ pa vam za ta dan po predhodnem naročilu pripravijo kosilo od 700 do 1.400 din.
Vse informacije in rezervacije posreduje TURISTBIRO BOHINJ telefon 064 76 370, Hoteli ALPETOUR BOHINJ telefon 064 76 441 in KOMPAS HOTEL BOHINJ telefon 064 76 471 kakor tudi vse agencije in prevozna podjetja v vašem kraju.
NA SVIDENJE NA 30. KRAVJEM BALU V BOHINJU!
Bohinjci se spominjajo, da je bila poprej stara gostilna pri Tomaževcu v Bohinjski Češnjici prizorišče jesenskega veselja češnjanskih gospodarjev majerjev, ko so se s tropi vrnili s planin na nižje setnožeti. Na nedeljo so jih vsako leto v jeseni povabili gospodarji v gostilno k Tomaževcu. To je bil izraz spoštovanja, morda hvaležnosti, gospodarjev planšarjem, ki so jim izročili v varstvo svoje trope. Planšarsko delo je v Bohinju še danes spoštovano, saj domačini dobro poznajo vse tegobe, skrbi in garaško delo v planini.
Še bolj ugleden je bil sirarski poklic. Od majerjev, ki so pasli in molzli živino (tudi po 15 in celo več krav so imeli nekateri v oskrbj — vsak dan jih je bilo treba dvakrat pomol-
sti). še zlasti pa od sirarjev in kvalitete njihovega dela je bil odvisen izkupiček za prodani sir, ki so si ga vsako jesein gospodarji med seboj razdelili — pač po količini mleka, ki so ga prinesli v siramico njihovi ma-jerji. Ponos majerjev, ki so pripe Ijali s planin gospodarjem njihove trope, zadovoljstvo gospodarjev (je že res, da so bili tudi nergavci vmes), ta občutja so izrazito obarvala praznovanje dedovnih uspehov v Tomažev-čevi gostilni na nedeljo po vrnitvi z visokih planin. Veselje s plesom in glasbo je trajalo pozno v noč in privabljalo tudi domačine iz okoliških vasi.
Okrog leta 1925 pa so se domislili, da bi se praznovanju dela planšarjev ob koncu svoje turistične sezone pri-
družili tudi natakarji bohinjskih hotelov. Tako se je planšarski praznik iz Češnjice preselil v Ukanc. Toda še vedno je bil to izrazito bohinjski praznik, se pravi praznik za domačine, ki je vsako leto privabljal številne Bohinjce iz obeh dolin. Peš, na vozovih so vsako leto hoteli na novi kraj veselja. Navrtnjek iz Bohinjske Bistrice, prvi motoriziran prevoznik v Bohinju, je hodil po vaseh in vozil domačine v Ukanc. Po drugi vojni je bohinjski Kravji bal dobil novo vsebino pa tudi novo preobleko. Postal je ena od tradicionalnih organiziranih atraktiv bohinjskega turizma z vsemi značilnostmi, ki jih odsevajo danes podobne turistične prireditve.
Razen izvrstnega, zares planinskega sira, ki ga izdelujejo na nekaterih planinah zdaj najraje sami in ga potem ob Kravjem balu »na štan-tih« vselej zmanjka, pa nekaterih majerjev, ki v resnici s planine pripeljejo v Ukanc svojo' »ciko« (domače ime za staro bohinjsko pasmo goveda), je Kravji bal predvsem prireditev zagnanih turističnih delavcev, ki so se pri nas med prvimi odločili za to obliko turistične reklame, ki je do danes dobila zelo razvejano mrežo posnemovalcev.
Med vsebinsko zanimive sestavine bohinjskih Kravjih balov v preteklih desetletjih sodijo zlasti pozdravni govori — v nevezani in verzificirani o-bliki, ki jih je vsako leto pripravil zbrane turiste Ukc (po domače), kmet izpod Studora. Bil je gospodar krme kmetije. Njegovo ime najdemo pri krmilu akcij za izboljšanje gospodarstva na planinah največje bohinjske pašne srenje — Stara Fužina že pred drugo vojno in po vojni. Kot vsi pravi Bohinjci je prizadeto spremljal propad planšarstva in s tem propad bohinjskega kmetijstva. »Turizem in planšarstvo bi si morala podajati roke«, se spominjam njegovih razmišljanj o tesnem sožitju teh dveh dejavnosti v katerem je videl zeleno luč za razvoj bohinjskega gospodarstva in ne v industriji. Nisem si zapisala njegovih besed, vendar se je vtisnila v spomin njegova vsebina. Nekako takole je dalje modroval: pokrajina izgublja svojo privlačnost za turiste, če v njej ni čutiti življenja in dela domačinov. Kar
nam daje zemlja premalo, nam bi moral nadomestiti turizem. On sam je to dvoje združeval. In to mu tudi ni bilo razumljivo — gostje v Bohinju ne morejo dobiti ne domačega mleka, ne domačega sira. Kar doma pridelajo, bi morali kar največ tudi doma prodati, tudi za voljo gostov, zaradi njihovega boljšega počutja v v naši sredini. To so utrinki iz razgovora z Ukcem pred leti na njegovem domu pod Studorom.
Pred javnostjo je znal v humor preobleči svoja resna razmišljanja o poti, po kateri je po drugi vojni, še zlasti pa v zadnjih treh desetletjih
krenilo življenje in gospodarstvo bohinjskega človeka. Na igriv način je spregovoril o problemih, ki so težili njega in njegovo generacijo do te mere, da ga je v obrambo svojih srenjskih in planšarskih pravic pot pripeljala prav na Ustavno sodišče v Ljubljano, ne prav brez u-speha.
. . .Jaz bi te že rada imeva, če b’ne mel prevličga hleva. . . je samo ena izmed sekvenc iz njegove zapuščine, ki govorijo o na glavo postavljenih merilih, ki so poprej uravnavala življenje v Bohinju.
ANKA NOVAK
Program prireditev ob koncu tedna
OBALA IN KRAS
Portorož: 13.9., ob 20. uri, Avdi torij, TNT Heavy metal, rock skupina iz ZRN; 14.9., ob 22. uri, Avditorij, Sexplozija, satiričnoieiiot-ski geg teater iz Beograda; 14.9., pred restavracijo Grill, grill fest;
15.9.,	ob 21. uri, Avditorij, folklora, Sava Kranj.
Izola: ves september, Belvedere, jahanje za otroke, dopoldne in popoldne.
Koper: do 15.9., vsak dan med 9. in 15. ter 17. in 19. uro. Pokrajinski muzej, razstava ob . 50-letraci ukinitve proge Trst - Poreč.
Postojna: 13.9., ob 19. uri, v Žel-ski cerkvi. Logaški oktet; 14.9., ob 12. uri, pred Postojnsko jamo, koncert delavskega pihalnega orkestra iz Tolmina; 15.9., ob 15.30, pred Centrom usmerjenega izobraževanja v Postojni nastop folklornih sku -pin mladih izvajalcev iz osnovnih šol; 13.9., ob 20. uri, v Pivki, po delitev nagrad in priznanj Miroslava Vilharja kulturnim delavcem Krajevne skupnosti Postojna; koča na Nanosu je odprta samo ob petkih, sobotah in nedeljah.
GORIŠKA
Bovec: žičnica na Kanin dne 14.9. ne bo obratovala zaradi del na javnem električnem omrežju.
Tolmin: 12. in 13.9., Kmečki praznik, turistično - zabavna prireditev, povezana s prihodom živine z visokogorskih pašnikov, sejmom ži-
©IkspgODSfjS}
vine in razstavo kmečkih pridelkov.
GORENJSKA
Kranjska gora: 13.9., ob 18. uri, likovni salon Dolik, otvoritev razstave umetniške keramike Darje in Roka Souček, odprta do vključno 25.9.; 14.9., ob 18. uri, Markova cerkev v Vrbi, glasbeni večer.
Kranj: v hotelu Creina so odprli kozmetični salon s telesno masažo, I. (tel.: 064/23650); 14.9., ob 16. uri, tek po Udinborštu; 15.9., ob 9. uri, pohod od spomenika do spomenika.
Bled: 13. in 14.9., festival narodnozabavne glasbe Bled 1985 v športni dvorani Bled; 14.9., ob 21. uri, večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru, izvaja pihalni orkester Veriga iz Lesc; 18.9., ob 21. uri, večer jugoslovanske folklore v blejski športni dvorani, izvaja KPD Jedinstvo iz Apatina; od 19. do
22.9.,	golf turnir, IX. mednarodno prvenstvo Jugoslavije za ženske in moške, nagrade Grand hotel Toplice.
DOLENJSKA IN BELA KRAJINA
Novo mesto: »Mesec turizma na Dolenjskem«: 13.9., ob 10. uri, v
osnovni šoli v Metliki predavanje z diapozitivi na temo »lepote Slovenije«, ob 18. uri, večer ob cvičku v gostišču na Trgu z domačimi jedmi in narodnozabavno glasbo; 14.9., ob 10. uri, nastop folklornih skupin pionirjev na Glavnem trgu v Novem mestu, ob 11. uri, na Glavnem trgu v Novem mestu prikaz jamarskih veščin, ob 10. uri, v Škrjančih v Šmihelu, lovsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka za pokal Dolenjske turistične zveze — po tekmovanju bo lovski piknik, ob 18. uri, v hotelu Kandija, tradicionalni gobar ski ples — prvi trije pari nagrajeni; 15.9., ob 7. uri, spominski in planinski turistični pohod: kuzarjev Kal, Luknja, letališče. Novo mesto — zborno mesto Dom JLA.
ŠTAJERSKA
Žalec: »Taborski kulturni dnevi«, od 13. do 22.9.: 13.9., ob 16. uri, otvoritev razstave Tince Stegovec v Savinovem razstavnem domu,
14.9.,	ob 10. uri, v OŠ, bienale pionirske grafike, ob 17. uri, odprtje Kulturnega doma Žalec, ob 19. uri, noč želskega tabora; 15.9., ob 10. uri, tabor Ljudske fronte na Mrzlici, ob 20. uri, gledališka predstava; 16.9., ob 19. uri, gledališka predstava; 17.9., ob 10. uri, pesem in mladost, ob 17. uri, odprtje knjižnice; 18.9., ob 20. uri, večer glasbene šole Risto Savin; 19.9., ob 19. uri, nastop Svetlane Makarovič.
Od 7. oktobra v Portorožu
Turistični novinarji na svetovnem kongresu
7. oktobra se bo v portoroškem Avditoriju začel svetovni kongres turističnih novinarjev in piscev, članov mednarodne zveze turističnih novinarjev in piscev FIJET (»Fédération Internationale des Joumalistes et É-crivains du'Tourisme«). Po dosedanjih prijavah pričakujejo udeležbo blizu 200 članov te organizacije iz 22 držav Evrope, obeh Amerik, Avstralije in Oceanije, skupaj z jugoslovanskimi novinarji pa bo udeležencev več kot 220. Tama kongresa bodo sodobni e-lektronski mediji in njihova vloga pri delu novinarjev, predvsem turističnih. Kot kaže, bo otvoritvi kongresa prisostvovala tudi predsednica častnega odbora, predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planinc.
Udeleženci kongresa bodo med svojim enotedenskim bivanjem v Sloveniji in Hrvaški obiskali tudi sosednji deželi, Furlanijo - Julijsko krajino in avstrijsko. Koroško, tako- da bo letošnji kongres potekal v znamenju treh dežel, ki v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran tesno sodelujejo tudi na turističnem področju. Od pomembne mednarodne prireditve si Jugoslavija obeta precejšnje propagandne učinke. Propagiranju jugoslovanske turistične ponudbe bo na menjeno več tematskih razstav v Portorožu, na Bledu, v Radencih, Lipici
Sončna Brda vabijo v vseh letnih časih
Goriška Brda so majhen svet zase. Kdor jih odprtega srca obišče, jih bo za vedno ohranil 3 lepem spominu. Ta lepo obdelani gričevnati 'Vet je od jutra do večera preprosto — lep.
Bogastvo sonca daje Goriškim Brdom posebno dušo. Plodovi, ki jih rodi briška zemlja, so Nekakšen sončni koledar . . .
Ko spomladi sonce začne rasti, se Brda prebude in odenejo v razkošje cvetočih češnjevih dreves. Ko češnje dozore kot prvi plod vsa-fega leta, so kot majhni dragi kamni iz kadrih sije opoldansko sonce.
Ko pride poletje in ko zadnje češnje še Gabijo obiralce, že podajo roko prvim breskvam,
so s svojo žametno zunanjostjo podobne zaha-
jajočemu soncu, tik preden se spusti za zadnji briški grič.
Ko se začne poletje iztekati dozoreva najplemenitejši briški sad — trta. Ob trgatvi v zadnji jeseni ne potrgajo le grozdov ampak tudi veliko sonca, ki se je ujela v jagode. In to sonce potem žari iz najbolj žlahtne kapljice in greje tudi pozimi.
Kdor Goriška Brda vzljubi, mu bo ta sončni krog vedno znova v veselje in radost.
Obiskati Goriška Brda je sedaj zelo preprosto. Tam, kjer se pri zadnjih solkanskih hišah izteče Soška dolina, se preko elegantnega mostu čez Sočo začne vzpenjati po pobočju Sabotina nova cesta, ki vas v nekaj minutah pospremi v Brda.
Izlet v ta najzahodnejši del Goriške bo ne-
pozaben, če si boste Brda ogledali z razglednega stolpa na. Gonjačah. Blizu je tudi prijetna domača gostilna. Večje skupine, posebej, če bodo prej najavljene, bodo prijazno sprejeli in postregli v eni največjih slovenskih vinskih kleti na Slovenskem — na Dobrovem. V tem kraju je tudi zaradi domače hrane znano gostišče »25. maj«. Od tu ni daleč do Medane, kjer se je rodil pesnik Brd — Alojz Gradnik. V njegovem domu je vredna ogleda spominska soba. Nazaj grede velja obiskati arhitektonsko zanimivo vas Šmartno, ki jo zaradi edinstvene arhitekture obnavljajo. Če boste imeli srečo, v obnovljenem delu tudi kaka razstava domačih umetnikov. Za slovo od Brd pa priporočamo še obisk gostišča na Humu, kjer boste gotovo sklenili, da se bo ste v Goriška Brda še vrnili . . .
ter Zagrebu, kjer bo zadnji dan kongresa, 13. oktobra, generalna skupščina in tiskovna konferenca o jugoslovanskem turizmu. V bernardinskem Grand hotelu Emona, kjer bodo udeleženci bivali, bo založba Mladinska knjiga pripravila razstavo turističnih publikacij, v istem hotelu bosta na ogled tudi razstava na temo »Po poteh kongresa« (s sodelovanjem Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije) in razstava o jugoslovanskem turizmu, v Lipici bodo razstavili jugoslovanske turistične plakate, v portoroški Avditorij pa b,odo prenesli razstavo ob stoletnici portoroškega turizma.
S prikazi sodobnih elektronskih medijev na podlagi bank podatkov bosta na portoroškem kongresu sodelovala tudi zahodnonemški inštitut BTX iz Wormsa (BTX, kratica za »Bildsehirmtext« ali »besedilo na zaslonu«, je elektronski medij, nastal Iz povezave telefona, TV ekrana in banke podatkov) ter zahodnonemška pošta, ki bo v času kongresa vzpostavila 5 linij za posredovanje podatkov med Portorožem in zahodnonem-škimi bankami podatkov. Razen' praktičnega» prikaza delovanja novih medijev, bodo o tem, 7. oktobra ob 10.30 v Avditoriju, govorili tudi strokovnjaki, med njimi znani slovenski turistični novinar Milenko Šober, direktor inštituta BTX Klaus Frank, dr. Clauss iz zahodnonemške zvezne pošte in Wolf Dietrich Gross, vodja tiskovnega centra pri zahodnoberlinski organizaciji AMK, upravljalcu mednarodnega kongresnega čentra ICC, ki je največji v Evropi
Udeleženci se bodo med kongresom udeležili treh strokovnih ekskurzij: nekateri bodo obiskali istrsko in kvarnersko območje s PUtvičkimi jezeri, drugi slovenska zdravilišča, tretja skupina bo 10. oktobra odpotovala v Oglej, Čedad in Videm, kjer bo gost predsednika pokrajinske uprave, naslednji dan pa na avstrijsko Koroško.
Ob kongresu bo ČDO Primorske novice izdala priložnostno brošuro s programom kongresa in drugimi gradivi.
VITKO KOGOJ
Po sinočnji zmagi v velikem finalu za 1. mesto nad Stefanelom
Zagrebški Ciboni veliki turnir v Trstu
Veliki mednarodni košarkarski turnir, ki je bil sinoči in v sredo v Trstu, se je končal z zmago zagrebške Cibone, ki je v velikem finalu premagala tržaški Stefanel. Tretje mesto pa si je prisvojil milanski Simac s prav tako tesno zmago proti Ban-coromi.
FINALE ZA 1. MESTO Gibona - Stefanel 79:77 (38:40)
GIBONA ZAGREB: M. Nakič 2, Šostarec, Bečić, čutura 27 (3:5), Pavlićević 2, Cvijetičanin 14 (1:2), Vukičević 7 (1:2), Ušić 27 (5:8), L Nakič, Ražić.
STEFANEL TRST: Trimboli, Francescano 7 (0:1), Fischetto 14 (2:2), Bobicchio, Shelton 17 (3:3), Golmani, Collarini, Riva 9 (1:2), Vitez 19 (2:4), Bertolotti 8 (4:4), Lucantoni 4.
SODNIKA: Zanon in Deste (oba Benetke) PON: Lucantoni in Bertolotti (39). 3 TOČKE: Ušič 5, Cvijetičanin 3; Fischetto 2, Vitez. GLEDALCEV: 4.500.
Zagrebški košarkarji in evropski prvaki so si s tesno zmago proti trža-
škemu Stefanelu priigrali prvo mesto na tem turnirju. Tržačani pa, ki so igrali brez poškodovanega Američana Howarda, so nudili bolj renomiranim tekmecem močan odpor in so bili večj idei prvega polčasa celo v vodstvu. Z odlično igro Zorana Čuture v prvem polčasu pa so Cibonini košarkarji domačine najprej dohiteli, da bi nato povedli v drugem polčasu. V tem delu se je razigral S ven Ušič, ki je z »bombami« za- tri točke zadeval tržaški koš in tesna zmaga za Zagrebčane je bila tu.
V tržaških vrstah sta sinoči dobro
igrala Shelton in Boris Vitez, ki je bil z 19 točkami tudi najboljši strelec svojega moštva.
Finale za 3. mesto
Simac — Bancoroma 91:90 (52:56)
SIMAC MILAN: Bargna 2, Boselli 8 (2:4), Pippis, D’Antoni 7 (0:1), Premier 21 (4:7), Meneghin 16 (2:2), Gallinari, Stewings 18 (3:4), Hender-son 15 (1:2), Bariviera.
BANCOROMA RIM:	Picozzi 2,
Sbarra 13 (2:2), Melillo 6 (2:2), Flo^ wers 25 (5:7), Gilardi 15 (7:8), Po-
lesello 18 (5:6), Brunetti 9 (5:7), Duri, Rossi, Valente 2.
SODNIKA: Grotti in Bollettini (oba Benetke). PON:	Brunetti (28). 3
TOČKE:	Premier 2, D’Antoni 1,
Sbarra 1.
Po izenačenem in ogorčenem boju je milanskemu Simacu uspelo streti odpor trdoživih košarkarjev Bancoro-me in osvojiti tretje mesto. Srečanje je bilo vseskozi privlačno, igra pa hitra. Pi Simacu sta dokaj uspešno zaigrala Premier in Meneghin, pri Bancoromi pa je bil zelo učinkovit Američan Flowers.
Varovanci trenerja De Sistija so tako v obeh tekmah izgubili le za eno točko in so. zadnji nia tem turnirju.
KONČNI VRSTNI RED
1. Gibona Zagreb; 2. Stefanel Trst; 3. Simac Milan; 4. Bancoroma Rim.
NAJBOLJŠI TUJEC: Shelton (Stefanel) ; NAJBOLJŠI ITALIJANSKI KOŠARKAR: Premier (Simac); NAJBOLJŠI STRELEC: Ušič (Cibona) 51 točk; NAJBOLJŠI.ML ADI IGRALEC: Cvijetičanin (Cibona). (pv)
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Karpov - Kasparov pred novim remijem?
MOSKVA — Včerajšnjo četrto partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom, k ije imel bele figure in Kasparovom so prekinili v '40. potezi.
Ob prekinitvi je »beli« imel skoraj neznatno prednost in prisotni izvedenci menijo, da se bo ta partija, razen velikih napak enega ali drugega šahista končala z remijem.
Trenutno vodi Kasparov z 2:1. Včerajšnjo prekinjeno partijo pa bodo nadaljevali danes.
PÒ PRIPRAVAH V IZLAKAH
Jadran ovci zopet doma
Jadranovi košarkarji, ki bodo letos igrali v drugoligaškem italijanskem prvenstvu, so se vrnili s skupnih priprav v Izlakah. Med pripravami pa so naši fantje odigrali tudi nekaj tekem.
Jadranovci bodo sedaj imeli nekaj dni počitka. Priprave bodo nadaljevali v ponedeljek s treningom v tržaški športni palači ob 21.30.
Včeraj uradna predstavitev Stefanela
Včeraj je bila v nekem znanem tržaškem hotelu uradna predstavitev tržaškega košarkarskega prvoligaša Stefanela. Kratke svečanosti se je udeležilo več predstavnikov športnega in političnega življenja iz naše dežele.
V uvodnem govoru je predsednik
Stefanela Cosulich med drugim dejal, da se je moštvo letos primemo ojačilo in da je tudi v tej sezoni pričakovati rezultate iz prejšnjega prvenstva, čeprav bo letos izredno izenačeno. Predsednik Cosulich je tudi omenil prijateljstvo in konkretno sodelovanje s ŠZ Jadran.
Košarka: zensko evropsko prvenstvo
Nogomet: kvalifikacijska srečanja za SP v Mehiki
Neverjetno: »plave« četrte
Zmaga NDR razveselila predvsem Jugoslovane
Posnetek s tekme v Leipzigu med NDR in Francijo	(Telefoto AP)
TREVISO, VICENZA — Prav zadnji dan izločilnega dela evropskega prvenstva za košarkarice se je pri pelilo neverjetno: jugoslovanska reprezentanca, ki je bila celo favorit za srebrno kolajno, je sinoči nepričakovano izgubila proti Franciji in je tako v svoji skupini osvojila le četrto mesto. »Plave« so zelo slabo igrale in so si poraz proti bolj motiviranim Francozinjam tudi zaslužile. Izgubila pa je tudi Italija.
V polfinale so se tako uvrstile: SZ, Madžarska, Bolgarija in ČSSR.
SKUPINA A (VICENZA)
IZIDI 5. KOLA; Romunija - Bolgarija 74:72 (41:36); ČSSR - Nizozemska 65:64 (34:35); Francija - Jugoslavija 72:64 (32:31).
KONČNA LESTVICA: 1. Bolgarija 6; 2. ČSSR 6; 3. Francija 6; 4. Jugoslavija 6; 5. Romunija 4; 6. Nizozemska 2.
SKUPINA B (TREVISO)
IZIDI 5. KOLA: Madžarska - Belgija 83:40 (37:19); SZ - Španija 115:42
(54:20); Poljska - Italija 74:69 (23:33).
KONČNA LESTVICA: SZ 10; Madžarska 8; Italija, Španija in Poljska 4; Belgija 0.
Švedska — Danska 3:0
KOPENHAGEN — V prijateljskem nogometnem srečanju je Švedska premagala Dansko bar s 3:0 (1:0). Strelci: Prytz (31), Comeliusson (68) in Magnusson (86).
Pokal UEFA
LUKSEMBURG — V anticipiranem srečanju nogometnega pokala UEFA je nizozemsko moštvo Eindhovna v gosteh premagalo luksemburško ekipo Averrir Beggen z 2:0.
Saronni končno zmagal
LARIANO (Rim) — Italijanski kolesar Giuseppe Saronni je končno le osvojil eno dirko. Na včerajšnji dirki asov v Larianu je namreč v sprintu osvojil prvo mesto pred Amadori-jem, Allocchiom, svetovnim prvakom Zoetemelkom in Baranchelhjem.
Izločilna srečanja za svetovno prvenstvo v Mehiki se bližajo'koncu, ali bolje ključnemu delu. Sedem reprezentanc si je že prisvojilo pravico nastopa na veliki mehiški prireditvi. Lete so: Italija (svetovni prvak), Mehika (organizator SP), Poljska (prva v 1. skupini), Madžarska (prva v
5. skupini), Argentina (prva v 1. južnoameriški skupini), Urugvaj (prvi v 2. južnoameriški skupini). Brazilija (prva v 3. južnoameriški skupini).
Po srečanjih, ki so jih odigrali v torek in sredo, se je torej zanesljivo uvrstila tudi Boniekova Poljska, ki je
prisilila Belgijo na neodločen izid. V petih tekmah, ki so jih odigrali ta teden v Evropi, so se kar štiri končale z delitvijo točk in le NDR je poskrbela za lepo presenečenje, saj je zanesljivo odpravila Platimjevo Francijo. Evropski prvaki so v sredo V Leipzigu povsem razočarali. Verjetno so podcenjevali Vzhodne Nemce, ki pa so se Platiniju in tovarišem pošteno (in z istim izidom) oddolžili za poraz v Parizu.
Zmago NDR so seveda z velikim navdušenjem pozdravili predvsem v Jugoslaviji, saj so »plavi« po tem i-zidu v boju za nastop v Mehiki. Milu-tihovičevi varovanci pa morajo sedaj najprej premagati NDR doma (28. 9.) in nato prisiliti Francoze v Parizu na neodločen izid. Naloga ne bo lahka, saj je težko pričakovati, da bi si lahko evropski prvaki privoščili, da bodo SP gledali le po TV. Jugoslavija pa je že večkrat, predvsem na podobnih kvalifikacijskih srečanjih, poskrbela za prave čudeže. In čemu ne bi tudi tokrat?
Sinoči na nogometnem turnirju za Racetov memorial
Bazoviški Zarji tretje mesto
V dvomu dirka formule 1 v Kyalamiju ?
V
Zarja — San Nazario 3:1 (0:0)
STRELCI: v 66. min. Frank, v 81. in 85. min. Terčon, v 89. min. Pi-scanc iz 11-metrovke.
ZARJA: 'Racman;, Grgič, Tognetti, Franco, Barelli, Gotti (S. Sossi), Ra-žem, Bon, Piscanc, Sulčič, M. Sossi (Terčon).
SAN NAZARIO:	Suzzai (Žaro),
Frank, Coslovich (Vascotto), Gher-sinich, Mihich, Cepak, Prelez, Radi-vo, Cher (Lanza), Persi, Ražman (Carone).
SODNIK: 'Ravalico iz Trsta.
GLEDALCEV: 100.
Mali finale za tretje in četrto mesto je osvojila ekipa Zarje, ki je sinoči pa zelo borbenem in lepem srečanju premagala sohdno enajsterico San Nazaria.
Potem ko se je prvi polčas končal
Zarjin nogometaš Tognetti
brez golov, je San. Nazario v nadaljevanju prišel prvi v vodstvo s silovitim 1 strelom svojega kapetana Franka iz kakih 40 metrov.
Reakcija Zarje pa je bila takojšnja in je obrodila zaželjene sadove le proti koncu tekme, ko je najprej spretni Terčon remiziral in nato še podvojil. Za tretji zadetek pa je poskrbel srednji napadalec Piscanc iz 11-metrovke.
Drevi p»a bo na sporedu veliki finale za 1. mesto. Ob 20.30 se bosta namreč na Proseku pomerili enajsterici Krasa in San Giovanni ja. Favoriti so seveda nogometaši San Giovanni ja, krasovci pa bi lahko poskrbeh za velik podvig (kot je to lani uspelo Zarji). Ne glede na današnji izid pa je za Kras že lepo priznanje, da se je uvrstil v finale. (H. V.)
Velika nagrada Južne Afrike v formuli 1 je v dvomu. Rasistični režim premiera Bothe še naprej tlači črnsko ljudstvo in zaman so vsi pozivi politikov, kulturnikov in tudi športnikov, da bi dali večini v tej državi vsaj najosnovnejše pravice. ■
VN Južne Afrike je bila za Botho in njegove somišljenike vselej lepa reklama o učinkovitosti in sposobnosti njegove države. Sedaj pa je ta prireditev v dvomu. Mednarodna avtomobilska zveza si sicer na vse krip-Ije prizadeva, da bi dirko regularno izpeljali, marsikatera država, ki je medtem prekinila diplomatske stike z Južno Afriko, je svojim pilotom prepovedala nastop v Kyalamiju. Zadnje čase pa so vse glasnejši pozivi tudi uglednih športnikov p» svetu, da se ta dirka ukine ali prenese v kako drugo državo.
ANDKRONOS je tako zbral mnenja med uglednimi italijanskimi športniki.
Bivši svetovni prvak v kolesarstvu Antonio Maspes je tako dejal, da v Južni Afriki niso dani varnostni pogoji, da bi se lahko dirka regularno odvijala in je zato piotrebno dobiti nov sedež. Enakega mnenja so tudi tržaški boksar Nino Benvenuti, atlet Alberto Cova, Sara Simeoni in drugi.
Fittipaldi: »Prost že prvak«
SAO PAULO — Znani brazilski pilot Emerson Fittipaldi je izjavil, da je Prost praktično že svetovni p>rvak. Njegov melaren, meni Fittipaldi, trenutno nima enakovredne konkurence in da je Prost sedaj. najboljši pilot. Fittipaldi pa je še dodal, da bo Prost že s prihodnjo sezono imel zelo močnega tekmeca. To je Brazilec Ayrton Senna, ki je izreden talent.
Spored skupine 13m nogometne umuterske lige
Odbojka: včeraj v prijateljski tekmi
Dober odpor Mebla
Meblo — Volan	1:3
(15:9, 7:15, 10:15, 9:15)
MEBLO: Kralj, Maver, Mira in Neva Grgič, Klemše, Pertot, Markovič - Pešič, Foraus, Ukmar, Garbini, Ušaj, Umek, D’Ambrogio.
V včerajšnjem prijateljskem srečanju v Nabrežini je naša združena ekipa Mebla, ki se pripravlja na i-talijanski pokal in drugoligaško prvenstvo, izgubila proti moštvu Volana, ki nastopa v prvi madžarski ligi.
Nastop naših odbojkaric lahko o-cenimo več kot pozitivno, saj so Me-blove predstavnice, ko so igrale v standardni postavi, zasluženo osvojile prvi set, nato pa so se s to postavo tudi enakovredno upirale bolj renomiranim tekmicam. Sicer pa za trenerja Franka Drasiča sam rezultat v tem srečanju ni bil pomemben.
Važnejše je bilo, da je v tem srečanju preveril formo tudi mladih odbojkaric, ki so s prikazano igro povsem zadovoljile in tudi dokazale, da so se dobro vključile v naše združeno moštvo. Žal ni nastopila Ivana Venier, ki si je poškodovala koleno, ni, Ušaj, D’Ambrogio.
Borov trener
VALTER VATOVEC
je diplomiral na fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Prijatelji iz košarkarskega kluba Bor mu najiskreneje čestitajo k življenjskemu uspehu.
Čestitkam se pridružuje glavni odbor ŠZ Bor.
1.	KOLO (29.9.)
Poggk» - Piedimonte; MLADOST -S. Lorenzo; SOVODNJE - Azzurra; Fossalon - Staranzano; Sagrado -Tomana; Mèdea - Fincantieri; Romana - JUVENTINA.
2.	KOLO (6. 10.)
Piedimonte - Medea; JUVENTINA -Poggio; S. Lorenzo - Romana; Tor-riana - MLADOST; Staranzano - SOVODNJE; Azzurra - Sagrado; Fincantieri - Fossalon.
3.	KOLO (13. 10.)
Poggio - S. Lorenzo; MLADOST -
Staranzano; SOVODNJE - Piedimonte; Medea - Azzurra; Fossalon - JUVENTINA; Romana - Tomana; Sagrado - Fincantieri.
4.	KOLO (20. 10.) SOVODNJE - Poggio; Staranzano -
Fincantieri; Sagrado - Romana; Piedimonte - MLADOST; S. Lorenzo -Medea; Torriana - Fossalon; Azzurra - JUVENTINA.
5.	KOLO (27. 10.)
MLADOST - Sagrado; Poggio - Torriana; JUVENTINA - Piedimonte;
Medea - Staranzano; Fossalon - SOVODNJE; Fincantieri - S. Lorenzo; Romana - Azzurra.
6.	KOLO (3. 11.)
Piedimonte - Fossalon; SOVODNJE - MLADOST; S. Lorenzo - JUVENTINA; Torriana - Fincantieri; Staranzano - Romana; Sagrado - Medea; Azzurra - Poggio.
7.	KOLO (10. 11.)
Poggio - Sagrado; MLADOST - Medea; JUVENTINA - Staranzano; Fossalon - Azzurra; Fincantieri - SOVODNJE; Romana - Piedimonte; S. Lorenzo - Torriana.
8.	KOLO' (17. 11.)
Piedimonte - Fincantieri; SOVODNJE - S. Lorenzo; Medea - Torriana; Staranzano - Poggio; Azzurra -MLADOST; Sagrado - JUVENTINA; Fossalon - Romana.
9.	KOLO (24.11.)
JUVENTINA - Medea ; S. Lorenzo -Fossalon; Torriana - SOVODNJE; Fincantieri - MLADOST; Romana -Poggio; Azzurra - Staranzano; Piedimonte - Sagrado.
10.	KOLO (1. 12.)
Poggio - Medea; SOVODNJE - Romana; Fossalon - Sagrado; MLLA-DOST - JUVENTINA; Fincahtieri -Azzurra; Staranzano - Torriana; S. Lorenzo - Piedimonte.
11.	KOLO (8. 12.)
JUVENTINA - SOVODNJE; Poggio - MLADOST; Piedimonte - Staranzano; Medea - Fossalon; Torriana - Azzurra; Sagrado - S. Lorenzo; Romana - Fincantieri.
12.	KOLO (15. 12.)
Fincantieri - Poggio; MLADOST -
Fossalon; Azzurra - Piedimonte; Sagrado - SOVODNJE; Torriana - JUVENTINA; Medea - Romana; Staranzano - S Lorenzo.
13.	KOLO (22. 12.)
Fossalon - Poggio; Romana - MLADOST; Piedimonte - Torriana; SOVODNJE - Medea; JUVENTINA -Fincantieri; Staranzano - Sagrado; ‘ S Lorenzo - Azzurra
URNIKI SREČANJ: od 29.9. ob 15.00; od 20.10. ob 14.30; od 1.2.1986 ob 15.00; od 5.4. ob 15.30; od 3.5. ob 16.00.
Z drugega atletskega memoriala Stanka Pertota na Kolon ji
Vsestransko uspelo tekmovanje
Lep uspeh lokostrelcev Našega prapora
Pri začetnikih tri prva mesta
Ob prigrizku in v vedrem razpoloženju z zakusko, ki so jo pripravili marljivi člani Bora Infordata v Borovem športnem centru, je padel zastor nad letošnjim 2. atletskim memorialom Stanka Pertota.
Pokojni Stanko je bil prijatelj vseh mladih športnikov in je vedno priskočil na pomoč vsem sekcijam, pred prerano smrtjo pa je največ prostega časa porabil za atletsko sekcijo pri ŠZ Bor, saj je bil njen načelnik.
Mladim atletom in atletinjam sta delila kolajne predsednik in podpredsednik ŠZ Bor Mitja Race in Livij Valenčič, ter predsednik deželnega odbora FIPAV inž. Stelio Zafred. Najboljšima atletoma Andrettijevi in Grandu, pa je pokala za najboljša tehnična rezultata izročila snaha pokojnega Stanka, Ivanka Pertot.
Livij Valenčič nagrajuje mlade atlete
V nedeljo so se lokostrelci Našega prapora v Campoformidu pri Vidmu udeležili tekmovanja PITA, ki je bilo veljavno za deželno prvenstvo.
Na strelišču se je že zgodaj zjutraj zbralo kakih 60 tekmovalcev iz cele dežele in tudi iz sosednjega Veneta. Člani so se pomerili na razdaljah 90, 70, 50 in 30 metrov, začetniki pa so streljali na 50, 40, 30 in 20 metrov, vsega skupaj 144 puščic.
Naši predstavniki so večinoma tek-movali v kategoriji začetnikov, kjer so David Coceani, Aleksander Co-ceani in Vesna Lutman zasedli prva tri mesta in tako dokazali, da ima slovensko društvo na mladinski ravni poglavitno vlogo v- naši deželi.
(V. B.)
V	NEDELJO V ZDRAVŠČINI
Mladost in Juventina na turnirju Barbieri
V	nedeljo se bo v Zdravščini začel nogometni turnir za memorial Barbieri, ki ga prireja domače društvo Poggio. Na prireditvi sodelujeta tudi doberdobska Mladost in štanderška Juventina.
Ob 15. uri se bosta srečali Juventina in Poggio, ob 16.30 pa bo Mladost igrala proti Sagradu. Naslednjo nedeljo, 22. t. m., pa bosta na vrsti finalni srečanji.
Mnogo tekmovanj tostran in onstran meje
Naši balinarji zelo aktivni
Gimnastika: v telovadnici goriškega Kulturnega doma
Domovci in domovke vestno trenirajo
Več naših balinarskih ekip je bilo v nedeljo zaposlenih na raznih turnirjih tostran in' onstran meje. V Nabrežini je ŠD Sokol organiziralo tradicionalni balinarski turnir za tretjo trofejo Sokola. Med 12 udeleženci so nastopile tudi dve četverki domačega Sokola, Kras in Kraški dom. Žal ni nobeni od teh uspelo uvrstiti se niti v polfinale, kar nedvomno ne predstavlja najbolj rožnatih obetov za prihodnost. Prvo mesto v Nabrežini je zasedla Sistiana, ki je v finalu premagala Portuale.
Tudi v Štanjelu je tamkajšnji balinarski klub »8. septembar« priredil jubilejni, že dvajseti' tradicionalni balinarski turnir. Prisotnih je bilo 8 ekip, med katerimi 4 iz zamejstva (Zarja, Kras, Kraški dom in Gaja), ki so bile razdeljene v dve skupini. Najboljše se je odrezala bazovska Zarja, ki je najprej izgubila v polfinalu, nato v malem finalu za 3. mesto prepričljivo premagala Kras, ki se, je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Re-
penči in Gajevci pa so bili izločeni že v jutranjih kvalifikacijah.
Gaja in Kraški dom sta se v nedeljo udeležila tudi turnirja balinarskega kluba Burja iz tornajske ga Križa na Krasu, a brez vidnejših uspehov, četrta postava Kraškega doma je gostovala v Logatcu in tudi nji ni uspelo osvojiti enega izmed prvih štirih mest. (Z. S.)
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X X X 2
1	X 2 1 1
2	X 1 2 1
X 2
1	1 X
2	X X X 1
1 1 X 2
V telovadnici goriškega Kulturnega doma se je v teh dneh začela nova sefcona. Več ekip je namreč že pričelo z vadbo in med temi sta tudi sekciji za ritmično gimnastiko in orodno telovadbo pri ŠD Dom. Dekleta vadijo vsak dan od 15. do 17. ure, medtem ko se fantje zbirajo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih med 14. in 17.30.
Čeprav so se vaje že pričele, vodstvo Doma obvešča vse, ki bi se radi približali tema panogama, naj se zglasijo kar med treningi v telovadnici Kulturnega doma.
Sicer čaka mlade Domove ritmi-čarke in telovadce prvi nastop že jutri, ko se bodo udeležili akademije v Biljah. Naslednjo nedeljo, 22. septembra, pa bodo skupno z Novogoričani sodelovali na Jesenskem prazniku v Štandrežu.
Na sliki: mlade domovke med vajo v ritmični gimnastiki pod vodstvom Mije Ušaj - češčut.
J ADR ANO VI ABONMAJI V PRODAJI Začela se je prodaja Jadrancvih a-bonmajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem Pa pri turistični agenciji GOTOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019.
KK BOR
obvešča, da bo odborova seja v torek, 17. t.m., na stadionu «1. maj«, ob 20.30. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠD MLADINA
obvešča atlete in simpatizerje, da se bodo redni treningi začeli v ponedeljek, 16. septembra, ob 19. uri v občinskem rikreatoriju v Križu.
ŠZ BOR
obvešča, da bo pričetek košarkarskih treningov letnika 1973 (propaganda) v Ponedeljek, 16. t.m., ob 15. uri na stadionu »1. maj«. Vse informacije pri Vanji Joganu (tel. 412680).
KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi golili minibasket. Vpisovanje v tajnišOu SZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377 vsako popoldne. Seja staršev otrok, ki se
obvestila
bodo vpisali za minibasket, bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 15.30 na »Prvem maju«.
MEBLO
obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 17. t.m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«.
ŠD POLET — KOTALKANJE prireja začetniški tečaj kotalkanja za otroke. Začetek bo 17. septembra. Vpisovanje v društvenem baru na kotalkališču vsak dan od 18. do 20. ure in med kotalkarsko revijo.
ŠD POLET — MINIBASKET obvešča, da se bodo treningi mi-nibasketa začeli po 15. septembru. Vpisovanje v društvenem baru vsak dan od 18. do 20. ure in pri posameznih odbornikih.
EC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1.7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1.7.1971 do 30.6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so umiki košarkarskih treningov naslednji: ob torkih, četrtkih in petkih od 16.00 do 17.30 propaganda; od 17.30 do 19.00 kadeti; od 19.00 do 20.30 mladinci in od 20.30 do 22.00 člani.
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj mlajših od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6.1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure.
SPDT
obvešča svoje člane, da lahko plačajo letno članarino v Tržaški knjigami v Trstu ali pa na društvenem sedežu ob torkih od 20. do 21. ure (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr.).
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi naraščajniške e-kipe (letnik 1971) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 16.30 na stadionu »1. maj«. Obenem sporoča, da bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri na »1. maju« seja za starše.
danes igra za vas
Eva Fičur
Atalanta - Inter	X	2
Avellino - Verona	X
Como - Juventus	X	2
Milan - Lecce	1
Pisa - Napoli	X
Roma - Udinese	1 X
Sampdoria - Bari	1
Torino - Fiorentina	1X2
Bologna - Lazio	X
Campobasso - Triestina	X
Catanzaro - Cesena	1
Empoli - Palermo	1 X
Vicenza - Genoa	1X2
Eva Fičur (letnik 1959) se bavi z aktivnim športom že celo vrsto let. Odbojko v vlogi podajačice igra od leta 1972, v Borovem dresu pa se je skupno udeležila osmih drugoligaških prvenstev. V alpinizmu se udejstvuje trj leta, udeležila pa se je tudi letošnje zamejske himalajske odprave na Južno Anapurno, Eva še rada smuča, bavila se je z judojem, že tri leta pa je načelnica tržaških skavtinj.
Prejšnji teden je David Pregare pravilno zadel devet rezultatov.
totocalcio
iz planinskega sveta
Bližnj'e
izletniško delovanje SPDT
Prejšnjo nedeljo se je večja skupina- planincev SPDT podala na Koroško ter se povzpela na Obir, to nedeljo pa bo spet na sporedu izlet z osebnimi avtomobili. Cilj tega bo Učka v Istri skupno s člani PD Pla-tak z Reke ob priliki 3. krajevnega sPominskega pohoda.
V	nedeljo, 29. t.m., pa bo na spo-redu tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Izlet vodi tajnik SPDT Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 107304). Odhod bo ob 7.00 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), noje do cilja pa bo od dveh do dveh ur in pol. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven dokument za Jugoslavijo.
Predavateljska sezona SPDT
S prihodom jeseni se tudi začne Predavateljska sezona planinskega društva. Prvo predavanje z diapozitivi bo v četrtek, 26. t.m., ko bodo udeleženci alpinistične odprave v Turčijo, torej člani AO SPDT in člani Obalnega OA iz Kopra prikazali ln opisali svoje nedavne dogodivščine.
V	četrtek, 10. oktobra, pa bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu zamejska predstavtev knjige -»Zlata nave-zn<-, ki jo je napisal Marijan Krišelj,
bo tudi predaval o alpinističnih
Naslovna stran septembrske številke Planinskega vestnika
in planinskih spominih že mitične o-sebnosti Mihe Potočnika. Zadnje predavanje v oktobru pa bo v četrtek,
31.,	ko bo vodja slovenske himalajske odprave na osemtisočak Jalung Kang Tone Škarja v besedi in sliki prikazal to odpravo.
Alpinistični tečaj SPDT
Nadaljuje se tudi alpinistični tečaj SPDT. Sinoči je bilo na sporedu predavanje koprskega alpinista Braneta Markoviča, ki je tečajnikom govoril o vremenoslavju. V soboto popoldne
pa se bodo udeleženci tega tečaja skupno s svojimi inštruktorji podali v Dolomite, kjer bodo naslednjega dne plezali v plezalnem vrtcu Cinque Torri pri Cortini. Po 'dveh nedeljah Glinščice se bodo torej spoprijeli s skalo v gorah, kjer so seveda dimenzije vse različnejše, pač večje in bolj izrazite. Naslednje predavanje v okviru tečaja pa bo, kot vedno v četrtek, in ‘sicer 19. t.m., tema pa bo »Izrazoslovje in orientacija«. Uspel
spominski alpinistični tabor
Alpinistični tabor pod Mangartom v spomin tragično preminulih alpinistov Pavla Podgornika in Tamare Likar iz Nove Gorice je tokrat odlično uspel. To je bil že ččtrti spominski tabor, vodil pa ga je Peter Podgornik. Na letošnjem taborjenju pod severnima stenama Vernice in Malega Koritniškega Mangarta se je udeležilo kar 32 alpinistov, ki so skupno opravili 62 vzponov. Poleg slovenskih plezalcev so bili prisotni tudi trije alpinisti iz Hrvatske in dva iz Avstrije. To je bil najkvalitetnejši od vseh taborov doslej, saj so prisotni opravili nekaj izredno težkih plezarij, tudi prvenstvenih. Tako bi omenili tisti vzpon, ki sta ga v Mangartu opravila Bence in Podgornik, za katerega sta potrebovala de-
set ur, ga ocenila s VI, Al/V ter 800 metrov dolgo smer poimenovala po Alešu Kunaverju.
Sto žensk na Triglav
Prejšnji konec tedna je bil na sporedu 20. jubilejni pohod »Sto žensk na Triglav«, ki ga organizira revija Teleks. Prvi pohod je bil na sporedu Ista 1966, od takrat pa je ta pohod postal tako popularen, da so morali vsakič med veliko množico žensk, ki so se nanj prijavili, izžrebali »samo« sto. Tudi letos se jih je namreč prijavilo kar sedemsto, le sedmi del pa se je torej podal na slovenskega očaka. Vreme je bilo udeleženkam naklonjeno, najmlajša je imela 13, najstarejša pa 75 let. Vse so se o pohodu navdušujoče izrazile ter izjavile, da bi ga rade še ponovile. Messnerju pisateljska nagrada »Bancarella sport«
Zelo znani južnotirolski alpinist Reinhold Messner je letos že drugič prejel nagrado »Bancarella šport«, ki jo vsako leto (tokrat je bila na §poredu že 22.) podeljujejo avtorjem najboljših italijanskih športnih knjig leta. Messner je nagrado prejel za knjigo »Tre x 8000 — il mio grande anno himalaiano« (Trikrat osemtisoč — moje veliko himalajsko leto), ki
jo je izdala in založila založba De A-gostini iz Novare. Messner je prejel 40 na 110 možnih glasov. Na drugo mesto se je z 22 glasovi uvrstil Franco Nobile s knjigo »II tesoro di Borgovecchio«, na tretje Aldo Santini (»Camera — l’uomo più forte del mondo«), na četrto pa tržaški novinar Augusto Re David s knjigo »Padre paron« o trenerju Nereu Roccu. Messner je nagrado »Bancarella sport« že prejel pred štirimi leti s knjigo, ki jo je napisal s Alessan-drom Gogno »K 2«.
Septembrska številka Planinskega vestnika Deveta letošnja številka Planinskega vestnika ima na naslovni strani lepo barvno sliko Toneta škarje Zeleniške špice, vsi trije uvodni članki pa so posvečeni pred kratkim preminulemu kulturnemu in družbenopolitičnemu delavcu, pa tudi planincu, dolgoletnem glavnemu uredniku Planinskega vestnika in ne nazadnje planinskemu pisatelju Tinetu Orlu. Slednji je bil tudi med zamejskimi planinci zelo znan, saj se je redno udeleževal občnih zborov SP DT, obenem pa je tudi napisal uvod knjige »Zgodovina SPD Trst«. Tineta Orla se s članki spominjajo Miha Potočnik, Matjaž Kmecl in Erna Meško. Mnogo je še zanimvih člankov, med katerimi bi omenili »Vihar nad Škrbino« Janeza Dolenca in »Na samotnih poteh« Matjaža Čuka.
(D. Jelinčič)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-zgcije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800:00 din.
Poitni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubi iona Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš. 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBUEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. -A Z17	Ì^ÌTIìI ^lanltan^nske
m tiska F7 ^ Trst	[n 1 Jm Časopisnih
'	1	založnikov FIEG
13. septembra 1985
Žveplo duši Vzhodne Nemce
Po tragediji na bruseljskem štadionu Heysell
Nemci ocenili varnost svojih nogometnih igrišč
LEIPZIG — Tudi v Nemški demokratični republiki so spoznali, da veliko število tovarniških dimnikov, nekoč simbola gospodarskega in tudi družbenega napredka, še ne prinese dejanskega blagostanja, ampak lahko nekaj čisto nasprotnega. To spoznanje prihaja do izraza na leipzi-škem velesejmu, ko so ga odprli te dni. Poslovni partnerji gospodarskih organizacij v NDR, ki so se te dni vrnili s tega sejma, zatrjujejo, da bodo v prihodnjem petletnem načrtu Vzhodni Nemci vlagali velika sredstva za čistilne naprave in da bodo iz tega naslova lahko sklepah donosne pogodbe. Tako se dogaja, da v Vzhodni, Nemčiji za čisto tehnologijo nikoh niso pokazali tolikšnega zanimanja kot prav letos. Spoznali so, da je »kisli dež«, ki pesti osrednjo Evropo in Skandinavijo, tudi zhnje zanka o-koli vratu. Še več. Spoznali so, da si to zanko sami natikajo.
Leipzig (tudi Lipsko) je, skupaj s Hallom, najbolj »umazano« vzhodnonemško mesto. Njuno prebivalstvo je prisiljeno vdihovati sila slab zrak, ki ga takšnega »delajo« kemične tovarne. Še pred nekaj meseci so se v tej državi obnašali, kot da zanje vprašanje onesnaženje zraka sploh ne obstaja. Sedaj pa so priznali to nevarnost in se je lotih z (nemško) ihto. To še ne pomeni, da so kdo ve kaj že postorili. Pač pa so na mednarodnem posvetu o varstvu okolja v
Miinchnu obljubili, da bodo količino žvepla v zraku znižali za 30 odstotkov.
Žveplo se sprošča prvenstveno v pečeh, ki jih kurijo z lignitom, poglavitnim energetskim virom v tej državi. Z njim poganjajo do 50 let stare tovarne. Zaradi pritiska pohtikov po industrializaciji za vsako ceno so utišali opozorila o ekološki nevarnosti. Toda vprašanje je vdrlo v javnost in postalo še bolj resno, ko je Sovjetska zveza sklenila zmanjšati dobave nafte in je s tem prisilila NDR, da se je še bolj zatekla k lignitu, katerega uporaba se je od leta 1980 do letos zvišala od 258 na 298 milijona ton. Ko bodo Vzhodni Nemci posegli še po lignitu v Hallu, da bi zadostili naraščajočim potrebam, bodo imeli še več žvepla, kajti tega elementa je v halleškem lignitu neprimerno več.
BONN — Majski izgredi na bruseljskem stadionu Heysell, ki so terjali 39 mrtvih, so narekovali zahod-noberlinski poizvedovalni ustanovi Warentest natančno preveritev varnostnega stanja na nogometnih in siceršnjih igriščih v ZRN. Rezultat je tak, da se ti naježijo lasje: od 19 »vodilnih« stadionov so samo 3 »relativno varni«, vsi ostali pa »nevarni« ali »zelo nevarni«! Med nevarne sodi celo olimpijski v Muench-nu, a njegov »vzporednik« v Zahodnem Berlinu je kar zelo nevaren.
Strokovnjaki Warentesta so na lastne oči ùgotoviii, da so zasilni izho-
di neustrezni in da jih marsikje sploh ni, da so stopnišča majava in poškodovana, da je povsod vse preveč ostrin in vogalov, ki so v primeru prerivanja pač nevarni in da je takšnih ter podobnih pomanjkljivosti nasploh preveliko. Dalje so prišli do zaključka, da je tudi preventivno pregledovanje navijačev in tako imenovanih navijačev, ko prestopajo prag stadiona, premalo učinkovito in da tudi sicer ne zadostuje: če nimaš kamna ali količka pri sebi že pred vhodom na igrišče, si »orožje« zlahka priskrbiš na samem stadionu, kjer kamen lahko izkoplješ,
leseno palico pa dobiš z zlomom sedeža.
Upravitelji igrišč in vodstvo zvezne nogometne lige so na anketo o-stro reagirali, češ da ni prav tako, da se zahodnonemški stadioni po pravici morejo kosati z najbolj varnimi v svetovnem merilu in da ne gre ustvarjati preplaha med ljudmi. Je anketa prestroga, je Warentest iskal dlako v jajcu?
»Mannheimer Morgen« je zapisal takole: »V 21 letih obstoja »bundesli-ge« je bilo odigranih 6.500 nogometnih tekem, ki si jih je ogledalo 128 milijonov gledalcev in ves ta čas je prišlo samo do treh resnih incidentov. Tako hudo, kot pravijo pri Warentestu, menda ni, res pa je, da je tudi belgijski nogomet imel ravno tako pozitiven obračun kot zahodnonemški, dokler ni nastopil tisti usodni 29. maj 1985 . . .«
Tako ali drugače, opomin Warentesta je že nekaj zalegel.. Šef zvezne nogometne lige Neuberger je zaprosil za sestanek z notranjim ministrom Zimmermannom s sledečim dnevnim redom: varnost na stadionih in u-krepi, ki jih je treba sprejeti za njeno zagotovitev.
Pripombe katalonskih socialistov na račun madridske vlade
MADRID — V Kataloniji so se te dni zaključila praznovanja, ki vsako leto privabijo v ta del Španije več tisočev ljudi. Diado, katalonski nacionalni praznik, so letos organizirali trije politični tabori, ki so si bili edini samo v protivladnem stališču. Zaradi tega je prišlo po končanem praznovanju do spopadov, ki jih je sprožilo nekaj ekstremistov. Metali so zažigalne bombe, ki so ranile mimoidočega. Ob koncu pa je posegla še policija in aretirala 14 manifestantov.
Ponavadi so pri organizaciji »Diade« prisotne vse
politične stranke. Letos pa je prišlo do razkola, enotno stališče so zavzele le v kritiki do osrednje vlade, ki noče reševati katalonskega vprašanja. Brez denarne podpore, ki naj bi jo dala vlada, se katalonska avtonomija ne more vzdrževati. Najbolj kritična stališča zavzemajo katalonski socialisti, ki začenjajo tudi spodbujati Španijo, da bi izstopile iz Atlantske zveze.
»Diado« Katalonci proslavljajo v spomin na 11. september 1714, ko se je Barcelona, glavno mesto Katalonije, predala Filipu V.
'•e
Miguel De Cervantes	24.
DON KIHOT
V Pakistanu škandal zaradi kupljenih diplom
ISLAMÀBAD — Po vsem sodeč niso škandali v zvezi z univerzitetnimi izpiti izključna značilnost italijanskega šolskega sistema. V Pakistanu je veliko prahu dvignil »lahorski škandal«, ki je pokazal, da je vsaj 500 študentov univerze v Lahoru z raznovrstnimi prevarami in podkupovanjem prišlo do potrdila o izdelanem izpitu, marsikateri med njimi pa se je na tak način brez prevelikega truda dokopal celo do diplome.
Vnela se je seveda živahna polemika, zlasti še zato, ker se zdi, da je takih prevarantov na pakistanskih univerzah mnogo več, kot pa so jih doslej odkrili. Nekateri zato govorijo o neprimernosti celotnega šolsko-izobrazbenega sistema, ki da študenta celo sili k prevari. Potrebna bi bila korenita reforma, ki jo nekateri glasno zagovarjajo, vendar glede možnosti njene hitre uresničitve obstajajo upravičeni dvomi.
Da imajo šolski reformatorji v Pakistanu še dolgo in težko pot pred seboj, pa priča tudi druga polemika, ki je morda še bolj pritegnila pozornost javnega mnenja kot »lahorski škandal«. Gre za vprašanje, če naj pakistanski mladeniči in mladenke sedijo v istih šolskih klopeh, ali pa naj se ohrani stroga ločitev med spoloma, ki naj ne obiskujeta samo ločene razrede, ampak celo ločene šole.
Tradicionalisti plašijo z moralnimi prestopi in seksualnimi škandali, ki da bi neizbežno zajeli šolo, brž ko bi se razširile danes še zelo redke spolno mešane šole. Svoje argumente podpirajo s sklicevanjem na seksualno razuzdanost, ki da vlada na srednjih šolah na Zahodu. Reformatorji s svoje strani dopovedujejo, da bi mešane šole privedle do zdrave konkurence med mladeniči in mladinkami v učenju, obenem pa bi druženje med spoloma v mladih letih izboljšalo tudi medsebojne odnose v. zrelih letih, ki danes še nosijo težke posledice togega moralističnega ločevanja med moškimi in ženskami.
In ko bi se tudi med šolskimi klopmi v Pakistanu porodila kaka mladostna ljubezen, bi pristavili, bi morda bilo v tem kaj slabega?
Naivneži nasedli prebrisanemu »modrecu«
WASHINGTON — Sedem bivših pri vržencev guruja Maharishi Mahesh Yogija je svojega bivšega »učitelja« prijavilo sodišču in zahtevalo od njega nič manj kot 123 milijard lir odškodnine. Do tod morda nič čudnega, saj je znano, da v Ameriki u-spevajo najrazličnejše sekte, za katerimi se najčešće skrivajo lažni modrijani, v resnici pa prebrisani goljufi, ki s pomočjo kake nove vere kopičijo bajna bogastva.
Zanimiv pa je tokrat razlog, zaradi katerega razočarani privrženci zahtevajo odškodnino. Sedmerica namreč očita modrijanu, da jih kljub večkratnim obljubam ni naučil leteti in niti »brati« misli drugih ljudi. Modrec je namreč naivnežem zagotovil, da bodo z njegovo pomočjo postali »mojstri ustvarjanja« in da b-jdo lahko premagovali zakone fizike in narave, ki jih obdaja. V resnici, se pritožujejo prizadeti, pa je bilo vse »letenje« v nerodnem poskakovanju, povrhu še s prekrižanimi nogami.
Sedem bivših učencev je danes starih čez trideset let, potem ko so dobršen del mladosti posvetili Yogi-jevim pridigam in tako izgubili dragocen čas za začetek kakšne resnejše dejavnosti, ki bi jim danes _ bolj koristila. Odtod zahteva po odškodnini, ki pa se nam kljub vsemu zdi malce pretirana.
Tudi na Madžarskem več tujih turistov
BUDIMPEŠTA — V tem letu, ko skoraj vse turistične države beležijo prave rekorde v tujskem prometu, so s to dejavnostjo zadovoljni tudi na Madžarskem. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je madžarske meje prešlo 7 milijonov in 203 tisoč tujih gostov, ki so zabeležili 29 milijonov in 370 tisoč nočitev, kar je 22,8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Kot vedno je bilo največ turistov iz Češkoslovaške, in sicer: 2,6 milijona, kar je za tretjino več kot lani. Na Madžarskem je v prvih sedmih mesecih letovalo skupno 4 milijone in 744 tisoč gostov iz držav Vzhodne Evrope (16 odstotkov več kot laniL Iz Jugoslavije je prispelo 539 tisoč turistov (14 odstotkov več kot lani). Manj se je povečal dotok turistov iz Zahodne Evrope (5,3 odstotka). Kot vedno jih je bilo največ iz Avstrije, več kot en milijon. Na Madžarskem pa so iz razumljivih razlogov zabeležili nižji dotok turistov iz Poljske.
Glede devizne bere pa je račun precej težji, saj ga Madžari navajajo v svoji nekonvertibilni valuti. Vsekakor pa so tudi tu zabeležili uspeh. Turisti z rubeljskega območja so na Madžarskem pustili kar za 97 odstotkov več denarja kot lani, medtem ko se je dotok konvertibilne valute povečal le za 3 odstotke.