Tečaj IV.
srèdo 4. ÍÁstopáda
i
r*

46.
List 44
Preklinjevavcam.
i, ki koines, tuliš, lajaš, De se zrak in zemlja strésa, Zarotuješ in zavdajaš Peklu duše in telésa;
Domišljuješ si, pošast! De je v tim velika cast :
Cast zarés ti mora bit'
spoznana
»
Rokomavža, plajšarja, cigana:
Ti. ki kli ceš, de z oblaka Tvoj ga brata grom in strela, Mater zemljo réva vsaka Bi brez milosti zadela;
✓Vertoglavec, divji rod! Ak si člověk, sram te bod' ! Ravno ti v pobožnosti zunanji
Kliceš: Daj o Bog,
nam kruh vsakdanji
»

sveti,
Ti, ki v misli prenapeti S svetimi rečmí norčuješ V k vante méšaš zakon Se skrivnostim posmehuješ 5
Dobro pomni in poglej Eno, dvé pedi naprej: Kar si sjal, 'mas unkrej perčakvati „Bog stvar é m ne da se zasmehvati!"
n
Opomini kmetovavcam zastran vertnih
opravil
mesca Kozoperska > Listopada in Grudna.
zleze in silno silno veliko zalego (na milijone go senc) napraví. Priden kmetovavec, kteri mu je skerb za sadje, obvarje práv lahko svoje drevesa tega merčesa, če deblo namaže z ilovco kakají čev Ija od tal, čez ilovco ovije nekoliko papir ja,
čez papir pa priveže kak širok trak, kteriga večkrat s kolomazamfšmiram) namaže. Ilovca in papir pod trakam sta zató potrebna, de kolomaz drevesu ne škodje. Greš v jeseni po kmetih na Češkim, boš krog in krog vid il drevesa s takim trakam ovezane. — Tudi s tem se da lazijoča metuljka od debla odgnati, če krog debla povezek narediš
iz brinjeve hoste ali terde slame tako, de se metuljka gôri splaziti ne more. 2) otrebi po drevesih tudi tako p erj iče, ki kakor
Pažljivo naj se
čá vse
na nitki doli visi: na takim listji je škodljivi b é li
metulj jajčika zlegel. 3) Nej se pažljivo pokon
zvito in zapředeno perje, v kterim jajčika zlatoritke tiče. Tudi za kožo, po špra njah ali spoknjah starih dreves, in med rogovilami po vejah naj se marljivo poiše gosenčna zalega.
3.	Divjake presadi v vertne šole, kadar
jim je lisije odpadlo.
4.	Laško in kosmato grojzdjiče presadi.
5.	Mlade drevesca po prostih krajih s slam
nato povezo povij, de jih zajec ne ogloda.
6.
Skopaj v jeseni jame, kamor misliš na
spom
lad drevesa saditi.
7. Korenine ku tn je vih drevesic in Ivano
vih jabelk (Johannisapfel) razcepi

in
311ade sadně sadiša (vertne šole) naj se sadi po mladih sadiših za prihodnje cepljenje.
jih po
zdej napravljaio, pešk
pridno
b i r a j
in koj

Mlade drevesca naj se iz vertnih šol zdaj
posejejoali pa čisto suhe čez zimo za spomladanjsko presajajo, tode na sadno pleme, na zemljo, vreme setev prihranijo.
i.
Na vsak prostorček postavi drevó
i
»vrut,	^	i
naj se pri tem opravili gleda. 9. Škodljivi mah z dreves spraviti in njih
Sadja obilno doneslo ti bo!
2. Gosenčne zalege naj se po drevesih pridno poiskujejo in zatirajo. Nar hujši gosence
*
i
(g è r b o) izleže 1 ) neka metuljka, Vsihsvetih iz zemlje pride, po deblu v drevje
ne leti, okoli
* > Zakon ali vera.
Ivanovih jabelk (Johannisapfel) ne najdemo veliko na Krajnskim, pa so kaj dobri divjaki za cepljenje zató bi bilo pràv, dev bi se za ta namen pomnožile, kér rade in hitro rastejo. Se praviga slovenskiga imena ne vémo — Ivanove jabelka jih le imenujemo po hrovaškim besedniku. Ce kdo slovensko imé vé, prosimo naj nam ga oznani.
Vredništvo.
skorjo očistiti, pomaži deblo z apnjeno vodo senih cloveskih in živinskih truplih, tavžent lét st fpobéli jih).	p
našli.
D
10. Gnjile luknje, trohîjivi zlambor in oskrunibe Whit
sta
anglezka kmetovavca.
J
z nar veći
ljivostj
Bat .dil;
m
m si
dreves čisto čisto iztrebi in bolán les izdolbi iz
grozno
elik pridelk pridobila; pervi je dobil od eniga
debla noter do zdraviga. Potem rane in luknje za- zerna 1700
drug
pa 2400 zern. Polna veseli
sta
maži z nasi ed nj im ni azila in, ki je mir bolj po ter
azdelila mnozico pridelane pšenice med 113 kmetov
jeno
kra v j iga blata
Vzemi po enaki meri kravje dlake in cov.— Tako pise Augsburski časopis ( Augsburg. Zoll
y
delà i lovce in
funt ter
pen tin a, in naredi si zdravilno mazilo.
vereinsblatt) v 50. listu lanjskig
to novico kupili, tako jo prodamo
leta
Kakor smo
11. Suhe veje porezi in lepo očisti drevó.
jN
edili, kako se je
delj
seme nad alj
Í2. Popravi vertni plot ali ograjo , ali jo pa obnašalo; to pa je gotovo, de kdor žitno seme
i
v p
z novija naredi.
13. Zimsko sadje pobéri z dr

s a m e s n o
y
predenj
ej
ljuk
sadi, si veliko veliko
% f
pridelka privabi, kot tišti, ki ga seje. Cudapolni
hud mraz nastop
14. Shrank
imenovani pridelk
ptovske pšenice ( če je
sadje dobro pregleduj, in kar samo rodovitnimu semenu
y
pak tudi
zgorej li tedej de nj u zern
je gnjiliga odberi in porabi. Pešek ne pusti p
perpisati
vreći.
Vémo. de bi takim kmetova\
ki imajo veliko
15. Pripravi si dobre perští za tište drevesa, zemljiš
in nj
?
denje žita prezamudno bilo; tal
ktere misliš na spomlad presaditi; polivaj v ta na men perst z gnojnico.
nanje tudi ne priporucujemo. Menj premožnim kine
to ra\
tarn pa in takim seljakam
ki
oje zemljiše lahko ti
za pečjo sediš, vzemi krat na leto obdelajo, svetjemo p
y
roke, beri ga otroka ni
Će
dit i namesto
jo sejati. Naj poskusi, kdor ne verjame
16. Pride huda zima, de
kraj nsk iga vertna rj a v in družini in razlagaj jim, kar še ne razumijo
vsaki dan le dva li s tik a družini na tanjko pre- Popis perve sadile razstave V Ljubljani.
bereš, bona koncu zime
cele bukvice v glavi imela in ljubezin do sadjoreje tudi v sercu. Verjemi nam,
(Nadalje.)
de se ne boš kesal !
(Morawsko-slezki časopis pro lid.)
Sadna razstava je bila letas v hisi krizanske gosposke; kjer so gosp. Pregel, oskerbnik imenovane
Misli v krasnih ali lepih umetnostih
grajšine, eno izbo radovoljno odpèrli, ki je bila za le
Krog
in krog izbe in
3.
(Konec.)
Obraznútvo.
Kar dolbnik z dietám delà v marmorji ali v kakim drugim kamnu, to o bra z nik ali malar delà
s čopičem ( pinzeljiiam) in z barvo na platni ali
papirji, je klor ez (Stahlsteelier) z iglico v jekli, lesorez (Holzstecher) v lesi i. t. d.
Tem umetnikam je odločeno, ne samo tje po verlii podobě izobraziti, temuč tako, de se v podobi
tašnjo razstavo ravno primerna. po sredi so mize stale, ktere so bile po verhi z lepim zelenim maham pokrite in na mahi je ležalo sadje, vsa-kteriga sadjorednika posebej ; na veči tablici je bilo zapisano imé sadj orej ca, na majhnih listikih pa sad-
ospod
o*
y
razodeva tudi duh in lastnost tište osebe ali reci ktero hočejo pred očí postaviti.
Predmet teh umetnikov pa mora biti vreden
umetnina delà, kér ima tudi ta umetnost namen
jorejcu znane imena raz s ta vij eniga sadja; Dr. S trup p i in gosp. Les k ovi c sta poslano sadje práv prijetno na ogled postavila.
38 razstavnikov je dalo mnogo sadja v razstavo, nar več ga je bilo iz Ljubljane, nekaj iz Ljubljanske so-seske, iz Gorenskiga iz Goriškiga.
in pa Not raj uski ga, nekaj
dobili ne
Iz Dolenskiga pa nismo
i
nam kaj važniga pred očí postaviti. Kdor ne vé de to ni obrazniška umetnost, de se ta ali una reč le samo z barvo izobrazi, ta bo zastonj nar bolj žive barvě v Iončiku mešal,— nikdarse ne bo bo-
ginja umetnost na to piškavo čečkanje ozerla!
Kje so pa naši Rafaeli, T ici a ni in še več
družili Jmenitnih obraznikov?"
— in de bi tako ne vedil !
— mi bo kdo rekel. Vém — in de bi tako ne vedil I — de jih ni; vunder pa so tudi pri nas premožni ljudjé, kteri od ptujih
umetnikov obrazniške delà kupujejo. Ali bi se ne ino^Io takimu umetniku naročiti, bodi si Nemec
meni to in
ene peške? Kakó je pač to? Dolenci imajo veliko in lepiga sadja; na Dolenskim ima kmetijska družba pridne in visoko spoštovane ude; sadna razstava je bila v Novicah in v nemškim Ljubljanskim časopisu večkrat ozna-njena; velika korist sadnih razstav je spoznana tudi od druzih kmetijskih družb, ki jih vsako leto napravljajo v svoji deželi; kako je pač to, de nismo iz Dolenskiga ne eniga jabelka valili? Tudi iz Moravč in druzih v sadji bogatih krajev ni bilo v razstavi nič viditi, kar smo tolikanj bolj obžalovali, kér v tacih krajih je sadje bolj po kraj uskih ime ni h znano. Letina sicer za sadje, posebno za jabelka, letas ni bila posebna, tudi je vse
Francoz . Anglež ali Lali:
to« —
f
sadje bolj zgodno bilo in je nag
lo
cr
njilo
ali je more
v
izobrazi
kar bi se namreč umnimu člověku vredni£a
zdelo iz domorodne zjiodovine i. t. d.
Dobé
se tudi
v našim narodu umni mládenči, kteri bi se lahko teh umetnost izučili, kakor so tudi Karlovčanje
ULiii>iiiuot/	^ AUI1U1	l U Ul Jâttl IV V VUlljl/ ^
naši sosedje, v svojo veliko čast, poslali eniga v
l^k •	k^N t	1	* • v *	•	vr -M-V	mm	-m	■	i
biti to sadjorejce na Dolenskim zaderžalo, de niso môgli perve sadně razstave s svojimi pridelki pomnožiti? Res je, de je bila sadna razstava nekoliko prepozno napravljena, tode letas ni moglo drugači biti, kér so tišti
ki so sadno razstavo poskerbeli, pri velikim
v •
y
09
11 i m ,
de se obrazništva izuči. De bi se le
kadar
nazaj pride, domače zgodovine lotil in de bi se inu delo po vrednosti cenilo !
m o zj e
kmetijskim zboru v Grad ci bili, od kodar so še le
Kimovca domu prišli.
Oznanili bomo sedaj poredama imena tistih sadjo-
rednikov, ki so iz svojih vertov sadja v razstavo poslali,
V
ali pa
od kod drugod
ga poskerbeli :
Čudna
novica kmetovavcam.
v
Eg
pt
so v
mij ah
y
to je
v umetno posu
Gospod Jer n ej Uršič, fajmošter iz Kamnego rice naGorenskim, so poslali 6 breskev take debelo
sti
y
de
grejo le
*) Slovenskim izobraznikam po deželi bi ne bilo treba
Rim
iti, kér bi se za svoj namen že do
naučili v Grad
y
Lj ubij
C
?
v
kili ali pa obertniskih
Vredništvo.
3 na 1 funt; škoda de so prenaglo zgnjile, de nismo mogli njih okusa presoditi. Razun teh so poslali: pešek posebno debelih marelc, potem 2 vodenici, 3 po zimske puternice in pa 5 jabelk
ki se da brez vse prizadeve
y
nekiga posebniga plemena
y
skozi 2 leti obraniti, česar so nas gosp. fajmošter že pred 3. leti prepričali, ko so nam mesca Maliti ostovanje presvitliga nadvojvoda Ivana
Bo°-

ti daj
dobro srećo, ljuba Cernuška
za
naprave in tvojih dobrotnikov se boj
solica! tvoje pozni vnuki s hva-
ř?
taeih 2 leti ležnostjo spomnili
m:
I
si lep
izgled Ljubljanski ok
starih sladkih jabelk v Ljubljano poslali. Gospod fajmošter jih imenujejo Kamnogoriške si a cike jabelk a.
Imenovane jabelka imajo veliko vrednost in marsi-
kteri sadjorejc si bo želei, taeih cepičev nioštra dobiti, ki mu jih bojo ta ljudomili
gosp
d o m o
1
i
ktera je grozno zapušena, kar sole vtiče. Cernuška
sola je zopet pokazala, de se
dajo soie po kmetih
od gosp. faj- b
pravit zin do
V
ce se 1 1 o v e š k i
mož najd
i
k
ima p
»
da v sercu.
Dr. B
rodec radi podarili
Z lepim sadjem se je obnesel Milia Bizjak, kmeto
Domaćinstvo.
vavec iz Dražovnika v Dobrovski fari, ki je 6 plemen Nekaj iz življenja shwniy a gosp.F. A. (U'glerja.
jabelk, potem hrušk, bree"
k
in lepih
azstav
dal
Posebno zlahtna sta bila 2
(lan
/ t other Ilimbeerapfel) in pa 2
»
b
h
linča r j
Ptuj
slavnim možéni dostikrat veči čast ska
zuje
i
kot domovina
T
je že stara pa žalostna resnica.
V	1
Zlahtna gospa Vestovka so nam iz svoji
ve
liki
od
ajnki
cr
Šenpet ersk
osp. profesorja Vesta napravljenigi rta polegKrajnja 26 plemen jabelk
Taka se je godila tudi nasimu slavnimu domorodcu, gosp Francetu A. Ciglerju, ki'je pred 4 leti na Dunaj
i	*r	i • V .	v . ,	/	,	. .	v
umerl. Vredništvo
nemskiga natoroslovskiga časopisa v
1
plemen hrušk
in 6

oj z d
azstav
dali
V e s t o v k
o v španskiga plemena žlahtno sadje zasluži s
posebno hvalo imenovano biti , in ce hoćemo resnico
tvoriti, moramo reči, de je veči del žlahtnih ja-
0
belčnih in hruševih dreves, ki jih ima kmetijska družba
Ka si u (Zeitschrift fur Malakozoologie) je kmalo po smerti
prošnjo razglasilo: de bi saj kdo poil možá, ki se je za
gosp
Ciglerj
dal življenje teg
pisal in na znanje natoroznanstvo toliko poganjal in toliko
zaslug pridobil

N
gosp. F. Smidt
iskreni podpornik vsiga
do brig
i
na
ojim
tu na Poljanah, iz verta rajnki
o*
m
ospoda
Vesta dobila likih
zaslug
. Hvaležniga serca ajnkiga gosp.
se tukaj spomnimo ve
so si veliko prizadjali, imenovano prošnjo spolniti, in so,
, v ravno tištim časopisu letas na
kar so mogli zvediti
profesorja za krajnsko le škoda, de nam je nemila smert neutrudlj
d
znanje dali. Kar smo tamkej brali
y
tukaj bi
jorejo; učenika prezgodej vzela !
(Dalj
cam Novic, kterih namen je: časti vredne Slovence tudi po smerti častiti. Gosp. F. Smidt takole pišejo:
sledi.)
jj
F
Andrej
Cigi
' je bil 1. dan Kozoper-ojen, kjer je pod milim
Ociten dokazik. kako koristna
litva obcnili pašinj
Pod napisam rOdperto pismice na posestnike Dol- Odslej je bil
ska leta 1761 v Ljubljani i
varstvam svojih staršev osmo šolo dokoneal. Poteni se
je razde- Je na Dunaj podal; od goreče ljubezni do natoroznan-
1 ~ x je za gjji^jjQ prosil pri cesarskim muzeumu,
i z voljen.
stva
net
in je bil v leti 1806
h
teg
muzeuma
nas
Cigi
v
oj i nar veći
sreči
i
noc
skisra pasnika 18. Susca
tekočiga leta" je
bilo govor- in dan se je vedel v ti vednosti, posebno v poznanji in po
jeno od razdeljenja občne pašnje. Veliko let so se Do- pisovanji pozemeJjskih in povodnih zaklêp
ali
koljk
lanje s svojimi nasprotniki prepirali zavoljo pravice občne (Conchylien) ; je vec poprej neznanih plemen popisal in pašnje: veliko so si pravdni gospodje perzadevali, jih si imé visoko učeniga možá pridobil. V leti 1823 je v
zediniti. tode vse je bilo zastonj. Se le sedanji Berški pokojni stan stopil
3
Listopada v leti 1842 pa na
gospod komisár so pravično reč pràv dognali, in s svo- Dunaji v 81. leti svoje starosti umerl. Ciglerj evo jim bistrim umam deležnike imenovaniga pasnika prepri- imé bo zapisano ostalo v bukvah slavnih natoroslovcov
čali obilniga prida, kteriga razdelitve obenih pasni
za vedne case.
In
kov v sedanjim ljudi polnim času kmetam prinesejo zares, berž ko so se bili imenovani deležniki med seboj zastopili,je jel vsak svoj odločeni del s tolikim veseljem ali za njive okopovati, ali za travnike oglestovati, de
pervo leto na nekdanjim zapusenim pašniku 319 merni kov prosá in 190 voz merve přidělali.
Prerajtajte, ljubi bravci, koliko ta pridelek v de
Veselo oznanilo.
bilo kaj. In glejte ! njih trud ni bil zastonj ; oni so ze
narjih znese in primerite ta dobiček temu, kar je pusta
zposnali boste , de so Dolanje
majna poprej
verg
la
zdej premožniši možjé , kot so poprej bili, zató kér so v prid obernili, kar je veliko let mertvo in brez dobička ležalo. Ali vas ta izgled nič ne mika, ki imate še kaj
Terzaska in Kopriska skofija, ki je dolgo casa brez vikšiga duhovniga pastirja bila, ga je zopet dobila. Pre-svitli Cesar so po prečastnim sklepu od 7. Kozoperska tega leta izvolili škofa Teržaške in Kopriške škofije visoke častí vredniga gospoda Jem ej a Legata, dohtarja svetiga pisma in dozdanjiga c. k. poglavarskiga svetovavca v Benedkah. Novo izvoljeni milostljivi škof so Krajne in iz Nakljiga nad Krajnjem doma.
taeih pašnikov, na ktere le živino gonite, de pod milim
Dopis iz Gradiške.
neb am strada ? !
0
n.
Vojaki
okoli 8000 glav
ki so se po visokim po
V
Nova šola v Ce mučali
pole«; Ljubljane.
velji letas v Gorici snidili, so imeli v nedeljo 18. dan prete-čeniga mesca veliko svitacnost (parado) na Štanderskim polji, ki leži blizo Soče (Izonco) na levi strani. Po Z velikim veseljem smo slišali, de se bo okoli sv. dokončanim opravili so se vse kompanije razšle, in po-Martina v Cernučah nova sola odperla. Večidel so vernile na svoje staniša. Strelski batalijon, ki je na bližni ljudomili grajšaki k njeni napravi pripomogli, Cer- desni strani Soče v Podgori, v Lučniku in Mosi nučanje pa ji bojo daj ali, kar bo vsako leto potřebovala, stanoval, je šel črez Sočo. Perva in druga vožnja ste
To je castno slisati od poslednjim času
Cernueanjev, ki
lepe orgije
so si se le v hile srečni, tretja pa pràv nesrečna in grozna
Ko je
in imenitne zvonové napra- bila barka na sredi reke , in verh nar veči globočine , vili, pri kterih se je naš Samasa zopet nepremagljiviga morebiti da preveč naložena, ali dno slabo, se je jela niojstra skazal. — Slišali smo tudi, de otroci, ki bojo utopivati — strašan krič in jok postane! Med tem se je
barka razdvojila, utopila, in potem prazna na verh pri-
Slišali smo tudi, de otroci, ki bojo šolo obiskovali, ne bojo imeli šolskiga plačila od-rajtovali, kar je tudi pràv pametna in koristna naprava, plavala, od ktere smo v Novicah že večkrat govorili.
V barki je bilo tudi več drugih ljudi, vsih
čkupej pa več ko 160 oséb. Hvala Bogú! da v ti3trasni
nesreći je samo okoli 60 ljudi življenje zgubilo. Stevilo zadušenih vojakov znese 31 glav; drugih ljudi pa okoli 30.
V Gradiški 23. Kozoperska 1846.
J. V. dek.
Iz Metlike.
Gosp. J. Kap elle so v 86. listu Ljubljanskiga ilir— skiga časopisa popisali zahvalno praznovanje 1S. dneva Kozoperska za novo napravljene zvonové , ktere so po
(Cf)
neutrudljivim prizadevanji visokocastitljiviga tehanta spoda V. Vovka pobožni farmani napravili. Ze večkrat pohvaljeni zvonar gosp. A. S ama sa se je spet praviga unietnika skazal in Metličanam tri nove zvonové vlil, ki
tako soglasno in milo pojó, de ga krog in krog ni lepšiga zvonenja. Na velkim, 42 centov in 74 funtov težkim zvonu, ki je sv. Mihelu posvećen, se bere naslednji nadpis, ki v velikih čerkah kaže leto, ko so bili
zvonoví liti:
B
Vinske Letne V zahVaLo
SIM ti o B
te fare Dai
>
In ko V nebjV bo se V zLo Vro gnaLo TI šibe toče nas obVar.
?
Vsi stroski skupej so snezli 5000
gold.
Gosp. Kapelle nadalje pišejo, de ravno zdej (19. Kozoperska ) tudi okoli Metlike češplje in jagode cvetó, in de so semtertje clo nekaj zrelih maline dobili. Tudi
cio na Vskoški gori. Koriin
kresnic se dosti vidi krog in krog zlo gnjije.

15. dan Kimovca so dali visoke časti vredni gosp
tehant V. Vovk pervikrat zido svojiga pridelka domá motati na motavniku, ki so ga oni za žido tukej vper-vič napravili. Letašnji pridelk čiste žide je znesel okoli
20 funtov. lep
Gospod
tehant Vovk so tudi v ti
reci
izgled
svojim farmanam, in se morejo po pravici
začetnik židoreje tukajšniga kraja imenovati, ktera, če se je bojo kmetje ročno poprijeli, jim bo sčasarna
veliko dobicka vergla.
z
Hvala tedej tacimu gospodu, ki gorečo ljubeznijo skerbí za dušni in tel es ni prid
sebi izrocenih ovcic.
Odgovor na vprašanje gospoda
Na ogled poslano zeliše
kuk rasti koren.
t
je
k e r z o 1
?
k
o r é n, (H i e r a c i u m p i l o s e 11 í Mausóhrlein-Habichtskrauť). Zdravniki d a n d a n a š n j
L.
ne
abijo tega zelisa vec,
kteriga zdravilna
rih časih bila silno hvalj
Star
dohtar Jakob T. T
govori na 492. strani svojih zdravil
b e r n a e m o il t a n u s
skih bukev, ki so v letu 1625 pod nadpi volikommentlich Kreuterbuchu na svi
n
• v
N
prisle
od
tega zeliša takole : „Mausohrleinkraut alfo grim mit Mey buttern wohl in einem Morser goftolTen, und folches wie eii Pflafter vber die frifchen Wunden gelegt, heylet diefelbi
gen und leffet fie nicht fchweren." Radi verjamemo, de zamore imenovano zeliše, na vrezano rano po belka-sti strani položeno
?
dobro služiti
Vredništvo
Zahvala in prošnja.
Tištim gospodaru, ki so nam letas zopet slovenskih imén želiš poslali, se tukej za njih rodoljubno
zraven tega pa prosimo
prizadevanje ocitno zahvalimo, de bi tisti, ki so nam jih še kaj namenili, berž ko jim je moč poslali, de bo gosp. Fleišman že davnej začeto delo dokončati mogel. Kmetijska družba je v ta namen
rr
gospodu Fleišmanu tudi več druzih slovanskih knji ki zelštvo popisujejo , v roke podala, de bomo potem takim tudi imena druzih narodov zvedili, kar bo vrednost
imenovaniga popisa še bolj povikšalo.
Vredništvo.
Vprašanje.
Práv lepo prosimo, nam na znanje dati: ali se letas
sam korun gnjil,
nikjer ni přiměřilo, de bi bil le sadje in drugi sadeži (repa, zelje, korenje i. t. d/) pa ne? Ali de bi bilo nasproti le sadje i. t. d. gnjilo, korún pa ne? — Odgovori na to vprašanje nam bojo morebiti pripomogli, neznano natóro korunové bolezni
nekoliko razjasniti.	Vredništvo.
Prošnja.
Za jabelčne in h ruše ve peške smo se letas že večkrat priporočili. Se enkrat ponovimo to prošnjo: radi plaćamo za bokal pešek dve dvajsetici.
Vredništvo.
Vapoved nove kmetijske knjige.
Visoko učeni profesor .gosp. Dr. Hlubek so ni davnej v nemškim jeziku in v 2 debelih zvezkih na svitlo dali bukve, ki obsežejo celo kmetijsko vednost in vse kmetijske skušnje pretečenih sto let, ojstro in natanjko pregledane in presojene. Na 35 listih je pridjano silno veliko podob kmetijskih orodij i. t. d. med kterimi tudi Ferlanova pinja pohvaljena stoji. Imenovana knjiga se imenuje: DieLandvvirthschaftslehre in ihrem ganzen Umfange nach den Erfahrungen und Erkenntnisseri der letztverflossenen 100 Jahre mit wis-senschaftlicher Strenge dargestellt von Dr. F. X. Hlubek. Wien 1846.
Cena je 13
Iz
dvojiga namena
gold, srebra.
bravcam N
novano knjigo slavni

ospoda Hlubeka. P
de bi si jo tisti kmetovavci
odlašanja kupili, ker je per1
ki
k
umejo

îme-
zató, brez
in nar boljš
sih kute
tijskih knjig. Drugič pa zató, de bi se kak rodoljuben
Slovene delà podstopil in jo okraj
V
v slovenski je
zik přestavil. Prestavljajo Slovenci dosti drugih praznih bukev: bi morde koristniši bilo, take prestaviti, ki nas
ucijo pridelovanje pomnožiti. Slovem bolj prilegle, kći
kdanj
kruha si polajsati in

so popřej vec let v Ljublj
pa bi se imenovane bukve tolikanj spod Hlubek, sedaj v Gradci,
a bili.
učenik kmetijstv
je v sta- soznanili
ter se s přednostmi in napakami slovenskiga kmetijstv
i
vse opi
teh deželá dobro pretehtali in v
ojih bukvah tudi popisali. Ni jih tedej kmetijskih bukev
ki bi bile našim potřebám bolj vgođne od teh. Slovenski
pisatelji, peró v roke
D
B
or
anjka.
Ne šteri, ne sedem; ne dve in ne pet; In bereš nazaj me, sim tečna ti jed.
Ph. Rothstein
V Ljubljani
Krajnju
v
hitili kup
(Srednja cena).
31.Kozoper- i 26. kozoper
ska.
ska.
«rold.
old.
mernik Pšenice domaće ♦
» banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa ..........
Ajde...........
a
Ovsa...........
«