LISTEK. Izgnanci. (Povest iz prvib časov krščanstFa). (Dalje.) A to uganjko bi bil lahko rešil, ko bi bil slišal v noči, ki je sledila pogovoru med Faustinom in sužnjem, srčno molitev, v kateri je Hipolit znova daroval Bogu svoje življenje za dušo Florencijevo in njegove tičerke. Toda dasiravno ni slišal one radlitve, angel božji jo je nesel pred prestol Najvišjega, ki je sprejel žrtev. Najhujša meseca sta bila za vjetnike september in oktober, ko je poletna vr.ocina izsušila zemljo in v globočini povzročila obilo strupenih plinov. Posledica tega so bile različne bolezni, kakor mrzlica, in malokdaj je rainul dan, da ne bi bil umrl ta ali oni vjetnik. Kajti dasiravno sta jih tresla mraz in mrzlica, so morali vendar delati, da so opravili predpisano dnevno delo; Čuvaji niso poznali nobenih ozirov, nobenega usmiljenja. Da, v svoji pijanosti — bili so skoro vodno vinjeni, da so v nezdravem zraku lažje zdriali — so uboge vjetnike še na najkrutejši na6in trpinčili. Tudi Hipolita se je lotila mrzliea. Radi nečloveških naporov, ki jih je prostovoljno trpel že vec mesecev, da bi olajšal staremu škofu, Faustinu in svojemu gospodu kruto usodo, so mlademu in m.o6nemu možu moči popolnoma opešale. Db zadnjega trenotka se je boril zoper bolezen, ki se ga je lotila, je nadaIjeval svoje delo, ne da bi bil komu kaj tožil, dokler se ni onemogel zgrudil; bilo je koncem oktobra. 0 tej nesreči so obvestili kristjani škofa. Ta je bil edini izmed vseh sovjetnikov opazil, kako pešajo moči mladeničeve; ali ko je Hipolita evaril, naj se varuje, mu je vedno odgovoril: ,,Ali naj počasneje hodim in delam, ko vidiin plačilo za svojo zmago že tako blizu? Niti za eno uro nemaram onega srečnega idneva podaijšati, ko bo izginila no6 iz dufee mojega gospoda." Takoj ko je izvedel Poncijan o Hipolitovi nesre¦di, je liitel s Faustinom k njemu m oba sta na prvi pogled v svojo veliko žalost spoznala nevarno stanje -bolnikovo. Za nekaj časa je Hipolit zopet malo okreval in zadovoljen smehljaj je zaigral na njegovem liou, ko je videl škofa ob svoji strani. ,,Ujnrl bom še danes", častivredni oče", pravi, ,,a umrjein rad". ,,D,a, ti lahko umrješ", odgovori mu Faustin, globoko pomirjen; kajti Bog ti bo z večno glorijo povrnil, kar si za-me storil". ,,Ne govori o tem! Kako bogato si že ti obdaril sužnja za to, kar je bila njegova dolžnost! Veš, zakaj tako lahko umrjem?" ,,Vem, ljubi moj brat; Bog je uslišal tvojo molitev in sprejel tvojo daritev.^' ,,Upam, Faustin, trdno upam. Kako naj se tega ne veselim, in Boga hvalim, da sem smel dve du.ši za tako nizko ceno odkupiti?" Med tem je prišel tudi Florencfij. Ko ga ;je l>olhik spoznal, ga je iskreno pogledal in oiu r-ekel: ,,!\Ioj Gospod je prišel iz nebes, da je mene, nbogega sužnja, s svojo krvjo odrešil . . . in jaz lahko ž njim . . . umrjem za svojega gospoda." Florencij ni razumel teli besed; misiil je. da se Hipolitu v mrzlični vročini blede. In vendar inu je njegov pogled segel globoko v srce. Senator sam ni vedel, kaj se je ž njim zgodilo, neka tajna mo5 se je polastila njegove duše. Se nikoli ni bil lako ganjen, kakor ga je ganil pogled umirajočega sužnja. ,,Kakor se mi zdi, blagi Florencij, li ne razumeš njegovih besed", reče stari Poncijan, ,,upam, da ti bodo kmalu jasne." V tem trenotku se jim približa Kiklop, močno viiijen; ujetnikov ni našel pri delu in zato jc palico vihteč, planil na gručo. ,,Rm, rm, gospodje patriciji", je kričal, ,,ali mislite tudi tukaj lenuhariti ? Da bi vas zastonj hranili. Pri Baku, takoj na delo!" ,,Poglej vendar", reče Poncijan z najmiloj^im glasom, ,,da se bliža Hipolitu smrt. Dovoli nam . . ." ,,Kaj dovoliti", divja Kiklop; ,,naj pes tukaj sam pogine. Rm, rm, ostali na delo!" Poncijan se je sklonil k bolniku, da bi mu dal za slovo zadnji blagoslov. S tem pa j.e Kiklopa najhuje razdražil. Divje preklinjaje, je zamahnil s svoje zamalinil s svojo železno palico in zakričal: ,,'Garjev pes krščanski, ali ne boš šel?" in neusmiljeno je udrihal po starčku. Nesrečen udarec je zadel starčkovo sence in nezavesten se zgrudi Poncijan poleg Hipolita. Toda pijani Kiklop je še bolj divje udrihal po njem, ga suval z nogami in rjovel: ,,Pes, na delo! R«n, rm; jaz ti izženem tvojo 6arovnijo! Zdrobim ti vse kosti!" Se-le tožeč glas Hipolitov: ,,Pusiti ga vendar, saj je že mrtev!" je spravil divjaka zopet k zavesti. Posvetil je s svojo svetilko star&ku v obraz, in ko je videli kako mu teče kri po liou ter njegov smrtnobledi obraz, se je rolineč odstranil. Florencij in Faustin sta kakor okamenela gledala ta grozni prizor; sedaj, ko je rabelj odšel, sta se vrgla k Poncijaaiu na >tla, dMignila njegovo telo in inu skušala vliti vodo v usta. Tcda ves tr.ud in vsi poskusi, ga zopet oživeti, so bili zaman, in s solzami v oček sta spustila slednjiC mučenikovo truplo na tla ter se obrnila k Hipolitu; kajti njegovo hropenje je bilo znamenje, da je tudi on blizu smrti. ,,U-mrl je, kaj ne?" je zašepetal. in ko sta mu oba s tihim znamenjem to potrdila, je obrnil svoje oči proti nebu. Bog je uslišal njegovo molitev; smel je s svojiin škofom skupaj umreti. Hipolit je dal razumeti, da bi rad poljubil mrtvečevo roko. Faustin se je približal njegovim ustnieam; ko se je bolnik dotakne, se naglo dvigne kakor da bi ugašajoč plamen njegovega živlienja v zadnjič vzplapoial; bajna svetloba je odsevala iz njegovega očesa in njegove umirajoče ustnice so govorile besede: ,,Sedaj pridem, moj O6e . . .! Kako lepo eveteč vrt, poln solnčnih žarkov . . .! Vidi^ angele, ki se nam bližajo? . . . Slišiš rajslco petje , . .? In vse te množice v svetlih oblačilili. . .! In tukaj je On; oGospod, o moj ..." Besede so zamrle na njegovih rstnicah; še enkrat so rahlo vstrepetale in njegova duša se je preselila iz temne ječe v jasne višave nebeškega raja. V nepopisni bolesti se je vrgel Faustin 6ez mrtveca ter močil mrzlo lice z vročimi solzami. ,,Brat, brat moj", jeei ,,ali te moram izgubiti? Kako rad bi umrl s teboj! Jaz sem povzročitelj tvoje smrti; za-me si trpel; in svoje življenje si daroval, da bi rešil mojo dušo. Ena sama ura mi je odvzela očeta in brata; zakaj sta me zapustila, bedno siroto? Ugasnile so zvezde, ki so mi svetile ponoči." Vzdihovaje in jokaje je objemal Faustin zdaj enega mrtveca, zdaj drugega, snivajoSa ve6ni sen eden poleg drugega, miufienika vere in ljubezni. Zdaj še-le je cutil, koga je izgubil % njima. 0, dozdaj še ni bilasirota; pač pa je zdaj, ko mu je odvzelo nebo dvoje najdražjih src. Tudi Florencija je ta nepričakovana izguba zelo pretresla; v nemi žalosti je zrl naravnost na mrt- vega Hipolita. Je-li našel med vsemi ljudmi, kar jib je poznal, enega, ki bi se bil žrtvoval zanj s tako nesebicno ljubeznijo, ne da bi bil to zaslužil? ,,Povej mi", pravi, in glas se mu je tresel od notranje razburjenosti, ,,povej miodkrito, Faustin, kaj je nagnilo to plemenito srce, da se je žrtvovalo za-me s toliko udanostjo? Razvozljaj mi uganko; kakšni čari so mu nagnili toliko ljubezeri do mene?" ,,Ni ti služil samo z vsemi močmi do zadnjega dililjaja; zavoljo tebe in za-te je umrl." ,,Kako te naj razumem?" ,,Da bi rešil tvojo in Florencijino dušo zmote in suženjstva lažnjivih bogov, daroval je svoje življenje Bogu." ,,To so torej pomenile njegove besede, ki jih nisem razumel?" Zelo je pretreslo in ganilo senatorja to razkritje in zamislil se je globoko. Z zadnjimi močmi so se borili njegova mržnja in njegovi temni predsodki napram kristjanom z mislijo, da bi Ijubil, kar je dozdaj sovražil, da bi iruolil, kar je dozdaj zaničeval. Toda v tem notranjem boju med lučjo in temo, med resnico in zmoto, sta mu stala na strani dva močna bojevnika, oba mučenika; ali ni bila njuna prva molitev, ki sta jo opravila pred božjim obličjem, molitev za spreobrnitev Florencijevo? ,,Faustin", reče čez nekaj 6asa ter zgrabi z rokama mladeniča; ,,povej vprifio teh dveh mrtvecev, ali si prepričan o resnici in o božanstvu krščanstva lako globoko, da bi umrl za krščanstvo?" ,,Ce smrt teh plemenitih mož še ni zadosten dokaz", odvrne Faustin, ,,potem sem pripravljen — svojo roko polagajm na srce, ki je za-me in za-te bilo v ljubezni do zadnjega trenotka — z božjo pomočjo umreti najhujše smrti za Jezusa Kristusa. Rad umrjem za Onega, pri katerem bom videl nekoč ta dva v blaženosti, kakor upam." ,,Tudi jaz polagam roko na to srce", zakliče senator ter se zgrudi poleg mrtvih na tla, ,,in se odrekam bogovom, ki sem jih dozdaj častil. Slovesno obIjubujem, da hočem postati kristjan. U5i me resnice prave vere, ki navduši zemljana k največji udanosti in ublaži smrt z upanjem po ve6ni blaženosti." Da, gotovo je, da se duše ne pridobivajo z besedo, ampak z žrtvami, in da ni drugegaj pota do 61oveških src, kakor le-ta, s katerim si je pridobil Kristus vse, ves svet! Prevzet sladkega veselja, je objel Faustin senatorja; Florencija pa je prevzela v tistem trenotku; ko je prevzela v tistem trenotku, ko je postal kristjan, sladkost, ki je še nikdar ni čutil, ki jo dozdaj še ni poznal. Jasna kakor solnce se mu je zdela resnica in pred tem solncem se je rušilo poganstvo v propad ve5ne teme. V temnem rudokopu sta bili dve duši srečni in blaženi kakor nobena druga v velikem rimskem cecerstvu. Navadno so trupla onih, ki so podlegli mukam, pokopali v kaki jami pod kamenjem in kremenom, da bi to zabranila, lotila sta se Faustin in Florencij ^opanja v steno, kjer sta hotela narediti tako imenovani laoulus-grob, kakor je bila navada v katakombah; Ija sta nameravala položiti trupli k začasnemu počitku, da bi ju pozneje lahko prenesli v Rim. PoroSilo o smrti škofa Poncijana je napravilo na vse krščanske vjetnike globok utis. Saj je bil svetnik njih o6e in tolažnik, ki je spoznavalce Kristusove krepčal v trpljenju, v trenotkih brezupnosti navduševa, ki je blagoslavljal in molil kakor angel iz nebes, za siromašne v pregnanstvu, da bi se jih Bog usmilil! Kdo bo^odslej njih učitelj, kdo jih bo hranil z živežem življenja, kdo bo spremJjal njih duše ob uri smrti v večnost, delefi božje usmil.ien.jp? (Daije prihodnjič.)