viru katerega ima vidno vlogo m itološka šola, pa zopet realizem in pozitivizem itd.). Avtor zatrju je, da je pozitivizem še vedno prevladujoča usm eritev v slo­ venski etnologiji (str. 47). Zavzema se za to, da bi postala etnološka misel bolj kot doslej angažirana v sedanjem življenju in odprta za proučevanje današnje družbene stvarnosti (str. 49). Pri tem je še posebej poudarjeno, da m orajo zanim ati tudi etnologijo vzroki posameznih pojavov (podobno kot v geografiji), sprem ljati m ora tendenco v razvoju pojavov in ugotavljati njegove nosilce (socialni sloji ali družbene in lokalne skupnosti) posameznih teženj v sprem em bah obstoječega stan ja (str. 49). Tudi v A. Baševem prispevku (Gledališče, film in etnologija) so orisane potrebe po sprem em bah dosedanjega objekta etnoloških raziskav, ki so povečini še vedno usm erjene v proučevanje starosvetnosti kmečkega življenja, m anj pa posegajo v življenje drugih skupin prebivalstva (str. 83). Sestavek Etnologija kot sestavina načrtovanja prenove urbanega in ru ­ ralnega prostora, ki ga je prispeval P. Fister, je izredno zanimiv tudi za geo­ grafa. V njem so podana nekatera načela (identiteta in kontinuiteta, hum a­ nizacija človeškega okolja), na katerih m ora sloneti revitalizacija starih m est­ nih ali kmečkih naselij. M. Laboda razm išlja v referatu »Etnologija in razvoj« o vključevanju etnologov in izsledkov njihovega raziskovalnega dela v posa­ mezne sestavine družbenega planiranja, j . Šušteršič razpravlja o Etnologiji in turizm u, J. Bogataj pa razčlenjuje odnose med turizm om na vasi (»kmečki turizem«) in sodobno etnologijo. M. M akarovičeva predstavlja zanimiv prim er metode neposrednega opazovanja pri proučevanju alkoholizma na podeželju. Še iz nekaterih drugih prispevkov bi mogli izluščiti zanimive poglede na sodobno slovensko etnološko znanost. V endar lahko sklenemo z mislijo, da je knjiga »Etnologija in sodobna slovenska družba« zanimiva predstavitev veljavnosti položaja in vloge ene izmed naših družboslovnih ved. Čeprav bo našel kritičnejši presojevalec knjige tudi kvalitetne razlike med posamez­ nimi prispevki, pa vendarle sodim, da je njihova vrednost predvsem v tem, da skuša m lajša generacija etnologov kritično prevrednotiti svoje dosedanje delo in utem eljeno nakazati sm eri svojemu proučevanju v prihodnje. M. Natek J. Maier—A. Gosar: Gemeindetypisierung als Ausdruckform regional d iffe­ renzierter Struktur- und Prozessm uster in Slowenien: das Beispiel eines fak­ torenanalytischen Ansatzes. (Tipi občin kot izraz regionalno različnih struktur in procesov v Sloveniji: prim er faktorske analize). M itteilungen der Geographi­ schen Gesellschaft in München, 1977, Band 62, str. 10, 2 karti. Navedena štud ija je odraz tesnega sodelovanja med gospodarsko-geo- grafskim inštitutom v Miinchenu in inštitutom za geografijo univerze v Ljub­ ljani. Cilj raziskave je bil zajeti čim večje število statističnih podatkov po ka­ tastrsk ih občinah in nato s pomočjo faktorske analize ovrednotiti njihov vpliv na oblikovanje regionalne s truk tu re in regionalnih procesov v Sloveniji. Uporaba faktorske analize je omogočila, da je bilo v prvi fazi raziskave računalniško obdelanih 70 statističnih sprem enljivk, z m ultikorelativnim i po­ stopki pa se je njihovo število zm anjšalo na 15 variabel. Tipološka opredelitev katastrsk ih in upravnih občin je bila narejena na osnovi vrednosti prvega faktorja. Faktorska analiza je pokazala izrazito prostorsko difirenciacijo Slovenije glede na doseženo stopnjo urbanizacije. Izstopajo področja močnejše nave­ zanosti na zemljo s tradicionalno agrarno struk tu ro (Brkini, Kozjansko) in gospodarsko aktivne in razvite regije (Ljubljanska kotlina, M aribor, Celje). Izven glavne industrijske osi je gravitacijsko zaledje m anjših m est še zelo slabo razvito. Navedena študija pomeni pom em ben prispevek h kom pleksnejši obrav­ navi vzrokov in posledic industrializacije in urbanizacije Slovenije s pomočjo kvantitativnih metod, ki omogočajo hkratno zajetje večjega števila statističnih spremenljivk. Plut Dušan