Leto XXIV., št. 19 Ljubljana, torek g. januarja 1944 UrravmSivo. Ljubljana, fuccmijeva olict 5. Telefon k. i 1-22 51-23 il-24 Ulcerami oddelek Ljubi lana, Pucamicva ulica 5 - Isleloo h 51-25, 31-26 Podružnici Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Izkliučoo cascopstvc ca aglasc a Italije io inozemstvo UPI 5. A.. M11ANO_ Račuai : o Ljubljansko pokrajino pn poštno čekovnem /avodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servizto Conti Cort Post No 11-3118 Preis — Cena 1.-L tsbtj* die nzeo pooedeitka Naročnini «naia m e * e t o o I.n IS-—, n inozemstvo vključno - »Ponesle!iskim I» tram« Ln U t ed a 141 »o: LfobUan*. Puccini jeva ulica ftev- S. »elefr*» kev. il-22. M-23 H-24._ Rokopisi se oe vračal o NarSiront im schweren AbwehrkampS Am Umsnsee und zwischen Pripjet und Beresina Sowjetangrifie gescheitert — Neue SowjetJandeversucbe bei Kertsch abgewiesen Erfolgreiche Lultangriile auf die Landungsflotte bei Nettuno Ans dem Führerbanptquaj-tier, 24. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei Herrsch traten die Sowjets erneut rxi stärkeren Angriffen an und versuchten gleichzeitig neue Kräfte zu landen. Sie . urdon unter hohen blutigen Verlusten abgewiesen. In einer Einbruchsstelle sind -•ob heftige Kämpfe im Gauge. Zwischen Pripjet nnd Beresina scheiterten auch gestern alle Durchbruchsversuche der Bolscbewisten. In den schweren Abwehrkämpfen der letzten Tage hal*1« sich hier unter Führung des Oberstleutnant Kinsing das Grenadierregiment 446 mit den unterstellten Sieherungsbatalllo-iien "38 und 793 und das II. Rataillon des er dem italienischen Kaum wurden dftirch Flakartillerie und Jäger acht feindl che Flugzeuge abgeschossen. In der vergangenen Nacht warfen einzelne britische Flujrzeuge Bomben in Westdeutschland. über den besetzten Westgebieten wurden drei feindliche Flugzeuge vernichtet. I/eutnant /nr Set1 d. R. Pollmann, Kommandant eines Unterseebootjägers, vernichtete im Mlttelmeer sein zehntes feindliches Unterseeboot K volitvam ameriškega predsednika Ženeva, 22. jan. R. V Zedinjenih drža-narašča prepričanje, da bo guverner wey osporavai Wiilkieju republikansko a: di da turo v volilni borbi proti Roose-,e;tu. Zanimanje za Deweya je z vsakim .--m večje. »Daily Mail« objavlja njegovo biografijo, ki je naslednja: »Dewey je rodil pred 41 leti v Owossu v državi Michigan. Kot otrok je prodajal liste, da i je zaslužil žepnino. L. 1923 je obisko-:i\ univerzo v Michiganu, nato univerzo oluir bia v New Torku. Odšel je nato v ivropo ter se vpisal po povratku v Ameriko za advokata v New Yorku. V starosti 29 let si je zaslužil že 10.000 dolarjev na leto. Istočasno si je pridobil tak glas, da je bil kot državni odvetnik za južni new-.->rški c. -aj poklican v zvezno vlado. Kot ■-k je poetai zaradi uspešnih obsodb šte-linih newyoréKih črnih trgovcev in po-itikov znan v vsem New Torku. L. 1933 : je umaknil v svojo zasebno advokatsko rakso, toda 1. 1935 je sledil novemu kli-.■u zvezne vlade, naj napravi newyorske . ngst.erje in prostitutske organizacije neškodljive. L. 1937 je bil Dewey imenovan •a zveznega državnega odvetnika za ves New York. Zaradi njegove popularnosti so ga republikanci naprosili naj nastopi :: volitvah generalnega guvernerja dr-ve New York, toda z neznatno manjšino je izgubi! volilni boj proti guvernerju nanu, ki ga je z vsemi silami podpičij Roosevelt. L. 1942 pa je z veliko verino premagal demokratskega guverner-fcicega kandidata Benneia. Od 1. 1943 je vodja države New York, najvažnejše države Severnoameriške zveze. Dewey je trdil, da bo služil štiri določena leta kot guverner, toda splošno mislijo, da se bo odzval pozivu stranke, če bi bil Wiilkie dokončno izločen. Dewey je poročen in ima dva sinova. Zunanje politično je nepopisan list in je veljal svoj čas za izolacij o-nista. Tem bolj je zato presenetil njegov nedavni nastop na republikanskem sestanku v Manckini za stalno vojaško zvezo z angleškim imperijem. Madrid, 22. jan. R. Izjava ameriškega vojnega ministra Stimsona. da bo general Mac Arthur navzlic dosegi 64. leta ostal še nadalje na pacifiškem bojišču, se v političnih ameriških krogih razlaga teko, da hoče ameriška vlada onemogočiti s tem gotove špekulacije s Mac Arthurjevo predsedniško kanditaturo, ker ie Mac Arthur republikanec. Isti krogi naglašajo, da Stimsonova izjava ne bi mogla ničesar izpremeniti. če bi Mac Arthur s svoje strani drugače odločil ter prosil za odpust. Roosevelt bo zapet kandidiral Stockholm. 24. jan. R. Predsedstvo ameriške demokratske stranke je po vesti newyorìkega dopisnika »Svenska Dagbladeta« pozvalo Ro-oscvelta, naj še četrtič kandidira za predsednika. V tozadevnem sklepu so bile pohvaljene odlične Rcoseveltove sposobnosti ter sc ga pozvali. »naj koraka kot velik svetovni predsednik še naprej po svoji poti«. Kako fé Roosevelt kupil Willkieja Ženeva, 23. ]an. R. O svojevrstni ''logi W.llki ia v ameriški politiki javljajo iz Ze-; držav mučna razkrltia. Wiilkie je bH i. 1940- Rooseveltov republikanski proti- ka»Sdat, po svojem neuspehu pa je menjal svoj položaj, kar je zastran znanih amerišk h metod takoj zbudilo sum, da ga je Roosevelt kupil. Ta sum je bil sedaj potrjen. Preskava o nekem značilnem dogodku pri predsedn ških volitvah 1. 1940. se bliža h koncu, avlja ameriški dopisnik »Daily Uxpressà«." Nelson Spar les, ki je L 1940. pri volumi kampaniji pomagal Willkiju in se potem- ko je WLIlkie po svojem porazu začel posnemati Rooseveltovo vojno hujska-štvo, ogorčen odvrnil od njega, je v svoji knjigi razkril, da je Rooseveltov najvišji osebni sluga Harry Hopkins že dolgo pred republikanskim konventom I. 1940. pisal nekemu politiku, da bo republikanski kon-vent postavil Willkieja za kandidata proti Kooseveitu. Ker teds j republikanci sam: šs niso vedeli da bo W;llkie postal njih kan-diat, je to dokaz, da je Roosevelt z gotovimi "krogi republikanske stranke sklenil tajno pogodbo. Hopkins je to pismo. 6e-gi r faksimile je bil priobčen v tej Spark-sovi knjigi, ozn čil za potvorbo, toda sedaj je neki senatni odbor ugotovil, da je zares neko slièno p'smo poslal naprej George Brigge, ki je bil še pred par dnevi zaupni sodelavec notranjega ministra Ickesa, ki je prav tako najožji Rooseveltov pnjatejj. Sedaj je Ickes nenadoma odpustil Brigga, vendar pa ni objavil, zakaj. ženeva, 24. jan. R. Bivši Rooseveltov namestnik 2iunanj. ministra Summner Weltes piše sedaj članke za londonski »Daily Herald«. Dne 19. januarja je objavil znano zahtevo dolarskih imperi ja listov po oporiščih v Evropi in vsem svetu. S teh opor.šč hočejo Zedinjene ameriške države potlej »s kopnega, morja m zraka vladati in uveljavljati svojo avtoriteto«. ženeva, 23 jan. R. »Splošna podražitev življenja«, javlja ameriški dopisnik »Daily Mail a«, »je sedaj prisilila tudi poklicne zločince, da" so zvišali svoje cene. V Chicagu velja sedaj naročen umor namesto dosedanjih 200 že 300 dolarjev.«- Tej vesti iz Rooseveltovega gangsterskega raja, ki je za naše pojme skoraj ne» umijiva. ae ni treba čuditi. V državi, katere poglavar je gsngster prvega reda, spada umor skoraj k dobremu vedenju. Tudi to poročilo daje vsaj malo pojma o miselnosti terorističnih letalcev, ki brez sleherne vesti na svojih poletih morijo žene in otroke. Stanovanjska beda v Zedlnienih državah ženeva, 21. jan. R. Stanovanjska stiska je v Združenih državah mnogo hujša kakor v Angliji, pravi po vesti »Daily Te. legrapha« poročilo angleške delegacije, ki je pravkar proučevala stanovanjska in gradbena vprašanja v Zedin.en h Iržavah. V nasprotju z nazorom, razširjenim v ino-zesmstvu, da živijo v Zedinjenih državah zdravo in udobno, je res, da životari danes nad 750.000 Američanov v stanovanjih, ki jih je t reba ura Ino označiti kot stanovanja, ki so pod običajnim življenjskim star.dartom, toda stanovanjska kriza je v Ameriki tako velika, da je morala vlada kljub vsem pomislekom naročiti in izročiti prebivalstvu nadaljnjih 35.000 stanovanjskih voz. V skoro 300 ameriških mestih vlada kritično pomanjkanje bivališč. Mnogo postelj je zasedenih kar od t.reh oseb, kj delajo v treh posa-dih. Pomanjkanje avtom" b lov in obraba pnevmatik selita mnoge delavce, da se selijo v b':žino tovarn, kier g-ade s* dai stanovanjske kasarne in cela g^frska mesta brez v3ak> šnih sani^e^n^h naprav. .Kljub temu pa Je Se mnogo ljudi brez strehe in vsäed tega mnogo praznih mest v delavnicah, ker so se ljudje odpeljali domov ali pa poiskali kraj, kjer so lahko .lo-bili tudi prenočišče. Pomanjkanje kov-n in lesa preprečuje povečanje gradbene delavnosti. Stanovanjska stiska kaže tudi druge neprijetne posledice, na katere v Ang iji sploh no rniiisliv). Neki podoflbor poidanskc zbornice je označil prenatifano zvezno prestolnico Washington kot jamo pregreh jn žarišče epidemij. Statistika iz 1- 1940. je polwozaja da potrebuje skoraj polovica 37 milijonov ameriških stanovanjskih hiš večjih popravil, ia bodo sploh še uporabna za bivanje. Slika krasne majhne enodružinske hišice v Zedinjenih državah, ki so jo stalno slikali v tako cvetočih bar-viali, je popolnoma napačna. Mnoga med vojno zgrajena naselja bi v drugih de_ želaJi kot. nezadostna sploh prepovedali. Severno bojišče v težkem obrambnem boju Izjalovljeni sovjetski napadi med Pxipjetom in Berezino Navi sovjetski izkrcevalni poizkusi pri Kerčn zavrnjeni Uspešni letalski napadi na izkrcevalno brodovje pri Nettano Führerjev glavni stan, 24. jan. DNB. Vrhovno poveljniško oboroženih sil objavlja: Pri Kerču so sovjetske čete pričele ponovno močnejše napade in so istočasno poizkušali izkrcati nove čete. Bili so odbiti z velikimi krvavimi izgubami. V nekem vdoru se še vrše siloviti boji. Med Pripjetom in Berezino so se tudi včeraj izjalovili vsi boljševiški poizkusi p robo ja. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni sta se tu posebno odlikovala 446. grenadirski polk pod poveljstvom podpolkovnika Klasinga s podrejenima zaščitnima bataljonoma 738. in 793. ter drugi bataljon 464. grenadirskega polka pod poveljstvom stotnika Emmerlinga. Severno od Nevelja so se zrušili v našem obrambnem ognju ponovni z oklop-nikj podprti sovjetski napadi. Severno od Ilmenskega jezera in južno-zapadno od Leningrada so naše čete še nadalje v težkih obrambnih bojih. Odbile ali prestregle so z nadmočnimi silami izvedene ves dan trajajoče močne sovražne napade. Pri tem je bilo samo južnozapa-dno od lyeningrada uničenih 57 sovjetskih oklopnikov. V nekaterih odsekih so še zagrizeni boji t vdrlimi sovražnimi hotnimi skupinami. Južnovzhodno od Leningrada .so nase čete brez vsakršne sovražnikove motnje izpraznile izpostavljen frontni lok in so se umaknile na nove, že v naprej pripravljene postojanke. Na južnoitalijanskem bojišču so se v težkih bojih izjalovili ponovni, mačni in na široki fronti izvedeni sovražnikovi napadi. Na mostišču pri Ncttunu se niso razvili še ni kak i večji boji Sovražne izvidniške sile so bile vržene nazaj. Nemška bojna, torpedna in lovska letala so napadla vojne i «ti j e sovražnega iz-krcevalnega brndovja.. En rušilcc je bi' sigurno. nek drugi pa verjetno potopljen. Zadeti so bili 1 kri žarka, 1 manjša vojna ladja in 1 izkrcevalni čoln z 2.500 tonami. Protiletalsko topništvo in lovci so nad Italijo sestrelili 8 sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla posamezna britanska letala bombe na zapadno Nemčijo. Nad zasedenimi /apadnimi pndročji so bila uničena tri sovražna letala. Rezervni poročnik vojne ladje PoU-mann, poveljnik nekega podmorniškega lovca, je na Sredozemskem mor.ju uničil že deseto sovražno podmornico. Velika zimska bitka na vzlisdn Stavka v Fordovih tvornicah Stockholm. 21 jan. R. United Press-» javlja iz Detroit», da Je pričelo stavkati 700 kern kov ir kovinarjev Fordovih tovarn Stavka Je izbruhnila, ker Fordov« družba ni hotela skleniti pogodb z večjim številom delavcev v laboratorijih. Berlin. 24. jan. DNB. Zagrizenost, s katero nameravajo boljše viki nadaljevati na severu vzhodnega bojišča, predvsem na področjih ee-verno od limensketja jezera ter južno in južno-zapadno od Leningrada, veliko zimsko bitko, v katero mečejo nove osvežene divizije in vedno več težkega orožja, topništva in tankov, je razvidna iz dejstva, da napada na sovjetski strani najmanj 40 sovjetskih divizij m okrog 20 oklopniik b oddelkov. S to rnnožestveno uporabo ljudi in matenjala hočejo bolj*?viki z naporom vseh sil prodreti preko novgorod-skih ruševin in ozkega prehoda v Kronštatskem zalivu ter na ta način zrušiti nemško severno i bojišče. V neprestanih, od 15. januarja dan in ; noč trajajočih bojih, topniških dvobojih in tan-kovskih bitkah so nemške čete doslej preprečile vse poizkuse za dosege operativnega preboja nemških črt Na področju pri Novgorodu so sicer prepustile sovjetskim četam, ki jo pritiskale, z oa.imočnejš4'<-! siiarpi in z tnnože-stveno podporo topništva in oklopnikov, močvirnato ozemlje zapadno cd mesta, vendar so nekoliko dalje proti zapadu prestregle trdovratno pritiskajoče sovjetske udarne kline ter so jih odbile z najtežjimi krvavimi izgubami za sovražnika. Dne 22 januarja so bolj-eviki z deloma sveže privedenimi oddelki še nadalje oiačili svoj pritisk proti novim nemškim pestojankam, vendar niso imeli nkakega uspeha. Tudi med Volhovom in Lado.kim jezerom so bili sovjetski napadi v zadnjih 24 urah krvavo odbiti. Nekaj začasno izgubljenih krajev je bilo ponovno osvojenih, neki sovjetski vdor jc bil zajezen in očiščen. Sestreljenih jc bilo 16 sovjetskih oklopnikov. Južnozapadno od Leningrada so sc enako z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali težki boji. Čeprav je sovražniku uspelo, da je ponekod pridobil nekaj ozemlja, so nemške čete preprečile vse poizkuse prebitja fronte. V enem samem odseku so uničile 20 sovjetskih ckolpniških voz. Baterije težkega in najtežjega topništva, kj bo brez odmora obstreljevale sovjetska zbirališča čet in tankov, so uspešno podprla nemške gre-nadirje. S tem no odločilno pripomogle, da so se dosedanji po:zkusi sovjetskih čet. da bi ostale v zanosnem napadu, vedno znova izjalovili z najtežjimi izgubami. 1203 sovjetski uklopniki uničeni pri VItebsku Berlin 23. jan R Od 13. dccmbra trajajoči poizkusi prodora pri Vitebsku so stal- sovražnika doslej 1203 oklepnike. Od teh jih je bile od 16. do 18. januarja zgolj v odseku ene pehotne divizije južnevzhodno od Vitcbska uničeni 77. Od 23. decembra so sestrelile edinice te divizije, ki so v hudem boju vedno znova zavrn le težke sovražnikove napade, 170 c.klop-rkov Uspel letalski napad na Landau Berlin, 23. jan R Močni oddelki nem;ke»_>a letalstva so napadli v noči na soboto v več valovih London. Napad prvega vala jc bil v petek ob jasnem nebu kmalu po 21. Nemški leta'ci so lahko dobro našli središče Londona in lok Temze in je večina bomb padla na določene cilje. Zc med temi napadi so posadke nimških bojnih letal utegnile opazovati številne velike požare. Po polnoči so nadaljnji močni oddelki nemškega letalstva nadaljevali napade na London. Z bombami težkega kalibra in številnimi za-ži'*abrmi bombami so še oiačili učinek prvih napadov Navzlic ojačeni sovražn kovj obrambi z nočnimi lovci, močnim proti'etalskim topništvom in žarometi niso mogi; r,dvrnib' nemških letalcev cd njihovih ciljev Neki nemški poveljnik oddelka je med napadom preletel London prav nizko in potrdil načrtno izvedbo in uspeh napadov Terorističen napad na papeževo poletno bivališče Rim. 23. jan. R. Anglosaški bombniki so v nedeljo napadli z zažigalnimi in rušilnimi bombami znova številne manjše kraje v sredni- Italiji Večje število bomb so odvrgli sovražnikov teroristični letale n« znane poletne papeževo bivališče v bHžn Rim« Castel Ganiolfo Morto je utrpelo hudo itodo. Berlin, »4. jan. R. Od Anglotov raoftrjo-na vest, da jc nemški poelanik pri Vatika- nu obiskal papeža ter mu priporočil preselitev v Liechtenstein, smatra o pristojni nemški krogi kot popolnoma izmišljeno. Pomanjkanje živil v južni italji Bin», 24. jan. R. Stiska prebivalstva v južnoital.janskih pokrajmah se je v zadnjem času tako povečala, da je mor = la Ba-doglijeva radijska postaja v Baiiju v nedeljo nujno prositi za posil'atev n jpotreb-nejših a vil. Obenem je postaja ugotovila, da Angloamer.čani potrebujejo vse svoje ladjevje za ogromne napore svojih izkrce-valnih operacij, vend r pa je izrazila upanje, da bodo zavezniki lahko dobili '."saj najpotrebnejše ladje, ki bodo s tako zeio potrebnim žitom omilile stsko v zasedenih južnoitalijans-kih pokrajinah. Posledice epidemije legarja v Neaplju , Rim. 23. jan R Kakor javlja Badogiijev ; radio, so nx.rali v Neaplju za rad' že nekaj j tednov trajajoče epidemije legarja ustaviti s!e- i herni poštni in železniški promet Nemška odporna moč narašča Stockholm. 24. jan. VL »Nemška odporna moč narašča, namesto da hi se slabšala«, morajo s presenečenjem ugotavljati v Londonu *n Washingtonu ter s tem vsak dan pokopavati nove iluzije. To mnenje se vedno bolj jasno pojavlja v poročilih angloameriškega tiska ia radija. Nezlomljive so tako nemška domovin ska fronta kakor fronti v Italiji io na vzhodu-Vojni dopisnik «Chicago Suna« izjavlja na pr-raer v svojem zadnjem poročilu z italijanskega bojišča: »Podpolkovnik Andy Priče iz Fort Wartha v Texasu, ki sem ga srečal v nek' m po! razdrti vasi sredi sovražnega topniškega ognja, mi je ves presenečen dejal: „Ti Nemci se prav nič ne pripravljajo, da bi postali boli mehki. Kjer koli se umaknejo, moramo vsako ped zemlje, k; jo osvojimo, drago plačati, in povsod, kjer se umikajo, izvedejo to oa povelje in v najlepšem redu "« Popolnoma podobno se je izrazil londonski zastermik ameriške National Broadcasting Corporation Eimer Petersen v radijskem poročilu, ki ea jc imel v soboto. Bavil se je z zadnjim' terorističnimi napadi britanskega letalstva in jc opozoril, da vprašujejo mnogi ljudje v Angbf 'n Ameriki, kako dolgo bo nemški narod še lahko vzdržal take napade. »Toda mi se ne smemo varat1«. je dejal Petersen. »Po zanesljivih poročilih iz nevtralnih v rov navdaja vse Nemce trdne zaupanje v bodočnost. Prepričani so. da bo kmalu uspelo obvladati vprašanje letalske obrambe. Z vsem svojim znanjem in z vso svojo organizacijsko sposobnostjo streme za tem ciljem. Kolikor Lahko presojamo ta poročila iz nevtralnih virov, ne gre ie za domneve ali govorice, temveč jc treba te vesti o moči nemške odpornost, sprejeti zelo resno, če nočemo postati žrtev novih samoijubnih utvar.« Rumunski narodni praznik Bukarešta, 24. jan. R. Danes pred »5. leti, 24. januarja 1859. je iavedio rumun-sko ljudstvo, ki je istočasno izvolilo v obeh tedanjih kneževinah Moidaviji in Munteni-ji, tedaj Vlaški. kneza Aleksandra Cuzo za skupnega vladarja, s pomočjo personalne unije združenje obeh kneževin ter je na ta način postavilo temelje za moderno R-»-mun jo. Ob tem velikem rumunskem narodnem prazniku- ki ga letos ves narod proslavijo z delom, ima prestolnica in tudi ostala dežela slavnosten izgled. Rumunski tisk se v številnih sestavkih spominja zgodovinskega dejanja ter je poln zaupanja v srečen konec te vojne, ki bo ohranila pred uničenjem delo, pričeto pred 85. leti. Tako pravi »Timpul«, i-da je treba rešiti delo 1. 1859 pred nevarnostjo, ki jo predstavlja za narodni obstoj anacionalni vzhoda. >ViatZ3« piše: »Naša armada postavlja s konicami bajonetov «b boku nepremagljivih nemških tovarišev temelje zmage, ki bo s totalnim uničenjem boljševizma, tega najgTozovitejšega sovr žnika Evrope, pr nesla vsemu kontinentu končni mir- Naraščanje bede v severni Afriki Algeciras, 22. jan. R. člani posadk nekega nevtralnega parnika so po svojem povratku iz Casablance in Saffija izpovedali prav zanimive stvari o položaju v deželah severne Afrike, zasedenih po Anglo-Aineričanih. Povsod vedno bolj narašča pomanjkanje živil in za življenje potrebnih predmetov. Proizvodnja živil še od daleč ni zadostna, kar je dovedlo do splošnega nezadovoljstva, ki se izraža v številnih spopadih z zasedbenimi oblastmi. Čeprav je bilo posadkam nevtralnih ladij strogo prepovedano izkrcanje, so vendar imeli pri vsaki vožnji dovolj prilike govoriti s francoskimi uradniki in pristaniškimi delavci, ki so prihajali na krov, da sprostijo svojo jezo nad angloa meriško zasedbo. Zdravil sploh več ni. Isto velja tudi za obleke. Vedno se posebno v Maroku lahko sliši lakonična ugotovitev: Američani nas hočejo prisiliti, da sploh ne bomo imeli več kaj obleči, in bomo prosili za uniforme, da nas potem lahko pošljejo na italijansko bojišče. Maroški frank je bil rapidno razvrednoten. Deset frankov ima kupno moč deset pfenigov, vendar je to zgolj nominalno. ker so trgovine brez izjeme vse brez blaga. I Vse te izjave so podali pomorščaki, ki so politično popolnoma nezainteresirani. ženeva, 22. jan. R. Po angleški krivdi nastaja novo gladovno ozemlje. Kakor poroča »Times«, se mora večina proračuna za Nemško Vzhodno Afriko (Tanganjikai uporabiti za borbo proti pomanjkanju živil, ki postaja vedno bolj grozeče. Pod nemško upravo se je razvila Nemška Vzhodna Afrika v eno najplodnejših dežel na svetu, kjer pa vlada angleška vrhnja plast, kmalu zavlada tudi lakota. De Gaullova pogajanja z boljševiki Ženeva. 24. jan. R. Po nekem poročilu »Dä'iv Sketcha« se sovjetski zastopnik pogaja v Aiži-ru z De Gaullom. Ta pogajanja naj bi dovedla do popolnega priznanja alžirskega odbora po boljševikih kot francoske vlade. De Gaulle naj bi torej prevzel isto vlogos ki jo je Moskva namenila tolovajskemu poglavarju Titu na Balkanu. Algcciras. 24. jan. R. Alžirski odbor je doslej ponovno sprejel v dužbo 1636 upravnih uradnikov v severni Afriki, ki jih je vichyjska vlada zaradi njih židovskega porekla odpustila. Razbite poljske utvare Stbc^holm. 23. jan. R Kakor jc razvidno iz nekega moskovskega poročila v stockhclmskem listu »Afton Tidningen«. bosta Anglija in Amerika prisilili Poljsko, da sprejme sovjetske zahteve Ves sovjetsk' t:sk je priobči! v nedeljo poročilo iz New Yorka. ki pravi med drugim, da se lahko pričakuje, da bosta vladi Zedinjenih držav in Anglije smatrali kot sprejemljiv sovjebki predlog o ured tvi spornih zadev s Poljsko za primer sovjetske zmage Poljska vlada je bila o tem že pred delj časia obveščena. obenem pa ji je bilo namignjeno. da ne more pričakovati nobenih ugodnejših pred-Igčov Istočasno jc priobčil v nedeljo sovjetski tsk •zjave anglešk:h poslancev, kj vse merijo na to, da ima Sovjetska zveza popolno pravico do svoj!h teritorialnih zahtev. Poudarjajo, da je večie bevilo vndilnh angleških politikov izjavilo. da bi bila blaznost, če b* hoteli «vsiliti Sovjetsk' zvezi nepravično rešitev iz I. 1919« Zgolj »pravrčna« ureditev, kakor jo zahtevajo v Moskvi, utegne zagotoviti »mir v Evropi« BukoreSfa. 23 ian R Bukareški tisk še nadalje komentira anslo-ameriško stališče v polj-sko-sovjetskem sporu Tako piše »Curentul«: «Narodi, ki so se zanesli na anglo-amcriško za-šč;to proti Sovjetski zvezi, bodo morali ugotoviti. koliko iluzij je b'lo v teh zadnjih tednih razb'tih in kak«na bodočnost se iim odpira v primeru sovjetske zmage Nihče ne bo moeel prirlit' zmagovite Sovjetske zveze do politike «nerno*ti.« Utbona 24 itn R V rcd'lnom portagli skom potttlčnem obzorniku »Accao« piSe znani publicist Oucìotoz k poljsko-sovjttskemu spo- ru, da smatrajo v Moskvi primer Poljske že rešen. Zagreb« 24. jan. R. K najnovejšemu izdajstvu Anglije v pogledu Poljske piše »Hrvatski narod«: »Anglija, kj se je dolga leta širokoustila kot zaščitnica evropskih malih držav, je ponovno zagrešila izdajstvo, ki pa vendar, čeprav ni prvo. ne bo poslednje v angleški zgodovini. Angležem ni nič sveto, razen njihovih lastnih interesov.« Žalostna usoda v Sibirijo odvedenih Poljakov ženev«, 21. jan. R. »Manchester Guardian« prinaša nove podatke o usodi Poljakov in Baltov ki so bili prisilno odpeljani v Sovjetsko zvezo. Sedaj pše članica ameriškega Rdečega križa, Eleanor Ritchie Nalle ki se je osebno razgovarjala z ljudmi pobeglimi iz* -daljnih. osamHenih okrajev v Sovjetski Rusiji«. Američanka pravi, da trpljenje okrog 600.000 Poljakov in 150.000 odvlečenih Baltov nikakor ni kaka propaganda temveč -»gola resnica«. V Teheranu sicer obstojajo tehnične organizacije, s pomočjo katerih je mogoče tem pregnancem poslati pakete in oblačila, toda v Sovjetski zvezi danes ne obstoja več nikako mednarodna organizacija, ki bi te stvari v resnici lahko razdelila potrebnim. Marate se n?» rm«ne »DOBRE KNJIGE«! »JUTRO« št 19 ^___________________________________________2 ___________________" Torek, 25. L 1944 Znanost, umetnost in komunizem Ce se ozremo po vrstah tistih, ki so pri ras Slovencih uvedli komunistično kugo, moramo s presenečenjem ugotoviti, da to niso niti delavci niti proletarci, kakor bi pričakovali po slepilni parcii »proletarske diktature«, ampak skoraj izključno sami gospodje iz meščanske družbe, ki niti enkrat samkrat v svojem življenju niso okusili ročnega dela v tovarni, delavn'ci ali na polju. Večino v tej družbi pa tvorijo ljudje iz t. zv. znanstvenih in umetniških krogOy, ki so obenem v Ljubljani eno okolje, v katerem vma komunistična akcija razmeroma največ sodelavcev in simpa-tizerjev. Na eni strani je to dejstvo zanimivo za premišljevanje v vrstah resničnih slovenskih proletarcev, katerim hoče KPS dopovedati, da se predvsem zanje bon, na drugi strani pa ni nič manj zanimivo za proučevanje dušavnega ustroja in nivoja teh slovenskih »kulturnikov«, kakor jim pra'-vijo komunisti sami. Dejstvo je namreč, da so povsod na svetu vprav renični Kulturniki, znanstveniki in umetniki, najneiz-prosnejša nasprotniki komunizma. So to že iz preprostega razloga, ker pomeni komunizem smrt vsake svobodne in resnične zwnosti in umetnosti. Kajti tako znanost kakor umetnost zahevata za svoj obsanek najprej in najbolj svobodo duha in ustvarja".^ Kakor vse na svetu, presoja razsoden človek tudi komunizem po njegovi praksi, ne po teoriji. Komunizem ni nekaj, česar človeštvo še ne bi poznalo tudi po dejstvih. Ta dejstva obstajajo v SSSR že četrt stoletja. Zato je važno in poučno, kakšen je položaj znanosti in umetnosti v SSSR, in ne to, kakšen naj bi bil po komunističnih teorijah. Po nesporno zanesljivih virih in pričevanjih celo mnogih, prej za komunizem navdušenih zapadnja-kov je ugotovljeno, da v SSSR ni druge znanosti, kakor samo komunistična. Znanstveno delo vsakega znanstvenika, katerega kol; znanstvenega področja, je že a priori omejeno s komunistično ideologijo. Resnic, ki bi nasprotovale tej ideologiji, pa če h bile tudi večno nespremenljive, ne sme v SSSR oznanjati noben znanstvenik. Vsa znanost je le orodje komunizma in njegovega režima. Tam ni mesta za nobenega znanstvenik? ki hoče biti res znanstvenik. Kar velja za znanost, velja vsaj v precejšnji. ali morda celo v popolnoma enaki men tudi za umetnost. Tudi umetnosti ni brez s\Obnde ustvarjanja. V SSSR te svobode ni. ni niti ne tiste in take, kakor je bila v nazadnjaški in despotični caristični Rusiji. Kakor znanost, sme v SSSR živeti le tista umetnost, slovstvena, likovna, glasbena, gledališka itd., ki služi kot agitar jsko sredstvo komunizmu. Sovjetska umetnost je torej dekla komunistične ideologije in režima, umetnik pa je kot ko-lektiviziran delavec tudi osebno podrejen režimu, po katerega milosti živa ali pa tudi pogine. Oglejmo si sovjetsko umetnost in umetnike po vrsti ! Najprej književnost in književnike. V vsej SSSR ni nobene zasebne založbe ali knjigarne. Edini odjemalec pisateljskih rokopisov in edini prodajalec knjig je država. Vsak pisatelj je torej brezpogojno prisiljen, im-očiti vsako svoje delo državi, in če ga ta ne sprejme, je njegovega pisateljevanja konec, pa če bi hil tudi največji genij tega sveta. Da pa komunistična država ne sprejme rokopisov del. ki bi kakor koli nasprotovala ideologiji komunizma, menda nihče ne bo dvomil. Razen tega je pisatelj pri-sljen dobiti od iste države pisateljsko delovno izkaznico, kajti sicer sploh ne sme pisati. Da dobi tako izkazmieo samo tisti pisatelj, kj se slepo vdinja komuni- stičnemu režimu in njegovi ideologij^ je drugo samo po sebi umljivo dejstvo. Kdor se ne bi pokoraval, bi bil — in je dejan-i sko — za vselej likvidiran kot pisatelj, a v večini primerov tudi kot človek. Slikar, kipar in arhitekt so, kakor prt-satelj, navezani na posedovanje državne umetniške izkaznice, da smejo slikati, ki-parit; in izdelovati načrte. Ker je vsa trgovina z umetninami zopet v rokah države in ker je edino podjetje, ki gradi stavbe, spet le država, morejo slikar kipai in arhitekt oddajati svoje umotvore le te in le tedaj, če so, prvič, pravoverni ko munisti, in drugič, če ustrezajo tudi n.i hova dela komunistični ideologiji in ten denci. Umetnosti zaradi umetnosti ni. Vs mora služiti le komunistični agitar Nihče v SSSR (razen najvišjih funk narjev, ne zas'uži toliko, da b" si mo|, kupiti originalno sliko, kip ali da bi s postavljal po arhitektu zasnovani dom Vse Tietnine preidejo torej v test države njenih ustanov ali organizacij. Kakor p sàtelj, so tudi slikar, kipar in arhitekt likvidirani, če izgube milost režima. Kar velja za že naštete, velja enako komponiste in reproduktivne glasbenike te; končno za igralce in pevce. Tudi kompo-n st more oddati svoje kompozicije le dr žavnim podjetjem, ker drugih sploh ni. Re. produktivni glasbenik more biti zaposlen le v državnem glasbenem podjetju in igralec le v državnem gledališču. V katerem, kje in na kakšnem položaju ter s kakšno sražo, ni zadeva svobodnega dogovora. I) deljen je gledališču po notreh? kj»,kor vojak četi, in njegova umetnost mora btti spet tendenčna, t. j- komunistična. Naa tem, kakor nad njegovim javnim in privatnim mišljenjem ter čustvovanjem, bedi noč in dan njegov politkomisar, ki nadzira vse, od ravnatelja, dramaturga in režiserja do igralca In zadnjega statista ter premikovalca kulis. Kdor postane kakor koli sumljiv, roma v kazenske ustanove, ali pa v »likvidacijo«. Da tudii pri upoštevanju umetnika ni merouajIia toliko njegova umetniška kvaliteta, kolikor njegova komunistična pravovernost, je samo po sebi umevno. Tako so le prečesto šmiranti prvi, nadarjeni umetniki pa zadnji. Po vsem tem je razumljivo, kar ve danes ves svet, da SSSR ni dala v vsem svo jetm Obstanku nobene resnične znanosti (razen čisto tehnične, kä je že po svojem bistvu neodvisna od ideologije) ta je tudi vsa umetnost daleč pod nivojem one v caristični Rusiji. Sovjetska literatura je. razen par izjem, taka, da v ničemer ne d«, sega umetnin Dostojevskega, Tolstoja, Go-golja, Turgenjeva itd. Sovjetsko slikarstvo in kiparstvo zaostaja neizmerno za slikarstvom in kiparstvom ostale Evrope. Sovjetska arhitektura je kasarniški Izdelek brez duše. Glasbe, ki bi dosegala kakor koli prejšnje mojstre Cajkovskega, Stra-vinskega, Rimski-Korsakova itd.,, ni nikjer. Večinoma je padla na brezdušno eksperimentiranje, ali pa na nivo popularnega šlagerja. še celo sovjetsko glediišče, ki se je razmeroma najbolj obneslo, ne doSe-ga nikjer višine nekdanjih hudožestveni-kov. Tako so ocenili sovjetsko umetnost zapadni strokovnjaki, ki komunizmu niso bili sovražni, saj bi drugače ne dobili dovoljenja za obisk SSSR. Za tako znanost in umetnost so se pa navdušili slovenski »kulturniki« in šli v gozdove, da ji pripravijo tla. Sami so sklenili odvzeti si človeško dostojanstvo svobodnih znanstvenikov in umetnikov, usuž-njiiti se kot hlapci komunist čni dktaturi in ustvarjati umetnost po predpisih Mar-xove židovske etike in estetike ter komin-ternske propagandistične tendenčno^ti. Ve-likj duhovi? Ne, duhovna revščina -'e *o, zmešanci so to! In ti »duhovi« naj bi vodili slovenski narod do »svobode« in »vzpo. na«? p. k. Kako razsipajo španski begunski poglavar}! naropano narodno premoženje Vgo, 22. jan. R. Tako zvani španski begunski odbor, ki je bil v juliju 1. 1939 ustanovljen v Parizu in je bil sedaj po večletnem delovanju v Mehiki postavljen pod nadzorstvo mehiške vladne komisije, piše nek španski dopisnik v Mehiki, je po predloženih listinah razpolagal z »zgolj« 38 mil jonov mehiških pezosov, katerih mu jih je ostalo sedaj še 12.9 milijonov (okol; 2 milijona dolarjev). Vladna komisija ni dobila na vpogled prilog o denarju, prinešenem iz Španije, ker jih iz »razumljivih vzrokov« niso shranili, dejstvo pa je, da je rdeča španska vlada na svojem begu odnesla več sto milijonov dolarjev španskega narodnega premoženja. Zgolj dragulj; in vrednostni papirji, prepeljani v Mehiko z zloglasno luksuzno jahto »Vita«, so imeli mnogo večjo vrednost. saj so Zedinjene države kupile le en zaboj draguljev za majhno vsoto nad 7 milijonov dolarjev. Ker pa kakor rečeno ni nikakih prilog, so gospodje upravitelji Prifto. Espia in Andreu v stanju, da junaško zatrjujejo o resničnosti svojih navedb. ki ne morejo in ne smejo zbujati nikakih dvomov. Vsoto 82 milijonov pezosov. ki jo je Mehika plačala begunski komisiji za 4 v Kartageni zgrajene rušilce, sploh ni nikjer videti. Toda to še ni dovolj. niti o tem malenkostnem delu celotne vsote ne more položiti begunski odbor računa. Kakcr že omenjeno, priznavajo 38 milijonov pezosov začetnega premoženja. ki ga je še ostalo 12.9 milijonov. Za izdanih 25.1 milijonov utegnejo komaj 8 milijonov kriti, dočim je vseh ostalih 17 milijoncv vknjižen h pod postavko »posebne obveznosti«. Ta vnebovpijoča »poštenost« mož, ki jim je del našcuvanih delavskih množic daroval popolno zaupanje, je podobna »trgovskemu geniju«, kakršnega še nii i Amerika n bila doživela. Begunskemu odboru je namreč uspelo, da so vsa od njega ustanovljena »podjetja«, v katerih naj bi bil koristno naložen ta kapital, šla v konzurz, kar označujejo za-stran sedanje konjunkture v Ameriki kot pravo umetnost, zlasti če se pomisli, da sta bil med podjetji tud' neka banka in ladjedelnica. D skretno, kakor imajo že navado v emigrantskemu odboru v financ nih vprašanjih, niso tudi tu nikjer vknji-žili n ti investirani denar n'M utrpele izgube. Tr-ba s' ie n"č ~ '"'ati go spode upravnike in poslovodje teh dvom- ljivih »podjetij« in že vemo, da so ti »primanjkljaji« pač morali izginiti v njihovih žepih. »To so,« končuje dopisnik svoje poročilo, »vodilni možje rdeče španske republike, ki tudi še danes podlegajo domišljiji, da bodo utegnili nekega dne ponovno priti v Španiji na oblast in potlej ponovno izginiti z državno blagajno v inozemstvo. Težki poraz! tolp v Bosni Berlin. 23. jan. R. Komunistične tolpe so j utrpele pri poizkusu, da bi z močnejšimi silami zasedle vzhodnobosansko industrijsko mesto Tuzlo, ponovno težak poraz. Tolpe so zbrale okoli Tuzle močnejše sile in so jo zvečer 16. januarja po siloviti topniški pripravi napadle z vseh strani. Nemške čete so obdržale v nočnih bojih svoja oporišča in so posebno izjalovile močan sovražnikov napad na vzhodni del Tuzle. Naslednjega dne je neki nemški napadalni bataljon vrgel tolpe daleč od mesta. Samo v enem dnevu so izgubili komunisti 179 padl h in številne ranjene, nadaljnje občutne izgube pa jim je prizadelo nemško topništvo, ki je razbilo sovražnikove izhodiščne postojanke. Berlin. 23. jan. R. Do 2000 metrov visoko dvigajo gore Dinarskih Alp v Bosni svoje zasnežene vrhove v zimsko nebo. Na teh pustih kraških področjih, kjer stalno divjajo snežni viharji, so bilj te dni ogorčeni boji. Nemšk; gorski lovci so gnali komunistične to'pe v gore in vzlic najtežjim razmeram so jim b'1i stalno za petami. V ledenomrzlih snežnih zametih in do kolen globokem snegu so morali za seboj vleži orožje in ostalo gradivo po ozkih zalede nelih in zasneženih gorskih cestah. Majhno predstavo 0 izredmh ozemeljskih in vremenskih težavah podaja noročila nekcg polka gorsk'h lovcev, ki pravi, di «o v 17 ura' utegnHi prekoračiti zgolj 15 km Že cele tedne je ta edin:ca neprekinjeno v dorikti s sovra' nikom in si je prborila bistveni delež na uspe hih -prot komunističnim tolpam v Bosni Min. fr*e«l!5ei"rjr Zisnarje Mongolije na obisku v Moskvi Stockholm. 24. jan R Min. predsednik in vojni m'nister Zunanje Mongolije maral Cor-boransan se pr, vesteh »Svensk > Da^dbfldeta« trenutno mudi v Mr.-V v* Čorborsnsana ie v soboto v prisotnosti Molotova sprejel Stalin. Za Evropo ali proti nji? »Neues Wiener Tagblatt« je priobčil v svoji številki z dne 16. t. m. zanimiv članek pod gornjim naslovom; v članku '«tri, obračunava s tistimi, ki so zavzeli stališče čakanja :n se nočejo odločiti niti za Evrope niti za izvenevropske sile. jakajoč čudeža, ki naj prnes^ zmago Anglosasom in Rusom. Te vrste politika je dob:la že svoje ime »atemizem«. nje pristaši pa so »atentisti«, t j. čaka.ci (po frane, glagolu attendre = čakati). Članek pravi med drugim: ■ V Evropi je še vedno dovolj ljudi, ki srna rajo politiko čakanja za najboljšo. Politiki i':tove ali Beneševe vrste, ki sta s.cer v ostrem asprotju s svojimi cilji m s svojo taktiko, njihovega s;aiišča vendar ne gre odrekati, da e skušata držati stvarnosti. Nad vse smešn: so un bedasti strahopetci, k se smatrajo ca zelo premetene oportuniste. ako v današnji ažni zgodov n-;k dobi obračajo dejstvom hr-iet ter skrbe sam() zato. da bi »e ne kompro-nitirali. Obenem čakajo strica iz Amerike, ki ij zopet lovil njihovo nekdanjo lagodno avo Kak», pa v Zed njci državah res mi-siijo o takih Evropcih, doi jje amcri.-kj tisk. Ki neprestano razglablja o tem. da je Evropa c »t činitelj že izločena iz svetovne politike. Ena izmed zmot, ki je osnova politike čaka ija, je ta. da v Evropi mislijo, da je vojna Jobila evropeko obeležje samo zato, ker se lì v ropa bori z izvenevropskimi silami Anglijo, Ameriko in Rusijo. Ljudje, ki tako mislijo, zamenjavajo vzrok ii učinek. Nemška vlada je že zelo zgodaj spoznala, da gre v tej vojni za Eropo in da je tudi usoda Nemčije le del evropske usode, zato je smatrala za nujno, da postopno zasede nekatere dežele. Pretežno breme borbe za Evropo leži na plečih Nemč'.je in bodoča pokolenja bodo gotovo priznaia to zgodovinsko zaslugo Nemčije. Kako močna je Evropa 6ama zase, v kaki meri je neodvisna in kako malo ima pričakovati od drugih celin, se da posneti iz dejstva, da je še v petem vojnem letu njeno jedro zdravo in nenačeto, medtem ko se na njeni periferiji širijo že glad in razne bolezni.« Angleška spoznanja ženeva, 24. jan R- Angleški prehranje-vajni mimister je izjavil dopisniku »Daily Heralda«, da je Sredozemsko morje res ponovno odprto, vendar pa uvoz sredozemskih proizvodov še vedno trpi zbog prevoa-ixih motenj. ženeva, 24. jan. R. Londonski tisk objavlja. da sedaj v Angliji lahko pokličejo pripadnike držav angleškega imperija k vojakom že po trimesečnem bivanju v Veliki Britaniji, dočim je doslej bilo potrebno tozadevno dvoletno bivanje. Angloameriški letalci obstreljujejo ribiče Rim. 23. jan. R. V zalivu pri Speziji so napadli anglo-ameriški teroristični letalci več ribiških čolnov. Letalci so se iz velike višine spustili tik nad morje in obstreljevali ribiče s strojnicami. Neki ribič je bil ubit, pet pa jih je bilo težko ranjenih Nemškim vojakom je uspelo spraviti težko ranjene ribiče na kopno in v bližnjo bolnišnico. Ta nov barbarski čin anglo ameriških letalskih gangsterjev je izzval med preb valstvom največje ogorčenje. Junaštvo dveh padalcev Berlin, 23. jan. DNB. Pri neki angleški napadalni operaciji v odseku neurkih padalcev ob jadranski obali je uspelo sovražn ku zajeti dva padalca. Na pot v ujetništvo za zašli Angleži z obema ujetnikoma v nemški topniški ogenj. Oba padalca sta prisebna izkoristila položaj. Iztrgala sta orožje najbližjim Angležem in z naperjen:mi avtomatskimi revolverji prisilila ves napadalni oddelek, da je odložil orožje in jima sledil v nemško ujetništvo Tako sta padalca zamenjala vloge in dovedla enega častnika m 21 mož. Odbit napad brzih čolnov Berlin. 24. jan. DNB. Sovražni brzi čolni so poizkušali napasti v noči na 24. januarja pred zapadno italijansko obalo nemške ladje. Pri cbch poizkusih so bili ponovni napadi sovražnih čolnov pravočasno onesposobljeni z dobro merjen'm obrambnim ognjem Badoglijevci v objemu s kamunisti Beogiad. 24 jan R. Bivši italijanski prestole naslednik Umberto bi se rad prikupil boljševi-kom, piše »Novo vreme«. Sedaj je že take na predoval. da jim je ponudil določena ozemlin na Balkanu S tem si hoče izdajalska sa vojska rodbina po svo;em pomilovanja vrednem begu rešiti prestol. Beograjski list pa epozara na dejstvo, da je Badogüjeva kl'ka zaradi p.dpoTe tolp kriva tudi za krvavo komunistično gospodarstvo v raznih balkanskih državah. Stockholm. 24. jan. R. Neka Reuterjcva vest javlja iz Neaplja, da je Badoglio ponudil zloglasnemu neapeljskemu komunistu Eugemju Realu važno mesto v svoji »vladi«, komunist pa je to ponudbo odklonil, ker mu Baduglijevc koncesije še niso b;!e zadostne. Vafaška policijska organizacija v Bclgariji Sofija. 24 jan. R Bolgarska rmn str-ki sve« je sklenil, da bo osnoval državno on;žn::tvo. ki bo kot vojaška policijska organizacija nepo sredno podrejena notranjemu nrmstrstvu. Sestavljeno bo iz pehote, konjenice in moti r ? anih odde'kov. m ameriške pasto jarke Tokio, 24. jan. R. Janonsko mornariško etalstvo je 23. januarja n padlo sovraž nikove postojanke na Novi Br taniji. pr; rtu Mrrkusu. Nastali so veliki požari n "k^p'oz je. Napadene so büe tudi sovr ž-vkove postojanke na Novi Brt^n j pr '•"mer .-o enako o^az li požar" in ek^plov-'r Japonsko letalstvo ni imelo n kak h po Nagel povretek angleškega poslanika v Mask v 3 ženeva. 24. jan. R Pol'tiäni dopisnik Da ly Maila« javlj da se bo sir Areni ald Clark Kerr. brltansk veleposlanik v Moskvi, ki se trenutno mudj na -opustu v Londonu, takoj vrnil na svoje mesto v rtu-sji. Clark Kerr je namer val ostati v Lon-a ao ga pršilih, da je izpremonil s^oi sklep. Gospodarstvo Plačilo dslgov nemškim dobaviteljem blaga Vse tvrdke, ki so uvozi.e u.ago iz ìm'iii-čije pred 15 septembrom 1943, imajo zadevni dolg nemudoma pnjav.ti na nisiov Banca d'Italia v Trstu. Na ta iiiuin se naj omogoči dolžnikom v Ljublj-insk» pokrajini, d. svoj dolg poravnajo |x; starem tečaju (Ür 7.fi—KM 1.—). Tvruke naj v lastnem interesu prijavo oddajo najkasneje do SC. t. m. Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave, oddelek VILL Amerška lež'šča nnfte bedo izčrpana v 14 let h V z-i-iiijem CtuiLi so ame.xiwvi u._ti prinesli vznemirjajoče vesti o rezeivah naite v Zetlinjenih dižavak. Po izjavi, ki jo je v tej zadevi podal komisar za mine.. Ino olje. notranji muiister lekes. bolo .severoi m r'äka, doslej odkrita ležšCa naltc iz ip -na v 14 letih. Ta ugotovitev je v unev .em ia strokovnem tisku Velike Bri tan. j2 iz-zvaia močan odmev in poiei .ik). Z britanske strani očitajo Ickesu, da p:*etrar a v pogledu izčrpanja sevemoam^ iških rezerv mineralnega olja, da bi na ta načjn opravičil ameriško politiko, ki gre za tem. ein se polasti vseh razpolož'jiv h ležišč olja v drugih delih sveta, ali pa. da b: pripravil novo tako posedanje po tujih ležiščih nafte. Na te očitke so ameriški listi ob a vil i podrobne podatke in nadalje zatrjujejo, da je položaj bodoče os!erbe Zedinjenih držav z mineralnim oljem v resnici zelo slab. Neki amerièki specialist za mineralno olje. ki s? trenotno mudi v Londonu, je objAViJ v »Daily Telegraph* članek, v katerem po-vdarja. da so v teku lanskega leta v Ze-danjenih državah odkrili nova leiišča. ki se cenijo na 260 milijonov sodčkov, kar je razmeroma malo v primeri s sedanjo potrošnjo, ki znaša na leto 1385 nrlij-nev sodčkov. V Zedinjenih državah je sicer 400.000 izvorov nafte, od katerih pa zn-znamujs le 27 izvorov rastočo proizvodnjo. Vsa d os'e j odkrita ležišči p edstavljajo rerzervo 20 milijonov sodčkov, kar bi pri sedanji letni potrošnja 1.4 milijona sodčkov za.lostovalo le z» dobrih 14 let. Navzlic tam pojasnilom smatrajo v britans'dh g s o-darrkih krogih, da si hočejo Zedin enr dr-žtve tudi iz drugih razlogov pri obiti kon _ trolo nad bodočo oskrbo sveta z mineralnim oljem. GOSPOD/» RSKF VESTI = Iz trgovinskega rpgistra» Zaradi končane likvidacije je bila izbrisana tvrdka Centropapir, družba z o. z. v Ljubljani, ki je bila pred vejno ustanovljena kot organ kartela papirne industrije. = Gospodarske vestì »z Hrvatske. Hrvatska vlada je v zadnjem času izdala nove ukrepe za dvig proizvodnje fig. Sedaj i cenijo, da je na Hrvatskem Pri morju m i v Dalmaciji ekrog 700.000 figovih dreves. ' Predvsem gredo ukrepi za tem, da se do-; seže boljša kakovost posušenih fig. Lani ! je znašala proizvodnja posušenih f g okrog i 300 vagonov. V raznih krajih so pričeli i graditi nove sušilnice za fige, ki bodo omog:č le, da se bo lahko večji del pridelka prodal v posušenem stanju. Poleg oliv zavzema danes figa v sadjarstvu Hrvatskega Primorja in Dalmacije drago mesto. Gojitev fig pospešuje tudi zaradi tega. ker se figovo drevo zadovolji tudi s skromno zemljo in že zgedaj rodi. Vlada posveča tudi veliko pozornost gojitvi mandeljnov v okrajih Knin. Omiš in Imot-ski ter na dalmatinskih otokih. Lani je znašal pridelek okrog 100 vagonov ne!u-ščenih mandeljnov. — Znana tv'rnica papirja »Smith & Mevnier«. ki ima svoje obrate na Sušaku, je zabelež la pri delniški glavnici 25 milijonov kun v preteklem letu 736.000 kun čistega dobička. — Pred kratkim je bil uveden med Nemčijo in Hrvatsko redni promet z dalekop animi aparati. Hrvatsko omrežje je priključeno na centralo v Nürnhcrgu. Za naročnike na Hrvatskem je določena tarifa, ki znaša za trlminutno uporab" v prvi coni (do 400 km) 1.72 marke, v drugi coni (do 800 km) 2.46 marke in v 3. coni (preko 800 km) 2.95 marke. V času od 19. do 8. ure je tarifa zn žana za 40%. — Samooskrba Bolgarije t obutvijo ir. gume. Iz Sof je poročajo, da je bolgarski ministrski svet na skupni predlog finančnega, vojnega in trgovinskega ministrstva odobril garancijo za posojilo 50 milijonov levov družb Proizvodstvo Piasment d. d., ki je zgradila prvo tvcrnico za umetni kavčuk v Bolgariji. Z novim posojilom bodo proizvodnjo v tej tvornici tako povečali, da bo krita vsa domača potreba gumija za obutev v Brigar'ji. = Rumunija dobavlja pšenico Finski. V'teku januarja so pričeli iz Rumunije po-š Ijati pšenico v Finsko, in s cer najiprej po Dunavu. potem pa po železnici do baltskih luk. Vsega bodo poslali v Finsko 2 tisoč vagonov pšen ce. = Ustanovitev prve ladjedelnice v Ru-muniji. S sedežem v Bukarešti je bila ustanovljena prva rumunska družba za ladjedelstvo pod imenom »Dinamica«. Družba bo imela začetno glavnico 287 milijonov lejev in bo v BraUi zgradila veliko ladjedelnico za rečne ladje do 2000 trn. V tej lrdjcdelnici bodo zgradili poti ?bne plovne objekte za prevoz po Dunavu. = Nova gospofersUa struktura Italije. Pred dnevi smo po očali, da je Mura >lini izdal zakon o podržavljen ju življensko vržnih gospodarskih ob atov. Kakor poroči »Kö'ni3cke Zeitung« se s tem zakonom spreminjajo tudi nekatere zakonite določbe glede up -ave zasebnih podjetij, ki bodo mo: a,li upravni odbor izpopolniti z zastopniki delavcev in nameščencev. Poslovno vodstvo podjetja pa mora biti v loVh ravnatelja, ki je sam odgovoren za razvoi proizvodnje dotičnega podjetja. = Znano»; in gospodarstvo v Zedinjenih drt-vah. V Ze 'njenih državah gledajo tudi na kulturna in znanstvera vpraS3ffija čisto iz kupčiislega stal šča. Temu primeren je tudi vpliv finančnih in grspodarskih k.cgov na v soke šole Ker ti krogi v znatni meri podpirajo univerze, imajo tudi od-'oč lno besedo v kuralo. ijih pos tneznih univerz, o čemer so bili nedavno objavi eni zanimivi podatki, nanašajoči se na 27 najvažnejših ameriških univerz. Od 659 kura-torjev teh univerz je 25-1 b-n*->'k-«v. 141 , 1 - • f p p m ž nj"* m'verz ie vrhu t:«r> v rv~t<**n? meri n lo-ženo v bančnih in in .lustrijkih vrednostnih papirjih. Skupno premoženje omenjenih 2T najpomembnejših univerz znaša 537 milijonov dolarjev. To premoženje je naloženo tako, da odpade le 146 milijon-v na zem_ ljiàèa. stavbe in naprave in 23 milijonov na državne pjp rje, zato pa je 353 milijonov naloijen.ii v bančnih in idustri.s'.'ih vrednostnih papir j h. Pri tem stanju je razumljivo da se un.verze zavzenvjo za interese visoke finance in so čisto pol nadzorstvom velekuipiiala. štiri nazvečje amei.ške univerze so c.oeela pod vpLvom š irih največjih, bank. Tvi.o je havar. ki univerza pod vplivom banke Morgan, kolumbijska univerza pol vplivom zavoda New York National City Bank. univerza v Chieagu je odvisna od Rockfeilerjeve bančne skupne, univer Yale pa od Morgan ve in F.o^k-fellei.' bančne skupine. Spričo takega vpliva ixuiCnega in industrij kega kapitala e razumljivo, da ocenjujejo vrednost p-sa-■ eznih znanosti s stališča interesov bančništva in industrije. Vrednost znanstvenega dela se ocenjuje predvsem po koristnosti in po možnosti praktičnega izkoriščanja. Zato imajo prednost trgovske in fin-n^ne zna-osti, naravoslovje in tehnika. Malo pocor_ jižtva pa posvečajo ostalim znanostim. z'a-sti filozof ji in zgodovini. = Rastoč' davčni dohodki v Franciji. Francosko finančno ministrstvo objavlja, r'a so v lanskem novembra davčni dohodki prvikrat prekoračili na mesec 10 milijard davkov. Na davkih je bèlo pobranih 10.535 milijonov frrnkov. to je za 2111 milijonov ali za skoro SO"-- več. kakor v lanskem novembra. V prvih 11 mesaeeih lanskega leta. pa so doseg ii lavčni dohodki po 4 .4 milijarde frankov, to je za 22 4 mili ja'de frankov ali za 27% več, nego v istem razdobju lanskega leta. Slovo Nika Stritela Ne samo splošno obžalovanje, ki so ga Ljubljančani izražali v medsebojnih j>o-govorih, ko se je v soboto po mestu razširila presenetljiva novica o smrti Nika štritofa, marveč tudi številni obiski na Žalah so pričah, da nam je vsem hudo za mo?'vm. ki ga je poznala ln cenila vsa Lji jana. Počival je v trikotni kapelici sv. Andreja in v nedeljo so ves dan prihajali kropilci. Krasni venci — b;lo je desetero velikih in več manjših — so kapelico izpremenili v majhen paradiž dragocenega cvetja in zelenja. Svojci, sorodniki. prijatelji, tovariši, vsi so se draera-mu N ku obdolžili s krasnimi cvetnimi pos'ovili. Vsakdo, ki ga je prišel kropit, se je dalje časa pomudil pred bledim, upadlim obličjem moža ki je bil prejšnje čase tako poln življenja, duhovitosti, humorja. Saj mu je bilo šele 54 let in njegove sposobnosti so bile na višku. Vsaka nie^ova predstava je bila zmagovita, zato se je Ljubljana znala dostojno zahvaliti svojemu dragemu sinu za nrel^p" ure umetniških užitkov v Narodnem gledališču. Zadnje slovo Nika Štritofa je t>rivabilo na 2iale ob prelepem sončnem popoldnevu veliko množico njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev, zastopnikov slovenske umetnosti in častilcev naše Ta I i je. Vsak je želel, da ga še zadnjikrat pokropi in skozi kapelo sv. Andreja je romala nepretrgana vrsta globoko pretresenih obiskovalcev. Ko so prenesli z venci in cvetlicami ozaljšano krsto pred molilnioo, je opravila duhovščina začetne pogrebne molitve. nato pa so operni pevci pod vodstvom dirigenta Sama Hubada zapeli večno lep» »Vigred«. Občuteno petje je ganiio vse prisotne in marsikomu izvabilo solze v oči. V pogrebni sprevod se je za križem, številnimi lepimi venci in sorodstvom uvrstila dolga vrsta pogrebcev. Korporativno spremili svojega jovariša na zadnji poti pevci, igralci, člani opernega zbora, orkestra, baleta in vod~tva nagega gledališča z upravnikom Ferdom Hercogom in ravnateljem Vilkom Ukmarjem. V sprevod so se uvrstili tudi mnogi zastopniki drugih panog slovenske umetnosti, zastopniki našega kulturnega življenja in številni obiskovalci gledališča in častilci pokojnikovega dela. V cerkvici pri Sv Križu je sprejela mrtvega tovariša operna fanfara, ki mu je pod vodstvom dirigenta žebreta zaigrala v pozdrav Ravn kov žalni koral. Po molitvah so krsto prenesli h grobu, ki ga je okoli in okoli obdala gosta množica. Po zadnjih molitvah duhovščine in blagoslovitvi je pristopil h grobu ravnatelj Ukmar in se v toplih, občutenih besedah poslovil od pokojnika v imenu gledališke uprave in opere. Za njim je povzel besedo predsednik stanovske organizacije gledalskih igralcev g. Lujo Drenove c. Turobno razpoloženje je poglobilo še petje žalostinke »Blagor mu« in korala, ki ga je igrala fanfara. Globoko ganjeni so se poslavljali pogrebci od zaslužnega pokojnika, ko ao začele podati na njegovo krsto prve grade in ga je zemlja sprejela za večno v svoje naročje. Kazni zaradi prestopkov zatemnitvenih predpisov V dobi od 15. do 22. januarja 1944 so bili kaznovani zaradi prekršitve zatemnitvenih predpisov: Zupančič Gabrijel. Kersnikova 3/1; Ši-fler Franc, Mestni trg 19; Miklavčič Leon. torbarski mojster, Kersnikova 5; Kunaver Ivan. trgovec. Ulica stare pravde 1; Grčar Franc, trg. potnik, Pražakova 15/IV; Soss Meta, trgovka. Pražakova 8/III; Jovano-vič Andrej, Einspilerjeva 25; Pogačnik Drago, faktor Narodne tiskarne. Puccini-jeva 5; dr. Pehani Hubert, univ. prof.. Go-sposvetska 28a; Schweitzer Adela. zaseb-nica. Medvedova la; Polak Ema. gospodinja, Gosposvetska 28a; Smuc Jože. tajnik trg. gremija, Gregorčičeva 27; Kratner Antonija, gospodinja. Jesenkova 2/II; Fe-renčak Matilda, poštna uradnica v p., Bethovnova 2/III; Kovič Matilda, trafi-kantmja, Zaloška 41; Tomažin Ivana, hišna posestnica, Ciglarjeva 27; Mrzidovšek Terezija, posestnica. Tržaška 58; Petrka Franc, slaščičar, Ciril Metodova 47b; Škafar Franc. miz. mojster. Rimska 18; Zupančič Ivan. izdelovatelj metelj. Kersnikova 3; Bizjak Antoniia. zasebnica, Gosposvetska 139; Sifrer Franc, višji kat. inšpektor. Vodnikova 15; Boštjančič Ana. zasebnica, Gerbičeva 14. Kocjan Josip, posestnik, Staretova 14; Planinšek Bruno, pek. mojster, Staretova 18; Vode Angela, zasebnica, Bethovnova 6/III; Drčar Ernest. zobotehnik. Muzejska 3; Ra^šič Štefan. trgovec z usnjem Pri!atljeva 8; Vr-hovec Albin, mesar in gostilničar. Boršt-nkov trg 3; Novak Anion. Zaloška 83, _ K&onika * Smrt nemškega umetnostnega in slovstvenega zgodovinarja. V Berlinu je umrl 83 letni umetnostni in slovstveni zgodovinar dr. Paul Holzhausen, ki je predaval umetnostno in literarno zgodovino na vseučilišču v Bonnu. Pokojnik je bil rodom iz Kelmorajna ter se je proslavil posebno s svojimi spisi o zgodovini napoleonske dobe. * Pionir nemških rib^rjev je umrl. . V W essermünde ju je umrl lastnik ondotne ladjedelnice Ernest Gröschel, eden izmed pionirjev ribars+va na odprtem morju. Pokojnik sì ie pridobil velike zasluge za razvo-j ribištva. * N°vi italijanski poslanik v Sofiji. Bolgarski regent princ Ciril je prešle dni sprejel novega poslanika fašstične vlade pri sofijski vladi dr Carla Unilta. Izročil mu je svoje poverilnice s primernim nagovorom. Regent princ Ciril je v svo- msrnsz. »Slovenski narod« je včeraj kratko poročal, da je umtl v Mariboru v visoki starosti 82 let g. Miroslav Pio j. Pokopali sc ga včeraj na P obrez ju. Dr. Miroslav Ploj je bil izmed tistih redkih slovenskih mož, ki so že v bivši Avstriji in nato v bivši Jugoslaviji zgolj s pridnostjo in sposobnostjo dosegli visoke položaje. Rodil se je 24. junija 1862 v Ptuju. Gimnazijo je štu- diral v domačem mestu in v Mariboru, pravo pa v Gradcu in na Dunajn. Po promociji je TSbort! 1884 kot odvetniški koneipient v pisarn riega očeta, že naslednje leto pa je šel 7 dr/avr službo in je bil imenovan za kon-cipienta aančne prokurature na Dunaju. Leta 1889 ;„ poklican na službovanje v finančno kjer je ostal do leta 1899. ko je bil ime; an za dvornega svetnika najvišjega irprav-p.e; i sodišča na Dunaju. Leta 1910 ie po-frta :enatn: predsednik pri tem sodišču in je s tem gosegel izreden položaj, ki je bil v Avstriji dostopen Slovencu. To je najbolj pričalo c izrednih strokovnih sposobnostih dr. Miroslava Ploja. Po prvi svetovni vojni je bil dr. Ploj novembra 1^18 'menovan za šefa likvidacijske komi-j: . li.?ostav:je na Dunaju, julija 1920 pa za v dunajski sekciji medzavezniške repa-r.T. i-.e komisije. Ko je bila ta sekcija raz-ena. jc oktobra 1921 odšel za finančnega ;nerta jugoslovanske delegacije v Pariz. To .;iv: je opravlja! do decembra 1922, ko je imenovan za velikega župana v Mariboru. I.eta 1^24 je bil upokojen, toda že naslednje leto je bii zopet poklican v Pariz k imenovani dc'c<&icij:. Njen član je ostal do razpusta reparto :jske komisije leta 1930. medtem pa je bo-d;v k t ekspert. bcdis: kot delegat zastopal h všo Iugoslavi jo na raznih mednarodnih konferencah. i Od 1901 do ITH je bil dr. Ploj poslanec phij^kega. ormoškega, ljutomerskega in goomje-radgnr,- kega okraja v avstrijskem državnem zboru ter je bi! pet let načelnik takratnega Jugos'ovanskega parlamentarnega kluba na Dunaju. Od 1904 do 1910 je bi! tudi postanec v -'tajerskem deželnem zboru. izvoljen v splošni ipodnještaierski kurji. V bivšj Jugoslaviji je bil januarja 1932 izvoljen za senatorja, naslednje leto pa za podpredsednika senata. To so le i glavni podatki iz plodnega in vseskozi delavnega življenja dr. Miroslava Ploja. Vendar že ti nazorno pričajo o velikih in vsestranskih zmožnostih moža, ki se je za trajno vpisa! v na^o p-iIit:čno zgodovino. Čast njegovemu spominu! jem odgovoru izjavil, da bo Bolgarija tudi v bodoče sodelovala s fašistično Italijo. * V Berlinu živeči Indec imenovan za ministra. Chandra Bose, vodja pokreta za osvoboditev Indije, je imenoval voditelja tiskovnega urada za osvobodilno gibanje Indije Nambiara za ministra brez listnice. * Samostan na M«nte C&ssinu so začeli Američani dne 15. januarja obstreljevati s topovi velikega kalibra. Samostan je združen s svetiščem, ki ga je 1. 529. osnoval Benedikt iz Nursdje na kraju nekdanjega templja, posvečenega bogu Apolonu. * Novi novci v Bolgariji. V Bolgarijo so pred kratkim prispeli trije vagoni novih novcev po 2, 5, 10 in 50 levov. Denar predstavlja nominalno vrednost 40.5 milijonov levov. Novi novci so v prometu od 2. januarja. * Imenovanja v Italijanski akademiji. Mussolini je podpisal dekret, ki imenuje Uga Ojeltija, bivšega podpredsednika Italijanske akademije, in Salvatora Ric-cobona za nova člana akademike ustanove v fašistični republikanski državi. * Nov jist v Milanu. Milanski dnevnik »L' Ambrosiano« sporoča svojim čita-teljem, da je prenehal izhajati ter odstopil mesto svojemu nasledniku z naslovom »La Reppublica Fascista«. List voli Carlo Borsani, ki je prejel za zasluge zlato kolajno. * Carlo Scorza pride pr^d sodišče. Bivši generalni tajnik fašistične stranke Carlo Scorza je bil te dni izročen posebnemu italijanskemu sodišču za zaščito države. Scorza je bil tajnik stranke pred usodnim 25. julijem 1943. N°vi grobovi, v splošni bolnišnici je v nedeljo po daljšem trpljenju preminul poštni poduradnik v pokoju gosp. Alojz Gerbec. Smrt ga je pobraal v '74. letu starosti. Pokojni je bil vesten in delaven mož, prijazen in uslužen ter odkritega značaja. Imel je nebroj prijateljev. K počitku ga bodo spremili v torek ob 14. z njegovega doma v Koritkovi ulici 32, na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce železniški uradnik v pokoju g. Ernest Strehovec. Za njim žalujejo žena Marija, sinovi Danijel, Franci in Janez ter drugo sorodstvo. Pogreb blagega rajnkega bo v torek ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Žrtev zločinske roke je postal g. Stanko Heinrihar, član znane škofjeloške rodbine. Podlegel je smrtnim ranam v najlepši dobi svojega delu posvečenega življenja. Na zadnji poti ga bodo spremili v torek ob 15.15 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo njegovo truplo počivalo do prevoza v rodbinsko grobnico v rojstnem kraju. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svoicem pa izrekamo naše iskreno sožaije! u— IV. simfonični koncert letošnje sezone bo imel naslednji spored: 1. Beethoven — Simfonija št. 4; 2. Vitezslav Novak: Slovaška suita; 3. Dvorak: Karneval — uvertura za veliki orkester. Spored bo izvajal veliki radijski orkester pod vodstvom dirigenta dr. švare, Id po daljšem presledku nastopi zopet kot dirigent simfoničnega orkestra. Koncert priredi Ljubljanska radijska postaja, vršil se bo v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Predprodaja se bo začela jutri v knjigarni Glasbene Matice. Cene so običajne koncertne. Kdor ima vstopnico za koncert, ki bi se imel vršiti 14. t. m., mu velja ista vstopnica za ponedeljkov koncert. u— Davčne karte za služkinje. Davčna uprava za mesto v Ljubijt ni opozarja ponovno vse poslodavce, da do 31. januarja 1944 nabavijo davčne karte za hišno slu-žabništvo ter plačajo občinsko takso v znesku 30 lir. Ker vodi davčna uprava točno evidenco o vseh poslodavcih. ki zaposlujejo služkinje in stalne postrežnice, bodo zamudniki kaznovani s petkratnim zneskom občinske takse. Davčne torte se dobe pri davčni upravi Ljubljana-mesto, — Vodnikov trg 5-H., soba 9. u— O kokošji kugi piše dr. Janko Koren v »Malem gospodarju«- : »V vojnem času je pcdana velika možnost za š rjerje kužn;h bolezni pri ljudeh kakor pri živalih. Pri kurah se je pojavila pri nais doslej skoraj nepoznana bolezen, kokošja kuga, ki je po učinku precej podobna kokošji koleri. ie povzročitelj je drug. Prvič so to bolezen opazili v Italiji. Bolezen se je potem razširila po vsej Evropi in je prišla tudi v naše kraje. Prenaša se s hrano, ki je bila posredno ali neposredno v dotiki z okuženo živaljo. Začetni znaki bolezni so podobni onim, ki jih opazimo pri ostalih težjih kokošjih boleznih. Obolele kokoši so zaspane, imajo perje našopireno, ne zobljejo, hrkaječe dihajo in se solzijo. Včasih je mo- JANUARSKI ROMAN DK je izšel Je to fantastični roman 2ulawskega »NA SREBRNI OBLI«. Oni naročniki, katerim se »Dobra knjiga« ne dostavlja na dom, ga lahko dvignejo v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. V nadrobni prodaji se dobi novi roman tudi v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah po ceni 13 lir za broširano in 28 ' r •za vezano knjigo. g oče opaziti tudi značilno oteklino pod-bra-dlka in črno pobarvani greben. Nekatere obodele živali napadajo pogosto krči, ki se izmenjujejo s popolno ohromelostjo. Bolezen traja največ diva do tri dmi, nakar žival pogine. Zdravila aoper kokošjo kugo ni. Ce zboli več kokoši z zgoraj omenjenimi znaki, je najibolje ctorn ti se na veterinarja, ki bo ukrenil potrebno.« u—- Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse člane profesorskega zbora, da se v dneh od 26. do 28. januarja javijo v ravnateljev; pisarni v nujni in važni zadevi, in sicer v dopoldanskih urah. — Ravnateljstvo. u— Stroške za ureditev zaklonišča nosi hišni lastnik: z nasvetom, delom in opremo, pa mora po svojih močeh pomagati vsak stanovalec. u— S!°venski mladini nujno priporočamo da se nauči knjigovodstva, ki je osnova za vsako gospodarsko udejstvova-nje. V bodoče ne bo poklica brez znanja knjigovodstva. Zato naj mladina izkoristi čas, ki ga je danes dovolj na razpolago. Zelo pripravna knjiga za samouke ie Sičevo knjigovodstvo. u— Voj. tehn. uradnik Slov. d°mobran-stva Sttijer France daruje namesto časopisnega smrtnega oglasa za blagopok. brata Ivana Zimski pomoči 100 lir. u— Ali že imate letošnje knjige Vodnikove družbe? Dobite j h v družbeni pisarni (Narodna t skarna) ali v knjigarni Tiskovne zadruge, šeienburgova 3- ozir. v Učiteljski knjigi rni. Frančiškanska 6. — Priskrbite si takoj Vodnikove knjige, dokler traja še zaloga. u— Znanje tu-Hh jezikov je tudi Slovencem nujno potrebno. Brez tega ni trgovskega ne kulturnega kontakta z širšim svetom. V knjigarni Tiskovne zadruge dobite knjige za samouke nemškega in italijanskega jezika. Nedavno je izšla tudi za angleški jezik odlična učna knjiga prof J. Kotnika v dveh delih. u— Step-ples poučuje Drago Pogačar. solist opernega baleta. Prijave: Muzejska št. 3, pritličje, levo. u— železnica rSka gospodinjska šola. Novi kuharski in šivalni tečaji Nab. zadr. usi. drž. žel. se prično 1. februarja. Vse informacije daje vodstvo šole v pisarni železničarske menze, Pražakova 19, spodaj! u— Za večerni tečaj risanja, ki se bo pr čel 1. februarja in za katerega se Ze vršjo tehnične priprave, moramo vedeti število udeležencev. Zato opozarjamo vse one- ki se še mislijo priglasiti, naj to store čim prej. France Gorše. akad. kipar, Go-spoavetska c. 13. u— Pijte Zikino čajno mešanico z Aci-tronom. S štajerskega Odfflkovani za hrabrost. Za junaštvo ponašanja pred sovražnikom sta bila odlikovana desetnik Vincenc Meglič in vojak Alojz Ježar iz mariborske okolice z železnim križcem 2. razreda. Smrt Spodnještajerca pri Meranu. Kakor poroča »Bozner Tagblatt«, je v okolici Merana umrl 12. t. m. v svoji vili po daljšem bolehanju 77 letni Jakob Zupančič, toi je bil po rodu s Spodnjega Štajerskega. Bil je solastnik velike trgovine s čevlji »Kraft & Co.« v Meranu, posestvo pa je imel v Lani. V visoki starosM 88 let je v Cmureku umrl dolgoletni zadružni tajnik in hišni posestnik Karel Knödl. Kot podčastnik se je svoj čas udeležil zasedbe Bosne. Potem je bil posojilniški uradnik. V občinskem svetu se je trudil za polepšanje Cmureka in je delal za domače zadruž. ni.štvo. Pogreba se je udeležilo mnogo '^O* ženski organizaciji v Brežicah poroča »Tagespost«, da zasluži polno priznanje za božična obdarovanja vojakov, ranjencev in branvbovcev. žene in dekleta so neutrudno zbirale obilne prispevke. Posebno pozornost so posvečale ranjencem v Rimskih toplicah in v Brežicah. Tuli v novem letu bodo izvršile vse naloge, ki se od prave nemške žene zahtevajo. Smrten padec z vlaka. V mariborski okolic: so pred kratkim našli ob progi truplo 211etnega Justina Rednaka iz št. Vida. Imenovani, ki je kazal v svojem vedenju znake duševne omejenosti, je 11. januarja padel iz osebnega vlaka ali pa se mu je pripetila nesreča, ko je hotel zapustiti vagon- v katerem se je vozil. Nesreče in nezgo(|e. Nogo si je zlomil 321etni installi ter Ferdinand Narad iz Maribora. — Pri padcu si je zlomila roko 68-letna vrtnarica Marija Markov čeva. — Levo roko si je ranil pri sekanju drv I71etni dnin' r Jožef Jaušnig. — Eksplozija kar-bidne svetilke je ran la na glavi 411etnega dimnikarskega pomočnika Jožeta Gorska. — 291etna Alojzija Marholdova iz Radva-nja pri Mariboru je padla s kolesa in se ranila na glavi ter si poškodoval.! oko 43-letna telefonistka Marija Vombenkova iz Maribora je padla tako nesrečno, da si je zlom la levo nogo. — S sekiro se je ranil na levi nogi 40-letni mizar Jožef Lesko-var. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnici. Z Gorenjskega Pravosodni minister na Koroškem. V torek je prispel s svojim' spremstvom v Celovec pravosodni minister dr. Thierack. Na kolodvoru ga je sprejel vodja deželnega sodišča dr. Forbeck. Po sprejemu pri pokrajinskem vodji je bil na sod šču sestanek vseh uradnih predstavnikov. Ranjenci povabljeni gostje v kavarni. Nemški listi poročajo, da dobijo i-anjenci v nekem celovškem lazaretu vsako soboto povabilo lastnika kavarne pri »črnem orlu«, da r»ežive nekaj prijetnih ur v njegovih gostinskih prostorih, kjer jih pogoste s čajem in prigrizkom. Iz Trsta Gos trna nje berlinskega vojaškega odra v Trstu. V soboto 22. januarja je gostoval v dvorani Politeama Rossetti v Trstu «tJ-jaškj oder iz Berlina. Upr zorjena je b la tridejanska veseloigra L. Lenza »Vitamin L«. Za ponedeljek 24. janu rja je napovedana uprizoritev veseloigre i-šve&ska pošta«. Predstave so namenjene nemški /oj-sk in pripadnikom nemške kolonije v Trstu. ženske ne bodo prejemale tobaka Glavna državna rr.onopolska uprava je odredila, da se s 6. februarjem ukine razdeljevanje tobaka in tobačnih izdelkov osebam ženskega spola. Obenem se z veljavnostjo od 7. februarja na novo ureja razdeljevanje tobaka osebam moškega spola, nad 18 let- ki bodo prejemale po 40 gramov tobaka oz. tobačnih izdelkov. Mrtvaški zvon Dne 19. januarja so umrli v Trstu: 591etna Pierina Spanger. 671etni Josip Prodan. 681etnu Klementina Coen 951etna Erzilija Pozega, SOletna P enna Materijam vdova Godlja, 811©tna Marija Portulina, 231etni Dorino Gobi, 891etni Ivan Srebotnjak. 51etni Pavel Bajnat, 87-letna Alojza a Ivič- 2Sletni Umbert Saranc, 551etna Lucija Pavlioa vdova Dušman, 10-letni Darij Žnebelj in 691etna Asunta Mur-var. Tržaški kipar Herman Fonda Je razstavil v dvorani Jerko nekaj svojih najno\ej-ših plast k. V Umetnostni galeriji na Kor-zu pa je b la otverjena razstava tržaškega slikarja Alojzija Š pacala. Pod tramvajem. Težka nesreča se je pripetila pri Sv. Jakobu. 461etna Štefanija Zidane iz Žsveli je hotela izstopiti iz tramvaja. Nesrečnica je padla na tla in priš'a pod kolesje priklopnega voza. prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji morali amputirati levo nogo. Boy čar. ka okradena v tram v®ju- Gospodinja Elizabeta Meliken iz Bovca je prišla na obisk k svojim sorodnikom v Trst. Vstop la je v tramvaj, ki vozi proti Sv. Jakobu. Ko je hotela plačati vozaii-no, je opazila, da ji je med vožnjo izginila denarnica, v kateri je bilo 1300 lir, osebna izkaznica im železniška vozovnica, veljavna za obratno vožnjo v Bovec. Iz Gorice 500 komunistov je obležalo na bojišču. V dneh od 15. do 20. januarja je bilo očiščeno področje južno od ceste Gorica—Ajdovščina. Nemški oddelki so iznenadili z napadom, ki je bil usmerjen v smeri Trnovskega gozda in čepovana. Pri vojaški akciji so bili oddelki gozdnih tolovajev, ki so se zbralj na tem področju, razpršeni in potisnjeni v predele C epov an—Lokve. So-č sno je b'lo omenjeno področje obkoljeno s severovzhoda. Tolovajfi so bili primorani, da s se spustili v borbo. Na bojišču je ob- ležalo nad 500 mrtvih- Zajete so bile like količine orožja in vojnega materiala» Nemški oddelki so mirno čakali na koncentracijo tolovajskih sil in so spremljali vse njihove pokrete. V odločilnem trenutku pa so bili z velikim uspehom napadeni. Oče in sin ustreljena. V št. Petru pri Golici sta bila pred kratkim ustreljena Guido del Vecchio, bivši predsednik šem-petrskega fašija in njegov 18 letni sin. Napadena sta bila s samokresom in roč-n mi granatami. Stari del Vecchio je btl na mestu mrtev, sinu pa se je posrečilo dospeti v stanovanje, kjer pa je kmalu izdihnil v mlaki kivi. Storilci so pobegniH, zdi se pa, da je bil zloč n izvršen zaradi maščevalnosti. Prekrški proti policijski uri. V zadnjem času se tud-; v Gorici množijo primeri, da ljudje preko dovoljenega časa, to je čez 9 uro zvečer, ostajajo na ulicah. V zadnjem času je bilo zaradi tega prijetih več meščanov ki bodo morali plačati predpisane globe. EeSeÉnèca KOLEDAR Torek, 25. januarja: Spr. Pavla. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Lažnivi klùikec. Kino Sloga: Bolha v ušesu. Kino Union: Melodija velemesta. DEŽURNE LEKARNE Dane8: Dr. Kmet, Ciril-Metodova 4S, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šeienburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17.30 do 6. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 25. jan., ob 16.30: Robinzon n« sme umreti. Red Torek. Sreda, 26. jan., ob 16.30: Vera in never». Red Sreda. * Forster: »Robinson ne sme n m reti«. Igra v treh dejanjih, osmih slikah. Igrali bodo: Gregor.n, VI. Skrbinšek, Drenovec, Rakarjeva, Levar je va, Bitenc, Verdonik, Milčinski, Starič, Siardova, Gorinšek, Kraljeva, Nakerst, Nablocka, Kosič, Brezi-gar. Raztresen, Pfeifer. — Par pivcev ln gostov pri »Rumeni papigi«. — Dejanje se vrši v Londonu okrog L 1730. — Režiser: prof. šest. Leskovčeva igra: »Vera in nevera« j« delo svojske stilistične oblike, ki je posebno jasno izražena v jeziku in igri. Režiser in igralec mu morata dati tisto odrsko obliko in tisti zvok, da postane v izgovorjeni besedi duhovna posoda za vse ono, kar je v knjigi za besedami in med vrsticami. OPERA Torek, 25. jan., ob 16: Mrtve oči. Red B. Sreda. 26. jan., ob 16: Traviata. Izven. Četrtek. 27. jan., ob 16: Prodana nevesta. Red Četrtek. * Opera bo ponovila letos mladinsko opo-reto J. Grego rea »Princeska in zmaj*. Delo bo nekoliko predelano, da bo njegova vsebina živahnejša in otrokom bolje razumljiva. Priljubljenost tega dela pri mla^ ditti je upravičena, v njem nastopajo živali, ki jiih mladina tako ljubi: zajčki, veverice. lilsdčka, mačka, petelinček, voik medved in troglavi zmaj, nesrečna kraljična, kralj, hudobni cigan, pogumni Jcško in njegova se-Strea Anica, segavi dvorni norčeK, vile in sedem palčkov, katerih koračnica je otrokom dobro znana. Prva letošnja predstava bo predvdoma v nedeljo- dne 30. t. m. ob 10.30 dop. Oddajniška skupina Jadransko Prlfnarjs RADIO LJUBLJANA TOREK, 25. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent prof. Albert Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10— 15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15— 17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Zdravniška ura. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—22.00: Vsakemu svoj napev. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. Leskovčeva »Vera in nevera« na odru Po Dveh bregovih«, vprizorjenih v sezoni 1941-42, nam je Drama postavila na oder nov primer dramatskega snovanja in oblikovanja prezgodaj umrlega Antona Les k ovca, enega najizrazitejših dra-matskih talentov povojne generacije. Vpri-zoritev drame »Vera in nevera« je za spoznavanje Leskovčevih umetniških in moralnih teženj in posebej še njegovega dramatskega sloga celo važnejša od »Dveh bregov«, drame ki je sicer bližja današnjemu okusu in v svojih sestavinah bolj izdelana. Predvsem »Vera in nevera« še ni bila vprizorjena na deskah naše Drame, in samo to sledališče ima zadostna sred=^va. da preizkusi njeno dramatsko vsebino do take popolnosti, kakor je dile-tantskemu odru nedosegljiva. Z druge stra.;i je Leskovec v »Veri in neveri«, ki jo je spisa! leto dni pred smrtjo, bolj kakor v prejšnjih delih nakazal stilne posebnosti svojega idealističnega dramatskega hotenja in se je ne le zaradi bolj poudarjene ideje, marveč tudi v umetniškem smislu, v formi in dialogu, nekoliko bolj približal svojemu slovstvenemu idealu Hotel je ustvariti tako slovensko dramo, da bo z upoštevanjem romantične, realistične in ek-presionistične dramatske izkušenosti podala umetniško izoblikovane notranje konflkte slovenskega človeka in ljudstva ter dramatsko oživotvorila njegovo tipično problematiko V Dveh bregovih« je bil v okviru so-cialne?ga motiva nakazan etični konflikt tì-veh svetov — sitih in lačnih, — ki ne moreta priznati mostu med svojima bre-goma. V »Veri in neveri« je segel v živo problematiko .našega kmečkega človeka in sploh vsega naroda, v katerem je problem vere in nevere — morda prav posebno v luči najnovejših pojavov — bolj značilen in dramatičen, kakor pri prenekem drugem evropskem narodu. Prav zaradi tega smo s posebnim zanimanjem pričakovali to dramo v režiji in zasedbi, ki je boljša od nje komaj še mogoča. Vzlic vsej skrbi, ki jo je eden naših najbolj izkušenih in razgledanih režiserjev, Milan Skrbinšek, posvetil vpri-zoritvi Leskovčevega dela in uporabil za nje uspeh vsa razpoložljiva sredstva, ni mogoče govoriti o večjem uspehu tega dela. Vzrok je najprej v tem. da je »Vera in nevera« že sama po sebi težje dostopna občinstvu, čigar okus se še vedno giblje v sferi verističnega gledališča. Toda publika. ki je s tolikim priznanjem sprejela Cajnkarjev »Potopljeni svet«, bi mogla uživati tudi v Leskovčevem prikazovanju mističnih in materialističnih konfliktov našega podeželja, če bi ne bilo nedostat-kov v samem delu. »Vera in nevera« je v sedanjem besedilu morda samo prva inačica tega dela, saj je o Leskovcu znano, da je ustvarjal trudoma in počasi. Dramaturg prof. Moder pravi v svojem članku »Anton Leskovec — reformator družbe« (Gled. list št. 8). da Leskovcu sedanja inačica »niti v naslovu niti v izdelavi še ni pomenjala dokončne faze. Namerjal se je. da bi jo popravil, pa ga je zamikal nov problem.« Skoraj razločno čutimo v tej drami da jo je pisatelj poslal (ob razpisu Prosvetne zveze) prezgodaj v svet in da bi bila marsikje potrebna ne le zadnje pile. marveč vprav posesa v svojo dramatsko strukturo. To tem bolj občutno, ker se pisatelj ni docela odločil med realističnim in ekspre-sionističnim stilom. Dasi se ie delo v tej zasnovi prevesilo v drugega, je ostalo v njem nekaj realističnih prvin, ki samo zavajajo gledalca k zahtevam, da naj mu oder pokaže realne situacije. In vendar je celotna problematika »Vere in nevere« vzkipela precéj preko oboda realnosti, kakor je pri izrazito idealistični dramatski zasnovi umi j ivo. V Leskovčevi drami ni premalo konfliktov, kar je tolikokrat slabost naših dra-matskih poizkusov. Nje šibka stran je za-čudo v tem, da je konfliktov preveč, od-nosno da so notranje premalo zgrajeni in preohlepno včlenjeni v osrednji dramatski vozel. Konflikt zaradi kapelice, pred katero se je zgodil namišljeni čudež in postavitve romarske cerkve na njenem mestu je samo povod za duhovni konflikt, ki se osredotočuje okrog svojevrstnega kmečkega človeka Lavdona. Je to problem vere in nevere, na zunaj vernega in na zunaj nevernega človeka, problem, ki se rešuje po edini dramatsko pravilni poti: s konflikti. Vzlic temu ga ne čutimo v pretresljivi in prepričevalni obliki: nekam se razleze in postane medel. Sele v tretjem dejanju privede mahoma k razčiščenju in tudi k duševnemu očiščenju, kar pa pisatelj z usodo kapelice in s tisto procesijo preveč pozunanji in teatralizira. Poleg tega pa imamo še konflikt Dagarinke z Lavdonom. Dizme s Feliksom. Maridin boj za ljubezen, Turnovo krivdo s končnim priznanjem v trenutku smrti pred razrušeno kapelo. Dizmovo - Vidovo duhovno vstajenje, ko se »prosti teže krivde, ki »o mu jo nedolžnemu vsilile okolnosti. pa Dagarinkin konflikt med vero in pohlepom po zaslužku — torei dramal^kesa netiva na pretek! Toda vse to je boli nakazano, kakor do kraja izdelano, nekako vrženo drugo na drugo, da se konflikti duš in src. idealov in interesov ne vidijo dovolj plastično in si vzajemno stoje na poti. Pisatelj je zgostil v okvir treh dejanj preveč življenja in usod, da bi ob skopih izraznih sredstvih, v zares asketskem slogu in jeziku dal gledalcu občutiti polnost tega življenja in njegovo etično dragocenost. Kajti dramatika je prav kakor poezija omejitev tvarine, nje smotrno umetniško oblikovanje v smiselno in odrsko učinkovito celoto. Kakor koli pa zahteva drama ekonomijo v tvarini (torej ne preveč in ne premalo), je vendar treba dati v izdelavi posameznih scen toliko, kakor zahteva njih umetniški učinek, ki je in ostaja zadnji odločilen činitelj. Zakaj drama, kj z vso svojo problematiko in z vsemi konflikti, ki so v nji, nima neposredno zagrabljivega učinka, ni drama večjega odrskega pomena. Kaj pomaga vse njeno notranje bogastvo, če ni spremenjeno v vsem dostopno dramatsko valuto, če te ne prime in do kraja ne prepriča? Leskovec pa ni samo iskal novega dramatskega stila; namenoma je uvedel zelo odmerjen dialog, v katerem se vrste razne pojmovne okrajšave in ki ni vedno govorica realnih, vsakdanjih ljudi, marveč zgoščen izraz stiliziranih dramatskih osebnosti ki žive svoje posebno življenje, kakor mnoge dramatske osebe pri Pirandello Vse to pa samo povečuje teikoče neposrednega sporazumevanja med dramatikom in gledalcem, pa čeprav je za posredovalca ie tako imenitvn igralec. Skratka, Leskovec j« bil zlasti v »V«ri in neveri« na poti. da ustvari na idealistični osnovi primer novega slovenskega dramatskega sloga in novega, ek^presio-ni«tično zasnovanega dialoga. Podobno je skušal ustvariti — z drugega zornega kota — Cankar zlasti v novoromantičnih poizkusih, kakor je »Lepa Vida«. Cilja pa tudi Leskovec ni dosegel. Njegova drama je s stilne strani samo nedognan poizkus, zgolj iskanje, ne pa odkritje. Če bi pisatelj živel, bi nedvomno videl v tej inačici samo podlago za dokončno redakcijo »Vere in nevere«. Sicer pa je bilo o kvalitetah te igre povedane toliko hvale in pojasnil (v Gledališkem listu in dnevnikih), da bi bilo odveč poudarjati to. kar je v »Veri in neveri« veljavno glede vsebine, ideie in forme. Odrske preizkušnje pa vzlic odlični režiji in zasedbi nj prestala tako. da bi mogli videti v nji uspešen začetek novega dramatskega in igralskega stila. Zapiski Janez Lipušček v »Traviati«. Nedeljska predstava neugnano mikavne »Traviate« je bila posebno zanimiva zaradi tega, ker je prvič pel vlogo Alfreda mladi tenorist Lipušček Njegov Alfred je prav prikupna odrska figura. Ned osta jan.j e večje igralske rutine nadomešča njegova sveža, mladostn pojava, glasovno pa se prav ugodno razvija. Pevčev lirični tenor izgublja vedno bolj tisto rezkost glasu, ki je je sicer izprva kazal v višinah in dobiva prijetno uglajen ton. kateremu resda nedostaja širokega obsega, a je zato barvit in čist. Lipušček je bil nekajkrat nagrajen z aplavzom pri odprtem odru. Poseben čar pa daje naši sedanii »Traviati« ga. Vidalijeva s svojo Violeto Tako j« bila zlasti na nedeljski predstavi zelo ugodno nastrojena in j« žela viharen aplavz. To velja tudi za Janka v vlogi Germonta. ko je s svoio že slovečo ariio v drugem dejanju dosegel kar triumfalen uspeh Predstava je potekla v razprodanem gledališču. SPORT Eno uro na zelenem g^ljsi »Moste« — »jujuujjana« 3:0 (2:0) Ljubljana, 24. januarja Prav skromna je bila včeraj obnovljena Bportna predstava v domači režiji m prav gotovo nunaimo razloga, da bi jo zaradi tehnične ali propagandne strani obešali »a veiiki zvon, tocia bila je, in to je piav za prav glavno, kar je vredno nasieunjih vrstic o njej. Mrzel veter je bril včeraj popoldne preko travnika SK Ljubljane, ko se je tamkaj — s tradicionalno ijubljiansuto zamu-üo — postavilo 22 ljubljanskih nogometašev in sodnik, da bi po do.gem času spet enkrat zaigrali na zelenem polju. Dva ali tii kratica opozorila so zadostovala, da je pilšlo ta otvoritveni nastop gledat _ čuj- te' in strmite — rekordno ševilo gledalcev. Morda zato, ker ni biio vstopnine, morda zato, ker ni snega in prave zirne ali morda tudi zaradi tega, ker zdaj za nedeljske sprehode le ni prave izbire. Me i tem ko so se na eni strani zbrali ostanki in mladiči Ljubljane, ojačeni tudi s Hermežani, je dragega nasprotnika pod imenom ŠK Most tvorila precej močna eesxava bivših tobakarjev in nekaj Marsovcev, Jiadranoveev in tudi Mladike, ►skratka, bila je prav pestra, družba iz vsen mogočih taborov, ki jo vso prevzema estupno veselje, da bi vsaj nogomet v Ljubljani ne izgubil slehernega pristaša. Kakor slišimo, so se igralci v barvah Meščanov 2e nekolko razgibali v treninga, oni lz Ljubljane pa so se menda včeraj po več mesečin prvič spet pretegovali za okroglim usnjem. Ze ssmo to in pa nekaj več elana Jn vigTanosti je dalo Mostam toliko p.el-noöti, da so skoraj ves čas vidno gospodarili na teresnu. Do odmora so to premoč izrazili v dveh zgoditkih po odmoru pa e?o dodali še enega, pri čemer pa je tre do. pristaviti, da jih je sodnik prikrajšal še za dva nadaljnja, sami pa. so tudi zaigrali Ss celo vrsto več kakor godnih situacij. Končni izid je bil torej 3:0 za Moste. Igra kljub najbolj prijateljskemu značaju niti ni bila brez privlačnosti, čeprav je bila v tehničnem oziru borna. Kolikor s! igralci sami niso cfojali dušika v hitrem prenašanju, tam je priskočila na pomoč strupena burja, da je vseh 22 mcž pridno tekalo po travniku in vzdržalo vtis, da gre zares in tudi razmeroma dobro. Seveda se je vsem močno poznalo, da že nskaj mesecev niso bili pri delu, čeprav tako ni treba dvomiti, da bi se dala izmed sedaj razoložijivih nogometašev v našem mestu le še sestaviti enajstorica, ki bi lahko postavila dobrega partnerja, za boljšega na-?.protni3aa. Pravijo, da gre njihovo prizadevanje prav v to srner. Tekma je trajala 2 X so minut. Kratka je bila tudi brez senzacij, toda p.ebi.a je led po dolgem brezdelju in morda je bila prav ta urica nogometa uvod v nov odlomek oživljene športne delavnosti na domačih igriščih. Drobiš ps SV«t» Tudi četrta januarska nedelja po svojem športnem sporedu ni zaostajala za prejšnjimi, da priznati je treba, da je bila verjetno še živahnejša kakor precej dosedanjih. Pri tej ugotovitvi smo nekateri — vsaj nekoliko — tudi pod vplivom okoliščine, da ta nedelja ni bila prazna niti pri nas (čitaj gornje poročilo z vsemi pridržki). toda ne glede na to se mora po-vdariti, da športniki od nedelje do nedelje zmerom znova dajejo dokaze o ne-ugonobljivi vztrajnosti v svojem elementu. Prve beležke iz nedeljske kronike se nanašajo na naslednje najpomembnejše dogodke: V Nemčiji so seveda ostali zvesti kakor zmerom — nogometu. »Samo« 116 nogometnih tekem .je bilo odigranih na /seh koncih in krajih te ogromne športne za-jednice in nemogoče je tukaj navesti vse idi vsaj one glavne, ki so privabile največ gledalcev. V znamenju borb za točke so bii; doseženi naslednji izidi: Dresden SC—Dübener SC 6:0. Hertha SC—Luft- i hansa 5:1, Vienna—Amateure (Steyr) 7:2, ! WAC (Dunaj)—Rotstern 3:0. Reichsbahn-Austria 3:2 itd. Med prijateljskimi srečanji je vzbudil največ zanimanja dvoboj med vojaško enajstorico »Rote Jäger« in dobrim moštvom Holstein Kiel, ki se je končal z 8:1 za vojake. Bavem iz Mona-kova je gostoval v Brüxu s 4:0. 2e v soboto se je začelo in končalo tekmovanje za drž. prvenstvo drsalnih parov v navzočnosti namestnika nemškega državnega športnega vodje Arno Brett-mayerja na Dunaju. Tako je postalo prvenstvo skoraj izključno dunajska zadeva, kajti dober par iz Bochuma Nähle-Miiller, ki se je odlikoval po lepi drži. ni imel nikakih težkih točk v sporedu :n ni mogel uspeti proti dunajski korucurmei Dvojica Martha Musi lek f Dunaj) — Horst Faber (Monakovo) sta predvajala izredno težak spored, ki pa je HI le spored dveh izvrstnih poedincev brez ora ve povezano- sti. Zato pa sta Hertha in Emil Tatzen- 1 dorfer (Wiener EG), ki sta bila lani druga, nastopala v sijajni formi ter predvajala spored, kakršnega doslej še nista utegnila pokazati. Zaradi tega jima je večina sodnikov zasluženo prisodita prvo mesto. Rezultati: Prvaka: Hertha in Emil Ratzendorfer, mestna številka 7, 57 točk 2. Martha Musilek—Horst Faber mestna številka 8, 56,6 točk; 3. Hedi Nähle—Kurt Müller (Bochum) mestna številka 13, 47,7 točk. V tekmah za drž. prvenstvo v hokeju na ledu si je v skupini B za dve točki opomogel Düsseldorfer EG, ki je s precej krepkim izidom 8:2 poravnal račune z moštvom iz Königsberga. Meddržavni boksarski dvoboj med Dunajem in Bratislavo na Dunaju »e je končal s tesno, toda zato še bolj hvaležno sprejeto zmago domačinov Zaključno stanje točk je bilo 9:7 za Dunaj. Seveda ne smemo pozabiti omeniti raznih prireditev na snegu, v katerih pa nam danes žal manjkajo oodrobnosti. Švicarji živijo v teh časih v športu kakor v začarani deželi. Vsa mladina je doma in zdaj se še z večjim navdušenjem oklepa koristi in razvedrila na prostem. Zato je ni nedelje, da bi se kjer koli v čim večjem številu ne posvetila vsem panogam. ki so količkaj izvedljive. Predvčerajšnjim so imeli velike smučarske prireditve za drž. prvenstvo v etapah, na katerih je nastopilo okrog 350 tekačev. Dalje so na štirih krajih igrali za najvažnejše točke v hokeju na ledu (Züricher SC ima odslej najboljšo pozicijo med vsemi), seveda pa tudi ni bilo brez neogibnega nogometa, deloma v konkurenci za pokal ali za točke v nižjih razredih V finalni tekmi za madžarsko drž. prvenstvo v hokeju na ledu je zmagal BTE nad moštvom BATE z 2:1. HALI OGLASI _ tKi ciuftbo _ _ t, —.30, t» dr» is pro* takao —-SO. sa dajanje naslov» ali filtro L 2-— Nalmaqjb iznos sa te oglase )e L T-—. — Za éenltve In dopisovanja Je pla£ati aa vsako besedo t 1.—. sa vse druge oglase L —.60 aa besedo. sa dr* in prov takso —M. aa dajanj« naslova ali ilfro L >-— Najmanj ft' tanna sa te oslase t» t» 10.— Službe išče INTERNIRANEC brez sredstev. išče primerne zaposlitve Vajen vseh kmečkh del. Najraje bi šol za hlapca h icori jem. Naslov v ogl. odd. Jutra 1824-1 GOSP. POMOČNICA va.lena mestne kuhe in vseh gosp. del. iš:e službe k boljši, mali družini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vajena- 1829-1 KINO IIAI'KA telefon VI-4) Pohitite! Le Se kratek čas predvajamo barvni in tehnčno doslej najpopolnejši füm o neverjetnih pustolovščinah barona Münchhausena Lažisjivi fdfufeec Izredno napeto dejanje, prekrasne naravne barve in odlični igralci: Hans Albers, Brigita Horney, Ilse Werner, I-Ians Brausewetter itd. Radi izredne dolžine filma predstave v nedeljo ob 10., 12.45, 15. in 17.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Odlična kmetska burka, polna preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletljajev Bolha v isšesa Emil Hess, Lotte Rausch, Sabine Peters i. t. d. Predstave ob 15. in 17. uri. KINO UNION Feie ton Vi-i I Mlado dekle sredi velemesta v boju za svojo življensko srečo Melo^ifa veleusesta Hilde Krahl, Werner Hinz, Karl John, Viola Žareli itd. Predstave ob delavnikih: ob 15 30 in 17.30 uri. Dotrpel je naš ljubljeni mož. dobri oče, stari oče, brat. stric, svak in tast, gospod poštni zvaničnik v pokoju Blagopokojni leži na svojem domu v Korytkovi ulici št 32. Pogreb dragega pokojnka bo v torek 25. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Korytkova ulica št. 32, na pokopališče k Sv Križu Vence hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Ljubljana, Fossano, Buffalo, D. S. A., 23. januarja 1944. Globoko žalujoči. mlado, pridno, poSteno, va-leno dela. sprejme boljša gostilna Naslov v oglas òdd. Jutra. 1770-la ŽET FZNINARJA z večletno prakso sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »2500«. 1753-la POSTREŽNICO od pol 2. do 6. ure — sprejmem Bahoveo, Tavčarjeva 2-III. 1849-la POSTREŽNICO sp-ejmem za ves dan — proti plačilu 400 ir Hi i-rula Džeman. Pred škofijo 15/111. 34855-la frizkk. vajenko sprejmem. B ož;č Viadka. TavčaiJeva 4. 1844-44 BRIV. VAJENCA z daJjšo učno dobo — ■spreimeni. Tedenska pia Naslov v ogl. odd. Jut:a. 1845 44 KAVNI SERVIS slovite xn.:Tnke Rosen-thal, garant. 925% srebra, baročni Stil. za a oseb, v kaseti, prodamo Redka p-iložno6t. Prekrasno d irilo za neveste. RudolI Zore. LJubljana Gleda..ška u!. 12. 1840-6 MOŠKO KOLO oredvojno. Adler 3 Gang, dobro oh-an eno. pro dam. Ogled v delavnici Goreč. Go&posvetsk! c. :842-6 MOŠKI HUBERTUS cer moško obleko, poce-ai prodam. H fcaj'c. Go-.posvetska c. 10-1, desno. 1851-6 MOŠKI PLAŠČ torà rek, nov. za «rednio postavo in škornje t. 43. a gred no prodani. Ee J ška 10. 185G-6 DVE GOSLI dob o ohranjen». prodam. Naslov v og. odd Jutr... 1816-6 ŠIVALNI STROJ .■»S cg-er«, z okroglim čol-uičkom. šiva na>ef m nazij, jx polnoma nov. posrezljiv. prodi m Pod-milšč'kova ul. 25. 1821-S POSTELJO MI O predam. Naslov v ogi. odd. Jntra. 1820 6 LJUBLJANSKI ZVON letnike 1883—1895, vezane. 1SÖ6—1SW9 in 19 9— 1926 broširane, p-odam skupno ili pes mezno — Vatlov v ogl. odd. Ju-tra. 1825-6 KUH. OPRAVO Dopo i noma novo. izredno -epo, ugodno p odam — Naslov v ogl. odd. Jutr». 1828-6 TEKSTIL. ODPADKE volnene bombažne in druge, sorti ane. večjo količno prodam Ponud be n.i ogl. odd Jutra p-?d j>Tekstilije« 1827 6 IJ STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Dobro plačamo! Na Vašo ieljo Jih prevzemamo na domu. B Guštm, Vod nikov trg St. 2 J-318-M OTROŠKI voziček, globok, in rabljen šivalni stroi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Globok voziček«. 16>0-7 dragocenost, primerno za darilo, kupim: zapestnico, verižico, aro. prstan ali podoben nakit. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerno darilo«. 1742-7 akumulator za motorno kolo, kupna. Ponudbe na poštni predal 139. 1839-7 DELNICE Trboveljske >n papirnic* Vevče — kupimo ve'Je množine. Rudolf Zore — Ljubljana Gledališka ul. 12. 1W1-7 steklenice raznih vrst. stalno kupuje po najvlšii cen: sMe-tajia« Goepoevetska 16 (tel. 32-881. n-sproti de lavskega doma 1826-7 T PIANINO VZAMEM v naiem s 1. februarietn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim maniJi«. i7-1m7 m STAVBNO PARCELO 700 do 1000 kv m — v bližini mesta, če le mogoče ob glavni cesti — takoj kupim brez posredovalca. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod :>1000«. : 450 20 4 do 5-SOBNO stanovanje, komfortno, v središču, išče d už n i od'asiih oseb, ev. proti nagradi. Toin: p! tv k Ponudbe na ogl. odd Jutra pod sMi-na str'ii-ka«. 148C-21a prav revn m dek et m , Le neanommne ponudìx- • s sliko, ki se takoj vrne j n.i ogl. odd Jut a po-J ! »Iskrenost«. 1847 2.1 UÖNjENO .MAP CO z dokumenti n slikani, sem izgubila 22 Jan. na poti po Selenburgiv. J Frnčlškansk', Mik!oč.čev< ; LEP LUSTER J ev- v »Ua:on-. in d-j av- ; kristalni, poceni prod m ' t-busa Magister Pošten I Og'ed med 10 in 12 u o • n.ijd teli n^j odda prof v Beethovnovi ul. 4 II. i nagradi v uprav J 'tra. vrata 7. 1835-fi POSODO zi nasolitev me1 a in ki slino, iz melikep:i in t'-deg;i lesa. dc.bite tr Gospodarski zvea- Blewe sova 29 1833 fi PISALNI STROJ ammke »Erika« — mile rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddel -u »Jufa« 1837 6 BRE-OVE METLE drž..je za lopate motike ter o.T.ela itd dobite p i Gospodarski zvezi Bleu weisova cesta 29. 1834-6 SUKNJA temnosiva — za srednjo postavo, ugodno naprodaj T novsk' pnst n 18 I. nadstr 18310 ELEKTROMOTORJE nove ter nekaj kab'r. in žice. p odam 1838-6 1843 37 12-LETNA SIROTA Je izgubila dena'ni.co z 75 L. m prstan te- no-žek. den•■■>. - >4: ''V^ 'r.vS-' ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki Izgubi naše nadvse ljubljene soproge, mame, stare mame, tašče in tete, gospe se najprisrčnejše zahvaljujemo; posebno pa vsem njenim prijateljicam, znankam in znancem za častno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence in šopke cvetlic. Srčno zahvalo izrekoma še posebej pevskemu društvu sSava-2 in pevovodji g. Venturiniju za ganljivo petje, ter prečastiti duhovščini za zadnje spremstvo. Ljubljana, 24. januarja 1944. Xa vse sorodstvo: JOSIP ŠTREKELJ ■ SA? ms Smrtnim ranam, ki mu jih je zadaja podla zločinska roka, je dne 22. januarja t. I. ob 21.15 podlegel naš v 42. letu svojega le delu posvečenega življenja. Dragega pokojnika bomo spremili v torek 25. t. m. ob 15.15 uri iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo počival do prevoza v rodbinsko grobnico v rojstnem kraju. Sv. maša zadušnica se bo brila v farni cerkvi sv. Petra v torek 1. februarja ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, 24. januarja 1944. KEINKIHARJEV1 Harry Hoff: 13 Kriminalni roman Braun je radovedno gledal okrog sebe. Bil je v tesnem prostoru, ki so ga obdajale stene, spletene iz trstičja, ovijalk m tanjših debel; tik poleg je bil drug, manjši prostor, Pe xotova spalnica. Stožčasta. s palmovimi Usti pokrita streha je imela več odprtin, skozi katere je prihajala v kočo nedoločna, somraör.a svetloba. Oprava kolibe je obstajala samo iz najpotrebnejšega: iz okrogle mize z dvema stoloma, šroke omare, police z več predeli, ki so bili s tenčico zavarovani proti mrčesu, iz skrinje, ki je morala hkratu služiti za klop, in iz petrolejke, ki je visela izpod stropa. V kotu si videl lesen podstavek s kuhalnikom na petrolej, na katerem si je Peixote pripravljal jed, največkrat preprosto juho, kakor je sam povedal. Zraven tega »razkošnega« ognjišča so bili na drugi polici razvrščeni lonci in ponve. Namiztno posodo je hranil v posebni omarici. V spalni čumnati si videl samo visečo posteljo, mizo in obešaln:k za obleko. Tako so torej stanovali možje, ki so se resno in z uspehom pripravljali za milijo-narski poklic! Peixote je odprl skrinjo. .»Evo — poglej- te!« je zaklical. »Iz te skrinje so mi ukradli zaklad.« Z drhtečimi rokami je i ri al po stenah zaboja. Na dnu se je svetlikal rudninski prah. s>Koliko je bilo zlata?« je vprašal Braun »Oh — prav lepe kepe so bile, seveda deloma še neotrebljene. To je vselej posebno zamuden posel.« »In koliko so bile vredne?« »Težko je povedati. Vsekako pa več ko dvajset kontov.« Komisar je stopil pred kočo. Ona dva sta krenila za njim. Preiskai je bi žnjo okolico, če bi našel kako sled, ter opazil v grmovju mesto, kjer bi se bil utegnil kdo preriti. »Ali vodi tod naprej še kakšna pot ?« je vprašal Peixote je prikimal. »Da. majhna preč-nica k sosedu, ki pa je težko prehodna in je že dalj časa nihče ne uporablja, ker jo vedno iznova bujno zarastejo ovijalke.« »Hm. Da vidimo!« Braun se je sklonil in zlezel v grmovje. Le sključen in z vellico težavo je mogel naprej. Opaziil je več polomljenih vej in pratrganih loz. Pone Kol se mu je tudi zdelo, da vidi na zemlji sled, kakor bi bil nekdo nekaj vlekel. Baš ko se je hotel obrniti, je p'anila izpod močvirnega rastlinja pri tleh »ja: a raca«, ena najbolj st:upsnh kač. kar j h premore Brazilija, že je vzravnala gl^vo in se nagnila nekoliko nazaj, da bi po bliskcvo usekala. Braun je odskočil v stran in z veliko prisotnostjo duha pograbil trhlo vejo, s katero jo je udaril. Kar oidahnil se je, videč, da je bil siri kači glavo, žival, ki ni bila p:>sebnj velika, se je zvijala na tleh. Komisai jo je pohodil. »Čudno bledi ste, gespad ko.uiča !« je rekel Peixote, ko se je Biaun p kaz L Braun se je posiljeno nas.nchml >,Za las je manjkalo, pa bi se bilo slfbo iz eklo,« j:-rekel in povedal spremljevalcema svo' doživljaj. Potem je nada jevcil: -»Nedvomni še ni dolgo tega, kar se je nek'o pre il skozi ta zai*aščeni rov. To je vend rie se.l, ki ne more biti brez pomena, škoda, da nimamo policijskega psa, ki bi nam pomagal naprej.« »Brzojavite v Cuyabo,« je menil Barreto. »žival lahko prispe že s popoldanskim letalom.« »Potem bi jo moral spremljati uradnik,« je rekel Braun, »in ne verjamem, da bi senhor Orechas odredil kaj takega zgolj na osnovi brzojavke. Poskusimo pa lahko.« Obrni se je k Peixotu rKdo je vaš iosed. ki živi na onem koncu te nevarne poti?« Peixote mu je povedal ime Nato je moral olgovoriti še na mnogo vprašaaj. preden je bila Braunova vedečnos. tol ko uto- Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Fttr das Konsortium »Jutro« als Verlag ložena, da se je lotil zasliševanja bližnjih sosedov. N . . * Glas o zadnjih degodkih se ^e bil hitro r.iznesel po »mestu«. Ljudje so bili vsd pre-padeni. Kar so pomnili, se ni bil zgodil v 1 Serri Ouro noben zločin- Vsi so marljivo in tiho opravljali svoje delo ter živeli drug z drugim v miru in a'ogi — zdaj pa je ilo j mahoma podoba, kakor da bi se zgrinjala na mesto prava povodenj nesreč in hudodelstev. »Nu da,« so rekli nekateri šaljivci, »če imamo že komisarja, se mora konec koncev tudi kaj dogajati, ia mu ne bo treba živeti križemrok.« Toda norčavost, ki jim je n-rekovaia take posmehljive besede ni biia odkritosrčna. V resnici jim je bilo vsem tesno. Vroče so želeli, da bd se B au-novo prizalevanje kmalu obneslo. Vsak je napeto čakal prihoda ka avane, s katero se je vračal ranjeni redar, in njegovega poročila. Povsod si videl mežr, ki so stikali glave in ugibali. Mnogi so pre. klinjaJi brata Sai vaj or ja. Nedvòmno sta se bila zločinca potem, ko sta umorila voznika telege in vojaka, obrnila nazaj proti Serri Ouro, da se maščujeta za izgon in sa hkratu nabereta bogatega pleno. Tudi urno; senhor ja Eml'ia so zdaj prip'sovali tenm o. povoma ki sta se najbrže skrivala kje blizu v pragozdu in p ežala po or p nju Peixota še na druge iskalce zlata, da si prisvojita njihov dobiček. Policijsko poslopje je oblegala množica mož, ki so vsi hoteli govoriti s komisarjem, da bi mu svetovali, kaj naj stori in kako naj zavaruje nj-h lastnino. Braun je dal spustiti vse hkratu v svoj urad in jim je razvil takle načrt: »Senhorja Lobata, lei se b:š pripravlja, da odpre tu nasproti banko bomo naprosili- da vzame zlato vseh tistih ta mu ga žele zaup ti v shranilo. Takoj potem se domenim z nJim zastran tega « »In če bi bilo naše zlato tam ukradeno?« se je oglasil razvnet iskalec zlata. »Za to, da se kaj takega ne zgodi, je treba seveda poskrbeti. V ta namen uredim gtr žno službo. Zastran tega si t>rej nikar ne belite glave. Razen tega ianKo Lobato s svojim letalom polagoma spravi zlato v Cuyabo, kjer bo še bolj na varnem. — Pretehtajte moj predig, pa mi pošljite drevi pooblaščenca, da mi sporoči, kaj ste skleorili. Ta čas stopim v stik z bankirjem.« Pravkaršnji govornik je stopi 1 naprej. *Kaj bi le tehtali? Vaš predlog je zelo pameten, gospod komisar. Vsi se z ajim radi okoristimo — ako je gospod Lobato volan — « »Takoj stopim do njega.« je Brrun vneto edvrnil » ti če hočete počakati, da se vrnem mi bo najbolj prav « Konsortium »Jutro« als Verlag Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja. Stanko V Iran t — Für »Narodna tlakama A (1 b aia ivn»L-.tAii •»-T----" tiskarnarja: Fran Jeran. - Für den Inseratenteil verantwortlich - Za insemini oddelek odgovarja: Uubcmir Volčič * " J>'N'arodnn Hskarno a>