LETO (ARO) XLVn (41)
Štev« (No.) 46
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AJRES 24. novembra 1988
Pluralizem: kakšen?
Dalj časa se v Sloveniji že govori o pluralizmu. Ko beremo te izraze v slovenski politični emigraciji, si pod tem predstavljamo nekaj, kar je na Zahodu popolnoma naravno, »namreč popolno politično svobodo
A v Sloveniji stvar ni tako preprosta in jasna, oziroma kakor bi si mi želeli. Tam namreč obstaja ve!č vrst pluralizma: odvisno je, kdo o tem govori.
Če govori predsednik slovenske partije Milan Kučan, je zanj to le pluralizem mnenj. To pa je nekaj čisto drugačnega. Pomeni namreč, da bi se lahko v partiji sami izoblikovalo več mnenj, oziroma v naj slabšem slučaju v notranjosti SZDL (kjer ima partija po ustavi vso oblast). Morda bi dopustili še pluralizem mnenj v literaturi, na noben način pa to ne pomeni, da bi v politiki delovala še kakšna struja', kaj šele stranka, mimo strogo kontrolirane Partije.
Če omenja ta izraz predsednik SZDL Smole ali kdo drug od oporečnikov, članov SZDL, govore dejansko o političnem pluralizmu. Pa tudi to ni tisto, kar si mi pod tem predstavljamo. Tu sicer dopuščajo pluralizem v SZDL tudi v političnih zadevah, morda bi dopustili tudi, da bi SZDL prevzela vlogo quasi-poli-tične opozicije partiji, ki bi tako „■stopila z oblasti1“ in prepustila vlado SZDL, ki pa je, kot smo že dejali, le nekako OF, zakrivajoča' ■dejansko vodilno silo v njej — partijo. če takemu političnemu plu-raiistu omeniš stranke, pravi, da bi tako nastale spet vse zlorabe strankarskega sistema in da' so oni dalje od tega v nekaki „civilni“ družbi, kar je izraz nestrankarskega vladanja celotne družbe (seveda pre-
ko edine stranke, partije,- a tega ne povedo).
Imamo pa1 tudi nekatere mislece in demokrate, ki pa zahtevajo doma pravi večstrankarski sistem, čeprav je ta izraz doma še večino sam bog-masvaruj. Samo ti hočejo v resnici to, kar zahteva politična emigracija oziroma ves svobodni zahodni svet.
Tu si moramo biti na jasnem. Seveda podpiramo vsakega od teh “pluralizmov”. Gotovo smo za pluralizem mnenj — naj prihajajo naše knjige in časopisi v Slovenijo', kjer jih lahko bere vsak brez dovoljenja Notranje uprave, naj se sliši naše mnenje preko radia in TV! A to še zdaleka ni dovolj. Tudi podpiramo, da naj se ustvari še kaka druga stranka, pa čeprav je to 'SZDL v okviru nekake pomlajene ¡partije. Vsa pravico imajo.
A tudi to bi bilo le pesek v oči; saj bi ostala dejansko partija pod drugim imenom, drugim vodstvom in drugimi gesli dejansko še vedno na oblasti.
Edino pravično in pošteno, edino primerno človekovim pravicam in dostojanstvu je še vedno demokracija — brez pridevkov, ker trenutno navzlic vsem napakam in nedo-statkmo predstavlja večstrankarski pluralizem, brez omejitve strank na “milostno dovoljene” ali ne. Edino to je sprejemljivo za našo politično emigracijo, to je cilj našega delovanja. In — hvala Bogu— to je tudi cilj nekaterih dobromisle-čih in resničnih demokratov v Sloveniji, ki se ne dajo zaplesti od mentalitete OF in partijskih .poskusov, da ostanejo na oblasti na kakršenkoli način.
Time Debeljak ml.
POŠILJA VINKO LEVSTIK
Zadnje novice s teleksa
PRIPRAVLJAJO USTANOVITEV NOVE STRANKE
Slovenska demokratska zveza počasi dobiva podobo. Drugi zbor slovenskih kulturnih delavcev, ki je zasedal v torek in sredo, 15. in 16. ¡novembra v Ljubljani in ki je letos ustanovljena ustanova demokratičnega zborovanja slovenskih razumnikov, je med ostalimi novostmi sprejel tudi pobudo dr. Dimitrija Rupla', da se dosedanji Odbor za pripravo preimenuje v Ustavni odbor ¡Slovenske demokratske zveze in se tako prične z resničnimi pripravami za samo ustanovitev.
.Najbolj je piri tem razveseljujoče to, da vsi, ki pri razpravah v zvezi s tem sodelujejo, javno govorijo o ustanovitvi stranke. Precej časa’ se je razpravljalo o tem, kako naj bi se ta opozicijska, precej idejno razlikujoča se organizacija imenovala. Dr. Rupel je vanjo nekako hotel včlaniti le izobražence, da bi tako nazorno pokazal, da Slovenska demokratska zveza deluje s stališč razuma proti doktrini komunizma. O tem, ali je komunistična doktrina' v stanju spopasti se z znanstvenimi argumenti pač ne kaže izgubljati besed. Tako se je porodila zamisel o ustanovitvi zveze ali organizaciji razumnikov, ki bi znotraj slovenskega političnega prostora oponirala, s tem pa konkurirala partiji. Tak je bil začetek taka je bila Ruplova zamisel.
Seveda je takoj povedal svoje Beograd in to označil kot zametek nove stranke. Tako so se na več posvetih zbrali intelektualci najrazličnejših svetovnonazorskih usmeritev in ugotavljali, kakšne bi bile možnosti za tak korak. Smoletova Socialistična zveza je- celo prevzela organizacijo teh posvetov, na' katerih
so sodelovali komunistični filozofi kot Vojan Rus, zmerni komunistični družboslovci kot Zdenko Roter, režimski zgodovinarji tipa Janko Pleterski in zgodovinarji bolj znanstvene usmeritve, tipa Bogo Grafenauer, pisatelji in teologi kakršna sta dr. Anton Stres in škof Vekoslav Grmič. Druščina zelo pisanih življenjskih in delovnih poti. Ti pogovori -so kasneje nekako zamrli, ker je moral Smole v Beogradu poslušati očitke, da pod svojo streho u-stanavlja nove stranke in s tem v Sloveniji uvaja zametke večstrankarskega sistema, ki s socialistično demokracijo nima ničesar skupnega.
In kakor so se pri Odboru za varstvo človekovih pravic zbrali vsi demokratično misleči Slovenci, je menil dr. Rupel, da bi po istem zgledu mogli ustanoviti Zvezo razuma proti metodam partije in kot opozicijo- partiji. Organizacija naj bi se imenovala' na primer Demokratična zveza razuma. Zdaj, na zboru kulturnih delavcev je imel še bolj določno idejo: Slovenska demokratična zveza. Malo neverjetno gledajo na to celo v Sloveniji: češ, bo uspelo? Beograd se že oglaša in 16. nov. je bilo rečeno, da upajo, da bo slovensko vodstvo ta „pogubni proces“ zaustavilo, ker da to vodi v večstrankarstvo...
Medtem življenje v Sloveniji teče svojo pot, dogodki se odvijajo bliskovito. Odbor je zagrozil z državljansko nepokorščino, če bodo štirje obsojenci morali zares v zapor, za kar so že dobili vabila.
Predsedstvo Slovenije pa je, kot so uradno formulirali: Na predlog predsedstva slovenske partije in razpoloženje v javnosti, dalo- pobudo predsedstvu Jugoslavije, da četverico ob državnem prazniku 29. novembru pomilosti.
Cas je žrtve dajal, mi smo prekrili spomin
Ob prazniku vseh svetih ali — ob dnevu mrtvih, prvega novembra 1988, ob 17.05 so „nekateri nekdanji borci“ na ljubljanskih Žalah, na zeleni jasi, obdani s pokončnimi in ponosnimi smrekami, za obzidjem, kjer se staro pokopališče izroča isti usodi z novim, položili žalni venec z zelenjem in rdečimi nageljni v sredi; od njega so se sporočilno vili štirje široki črni trakovi z napisi: Njim, ki so brez pravice — do javnega spomina, ter Žrtvam stalinizma — in naših zmot. Ob napovedanem času (17.00) še ni bilo videti, da se bo- kaj rodilo, samo pet minut pozneje pa so v hipu — kot bi se z neba vzeli — sklenili močan obroč ob položenem vencu ter prižgali sveče mladi in odrasli, otroci, ženice in starčki. Ne da bi jih kdo napovedal, ne da bi se sami predstavili, so se vrstili govorniki s kratkimi jedrnatimi nagovori. A bodi zapisano, kakor se / je skrivnostno večer podarjal noči in besede znanih ljudi iz naših kulturniških krogov v premislek obroču živih ljudi.
Cerkev Vseh svetih na Žalah je mogla sprejeti le peščico verujočih. Nadškof Alojzij Šuštar je v družbi petnajstih duhovnikov opravil spravno daritev za rajne. Odmevne so bile njegove besede ob spominu vseh svetih. Med grobove se je podal potem — in opravil molitve za rajne. Ob 17. uri se je napovedovala še druga posebnost v tistem neopredeljenem morju ljudi, ki so prihajali na grobove, prižigali sveče, polagali cvetje, kaj pokram-
„Ost-Dienst“ je brošura, ki izhaja v Hamburgu. V septembrski številki. je poročala o vojaškem sodstvu v Sloveniji in Jugoslaviji. Med drugim opisuje tudi primer slovenskega vojaka, Toneta Bogataja, katerega je vojaška policija aretirala in ga izročila vojaški organizaciji KOS. Njegov tovariš ga je namreč obdolžil, da je med moštvom širil „sovražno propagando“!
Bogataj naj bi. izjavil — tako je priča trdila tudi pred sarajevskim vojaškim sodiščem —, da „se mora •slovenski narod boriti za izstop iz zvezne Jugoslavije ter ustanoviti lastno, samostojno državo, v kateri smejo živeti samo Slovenci.“ Bogataj naj bi trdil, da hoče jugoslovansko vodstvo uničiti Slovence in če hoče Slovenija doseči, samostojnost, mora slabiti in ovirati delo jugoslovanske armade!
Vojaško sodišče je priči verjelo in Bogataja .obsodilo na leto dni ječe ■—■ kar je spričo tako močnih obtožb sorazmerno majhna' kazen.
Leto dni po prestanem obveznem vojaškem roku pa je ta tovariš povedal resnico. Priznal je, da ga je organizacija KOS nagovarjala in končno pridobila, da je Bogataja i-zigraval. Ko je dosegel svoj namen, je pred sodiščem prisegel, da so o-menjene izjave resnične, čeprav jih Bogataj dejansko ni nikdar izrekel! Ob tej priliki je priča celo trdil, da je Bogataj grozil, da bodo Slovenci v Sloveniji pobili vse ne-Slo-vence, jih vrgli v skupno jamo in iz njih naredili umetno gnojilo za slovenska polja!! Ko je javno priznal, da so vse izjave neresnične, je
Kaj bo iz tega, se ne ve, kakor tudi še ni znano, kaj bo z gonjo proti predsedniku SRS Stanovniku, češ da’ je v ZDA blatil Jugoslavije in Srbijo. In mimogrede: v prihodnjih dneh sta ¡napovedani veliki zborovanji v Beogradu in Ljubljani.
ljali i,n odhajali... Kulturni delavci in nekdanji borci bodo spregovorili besedo dve v počastitev „njim, ki nimajo pravice do javnega spomina“. V hipu se nas je zbralo z vseh strani in sklenili smo obroč, ki ga je kmalu oblikovalo daleč nad dvesto ljudi. Molk nas je povezal. Vsi smo vedeli, zakaj smo ¡prišli, vsi smo čakali, kdo bo spregovoril prvi.
Pristopil je k vencu mož, od vojnih let ¡sem so se mu vrezale gube v obraz. Odvetnik in pesnik — je završalo iz žive meje obroča — pobudnik tega spominskega shoda. Razgrnil je list papirja pred se-ib(oj.. . . Stegment kiase preteklosti, na katerega smo malo ali nič ponosni, smo prekrili s črnim prtom skrivnosti, da bi ga čim pozneje odstrli, ali nikdar. Toda zgodovini ni mogoče ubežati in nič za večno skriti. Zasleduje nas in postavlja vprašanja, na' katera si človek odgovora ne ve. Ve .samo, da ima. pravico živeti in da mu te pravice ne daje ¡nobena) ¡oblast. Zato mu je ona tudi ne more ¡odvzeti. To je pravica, ki! jo človeku daje stvarstvo» kot zemeljskemu bitju. Ta človekova pravica ni1 samo naravna, je sveta, jel svetost ¡sama, svetost življenja is svetost smrti, človek, ki vanjo ne veruje, nli svoboden.
Mož, odet v dolg plašč, je pri teh besedah za hip obstal, potem pa je nadaljeval s pesniškimi verzi: „Svobodi, čudežni vrednoti* poi Krstu smo Ime ji vzeli, ko ¡malo smo za njo iskrbeli; pristrigli mi smo ji peroti, da dalj ne zmore v svojem letu
omenjena „priča“ izginil čez bližnjo avstrijsko mejo, ker se je bal, da ne bi prišel pred vojaško sodišče, ker naj bi izdal „vojaško tajnost“ !
Vojaški proces proti Bogataju pa v resnici ni veljal njemu, temveč liberalnim politikom v Sloveniji. Dejstvo, da je Bogataj pred nastopom služenja vojaškega roka imel zveze s slovensko opozicijo ter da je njegov oče slovenski funkcionar, naj bi bil namreč že zadosten dokaz, da se za reformističnimi, načrti slovenskih komunistov dejansko skriva prava „protijugoslovansko nastrojena' kontrarevolucija“.
Ta vojaška intriga jugoslovanske armade pa naj bi -razburila Slovenca Mitjo Ribičiča, starega Titovega partizana in nekdanjega' slovenskega notranjega ministra, ki naj bi dejal: „V naši vojski obstajajo 'sile, katere je treba strožje nadzorovati!“ Beograjska „Narodna armija“, ki je glasilo armade, mu je kaj hitro odgovorila, češ da „Ribičič ščiti vse, ki širijo nacionalizem in fašistična gesla.“ Po mnenju jugoslovanske armade spada torej tudi tako pomemben slovenski- funkcionar, kakor je Ribičič, med tiste slovenske politike, katere je glavno jugoslovansko vojaško sodišče že v začetku letošnjega leta obdolžilo, da že več ne morejo ali pa celo nočejo narediti red v nemirni Sloveniji, ker naj bi bili že tudi oni sami prežeti z idejo separatizma.
Brošura' „Ost-Dienst“ podrobno poroča tudi o obsodbi Janše, Tasiča in Borštnerja ter o silovitih demon-stracijah Slovencev. V zadnjem komentarju pa piše pod naslovom , Zaostritev v Jugoslaviji“, — da se je odvetnik vojaškega sodišča v Ljubljani, polkovnik Živko Mazič, pritožil v Beograd, da' so zgoraj omenjeni Slovenci dobili prenizko kazen. V slovenskih krogih je zato nastalo veliko ogorčenje. Ljubljanski državni tožilec Boris Stadler je zato vložil
in ne višin kot prej...
Svoboda, tisoč drobcenih stvari, rojena solza iz krvi, izgovorjena radostno kot Mati.
Njej morali smo. darovati —
tolažimo- si vest — Pilati! Naj manj! jzatoi srce skeli.“
V molku globokem se je talila pesnikova misel, človeški obroč sem dočuteval, kot da se nekaj težkega vali nanj; vame se je zapodila misel: Samo tisti, kdor spoštuje mrtve, lahko utrjuje prijateljstvo živih. Večer tone v mrak noči. K vencu je stopila žena. v črnini. Časnikarka in publicistka — je završalo v obrača,-. „Viri iusti tolluntur et nemo (Nadaljevanje na 2. str.)
Manifestacije
V soboto, 19. novembra je bila ogromna manifestacija v Beogradu, ki je privabila nad pol milijona Srbov in o kateri so pisali vsi svetovni časopisi. Na njej je bil glavna oseba Miloševič, ki je zatrjeval, da morajo Srbi na vsak način dobiti nazaj Kosovo, čemur so pri-trjevalno vzklikali manifestanti.
Opisoval je „režim terorja“, ki ga izvajajo Albanci na Kosovem nad Srbi in Črnogorci. Vzklikal je, da „ni več časa za pritožbe, ampak za borbo“. Dejal je, da „bomo zmagali to bitko za Kosovo, naj stane-kar hoče, da bo Srbija spet enotna!“ Ko je neki govornik obtožil predsednika SRS Janeza Stanovnika in predsednika SZDL Jožeta Smoleta,, da sta javno dejala Srbiji sovražne izjave, ju je zbrana množica izžvižgala. Pri tem gre za izjave „očeta slovenskega naroda“, kot pravijo Stanovniku, ki je med svojim nedavnim obiskom v Washing-tonu dejal:
„Če hočemo izboljšati ekonomijo, moramo imeti privatna in svobodna podjetja. To zahteva popolni razvoj demokracije“. In je še dodal, da' bi morala komunistična partija zapustiti oblast. -
Istočasno pa so tudi Albanci. na Kosovem priredili svoje zborovanje, kjer so protestirali, ker so bili njihovi vodilni člani partije in vlade prisiljeni k odstopu.
Manifestacija v Ljubljani
Odbor za varstvo človekovih pravic — svobodni, ne tisti od SZDL — je sklical vse demokratične Slovence na veliko zborovanje na Trgu revolucije za ponedeljek 21. novembra (ne 19., kot je bilo preje oznanjeno, da slovenska manifestacija ne bi sovpadla' z beograjsko). Namen tega zborovanja je manifestacija za 'suverenost in spoštovanje človekovih pravic.
Ta dan so izbrali, ker bi morali tega dne štirje obsojenci J. Z. T. in
B.	oditi v zapor. To pa je slabo odjeknilo med Slovenci. O zahtevah slovenske skupščine in predsedstva je govora v novicah s teleksa. Dobili pa smo tudi izjavo društva, ki včlanjuje vse slovenske igralce; ti so uradno izjavili, da v primeru, če obsojenci gredo v zapor, noben igralec v ponedeljek 21. nov. ne bo nastopil na odru ali. v televiziji.
na vojaško tožilstvo v Beogradu pritožbo proti odgovornemu uredniku „Nardne armije“, ker je širil laž-njiva poročila o- razmerah v Sloveniji in sicer pod naslovom „Nove skrupulozne špekulacije“, v katerih napada slovensko sodstvo.
Sedaj se je prvič v jugoslovanski zgodovini, zgodilo, da se je urednik uradnega glasila jugoslovanske armade znašel pred prijavo, ki ga obtožuje, da s pomočjo svojega tiska' goji sovraštvo med narodi, ki živijo v Jugoslaviji.	D-ova.
O Slovencih še pišejo...
Slike
Razglednica iz Bleda
Prekrasno jutro na Bledu. Včeraj je deževalo in umito nebo nam predstavi razkošje lepot tega „nebeškega kinča“ v vsej prostranosti. Poletje se je že nagnilo in glavni val turistov je odšel. Oni, pa tudi mi, ki sme zrasli zunaj domovine, identificiramo Slovenijo z Bledom. V vsakem turističnem vodiču blešči ta „okolš’na raja“, kot poje naš veliki Prešeren. Po pregovoru: Konec dober - vse dobro, smo si tudi mi za zaključek romanja po Sloveniji prihranili gorenjski kot.
Ob obali se pozibava troje čolnov in nas vabi k Mariji na Otok. Ko se nam pridružita še dva angleška para, odrinemo. Cerkev in okolica je lepo obnovljena; sicer je zdaj v glavnem muzej, za’ žegnanjsko nedeljo pa le služi bogoslužju, in seveda za poroke. Okolje je res edinstveno; kateri par bi si ne želel tu skleniti zakona? čolnar razlaga star običaj, po katerem mora ženin mesti nevesto čez vseh 99 stopnic, kolikor jih je od obrežja do cerkvice. „No, priče mh lahko pomagajo,“ hudomušno pomežikne. Se mi zdi, da kar vsi potrebujejo pomoč... Prošnji zvonček
ČAS JE ŽRTVE DAJAL.
(Nad s 1. str.)
considérât: a facile iiniquitatis subla-tus (est iustus : et in Sion habitatio eius in pace factus est locus élus in Sion habitatio eius. Et erit in pace memoria eius“ ( Odstranili so pravične može in nihče se jih tne spominja; po krivici odlstrainjen, čeprav pravičen, v nj.ggov mir je pripravljen prostor na Sionu — in njegovo bivališče je na Sionu. V miiru bo spomin nanj).
Tako so odpevali kristjani, menihi, duhovniki ob smrti pravičnega, Boga vdanega. Mrtve spoštovati in se jih spominjati! Mar ni to edini način, da v sebi utrdimo čut za u-smiljenje z živimi? ôemû bi jih sovražili? Ali ni grenka resnica, ki jo je zapisal Jovan Dučič (Blago čara Radovana) : „Ljudje, ki sovražijo, so najprej norci, potem strahopetci, nikdar pa heroji!“
Svetostni molk prekine suhljati mož, publicist, 'kulturni delavec, pristopi k vencu in plamenicam, ki ga obkrožajo. S slabotnim glasom izše-peče: „Državljanska vojna bobi s tem končana in ti trenutki naj bodo začetek njenega konca!“ Pri vencu, ki je postajal že odrski kraj nastopajočih,. ga je zamenjala mlada žena — „pisateljica, kulturna delavka, publicistka“, je završalo iz (obroča.
„Ko smo pred leti nekateri začeli govoriti in pisati lot narodni spravi in obelisku, si najbrž z ,mano vred nihče ni mogel predstavljati, da bomo relativno hitro prišli do tega, ko se prvič lahkot spomnimo — in to javna spomnimoi! žrtev revolucije, žrtev boljševizma!. Oblast bi lahko ta srečanje prepovedala» pa ga ni. Mogoče j;e toi znak, da tudi ona počasi ¡razumeva, kaj je to pieteta do mrtvih, kaj je to nacionalna tragedija', kaj je to spralva s smrtjot, sprava z zgodovino, kaj je ito narodna sprava. Ker nimamo dostopa do grobov in do grobišč, smo se nekateri1 nekdanji borci in kulturni delavci domenili, da naredimo takšen ishod (provi zarij). Ne glede ha to, ali bo še kdaj .kclo vabil ha to srecahje prvega novembra, isern prepričana, da se bodo od zdaj naprej ta srečanja dogajala sama in ispontano» zakaj na simbodni travni je nocoj, st tem trenutkom, sprava z mrtvimi narejena. Naj jim ibot lahko zemlja ! “
Spomin, žalosten, kot je zemlja grobna, mi je navrgel misel na „Knjigo, ki noče biti requiem“. Ko bi bil Bojan Štih še živ, bi se njegova beseda slišala daleč naokrog. Tako je bilo le nekaj pesnikov in pisateljev, zagrnjenih v molk, morda pa je ta najzgovornejši spomin na tiste kulturne delavce, ki so po vojni morali presedeti v ječah dneve, tedpe, mesece in leta — zaradi ništrca.
K vencu j^lpristopil duhovnik, postaven mo? z obtraščeno brado. Prodoren je bil njegov glas... ,,Bi! sem
(5)
s poti
veselo klenka in nosi naše želje v nebo, saj jih imamo toliko!
Ko se vračamo, smo vsi sijajne volje; kar nas govori angleško, smo se že spoprijateljili z Angleži in kar mimogrede rešili tudi malvin-ski problem. Vsi se strinjamo, da o-toki pripadajo Argentini, obsojamo pa tudi vsako vojino. Ker so bili Angleži pred tednom v Benetkab, kjer „gondolieri“ potnikom tudi katero zapojejo, povabijo tudi našega kranjskega Janeza, naj eno dvigne. Brani se, češ da tukaj ini te navade. V tem mi šine misel: trije Slovenci smo, pa še po glasovih se ujemamo; dejmo, pa eno zapojmo. „Bomo pa mi zapeli in sicer pesem prav o tem jezeru,“ pravim Angležem. In je zaorila Po jezeru bliz’ Triglava, da je odmevalo do grajskih pečin. Angleži nam očarani zatrjujejo, da bodo današnje doživetje z blejskega jezera odnesli kot najlepši spomin iz Slovenije1. „Ja1, od kje pa ste, da ste takole korajžni in fejst pevci?“ je ves presenečen čolnar. „Iz Argentine in po 43 letih smo zdaj prvič v domovini.“ „Dobr’ ste!“ nas po goirejnsko pohvali, v ■tem pa čoln že trči ob obalo.
("Nadaljevanje na 4. str.)
skupaj s tistimi vrnjenimi iz Vetri-nja pri Celovcu, z njimi sem bil v mnogih sobah škofjeloškega gradu in škofovih zavodov v Šentvidu. Imel sem priiložiniolst spoznati razne fante in može. Bilo je med njimi veliko svetosti, mioirdia; tudi kakšna bairabi-ja, toda veliko V®č Svetosti!. Kaj kmalu teh ni bilo več v življenju. Toda, rečem vam, v srcu me smemo nositi nobene ¡trpkosti, ne zagrenjenosti, še mjainij pa sovraštva. Za kristjana prav gotovo ne! Zaito pa tisti, ki je veren in znaš moliti očemaš, naj ga z man® moli za vse, ki ®o padli v revoluciji in so ¡pokopani bodisi tu v Ljubljani ali ¡kjerkoli v domovini...“
Iz živega obroča se je sprostila v en odmevajoč glas Gospodova molitev. Videl sem jih, ki niso premika^ li ustnic, toda spoštljivo so spremljali to našo krščansko prepričanost in ubranost. Pretresljiva molitvena serenada, prinašala je kanček blaženosti v tisto večerno uro. Duhovnik je sklenil molitev z vzklikom: Gospod, daj jim večni pokoj, večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru!
Tik ob svoji rami zaslišim polglasno šepetaj«: Ali velja ta komemoracija tudi za informbirojevske žrtve, tiste na Golem otoku? Obrnem se. Mlad mož je čakal odgovor. Tisti, ¡ki je o svobodi govoril, mu je pojasnil: Tudi. Tudi zanje in še za druge... K vencu .je spet pristopil govornik in pojasnil:
„Pravkar ismo (zmolili za tiste» ki ležijo v grobiščih Kočevskega Roga. Rad bi vaš (Opomnil, da se v tej ko-memiolr&eiji spominjamo vseh, ki so ostali brez (pravic© do zaznamovanih grobov: za žrtve povojnih procesov, kot je bil Nagodtetov, za: žrtve dachavskih procesov, za žrtve, ki s® o-stale na Goiliem otoku.“
Mladi mož, ki je prej spraševal, je stopil iz obroča, jokaje se je bližal vencu: Tudi mojega očeta je pobralo na Golem otoku, tudi on je žrtev...
Oglasila se je pesem LIPA ZELENELA JE, TAM V DIŠEČEM GAJU... Presenetljivo otožno je odmevala. Sveče so dogorevale, redčil se je obroč ljudi. Še po poti domov sem zbrano in ubrano molil zanje rožni venec. V svoji sobici — tudi jaz i-mam svojo Sobico — sem prebral Štihovo pripoved, najkrajšo iz vojnih let:
„Po ulicah mesta na osvobojenem ozemlju je kolovratil močno okajen pesnik, kipar in bohem. Bila je lepa mesečna noč. Brez oblaka in polna zvezd. A bohem je tudi videl repatico in jo pozdravil z besedami: ‘Večna luč naj nam sveti.’ Vsem, ki jih je v tej noči srečal, je salutiral, obenem pa ¡poltiho pel: ‘Iz krvi rdeče mladih partizanov zraste nova čaršija’ ..
Iz krvi rdeče vseh žrtev vojnega nasilja! In kaj sedaj? Mrtvi ne poznajo sramu! In mi?
Jože Zadravec Družina, št. 44, 13. novembra
Nenadoma je, kot po hudi nevihti, zavladal mir. Čeprav vemo, da je začasen, si je marsikdo globoko oddahnil. Železnice vozijo kot po navadi (to je, vozijo slabo, a vozijo); poštarji raznašajo pisma1; da se govoriti, kolikor toliko, po telefonu; z bencinom ni ¡problema... Koliko časa bo to trajalo? Medtem se že zbirajo novi oblaki na obzorju. Sedaj so na vrsti sodnijski uslužbenci, izredno prizadeti v zadnjih mesecih v kupni vrednosti svojih plač. Če se ta teden zadeva ne uredi, bomo kma-
administrativni kaos argentinske pravice. Imelo pa bo še poseben prizvok, ker morebitna stavka lahko precej prizadene bodoče volitve. U-_ službence volilnih sodišč so že po-zvali, naj kljub težavam vestno delajo. Jasno: maj leta 1989 ni daleč, in vlado skrbi.
ČUDNA PRIJATELJSTVA
Še predno je predsednik Alfonsin za nekaj dni pohitel v Evroipo, je svojevrstna polemika zagorela na argentinskem političnem odru. Iz krogov radikalne stranke je prišla obtožba, da se pripravlja dogovor med peronisti in Alsogarayevimi liberalci. Konkretno so radikali napovedali skoraj šen sestanek med pe-ronističnim ¡kandidatom Menemom in Alsogarayem,
Zakaj polemika? Zato ker zgodovinski razlogi govore o nespravljivosti med liberalci in peronisti. Al-sogaray je že desetletja znan kot gorila“, oznaka’, ki je nastala v letih 50-60 in ki pomeni „kruto ostrega“ antiperonista. „Gorilizem“ je bil svojevrsten pojav, ki je po „osvobodilni“ revoluciji leta 1955 zajel široke plasti naroda, ne glede na verske in strankarske razlike in bil močan zlasti v krogu oboroženih sil (posebej v mornarici). Pravijo, da je gorilizem izgubil večino svoje moči, ko se je Balbin objel s Peronom. Zadnja politična utrdba te struje je postal prav liberalni tabor.
Zakaj torej sedaj to zbližanje? Kajti, naj se trdi eno ali drugo, re-
če parafraziram znano geslo “Strah gre po Evropi - strah komunizma“, bi rekla: „Strah gre po Jugoslaviji - strah političnega pluralizma.“ Vendar je ta strah kakor vsak strah votel, olkoli ga pa n)č mi.“
Za to govorita vsaj dva razloga:
— Prvič: sprava se je na Slovenskem dogodila, kar priča tudi žalna jsiovfesnost v spomin „žrtvam stalinizma in človekovih zmot“, kakor je bilo zapisano v najavi te komemoracije, ki je ¡slovenske oblasti sicer niso dovolile (saj jih za dovoljenje tudi nihče ni vprašal), je pa tudi niso preprečile. Ta slovesnost je bila simbolna in zgolj ¡pietetna in torej brez očitkov in sovraštva. In sprava je pogoj političnega pluralizma! ;
drugič: vsem, tudi partiji je jasno, da tako kot doslej, ine gre več naprej. Da mora priti do bistvenih sprememb. Da je treba vzbuditi ustvarjalnost ljudi ne glede na ideološke omejitve in apriorne resnice. Bistvena sprememba od enostrankarskega sistema je večstrankarski sistem. Seveda ob izkušnjah, ki jih imamo z večstrankarskim sistemom v stari Jugoslaviji. Stranke v novi Jugoslaviji torej ne bi smele temeljiti na večnih resnicah (klerikalna, komunistična) in t.i. odtujenosti od volileev, tudi ne bi smele biti fiksne in večne, ampak bi morale spontano vznikati in ponikati, če ne bi uveljavljale politične volje in projektov svojih volileev.
Kako to izvesti? Najbolj zagonetni problemi so tudi najbolj enostavni. Torej: zagotovo ne nasilno in na pamet, ampak spontano recimo, organsko. V SZDL Slovenije se
snica je, da si peronisti in liberalci • že nekaj časa mežikajo drug drugemu. Vprašanje je, kaj lahko eni in drugi dobijo od te čudne povezave? S peropistične strani je odgovor jasen. Menem upa na zmago, a ve, da bo kaj težko dobil dovolj volivcev, da bi ga volilna zbornica potrdila za predsednika samo s peronističnimi glasovi. Potreboval bo pomoči. Hiter porast liberalnih glasov v zadnjih letih mu je zbudil skomine. Gre ^ torej za to, da ga liberalni volivci podpro v zbornici.
In Alsogaray ? On se najbolj bo-
peronizma, bodo volili radikale, čeprav bolj simpatizirajo z liberalci. Enako tisti, ki sicer niso peronisti, hočejo vlado „kaznovati“, in bodo oddali svoj glas za Menema. Liberalci ne vedo dobro, kako to preprečiti, pa igrajo na levo in desno. Zato je te dni poslanec Clerici, medtem ko je ves svet dokazoval, da so resnični dogovori med liberalci in pe-¡ronisti, zatrdil, da morajo liberalni volilci v zbornici oddati glas za An-geloza.
Vendar Alsogaray računa še drugače. Pravijo, da po tihem želi pe-ronistieno zmago» zavedajoč se, da bo peronizem kaj težko uspel na' vodstvu države. Po šestih letih ponesrečenega vladanja, in ko bodo ljudje razočarani nad peronizmom in bo še živ spomin na polomijo radikalov, bo nastopil trenutek liberalcev. Za radikali in peronisti bo v Argentini zavladal liberalni predsednik. Je to dejstvo ali le fantazija političnih opazovalcev? Odgovor jd težak. Res pa je, da so stiki med liberalci in peronisti vedno bolj pogosti.
FANTAZIJA IN REALIZEM
Ko že govorimo o fantazijah, dodajmo še eno, o kateri ¡se ne piše in se malo govori. Pravijo, da je Menem Alsogarayu naravnost ponudil gospodarsko ministrstvo. Sam se na gospodarstvo kaj malo spozna (razen na osebno) in baje ne zaupa preveč nobenemu izmed peronistič-
drenjamo vsi, komunisti in nekomunisti, demokrati, liberalci, starci in mladci in še vsi vmes (SZDL se mi zdi kakor ogromna' breja mačka). Naj se torej iz nje „irodi“ tisto, kar je že v njej, pa je omejevano; najprej ZSMS (mimogrede: ali ni dovolj Zveza mladine? Ali pa še bolje: poleg Zveze socialistične mladine še druge mladinske zveze in organizacije!), ¡nato še druge zveze: Kmečka zveza, Zveza demokratičnega razuma (v nastajanju), ki jo razumem kot Demokratično zvezo, itd. Nato bodo počasi nastale še druge zveze in organizacije!, svobodni sindikati... nastajale iin izginjale, če ne bodo kos svojemu času in nalogam. In vedno, vsak hip pod budnim očesom civilne družbe.
Seveda je tu še Odbor za varstvo človekovih pravic, ki bi se moral taliti organiziijati kjot samostojna politična stranka, dobiti svojo politično, organizacijsko strukturiranost s pododbori, ki bi v svojem okolju delovali samostojno, saj je kršitev človekovih pravic v vsakem okolju več kot preveč.
In to je vse! Vse ©stalo bi se potem odvijalo samostojno in ob kontroli javnosti. V svobodnem tisku in ¡predvsem na' svobodnih volitvah. Prej ko bo vodilna stranka to dovolila in omogočila, tem normalneje se bo ta zgodovinska sprememba dogodila. Zdaj je za to trenutek — v nasprotnem primeru se boijo zamere in sovraštvo potencirala, se zbudila še tista iz preteklosti, ki so zdaj poniknila v spravi — in potem nihče ne more vedeti, kako se bo odvijala naša prihodnost. Partija bi resnično dokončala' in opravila svoje „zgodovinsko poslanstvo“, če
nih gospodarstvenikov. V te govorice sicer ni da bi preveč verjeli, a zabeležimo jih „za bodoče čase“.
Medtem pa v radikalnih vrstah vlada čas realizma. Preteklo nedeljo so imeli notranje volitve v prestolnici in v provinci Buenos Aires. Povsod so izredno prepričljivo zmagale liste, ki jih je predstavilo strankino vodstvo. Opozicija v večini o-krožij ni dosegla niti 25% glasov za manjšinsko zastopstvo. Treba je priznati, da so v tem sedanje strankine oblasti zelo izvedene. Alfonsin se sicer direktno ne vtika v notranje prepire, a njegovi učenci kaj malo zaostajajo za učiteljem. Vodilne struje se raje povežejo med sabo proti manjšim izbruhom opozicije, kot da bi se vdajali krvavemu in riskiranemu notranjemu boju.
Nekaj podobnega skušajo uvesti tudi peronisti. Guverner Cafiero je moral osebno in krepko poseči te dni v delovanje stranke, da so končno, vsaj na višjem nivoju, peronisti bue-nosaireške province le mogli predstaviti >enotno volilno listo. Gre za ■najtežje volilno okrožje, ki je bistveno za stranko, a obenem prepleteno z notranjimi strujami in skupinami. Dosega sporazuma je dejansko pravi čudež, čeprav bo na okrajnih in krajevnih področjih boj vzplamtel, morda prav zaradi tega, še z večjo silo. A zaenkrat je položaj rešen, in za1 zunanji ugled je to najvažnejše. Peronistični veljaki se dobro zavedajo, kako prizori medsebojnega političnega klanja odbijajo „neodvisne“ volivce.
In prav vprašanje „neodvisnih“ volivcev ostaja še 'nerešeno, tako za radikale, kot za ¡peroniste. Kot pri prejšnjih volitvah razne ankete kažejo, da tako Angeloza kot Menema presegajo procenti tistih, ki še ne vedo, koga bodo volili. In če upoštevamo, da je v Argentini volj en j e obvezno, da običajno voli kakih 80% volilnih upravičencev, si lahko predstavljamo, da nikakor še ni rečena zadnja beseda, in ne bo rečena do trenutka, Iko bodo zaključene volitve.
NOTRANJI MIR
Za „zunanji ugled“, pa tudi za bolj uspešno volilno kampanjo, so se pretekli teden sestali vodje . peironi-stienega sindikalizma. Zadnje čase je bilo mnogo pozivov, da bi obnovili strankarsko sindikalno strukturo, ki je bila precej prizadeta vsled nesporazumov in osebnih interesov. Zlasti je odjeknil svoj čas v gre-mializmu pojav „obnoviteljskega“ peronizma. Po zadnjih volilnih rezultatih je jasno, da je pohod stare peronistične garde postal odločilen. Prišel je torej čas, da se položaj razjasni in da vsak ve, kje stoji.
A vodilni možje so pametno ugotovili, da v tem trenutku ni na mestu noben postopek „normalizacije“. (Sedanje stanje naj še kar ostane kakor je, vse do meseca maja prihodnjega leta, to je, do predsedniških volitev. Šele potem naj se sindikati spoprimejo in uredijo svoje notranje zadeve. „Zaradi ljubega miru“ in volilnega uspeha.
Z zadevo notranjega miru je povezan tudi sestanek, ki ga je te dni imel glavni poveljnik vojske s predsednikom vrhovnega sodišča. General Caridi je pohitel na sodnijo, da' se pozanima za stanje sodb kakim petnajstim generalom, ki so še zapleteni v postopke zaradi kršenja človekovih pravic. Trenutno so te sodbe na krajevnih zbornicah, ki se bodo konec letošnjega in v začetku prihodnjega' leta izrekle glede kazni. Potem bo vsa stvar prešla na vrhovno sodišče. Kakšen bo končni i-zid, ni jasno, če bo šlo po zakonih bo padla marsikatera kazen, Če se pa pravica ukloni političnim interesom, bo precej presenečenja. Seveda, tudi tu „zaradi ljubega' miru“.
bi razpisala, svobodne volitve, zavedajoč se, da bi v tem primeru svojo absolutno politično moč izgubila, pridobila pa bi svojo (delno) legitimnost. Legitimnost se namreč preverja samo na svobodnih volitvah; tista strašila' o „zgodovinski vlogi“, „objektivnih zakonih zgodovine“, „edinem nosilcu zgodovinskega interesa, „delavskem razredu“ itd. pa naj pospravi na smetišče zgodovine. Sicer bomo šli vsi ina „smetišče“ revolucije.
(Mladina, 11. novembra)
lu imeli nove stavke. Kaj pa pomeni stavka na področju sodne oblasti jj ^polarizacije“, tistega običajnega dobro ve le tisti, ¡ki od'blizu pozna pojava v argentinski politiki, po katerem ljudje volijo „enega“, da ne bi zmagal „drugi“. Tisti, ki «e boje
Spomenka Hrlilbar
Za politični pluralizem
NOVICE IZ SLOVENIJE
'LJUlBLJANiA — Drobno gospodarstvo imenujejo skupek malih podjetij, privatnih ali druižlbenih, v katerih ni zaposlenih več kot sto delavcev. In v tem drobnem gospodarstvu naj bi leta 2900 'bilo zaposlenih okrog 250.000 delavcev. Leta 1986 jih je bilo 80.000. V drobno gospodarstvo niso všteta kmetijska podjetja.
LJUBLJANA — Cene v avgustu so se v Sloveniji podražile za 12,6 odstotka. V dvanajstih mesecih so cene poskočile za 194 odstotkov.	^
TOLMIN — Soška postrv naj bi se vrnila v Sočo in njene pritoke. Taka je želja tolminskih ribičev in zato so tudi začeli graditi valilnico, v kateri naj bi se letno zvalilo 300 tisoč mladic. Valilnica bo stala na potoku Vodivček.
NOVA GORICA — V kromberškem gradu so odprli retrospektivno razstavo del slikarja in grafika Rika Debenjaka, ki obsega obdobje 1943-1984. Na o-jgled so postavili 230 grafik, risb, olja in knjižne ilustracije. Razstava je ena najizčnpnejih razstav, kar jih je javnost mogla videti z Debenjakovimi deli.
RAZDRTO — Avtocesta Fernetiči-Razdrto je dobila svoj dokončni načrt. V njem naj bi' bili načrtovalci izbrali neposeljene površine in obvarovali čim bolje divjad, izvirke vode ter Obdelovalno zemljo. Tako naj bi končno avtocesta zahtevala za 23 km dolgo štiripasovnico 161 hektarjev kmetijskih zemljišč in 107 hektarjev gozdnih površin. Vsekakor imajo nekateri, ki jih skrbe ekološki problemi, še precej pomislekov o tem načrtu.
LJUBLJANA — Učitelji in profesorji so se na sestanku sindikalne konference delavcev na srednjih šolah potegovali za bolj enotne plače, ker imajo po raznih občinah različne plače. V juniju je razlika med enimi in drugimi •občinami dosegla tudi 50% razliko. U-deleženci so zahtevali večje odločanje sindikatov pri oblikovanju plač.
IDRIJA — Nov grb si je izdelala idrijska občina. V njem bo Merkur, i-drijski grad, čipkarska obrt in seveda ne bo manjkal spomn na NOB, Prejšnjega so bili pripravili pred desetimi leti, pa izgleda, da nekaterim ni bil pogodu.
KRANJSKA GORA — Most čez Pišnico je tako dotrajan, da so v pretekli poletni sezoni morali potniki prestopati, ker avtobusi niso smeli po njem. Potem so se zakleli, da morajo postaviti novega, betonskega v najkrajšem
MIRKO VASLE
Slovenci
OLIMPIJSKE IGRE SEUL ’88
Končale so se XXIV Olimpijske igre. Na splošno so veljale kot naj-bcljiše v zadnjih desetletjih. V Seulu so sodelovale najmočnejše športne velesile (edino Kuba ne). Od Montreala leta 1976 se to ni zgodilo zaradi političnih bojkotov. Na kratko bomo skušali opisati, kako so ise odrezali slovenski športniki.
Komentar ne bo žal bolj natančen marali večnega problema te dežele — poštne stavlke. Prejeli smo le delno časopisje iz Slovenije, nekaj novic pa smo posneli iz drugih revij (ZDA, Nemčija), ki so nam jih prinesli obiskovalci.
KOŠARKA: DVE SREBRNI
V	košarki pri moških je Jugoslavija zasedla drugo mesto in si s tem priborila srebrno kolajno. Pri ekipi je sodeloval košarkar ljubljanske Smelt Olimpije Jure Zdovc, ki je bil določen vanjo tik pred odhodom. Jugoslovani ¡so sijajno pričeli z zmago nad Sovjetsko zvezo, nato pa počasi odpravili vse nasprotnike razen Puerto Ric'0, ki je Jugoslovane premagal za’ en koš.
V	polfinalni tekmi so zmagali nad Avstrijci, v finalih pa se jim je Sovjetska zveza oddolžila in jih zlahka premagala.
času. Zbrali so denar, lego in vsa potrebna dovoljenja. Začeli so tudi z deli, a je od nekod prišel nov inšpektor in ukazal prenehati z deli. Tako pa do zmenjenega roka, 30. novembra, most še ne bo stal in se bojijo, da do naslednje sezone ne Ibi bil še uporaben. Most povezuje cesto Kranjska Gora - Vršič -Tolmin.
'LJUBLJANA — Turizem tudi čuti posledice inflacije. Domačih gostov je bilo znatno manj, kot pa v istem času v lanskem letu. Zato pa je naraslo 'število tujih gostov, ne samo v procentih ampak v celotnem številu.
NEW YORK, ZDA — Kipar Boštjan Putrih je na Mednarodnem tekmovanju umetnikov prejel diplomo za kvaliteto svojih skulptur. Nagrado mu je podelila žirija, sestavljena iz predstavnikov štirih ameriških muzejev in galerij.
iSIO'FIJA, Bolgarija — Mednarodni kongres slavistov je zasedal sedem dni v Sofiji, kjer so obravnavali jezikoslovna in literarnozgodovinska vprašanja. Na kongresu so bili predstavniki vseh slovanskih jezikov — razen slovenskega. Šestih slovenskih slavistov hi moralo potovati, pa niso pravočasno zbrali sredstev zanje. Zato se je pa iz Srbije udeležilo kongresa kar 27 slavistov.
LJUBLJANA — Privatništvo ali turistična obrat se vriva tudi med turistične agencije. Po zadnjih preverjanjih naj ibi v Sloveniji bilo sedemnajst zasebnih turističnih agencij, ki ponujajo programe večjih agencij ter lastne. Začenja se tudi pojavljati specializacija, saj se nekatere posvečajo kongresnemu turizmu, druge planinskemu, itd. Ime prve je Albatros, je na Bledu, najmlajša je pa iz Bovca in nosi ime Scalbio-so.
JESENICE’ — Karavanški predor bi mogel biti odprt kak dva meseca pred načrtovanem datumom. Do zdaj je na obeh straneh predora prevrtanih kakih 70. odstotkov. Začeli so tudi že nekatera izvenpredorska dela in pa dogovore, po katerih bi lahko vse mejne formalnosti opravili hkrati na eni ali dru-igi strani.
ŽALEC — V spomin na II. slovenski tabor so v Žalcu ob 10. obletnici pripravili več prireditev. Med njimi je bila uprizoritev Linhartovega “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”, na kateri so nastopali domači igralci, režiral pa je Iztok Valič. Kot je žalski predsednik povedal, je bilo praznovanje sorazmerna skromno zaradi sedanje politične situacije, v kateri so se mitingi izrodili in spodbujajo mednarodno sovraštvo.
in šport
V	drugi polfinalni tekmi je SZ izločila ZDA: to je prvič, da Ameri-kanei ne igrajo finalne tekme (leta 1980 v Moskvi jih ni bilo).
Pri ženskah si je jugoslovanska košarska ekipa priborila 'srebrno kolajno. V predtekmovanju so izgubile samo z ZDA. Tako so se v polfinalih pomerile z Avstralkami. Dobile so igro z eno samo točko razlike in se tako uvrstile v finale. V drugi polfinalni tekmi so severne Američanke .premagale SZ.
V	finanlni igri so Američanke silno lahko premagale Jugoslovanke, Sodelovali sta dve Slovenki, ki igrata v ljubljanski Iskra Delta Ježica: Stojna Vangelovska ter Polona’ Dornik.
VESLANJE IN ROKOMET BRON
V	veslanju je blejski dvojec brez krmarja (Bojan Prešeren in Sadik Mujkič) dosegel dofjedaj največji uspeh slovenskega veslanja. V velikem finalu sta Slovenca dosegla tretje mesto in s tem bronasto kolajno: prvo veslaško kolajno sploh.
V	rokometu so pri moških Jugoslovani dobili bronasto kolajno. Izenačili so z Islandijo, izgubili pa s SZ. Vse druge tekme so zmagali v predtekmovanju. V boju za bron so premagali Madžare. V moštvu je igral Slovenec Iztok Puc.
Stran 5
X SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: V družini coni. Jožeta Čampa in cont. Marte roj. Šmalc se je rodil sin Damjan Matija, čestitamo!
8. oktobra se je v družini Janeza Homovca in njegove žene Haline v Co-modoro Rivadavia rodil sin, ki bo krščen na ime Friderik. Čestitamo!
Poroka: Dne 19. novembra 1988 sta •se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Tone Oblak in Tinka Loboda.
Priče so bili starši Albinea in Marjan Loboda ter Helena in Tone Oblak. Poročne obrede je med somaševanjem z Ladislavom Lenčkom OM in župnikom Jožetom 'Škeilbcem opravil delegat dr. Alojzij Starc. Med poročno mašo sta pela mladinska zbora iz Ramos Mejije ir. San Justa *>od vodstvom Andreja Selana. Novoporečencema želimo mnogo sreče.
(ffilMES
ŠAHOVSKI TURNIR
V Slomškovem domu v Ramos Me-jiji se je končal šahovski turnir, ki so se ga udeležili prvaki raznih prejšnjih turnirjev. Organizirala ga je Šahovska zveza, vodil pa Mirko Vasle. Potekel je v zelo kavalirskem igranju in vzdušju.
Končna razpredelnica je naslednja:
Umrli so od 22. ¡do 29., septembra:
LJUBLJANA — Anton'Tratnik; Marija Pliberek; Ana Esih roj. Pižmoht; Marija Knez roj. Mayr; Angelca Rihar roj. Pipan; Kristina Baraga roj. Kožuh; Alojzija Pestotnik; Matej Rozman; Bronislava Podobnik; Stane Lampret; Janko Sovre; Bruno Legiša; Olga Kamenček, 95; Ivan Merdavz; Angela Ma-sehke roj. Mulec; Frančiška Jakša; Matija Šemrl; Majda Sgerm-Hočevar; Gordana Jalovec roj. Billbilova;' Milena Urbančič; Milena Ekert; Martin Karlin; Majda Kogovšek roj. Božič; Rezika Rajterič, 812; Robert Čepirlo; Ivan Klančar; Frančiška Grum; Štefka Pun-gerčič; Jelka Zwttnig roj. Koia; Franc Dermota; Jožica Hrženjak roj. Krajc, 76; Urška Us roj. Zupančič; Stane Galič; Pavla Obereigner roj. Uršič; inž. Zora Pretnar roj. Boječ; Alberta Žgur roj. Loboda; Slavk«,. Danč roj. Medvešček, 62.
RAZNI KRAJI — Marija Bern roj. Triler,	Bled;	Marko	Forte,	Trbovlje;
Matevž Kovač, Zagorje; Avguštin Lam-per, Celje; Polonca Tepina roj. Plemelj, Bled; Ludvik Marič, Murska Sobota; Tatjana Flisek, Zagorje ob Savi; Franci Pogačnik, Radovljica; Jože Ir-mančink, Žalec: Iva Potočnik, Slovenj Gradec; Francka Bleje roj. Vidmar, Mengeš: Božidar štrukelj, 82, Sodražica; Frančiška Golob, Rudnik, Fani Šinkovec roj.	Benegar, 80, Ilirska Bistrica;	Pože	Uršič,	Simon	Stanonik,
Škofja	Loka;	Anton	Orehek,	58, Dob-
žale; Cilka Smagajf 83, Šentilj; Franc Rebolj (Jelenov France1;'), Kranj; Petra Petrovčič roj. Obersnu, Vrhnika; Peter Tomšič, Knežak.
zm. re. izg. točk
1.	Lojze črnak	SV	5	1	—	51/2
2.	Dani Kunc	SV	3	2	1	4
3.	Franci Sušnik	sv	3	1	2	3I/2
4.	Stane Škerlj	RM	2	1	3	3 %
5.	Gregor Verbič	SM	2	—	4	2
6.	Albin Magister M		2	—	4	2
7.	Franc Vaster	RM	1	1	4	m
	'Šahovska zveza se			zahvaljuje		
Slomškovemu domu za prostore, Zadrugi Sloga pa za darovane pokale.
Prihodnje leto ima namen Zveza prirediti nov turnir za vse ljubitelje šaha. Podrobnosti bodo objavljene.
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK IN DAN SLOVENSKE ZASTAVE
V nedeljo, 30. oktobra je naše Društvo Slovencev slavilo Slovenski narodni praznik in dan slovenske zastave. O.b isti priložnosti smo se spomnili tudi 40-letnice našega prihoda v Argentino in obletnice blagoslovitve našega novega Doma.
Pri skupni sv. maši je dušni pastir Jože Horn navezal misli na medsebojno ljubezen ter spoštovanje do naroda in njegovih vrednot, predvsem materinega jezika. Zaključil je svoj nagovor z besedami, ki nam jih je povedal ob blagoslovitvi temeljnega kamna našega novega Doma nadškof msgr. Cándido Rubiolo: „...Skoro bi si upal trditi, da bi bila opustitev verskih in narodnih tradicij vaših prednikov •— težak greh.“
Po maši in kratkem odmoru smo ■nadaljevali s proslavo. Ob odru sta bili obe narodni zastavi in velik slovenski. emblem.
Spored smo pričeli z argentinsko državno' himno. Sledila je deklamacija dr. Kremžarjeve himne „Slovenija' v svetu“, ki jo je navdušeno deklamiral Martin Bajda ml. in jo je nato zbor ponovil še v petju.
Na oder je .stopil Stane Grbenc in pričel svoj priložnostni govor tako:
„Večina slovenskega naroda, ki svobodno in demokratično misli, in naša osebna narodna zavest nam velevata, da se danes spominjamo in proslavljamo sedemdeseto obletnico osvoboditve slovenskega naroda in vseh tistih osebnosti, ki so se v tistih odločilnih letih borile in dosegle večstoletno željo slovenskega naroda: politično svobodo in prvo slovensko narodno vlado, pa čeprav je ta vladala le kratek čas.
Ob tem našem narodnem prazniku slavimo tudi Jan naše slovenske zastave, ,naše narodne svetinje. Tro-
•■««■aaaaaaaaa
i«(MiaaiHiin«aauia

OSTALA JUGOSLAVIJA
Naj sedaj še .pregledamo vse ostale kolajne, ki jih je dobila Jugoslavija.
V	rokoborbi je dobil srebrno Ša-ban Trstena v kategoriji 52 kg.
Jugoslavija je spet potrdila svojo premoč v vaterpolu: v finalni tekmi je premagala ZDA in si tako priborila zlato kolajno.
V	streljanju je dobila dosedaj največje odličje na svetovnih tekmovanjih in olimpiadah: V tekmovanju.
z zračno pištolo je Jasna S. Sekarič dobila' zlato 'kolajno in svetovni rekord, v tekmovanju s pištolo pa srebrno kolajno.
Piri moških je v streljanju z zračno puško Goran Maksimovič zasedel tudi prvo mesto in dobil zlato kolajno.
Tudi v namiznem tenisu je Jugoslavija pripravila presenečenje: V moških dvojicah sta I. Lupulescu ter Zoran Primoraj dobila srebrno kolajno1, v ženskih dvojicah pa Jasna Vazlič ter Gordana Perkucin bronasto.
ITako je Jugoslavija dobila tri zlate. štiri srebrne in štiri bronaste kolajne.
DRUGI SLOVENCI
Sedaj si bomo še malo ogledali uvrstitev ostalih slovenskih .športnikov, 'ki so nastopali v Seulu.
Povsem je 'razočaral v streljanju Rajmond Debevec, ki je v tekmovanju z zračno puško zasedel 25. mesto. Tekmoval je silno nervozen,
kar je pri njem značilno, in si tako onemogočil pričakovano boljšo uvrstitev.
Rokometašice, pri katerih je sodelovala Slovenka Dragana Pešič, so zasedle 4. mesto, čeprav so upale na kaj boljšega.
Telovadec Lojze Kolman je izpadel takoj v začetku. Čeprav j« dobro telovadil na drogu, se ni mogel preriniti v elitno1 skupino.
iNajvečje razočaranje so pripravili jugoslovanski nogometaši, med njimi Slovenec Srečko Kabanec, (ki igra v Nemčiji). Izpadli so že v predtekmovanju. Izgubili so z Avstralijo in Brazilijo, premagali so edino- Nigerijo. Slovensko časopisje je pisalo, da je trener avstralske reprezentance, ki je Jugoslovan, plačal po 10.000 dolarjev petim ali šestim jugoslovanskim igralcem (i-men ne povedo), da niso igrali na zmago. Vsekakor si vsi štejejo ta olimpijski nastop za veliko blamažo.
Slovenska plavača Darjan Petrič in Igor Majcen sta plavala v formi. Darjan je dokazal, da je še vedno v svetovni eliti pri tekmovanju 1500 m kravl. Dosegel je final in se končno uvrstil na 8. mesto, medtem ko je Majcen dosegel 18. mesto.
Bistričan Filip Leščak ni imel sreče z žrebom med judoisti v kat. do 78 kg. Za začetek je moral tekmovati s svetovnim prvakom Japoncem 0'kado in je seveda izgubil, čeprav se je izvrstno boril.
Tudi celjski atlet Rok Kopitar je imel smolo, moral je startati v
bojni c a: bela, modra in rdeča je naš narodni simbol, ki smo jo pred 40 leti, neoimaideževanoi s peterokrako zvezdo, prinesli v naših srcih preko begunskih taborišč in preko oceana v to deželo, ki je postala naša in naših otrok nova. domovina. Naj bo ta naša zastava še poznim rodovom v opomin, da Slovenija, četudi raztresena po vsem svetu, ni in ne bo izumrla.“
Nato je v bogatih besedah opisal zgodovino slovenskega vzpona do danes, ko je dosegel svojo polno politično zavest.
V	drugem delu je Bernarda Juhant z dramatično živahnostjo deklamirala Klopčičevo pesem „Mary se predstavi“. Nato je sledil odrski prizor, povzet po Velikonjevi črtici „Amerikanci“. Glavne vloge so igrali: deda Janez Štirn, sina inž. agr. Janez Grintal in ženo Veronika’ Bajuk.
Davorin Hirschegger je nato 'spregovoril nekaj misli, namenjenih naši mladini.
Opozoril je na dejstvo, ki ga je nakazal odrski prizor, kako se moramo zavedati, da smo svoj nahod in njegove vrednote prejeli od naših prednikov in sveta dolžnost nas veže, da vse to ohranjamo in naprej gojimo.
Poudarjal je, da smo dolžni pred Bogom in pred rodom, ki prihaja za nami, delati in se žrtvovati za koristi našega naroda. Rojeni smo v svetu, kamor je božja roka vodila naše starše. „Vi — mladi ste rojeni tu; z rojstvom ste argentinski državljani, toda p,o krvi ste in ostanete — Slovenci!“
Razlagal je nadalje, kako smo Slo-veinci dolžini zvesto gojiti svoj slovenski jezik in delati na to, da bo spet Slovenec „na svoji zemlji svoj gospod“! Zato moramo naše praznovanje prenesti v življenje za dobro Argentine in nas vseh v Sloveniji v svetu in doma!
Sledilo je končno še skupno slavnostno kosilo.
Bb
OIBISK IZ GORICE
V	četrtek 20. oktobra je prišel med nas že vsem znani hotelir iz Gorice Vinko Levstik. Škoda le, da se je zadržal med nami samo 24 ur, nakar se je z letalom odpeljal na obisk rojakov v Bariloče. Vendar smo izkoristili priložnost in se z njim sešli v Domu, da nam je ob prijetnem snidenju povedal marsikaj zanimivega iz Slovenije, kjer se v zadnjem času vrstijo vznemirljivi politični dogodki.
Predvsem pa je bil namen obiska
V.	Levstika, da se seznani in ogleda slovenska gospodarska podjetja, saj je znano, da Levstik daje iniciativo za Skupni slovenski gospodarski prostor, ki naj svetu in predvsem Sloveniji predstavi zgled cvetočega gospodarstva in slovenske podjetnosti v svobodnem svetu.
Gospodu Levstiku želimo v njegovem prizadevanju obilo sreče.
HR
GiiSlIIiOL, @©0-011
Obisk Vinka Levstika
Pred tedni nas je obiskal goriški hotelir Vinko Levstik. V petek, 21. oktobra zvečer smo ga pozdravili v Planinskem stanu, kjer nam je govoril o svojih načrtih o skupnem slovenskem gospodarskem prostoru kot tudi o razmerah v domovini in v zamejstvu. V soboto dopoldne si je gost ogledal otroški vrtec, ki ga vodi Katica Arnšek in izročil lep dar za potrebe te šolske ustanove. Izlete v barilcško okolico je motilo slabo vreme, vendar upamo, da je naš gost kljub temu odnesel lepe spomine na kratko bivanje v patagonski jezerski prestolnici.
najtežji predtekmovalni skupini na 400 m z ovirami in tudi pričakovano izpadel.
V kolesarstvu so Slovenci hitro izpadli, kot je bilo pričakovati.
Edini izid, ki ga nismo zasledili, je bila uvrstitev slovenskega mara-tonista Mirka Vindiša.
Tako so Slovenci tekmovali in zmagovali na zadnji olimpiadi.
Zdaj pa nasvidenje v Barceloni 1992, kjer se bodo vršile XXV olimpijske igre.
MALI OGLASI
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-6985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Fcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320
-	poned., torek, četrtek od 16 do 20.
POGREBNI ZAVOD
QRIENTE S.R.L. — Prevo-zi — Poroke
—	Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Ca-mino de Cintura), San Ju-sto, prov. Bs. As. T. E. . 51-2500.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema -xano-vanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez ds Hoz 211, San Miguel, T. E, 664-4874.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in phnske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, A vtiki,seda 216, San Miguel T. E.
Ri‘.4-fB56.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M« in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
°_91 97
K redilna zadruga SLOGA — Bme. Mi-t>'e 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik ih Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLIKE S POITI
(Nad z 2. str.)
Partizan — nekoliko drugače
Nedavno je izšla knjiga z gornjim naslovom jezuita Franca Cerarja, kjer opisuje svojo partizanščino, ki je res precej drugačna od te, ki jo poznajo naši Dolenjci in Notranjci. Razmere na štajerskem. Gorenjskem in posebno na Primorskem se ne dajo primerjati z onimi v tkim. Ljubljanski pokrajini. Nekateri doma, s katerimi sem se o tem pogovarjal, so mnenja, da se komunistična revolucija nikdar ne bi tako razvila, če bi vso Slovenijo okupirali Nemci.
Na žegnanju pri sosednji podružnici sem se srečal s starejšim možem. Ko je zvedel, da sem iz Argentine, je kmalu padla beseda tudi o krvavi revoluciji v letih 1941-1945. Obžaloval je, da je preteklo toliko krvi. po neumposti, brez haska komurkoli. S partizani ali brez njih bi Nemčija izgubila vojno isti dan, je pribil. Bil je mobiliziran' po partizanih po italijanski kapitulaciji in nato ostal pri njih do konca vojne.
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Mo1 reno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
„Zakaj niste pobegnili k domobrancem, ko ste videli, kaj se dogaja pri partizanih?“ sem ga vprašal. — „Verjemi mi, da se zaradi mojega partizanstva ni zgodila nobena škoda nikomur. Kakor se čudno sliši, a je res, vsak večer sem molil rožni venec, saj sem vendar veren človek. Zakaj nisem ušel k domobrancem? Priznam, moral bi. A nisem rojen za junaka. Politik tudi nisem, a v teku leta 1944 sem prišel do prepričanja, da je mednarodni položaj tak, da bodo neglede, kakšen bo izid borbe med partizani in domobranci, rdeči prišli na obist. Kaj sem hotel, taikrat je šlo za preživetje. Danes pa pomagam izmozga-vati državo z borčevsko pokojnino, kot toliko drugih, saj pravijo, da nas je borcev vedno več, kljub temu, da stari umirajo“. Verjetno on ni osamljen primer. Neki fatalizem je vel iz pripovedovanja. A. nisem si mogel kaj, da bi mu ne rekel: „Razumem vas, a zdi se mi pa tudi, da imate ravno vi preživeli borci dolžnost, da govorite resnico in da dosežete, da se da čast vsem padlim za domovino, ne glede na kateri strani so se borili.“ Nič ni odgo-v voril, le ganjen mi je stisnil des-
OBVCSTILO ESLOVENIA LIBRE
nico.
■ „■■•■tRaiauMiBBBBBcmsntaRiiimBiHI
BBEBEBR11BBBB
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
»ER VIS
Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. . 651-2176.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gan; 119 -
.Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4205 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2^8-4021.
•SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756
T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do .11.30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 12.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-.
Krožek mater in žena s Pristave se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so pripomogli k lepemu uspehu predstavitvi Slovencev na 1. Mednarodnem folklornem festivalu, Tigre 88, 12. in 13. novembra. Bog plačaj!
V dobrodelni sklad ZSMŽ so darovali :
Mira Eeker, ,A 200; N. N„ San Martin, A 200; N. N., capital, A 500 ; N. N„ v spomin Antonu Ravniku, A 200; Pavlina Dobovšek, A 50; Vida Pavlovčič, A 50.
ČETRTEK, 24. novembra:
Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih.
SOBOTA, 26. novembra:
Sklepna prireditev Slomškove šole olb
19.	uri.
NEDELJA, 27. novembra:
Naš dom San Justo — tombola.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 9.30 prvo sveto obhajilo.
SREDA, 30. novembra:
Učiteljska seja ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 3. decembra:
Seja profesorskega zibora Slovenskega srednješolskega tečaja ofo 9. uri.
NEDELJA, 4. decembra:-V Rozmanovem domu ob 11.30 maša za rajne odbornike, nato skupno kosilo.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Šolska kolonija: Vsi, ki še niso dali potrebnih podatkov (starost otroka, številka dokumenta, naslov in telefon) prijavljenih otrok za kolonijo naj to store čim preje. Kolonija bo odšla z vlakom Rayo de Sol v torek, 27. decembra zvečer. Točno uro bomo še objavili.
Učiteljska seja bo v sredo, 30. novembra. ob 20. uri v Slovenski hiši.
t
Rožmanov (fena
V nedeljo, 4. decembra 1988, ob
11.30	sv. maša za rajne odbornike AHLIN Ivan, dr. BARAGA Srečko, DERMASTJA Franc, GRABNAR Jože, JENKO Jože, KERŠIČ Rudolf, LAH Polde, prof. LOGAR Vinko, MUSAR Jože, RUS Srečko, ŠTURM Franc, TOMAŽEVIč Lovro, nato skupno kosilo (pribor prinesite s seboj).
■ K» ■«•*«* «8BUf I8«l

F L— •	2	3	4		5	B	«		7	8	9	1Ü
|ii				MB 12		13		■	14			
m				16					m p	L		
i<§			20							1	¿2	
i i		23								“	m	
	26			_ü			m				'Æ ■	
I29 p					30	■ ■■	-					
ÈÉI	32			um 33		34			35			
r				37				38		à9		40 ¡
t		Wim**							43		44	
F	1											
Prihod sv. Miklavža
V SAN MARTINU
v soboto, 3. decembra, ob 19. uri.
Njegov zastopnik bo uradoval od 18. ure.
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4X58 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 1 1 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Une Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Une Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
o 9	FRANQUEO PAGADO
s| I H ö 2	Concesión N9 5775
O ti ^ ui g	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad ] Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988;
Za Argentino A 250; pri pošiljanju po pošti A 300; Združ. države in Kanada, pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evro-pa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktrin-ger 26.
TAUJERES GRAFIOOS "VELKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 426, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Staro za peti mesec v letu. 6)
Uradno potrdim. 11) U-gled, prizhanje (2. sklon množ.). 12) Vodna žival.
14) Drža. 15) Dorasel moški. 16) Vzbujam zanimanje. 18) Nočna ptica.
19) Središče vrtenja. 20)
Miloščina. 22) Veznik, ki ga uporabljajo na Primorskem namesto ampak. 2®)
Rezbar. 25) Pokrite z o-dejo. 27) Zbogom. 2,9)
(Lev-) Slovenski pisatelj z Dunaja. 31) Zamaknjen, vzhičen. 3-2) Del cerkve.
33) Znam. 35) Sveto mesto. 36) Podeželjsko naselje. 37) Gibaš. 39) Tekstilna rastlina. 41) Veznik. 42) Dojemljiv, jasen.
44) Obstajajo. 45) Tveganje, nevarnost. 46) Močno, a kratkotrajno, čustvo (4. sklon množ.).
Navpično: 1) Parada.
2) Mali prerok. 3) Iglasta žival. 4) Začetnice za neznano ime in priimek. 5)
caBaBRRaaaaaaaaaBaaaaRVRaaaBBaBaaaaaaaaRaaaRaaBRaa*«* ■■■■■■airBiHaaRMBiiBt!a»EiinMiiBiRiM«B*iiHiiiai*a«Ma«»a«Biiiii8ia»iiaticaiani «aai«iBii«ii«Riii(iiR«iiatiiiaaaaMHnHaeaa
NAGRADNO ŽREBANJE SLOGE:
bilo je na 36. zveznem mladinskem dnevu 13. 11. 1988 v Slovenski vasi. Nagrada je znašala A 5.000. Žrebanje je poteklo pod nadzorstvom komisije, ki so jo sestavljali naslednji člani: ga. Marija Gorše in gg. Lojze Rezelj, Aleksander Avguštin, Tone Podržaj, Stane Mehle, Marjan Loboda in Marjan J. Loboda. Kot prva je bila izžrebana številka 0404; ker član s to številko nima Karte Slo-iga, se je žrebalo ponovno ter je bila izžrebana številka 0121, ki pripada, članu g. Duro štrfičku, ki je na ta način zadel znesek A 5000. Velika zadružna družina mu prisrčno čestita!
Prost vstopa a)
b)
Ženska obleka. 6) Izpostavijo dimu. 7) Pripovedna pesnitev. 8) Držaj. 9) U-stvaritev češa novega. 10 Vrsta testenine. 13) Skladni zvoki. 16) Umska dejavnost. 17) Slab zdravnik. 20) Dolžinska mera. 21) Reditelj. 23) V tem letu. 24) Slovanski apo-
stol. 26) Predstojniki fakultet. 28) Poln jam. 30) Obvestilo. 31) Del pohištva. 34) Filozofski jaz. 86) Izvir. 37) Rastlina, ki vsebuje opij. 38) Vodja delovne enote. 40) svetopisemski očak. 42), Prislov, ki zanika glagolsko dejanje. 42) Nikalnica.
MUTUlAli SLOGA SPOROČA
Kopalna, sezona 1988-89 se bo začela v soboto, 3. decembra 1988, ob 12. uri z blagoslovitvijo vode.
Urnik; vsak dan od 9. do 20. ure; ob sredah zaprto zaradi čiščenja.
imetniki Karte Sloga;
otroci članov do 12. leta v spremstvu staršev; člani, ki so upokojeni ter nad 65 let stari člani, ob nedeljah in praznikih A 80.-ob delavnikih — A 40.-
Te vstopnine veljajo za člane, ki nimajo Karte Sloga.
Ostala navodila in Pravilnik za Letovišče — na oglasni deski. PROST VSTOP NA LETOVIŠČE SKOZI VSE LETO JE ENA IZMED VAŽNIH USLUG, KI JIH NUDI KARTA SLOGA. NABAVITE SI JO, KOT JE TO STORILO ŽE NAD 1.200 ČLANOV.
Vstopnina :
c)
1>
2)
iiiaaaaaiaaiuaaiBaaiaaaaaa
Jožko Šavli
Nagelj -
slovenska roža
(12)
Siepystffa
^ojadei«^
Narodne rože
Že uvodnem smo v pričujoči študiji obravnavali nekatere cvetove, ki pri posameznih narodih veljajo ne samo za ljudske, temveč tudi za narodne rože in se v tem svojstvu pojavljajo tudi v grbih. Izmed današnjih državnih grbov s podobo cveta je gotovo najbolj značilen cesarski grb Japonske: stilizirana krizantema rumene barve, brez drugih sestavin.
Med japonskim ljudstvom pa so priljubljeni tudi drugi cvetovi, posebno češnjev, višnjev in tudi češpljev cvet, ki na svojih drevesih naznanjajo pomlad in njen čar. — Na Kitajskem je svoj čas potonika ali majnica ponazarjala cesarski sijaj.
Izmed azijskih dežel, ki imajo v grbu cvet, izstopa poleg Japonske tudi Južna Koreja. Podlaga njenemu grbu jie zimzelena krčnica (hyperni-cum calycinum) oz. njen rumeni cvet. Ponazarja celovitost dežlee, ker rase po vsem njenem območju kot roža s po-sebno močnim in trdnim steblom.
Tudi država Ceylon oz. Sri Lanka ima za podlago1 svojemu grbu cvet, in sicer lokvanj, budistično rožo, v rumeni barvi, ki je prav tako barva budizma. Nasproti temu pa je grb muslimanske države Pakistan, ki ga krasi narcisa (narcissus), slovensko bedenka, povsem v zeleni barvi, barvi islama. Izredno slikoviti grb države'Nepal pa ima poleg drugih sestavin tudi rdeči sîelé (rhododendron , značilen cvet gora in s tem tudi nepalske kraljevine.
V nekaterih primerih se v državnem grbu nahaja cela rastlina. Značilen primer tega je zlasti grb Mehike, katerega krasi kaktus, (cactus). Prevzet je po stari legendi, ki pripoveduje, da so mehiški rodovi dobili ukaz sončnega boga, naj sezidajo prestolnico na mestu, kjer najdejo na skali rastoči kaktus. Tako je nastala prestolnica stare, azteške Mehike. Pod špansko zasedbo je bil znak kaktusa za več stoletij odpravljen. V začetku prejšnjega stoletja pa si ga je spet privzelo osvobodilno gibanje, tako je potem prišel v grb osvobojene Mehike. t
Poseben primer državnega grba in njega znakov predstavlja ameriška Kanada. Na njeni banderi se od 1964 nahaja javorjev list in sicer v rdeči barvi, ki spominja na padle Kanadčane v svetovni vojni. V državnem grbu pa se javorjev list, kot značilni kanadski znak, pojavi že v preteklem stoletju. Toda samo v o-lcrasju grba, čigar glavni del — ščit ima še takrat in tudi še danes štiri sestavine: angleški, škotski, irski in francoski znak; šele v novejšem času ima ščit ge peti znak, javorjevo vejico s tremi listi na belem polju, kot kanadsko sestavino. Grbovni o-kras pa ima za podlago zeleni vejici s štirimi cvetovi: vrnica (Anglija), osat (Škotska), deteljica (Irska) in lilija (Francija). Tako so v grbu zastopane štiri prvotne domovine večine kanadskega prebivalstva.
¡Mnoge države in dežele v svoje grbe, niso privzele značilnih ljudskih rastlin, temveč tiste, ki so osnova njih kmetijstva, gospodarstva, ali pa imajo kake druge značilnosti.
v
Takšen primer so zlasti socialistične države, katerih grbe obdaja pšenično klasje (Evropa, ali tudi riževo klasje (Azija), ki naj bi v samem državnem znaku pričalo o vladavini kmečko-delavskega sloja. Nepogrešljiva sestavina v grbih in ban-derah socialističnih držav je tudi rdeča barva, barva revolucije, ki naj bi ljudstva osvobodila iz socialnega zatiranja. Številne romanske dežele (zlasti Južna Amerika) imajo v svo-
jem grbu kot okras še hrastovo in oljčno vejico, republikanski znak, ki predstavlja ljudsko vlado, mir in napredek.
Obstajajo končno še države, ki i-majo v svojih grbih dokaj različne rastlinske znake; znake, ki jih ni mogoče uvrstiti v kako značilno skupino. Brazilija ima npr. v okrasju svojega grba stebl kakovovca in tobaka; Kolumbija zlato jabolko (granat), ker se je sprva imenovala Nova Granada; Jamajka pa ananas itd. V nekaterih grbih vidimo sladkorni trst, sirk, palmo. V Sovjetski zvezi imajo srednjeazijske republike v svojih grbih značilen bombažev cvet.
V svetu je danes opaziti vse večjo težnjo za tem, da si posamezni narodi oz. njihove države izberejo za svoj znak značilne rastline, med temi še največ cvetove. Lahko tudi po več hkrati, v značilni povezavi, kakor vidimo v primeru Kanade. Ta težnja je nasprotna od one, ki stremi po uvajanju ideoloških prispodob, kakor sta hrastova in oljčna vejica v pomenu republikanskega, ali pšenična snopa v pomenu socialističnega znaka ipd. V tej težnji po uveljavitvi določenega cveta v pomenu narodnega znaka pride do izraza še zlasti vprašanje, ali ima kakšen bližnji ali sosednji narod za svojega že enak cvet. Le če sta dva naroda prostorsko primerno oddaljena, imata lahko tudi enak ljudski oz. narodni cvet, kakor vidimo v primeru
Angležev in Bolgarov. Tako eni kot dragi imajo za svojo rožo vrtnico, dasi je njen izvor pri prvih heraldično izročilo, pri drugih pa najbolj pomembna kultura domačega vrtnarstva.
Evropa je v tem, kar zadeva število in različnost ljudskih in narodnih rož, med vsemi celinami še najbolj razgibana. Tu so se narodni cvetovi uveljavili predvsem v preteklem stoletju, v obdobju romantičinih nazorov o narodu in o njegovi kulturi. Vendar se cvetlični simboli uveljavljajo še danes iz potrebe po. znakih za razna gibanja, združenja ali stranke, zlasti še tiste, ki se v svojih načelih naslanjajo na domovinstvo. V tem pogledu je cvetlični znak e-den najbolj prilpubljenih, priročnih, pa tudi simboličnih, ker nam obuja spomin na domačo zemljo, domači kraj in domovino.
Nekateri narodi v Evropi, ki so iz političnih gibainj v prejšnjem stoletju izoblikovali svojo državno in na tej osnovi tudi narodno zavest, imajo svoje državne grbe, ne pa značilnih narodnih in ljudskih rož. Pri Italijanih npr. ne najdemo kakega cveta, ki bi bil simbol itali-janstva. Posamezne italijanske dežele imajo dokaj različno zemljepisno lego, podnebje, zato pa tudi lastno domačo kulturo, ki jo je oblikovalo tudi lastno zgodovinsko in politično izročilo. — Današnja' Francija pa spoh nima državnega grba, marveč le svojo tribarvnico.