C^UJ^' ^ ^•^"''^^"^ ~ ŠTEVILKA 39 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN fiiASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tiskarski škrat nam jo je v prejšnji številki zagodel na več mestih. Pri nadna-^ slovu v članku o pravosodja je ustavno preobrazbo spremenil v pravno. V naslovu pri vesti o novih telefonih na Ponikvi je izpustil kar celo vrsto in še nekaj njegovih vragolij bi lahko našteli. Nič drugega nam ne preostane, kot da se opravičimo in vas, dragi bralci, prosimo za razumevanje. Še tako sodobna tehnika ne more stopiti na prste klasičninr in neuničljivim prijemom tiskarskega škrata. Danes objavljamo obljubljeno nagradno anketo, želimo le to, da nam čimbolj vestno in seveda v čimvečjem številu odgovorite na naša vprašanja, saj nam bodo odgovori pomagali pri uspešnejšem oblikovanju vsebine. Te dni prebira naše tednike tudi budno lektorsko oko, o rezultatih tega dela in analize, ki nam jo pripravlja, pa bomo najprej razmišljali sami... DRAGO MEDVED^ OBISKALI SMO LOKOVICO - OB BISTBEM POTOČKU JE MLIN • LAŠKO: NESKLEPČNI Minuli teden so bile v Laškem skupščine samou- pravnih interesnih skupnosti. Na dnevnem redu so bile razprave o predlogih srednjeročnih programov - najbrž zelo pomembne zadeve za razvoj družbenih dejavnosti, ki jim doslej niti poslej ne bo postlano z brezskrbnostjo. Na skupščino kulturne skupnosti je namesto 41 de- legatov prišlo 14. Tudi če bi zaobrnili številko, bi skup- ščina ne bila sklepčna. Nekaj podobnega, samo da je manjkal en delegat za sklepčnost, je bilo tudi na skup- ščini socialnega skrbstva. Problem ni nov, predvsem pa pereč v delegacijah v združenem delu, ki praviloma poskrbijo za nesklepč- nost delegatskih skupščin. Sicer pa zgledi vlečejo. Tudi družbenopolitični zbor občinske skupščine ob zadnjem sklicu ni bil sklepčen, a vemo, da ga sestavljajo stalni delegati občinskih političnih organizacij. _ ^^j^ • MOZIRJE: 300 NASTOPOV GODBE NA PIHALA Njeni začetki segajo v 1936. leto in Nazarje. Bila je delavska godba v pravem pomenu besede. Po drugi svetovni vojni je njena aktivnost bolj ali manj nihala, od 1968. leta dalje pa dela kot občinska godba na pihala. Zdaj je njeno delo redno in na visoki kako- vostni ravni. In tudi ni večje prireditve v dolini, da bi ne prispevala k prijetnemu razpoloženju. V zadnjih desetih letih je imela več kot 300 nastopov. Za svoje uspešno delo je dobila tudi letošnjo občinsko priznanje z nagrado. • CELJE: SEJEMSKI REKORDI Trinajsti mednarodni sejem obrti in opreme za obrt, ki so. ga zaprli v nedeljo, 28. septembra zvečer, je dosegel več rekordnih dosežkov. To ne velja samo za število obiskovalcev, bilo jih je 105.000 (lani 102.000), marveč tudi za število aktivnih udeležencev. Na njem je sodelovalo 38 občinskih obrtnih združenj, 14 obrtnih zadrug, 2 pogodbeni organizaciji združenega dela, več kot 20 organizacij združenega dela itd. MB • ROGAŠKA SLATINA: MLADINCEV PA NI BILO V okviru krajevnega praznika v Rogaški Slatini so organizatorji pripravili tudi otvoritev asfaltirane ceste na Knežec, kjer je domačija Kidričevih. Pred samo otvoritvijo je bilo treba še opraviti to in ono, urediti bankine na cesti ter olepšati okolico ob domačiji na Knežcu. Zato so iz urada krajevne skupnosti poslali osnovnim organizacijam ZSMS v Steklarni, Steklarski šoli, Zdravilišču in Korsu vabilo, naj se vsaj pet mla- dincev iz vsake osnovne organizacije udeleži delovne akcije na cesti na Knežec v torek, 16. septembra ob 15.30 uri. Prišli so predstavniki krajevne skupnosti, prišlo je tudi pet učencev iz tretjega razreda osnovne šole Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Le mladincev ni bilo. Niti enega. So imeli drugo, pomembnejše delo? So vabila obtičala v predalu predsednika osnovne or- ganizacije? So mladinci enostavno zavrnili vabilo, češ, da ne bodo delali" Kdo ve, če so v omenjenih osnovnih organizacijah odgovorili na ta vprašanja. Ali pa morebiti še bodo? DS • VELENJSKE OKTOBRSKE PRIREDITVE Od letošnjega leta dalje bodo v velenjski občini v oktobru, ko slavijo občinski praznik, pripravili takoi- '^enovane »oktobrske prireditve«, ki bodo trajale ves l^esec. Za uvod so pripravili izredno pester program. Uvodne prireditve v oktobru bodo letalski miting na 'stališču v Lajšah pri Šoštanju, kros časnika Naš čas in ■Razstava inovacij. 11. oktobra bo slavnostna seja skup- ^^ine občine Velenje in vseh družbenopolitičnih orga- nizacij, zatem pa po vsej verjetnosti otvoritev Šaleške '^agistrale od Pesja skozi Lokovico do Pake v dolžini i^ekaj več kot štiri kilometre. 12. oktobra bodo v Skor- •^^rn odkrili spominsko obeležje borcem. 15. oktobra Pa se bo začel teden srbske kuhinje. Pripravljajo tudi P^eniiero najboljšega jugoslovanskega filma na letoš- I^Ji Puli, zatem pa otvoritev (20. oktober) petega vzorč- nega sejma Gorenja. 22. oktobra -bodo v restavTaciji ^^lenjske NAME Dnevi kmečke slovenske kuhinje, 24. ^ktobra pa še Dan Koroške v Velenju, kjer se bodo ^'■edstavile kulturne skupine iz Globasnice. T. VRABL CELJSKA BOLNIŠNICA ZASTOJA NE BO Pospešeno bodo gradili dalje Prizadevanja za čim hitrej- šo stabilizacijo gospodarstva ter v zvezi s tem ugibanja o upravičenosti nekaterih na- ložb, predvsem negospodar- skih, so v preteklih dneh da- la na tehtnico presoje tudi paket naložb in drugih del za posodobitev celjske bolniš- nice. Prav ta naložba je na- mreč največja s področja ne- gospodarstva na širšem celj- skem območju, saj bo do konca leta 1985 zbranih za vsa predvidena dela v okviru modernizacije 90 milijonov dinarjev. O tem, ali z moder- nizacijo bo.lrjišnice nadalje- vati, so v preteklih dneh raz- pravljali tako člani regijske- ga političnega aktiva, kot tu- di člani izvršnega odbora sklada za modernizacijo bol- nišnice na razširjenem zase- danju. Stališče enega in dru- gega telesa je, da je potrebno z deli v okviru posodobitve bolnišnice v Celju nadalje- vati. In kateri so osnovni argu- menti takemu stališču? , Modernizacija celjske bol- nišnice je, kot že rečeno, naj- večja negospodarska nalož- ba na celjskem območju, že od vsega začetka pa je bila opredeljena tudi kot pre- dnostna naložba. Zanjo so se izrekli delavci in občani vseh občin celjskega območja in sevniške občine, kar se je izrazilo tudi v podpisu druž- benega dogovora o financi- ranju del pri modernizaciji bolnišnice, ki je bil v vseh devetih občinah podpisan la- ni novembra. Dogovor na- mreč opredeljuje način zbi- ranja sredstev za moderniza- cijo bolnišnice in zagotavlja, da se bo do konca leta 1985 zbralo 90 milijonov dinarjev za naložbe v bolnišnico. Na- ložbe za modernizacijo bol- nišnice tudi ne gre oprede- ljevati kot nove naložbe, saj so se pričele že lani 1976 in se bodo etapno nadaljevale do konca leta 1985. Zgrajenih je bilo že več objektov, tako pralnica, kotlovnica, razreše- ni pa so bili tudi nekateri energetski problemi v bol- nišnici. V juniju pa so pričeli graditi osrednji objekt iz pa- keta modernizacije, v kate- rem bo kopica specialistič- nih ambulant, prostori za ne- katere nujne bolnišnične de- javnosti in bolniške sobe s 316 posteljami. V občinah, podpisnicah družbenega dogovora, so tu- di pretehtali morebitne pro- bleme pri bodočem financi- ranju del pri modernizaciji bolnišnice. Kaj lahko se na- mreč pripeti, da v naslednjih letih ne bo rriogoče tega ob- sežnega projekta financirati iz bruto osebnih dohodkov, kot predvideva družbeni do- govor, temveč bo potrebno preiti na nov način financira- nja. Na izvršnem odboru sklada za modernizacijo celj- ske bolnišnice so soglašali, da bi v tem primeru financi- rali bodoča dela pri posodo- bitvi bolnišnice iz cene oskrbnega dne. Zaradi takšnega stališča najodgovornejših političnih in strokovnih organov, ki pušča odprto zeleno luč za vsa predvidena dela pri mo- dernizaciji bolnišnice, pa se bodo morali v občinah celj- skega območja dogovoriti še eno. Treba je namreč še en- krat temeljito pregledati pro- grame nadaljnega razvoja zdravstvene dejavnosti. Kaj- ti ob dejstvu, da se bo mo- dernizacija bolnišnice v Ce- lju kot dogovorjena pre- dnostna naložba nadaljevala, za preveč ambiciozne načrte ne bo dovolj denarja. DAMJANA STAMEJCIC Spoštovani bralci! Kar nekaj let je že minilo od našega zadnjega »mno- žičnega« kramljanja preko ankete, kjer ste nam posre- dovali obilico zanimivih odgovorov o našem in vašem Novem tedniku. Čas teče, marsikaj se spreminja, spreminjala pa naj bi se tudi podoba Novega tednika. Najbolj bistvene so seveda vsebinske spremembe, čeprav tudi oblikovnih ne zanemarjamo. Danes objavljamo na 7. strani celostransko nagradno anketo, ki naj služi kot sredstvo za naš mesdebojni klepet o vsebini Novega tednika. Vprašanja senerazli- NAGRADNA ANKETA NOVEGA TEDNIKA kujejo mnogo od tistih iz prve ankete. Spremenjena so v toliko, kolikor je spremenjena sama vsebina Novega tednika od leta 1973 dalje. Vljudno vas prosimo, da pozorno preberete vpraša- nja in nanje ddgovorite zelo konkretno. Če se komu utrne še kakšna misel, predlog kritika, naj jo napiše na poseben list in naj ne štedi z besedami. Vse odgovore bomo pozorno prebrali in jih vključili v analizo. Tako se tudi VI, spoštovani bralci, vključujete v široko javno razpravo o vsebinski zasnovi Novega tednika. Naslednji teden bomo objavili, kakšne nagrade vam obljubljamo za sodelovanje. Ne bodo velike, a bodo vendar vredne izraza pozornosti za zvesto sode- lovanje. Še to: izpolnjene anketne strani nam poš- ljite do ponedeljka, 20. oktobra 1980. Celjani: v prit- ličju uredništva imamo tudi poštni nabiralnik! Že vnaprej hvala za sodelovanje! UREDNIŠTVO INKUBATOR JE TU Akcija je dobro uspela, ker je bila tudi dobro organi- zirana, ljudje pa so ponovno izkazali pravo mero soli- darnosti. Več o tem na 9. strani. p^^.^. g Pc^n^, V CINKARNI PRIČELI Z GRADNJO TOVARNE ŽVEPLOVE KISLINE V kopici gradiva, ki so ga obravnavali člani izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine na zadnji seji, je bilo tudi poročilo o poteku ekolo- ške in ekonomske sanacije Cinkarne. Zdaj je veliko bolj aktualna ekološka in eko- nomske sanacije Cinkarne. Zdaj je veliko bolj aktualna ekološka stran, kajti v poslo- vanju vse temeljne organiza- cije izkazujejo pozitivne re- zultate. In \^eč - letošnji re- zultati so navzlic težavam, ki jih ni malo, celo boljši od lanskih. V celoti se izvaja tudi pro- gram ekološke sanacije. Res je, da nastajajo zamude, to- da, navzlic temu bo kolektiv izpolnil v letu 1978. sprejeti program v celoti. Dela pote- kajo tudi navzlic dejstvu, da zaenkrat še niso nakazana sredstva v višini 56 milijo- nov dinarjev od partnerja iz Nemške demokratične repu- blike. Kot vse kaže. bo šlo v tem primeru za blagovno po- sojilo, oziroma za delež v do- ločeni surovini. Prav tako ne kaže prezreti, da je Cinkarna že pričela z izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo žveplove kisli- ne, v zaključni fazi pa je iz- gradnja valjarne. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober TEDEN DOMAČEGA FILMA 80 ŠTIRI POSVETOVANJA Tudi o filmu v usmerjenem izobraževanju že od samega obstoja Te- dna domačega filma, ki ho- če kot manifestacija po- družbljanja filmske kulture kar najbolj razširiti vpliv pomena filmske kulture in umetnosti, sodijo med po- glavitne vsebinske sestavi- ne programa tudi posveto- vanja. Letos bodo štiri, med njimi že tradicionalno sre- čanje filmsko vzgojnih de- lavcev iz vse Slovenije. Problematika, ki jo film- ska kultura v vseh svojih svetlih in temnih trenutkih razgrinja pred družbo, je zelo razsežna. Zato ni nič čudne- ga, če je vsako leto izbor po- sameznih tem za pogovore o filmu kaj težko in odgovorno delo. Organizacijski odbor je v sodelovanju s soorganiza- torji sklenil, da bodo tudi le- tos štiri posvetovanja. Prvo, ki ga pripravlja Zve- za kulturnih organizacij Slo- venije je srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev, ki bo- do sodelovali v Malem tednu domačega filma, ki je letos povsem v sklopu celotnega Tedna domačega filma. Sre- čali se bodo v Narodnem do- mu in se pogovorili o svojem delu, pri pogovoru pa bodo sodelovali tudi njihovi men- torji. Pogovor naj bi pred- vsem izkoristili za izmenjavo izkušenj. Drugo posvetovanje pri- pravlja revija Ekran in sicer o vlogi, mestu in pomenu kratkega, oziroma dokumen- tarnega filma v slovenski filmski proizvodnji. V pogo- voru bodo ob slovenskih filmskih ustvarjalicih sode- lovali tudi nekateri gostje iz drugih jugoslovanskih repu- blik: V Sloveniji dajemo let- no za proizvodnjo kratkih fil- mov 6 milijonov dinarjev, z njihovo predstavitvijo, oziro- ma distribucijo v javnosti pa nihče ni zadovoljen, torej bo posvet na to temo izvrstna priložnost za osvetlitev in morda razrešitev prenekate- re težave. Zveza kulturnih organiza- cij je v zadnjem času na vseh svojih področjih močno an. gažirana pri iskanju ustrez- ne, predvsem pa učinkovite vloge v usmerjenem izobra- ževanju. Film še kako sodi v to področje dela Zveze kul- turnih organizacij, zato bo tretji posvet, ki je obenem tudi tradicionalno srečanje slovenskih vzgojno filmskih delavcev posvetil pozornost filmski vzgoji v usmerjenem izobraževanju. Četrto posvetovanje bodo izkoristili za dialog z javnost- jo in svojimi delovnimi part- nerji slovenski filmski delav- ci, člani društva slovenskih filmskih delavcev. Ponovno bodo opozorili na svoj sta- tus, posebno še na status svobodnega umetnika. To bo brez dvoma pomemben delež k javni razpravi o zako- nu o svobodnih umetnikih, pretresli pa bodo lahko tudi sporazum z največjim slo- venskim filmskim proizvo- dnim podjetjem - Vibo fil- mom. Torej perečih in aktualnih tem ne manjka. Ponovno se bodo v mestu ob Savinji zbrali tisti, ki jim ni in jim tudi ne sme in ne more biti vseeno, kako bo potekal na- daljnji razvoj tako pomemb- ne in množične umetnosti in kulture, kot je film. Povejmo tudi to, da je le- tošnji pokrovitelj vseh po- svetovanj Cinkarna Celje. D. MEDVED KOMUNISTI V ŠMARJU O ŽGOČIH VPRAŠANJIH Pred sejo OK sta bila dva enodnevna seminarja v preteklih dveh tednih sta bila v Rogaški Slatini dva enodnevna seminarja za sekretarje osnovnih or- ganizacij ZK šmarske obči- ne. Ob tem, da so komunisti pretehtali vrsto aktualnih gospodarskih, političnih in drugih vprašanj, sta bila se- minarja hkrati tudi pripra- va na sejo občinske konfe- rence ZK, ki je bila včeraj popoldne v Šmarju. O čem so se komunisti pogovarjali na seminarjih in katere na- loge so na njih dogovorili, nam je povedal sekretar ko- miteja Občinske konference ZK Šmarje pri Jelšah Milan Pugelj. "Na seminarjih smo želeli v prvi vrsti oceniti, kako da- leč smo z uresničevanjem sklepov 7. seje CK ZKS in sklepov junijske seje Občin- ske konference. Hoteli smo ugotoviti, ali smo kakovost- no izpeljali razprave o pollet- nem gospodarjenju, kaj smo opravili na polju ljudske obrambe, varnosti in družbe- ne samozaščite ter ocenili še nekatera druga področja de- la. V splošnem smo ugotovi- li, da smo uspeli v naši obči- ni premagati vrsto proble- mov, čeprav pa je res, da v vseh sredinah ni bilo enako odgovornega pristopa do za- stavljenih nalog. Zato sin, se na seminarju dogovorju da moramo v bodoče opi^ viti z neodgovornostjo p, sameznih komunistovi i) Ije smo na seminarju vsej kretarje osnovnih organi^ cij seznanili z vrsto vprašai jih oborožili z mnogimi ji formacijami in jim dali n kakšen pregled političt]^ samoupravnih in gx)spod{ skih razmer v občini. Iz rg prave, ki so jo vse te info macije sprožile, smo ugot vili, da so bile ocene razm dokaj točne. To je zelo p membno, saj priča o tem, ( imamo do pomembnih vpra šanj enoten pristop in cno| no politiko. Seminarje srt sklicali tudi kot predpripr vo za sejo Občinske kon[( renče zveze komunistov, n kateri bomo temeljito ocenil sedanji družbenopolitični ji gospodarski trenutek \^ opredelili vprašanja in nalo ge, ki zaslužijo največjo po zornost, aktivnost, sposob nost in mobilizacijo komuni stov.'< m Najbolj drastičen je pri- mer neke ugledne tekstilne tovarne, ki je prevzela ob- veznost, da bo letos poveča- la izvoz nad 30%. Predno je začela izpolnjevati svoje izvozne obveznosti, je za- htevala - in dobila - avans za uvoz osnovne surovine - volne, seveda avstralske ali novozelandske, kajt'i šarske tradicionalno ne odkupuje. Takoj nato je zahtevala IZSILJEVANJE DRŽAVE Biti proizvajalec defici- tarnega blaga ali biti izvoz- nik je danes postalo zelo do- nosno. Od družbenopolitič- nih skupnosti vedno pogo- steje zahtevajo, da jim zago- tovijo tudi take stvari, ki bi jih po logiki gospodarjenja morali nabaviti sami, če že- lijo proizvajati. avans za uvoz barve, češ da brez tega izvoz ni možen. Ko je prejela ta avans, je zahte- vala še 200 mi o deviznih di- narjev za uvoz igel. Tudi ta avans je dobila. Tako je ta izvoznik že kot avans prejel več, kot bo znašal njegov le- tošnji izvoz. (IZ BORBE) CELJE REKORD NA SEJMU OBRTI Plakete za inovacije in najboljše izdelke v kroniki celjskih sejmov so zapisani novi podatki. Nanašajo se na trinajsti mednarodni sejem obrti in opreme za obrt, ki je bil v hali Golovec od 19. do 28. sep- tembra. Čeprav ni organa, ki bi izrekal ocene za takšne in podobne sej- me, je na dlani, da so ne ^'amo obrtniki iz vse Slovenije in dru- gih območij, tudi iz tujine, spre- jeli to prireditev kot svojo, se skušali na njej predstaviti, poka- zati svoje delo, napredek in še kaj ter ob njej razčistiti nekatere odprte probleme. In nadalje, Celjski sejem so sprejeli tudi lju- dje. Prav tako z vseh koncev in krajev. Tolikšnega vrveža ni bilo doslej še na nobeni takšni prire- ditvi. Celjski sejem si je ogledalo okoli 105.000 ljudi. Po številu obiskovalcev je to nov rekord. Sicer pa je bil najboljši rezultat dosežen tudi v številu razstavljal- cev. Po vsej verjetnosti so zado- voljni tudi obrtniki, ki so proda- jali svoje izdelke in gostinci. To so dejstva, mimo katerih ne moremo iti. Veliko zanimanje pa je bilo tudi za spremljajoče prire- ditve, za razgovore o položaju po- godbenih organizacij združenega dela. za pota uvoza in izvoza, za kooperantske odnose, za delo za- drug in obrtnih združenj itd. Polne roke dela sta imeli tudi komisiji, ki sta ocenjevali naj- boljše razstavljene izdelke in inovacije. Za to ocenjevanje je bilo prijavljenih več kot sto iz- delkov. Na vsak način dokaz, da je imel sejem dostojen pouda- rek v inovacijah in sploh novi- tetah v dejavnosti samostojnih obrtnikov. Obe komisiji sta pri svojem delu upoštevali izvir- nost, uporabnost, nadomešča- nje uv-oza in dostopnost izdel- kov. Zavod Golovec je podelil po tri bronaste, srebrne in zlate plakete za inovacije. Ta odličja so prejeli: BRONASTE - Obrtna zadruga Domžale za gasilsko če- lado, Obrtna zadruga Ptuj za av- tomat za oblikovanje lesa ter Rajko Vodišek iz Kopra za stroj za snemanje izolacij na kablih. SREBRNE PLAKETE so dobili: dipl. inž. Srečko Slemenik iz SI. Gradca za preskontaktna stika- la, POZD Plastor iz Ljubljane z^ pretočno črpalko in Janez Šau- perl iz Maribora za sončni ko- lektor. ZLATE PLAKETE za inovacije so prejeli: dipl. inž. Pavel Ledinek iz Maribora za mizarski profilni rezkalnik. Ivan Rime iz Krškega za aparai za izdelovanje šablon ter Antot Krajnc iz Radeč za neutralizj tor odpadnih voda. Plakete Celje za najbolje oo njene izdelke so dobili: BRON/ STO: Anton Krajnc iz Radeč i neutralizator, Feliks Pirš iz T novelj za transport za kmetijsk pridelke, Obrtna zadruga iz Pti ja za avtomat za oblikovanje li sa ter Splošno ključavničarstv Cernivec iz Maribora za vari* tor brez gonila in motorja. SRE- BRNI PLAKETI sta prejala Ra; ko Vodišek iz Kopra za stroj i snemanje izolacij na kablih t« Emil Mlakar iz SI. Bistrice i vrtljivi odjemalec toka. ZLATJ PLAKETA CEUA pa je tokri pripadla Alojzu Podgoršku I Naklega pri Kranju za univ« žalni športni semafor. In ne nazadnje - Zavod Gol« vec jie izročil dolgoletnem predsedniku organizacijske! odbora Celjskega sejma, Frai^ Verdniku, posebno priznanje i njegovo uspešno delo pri orgi nizaciji tradicionalne sejemsil prireditve. M. BOŽl( ANTON FIRŠT Anton Mrši je mlad člo- vek, kljub svojim letom pa prizadeven delavec in aktiven družbenopoliti- čen delavec v Ingrado- vem tozdu Gradbeništvo v Rogaški Slatini. Delati je pričel leta 1968, ko je prišel za vajenca k takrat- nemu podjetju SGP, ki se je pozneje združilo z In- gradom. Kmalu se je priključil aktivnim mla- dincem v podjetju, prev- zel tudi odgovornost predsednika mladinske organizacije. V času. ko je služil vojaški rok v JLA, je bil sprejet tudi v vrste komunistov. »Kot član Z K sem se po prihodu iz JLA aktivno vključil v delo družbeno- političnih organizacij in samoupravnih organov v našem tozdu in še prej v podjetju,« je dejal Anton Firšt. »Rad sem se spopri- jemal z nalogami, saj sem se vseskozi zavedal, da moramo predvsem delav- ci znotraj delovne sredine spreminjati nezdrave od- nose, odstranjevati delov- ne, gospodarske in druge probleme. Seveda pa je za politično in samoupravno delo potrebnega tudi veli- ko znanja, ki ga pa jaz ni- sem imel dovolj. Zato sem bil še posebej vesel, ker sem to vrzel nadokna- dil v enoletni politični .šo- li, ki sem jo zaključil leta 1979. Znanje, ki sem ga tam pridobil, mi je posta- lo osnova in opora vsako- dnevnemu političnemu delu v našem tozdu.« Anton Firšt sedaj med drugim opravlja tudi funkcijo sekretarja osnovne organizacije zve- ze komunistov. Tako se skupaj z vsemi ostalimi delavci v tozdu Gradbe- ništvo spoprijema pred- vsem z nalogami, ki jih terjajo prizadevanja po stabilnem gospodarstvu. »Resno smo se lotih vseh vprašanj tega gospo- darskega trenutka," pravi Anton Firšt. »Zavedamo se, da bi bili lahko še bo- lje organizirani, bolj dis- ciplinirani na delu, da bi lahko še več naredili. Za- to o teh vprašanjih veliko razpravljamo in že žanje- mo tudi prve rezultate. Seveda pa je naš osnovni cilj doseganje večjega do- hodka, ki bo omogočil boljši materialni položaj našega tozda in sleherne- ga delavca v njem.« DAMJANA STAMEJCiC obrazi NA VRSTI SO ZLATARJI CELJE Štirinajsta razstava v domačem krogu Komaj so zaprli vrata trinajste-' mu mednarodnemu sejmu obrti in opreme za obrt, že so na vrsti zlatarji. Pred durmi je štirinajsta zlatarska razstava. Za spremem- bo od dosedanjih bo tokratna v povsem domačem krogu. Nav- zlic tej omejitvi ne bo prav nič manj zanimiva, nič manj bogata in kakovostna. Zdaj imajo prilož- nost domači oblikovalci in izde- lovalci nakita, da se uveljavijo v polni meri in da pokažejo, kakš- na je bila njihova pot v zadnjem letu. Odločitev za razstavo izdelkov domačih zlatarjev, se pravi samo članov treh proizvodnih temelj- nih organizacij celjskih Zlatarn, ni naključna. V svetu in v večjih ter močnejših središčih se med- narodne zlatarske razstave po- javljajo kvečjemu vsako drugod leto. To spoznanje je vodilo tudi celjske zlatarje, da so sprejeli isti ukrep. In tako bo letos prvič zla- tarska razstava prikaz dela obli- kovalcev in izdelovalcev nakita v ljubljanskem Ateljeju za zlatar- stvo, zatem v trboveljski in celj- ski temeljni organizaciji Zlatarn Celje. In če se spomnimo, da so člani prav teh temeljnih organi- zacij pobrali na zadnjih medna- rodnih zlatarskih razstavah v Ce- lju večino vseh priznanj, poteiT je jamstvo za kakovost tu. Na štirinajsti zlatarski razstavi od 7. do 14. oktobra v lapidarij" Pokrajinskega muzeja - okolja torej ostane nespremenjeno - b"; do poleg tujcev manjkali tud' drugi jugoslovanski zlatarji in'^' delovalci nakita. Navzlic terti" bo razstava ohranila svoj ob.se^ namen in vsebino, da ne govof' mo o kakovosti. Na delu bo pr^* tako strokovna komisija, ki ^ ocenjevala razstavljene izdelki in aktualna bo prav tako tista P^' vlačnost, ki je bila značilna za razstave doslej. „ it 39 - 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 SKUPŠČINA INDOK Na drugI seji se bo pri- hodnjo sredo (8. oktobra) sestala skupščina usta- noviteljev INDOK Centra Celje. V ospredju razprav bo to pot razprava o osnutku samoupravnega sporazuma, ki bo v na- slednjem srednjeročnem obdobju urejal informa- cijsko dejavnost v občini. Pred delegati pa sta še pomembni odločitvi v zvezi z opredelitvijo do celjskega skupnega dele- gatskega glasila in v zvezi s poročilom o delu IN- DOK Centra ter realizaci- ji njegovega finančnega načrta. Veliko razprav obeta zlasti vprašanje srednjeročnega razvoja informacijske dejavnosti v občini, še zlasti, ker predlog sporazuma ne za- jema vseh delov obstoje- čega informacijskega si- stema v občini ampak le področje t. i. družbenega oziroma delegatskega in- formiranja. SPREMEMBE V SLOVENSKI USTAVI PET USTAVNIH DOPOLNIL? Mnogo o odgovornosti do samoupravljanja v Sloveniji že nekaj časa poteka razprava o osnutku dopolnil k republiški ustavi. Nekaj družbenopolitičnih te- les v socialističnih zvezi na celjskem območju je že opre- delilo stališča do predlogov, ki jih je pripravila komisija za pripravo sprememb slo- venske ustave. Gre za vpra- šanja, kako v ustavnem be- sedilu bolj naglasiti načela o kolektivnem delu, o poveča- ni odgovornosti nosilcev jav- nih funkcij in o nadaljnji de- mokratizaciji družbenopoli- tičnih odnosov. Kaže, da .se bo Slovenija od- ločila le za pet ustavnih do- polnil. V prvem bo oprede- ljena odgovorno,st vseh orga- nov oblasti, samoupravljanja in nosilcev različnih funkcij, da zagotavljajo uresničeva- nje intei-esov delovnega ra- zreda. Njihova organizacija dela in sestava pa morata biti taki, da zagotavljata kolek- tivno delo. V drugem dopol- nilu pa naj bi bilo zapisano tisto, kar je vzbujalo že dalj časa največ pozornosti - tra- janje mandatov. Tu bo nekaj sprememb. Voljeni in ime- novani funkcionarji ter no- silci samoupravnih funkcij se volijo ali imenujejo za do- bo do štirih let. Res je, da bi naj ustava še zmerom dovoli- la ponovno izvolitev največ dvakrat zaporedoma. Kljub temu pa dopolnilo v bistvu ureja skrajšanje mandata in s tem omejitve ponovne izvolitve. Ustavno dopolnilo naj bi na- tančneje opredelili statut, za- kon ali poslovnik skupščine. Tako se je republiška ustav- na komisija že opredelila, da bi bilo za vodstvo republiške skupščine umestno uvesti enoletni mandat. Tretje do- polnilo se nanaša na pred- sedstvo republike, četrto pa na mandat izvršnih sVetov. Glede izvršnih svetov precej časa ni bilo enotnih mnenj. Sedanji predlog se odloča za štiriletno mandatno dobo predsednika izvršnega sveta in za člane. Predsednik ne bi mogel biti izvoljen še enkrat, člani pa. Peto ustavno dopol- nilo govori o ustavnem sodi- šču. V teh dneh bodo v mar- sikateri organizaciji sociali- stične zveze in delegaciji na celjskem območju obravna- vali predložena ustavna do- polnila. Razprave ne bi smeli zožiti na organizacijska vpra- šanja. Ustavna dopolnila v bistvu terjajo razpravo o ko- lektivnem delu, o podružb- Ijanju politike in o delegat- skem sistemu. SLOVENSKE KONJICE PROGRAM PRAZNOVANJA Sobota, 4. 10. 1980 ob 10. uri: odkritje obeležja padlemu borcu na križišču ceste Konjice-Zreče-Oplotnica (pod Barbari, na meji med občinama Slov. Bistrica in Slov. Konjice) in tovari- ško srečanje članov ZB NOV in ZSMS občin Slov. Bi- strica in Slov. Konjice Nedelja, 5. 10. 1980 ob 9. uri: medmestni hitropotezni šahovski turnir v jedilnici »KONUS« Slovenske Konjice ob 15. uri: odprtje obnovljene podružnične osnovne šole in prostorov za družbenopolitične organizacije v Spitaliču Ponedeljek, 6. 10. 1980 ob 10. uri: položitev temeljnega kamna za izgradnjo otro- škega vrtca v Slovenskih Konjicah ob 16. uri: odprtje asfaltiranih cest v krajevni skupnosti Stranice Torek, 7. 10. 1980 ob 17. uri: v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah-od- prtje likovne razstave konjiških amaterjev Sreda, 8. 10. 1980 ob 17. uri: v osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah odprtje razstave »Skrb za lastno zdravje« ob 19. uri: v športnem parku v Slovenskih Konjicah košar- karska tekma COMET : LIBELA Celje Četrtek, 9. 10. 1980 ob 16. uri: na nogometnem igrišču v Slovenskih Konjicah nogometna tekma UNIOR : MARIBOR Petek, 10. 10. 1980 ob 10. uri: v DO KONUS - TOZD Koterm v Slovenskih Konjicah ogled nove proizvodnje in tehnologije ob 12. uri: ogled novih poslovnih prostorov v 140. stano- vanj sko-poslovnem bloku v Slovenskih Konjicah ob 18. uri: v športnem parku v Slovenskih Konjicah tekmo- vanje v vlečenju vrvi v DŠ RT - 1980 ob 19. uri: v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah kon- cert konjiških pevskih zborov Sobota, 11. 10. 1980 ob 8. uri promenadni koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice ob 9. uri: slavnostna seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Sloven- ske Konjice v sejni dvorani TO Slov. Konjice, s podeli- tvijo občinskih priznanj 12. OKTOBER in nagrad INO- VATOR ob 10.30 uri: poimenovanje II. Osnovne šole v Slovenskih Konjicah po tov. Edvardu Kardelju; slavnostni govornik bo tov. Peter TOS, izvršni sekretar Predsedstva CK ZKS ob 12.30 uri: odprtje novih prostorov Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah Nedelja, 12. 10. 1980 ob 9. uri: v osnovni šoli Vitanje odprtje telovadnice ob 12. uri: ogled novega hotela na Rogli ob 15. uri: v Ločah - v kulturnem domu zaključek poletnih kulturnih priredi- tev - ogled komunalnih objektov v gradnji krajevne skupnoste Loče PREOBRAZBA PIONIRSKE ORGANIZACIJE Devetindvajseti september je dan slovenskih pionir- jev. Delovni dan, kot vsi ostali, le da je vsako leto nekakšen mejnik med delovnim obdobjem, ki je mi- nilo in obdobjem, ki je pred njimi. Treba je oceniti rezultate lanskoletnih prizadevanj ter se dogovoriti za delo pionirske organizacije v tekočem šolskem letu. Delovne konference pionirskih odredov so v pone- deljek potekale na vseh osnovnih šolah. Program kon- ference so pionirji popestrili še s kulturnim progra- mom, športnimi tekmovanji ali še kako drugače obele- žili svoj dan. Tako so na primer v osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih toplicah povabili v svojo sredino generala Obradoviča ter predstavnike sveta staršev, v vrtu pa zasadili spominsko drevesce svojemu vzorniku iT^aršalu Titu. Na celodnevni osnovni šoli Fran Roš na Golovcu je tega dne zaživela pionirska hranilnica, med drugimi so tudi člani obrambno-zaščitnega krožka predstavili svoj kvaliteten in pester delovni program. Pionirska odreda na osnovni šoli Slavka Šlandra in I. (celjske čete sta prejela kolo za osvojeno prvo oziroma drugo mesto v kolesarjenju v okviru sejma Vse za otroka. Podelila ga je občinska Zveza prijateljev mla- dine Celje itd. V teh dneh se začenja javna razprava o preobrazbi pionirske organizacije. Kakšna bo ta v prihodnje pa je odvisno od tega. kako bomo znali prisluhniti intere- som pionirjev, kako jih bomo znali ob teh interesih ^smerjati in pri tem ne pozabiti, da so to kljub vsemu otroci, ki se v svojem svetu z nežnimi tipalkami dotikajo novih skrivnosti, novih spoznanj, novih uče- nosti. Potrudimo se torej, da bodo naši pionirji spozna- ^^li poti in cilje naših skupnih prizadevanj z občut- kom, da jim stojimo vedno ob strani in da so kljub spojim letom enakovredni in enakopravni soustvar- ^^^ci. samoupravljalci. MARJELA AGREŽ KRAJEVNE SKUPNOSTI NI PROSTOROV V združevanje sredstev v celjskih krajevnih skup- nostih so v planskih smerni- cah zapisali obširen seznam nalog, ki bi naj dokončno spodbudile ureditev prepo- trebnih prostorov za samou- pravno delegatsko in politič- no delo. Kar 22 krajevnih skupnosti bi rado v prihod- njih petih letih pridobilo ne- kaj sob za sestajanje, načrtu- jejo pa tudi izgradnjo druž- benih centrov, kulturnih do- mov, družbenih prostorov, domove družbenopolitičnih organizacij in podobno. V pogovorih, ki sta jih lani in predlani po krajevnih skupnostih organizirala izvršni svet in socialistična zveza, so delegati in aktivisti opozarjair na pomanjkanje prostorov. Prostorska stiska ponekod že ovira samo- upravno in delegatsko razgi- banost v krajevnih skupno- stih. Ponekod so si v zad- njem času že uredili vsaj osnovne prostore. Drugje so- delujejo s šolami ali drugimi lastniki družbenih prosto- rov. Kajti res je, da.nekateri družbeni prostori popoldne samujejo ali pa niso dovolj izkoriščeni. Vse to pa, kot kaže, ne pomaga. Upraviče- na je torej težnja, da bi v kra- jevnih skupnostih v celjski občini postopoma rešili pro- storske probleme vsaj tam, kjer čutijo zaradi prostorov največje težave. Predvidena vsota 89 milijonov din je na- videzno visoka. Kajti v njej je všteto še dvanajst kultur- nih domov oziroma prosto- rov za prosvetno in klubsko delo. V sklepni fazi usklaje- vanja planskih predlogov in želja bi morali ureditvi pro- storov v krajevnih skupno- stih odmeriti pravično me- sto. V združevanja sredstev pa bi se morali vključiti ra- zlični partnerji - ne le krajev- ne skupnosti in proračun, marveč tudi interesne skup- nosti, organi ljudske obram- be in zaščite, organizacije združenega dela in tisti zain- teresirani kolektivi, ki bi lah- ko v pritličjih ali v delu novo zgrajenih stavb odprli enote ali poslovalnice. V prihodnjih petih letih bo krajevno samoupravno, inte- resno in družbenopolitično življenje v celjski občini še živahnejše. Brez primernih prostorov bo kajpak težko organizirati in izvajati razno- vrstne akcije in dejavnosti. SREDA, 24. SEPTEMBRA: »Močno, združeno in neodvisno Jugoslavijo ceni ves svet.« To je ob prihodu na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo izjavila predsednica vlade Velike Britanije Margaret Tatcher. Uradni po- govori obeh delegacij bodo danes in jutri, v petek pa bo Margaret Tatcher obiskala republiko Makedonijo in za krajši čas še Dubrovnik... Z vso silovitostjo se nadaljuje iraško-iranska vojna. Napadi so usmerjeni predvsem na naftna polja in rafinerije... Na konfe- renci UNESCO, ki te dni traja v Beogradu, so za novo članico sprejeli Zimbabve... ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA: Ne le osebno, treba je omejiti vse vrste porabe. To so poudarili na seji Republiškega sveta ZSS, na kateri so opozorili še, da je uresničevanje stabilizacijske poli- tike temeljni življenjski interes delavskega razreda... V Celovcu se je pričel seminar o Koroškem plebis- citu, na katerem bodo zgodovinarji iz petih držav prikazali nekatere nove poglede na Koroški plebis- cit... PETEK, 26. SEPTEMBRA: "Jugoslavijo in Indijo povezuje trdno in dolgoletno prijateljstvo za katero sta temelje položila Nehru in Tito«. To je ob prihodu na dvodnevni prijateljski obisk v Indijo izjavil predsednik ZIS Veselin Djuranovič... Realni osebni dohodki delavcev bi morali ostati vsaj na sedanji ravni. To so poudarili na današnji seji Predsedstva ZSJ, na kateri so govorili tudi o aktualnih vprašanjih uresničevanja stabilizacije gospodarstva in nalogah sindikatov v zvezi s tem... Predsedstvo SRS pa je za najpomembnejši nalogi ob skrbi za rast izvoza letos opredelilo umirjanje inflacije in uresni- čevanje dogovorjene politike cen... Nadaljuje se ira- ško-iranska vojna. Obe deželi sta že ustavili izvoz nafte. Miro\'ne pobude, kiprihajajo iz vsega sveta, pa ostajajo brez odziva sprtih strani... SOBOfA, 27. SEPTEMBRA: V Celovcu se je končal simpozij o koroškem plebis- citu iz leta 1920, ki je segel v jedro vprašanj in v vprašanje razmejevanja med Jugoslavijo in Avstrijo ter njune medsebojne odnose in vprašanje položaja naše narodnostne manjšine v Avstriji... Po 176 dneh vlade je zaradi nezaupnice izražene z glasovanjem o gospodarskih dekretih v parlamentu, odstopila itali- janska vlada Francesca Cossige. Nekaj ur po odstopu vlade je predsednik FIAT-a Agnelli napovedal, da je tovarna zaustavila proceduro odpusta 15 tisoč delav- cev, sindikati pa so preklicali napovedane stavke... 12 mrtvih in čez sto težje ranjenih je zahtevalo novo teroristično dejanje, ko je med prireditvami na Okto- berfestu v Miinchnu eksplodirala podtaknjena tero- ristična bomba. Gre za najtežji teroristični napad v ZRN doslej... Ameriški senat je nepričakovano spre- jel sklep o izvozu žita v SSSR in s tem preklical januarski Carterjev ukrep... V Cavtatu se je končal posvet o socializmu v svetu, na katerem je sodelo- valo 132 teoretikov iz 58 dežel. Govorili so o sociali- zmu in samoupravljanju, kot vse bolj svetovnih proce- sih ... NEDEUA, 28. SEPTEMBRA: M'Bow je bil na generalni konferenci UNESCO v Beogradu soglasno vnovič izvoljen za generalnega direktorja te organizacije OZN... Izvirna načela gi- banja neuvrščenih morajo biti v središču priprav na konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih dežel, ki bo prihodnje leto v New Delhiju. To je skupna ugoto- vitev s pogovorov med Indhiro Ghandi in Veselinom Djuranovičem. Poudarili so tudi zaskrbljenost zaradi iransko-iraške vojne, ker gre za spopad med dvema neuvrščenima deželama v sicer neugodnem mednaro- dnem položaju. Djuranovič je danes končal svoj obisk v Indiji... Končala se je dvodnevna vaja vseh struk- tur SLO in DSZ »Ljubljana 80«, ki je v celoti uspela in dokazala visoko stopnjo pripravljenosti in organizira- nosti obrambe... Jugoslovanske železnice so prešle na zimski vozni red. Vlaki, ki vozijo v tujino, bodo imeli zdaj odhode uro kasneje... S Kitajske poročajo, da so v neki pivovarni ustanovili prvi delavski svet. Zgodovinski dogodek je logično nadaljevanje decen- tralizacije in demokratizacije vodenja v kitajskem go- spodarstvu ... Jugoslovanski nogometaši so prema- gali danske v kvalifikacijski tekmi za nastop na sve- tovnem prvenstvu v Španiji z 2:1; košarkašice pa so v Banja Luki osvojile bronasto odličje za reprezentan- cama SZ in Poljske... PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA Rešitve v bitki za stabilizacijo je treba iskati v uveljavljanju samoupravnih odnosov in tržnih zako- nitosti. Takšna je najznačilnejša ugotovitev s ple- narne seje CK ZKJ posvečene vprašanjem gospodar- ske stabilizacije in na kateri je imel referat predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski... Po nekaj- dnevnem odlašanju je Varnostni svet OZN slednjič le sprejel resolucijo, v kateri od Irana in Iraka zahteva ustavitev vojne... Za 6% se bodo povišale pokojnine. Dvig bo veljal od 1. septembra, prvo izplačilo pa naj bi bilo v novembru... TOREK, 30. SEPTEMBRA: Sestali so se delegati zvezne skupščine in razprav- ljali o analizi dogovorov in družbenih dogovorov, preskrbi in izdelavi srednjeročnega načrta... Polo- žaj na Poljskem se še ni umiril. Novi sindikati zdaj opozarjajo, da se bo začela nova splošna stavka, če ne bo trdnejših jamstev za uresničitev sporazuma med sindikati in vlado... Zbori skupščine SRS so obrav- navali vrsto zakonskih osnutkov in med njimi pose- bej pozorno osnutek zakona o stanovanjskem gospo- darstvu ... POGLEJMO NAOKROG 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktoberja^ SAMOUPRAVNA PREOBRAZBA MERK V SOZD 2ELIM0 BITI OOPRTI ZA VSE Iz razgovora z gen. direktorjem Francem Banom »Ni dvoma'o smiselnosti preoblikovanja v sestavlje- no organizacijo združenega dela, če upoštevamo polo- žaj, funkcijo in naloge Mer- xa, pri čemer je jasno, da računamo na vse delovne organizacije, ki so danes v sestavi Dobrine. Želimo bi- ti odprti za vse in vsakogar, čeprav smo zase popolnoma prepričani, da se želimo in moramo samoupravno preoblikovati v SOZD,« je bil eden glavnih poudarkov direktorja Franca Bana, ko smo ga povprašali po temelj- nih značilnostih »sozdira- nja«. SOZD bo branžno organi- ziran, s tem, da se bodo v njem povezovale delovne or- ganizacije trgovine na drob- no, delovna organizacija bla- govni center, ki se ukvarja z grosistično dejavnostjo v ok- viru sedanjega Merxa, kom- pletna mlinsko-predelovalna industrija in gostinsko turi- stična dejavnost. V okviru sozda so oprede- ljene tudi nekatere ključne naloge, pri čemer je organi- zacija dobrega, prodornega marketinga na prvem mestu. Zaradi zamotanih razmer na tržišču s prehrambenimi in drugimi artikli, dobivajo vprašanja marketinga še po- sebno težo. Vzporedno ena- ko pomembno je oblikova- nje interne banke na ravni sozda, pri čemer se bodo zgledovali po^dosedanjih do- brih izkušnjah v Sloveniji - teh sicer ni ravno veliko, so pa. V Merxu pravijo, da jim ne manjka korajže pri obli- kovanju takšne banke, v se- stavi katere bi delovale tudi hranilno kreditne službe, s čimer si obetajo oplemenititi kapital sozda. Razvojna politika in ra- zvojni programi 1981-1985 so v obravnavi že sedaj v dia- logih z delovnimi organizaci- jami, na katere v Merxu ra- čunajo, da se bodo vključile v novi sozd. Glede na stabili- zacijsko obnašanje in cili,e, je mogoče v sozdu pričakovati prednosti za mnoga področ- ja prehrane oziroma agroži- vilstva, pa tudi gostinsko tu- ristične dejavnosti, ki naj bi na naše območje predvsem privabljala turiste z devi- zami. Povezovanje z vsemi slo- venskimi sozdi in predvsem še z nekaterimi velikimi si- stemi v Jugoslaviji, še po- sebno v listih republikah in pokrajinah, kjer so že sedaj vzpostavljeni zelo konkretni poslovni odnosi, pa ostaja naloga, ki naj predvsem izboljša osnovno preskrbo prebivalstva. Logično je, da bomo morali v regiji domisli- ti dolgoročnejše rešitve, v katerih pa ne bo smelo manj- kati denarja za sovlaganja v agroživilstvo tam, kjer smo regijsko deficitarni. Regijski SIS za preskrbo najbrž je eden izmed načinov takšne- ga reševanja. MITJA UMNIK COMETOVE LOKACIJSKE ZAGATE Pred dobrim letom dni je precej prahu dvignila Come- tova namera, da v Stranicah, relativno blizu grobišč tal- cev, postavi proizvodni obrat za dolomitno moko. Pa jih je huda kri krajanov kljub zeleni luči s strani kra- jevne skupnosti tedaj nagna- la, kot je bilo to menda že prej, ko so Cometovci iskali drugje po konjiški občini svoj »prostor pod soncem«. Z ekološko boljšo tehnologi- jo so v Cometu svoj »prašni mlin« v okviru TOZD Conek sedaj že spravili na ekološko tako zavidljivo raven, da so pred kratkim, zaokrožili prvi krog nove predlokacijske razprave, saj od namere, da iz Zreč praktično preselijo tozd Conek zaradi ekonom- ske nuje, ne morejo odsto- piti. V Cometu se dobro zave- dajo vseh ekoloških, sociolo- ških, krajinskih in v zadnjem času vse bolj pomem.bnih kmetijsko-zemljiških vidi- kov poseganja industrije v vse bolj dragocenem člove- kovem prostoru, vendar poudarjajo, da se ob pamet- nem sporazumevanju z vse- mi zainteresiranimi in pokli- canimi ter odgovornimi ven- darle morajo zediniti za nuj- no lokacijo za svojo novo in- dustrijsko cono ter konkret- ne potrebe tozda Conek. Kot kaže so se ogreli za prostor na sedanji Furmanovi kmeti- ji, še vedno v KS Stranice, sicer na meji s KS Žeče, na levi strani tik pod konjiškim klancem v smeri iz Konjic proti Celju, na stari cesti se- veda. Na tem prostoru bi po- stopoma v naslednjem sred- njeročnem obdobju komple- tirali svoj tozd Conek ter ta- ko obdržali nujen tempo ra- sti proizvodnje brusov. MITJA yMNIK TONE SAVORGNIANI FERRAUTOVE VEUKE NAL02BE Edini proizvajalec nekaterih izdelkov doma Dva meseca je direktor Ferralita Tone Savorgnia- ni, star trideset let, sicer pa je doma iz Žirovnice na Go- renjskem. Ko je diplomiral na fakulteti za strojništvo, si je prvo delo našel v šem- peterskem Sip, kjer je bil leto dni, v Ferralitu pa je že tri leta. Ko sva se pogovar- jala, je beseda najprej nane- sla na razvoj te delovne or- ganizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju. »Načrtujemo zelo velike naložbe. Še zlasti v livarni in strojnem obratu. Vrednost naložb naj bi znašala okrog tristo milijonov dinarjev. V livarni gre za pripravo peska, formarski avtomat, livni av- tomat, izgradnjo nove čistil- nice- in jedrarne. Strojni obrat pa bomo preselili k se- danji livarni. Pri vsem tem bo šlo za sodobno tehnolo- ško opremo. Skupaj s temi' naložbami pa bomo morali kompleksno rešiti tudi vpra- šanje energetike. Kp je bil prejšnji teden na obisku v Ferralitu izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Lojze Briški in smo mu razložili načrt naših naložb, je bil s tem zadovoljen ter nam dal polno podporo«, je pripove- doval Tone Savorgniani. - Ferralit ni vezan na uvoz surovin, rezultati gospodar- jenja so vedno dobri... Bi- stvenih težav menda ni- mate? T. Savorgniani: »Naš pro- izvodni program je takšen, da rabimo predvsem doma- če surovine. Povedati pa mo- ram, da so prisotne velike te- žave, saj so cene dobesedno podivjale in mnogokrat smo izpostavljeni pravim izsilje- vanjem. Kljub temu pa smo z iskanjem notranjih rezerv ter s povečano produktiv- nostjo uspeli proizvodnjo obdržati v okviru zastavlje- nih ciljev. V osmih mesecih sta dosežena celotni priho- dek in dohodek v mejah pla- na, kljub temu, da je bilo en odstotek manj zaposl nih. V šestih mesecih sn bili tudi kršitelji resoluci saj smo izplačali prevelil osebne dohodke, vendar b do ti v devetih mesecih v ol viru resolucije. Glede na te ke pogoje dela in višjih ži Ijenjskih stroškov, pa jihlj mo morali povečati.« - Kako je z izvozom? T. Savorgniani: »Let( bomo izvozili za dvanajst n lijonov naših izdelkov, ve dar je to v absolutnem zn sku izredno malo. Proi vodni program je takšen, ( bi v primeru, če bi prev< izvažali, imelo to hude posl dice za kmetijsko proizva njo doma, za proizvodn eksplozivno varnih elektr motorjev in splošno stroj gradnjo. Naša strojegradn se prav zaradi premajhne proizvodnje domačih livarn ne more tako razvijati, kot bi se morala. Poleg tega pa mo- ram povedati še to, da je Fer- ralit edini proizvajalec neka- terih izdelkov v Jugoslaviji.' JANEZ VEDENIK AERO V LOKI PRI ŽUSMU DOBRI POGOJI ZA DELO Urediti prevoze in družbeno prehrano Regina Žekar je doma iz Hrastja, na delo pa prihaja v nov obrat Aera v Loki pri Zusmu. Pet let je že delavka v Aeru in dobro se počuti v tej delovni sredini. Je tudi članica centralnega delav- skega sveta Aera in vodja sa- moupravne skupine v obra- tu v Loki. Takole je opisala delovni in samoupravni utrip v obratu Aero: »Prej je bil naš obrat v Dobrini, kjer so bili delovni pogoji zelo slabi. Zdaj se nad njimi ne moremo pritoževati in za vseh 34 delavcev, kolikor nas je tu, lahko rečem, da smo z delom v novi hali za- dovoljni. In kaj delamo? Na- vijamo računske električne trakove, izdelujemo vložke za nalivna peresa, vlagamo barvice v kovinske kasete in to je potem končni proizvod, čez čas bomo izdelovali še anilinske barve za tla in tka- nino in oblikovali plastične izdelke. Naše delo je vezano na normo in s pridnim in vestnim delom je ni težko doseči. Nov obrat v Loki pomeni veliko pridobitev v tem kra- ju. Na delo prihajamo iz ra- zličnih koncev. Tako iz Do- brine in Hrastja, nekateri iz Tinskega in iz drugih koncev v okolici Loke. Kar nas de- lavce najbolj tare, so prevozi na delovno mesto. Pri Aeru so nam obljubili^ da bodo re- šili tudi ta problem in upa- mo, da bo temu res tako. Prav tako si želimo, da bi imeli med delovnim časom urejeno driižbenp prehrano. Tudi to so nam obljubili, če- prav bo to malce teže, ker Loka nima nobenega gosti- šča, kjer bi lahko pripravljali dnevne obroke za malico. Šolska kuhinja v kraju pa tu- di ne zmore opravljati še te- ga dodatnega dela, ker je premajhna. In še nekaj. Veseli bi bili, če bi različna gradiva iz ma- tičnega podjetja dobivali bolj pravočasno, da bi o njem lahko razpravljale sa- moupravne delavske skupi- ne, za katere pa moram tudi reči, da bodo morale svoje delo oživiti in se bolj zanima- ti za naše skupne naloge in probleme.« MATEJA PODJED V KIL UBOJE VELIK NAPREDEK Po letu 1950, ko so v Keramični industriji Liboje upeljali delavsko samoupravljanje, se je v tovarni začel strm vzpon. Pričela se je večja skrb za povečevanje in kvaliteto proizvod- nje, predvsem pa tudi skrb za delovnega človeka. Iz leta v leto so se z nabavo novih boljših in sodobnejših strojev, s povečanjem in z novo izgradnjo hal, s prehodom na uporabo plina za kurjenje peči, z ureditvijo transportnih dvigal, vise- čega transporterja in z urejanjem transportnih poti izboljše- vali delovni pogoji. Medtem, ko je leta 1950 znašala letna proizvodnja kera- mike samo 1100 ton pa znaša letošnja planirana proizvodnja keramike 2624 ton ali z indeksom 238,54. K temu pa je treba prišteti še proizvodnjo keramičnih ploščic z 2793 tonami in grafitne izdelke 396 tonami ali skupno 5813 ton letne proiz- vodnje (indeks 528,45)! Pred tridesetimi leti so imeli 293 zaposlenih, danes pa jih imajo 533 (indeks 181,9), to pa pove, da so proizvodnjo povečevali predvsem z racionalizacijami in nenehnimi tehnološkimi izboljšavami ter le zelo malo na račun večjega zaposlovanja. T. VRABL ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ NOVI PROIZVODNI PROSTORI KLIME MONTAŽNA PROIZVODNJA KLIME je praktično kot tozd postal novi »stanovale^' prejšnji petek odprtih prostorov, s katerimi so pridobili 1500 kvadratnih metrov proizvod^ površine in še 350 metrov druge delovne površine. Glede na to, da so tudi sicer ^ačev^^ delovne organizacije v celoti temeljili na montažni dejavnosti, gre morda za nekaks^^ vrnjen dolg do te dejavnosti. Končno pa se tozd Montažna proizvodnja lahko ob izte^ sedanjega srednjeročnega obdobja pohvali z zgovornimi rezultati: število zaposlenih je 136 v letu 1976 naraslo na 181 letos, medtem ko se je realizacija v enakem obdobju poveča, od 60 na 210 milijonov dinarjev, dohodek od 25 na 78 milijonov, skladi pa od 2.8 na milijonov dinarjev. MITJA UMNIK. FOTO: DA^*^ 39 ' 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 fOPSPORT PLIBERK ZMANJŠAJMO RAZDAUE ]fecina zaposlenih slovenskega rodu Pq|potrdil tudi seda- nji vodja obrata Jože Habernik, ^Q je dejal, da kadar je prišel v .Celje, ni poslu.šal drugega kot to, (ja je Topsport v Pliberku eden najvfdih gre.^nih kozlov za To- prove težave. namen tega pi.sanja v pogre- vaiij^ dogiateri je Miroslav Grund. : Miroslav Grund je bil rojen leta .'<571 v Udbini na Hrvaškem, kjer 1^ bil oče državni uradnik, ven- izhaja njegov rod iz Dobrne njene neposredne okolice, ^tudiral je na celjski gimnaziji, pa koder se je 1884 podal na Re- ^0. v Vojnopomorsko akademijo, J° končal julija 1889 in postal J^ornariški kadet. Akademija je "a ~ tako so izjavili oficirji, ki so študirali kasneje - kovačnica . ^mštva, vendar je Grund med |.^.ike, ki jih je pisal in govoril, ^Pisai v kvalifikacijsko listino .'Ovenščino in hrvaščino na tret- je m četrto mesto, takoj za obvez- Dr ^"^"^ščino in italijanščino. To ir ^r^^^coščino in angleščino, ne niso uspeli po- Pa"^*^'/'" življenjska pot spj,^Jj|^azuje, da je bilo prav na- 5 ^ njem vemo, da je 1889 odplul 1lis^°^^"^ razredom na obvezno Prihi^^° potovanje, ki je trajalo pi^pžno eno leto. Verjetno so rrxQ sveta, vendar ne ve- na L- . njegov poveljnik in Vo '^^teri šolski ladji so bili. Goto- še 1 Grund kasneje udeležil ^^gih misijskih potovanj, vendar že kot oficir - gradivo o tem, če je seveda ohranjeno, še ni bilo raziskano. Za razumevanje njegovega od- ločnega slovenstva in projugo- slovanske usmeritve je treba poudariti, da se je šolal skupaj z vrsto oficirjev, ki so se prav tako kot on dokazali kot Slovenci in Jugoslovani. To so bili: kasnejši kapetan bojne ladje Adolf Mladič iz Krškega, ki je v Jugoslaviji ustanovil Vojnopomorsko aka- demijo v Dubrovniku, kasnejši kontraadmiral Beneš Milenkovič iz Slovenskih Konjic, ki so ga 1918 upokojili, ker ni hotel sode- lovati v procesu proti upornikom v Boki Kotorski, kasnejši kon- traadmiral Janko Vukovič-Pod- kapelski, Hrvat, ki je bil 2. no- vembra 1919 imenovan za prvega komandanta jugoslovanske flote in se je potopil z ladjo Viribus Unitis, ter drugi. Grund je bil pri- jatelj bodočega komodorja Anto- na Dolenca iz Loža, ki se je 1918 udeležil pogajanj na Krfu kot za- stopnik jugoslovanske' vojne mornarice, pa kasnejšega kon- traadmirala Metoda Kocha iz Kranja, ki ga je Narodno viječe iz Zagreba 1. ali 2. novembra 191^ imenovalo za komandanta vojne mornarice Države Slovencev, Hr- vatov in Srbov. Ni torej nič ču- dnega, če je Grund ohranil svojo slovensko narodno zavest neokr- njeno do smrti. Po izjavah njegovega pokojne- ga brata, ki je bil operni pevec v Zagrebu, se je Miroslav Grund rad vračal na Dobrno. Skoraj vsak dopust je preživel tamkaj in s svojo pozibavajočo hojo ostal zapisan v spominu nekaterih po- sameznikov še po drugi svetovni vojni. Bil je odličen mornar, kar do- kazuje vrsta odlikovanj in priz- nanj, ki jih je dobil do 1920. Po dvakrat je bil odlikovan z voja- škim križcem za zasluge in voja- ško dekoracijo z meči. Dobil je bronasto vojaško medaljo za za- sluge z rdečim trakom, Karlov vojaški križec, vojaško priznanje za zasluge, bronasto jubilejno medaljo za oborožitev, vojaški ju- bilejni križec in spominsko me- daljo 1912-1913. V novi jugoslo- vanski državi je bil 1920 odliko- van z redom belega orla II. stop- nje. Po triletnem kadetskem stažu je postal 1892 zastavnik bojne la- dje, štiri leta zatem je bil povišan v poročnika bojne ladje drugega in 1899 v poročnika bojne ladje prvega reda. Na tem činu je ob- stal dolgih enajst let - podobno se je z redkimi izjemami dogajalo vsem oficirjem, ki so izražali svo- jo slovensko narodno zavest. Še- le 1. maja 1910 je opravil izpit za kapetana korvete, zatem pa so bi- la napredovanja redna, kar je tre- ba verjetno pripisati Velikemu admiralu Antonu Hausu iz Tol- mina, ki je gledal na to, da so napredovali tudi njegovi »roja- ki«. Grund je tako 1. maja 1913 postal kapetan fregate in dve leti kasneje kapetan bojne ladje. Imel je vse možnosti, da bi ob koncu 1918 ah v začetku 1919 na- predoval v kontraadmirala, če bi se odločil živeti v Avstriji, pa tega preprosto ni mogel. Med vojno se je vse bolj povezoval s popolno- ma jugoslovansko usmerjenimi oficirji, med katerimi so bili Adolf Mladič, Anton Dolenc, Me- tod Koch, Janko Vukovič in'dru- gi. Zato je izbral težjo, vendar PIŠETA: dr. MIROSLAV PAHOR JANEZ ŠUMRADA zanj edino mogočo pot - odrekel se je činu kontraadmirala in viso- ki pokojnini in postal eden od očetov jugoslovanske vojne mor- narice. Leta 1918 je bilo jasno, da bo Avstro-Ogrska vojno izgubila. Skupina oficirjev, ki ji je pripa- dal Grund se je - sicer počasi, vendar vztrajno - pripravljala na prevzem mornarice v svoje roke. Grund je bil tedaj na enem od najbolj izpostavljenih mest v mornarici ~ poveljeval je III. obalni komandi v Boki Kotorski, tako rekoč neposredno ob itali- jansko-francosko-angleški blo- kadi. To je bilo za razvoj jugoslo- vanske pomorske miselnosti od- ločilno. Medtem ko je Kranjčan Koch deloval v Pulju in se morda nerodno, vendar pošteno povezal z narodnim odborom pod vod- stvom dr. Skaljera ter s tem prev- zel poveljstvo mornarice, je Grund zbiral okrog sebe zaneslji- ve častnike, ki naj bi nastopili v odločilnem trenutku. Kljub itali- janskemu nasprotovanju, ki so se mu morali deloma podrediti tudi anglo-francoski zavezniki, je dal Grund 30. oktobra 1918 dvigniti jugoslovansko zastavo na drog arsenala v Tivtu. Zastavo je med obema vojnama in še petnajst let po drugi hranil Franc Leben, nekdanji avstroogrski mornari- ški podoficir, nato pa jo je odku- pil Pomorski muzej iz Pirana. Na traku ob robu zastave je mornari- ški podoficir Feliks Cotič 3. no- vembra 1918 v Pulju, kamor so zastavo prenesli, zapisal: (Nadaljevanje in konec v prihodnji številki!. Skupina staro jugoslovanskih mornariških oficirjev. Komodor Miro- slav Grund je skrajno desni v ospredju. Fotografijo je posnel kapetan bojne ladje Fajfar. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober ^^ IZHODIŠČA PROGRAMA TELESNE KULTURE ZA LETO 1981 Včeraj zvečer je bila v Celju 11. seja skupščine Telesno- kulturne skupnosti občine Celje, kjer so med drugim sprejeli poročilo o realizaciji programa in finančnega načr- ta TKS in ZTKO za prvo pol- letje letošnjega leta. Delegati skupščine so obravnavali tu- di osnutek družbenega dogo- vora o temeljih plana občine Celje za obdobje 1981-85 ter osnutek samoupravnega spo- razuma o temeljih piana Tele- snokulturne skupnosti za ob- dobje 1981-85. Govorili so tu- di o jzhodiščih programa te- lesne kulture za prihodnje le- to in obravnavali pravilnik o podeljevanju občinskih priz- nanj zaslužnim delavcem in telesnokultumim organizaci- jam. TKS Celje namreč uvaja skupno z ZTKO Celje druž- bena občinska priznanja za- služnim delavcem in telesno- kultumim organizacijam na področju telesne kulture za njihovo večletno delo v obli- ki plaket in sicer zlato za 30 in več let, srebrno za 20 let in bronasto za 10 let. T. VRABL KONJIŠKO OTROŠKO VARSTVO VKUUČENIH 820 OTROK V vsakodnevnem varstvu le 565 Izenačevanje pogojev za vse otroke je osnovna usme- ritev skupnosti otroškega varstva v Slovenskih Ko- njicah. Prav je tako, saj za to dejavnost združujejo sred- stva vsi delavci. Da bi cilj dosegli, razvijajo zlasti skraj- šan program, v katerega vključujejo otroke celotnega območja. 2e lani so uspeli enkrat tedensko združiti pet in šestletne otroke v vseh manjših krajih, tako da jim mala šola ni več prva oblika varstva in vzgoje. Vedeti moramo, da številne občine o tem šele razmišlja- jo. Starši, še bolj pa otroci, so za to obliko otroškega var- stva navdušeni. Prihajajo ob vsakem vremenu. Od mar- sikje z organiziranim šol- skim prevozom. Običajno so šole tudi tiste, ki jim nudijo prostor in toplo malico. Mali- ca je tudi edino, kar morajo starši plačati. Bela lisa pri zagotavljanju otroškega varstva je v samih ■ Slovenskih Konjicah, kjer nimajo dovolj prostorov. Tu bo mogoče narediti več šele z izgradnjo novega otroške- ga vrtca. Ob letošnjem ob- činskem prazniku bodo zanj položili temeljni kamen, pa so ga nameravali takrat že predati namenu. Premalo sredstev jim je to preprečilo. V naslednjem srednjeroč- nem obdobju bi bilo potreb- no zgraditi poleg vrtca v Ko- njicah, ki bi omogočal vsa- kodnevno varstvo 168 otro- kom, tudi vrtec v Zrečah. Za- radi omejevanja sredstev za skupno porabo so v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana ponudili iz- gradnjo teh dveh vrtcev pod pogojem, da bodo temeljne organizacije združenega dela na območju Konjic dodatno, po zaključnem računu za le- to 1980, združile še 4 milijone dinarjev za izgradnjo konji- škega vrtca in v letu 1983 te- meljne organizacije na ob- močju Zreč 4,5 milijonov - ta vsota je seveda določena po sedanjih cenah. Le tako bo mogoče zadovoljiti najnuj- nejše potrebe v teh krajih. Za ostale kraje v občini oce- njujejo, da bodo že zgrajeni vrtci zadoščali tudi v nasled- njih petih letih. V tem srednjeročnem ob- dobju pa so želeli vključiti v organizirano otroško varstvo 38 odstotkov otrok. Uspeli so. Na videz je to veliko, ven- dar moramo vedeti, da je v vsakodnevnem varstvu le 25 odstotkov otrok. Preostalih dvanajst je vključenih v raz- ne oblike varstva, med kate- rimi ima tudi mala šola po- memben delež. Na celotnem območju konjiške občine že tretje leto vključujejo otroke v malo šolo in jim zagotavlja- jo najmanj 200 ur programa letno. Zato jih zakonsko do- ločilo o obveznem 120 ur- nem programu m.ale šole pred vstopom v osnovno šo- lo, ki bo pričelo veljati s pri- hodnjim letom, ni moglo presenetiti. MILENA B. POKLIC Janez Uplaznik VRBJE KS JE BREZ TRGOVINE V kratkem nova avtobusna postaja Vrb je so še do nedavna so- dile h krajevni skupnosti Ža- lec, od novega leta naprej pa je to samostojna krajevna skupnost. Ljudje v kraju so aktivni kot malokje in v času od januarja pa do danes so zabeležili v Vrb ju nekaj po- membnih uspehov, precej pa je tudi težav. Sicei pa smo se o delu in načrtih pogovar- jali s predsednikom sveta KS Janezom Uplaznikom. »Največ seveda sedaj go- vorimo o nalogah v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju. Treba bo regulirati Lavo, obnoviti že asfaltirane ceste in v samem središču Vrbja dograditi kanalizacijo za me- teorne vode ter urediti raz- svetljavo. Največja težava.pa je v tem, da v kraju nimamo trgovine, kjer bi se ljudje lahko oskrbeli z najosnov- nejšimi potrebščinami. V Sa- vinjskem magazinu trdijo, da niso investicijsko toliko sposobni, da bi lahko zgradi- li trgovino.« - Vrbje tudi nima avtobu- sne zveze z Žalcem in Ce- ljem ... »Res je. Sicer pa bomo kmalu praznovali krajevni praznik in ob tej priložnosti bomo namenu predah avto- busno postajo, skozi Vrbje pa bo že v kratkem vozil av- tobus, ki sedaj vozi na relaci- ji Zabukovica-Celje.« - Kako bo izgledalo prvo praznovanje krajevnega praznika? »Praznovali bomo sredi novembra in v tem času se bodo ves teden vrstile šport- ne prireditve, zaključek praznovanja pa bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij. Nekaj bo tudi kulturnih prireditev, poleg avtobusne postaje pa bomo preuredili in razširili tudi cesto, ki pelje skozi sre- dišče kraja ter uredili pro- metno signalizacijo.« - BUzu Vrbja je umetno jezero, ki so ga pred kratkim uredili. Bo v naslednjih letih okrog tega jezera zrastlo kaj novega? »Izvršni svet je že plačal glavni projekt za ureditev športno rekreacijskega cen- tra. To naj bi bilo občinsko središče, kjer naj bi bili ob- jekti za rekreacijo, turistični dom ter kamp. Tu naj bi ure- dili tudi prostor za taborni- ke. Ves prostor do griškega mostu pa bomo tudi horti- kulturno uredili.« - V vseh devetnajstih KS v žalski občini so se že zvrsti- la občinska praznovanja. Bo- do prihodnje leto na vrsti Vrbje? »Ob občinskih praznikih so vse krajevne skupnosti postale bogatejše za mnogo objektov. Ker je družbeni dogovor o združevanju sred- stev za financiranje izvedbe praznovanja občinskega praznika že potekel, prihod- nje leto praznika ne bodo več praznovali na takšen na- čin kot doslej, občinska kon- ferenca SZDL Žalec pa mora sedaj proučiti vse možnosti, da bi praznik leta 1982 praz- novali v Vrb ju.« JANEZ VEDENIK NOV KULTURNI HRAM V TRNOVLJAH PRAZNIK, DA MALO TAKIH Še ena zmaga solidarnosti Prenovljen kulturni hram KUD Zarje v Tmovljah pri Celju pomeni novo zmago solidarnosti delovnih ljudi in občanov Celja, novo delovno zmago prizadevnih članov društva in tistih številnih or- ganizacij združenega dela in obrtnikov, ki so s svojim pri- spevki in prostovoljnim de- lom pripomogli pri izgradnji. Zato je bilo na dan otvoritve in še naslednjega dne pred domom praznično in živa- hno. K novi delovni zmagi je vsem čestital tudi slavnostni govornik, predsednik OK SZDL Celje in predsednik odbora za izgradnjo objek- tov samoprispevka Tone Rozman, ki je pred vhodom v nov dom prerezal vrvico in ga tako predal svojemu na- menu. Ta dan so v Tmovljah odprli tudi nove prostore za krajevno skupnost in njene DPO. Takoj zatem se je pričela tudi osrednja slavnostna pri- reditev in na odru so se zvr- stili: mešani pevski zbor ŽPD F. Prešeren, moški ko- morni zbor, člani plesnega gledališča iz Celja, domači recitatorji in kot gostje še re- citatorji iz Dobo j a. K praz- ničnemu trenutku so s svo- jim nastopom pripomogli še: pihalni orkester ŽPD F. Pre- šeren, folklorna skupina, pi- halni orkester EMO ter člani TVD Partizan Gaberje. So- delovala sta še New Svving kvartet in ansambel Vokali, ki se jima je pridružil še hu- morist celjski Poldek. Na slavnostni večer je društvo razvilo svoj prapor pod geslom: Eden drug'mu ogenj dajmo! Podelili pa so tudi priznanja krajevne skupnosti najzaslužnejšim posameznikom, ki so pripo- mogli pri izgradnji doma. Praznik, da malo takih, lah- ko zapišemo na kratko ob otvoritvi prenovljenega kul- turnega hrama v Tmovljah. MATEJA PODJED V BESEDI IN SLIKI VARNOSTNIKI NA OBISKU V GLINU V okvim programa D VIT Celje, oddelka v Velenju, sij^ skupina pooblaščenih oseb za varstvo pri delu ter varnost nih inženirjev iz Šaleške in Gornje Savinjske doline ogle, dalo proizvodne prostore tovarne Gorenje GLIN v Nazar. jih. Polge delovnega dogovora na temo, pooblaščen« osebe, organizacijsko področje in njihove pristojnosti, sc si varnostniki ogledali obrat iverico, žagalnico, oddelek zj izkoriščanje tehničnega lesa ter najnovejši obrat oplenie. nitenja ivernih plošč in predelavo v delne sklope za pohij. tveno industrijo. V času, ko so na GLINU v Nazarjih praznovali 80-letnico dela, je bilo videti tudi izreden na. predek na področju varstva pri delu, predvsem v tehnično tehnološkem smislu. Varnostniki so se dogovorih za nadaljevanje prakse strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave izkušenj na na čin, ki je gotovo najcenejši, vendar pa koristen za njihove prakso. JOŽE MIKLAV( SLABA ORGANIZACIJA Na Graški gori nad Velenjem je bilo prvo srečanje mla dine celjske regije, katerega se je udeležilo okrog 30(1 mladincev. Namen srečanja je bil povezati mladino v smislu medsebojnega spoznavanja, z raznimi športnimi igrami, z ogledom spominske sobe Karla Destovnika-fo juha in XIV. divizije, z zabavo, vendar od Vsega ni bilo nit Organizator, OK ZSMS Velenje, se je enostavno izgubil in mladi so si vsak po svoje poiskali zabavo. Vseeno so Graško goro zapustili dobre volje in bogatejši še za eno preizkušnjo. (Foto: Edi Masnec TRIM AKCIJE IN IGRE ZTKO Celje razpisuje za občane in delovne ljudi v je- senskem obdobju večje število trim akcij in iger. S ponu- jeno rekreativno aktivnostjo žeh le koristiti zdravju in večji delovni storilnosti občanom in delovnim ljudem, da bi smotmo izkoristili del svojega prostega časa v svoje dobro in dobro dmžbe. Že v nedeljo 5. oktobra bo od 7,00 do 11,00 ure s startom na Skalni kleti trim hoja do Celjske koče, kjer bo Partizan Gaberje organiziral trim aktivnosti v prirodi. Glede na lepo jesensko vreme in čudovito prirodo, ki naravnost kliče ljudi v naravo, da se naužijejo svežega zraka, priča- kuje organizator, da bo tokrat trim hoja vendarle uspela po množični udeležbi. Mesec oktober pa je namenjen tudi drugim oblikam ponujene rekreacije - udeležbi preko TOZD in KS v trim igrah v košarki in odbojki ter v plavalnih tečajih, ki bodo v pokritem plavalnem bazenu na Zavodu Ivanke Uranjek v Celju. Plavalni tečaji bodo glede na število prijavljencev neprekinjeno od meseca oktobra dalje. Potreben je le odziv občanov! K. JUG VRH NAD LAŠKIM: GASILSKI PRAPOR Po dveh preložitvah zaradi dežja je v nedeljo svečanos' razvitja gasilskega prapora v Vrhu nad Laškim vendar'^ uspela. Dmštvo je 48 let čakalo na dan, ko se bo na čd^ prizadevnega dmštva vil prapor. Na praznično slavje prišU gasilski kolegi iz bUžnje in daljne okoUce, pripeli rw prapor grozd spominskih trakov, drog pa pokrili z mno=^ tvom srebrnih in zlatih žebljev. Spodbudno so zvene'^ besede govornikov, ki obetajo v naslednjem obdob] gradnjo novega gasilskega doma, posebne časti pa so b!^ deležni štirje veterani, ki so v dmštvu od ustanovitve i sicer: Jože Zupane, Janez Tovornik, Franc Zapušek ' Jože Tovornik. ^ Več o tem prizadevnem dmštvu bomo pisali v repofta^ o krajevni skupnosti Vrh, ki jo bomo pripravili v bliŽ''' prihodnosti. V kulturnem programu so sodelovah laški godberu'"' pevski zbor TIM in folklorna skupina »Anton Tanc«- 39 - 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 v- D<'Iittv ustvarjenega dohodka, ob tem pa še posebej delitev in gibanje osebnih dohodkov so vprašanja, ki zadevajo slehernega delavca, pa tu- di družbo kot celoto. Po- sebej pomembna so vpra- šanja delitve dohodka se- daj, ko na vseh podiočjih biji'm() boj za stabilizacijo gospodarstva, za boljše-in produktivnejše delo, za večji dohodek. Jasno je iKimicč, da ni mogoče de- liti več, kol je bilo sploh .ustvarjenega dohodka. To pa hkrati pomeni, da tudi ni mogoče izplačeva- li večjih (Ksebnih dohod- kov, če sorazmerno ni bi- lo ustvarjenega tudi več dohodka. V Sloveniji določa na- ' lančna razmerja med do- hodkom in osebnimi do- hodki Dogovor o uresni- čevanju družbene usme- lilve lazporejanja dohod- ka v letu 1980, ki so ga v prvih mesecih letos pod- pisali republiški Izvršni svet. Služba družbenega knjigovodstva, Republi-' ški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Eno pomembnejših določil dogovora je, da morajo osebni dohodki rasti za 25 počasneje od rasti do- hodka. Polletna bilanca poslovanja pa je opozori- la na sredine, kjer dogo- vora ne uresničujejo. Tu- di v celjski občini je na- stala dolga lista prekora- čiteljev omenjenega do- govora. Kar 112 organi- zacij in skupnosti s po- dročja gospodarstva in negospodarstva je kršilo dogovor! Jasno je, da je bilo treba podrobneje po- gledati vzroke, ki so jih navajali prekoračitelji ter ukrepali tam, kjer ni bilo tehtnih razlogov za pove- čevanje osebnih dohod- kov glede na določila do- govora. Zbori občinske skupščine so tako v četr- tek izrekli ukrepe družbe- nega varstva trem delov- nim sredinam, ki so kršile dogovor: delovni skupno- sti skupnih služb Izletni- ka, delovni skupnosti skupnih služb PTT po- djetja ter kolektivu Obrt- ne zadruge Obrt - Celeia. O tem, kaj pomeni spre- jet ukrep družbenega var- stva za omenjene sredine, katere so bistvene značil- nosti dogovora, kako bo s kršitelji ob koncu leta ter •J drugih vprašanjih, ki zadevajo delitev in rast sredstev za osebne do- hodke, smo se pogovarja- li z Nikom Zimškom, čla- nom Izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine, Albinom Cocejem, pod- predsednikom Občmske- ga sveta ZSS v Celju ter Rudijem Peperkom, družbenim pravobranil- ^■em samoupravljanja. Razgovor o teh vpraša- njih povzemamo po mag- netofonskem zapisu od- daje v živo, ki je bila na sporedu Radia Celje pre- tekli četrtek. OD BODO VEČJI, ČE BO VEČJI DOHODEK NT: Katera so bistvena določila Dogovora o raz- porejanju dohodka inza- •^^J je bil sprejet? N. ZIMSEK: Dogovor je natančna opredelitev resolucije za leto 1980, v ospredje pa posebej po- stavlja dve področji deli- tve dohodka: osebne do- hodke in sklad skupne porabe. Omenjeni po- ■ dročji delitve pa ne obravnava z namenom, da bi ju t)mejeval, temveč ju povezuje z ustvarjenim dohodkom. Pomembni sta dve osnovni stališči dogovora: da bi naj letos - verjetno pa tudi v pri- hodnjih letih - rasli oseb- ni dohodki in osebna po- raba počasneje od rasti dohodka in da bi pri deli- tvi čistega"dohodka rasla akumulacija hitreje od ra- sti skladov skupne pora- be in osebnih dohodkov. Ta stališča so delavci v celjski občini sprejeli z vso odgovornostjo in splošno gledano tudi iz- polnili opredelitve tega dogovora. NT: Pa se število krši- teljev manjša? N. ZIMSEK:Zanimiva je ugotovitev družbenega pravobranilca samou- pravljanja, da je bilo lani veliko več kršiteljev, ker je resolucija le načelno zahtevala počasnejšo rast osebnih dohodkov od ra- sti dohodka. Letos pa je kršiteljev manj zato, ker resolucija natančno opre- deluje relacije med do- hodkom in njegovo deh- tvijo. Posebej pa so priza- devanja za uskladitev ra- sti osebnih dohodkov z rastjo dohodka velika od februarja meseca dalje, ko je bil v SRS podpisan Dogovor o razporejanju dohodka v letu 1980. NT: Kako se je v priza- devanja za uresničitev načel dogovora vključil sindikat? COCEJ: V celjski obči- ni smo tekoče spremljali uresničevanje resolucije in dogovora. Posebej veli- ko delo na tem področju so opravili koordinacijski odbor za učinkovito go- spodarjenje, posebna dez lovna skupina, ki sprem- lja uresničevanje dogovo- ra ter izvršni svet. Pov- sod, kjer so ti organi ugo- tovili, da gre za kršitve dogovora, smo opravili vrsto razgovorov ter od kršiteljev zahtevali tudi temeljite pismene obra- zložitve, zakaj je do krši- tev prišlo. Vse te informa- cije, pa tudi podatki SDK so omogočile, da smo prišli do kakovostnih ocen. Zato smo lahko ob-, činski .skupščini posredo- vali res le predloge za ukrepe družbenega var- stva v tistih primerih, ko za kršitve ni bilo utehie- Ijenih razlogov. NT: Kje so vzroki za ta- ko številne prekoračitve dogovora? N. ZIMŠEK: Med števi- lom 112 je predvsem vrsta minimalnih kršite- ljev dogovora. Pri nekate- rih so prekoračitve oziro- ma kršitve nastale kot po- sledica težav pri planira- nju, mnogo prekoračitev izvira iz rasti cen repro- dukcijskih materialov, kar neposredno vpliva na manjšanje dohodka, v družbenih dejavnostih pa je prišlo do kršitev zaradi tega, ker so v strokovnih službah izpeljali že poprej dogovorjene organizacij- ske spremembe in širitve dejavnosti. COCEJ: 67 kršiteljev s področja gospodarstva pomeni v bistvu tolikšno število temeljnih organi- zacij, ki so združene v de- setih delovnih organizaci- jah celjske, občine. Od teh desetih delovnih organi- zacij pa smo dobili zago- tovilo, da osebne dohod- ke usklajujejo na ravni delovne organizacije, ta- ko da v končni fazi nismo kot kršitelje upoštevali temeljnih organizacij. Se- veda pa bodo morali v teh delovnih organizacijah (z izjemo EMO, kjer so to že storili), s samoupravnimi akti, sprejetimi na refe- rendumih, zagotoviti medsebojno solidarnost tozdov tudi pri pokriva- nju osebnih dohodkov. PEPERKO: Delavci v občini so se zelo odgovor- no in zavzeto lotili uresni- čevanja načel dogovora. Razumejo, zakaj gre, kar je poroštvo, da bodo cilji stabilizacijske politike doseženi. To potrjujejo podatki o večanju izvoza, boljši produktivnosti itd. Kar zadeva kršitelje pa tole: videti je, da jih je malo. Mislim pa. da jih je še preveč. Se naprej mo- ramo odgovorno izpolnje- vati določila dogovora, kar so potrdili tudi dele- gati na zasedanju občin- ske skupščine. NT: Nekateri menijo, da omejevanje rasti osebnih dohodkov krni načelo nagrajevanja po razultatih dela. N. ZIMŠEK: To ni res! Upoštevati moramo le nujne ekonomske pove- zave med dohodkom kot povzetkom uspehov neke temeljne organizacije na eni strani in nagrajeva- njem posameznikov na drugi strani. Pri nagraje- vanju smo bili preveč na- vajeni na to, da smo se nagrajevali le navzgor in pozabljali, da je izhodišč- na kategorija nagrajeva- nja dohodek kot novou- stvarjena vrednost. In s tem seveda edina podlaga delitvi. PEPERKO: Ce bi masa osebnih dohodkov (kot seštevek dela posamezni- kov v TOZD) rasla hitreje kot dohodeki bi načenjali substanco in ne bi zago- tavljali hitrejšega razvoja tozda ter večje materialne osnove dela. ^Nagrajeva- nje po delu je sicer res individualno, če ga gleda- mo kot prispevek delav- ca. A vendar ne more biti edino merilo delavčevega uspeha. Kajti šele tedaj, ko je narejen vijak pro- dan na trgu, je delo opravljeno ustvarjen je dohodek. Ce,vijak ni pro- dan, je delavec sicer delo lahko dobro opravil, a do- hodka ni in s tem tudi mase za osebne dohodke ne. Zato je Kardelj govo- ril o združenih delavcih v tozdih, ki rned seboj ure- jajo vsa razmerja. Zakon o združenem delu ne go- vori o rezultatu dela kot o prispevku osebka, delav- ca. Temveč o opredmete- nem delu. Res pa je, da smo pri urejanju nagraje- vanja po rezultatih dela šele na začetku. COCEJ: Ne smemo se usmeriti le na vprašanje mase osebnih dohodkov, ampak na področje do- hodka. In prav dogovor želi z določili stimulirati delavcu, da doseže večji dohodek in s tem večje osebne dohodke. V KLJUČAVNIČARJU SO ZNIŽALI OSEBNE DOHODKE NT: Med kršitelji do- govora, ki jim je celjska občinska skupščina izre- kla ukrep družbenega varstva, je tudi delovna skupnost skupnih služb Izletnik Celje. Zakaj? LEOPOLD PERC, di rektor DO Izletnik: »Trdim, da nismo dejan- ski kršitelji dogovora. Za- radi selitve v prostore no- ve avtobusne postaje smo morali zaposliti tri nove delavce (telefonist, var- nostnik), pa čeprav deset let poprej v skupnih služ- bah nismo na novo zapo- slovali. To je povzročilo 10% povečanje mase osebnih dohodkov in zato smo na listi kršiteljev. Osebne dohodke bomo morali z dogovorom us- kladiti s tem, da bomo na- primer zavarovanje ob- jekta rešili z zunanjimi sodelavci. To pa bo za de- lovno organizacijo dražje in s tem nestabilizacijsko. ANA JOVANOVIC vo- dja gospodarsko finanč- nega področja v Izletni- ku: Več pomislekov imam na dogovor.. Spre- jet je bil v preozkem kro- gu podpisnikov in ima za- to vrsto vsebinskih slabo- ^ sti, kljub temu, da so nje- govi cilji dobri. Tekšen kot je, bi dogovor lahko učinkovito uresničevali le, če se pogoji za pridobi- vanje dohodka ne bi tako hitro in neenakopravno spreminjali (v Izletniku imamo težave zato, ker se je podražila nafta za 40%, cene avtobusnih prevo- zov pa so ostale iste). Do- govor je premalo določno opredelil rast dohodka v skupnih službah, ni upo- števal potreb po poveča- nju števila delavcev v pri- merih, ko gre za organiza- cijske spremembe v de- lovnih organizacijah. Do- govor je v bistvu izveden iz določil resolucije, ven- dar ostreje določa ra- zmerja med rastjo dohod- ka in rastjo osebnih do- hodkov. Po resoluciji na- mreč morajo osebni do- hodki rasti za četrtino po- časneje kot dohodek, po dogovoru pa lahko pri 45% povečanju dohodka osebni dohodki narastejo le za 23%, kar je praktič- no za polovico počasnejša rast od dohodka. In sled- njič, dogovor je zasnovan na gospodarskih gibanjih iz leta 79, kar zmanjšuje njegovo realno vrednost, ker je to obdobje pre- kratko. NT: V obrtni organiza- ciji Ključavničar Celje pa so potem, ko so ugoto- vili, da kršijo dogovor, nemudoma ukrepali: ANTON KOPRIVO, predsednik OO sindikata: »Ob polletnem obračunu dela smo ugotovili, da so osebni dohodki rastli hi- treje od. dohodka. Zato smo se na zboru delavcev odločili, da vrednost toč- ke znižamo in tako vrne- mo preveč izplačane osebne dohodke. NT: Kako so to odloči^ tev sprejeli delavci? RADO SLOKAR, se- kretar OO ZK: Burno je bilo! Nekateri delavci so celo odšli iz delovne orga- nizacije. Vendar smo uspeli s politično akcijo in neposrednimi pogovo- ri obrazložiti delavcem nujnost takšnega ukrepa. Kajti upamo, da bomo v drugem polletju gospoda- rili bolje, da bomo ustva- rili več dohodka in tako vrnili ljudem sedaj odteg- njeni dinar. Zmenili smo se, da bomo osebne do- hodke z napori vseh na- doknadili. V BITKO ZA VEČJI DOHODEK NT: Kaj bi lahko dejali o obeh primerih? COCEJ: Zavedati se moramo, da je dogovor le konkretizacija določil de- legatsko sprejete resolu- cije. Je selektiven, saj da- je večjo možnost rasti do- hodka tam, kjer so osebni dohodki nižji in večjo možnost rasti osebnih do- hodkov tam, kjer veliko izvažajo in podobno. ZIMŠEK: Namen reso- lucije in dogovora je tudi, da bi skrbneje zaposlova- li-nove delavce in povsod tam, kjer se to da, z boljšo organizacijo bolje izkori- stili že zaposlene delavce. PEPERKO: Resolucija je le izraz volje delavcev, da uresničimo tisto, kar smo dolgo odlašali. Ker je dogovor izpeljan iz reso- lucije, je bistveno, da sprejemamo njegovo vse- bino. Res pa bo treba še mnogo stvari doreči, med drugim tudi vprašanje dohodka v delovnih skupnostih skupnih služb, kjer mora priti do polne veljave svobodna menjava dela namesto še vse preveč uveljavljene proračunske logike. Kon- kretno pa ukrep družbe- nega varstva v primeru kršiteljev, ki ga je trem delovnim sredinam izre- kla občinska skupščina pomeni, da morajo oseb- ne dohodke zadržati na ravni avgusta do uskladi- tve z dogovorom. Skrajni rok za to uskladitev pa je 31. december 1980. ZIMŠEK: V Ključavni- čarju so dojeli bistvo! Pa ne zato, ker so znižali osebrife dohodke. Bistve- no je, da so odločeni dela- ti bolje in dosegati večji dohodek. Ključavničar je torej primer, ki jasno pri- ča o tem, da delavci ne razumejo dogovora kot omejevanje osebnih do- hodkov, temveč kot pri- zadevanje za doseganje večjega dohodka. PEPERKO: Tako je! Nihče v tej družbi ne mo- re omejevati osebnih do- hodkov zaradi omejitev sami.h. Gre le za borbo za večji dohodek in z njim usklajeno osebno porabo. Res so ukrepi nesimpa- tični, velikokrat pa tudi (namenoma?!) napačno obrazloženi. K sreči pa delavci vedo, za kaj gre in razumejo bistvo stabiliza- cije. NT: In kako se bo akci- ja nadaljevala? ZIMŠEK: Se naprej bo- mo tekoče spremljali vprašanja razporejanja dohodka, sodelovali bo- mo z delovnimi organiza- cijami in jim sproti poma- gali in svetovali. Podrob- nejša obravnava teh vpra- šanj pa bo stekla ob de- vetmesečnih rezultatih poslovanja. COCEJ: Posebej pozor- no bomo spremljali giba- nja osebnih dohodkov pri delavcih z najnižjimi osebnimi dohodki, saj gre za vprašanja socialne var- nosti teh delavcev. Ven- dar teh problemov ne bi smeli reševati s socialni- mi dodatki, marveč z dvi- ganjem meje najnižjih osebnih dohodkov ob ustreznem dvigu produk- tivnosti. NT: Kaj, če se bodo kr- šitelji pojavljali tudi ob koncu leta? PEPERKO: Opredeli- tve in sklepi celjske ob- činske skupščine so jasni. V primeru takšnih krši- tev bodo dosledno izpe- ljani ukrepi družbenega varstva. To ni grožnja, je le jasen cilj in namen us- kladitve osebnih dohod- kov z dohodkom. Menim pa, da v celjski občini takšnih prekoračiteljev ob koncu leta ne bo. DAMJANA STAMEJCIC ZAKAJ KRŠIMO DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA z DOBRO NAREJENIM VIJAKOM ŠE NISMO USTVARILI DOHODKA 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober ^^ FUNDAMENTALNO SLIKARSTVO ANKE KRASNE KOCIJAN v Likovnem salonu je odprta razstava mlade mariborske slikarke Anke Krasne Kocijan. Leta 1976 je diplomirala na ljubljanski Akade- miji za likovno umetnost, kjer je končala tudi slikarsko specialko (prof. Jože Ciuha). 2e v času študija seje slikarka soočala z različnim izzvenevanjem neorealističnih oblik in materializacijo slikarskih po- stopkov samih, tako pri učiteljih na Akademiji (Berniku, Jemcu in kasneje Gnamušu), kot pri le nekaj starejših kolegih, če seveda ne upoštevamo vpogleda v dogajanja izven naših meja.(tako je zapisala v spremnem tekstu v katalogu Meta Gabršek Prosenčeva). Novejša dela Anke Krasne Kocijan uvrščamo v tako imenovano »fundamentalno slikarstvo«. Njegovi začetki sicer že segajo v petde- seta leta našega stoletja, vendar ob pogledu vizualne umetnosti osemdesetih let, lahko kaj hitro ugotovimo, da njegova pot poleg »»nove figuralike« še zdaleč ni zaključena. Anka Krasna je s svojimi deli člen v tem razvijajočem se »novem slikarstvu«. Sega po mnogo- vrstnih materialih (pesku, valoviji lepenki, raznovrstnih lepilih, juti, platnu), jih usklajuje in plemeniti z izčiščeno barvno paleto, ki je lahko samo niansiranje ene barvne skale ali pa kompozicija barvno usklajenih tonov. Reliefno strukturo ploskve dopolnjuje s čistimi, širokimi potezami čopiča, še več z lopatico in jo z raznimi kaligraf- skimi vrezi spremeni v likovno govorico. Sprejema načelo: »V koli- kor so omejene barve, toliko močnejši izraz imajo.« Z niansiranjem enobarvnih tonov doseže svetlobno in kompozicij- sko gibanje, ki pa ni nikoli vnaprej določeno. Ce pa že poseže po kombinaciji barv in ploskev, potem ustvari izjemno medsebojno harmonijo le-teh. Njeno slikarstvo bazira na intuitivnosti lastne li- kovne imaginacije. Z odrekanjem posameznostim, ki jih danes še vklaplja v svoj likovni koncept, bo lahko razvila še močnejšo in prečiščeno likovno izpovednost. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Vsa razstavljena dela so na prodaj. ALENKA DOMJAN OBRISI XIV. MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA Pred nekaj dnevi se je sestal upravni odbor Mladinskega pev- skega festivala v Celju pod predsedstvom magistra Emila Rojca. Devetčlanski odbor je začrtal okvir za naslednji festival, ki bo od 28. do 31. maja 1981. v Celju. Prvi dan bo otvoritveni koncert, na katerem bodo nastopili najboljši otroški zbori iz Slovenije, ki so bili izbrani na republiški reviji v Zagorju. Naslednja dva dneva sta določena za zvezno in mednarodno tekmovanje mladinskih zborov. Predvidevajo udeležbo 17 mladinskih, 16 dekliških in 10 mešanih mladinskih zborov, med njimi 14 zborov iz inozemstva. Seveda so povabljeni tudi zbori iz zamejstva, koroški iz Celovca in tržaški. Večerne ure bodo rezervirane za mednarodne koncerte. Zaključek festivala bo kot običajno množični koncert na drsališču v Mestnem parku, na katerega je povabljeno 35 zborov, pretežno fz celjske regije, pa tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije. V okviru festivala bo tudi posvetovanje glasbenih pedagogov Jugoslavije in razstava strokovne literature v Muzeju revolucije. Za tako obsežno mednarodno prireditev je upravni odbor imeno- val posebne komisije za preskrbo, promet, propagando, za te- hnične priprave in podobno. Vsaka komisija bo imela odgovorno nalogo, da poskrbi za brezhiben potek prireditve, na kateri bo sodelovalo preko 5000 pevcev. Festival je bienalen, vendar delo med vmesnim letom ne počiva. Glasbeni odbor je medtem že pripravil material za nastopajoče zbore: izbral je obvezne pesmi za tekiaovanje, program za mno- žični zbor ter razposlal vabila najboljšim jugoslovanskim zborom, pa tudi v inozemstvo. Imenoval je zvezno in mednarodno ocenje- valno žirijo. V prvi je 7 članov iz vrst jugoslovanskih uglednih strokovnjakov, v drugi so poleg treh Jugoslovanov 4 člani iz ino- zemstva (iz Avstrije, Češke, Madžarske in Nizozemske). Vsak ino- zemski zbor bo imel možnost poleg tekmovanja v Celju nastopati v raznih krajih Slovenije skupaj z domačimi zbori. Predvidevajo okrog 25 koncertov, kar predstavlja že samo po sebi obsežno orga- nizacijo, kajti poskrbeti je treba za kontakte z zainteresiranimi kraji, za programe, za prevoze in podobno. Posebna komisija iz vrst sindikalnih delavcev bo navezala stike z delovnimi organiza- cijami, ki bodo prevzele pokroviteljstvo nad poedinimi, predvsem inozemskimi zbori, ki bodo priredili koncerte za delovne kolek- tive. Celjski mladinski pevski festival ima že bogato tradicijo ter uživa v svetu velik ugled. Navezani so prijateljski stiki z inozem- skimi podobnimi organizacijami, še posebej z mednarodnimi festi- vali zborov v Olomoucu, v Neerpeltu in z drugimi. Mladina se spoznava, kuje prijateljstva, v superlativih pripoveduje o celjski organizaciji in o lepotah naše domovine. S tem je dosežen eden od ciljev festivala, namreč prijateljstvo med narodi vsega sveta ter primerjava pevskih dosežkov. Z entuziazmom sodelavcev, s skrbnim pristopom in z vso odgo- vornostjo so dobivali dosedanji festivali vse bolj dovršeno organi- zacijsko fizionomijo in upamo, da bo pri tem ostalo tudi na festi- valu 1981. Želeli pa bi, da bi mesto Celje bolj kot doslej zaživelo s festiva- lom, da bi občani pokazali več interesa za prireditve, ki so na visokem nivoju pevske kulture. Pa ne samo občani, tudi tisk, ki je doslej posvečal vse premalo pozornosti naši največji glasbeni prireditvi. EGON KUNEJ SLAVISTI IN GEOGRAFI NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Kulturni stiki Celja s slovensko Koroško so vsako leto boljši. V letošnjem septembru sta Slavistično in (geografsko društvo v Celju pripravili zanimivo študijsko potovanje po Podjuni, Rožu in Zilji. Prijavljencev je bilo toliko, da smo potovali v dveh skupinah (13. in 20. septembra). Potovanje je bilo skrbno pripravljeno. Prof. Božena Orožnova nam je podala kulturno, prof. Zvezdana Knez-Strbenčeva geografsko, prof. Dane Hriberšek pa je očrtal zgodovinsko podolx) Koroške. Zlasti smo prisluhnili besedam o nesrečnem plebiscitu po prvi sve- tovni vojni. Najprej smo se ustavili v Pliberku. Tam nam je predse- dnik slovenske posojilnice očrtal trnovo pot tega denzimega zavoda med dvema vojnama, mčd drugo vojno in po njej. V Doberli vasi smo si ogledždi poslopje, kjer naj bi mučili Hudobivško Meto iz Voranče- vih Samorastnikov. Zanimiv je bil tudi oris jezikovnih in kulturnih - razmer. Bolj veseli smo bili v Sent Primožu. Tam smo si ogledali vrtec in novi slovenski kulturni dom. V imenu Slovenskega šolskega društva sta nas sprejela Milena Groblacherjeva in FYanc Polcer, član kulturnega društva Danica. Kar ponosni smo bili na obe kulturni stavbi in na požrtvovalno delo domačinov. Nato smo se ustaviliA^ Sent Jakobu v Rožu. Tam nas je počakal Simen Martinjak. Pred vojno je pel v ljubljanski operi in bil kulturni delavec v domačem kraju. Med vojno je bil šest let v zloglasnem taborišču v Buchenwaldu. Veliko nam je povedal o Slovencih na Koroškem. izstopili smo tUdI v Mariji na Zilji, na zadnjem Meškovem službe- nem mestu pred begom v Jugoslavijo. Obnovili smo spomine na najtežje čase naših ljudi ob plebiscitu. Zadnjič smo se ustavili ob Baškem jezeru v Ziljski dolini. Na mestu, kjer je bila pesem zasnovana, smo še zapeli domoljubno pesem Gor čez izaro. Tako smo se čustveno še bolj povezali s sloven- sko Koroško in pomislili na slovensko mladino po šolah, ki ji bomo posredovali to doživetje. JANEZ ERKLAVEC ZAMMVOSTI IZ roKRJUmSKEGA SUKA ŠTAJERSKEGA BAROČNEGA MOJSTRA Ob preučevanju zbirke slik v celjskem muzeju je po- membno, da se analitični rezultati zaključujejo z ugotovitvijo avtorstva posamezne sUke. Pot do takih ugotovitev pa ni lahka, saj je velika večina slik nesigniranih in pogosto v takem stanju, da ni mogoče niti predvidevati, če se morda pod pote- mnelo plastjo laka ne skriva slikarjevo ime. Zato je velika škoda, da ni nikoli dovolj možnosti, da bi se slike restavrirale tudi zaradi študijskih in ne samo, kot je običajno, iz konserva- torskih namenov. Pri opredeljevanju slike, ki predstavlja opata sv. Bernarda v cistercijanski obleki z najznačilnejšimi atributi kot so križani, predmeti mučenja in škofovska mitra, je bilo ugotovljeno, da gre za baročno slikarsko delo, ki ne kaže značilnosti kakršne se zrcalijo v delih znanih slovenskih barokistov - Berganta, Ce- beja, Metzingerja ali Jelovška, pač pa izraža karakteristike slikarjev, ki so delovali na slovenskem Štajerskem. Sprva je bilo avtorstvo slike domnevno pripisano slovenjgraškemu sli- karju Janezu Andreju Straussu, ob podrobnejšem študiju ustvarjalnosti baročnih slikarjev na Štajerskem pa je bilo za- ključeno, da je avtor slike Anton Lerchinger, ki je živel med leti 1741 in 1787 v Rogatcu. Opus Antona Lerchingerja je bil z ozirom na ostale ustvarjalce razmeroma pozno in še to le okvirno raziskan, S to temo se ukvarja dr. Anica Cevc, ki je ugotovila, da je Anton Lerchinger delovad kot freskant in slikar oljnih podob in da njegove stenske in stropne poslikave krasijo spomeniške objekte v Galiciji, Slovenskih Konjicah, Petrovčah, Olimju, Novem Celju, Glažuti pod Bočem, Zagorju pri Pilštaju, celjski Stari grofiji in še marsikje drugje. Znanih je pa tudi več Lerchingerjevih oljnatih slil< ici se nahajajo v Žalcu, Petrovčah, Rogatcu in še kje. Slika sv. Bernarda, ki je razstavljena v Stari grofiji je pen- dant k deponirani sliki sv. Klare. Obe sliki kažeta slikovito modelacijo teles, zlasti draperije, značilno obdelavo dolgih, ozkih prstov in poseben, skoraj sladkoben izraz obrazov, kar je poleg drugega tipično za Lerchingerjevo slikarsko ustvarjal- nost. Sliki imata z ozirom na muzejsko prezentacijo domače likovne tvornosti v času kasnega baroka na Štajerskem, pred- vsem še na celjskem področju, za naš muzej neprecenljivo vrednost in predstavljata v okviru baročnega slikarstva na Slovenskem dokumenta izredne likovne veljave. . MILENA MOSKON GERMANiZACiMSLOVEmm NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.V STARI AVSTRIJI,DELO NEMŠKE PETE KOLONE V STARI JUGOSLAVUI IN IZGANJANJE PRVIH SLOVENCEV IZ SPODNJE ŠTAJERSKE DOMOVINE PROF. ALBIN PODJAVORŠEK 4 Težnja tega mariborskega zavo- da, ki je spadal upravno pod nemški Gradec, je pač vseskozi bilo ponemče- vanje našega ljudstva. Prav zaradi tega so v obdobju 1885 do 1918 nemški in nemškutarski poslanci v avstrijskem državnem zboru in štajerskem dežel- nem zboru večkrat hudo napadli nje- govo delo in delo slovenskih profesor- jev. Posebno strupena sta bila poslan- ca dr. Derschatta in dr. Starki. Sloven- skim šolnikom so očitali, da delajo proti naravnemu razvoju, ki terja, da se Spodnja Štajerska ponemči, s čimer bi dobili Nemci svobodno pot do Ja- dranskega morja. Seveda se je sloven- ska misel na Spodnjem Štajerskem že dovolj utrdila, da ni bilo niti misliti, da bo kdo napravil korak nazaj. Prav za- radi tega pa je bila nemška oziroma riemškutarska stran čedalje bolj agre- sivna. Za širšo celjsko območje je odigrala za utrjevanje slovenske narodne zave- sti v Celju in okolici zelo važno vlogo slovenska okoliška šola v Celju, v ka- teri se je pričel pouk v slovenskem jeziku dne 20. septembra 1875. Pro- storski pogoji za to šolo v času stare Avstrije niso bili zadovoljivi, vendar je vzgojila ogromno število slovenskih otrok iz Celja in okolice v kremenite Slovence in jim mnogim dala'zadovo- ljivo podlago za nadedjnji študij na nemški gimnaziji, drugim pa za vklju- čitev v razne proizvodne poklice v obr- ti, trgovini in industriji. Na pobudo celjskih šolnikov je začel izhajati leta 1880 v Celju pedagoški časopis »Po- potnik«, ki je postal do II. svetovne vojne glavna slovenska pedagoška re- vija. Leta 1889 pa so ustanovili celjski šolniki Zavezo slovenskih učiteljskih društev na Spodnjem Štajerskem. Sta- novsko je povezovala slovensko uči- telj stvo in tudi usmerjala njegovo izvenšolsko dejavnost. Razen sloven- ske duhovščine in učitelj stva, ki so na- rodnoobrambno složno delovali - to tim »ločitev duhov« je prišlo mnogo pozneje kot na Kranjskem - so posega- li v javno življenje, kot smo že omenih, tudi drugi slovenski izobraženci, ki so se udejstvovali predvsem na politič- nem področju, razrasli pa so se tudi že slovonski trgovci, gostilničarji, obrtni- ki in tu in tam kak industrijalec, npr. Peter Majdič v Celju, lastnik prvega avstrijskega jugoslovanskega mlina na paro. Nastajajoče slovensko meščan- stvo je začelo občutno ogrožati Nemce in nemškutarje v njihovem doteda- njem ugodnem monopolnem gospo- darskem počutju. Pa še neka stvar je grozno razburila v zvezi s Celjem nem- ški in nemškutarski avstrijski svet: le- ta 1895 so odprli v Celju 1. razred ta- koimenovane nemško-slovenske gi- mnazije. Poslanci, seveda nemški in nemškutarski, so zagnali o »ogroženo- sti« v Gradcu in na Dunaju v držav- nem zboru tak vik in krik, da je celo padla Windischgraetzova vlada. Nem- ci in nemškutarji se pač ob prodirajo- čem slovenstvu v »ogroženi« spodnje- štajerski »nemški« prostor niso in niso dali in so napeli vse sile, da bi dosegli svoje cilje. Prizadevanja nastajajočega sloven- skega meščanstva so rojevala na kul- turnoprosvetnem in tudi gospodar- skem področju pri slovenskih ljudeh na Spodnjem Štajerskem z vsakim dnem vidnejše sadove v mestih, trgih in v večjih naseljih. Posebno pa je bilo to vidno na podeželju. Napredek se je odražal pri razvoju narodne zavesti v vseh slovenskih pokrajinah. Nemci in nemškutarji so imeli nekoliko močnej- še umetne postojanke v Mariboru, Ptuju, Celju in Brežicah in v nekaterih trgih (Laško. Rogatec), na podeželju pa v Apaški kotlini in v Dravski dohni na Radeljskem polju. Povsod pa je bi- lo čutiti rast slovenstva. V šolstvu, žal, še ni bilo pravega na- predka. Poleg utrakvističnih (dvoje- zičnih) osnovnih šol smo imeli tudi nekaj popolnoma slovenskih, v kate- rih pa je bila nemščina od 3. razreda obvezen učni predmet. Slovenski jezik se je le s težavo uveljavljal na nekate- rih območjih kot jezik za zunanje ob- veščanje, medtem ko je ostala nemšči- na v notranjem komuniciranju edini uradni jezik. Slovenski uradniki so morali brezpogojno znati nemško, av- strijska nameščenska politika pa je tu- di uporabljala metode, da so Nemce z nikakršnim znanjem slovenščine na- meščali v upravne službe na Sloven- skem, Slovence pa v izrazito nemško govoreče pokrajine. S tem so Slovence na Spodnjem Štajerskem prisiljevali v učenje nemškega jezika. Celotni si- stem je silil v germanizacijo, odpor Slovencev zoper raznarodovanje pa je bil z vsakim dnem večji. To dejstvo je povzročalo pri Nemcih in nemškutarjih na Spodnjem Štajer- skem mnogo skrbi. V svojem »nemš- tvu« so se čutili z vsakim dnem bolj ogrožene in začeli so s protiakcijami, za kar so se posluževali predvsem dveh sredstev: šolstva in nakupovanja slovenske zemlje. Da bi ob čedalje bolj razvijajočem se slovenskem osnovnem šolstvu na na- ših tleh in delu narodno zavednih slo- venskih učiteljev, ki so pripravljali tu- di vrsto odličnih slovenskih učbeni- kov, razvijali slovensko pedagoško li- teraturo, potem ko je leta 1900 usta- novil Henrik Schreiner v Mariboru knjižno založbo Slovensko šolsko ma- tico - zavrli napredovanje slovenske misli med mladino in njihovimi starši, so začeli misliti avstrijski germaniza- torji tudi na ustanavljanje nemških os- novnih šol na naših .tleh. Leta 1880 so ustanovili v Avstriji društvo »Deutscher Schulverein« (Nemško šolsko društvo), da bi se tako bojevali za nemško šolstvo v avstrijskih deže- lah z narodriostno mešanim prebival- stvom. Tako so veUko pozornost po- svetih tudi naši domovini in so osredo- točih svojo dejavnost predvsem tja, kjer so slutili, da bo ob podpori doma- čih Nemcev in nemškutarjev največ uspeha. LJUBEZEN DRUGE POLOVICE Gledališčniki AG 2ele- zar Celje-Štore pripravlja- jo komedijo Ljubezen druge polovice, ki jo reži- ra Zdravko Ivačič, poma- ga pa mu Alfonz Jordan. Z omenjeno predstavo, ki jo te dni intenzivno pri- pravljajo v Storah, name- ravajo nastopiti 16. okto- bra na 20. jubilejnih Ok- tobarskih susretih v Para- činu. Nastopili bodo tudi v Cupriji. \^__y FLORENTINSKI SLAMNIK V DOBJU Člani kulturnega društva^ Dobju pri Planini pripravil^' jo za nedeljo, 5. oktobra o" 18.30., v kulturnem doiri" komedijo Florentinski sla* mnik v režiji Jožice Salobif' jeve. Čeprav kulturni dom^ ni povsem dokončan, '''' dvorana že lahko sprejela 1^ ste pod svojo streho, takod^ obiskovalci ne bodo odvisi" od vremenskih muh. ^t.j9_- 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 \>GORJE PAMETNEMU«' To soboto, 4. oktobra ^orno imeli v Celju v go- gteh Dramo Slovenskega fiarodnega gledališča iz IVlaribora. Gostje se nam bodo predstavili s kome- (jijo A. S. Gribojedova „(}orje pametnemu« v prevodu Josipa Vidmarja v režiji Jureta Kislin- gerja. To klasično delo velja za temeljno delo ruske li- terature in je zavoljo svo- jega kritičnega odnosa do uradniške in pridvorske družbe mnogo prispevalo 1< revolucionarnemu gi- banju takratnih umnikov. Nastopa domala ves ma- riborski ansambel, med drugimi tudi Sandi Krošl, Minu Kjudrova, Sonja Blaževa, Peter Ternov- šek, Janez Klasinc, Mile- na Muhičeva in drugi. Velja si ogledati to izre- dno komedijo ruske kla- sike, ki sicer bolj poredko .prihaja na naše odre. CELJE IZZIV NOSILCEM PLANA o Topru brez delegata iz tega kolektiva Ni naključje, če je bila glavna pozornost na ločenih sejah zborov celjske občin- ske skupščine, v petek, 25. septembra, posvečena zlasti oceni uresničevanja družbe- nega plana občine v prvem polletju letos, razporejenju dohodka in delitvi osebnih dohodkov - vsebinsko' ta problem obravnavamo v za- pisu za okroglo mizo na 7. strani - ter osnutku dogovo- ra o temeljih družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. Osnutek družbenega da- govora, ki je pomemben do- kument v verigi priprav na novi srednjeročni načrt, predstavlja v bistvu izziv za temeljito razpravo o vidikih razvoja občine v letih 1981 85. Dejstvo je namreč, da osnutek tak, kakršen je, ne more biti sprejet, ker nje- gov obseg nalog daleč prese- ga možnosti. To pomeni, da v bistvu opozarja na nujna nova usklajevanja na vseh področjih. Očitno je namreč, da so želje, tudi potrebe, v osnutku dogovora, preveli- ke, da nimajo materialnega kritja in podobno. To ne ve- lja samo za naložbe, ki prav tako presegajo vse mere in bodo morale iti skozi rešeto, marveč tudi za druge naloge. Osnutek dogovora o teme- ljih družbenega plana občine Celje za obdobje 1981-85 bo v javni razpravi do sredine oktobra. To je čas, v katerem bi morali vsi nosilci planira- nja, temeljne in delovne or- ganizacije združenega dela, interesne skupnosti in drugi vnovič bceniti prihodnje na- loge in načrte ter jih uskla- diti. Na podlagi pripomb, ki so jih na sejah izrekli delegati in onih, ki bodo še prišle, bo izvršni svet pripravil predlog dokumenta, o katerem naj bi delegati odločali na novem- brski seji občinske skup- ščine. Delegati so tokrat sprejeli tudi predlog izvršnega sveta o prenehanju začasnih ukre- pov družbenega varstva v delovni organizaciji Toper. Malce mučno je bilo pri tej točki dnevnega reda na seji zbora združenega dela, ker delegata iz Topra ni bilo. Ta- ko je na vprašanja v zvezi z nekaterimi problemi v tej delovni organizaciji odgo- varjal predstavnik izvršnega sveta. Med šestnajstimi dele- gati, kolikor jih je tokrat manjkalo na seji {!), bi dele- gata iz delovne organizacije Toper ne smelo biti. Njegova odsotnost ni opravičljiva, že zaradi razprave in odločitve, ki je bila na dnevnem redu! M. B02IC ODLIKOVANJA ZA DELA VCE SOPOTE Zlati jubilej, 30. obletnico samoupravljanja in 20. oblet- nico izvozne dejavnosti so delavci TOZD lesna industrija Sopota, Radeče, združeni v skupnih ciljih in prizadevanjih z DO Lesnina Ljubljana, proslavili slavnostno. Razlogov za to so imeli dovolj, saj so lepi rezultati, ki so jih v zadnjih letih dosegali, resnično dokaz in odraz dobrega dela delavcev, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in sodelovanja z ožjo in širšo družbenopolitično skupnostjo. So tudi odraz solidarnosti, ki se je pokazala ob lanskoletnem požaru, ko so jim domala vse delovne organizacije z rade- škega območja pomagale prebroditi največje težave. Poma- gala jim je tudi Lesnina in tako se je zopet pokazala solidar- nost v luči, ki je značilna le za samoupravno socialistično družbo. V petkovem prazničnem dnevu so si gostje najprej ogle- dali razstavo, na kateri je prikazan razvoj podjetja od začet- kov do danes. Sledila je osrednja prireditev v radeškem domu kulture, ko je zbranim najprej spregovoril direktor TOZD Sopota Anton Zupančič, za njim pa še iz\Tšni sekre- tar CK ZKS in njihov rojak Emil Roje, direktor DO Lesnina Ljubljana Marjan Planine, ter dolgoletni poslovni sodelavec iz Združenih držav Amerike, Robert Friedman. Osrednjo slovesnost je obogatil še bogat kulturni program, ki so ga izvedli člani moškega pevskega zbora DPD »Svoboda«, Ra- deče, godba na pihala radeške Papirnice ter recitatorji iz Sopote, okrepljeni s člani mladinskega gledahšča iz Radeč. Na slovesnosti je predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh podelil lanskoletna odlikovanja maršala Tita najpriza- devnejšim in najzvestejšim delavcev Sopote. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Jadranka Kumelj, Frida Jenčič, Franc Babic in Franc Gospodaric. Red zaslug za narod: Magda Kranjc, Jože Sotlar in Rado Trepše ter medalji dela Greta Femc in Julka Perhaj. Pozornosti so bili deležni tudi vsi tisti delavci Sopote, ki združujejo delo nad trideset let. Slovesnosti ob praznovanju Sopotinih jubilejev so se ude- ležili predstavniki Skupščine in družbenopolitičnih organi- zacij občine Laško, krajevnih skupnosti, predstavniki vseh tozd Lesnine in delovnih organizacij radeškega območja, '^anke, zavarovalnice in številni krajani Radeč in okolice, ki so s tem praznovanjem vključili v praznovanje krajevnega praznika Radeč in sosednjih krajevnih skupnosti, ki se v teh dneh nadaljuje z živahnim prikazovanjem društvenih aktiv- fiosti. MARJELA AGRE2 daljevali. Čakajo na pobude in predloge. Zaenkrat jih še ni bilo. Potrebe pa so veliko. Odločiti se bo treba le, kateri dati prednost. Inkubator za intenzivno nego je namenjen zlasti za najmanjše nedonošenčke - tiste, ki so se rodili pred 35 tedni, pa tudi za večje, če ima- jo težave z dihanjem ... Pri- meren je tudi za nego otrok po operacijah in za tiste otro- ke, ki so stari manj kot 33 tednov in jih po dogo'C'oru slovenskih pediatrov negu- jejo v Ljubljani, v preho- INKUBATOR ZA INTENZIVNO NEGO IMAMO. KAJ PA SEDAJ? v Zdravstvenem centru že od junija uporabljajo inku- bator za intenzivno nego, in- kubator, za katerega so sred- stva zbrali delavci in občani iz Celja in regije. Slabo leto dni je Svet za spremljanje družbenoekonomskega po- ložaja žensk pri celjski socia- listični zvezi vodil akcijo. Ta- ko smo dobili poleg mamo- grafa in ultrazvoka že tretji potreben aparat s solidar- nostjo. Svet je sedaj akcijo za zbiranje sredstev za inkuba- tor zaključil na pobudo Zdravstvenega centra, niso pa se še odločili, kako bodo doslej tako uspešno delo na- dnem obdobju pa jim lahko v tem inkubatorju nudijo ugodne pogoje za življenje. InkulDator ima aspirator, na- pravo za merjenje kisika, v njem lahko rentgensko sli- kajo, mogoče je uravnavati različne položaje... Pri vsem tem pa je ravnanje z njim preprosto. Zdravstveni de- lavci, ki se najbolj zavedajo potrebe po takšnem aparatu, zato pozdravljajo- solidar- nostno akcijo. In si želijo, da bi bilo mogoče kupiti še en inkubator. Potrebovali bi ga, so dejali. .......,.^_....-..,.^.^...,^.MBP. POJAV PREPRODAJALCEV, KROŠNJARJEV IN GOLJUFOV NA OBMOČJU UJV CELJE V zadnjem času se je pojavilo na Jiašem območju večje število pre- prodajalcev, krošnjarjev in golju- fov, ki z raznimi triki zvabljajo od ljudi denar, za kar jim nudijo v na- kup razne tehnične predmete, tka- nine, preproge, volnene izdelke in konfekcijo. Na takšne in podobne načine zvabljajo od ljudi denar, iz- koriščajoč njihovo nepazljivost in naivnost. Ljudje, ki storijo opisane stvari, so predvsem iz vrst Romov in pa stari storilci podobnih kazni- vih dejanj. Navedene osebe so potencialni storilci drugih kaznivih dejanj in to vlom.ov v stanovanja in tatvin iz stanovanj. Prodaja izdelkov, nesre- če in podobno, so jim samo izgovor v primeru, če po zvonenju ali trka- nju na \Tata kdo odpre, če pa ni nobenega doma, izkoristijo prilož- i^ost, vlomijo v stanovanje ali pa se ^plazijo vanj iz njega odnesejo vse, •^ar je uporabnega, najraje pa de- nar, zlatnino in manjše tehnične predmete. Krošnjarji in goljufi iz- koriščajo tudi onemoglost in naiv- nost starejših ljudi na ta način, da jim z lepimi besedami prodajo na- jrazličnejše predmete, ki so v pro- dajalnah veliko cenejši, le-ti pa jih kupijo za veliko večjo vsoto denar- ja. Ko oškodovani spozna, da je prevaran, neznani prodajalec hitro odide, ne da bi mu vrnil denar. Mnogi od navedenih prodajalcev, krošnjarjev in goljufov prodajajo samo pod pretvezo in to zato, da si ogled.ajo prostore in po možnosti ugotovijo, kako najlaže priti v stav- bo ali stanovanje in če se jim to izplača. Tako tudi najlaže ugotovi- jo, kdaj je kdo doma in si na ta način izberejo najprimernješi tre- nutek za vlom ali tatvino. Zaradi razlogov, ki so navedeni, bi moral vsak občan čim bolje po- skrbeti za zavarovanje svojega osebnega premoženia z ukrepi, ki bodo onemogočili delovanje takš- nih ljudi in jim preprečili vsako možnost storitve kaznivega deja- nja. To bi bilo predvsem naslednje: - ne kupovati raznega blaga od nepoznanih ljudi, - ne nasedati Romom, da so iz območij, ki jih je prizadela Ijakšna naravna nesreča, ker običajno v ča- su, ko se ljudje pogovarjajo, ostali jemljejo vse uporabne stvari, - ključe ne skrivati, ampak jih nositi s seboj, - ne puščati obvestil, da nas ni doma, - ne spuščati rolet, - s sosedi se dogovoriti, da popa- zijo na stanovanje, - vrata zaklepati z ustreznimi, a ne preopaznimi ključavnicami. O pojavu takšnih oseb na določe- nem območju je najbolje obvestiti najbližjo postajo milice, ki bo zoper navedenejistrezno ukrepala. V BESEDI IN SLIKI GRADNJA NAME V LEVCU Pred dnevi so v Levcu pričeli s prvimi zemeljskimi deU za gradnjo blagovne hiše Nama. Nova blagovna hiša, ki jo gradi Ingrad iz Celja bo imela okoli štiri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. V njej bodo prodajali domala vse, kar običajno sodi v blagovnico, poleg tekstila in tehničnega blaga tudi živila. Veljala bo okoli sto milijonov dinarjev. Ker v Levcu že obratuje velika trgovina s pohi- štvom in drugim gradbenim materialom Lesnina, bo z zgraditvijo blagovnice tukaj komaj tri kilometre iz Celja nastal res pravi nakupovalni center. Prednost tega centra bo v tem, da bo imel tudi dosti parkirnih prostorov. Ve- liko jih sedaj ima že Lesnina, nova blagovnica Name pa naj bi jih imela še kakih dvesto. Foto: T. TAVČAR OBRAMBNI DAN V MEDLOGU, PETROVČAH V soboto 27. septembra so v krajevnih skupnostih Med- log in Petrovče uspešno izvedU vajo obrambnega dne. Želeli so praktično ugotoviti usposobljenost enot Civilne in Narodne zaščite v smislu načrta o izrednih razmerah. Tako so v soboto zjutraj, takoj po prejemu obvestila o nameravanem zračnem ciesantu, vsklajeno stekle vse ak- cije, predvidene v obrambnem načrtu. Pripadniki enot CZ in NZ ter krajani obeh krajevnih skupnosti so na pričakovanem kraju napada, na letališču v Levcu, posta- vili protidesantne ovire in skupaj z enoto Teritorialne obrambe zagotovili zaščito letališča. V požaru na letališki zgradbi so posredovali še levški gasilci. Po končani vaji in znaku, da je »nevarnost« minila, so si učenci Osnovne šole Slavko Slander in Vrtnarske šole, ogledali razstavljeno orožje in demonstracijo streljanja s trombloni, nato pa izvedli še kulturni program. Vaja je pokazala vsklajenost vseh akcij in uspešen skupni nastop dveh krajevnih skup- nosti. A. KUMER PARTIZAN GABERJE IN ORIENTACIJSKI POHOD Med mnogimi akcijami je TVD Partizan Gaberje zad- njo nedeljo v septembru pripravilo tudi orientacijski pohod, ki so ga namenili spominu na društvenega zdrav- nika, športnega delavca in ljubitelja narave dr. Alfonza Debeljaka ter praznovanju 90-letnice organizirane tele- sne vzgoje v Celju. Sodelovalo je 150 občanov v okoli 40. ekipah na progi dolgi približno osem kilometrov. Organizacija je bila vzorna. Zal udeležba ni bila takšna, kot jo je organizator pričakoval. Tekmovanje bo postalo tradicionalno in upati je, da bo v bodoče udeležba boljša, kot je bila letos. Rezultati: moški do 30 let - 1. VRTNICA (Končan, Samec. Andjušič) 1000 točk in čas 67 minut, 2.-3. SŠD Zdravstveni center in Partizan Gaberje 1000 točk in 83 minut! Moški nad 30 let - 1. Partizan Narodni dom Ljub- ljana (Jereb, Jože in Metoda Košir) 1000 točk in 72 minut, 2. Partizan Gaberje st. člani (Franjo in Rozika Povalej, Makovšek)! Ženske do 30 let - 1.00 ZSMS Ostrožno (Vid- mar, Grm, Golež) 1000 točk in 102 minuti, 2. Partizan Gaberje (Stopar. Bokovič, Majerič) 1000 točk in 120 minut, 3. SSD ZSC (Konec, Krašek, Krajnc) 900 točk in 81 minut. Ženske nad 30 let - 1. Partizan Gaberje (Maroša, Man- freda, Majeričt 952 točk in 136 minut, 2. Partizan Gaberje II (Marinček, Verdev. Golob) 861 točk in 133 minut. 3. Partizan Gaberje III (Božič, Verbek, Florjančič) 846 točk in 138 minut. .Memorialna disciplina, kjer je nastopilo osem družin - 1. Ciril, Ida in Sašo Trebičnik 1000 točk in 115 minut, 2. Boris, Dejan in Jožica Tamše 1000 točk in 118 minut, 3. Bojan, Irena in Frida Debeljak 1000 točk in 127 minut. KAREL JUG. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober Igu NAGRADNA ANKETA NOVEGA TEDNIKA §t. 39 - 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN RED PRI PRALNIH PRAŠKIH Veliko \v bilo napisanega zaradi pomanjkanja pralnih praškov, toda praška še ve- dno ni dovolj. Nekaj bo treba ukri-niti in napraviti red, kaj- ti zdajšnje stanje je nev/drž- no /a potrošnike pa tudi /a prodajalce v trgovinah. Slišal sem, da so v Hrastni- ku /e napravili red in da ob- čanom ni treba več čakati v vrsti na prašek. Pravijo, da je trf^ovina napravila seznam svojih stalnih odjemalcev, in tako je dobil vsak tak potroš- nik poseben listek, na kate- rem je datum, kdaj bo dobil prašek. Ta vrstni red spoštu- jejo in ljudem ni treba več čakati v vrsti Tak način prodaje praškov bi morali uveljaviti v vseh tr- govinah, seveda, dokler pra- škov ne bo dovolj. LEOPOLD MAČEK, Kladje 8, Laško I REDNIŠTVO: To ni bilo edino pismo, ki smo ga pre- jeli te dni v uredništvo na račun prodaje pralnih pra- škov. Zanimivo, trgovina skuša tu in tam sama napra- viti red, čeprav takšen seve- da ni v skladu z našo proda- jo blaga. Pa vendar, pravi domačini ga pozdravljajo. Tudi v železarskih Štorah so se na svetu potrošnikov in skupaj s trgovci odločili za red na tem področju. O prodaji praškov nam je pisala tudi Nežika Vovk iz Dobja pri Planini (zakaj ni- ste navedli točnega naslo- va, tudi hišne številke), ki se strinja s pisanjem L Ž. za- radi prodaje praškov na Planini in med drugim ugo- tavlja, da prihajajo nekate- ri ljudje do praškov brez te- žav. No, če je tako, bi moral ukrepati svet potrošnikov. Samo obvestiti ga je treba. Sicer pa naj zapišemo še to, da je Leopold Maček, ki mu verzi tudi sicer ležijo, napisal pesem pod naslo- vom »Pralnih praškov ni« in v njej tudi naslednji ki- tici: Hitro čas beži. pralnih praškov pa še ni. mene zdaj močno skrbi, če me dekle zapusti. Ko praškov bo dovolj, eno tono kupil bom. cunje si opral, se k ljubici podal. Z LJUBEZNIJO DO CVETJA- DO NARAVE Človek, poglej v cvet in vi- del boš, kako lep je naš svet... Naša zemlja je bogata in to bogastvo se prikaže v Vsaki biljki. Lepoto narave opevajo pesmi: Slovenija, Odkod lepote tvoje... Toda žal. marsikdo teh lepot ne vi- •ii - žalostno a resnično je vprašanje: kako prepričati ne malokaterega človeka, da bi vzljubil m očuval, kar nam daruje narava in kar naredijo pridne roke vrtnarjeve. Področje hortikulture je zahtevna naloga, ki jo prev- zame tisti, ki se odloči za ta poklic - je pa ena najlepših. Njegovo delo nima urnika, opravlja ga s poglobljeno vztrajnostjo, z občutkom od- govornosti do dela. Z vese- ljem in zadovoljstvom, nje- gove oči vidijo nekaj lepega; v srcu čuti ljubezen do ve- dno novega ustvarjanja, po- rajanja. Zato tudi, ko je razo- čaran ob neuspehu, ne odne- ha. Delati je zanj prava bese- da, smisel življenja. Narava vabi ven iz mesta, sprehod daje novih moči za prenapeto delo med zidovi. Prisluhni, veliko lepega boš zvedel v zelenem okolju: ra- hel dež obljublja, vetrič bo- ža, sonce nežno poljublja. Celjski park je dobil ob Hor- tikulturi 80 novo preobleko: pogled vzbujajo zelene in pi- .sane preproge, čiste poti vo- dijo do cvetnih gredic, ki kar tekmujejo med seboj, katera je lepša, v sredini pozdravlja vodomet klanja .se do tal, klopice čakajo v sencah pod krošnjami dreves, kjer se od- počiješ in navžiješ svežega zraka in opojnih vonjav. V vsakem letnem času pri- de do izraza svojstvena lepo- ta: jeseni: razkošje barv nav- dušuje, zavese z dreves, ko veter potegne svoj ples. šu- menje listja ob v.sakem kora- ku, gledaš in se ne moreš na- gledati lepot pravljičnega gozda. Tudi pozimi. Ali si že videl zimsko jutro v parku? Snež- na odeja, golo drevje, upog- njene smreke. Skozi meglice pronica sončni žarek. Tu in tam ptička poprosi za drobti- nico. Tišina in mraz. Le ozka gaz spremlja do konca parka. Pomlad z nežnim brste- njem na drevju. Kupi razcve- telih rumenih grmovnic. In tako se kolo časa vrti, ponavlja. A človek in vsa ži- va bitja imamo samo eno po- mlad - mladost. Sedanjost je meja, kjer se stikata prete- klost in bodočnost, v tem nas lepote celjskega parka bogatijo za usmerjeno pot - z ljubeznijo do narave, do cvetja. Nada UREDNIŠTVO: Ko bi vsi tako dojeli, razumeli in lju- bili naravol NAŠ ČRT JE BIL BOLAN... V Novem Tedniku št. 38 je na 11. strani objavljeno pi- smo pod naslovom »Naš Crt je bil bolan«, ki ga je podpi- sal tov. Andrej Verdev iz Braslovš št. 12. V pismu je opisal, da mu je zbolel psiček Crt (ne navaja kdaj mu je obolel) in, da je 4. 9. 80 ob 18.00 peljal svojega psička veterinarju Florjancu na Polzelo. Tam se je našel še veterinar Zolnir. Oba sta se za psička zelo zavzela, za kar, da jima je zelo hvaležen. Očitno pa ne tudi zadovoljen z njuno pomočjo. 2e po pri- bližno dveh urah se je napo- til na Veterinarsko postajo v. Žalcu. Tam ni našel dežurne- ga veterinarja, vendar je na postaji LM izvedel, da je de- žurni na terenu in naj ga po- čaka (v Žalcu v času dežur- stva sprejema naročila za de- žurnega veterinarja Postaja LM). Vendar se je tov. Ver- dev napotil na Veterinarsko postajo v Celje in okoli 21. ure tam našel dežurnega ve- terinarja, ko je po navedbi tov. Verdeva ravno posprav- ljal inštrumente, v resnici pa se je pripravljal za odhod na teren, ker je imel naročilo za dva hišna obiska. Tov. Verdev je od dežurne- ga veterinarja zahteval, naj bi psičku izpral želodec, ker da mu je psa zastrupil sosed. Povedal je tudi, da mu je so- sed že pred časom zastrupil njegovega psa, ki je zaradi tega tudi poginil. Tu pa je prišlo do kratkega stika. Pre- pričani smo, da bi bilo vse lepo in prav, če bi tov. Ver- dev postopal, tako kot je obi- čajno v takih primerih, ne pa, da je diagnozo bolezni postavil že sam in tudi že odredil način in vrsto zdrav- ljenja (izpiranje želodca). Najprej velja torej pomesti pred lastnim pragom! In tu je morda dežurni veterinar reagiral podobno kot tov. Verdev, prenapeto. Lahko bi mu pojasnil, da izpiranje že- lodca v danem primeru ni smiselno, saj je žival že nekaj ur bruhala in je bil želodec zagotovo že popolnoma iz- praznjen. Ni znano tudi, za- kaj se tov. Verdev ni ravnal po navodilih o eventuelnem nadaljnjem zdravljenju, ki jih je gotf)vo dobil od veteri- narjev na Polzeli. Navaja še v pismu, da se je naslednjega dne zglasil s psičkom na Kli- ničnem centru za mesojede na Veterinarskem oddelku Biotehnične fakultete v Ljubljani, kjer so psička na njegovo veliko veselje tudi pozdravili. Naj .še enkrat ponovimo, kar smo tov. Verdevu posku- šali dopovedati že po telefo- nu. Veterinarska služba v Sloveniji je organizirana v občinah, opravljajo pa jo za to dejavnost pooblaščene ve- terinarske postaje ali zavodi. Po Zakonu o veterinarski službi v SRS, so Veterinar- ske postaje (zavodi) dolžni organizirati službo na svo- jem področju tako, da poleg ostalih dejavnosti vršijo de- žurno službo izven rednega delovnega časa, seveda le za nujne primere. Ce bi to upo- števali lastniki naših pacien- tov, bi gotovo ne prišlo do kratkih stikov, kakor je opi- sano, ker bi v času dežurstva obravnavali le nujne prime- re, takih pa ni niti tretjina. Veterinarska postaja je torej le občinska ustanova. Iz tega izhaja, da je dolžna svoje usluge nuditi rejcem na po- dročju celjske občine, le v iz- jemnih primerih pa tudi dru- gim (npr. ob pojavi večjih epizootij, ali drugih izjemnih primerih). Tako je stanje stvari, pa četudi koga še tako motijo občinski ali kaki dru- gi plotovi. Taka organizira- nost veterinarske službe ni od včeraj in do sedaj na tej relaciji tudi ni bilo nikakrš- nih nesporazumov. Na Veterinarski postaji Celje je organizirana perma- nentna dežurna služba skozi vse leto. Na to delo se razpo- reja izmenoma le 5 veterinar- jev, ki morajo tako poleg svojih rednih delovnih ob- veznosti izhajajočih iz Zako- na o združenem delu, dežu- rati še po 73 dni v letu, seve- da tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Menda ni treba dokazovati, da je to delo na- porno, da se odvija v težkih delovnih pogojih in da je de- žurni veterinar pri vsem tem še šofer, bolničar, admini- strator in še kaj. Ob tem pa naj bi bil vedno nasmejan in pripravljen razdajati svoje nadpovprečne moralne vrli- ne, na kar aludira pripis ure- dništva in kar zahteva tudi tov. Verdev. Pozabil pa je tov. Verdev pri- pisati tisto, kar je podpisane- mu sporočil po telefonu: da bo namreč s tov. Pajtlerjem tudi fizično obračunal. Tov. Verdev, če hočete, da bo člo- vek človeku človek, kakor pišete, potem kaj takega go- tovo ne sodi v humane od- nose med ljudmi, za kar se toliko zavzemate. Bralcem prepuščamo, da si o zadevi ustvarijo svoje mišljenje, uredništvu Nove- ga tednika pa, priporočamo, da na taka in podobna pisma reagira bolj stvarno in manj čustveno, da bi bila v.sakršna informacija čimbližje resni- ci. Tudi veterinarji smo na koncu samo ljudje! Za Veterinarsko postajo Celje MILAN KNEZ KDO JE MALOMAREN? Prejeli smo zanimiv zapis Malomarnost in nepravil- nost šmarskih trgovin«. Je tudi aktualen, ker je v njem vendarle določena slika. Toda, naslov skoraj ne ustreza, kajti zapis je anoni- men in se tako vprašujemo, kdo in kje je malomarnost? UREDNIŠTVO ŠE VEDNO NIČ! Oprostite, dragi bralci, da vam še danes ne moremo povedati, oziroma zapisati, zakaj in kdaj se je hišni svet največje stolpnice ob Tru- barjevi ulici v Celju, odlo- čil, da v letu hortikulture podre nekaj dreves. Predsednica hišnega sve- ta kljub našim vabilom in prošnjam, da nam odgovori na vprašanje, molči. Bodo tako tudi člani hišnega sveta? UREDNIŠTVO RAZSVETLJAVA NA KERSNIKOVI Obračam se na uredništvo s prošnjo, da objavite moje vprašanje: Kdaj namerava celjska komunalna skupnost urediti razsvetljavo na Ker- snikovi ulici? Da sem se obrnila na časo- pis, me je spodbudilo dej- ■ štvo, da se na tej celjski ulici, ki je na žalost pot do mojega doma, v večernih in nočnih urah, počutim ogroženo in neprijetno. Popolna tema pod velikimi krošnjami dre- ves naravnost spodbuja ne- katere osamljene moške, pi- jance ali skupine »frajerjev« k nadlegovanju in raznim neprimernim opazkam. Od neke starejše ženske sem ce- lo izvedela, da sta ji dva mla- deniča v bližini zdravstvene- ga doma skušala izsiliti de- nar, vendar sta bila k sreči »amaterja« in sta se ustrašila njenega vpitja na pomoč. Sedanja razsvetljava, ki je nad drevesi, lahko služi le za »orientacijo letalom«, zato me resnično zanima, ali je Komunalna skupnost že ra- zmišljala o tem, da bi zame- njala sedanjo razsvetljavo z nižje stoječimi svetilkami, kakršne so že pri bolnišnici. I. Z., Celje UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, zato ga tudi ob- javljamo in tako tudi vpra- šanje občinski Komunalni skupnosti Celje. Že v naprej hvala za odgovor. V DOBJU JIH NE SME NIČ PRESENETITI Pred nedavnim so v Dobju pri Planini sklica- li .sestanek vseh krajev- nih dejavnikov, da bi se temeljito pogovorili o pripravah na letošnjo akcijo NNNP. Lansko le- to so jo dobro izvedli in najbrž jim ni bilo vsee- no, kako se bodo v pri- merjavi z drugimi odre- zali v letošnjem letu. Sklicatelj sestanka je billO krajevne konferen- ce SZDL. Vsi so se zbrali: od gasilcev do članov, oziroma predstavnikov kulturnega društva, mladina in vsi, ki bi naj sodelovali. Pa so čakali pol ure sklicatelja, ki ga ni bilo. Čakali so zaman in še do danes niso dobili odgovora, zakaj ni bilo tistega, ki je sestanek sklical. Ne boste verjeli: še da- nes so presenečeni! A tudi jezni in ogorče- ni, ker je brlo zlorabljeno njihovo zaupanje in do- stojanstvo in to s strani tistih, ki bi ga morali najbolj spoštovati in ne- govati zaradi socialistič- nih odnosov, kakršne ho- čemo imeti. poroke; CEIJE: Poročilo .se je 27 parov od teh: Hinko 20HER,-in Vlasta KRI- ŽAN, oba IZ Celja, Miroslav GO- SNIK iz Trrovelj in Jožica ŽER- JAV iz Zvodnega, Jože REBEK in Damjana DROFENIK oba iz Celja. Ivan VEBER izTrnovelj in Neža ZDOLSEK iz Marija Dobje- ga, Kari HOLCINGER iz Laške vasi in Jožica MIRT iz Šentjanža nad Storami. ŽALEC: Poročili so se: Andrej GLUSiC iz Vinske gore in Danica VOLk iz Celja, Vili POBEZIN iz Ljublja- ne in Milena OZIR iz Pongraca. Evald PODPECAN in Ana MO- HORIC oba iz Zabukovice, Albin CUK iz Polzele m Marija HRA- STOVEC iz Kamene, Bojan VOH iz Dobrtese vasi in Darja FARC- NIK iz Petrovče vrt, Boris KUN- DIH iz Podloga in Marjana KO- KOVNIK iz Žalca, Jožef JURE- NEC iz Polzele in Karmen PIL- KO iz Trnovelj pri Celju, Ivan PIKL iz Brod in Katarina KO- KOVNIK iz Stopnika, Gregor KRAMER iz Zaloške Gorice in Jožefa PANCUR iz Žalca. ŠENTJUR PRI CELJU: Poročila sta se dva para. ŠMARJE PRI JELŠAH: ^Poročil se je en par. smrti CELJE: Umrli so: Jožef ZAVRSNIK, 71, iz Letuša, Josip HERMAN 75, iz Rogatca. Ljudmila ZUPANC. 71, iz Petrovč. Marija LEGAT, 83, iz Rogaške Slatine, Slavko POD- PECAN, 46, iz Pirešice, Julijana JAVORNIK, 97. iz Zepine, Neža NARAD, 92, iz Doma oskrbovan- cev Grmovje, Jožef KLEPEJ, 68, iz Skofc, Marija CIGLAR, 74, iz Velike doline. Marija ZNIDAR- SlC, 80, iz Lukovca. Štefka BO- GATIN. 53. iz Zg. Laž, Alojzija FLIS. 80. iz Celja. Katarina OCVIRK. 77, iz Male Pirešice, Marija STINGL, 67, iz Babne re- ke, Franc BRECKO, 67, iz Pod- gorja. Justina KOMPOLŠEK, 68, iz Stor, Vladimir HOHNJEC-Pe- ter. 55, iz Celja, Ana MESiC, 78, iz Celja, Franc PRANIKAR, 72. IZ Mlač. Viktorija KLAVŽER, 76, iz Celja. ŽALEC: Umrli so: Marija JOSOVC. 76, iz Ločice ob Savnji. Marija KO- LENC, 79, iz Dobriše vasi, Alojz SITAR, 57, iz Latkove vasi, Va- lentin CAS. 77, iz Dobri.še vasi, Ana VOSNJAK, 79, iz Podvina, Rozalija ŽERJAV, 77, iz Polzele, Neža VALOH, 83, iz Brnic, Fran- čiška PUSTEK, 83, iz Celja. ŠENTJUR PRI CELJU: Umrli so: Marija SPAN, 73, iz Doroplja, Jakob BELINA, 7.6, iz Kalobja, Kari ZMAHER, 55, iz Šentjurja, Marta OCEPEK, 37, iz Šentjurja. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: Franči.ška AMON, 89, iz Sopot, Vincenc ANDER- LIČ, 70, iz Tunco\'ca. PROGRAM PREDSTAV Četrtek, 2. okt. ob 19.30: Bori- voj Wudler: ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA. IV. mladin- ski abonma. Petek, 3. okt. ob 18.: Borivij Wudler: ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA. Abonma La- ško. Sobota, 4. okt. ob 19.30: A. Gri- bojedov: GORJE PAMETNEMU Izven. Gostuje Slovensko naro- dno gledališče iz Maribora. Vstopnice lahko dobite pri gle- dališki blagajni od 1. okt. dalje vsak dan od 9. do 11. ure in 1 uro pred večernimi predstavami. Re- zervacije po tel. 22-960. Vabljeni! Sreda, 8. okt. ob 16. in 20.: Ska- hespeare: LJUBEZNI TRUD ZAAIAN. Gostovanje v Ka- mniku. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DO.M: Dežurstva med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure in glavni zdravnik od 15. ure do 6. ure naslednjega dne. Ob sobo- tah je dežuren zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nede- ljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. CELJSKE LEKARNE: Do sobote, 4. oktobra do 12. ure dežura Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. nato prične z de- žurstvom Lekarna Center v Sta- netovi ulici. TRGOVINE: V tednu od 6. do 11. oktobra dežura samopostrežba CENTER v Stanetovi ulici vsak dan do 20. ure. SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO ŠOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD FMB O-^--^ PRIJETEN OBISK V KS LOK ORUi NEi Pred otvoritvijo Šale\ trgovine, šole aligoi potrpežljivosti za ak čeprav Šaleška magistrala skozi Lokovico še ni formalno odprta za promet je le - ta na njej že kar gost. Upajmo, da se ta cestni poligon ne bo spremenil v preveliko divjanje in pretakanje krvi... Lokovica v velenjski občir ni. Majhen, skorajda komaj opazen kraj. Doslej, ko je bi- la stara cesta kot edina pove- zava s svetom v Velenju in Šoštanju, veliko ljudi za Lo- kovico ni vedelo. Časi pa se spreminjajo in v teh dneh naj bi predali v promet novo cesto, imenovano tudi Šale- ška magistrala. Gre za ce- sto vni objekt, ki bo Lokovi- co predstavil svetu, saj se bo po novi in sodobni cesti mar- sikdo tam skozi zapeljal. Do- mačini, ki menda nikoli niso bili navajeni pretirano sekre- mentirati, so ob novi cesti nekako zadržani. Pravijo, da razumejo potrebe po novi ce- sti, ne razumejo pa tega, ka- ko so jo vrli načrtovalci spe- ljali. Enostavno so potegnili kot z ravnilom po papirju in z novo traso dobesedno pre- polovili kraj Lokovica. Tebi nič meni nič je obveljala nji- hova in danes si lahko Lo- ko včani mahajo v pozdrav preko širokega avtomobil- sko prometnega poligona, kjer že zdaj, ko cesta formal- no še ni odprta, mnogi tiščijo »gas do daske«. Niso še ure- jeni dovozi, mnogi kmetje so z novo pridobitvijo »dobili« razpolovljeno zemljišče, saj so jim njive in travnike ločili z asfaltiranim trakom. In ker je podobnih podvi- gov tudi drugje veliko men- da prav zaradi tega Lokovča- ni kaj dosti ne bentijo. Pa saj to je stara pesem, ki jo doma- la vsak kraj pozna! KOMUNALNI PROBLEMI SO... Zaradi številnih novogra- denj so nastale težave glede vodovoda, ki ga imajo v pro- gramu za prihodnje leto. Tre- nutno ima vsak svoje zajetje, dobili pa naj bi primarni vo- dovod skozi naselje. Vse skupaj naj bi stalo okoli 210 starih milijonov, verjetno pa bo več, saj projekt za Loko- vico še ni narejen. Potrebno bo veliko prostovoljnega de- la in lastne udeležbe, kajti drugače ne bo šlo. Pa saj so že navajeni! Za leto 1983 načrtujejo okoli pet kilometrov asfalti- ranih cest v kraju! Z elektriko so tudi težave, saj je slaba napetost. Predvi- devajo pomožno trafopo- stajo. Zaenkrat še ni zazidalnega načrta. Dogovorjeno je, da se naj bi v bodoče v Lokovici širilo takoimenovano drob- no gospodarstvo. Pripravlja- jo načrte, kjer naj bi bile co- ne za takšno obrtno gradnjo. Želja je razširitev PTT omrežja! Potrebujejo športno igri- šče za takoimenovane male športe, kot so mali nogd odbojka, košarka, ten ne bo posebnih težav to dobili do leta 1982. Določene težave jim zroča skrb za 21 kilon makadamskih cest n dročju njihove kn skupnosti. Toliko c oskrbovanju nima n krajevna skupnost v \ ski občini! Šaleška magistrala I ga okoli 4,8 kilometra, se v Pesjem ter je sp skozi Lokovico do Pa gradnjo so začeli že let! in naj bi v naslednjih d njo končali. Dela so poi je potekala zlasti zara žavnega terena, kjer j( Ijana trasa. Nova cesta besedno razpolovila se Lokovico. Krajani obž jo, da je s tem bila un stara cesta, ki so jo nan prostovoljnim delom. Do konca leta načrt izdelavo urbanistii plana! Želja: da dobijo dovol ne vode, da napravijo ig za mladina, da zman število kilometrov it damskih cest in da ohn posestva, ki niso bila p deta z gradnjo Šaleške n strale! j REFERENDUM ROJi V LOKOVICI... V velenjski občini si. prvi začeli z referendu; za uvedbo samoprispev krajevni skupnosti Lol ca. Še isto leto so to oi povzeli tudi za celotno' no. Na to so v Lokovii posebej ponosni! Nove stanovanjske /4 bodo še bolj! TRI SPOMINSKA OBELEŽJA Krajevno organizacijo ZB NOV v KS Lokovica trenut- no vodi kot predsednica MARIJA UŠEN: »V naši organizaciji je-ve- dno manj članov. Trenutno nas je še samo 52. Veliko je že ostarelih, tako da ne mo- rejo biti tako aktivni, kot bi od njih pričakovali. Tisti, kar pa je rnlajših, sodelujejo v vseh krajevnih akcijah ter pri razreševanju nastalih problemov.« Koliko imate v vašem kraju spominskih obeležij? »Zdaj imamo tri. Prvo spo- minsko obeležje je na steni prosvetnega doma in to 31 smrtnim žrtvam NOB med domačini. Drugo spominsko obeležje je na stavbi novega gasilskega doma, prenesli pa smo ga s prejšnjega gasilske- ga doma v Družmirju. Tretje spominsko obeležje smo do- bili pred kratkim pri Andinu na meji Velikega vrha in to sekretarju okrajnega odbora OF Stanetu Ilcu-Krištofu, ki je padel 15. julija 1944. To sppminsko obeležje odkrili ob smo letošnjem srečanju Eiktivistov, ki je bilo v našem kraju.« Imate v vaši organizaciji kakšne posebne težave? »Z veseljem lahko povem, da trenutno posebnih tažav nimamo.« Kako je s priznavalnina- mi za borce? »Vsi imajo urejene prizna- valnine. Torej seveda tisti, ki so do njih upravičeni. Od na- ših članov nobeden ne živi v pomanjkanju.« Zdravstveni problemi? »Tudi po zdravstveni stra- ni je vse urejeno.« Vaše delo? »Isto lahko povem, kot so povedali gasilci: ker je naš kraj majhen in ljudi malo smo pri organizaciji vseh ak- cij vedno domala vsi skupaj. Tako je tudi najbolj prav, saj lažje zmoremo naloge, ki si jih zastavimo ter jih moramo izpeljati.« ALI POZNATE LOKOVICO? Iz Lokovice v velenjsid občini je 5 Idlometrov do Velenja in 3 kilometre do Šoštanja. Nadmorska višina kraja je od 380 do 500 metrov! Razložena vas v prisojni pobočni legi južno od Šoštanja obsega SPODNJO LO- KOVICO in višjo ZGORNJO LOKOVICO v dolini Lo- koviškega potoka, sicer pritoka Pake. Cesta Družmir- je-Skorno, ki se priključi cesti Gorenje-Šoštanj. Na položnih njivah hmelj, žito, krmilne rastline. V dolinah so mokrotni travniki. Po peščenih bregovih so sadov- njaki z jablanami, hruškami in orehi. Na sončnih str- minah latniki z izabelo, šmamico in žlahtnino. Mar- sikje vlečejo plazovi. Iglasti gozdovi se drže strmih senčnatih strani in to zlasti proti VeUkemu vrhu in Konini (522 m). Po planotah in grapah so gozdovi v družbeni lasti. Večji kmetje redijo do štiri pare goveda in več prašičev ter prodajajo mleko in mlado govedo. Mnogi si olajšujejo delo s kmetijskimi stroji. Precej je zaposlenih v Šoštanju, kamor se dnevno vozijo. PROSVETNI DOM je iz leta 1951 z manjšo dvorano in ima v njem sedež Prosvetno društvo Lokovica. Skozi vas pelje zaznamovana pot na Goro Oljko. V vasi je bilo pred zadnjo vojno agilno Društvo fantov in deklet. Od 4. marca do 22. maja 1930 je bil v hiši ALOJZA in MARIJE STROPNIK (po domače pri KAVRETOVIH) Uegalni sedež biroja CKKPJ, kamor so ga preselili iz Ljubljane. Na to opozarja tam vzidana spominska plošča. Osvobodilno gibanje seje v Loko- vici razmahnilo že leta 1941. Tu je 15. julija 1944 padel sekretar okrajnega odbora OF STANE ILC-KRISTOF. Na pročelju prosvetnega doma je plošča z imeni 31 smrtnih žrtev NOB med domačini. Spominsko obeležje Stanetu Ilcu-Krištofu, ki so ga odkrili letos ob srečanju aktivistov Spominska plošča na stavbi prosvetnega doma O--.--.-.-„-.—.- ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SQ t j - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE 0ELENJSKI OBČINI M, KI S t \BURJA! ^istrale skozi kraj, kjer nimajo niti mjo pa prepoln koš dobre volje in jih sami izvajajo in si tako lepšajo življenje (roke skrbijo I starši... Lokovici tudi nimajo tega vrtca oz. ni organi- b poskrbljeno za var- ^trok. Občasno si poma- potujočimi vrtci. V so- dijo otroci v Šoštanj, pevladujejo mlade dru- fi še imajo starše je ra- ivo, da le-ti povečini smejo skrb za otroke v ko so starši v službi. 6 se bodo mlade d.-uži- bodoče še naseljevale Draj nujno, da bo s ča- Prišlo tudi do organizi- > varstva otrok. N trije Nki... lokovici, kjer bo v bo- Po programu zrastla cona za velenjsko ob- čino, so trenutno trije zaseb- niki. JURE SEVCNIKAR se ukvarja z lesnimi stvarmi, PETER Ceh je orodjar in JOŽE TURINEK avtopre- voznik. včasih je bilo... Nekoč je v Lokovici živelo veliko rudarjev, ki so na delo hodili trikrat na teden po obupnih blatnih kolovoznih poteh. Mnogi so dinarje slu- žili tudi v Tovarni usnja v Šoštanju. V kraju je bilo tudi nekaj mogotcev, takole štirje do pet. Vse ostalo je bilo rev- no in tudi kmetje so težko živeli. Danes je bistveno dru- gače ... lokovčani so optimisti Ko smo sedeli v lepo ureje- nih prostorih krajevne skup- nosti za veliko mizo pregr- njeno z zelenim prtom, kot so zeleni travniki v Lokovici, so domačini modrovali: »Ce si na podeželju moraš več narediti, če hočeš kaj imeti! Dosegli smo velik na- predek, vendar bo treba še precej delati za uresničitev programov, ki smo jih spre- jeh. Delo vseh naših organi- zacij je dobro zato, ker se lju- dje med seboj zastopijo, ni trenj! Teh nikoli ni bilo! Tudi novi, ki pridejo v kraj, se v naše življenje in delo hitro vključijo! V zadnjih letih se je veliko spremenilo. Samo poglejte te nove gradnje! Skoraj vsi domačini so si po- stavili nove hiše, redki so še v'starih.« Tajnica KS Lokovica Ro- mana Sevčnikar: »Ljudje obiskujejo naše prostore predvsem zaradi drobnih problemov, kot so recimo ceste in ali bodo pra- vočasno urejeni priključki s Šaleško magistralo!« Lokovčani so res družina, ki se ne razburja, temveč dela, kajti zaveda se, da bo pogača slajša, če jo bodo zmesle samo njihove roke! In ob slovesu niso pozabili povedati, da čestitajo vsem v velenjski občini ob bliž- njem občinskem prazniku, 8. oktobru! PRESTAVLJENI IZDRUŽMIRJA V centru kraja Lokovica, če tisti kraj lahko sploh tako imenujemo, stojita nekoliko dalj od sedaj glavne ceste ŠALEŠKE MAGISTRALE dve večji stavbi. V eni je Pro- svetni dom in prostori kra- jevnega urada oz. krajevne skupnosti, v drugem pa ga- silski dom. Stavba je takore- koč nova, saj so jo otvorili letos in to 24. avgusta. Pripoveduje predsednik Prostovoljnega društva Lo- kovica ŠTEFAN PLA- SKAN: »Leta 1908 so ustanovili gasilsko društvo v sosed- njem Družmirju. Zaradi po- grezajoče zemlje in nastaja- jočega jezera so morali vse v vasi živeče takorekoč pre- seliti v druge kraje v velenj- ski občini. Veliko jih je priš- lo v Lokovico. Tudi druž- mirski gasilci so želeli, da bi se njihova gasilska tradi- cija nadaljevala v našem kraju. Tako smo leta 1975 začeli z gradnjo novega do- ma, kjer smo s prostovolj- nim delom opravili osem do devet tisoč delovnih ur. Ve- liko delo smo letos avgusta končali in na sedanji dom smo upravičeno ponosni.« Koliko članov je trenutno v vašem društvu? »84 od pionirjev do čla- nov, članic in veteranov.« Kako je z opremo? »Zaenkrat smo z njo zado- voljni in nam zadošča za na- še potrebe.« Morda pa le kaj potrebu- jete? »Predvsem potrebujemo cisterno, kajti z 800-litersko motorno brizgalno si ne mo- remo kaj dosti pomagati.« Sodelujete na tekmova- njih? »Imamo štiri desetine in z njimi nastopamo na vsa- kem tekmovanju. Lani smo s člansko desetino osvojili četrto mesto na republi- škem prvenstvu.« Vaše delo? »Zaenkrat bolj posreduje- mo pri morebitnih elemen- tarnih nesrečah, kot pri po- žarih.« Kako ste prisotni v kraju? »Znano je, da so gasilci v vsakem manjšem kraju no- silci življenja in sploh doga- janja. Tako je tudi pri nas. Upravičeno smo ponosni, da dajemo prav gasilci tem- po življenju v našem kraju.« V novem gasilskem domu je tudi okoli devet tisoč prostovoljnih delovnih ur domačinov gasilcev pa tudi drugih krajanov kovici kot gobe po dežju... Domačini pravijo, da Na delovnem obisku v Lokovici sta bila z beležko TONE VRABL in s fotoaparatom TONE TAVČAR MN MRAK, predse- skupščine Krajevne mti Lokovica MIRKO HUDEJ, predse- dnik sveta KS Lokovica ANICA PLASKAN, sekretar KK SZDL Lokovica ROMANA SEVČNIKAR, tajnica KS Lokovica ŠTEFAN PLASKAN, pred- sednik PGD Lokovica JURE SEVČNIKAR, zaseb- ni obrtnik in nekoč odličen športnik v Lokovici krajevna skupnost lokovica meji na Krajevne skupnosti ŠMARTNO OB PAKI, GORENJE, SKORNO-SV. FLORIJAN, SOSTANJ, PESJE, DRU2MIRJE-GABERJE in PODKRAJ-KAVCE. Je med manjšimi krajevnimi skupnostmi v velenjski občini in ima 670 krajanov, 448 volilcev in 140 gospodinjstev! trenutno najstarejši krajanki v ks lokovica sta MARIJA ZAGER in TEREZIJA VRHOV- NIK! Obe sta bili rojeni leta 1894, torej sta stari 86 let! Se na mnoga zdrava leta! kmetijstvo v ospredju Trenutno je v Krajevni skupnosti Lokovica po podatkih, ki smo jih dobili v pisarni tam- kajšnjega krajevnega urada, še 25 čistih kmetij, ki so tudi skoraj vse usmerjene. Prevladujeta živinoreja in mleko. Od lesa je odvisno bolj malo kmetov! Edini, ki še ima hmelj, je kmet IVAN DVOR- NIK, medtem ko so ga drugi, ki so se prej tudi z njim ukvarjali, »zmetali« ven! v bodoče tudi krajevni praznik Trenutno Krajevna skupnost Lokovica še ni- ma svojega krajevnega praznika. Pogovori o tem so že zdavnaj stekli in tako naj bi v novem krajevnem statutu že bil predviden datum kra- jevnega praznika, ki bi ga prvič praznovali pri- hodnjo leto. Med mnogimi pomembnimi datumi iz hude zgodovine II. svetovne vojne so se odločili za 27. julij 1944, ko je okupator izgnal 40 domači- nov najprej v celjski Stari pisker, za tem pa v razna koncentracijska taborišča zlasti po Nem- čiji. Izmed izgnanih moških, med njimi so bili v glavnem, starejši, se iz taborišča nihče ni vrnil na svoje domove... Krajevni statut bo do konca leta sprejet in v njem bo tudi odlok o praznovanju bodočega krajevnega praznika. aktivni krvodajalci Poleg gasilskega in prosvetnega društva ter krajevne organizacije ZB NOV je v kraju izre- dno aktivna tudi krajevna organizacija Rdeče- ga križa. Trenutno je v njej 30 članov, med katerimi so mnogi takšni, ki so dali kri že več kot 25 krat. Seveda je v kraju še več krvodajal- cev, ki pa so člani RK tam, kjer so zaposleni in tam tudi dajejo kri. KO RK trenutno vodi DA- NILO OBREZAR. KE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober I9J NA KMETIJI ALOJZA SENICE NA PONKVICI OB BISTREM POTOČKU JE MLIN Vsak vit energije je dragocen, če je poceni Na Ponkvici 7 pri Ponikvi smo ol)iskali kmeta Alojza Senico. Ne po naključju. Izvedeli smo, da na pose- stvu Alojza Senice umno gospodarijo, da je njihova kmetija vzorno urejena, za- to tudi uspehi pri kme- tovanju ne zaostajajo. Podoba je bila idilična. Na travniku, ki se je iskril po jutranjem dežju, se je pa- sel črn konj. Gospodinja je urejela cvetje ob hiši. v hle- vu se je oglašala živina, ob majhni hišici, ki sodi v sklop gospodarskih poslo- pij, je klopotal mlin... Z go- spodarjem smo kramljali o delu in življenju na kmetiji. »Predstavite nam vašo kmetijo.« Skozi številke se kaže nje- na podoba takole: imamo 10 ha obdelovalne zemlje, 18 ha gozda, 1,5 ha vinograda, 30 glav živine, 15 svinj, 4 ple- menske svinje. Dela je torej čez glavo, še posebno, če po- vem, da je v glavnem vse na mojih in ženinih ramah. Si- nova obiskujeta kmetijsko šolo, naša najmlajša pa še osnovno. Zato pri nas zgodaj vstajamo, da bi bilo do poz- nega večera vse postorjeno. Delo nam narekujejo letni časi in vreme. »Sodobno kmetovanje si je težko predstavljati brez kmetijskih strojev. Tudi vam pomagajo pri delu, kajne?« Res je. Brez strojev ne bi šlo, ali pa bi zelo slabo go- spodarili. Kmetje smo vse bolj odvisni od kmetijske mehanizacije, ki seveda ni poceni ne takrat, ko gre za nakup, ne za vzdrževanje. Zato se mi zdi smotrno, da smo začeli ustanavljati stroj- ne skupnosti. Tudi na našem območju jo imamo in moram reči, da se dobro obnese. •Vsako delo prinaša s se- boj probleme in težave. Tu- di pri kmečkem delu je ta- ko. Kaj vas, kot kmeta, naj- bolj žuli?<< Težko bo reči, a mislim, da je prav, da povem. To so predvsem neurej(>tie cene ži- vini in mleku. Ko .se ena ce- na popravi, že je vrzel na drugi strani. Zdaj, ko se je popravila cena pitani živini, je v kritični situaciji mlečna cena. Tu bo tieba nekaj ukreniti, da se ne l)omo kar naprej vrteli v začaranem krogu. »Vi ste tudi delegat v ob- čini in v zboru združenega dela v republiki. Vam ta ak- tivnost vzame veliko časa?« Na kratko rečetio: veliko. To pa morda zatc^ ker jaz ta- kole razmišljam: če sem že delegat, moram k temu tudi nekaj doprinesti. Od tega, če bom zasedel delegatsko me- sto v občini ali republiki in pri tem nič naredil, bo to izredno slabo in bo nosilo s seboj posledice tudi za druge kmete. Torej je treba skrbno prebirati vsa delegatska gra- diva, teh pa ni malo, in se ob tem zanimati za vse dogodke okrog nas. In za kmeta je to včasih kar huda obremeni- tev. V zboru v republiki nas je 15 kmetov in dostikrat se razvijejo živahne razprave. Včasih padejo na plodna tla, spet drugič ne. Radi bi dose- gli, da bi bile cene živine in mleku, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji, enotne. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Šele s tem bi preprečili številne špekulacije s črnimi odkupi živine in mesa. »Sredi poletja se je ob va- ši domačiji oglasilo prijaz- no klopotanje mlina. Kako in za kaj vam služi?« Kakor pravi ustno izročilo, je tod klopotal mlin že leta 1700. Skozi desetletja se je leseno mlinsko kolo izrabilo, dokler ga ni prera.sel mah in je zastalo. Meni pa je kar na- prej rojila po glavi mi.sel, da bi ga bilo vendarle vredno obnoviti in tako na posestvu piidobiti nov vir energije. V času, ko toliko govorimo o slednji z energijo in ko se le- ta kai- naprej draži, sem .se lotil obnove mlina. Staro le- seno kolo je moralo zamenja- li kovinsko, ker ga ni vec mojstra, ki bi se lotil izdelave lesenega kolesa. Uredil sem ■zajetje bližnjega potočka in zdaj se že nekaj tednov ogla- šajo mlinske lopute. Priprav- na stvar je to, vam rečem. Melje nam koruzo za živino, prav danes je spet nadome- stil enega izmed nas in nam me.ša sadje za žganje. Ra- zmišljam pa tudi o tem, da bi nanj montiral manjšo dina- mo, kakih 5 kilovatov, ki bi v stiski dajala energijoV.a raz- svetljavo in morda .še kaj. Poslovili smo se. Alojza je klicalo delo in dan je zanj že tako ali tako vselej prekra- tek. MAT p: J A PODJKD RAZMIŠUANJE KAKO NAPREJ? Ce hočemo trajneje odpraviti pomanjkanje mesa vseh vrst in doseči kontinuirano založe- nost mesnic, se bomo morali potruditi vsi. Za sedanje in za pretekla pomanjkanja mesa v prodaji se navadno zaključi: -Krivi so mesar- ji.« Taka ocena pa je za moje poznavanje situa- cije enostranska, zato bi v tem prispevku želel navesti nekaj predlogov o tem. kaj bi moral kdo napraviti, da se bo situacija začela posto- poma izboljševati. In ker je na splošno navada, da začnemo vedno pri rejcu, bom tako začel svoje razmišljanje tudi jaz. Rejci, lastniki krav, v tej situaciji ne bi smeli zapraviti osnove za predelovanje mesa. Ta osnova je teliček. Zal ugotavljamo, da jih pri nas vse več pokoljemo in tako že kar tradicio- nalno povzročamo stalno upadanje reje goved za meso. Ne zavedamo se, da si s tem delamo izredno nacionalno škodo. Zal se tudi ne zave- damo, da grobo kršimo zakon o prepovedi kla- nja goved, ki je izšel že leta 1971. pa sega nihče ne drži. ali pa se ga drže le redki zavedni posa- mezniki. Statistike tako v Sloveniji kot v Jugo- slaviji poročajo o katastrofalnem, skoraj 50 od- stotnem zakolu, mi vsi pa k temu na najrazlič- nejše načine celo prispevamo. Sprašujemo se: 'Kje je naša zavest? Kaj je z našo kulturo in kam nas to vodi?« Ce ne bomo do te kategorije živali bistveno in zelo hitro spremenili našega odnosa, ne bo čudno, če bo govedine v naših mesnicah vedno manj. Za teletino še vedno smatramo meso. pridobljeno iz 90 do 100 kg težkega telička, čeprav svet pozna teletino pri- dobljeno z zakolon 180 do 200 kg težkih telet. Ta teleta so pitana po načinu pridobivanja »be- lega mesa«, ali pa so intenzivno pitana z močno krmo. Ze samo ta ukrep bi prihranil polovico telet ob enaki količini pridobljene teletine za rejo mladopitanih govedi, ki mora postati glav- na uporabna kategorija kvalitetnega svežega govejega mesa. Enako kot rejci, tudi klavnice, ki bi naj bile edini likvidatorji telet, nimajo do te kategorije pravilnega odnosa. Navadno neu- smiljeno pokoljejo teleta, kijih dobijo na odku- pih, kot da je njihova edina naloga klanje. Pa to ni res; tudi za klavnice velja, da morajo v okvi- ru svojih možnosti spremeniti odnos do zdra- vega govejega podmladka, tako da odkupljena, za nadaljnjo rejo sposobna teleta posredujejo rejcem v nadaljnjo rejo. Ce tega ne pbčnejo, si v bistvu žagajo vejo, na kateri sedijo in slej ko prej se jim bo zlomila. Poglejmo zdaj še problem nevestnega uniče- vanja telet iz vidika potrošnika. Največje takih, ki zgolj zaradi gurmanskih nagibov, ne pa zara- di potrebe ubijajo teleta in jih vlagajo v skrinje. Vsi pa dobro vedo. da je teletina v zmrzovalni- ku kaj hitro izsušena in kakovostno dosti manj \Tedna kot mlada sveža govedina. Vsa našteta kritična dejstva imajo še en nega- tiven učinek. Bolniki, ki bi vsaj občasno mora- li, zaradi predpisane diete, dobiti telečje meso, ga po redni poti v mesnici ne morejo kupiti. Teletina bi morala za njih biti na razpolago. Ce bi vsi našteti akterji spremenili dosedanji škod- ljiv odnos do nekontroliranega uničevanja te- let, bi ne bilo bojazni, da ne bo telet za nadalj- njo rejo. Na koncu naj omenim še čuvarje zakonitosti, to so inšpekcijske službe, ki dobro vedo za že omenjeni zakon, pa so tudi do naštete proble- tnatike gluhe in brezbrižne. Vsaj meni ni poz- nano, da bi po določilih omenjenega zakona že koga kaznovale. Spoštovani bralci, pred kratkim sem na ne- kem posvetovanju slišal naslednjo anekdoto: Ce v Holandiji gost v gostišču naroči teletino, se ostali gostje s pomilovanjem ozro nanj re- koč: »NEKDO JE BOLAN«. Kaj v takšnih primerih razmišljamo mi? ANDI PRIPIS UREDNIŠTVA: 1 I Avtor nas v svojem sestavku skoraj dobese- i dno vleče za naš polemični jezik, dragi bralci, j V uredništvu mislimo, da je tema tako vroča] in zasluži tudi kakšen odmev. Na potezi ste' torej vi, bralci! Še to: prispevek ni anonimen! ] Jugoslovanski kmetovalci bodo to jesen posejali pšenico na 1.700.000 ha. Tako zatrjujejo načrtovalci po republikah in avtonomnih pokrajinah. Ali je bodo res posejali toliko? Lanski setveni načrt je bil enak letoš- njemu, s pšenico pa so zasejali skoraj 200.000 ha manj polj. Kako načrtovati, da bi letošnje načrte uresničili? Slovenski kmetovalci so lansko je.sen izpolnili se- t\cni načrt, čeprav ga v drugih republikah niso. So ■ naše kmetijske, zlasti združene organizacije bolje načr'. tovale in usmerjale setev kot njihove? Verjetno ne.. Tudi naše načrtovanje je še hudo pomanjkljivo, kar se je bolj kot pri setvi pokazalo pri odkupu pšenice. Lani NAČRTOVANJE PODPRTO S CENAMI so za kilogram prodane p.š'(7);cc d<)t)ili le kil(>gr:iiu koruze, k'tos p;{ 1,3 kilogrami. Pri laki menja\i hi lahko celo vprašali, zakaj kmetje niso prodali .še \cč pšenici', saj je ne bodo \'se porabili za moko. Za slovenske kmete odkupna ci'na pšenici' m tako pomembna kol za tisti' ki jo pridelujejo za prodajo. Sejejo jo zato, ker na isti njivi ne morejo več let zapore- doma .se/,//; koruze. Kolikor je ne porabijo za kruh, jo podobno kot koruzo namenijo za živinsko krmo. To sicer ni prav ~ toda tako so seže navadili in ti'ga se mso mogli otresti niti ob li'tošnji ugodni zamenjavi pši'mce za koruzo, ali niso 'dovolj zaupali tistim, ki so jim ponujali zamenjavo. Premalo zaupanja je tudi pri sklepanju pogodb za tržno pridi'lovanje pšenice. Posijali jo bodo. saj jo bodo lahko pokrmili, či' jih odkupna ci'na ne bo spod- budila za prodajo. Tudi letošnji .setveni načrt bo v Sloveniji verjetno uresničen brez večjih naporov za- družnih organizacij. Vprašljiv pa je prihodnji odkup. Osnuti'k novih odkupnih cen za prihodnji' leto je že predlagan. V Vojvodini so se celo že dogovorili za nove cene. ki so nekoliko višje od predlaganih za v.^o dr- žavo, in bodo služile pri sklepanju pogodb za organizi- rano pridelovanje raznih poljščin in rejo živini'. Pra- vijo, da so njihove cene dovolj usklajene, da ne bi pšenici dajali velike prednosti pred drugimi poljšči- lianii ali rejo živine in obratno. Ne le papirnato načrtovanje, tudi cene naj spodbu- jajo k pridelovanju tistih poljščin, ki jih potrebujemo, in k reji toliko živine, da bo dovolj ijiiesa. Ce se bo pokazalo potrebno, jih bodo še usklajevali med sabo. S, tem pa ne bo odpadla potreba po še boljšem načrtova-\ nju, kot so ga imeli v preteklih letih. Kmetovalci mo-\ rajo vedeti, koliko naj posejcjo pšenice in drugih polj-i ščin, da nekaterih pridelkov ne bi bilo premalo, drugih] preveč. Pri usklajenih cenah pa bo načrtovanje laže, ker kmetovalcev ne bo treba toliko opozarjati le na njihovo zavest in solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi. Cene bodo morale biti trdne, da pridelovalci ne bi izkoriščali pomanjkanja za njih navijanje, trgovci in- drugi posredniki do porabnikov pa večjih presežkov za neupravičeno zniževanje cen. ■ JOŽE PETEK PREJELI SMO KMEČKO SADJE DA ALI NE Na Kozjanskem srednja sadjarska letina Obilne letine so celo sto- letje osrečevale naše sa- djarje in jim prinesle marsi- kateri dinar za premostitev težav v tedanjem kmetij- stvu. Zadnjih nekaj let se pa kmetje - sadjarji obilne sadne letine bolj bojijo kot veselijo, ker jim obilno sa- dje pomeni več dela brez pravega zaslužka, oziroma dohodka. Mišljeni so tu sta- ri in novejši sadovnjaki v bolj ekstenzivni negi, v glavnem škropljeni, kjer pa se najde tudi lepega in zdra- vega sadja v raznih sortah. Tudi v tem letu je na Koz- janskem dobra sadna letina in kmetije s skrbjo opazujejo od sadja upognjene veje, ko ne vedo s tem nikamor in tudi nobeden ne vpraša po njem. To sadje radi pomanj- kanja časa malo kdo pobira, nekaj za jabolčnik in za krmo živini, večina pa ga propade in zgnije. Kmetje bi bili voljni nuditi sadje po zmerni ceni, toliko, da se pla- ča obiranje in prevoz, mnogi potrošniki pa bi ga tudi želeli kupiti, pa ne najdejo pota do njega. Se pred nekaj leti so podobne probleme z veliko uspeha reševali delavski sin- dikati, kateri so odpeljali s Kozjanskega nekaj let zapo- red po več slo ton raznega sadja in so bili zelo zadovolj- ni kmetje za iztržek in tudi delavci za ceneno sadje. Za- kaj se je ta dejavnost sindi- katov opustila ni znano, ne- kateri mislijo da to ni pravil- no, ker sedaj vsako leto v kmečkih sadovnjaki^ propa- dejo velike količine tudi le- pega sadja, mnogi delavci pa v trgovini sadje ne morejo kupili, ker je za njihov žep predrago. Tako niso zado- voljni ne eni ne drugi. Dejstvo je, da je danes ta- koimenovano kmečko sadje čisto razvrednoteno - popol- noma je prepuščeno stihiji in propadanju. Redki so na- mreč primeri, da kmet-sa- djar še svoj sadovnjak ureja - gnoji, oziroma izvaja vsaj delno zaščito pred boleznimi6 in škodljivci, ker se to pač več ne izplača. Na Kozjan- skem je v primerih tako, da mimoidoči skozi sadovnjak si nabirajo jabolka in hruške in tudi drugo sadje, pa kmet žalostno gloda za njimi in ne ve, kaj bi dejal. Pod temi pogoji, kot so se- daj že nekaj let, bi bilo po mnenju nekaterih veliko boljše, če bi nekdo - kateri bi pač bil rekel in svetoval. kmetje posekajte in odstra- nite sadno drevje, da bo vsaj trava boljše raslla in da bi imela vsaj živinoreja nekaj več in boljše osnovne krme. Danes kmetje iz leta v leto še čakajo in upajo na boljše ča- se, to je odkup sadja. Delna rešitev stanja bi bila ponov- na akcija sindikatov. Očitno je, da problemi v sadjarstvu so prisotni, ker je plantažnega sadja premalo so v zadnjem obdobju za istega previsoke cene v trgo- vini, za kmečko sadje nihče ne vpraša in ga na Kozjan skem v sadni letini zgnije tu di po več deset ton. čepraV nekateri strokovnjaki trdijo, da je sadje iz kmečkih sadov njakov bolj zdravo, ker ni to liko, oziroma nič škropljeno Torej na Kozjanskem je srednje dobra sadna letina, sadje je primerno in čaka primernega kupca. FRA^C VALENCAK KOZJE DS TOZD OSNOVNA ŠOLA MARJANA NEMCA RADEČE vabi k sodelovanju za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 15. 10. 1980 do 30. 6. 1981) delavca za opravljanie del in nalog TAJNIKA Delavec mora imeti srednjo ali nepopolno srednjo izobrazbo ekonomske ali administrativne smeri. Pismene prijave sprejemamo 15. dni po objavi. ^ 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 ^gMOČJE MlJNA VELIKA REALNOST \0stinci in turisti o nalogah v času 1981-1965 ,gj ni šlo samo za spre- mbe samoupravnega spo- *jj,^a o združevanju v Po- ^\-,o skupnost za turizem Jje ki so jih člani skupšči- * sprejeli, marveč veliko \ 23 razpravo o družbe- lonomskem položaju go- 'nstva' in turizma ter o ijučevanju te dejavnosti celjskem območju v repu- '.ki srednjeročni načrt za J.bje 1981 1985. tern okviru je potekala Jnja seja skupščine ob- očne Poslovne skupnosti 'j^ji-izem Celje (bila je v pe- 1^ 26. septembra.v Sentjur- ) in že to poglavje je odprlo 2 vprašanj, ki so aktualna g4i za širše celjsko ob- Po republiškem načrtu naj I v Sloveniji v naslednjih .tih letih dobili 15.000 no- ji ležišč, od tega 8000 v pri- arnih, ostalo v dopolnilnih ijektih. Gre torej za nalogi, terja tudi precejšnja sred- in za to, da bi delež slo- flskega turističnega go- lodarstva v državnem me- u glede števila nočitev ne || v stalnem upadanju. To je eda zahteva, ki tudi od tu- ^ma na širšem celjskem ob- ločju terja ustrezne ukrepe, lasti na naložbe, čeprav je Paj težko govoriti, kolikšna )do sredstva za t& namene. )da, ne glede na odgovor, na dlani samo eno. Investi- irji bodo morali zbrati čim Eč lastnih in združenih redstev in se manj zanašati a bančna. Ta naloga je za celjsko ob- ločje zahtevna tudi zaradi dločitve, kateri so objekti, i bi jih naj zgradili v času aslednjega srednjeročnega obdobja. Razumljivo je, da gostinski in turistični kolek- tivi načrtujejo svoje obvez- nosti. Vse te bo treba že v kratkem uskladiti v občin- skih merilih in pozneje tudi v regijskem. To pa je delo, ki bo terjalo tudi od Poslovne skupnosti veliko naporov in zlasti prizadevanj, da bo pre- čiščeni regijski načrt dobil svoje mesto v republiškem. Ob tem pa se pojavljajo še druga vprašanja, zlasti fi- nančnega značaja. V tem tu- di mnoga, ki se nanašajo na devizna sredstva in še in še. Skratka, zahtevna naloga, ki bo terjala tudi veliko real- nost! Sicer so na seji skupščine, ki jo je vodil predsednik Ivo Dernač, odprli še mnoga druga vprašanja, tako večje sodelovanje med gostinci in turističnimi agencijami itd. Podprli pa so tudi pobudo o združevanju zaenkrat celj- skega gostinstva v sestavlje- no organizacijo združenega dela Merx. M. BOZiC Poleg novega hotela je zdra v Hiški dom na Dobrni še vedno vreden vsega spoštovanja KLEPET O IZLETIH »TO DELO ME VESEU...« V oktobru dvakrat na morje Ne po naključju, morebiti tudi zaradi teženj po spoznanju do- mačega okol>a, bližnjega in dalj- njega, postajajo izleti po domovi- ni vse bolj priljubljeni, zato obi- skani in še kaj. Med turističnimi agencijami, ki pospešujejo to dejavnost, je tudi celjska temeljna organizaci- ja TTG. V tem kolektivu že nekaj let skrbi za domače izlete Marija Bušinoski. »Dela na tem področju je čeda- lje več. Izlete pripravljamo sami ali pa jih uresničujemo na željo strank. To pa so kolektivi, druš- tva, organizacije in drugi. Seveda se pri tem dopolnjujemo, svetu- jemo.. .« »Izleti po domovini so v glav- nem krajši, mar ne?- »Da, to še predvsem velja za pota, ki nas vodijo po Sloveniji. Drugače pa je seveda za izlete po 'poteh AVNOJ, oziroma za tiste v Makedonijo in drugam. To so se- veda večdnevni izleti, pač odvi- sno od programa." - »Zelo pogosti so v zadnjem ča- su izleti v Beograd, združeni z obiskom Hiše cvetj^. • . »Teh izletov je v resnici v zad- njem času veliko. To se vidi tudi v Beogradu samem, saj so dnevi, ko se okoli Hiše cvetja zbere tudi po več deset tisoč ljudi. Tako je še predvsem ob koncu tedna. Za- to priporočamo, da bi oglede in izlete v Beograd planirali med te- dnom. Tedaj je manj gneče.« »Zdaj pripravljate dva izleta na morje. Bo ostalo samo pri tej pobudi? << »Ne, s temi izleti bomo nadalje- vali še vsaj spomladi. Tokrat ju pripravljamo skupaj z vašo hišo, se pravi Novim tednikom in Ra- diom Celje. Bosta pa 18. in 25. oktobra. Prvi bo peljal do Rabca, drugi do Medulina.« »Ste železniški kolektiv-. Ali to pomeni, da izkoriščate pri izletih le prednosti železnice?« »Ne. Prav tako uporabljamo avtobuse in seveda ob morju tudi ladje, čolne itd.« M. BOZIC NOVO NA DOBRNI Kolektiv Zdravilišča Do- brna je pred dnevi dobil no- vega direktorja. To mesto je prevzel Stane Bizjak, ki je doslej delal v delovni skup- nosti skupnih služb Do- brine. Dosedanji direktor Ivan Uranjek, ki je po težki opera- ciji še vedno na okrevanju - želimo mu trdnega zdravja - zaenkrat še ni prekinil zdru- ževanja dela v sredini, ki jo je vodil več let in med dru- girn uspešno pripeljal do konca tudi največjo nalogo doslej - gradnjo gradnjo no- vega hotela. Predvideno je, da bo kolektivu še naprej po- magal z nasveti zlasti pri re- ševanju tekočih in drugih nalog. Delovni kolektiv Kompa- sa, ki je sodeloval z lepim deležem pri gradnji novega hotela, je te dni izdal izredno lep prospekt zdravilišča na Dobrni. V njem opozarja na lepote kraja in prednosti ter značilnosti zdravilišča. Bese- dilo je natisnjeno v sloven- ščini, srbohrvaščini, nemšči- ni in angleščini. Razumljivo je, da ga dopolnjujejo lepe barvne fotografije. MB KONJENIŠKI TURNIR V MOZIRJU Tudi v Mozirju imajo konjeni- ški klub. Pobudo za njegovo delo je dalo domače turistično druš- tvo. Krepko so prijeli za delo in domači konjeniki so se doslej uveljavili in predstavili že na mnogih prireditvah. Zdaj pa skupaj s celjskim ko- njeniškim klubom pripravljajo v nedeljo, 5. oktobra, velik medre- publiški turnir v preskakovanju ovir. Pričel se bo ob dveh popol- dne. S TTG CELJE IN NT-RC NA MORJE V MEDUUN IN RABAG s kuponom v NT bo ceneje Jesen na morju je v mnogočem še lepša kot so vroči poletni dnevi. Ta ugotovitev in pa že doslej organizirani skupni izleti, so botrovali odločitvi, da gremo jeseni spet na mor- je. Ker je doslej med naši- mi bralci bilo kar precejš- nje zanimanje za izlete, smo se odločih, da damo tokrat priložnost večjemu številu udeležencev. VRABAC 18. in 19. OKTOBRA ^zlet bo dvodnevni. 18. oktobra ob 6.40 uri se bo- ^0 z zelenim vlakom od- Peljah do Pulja, kjer si ■^orno ogledali mestne za- •^'nriivosti, potem pa sledi prevoz v Rabac.'kjer nas ^aka kosilo v hotelu. Po fosilu prosto za izlete in •kopanje v bazenu, pred ^^ečano večerjo pa bo ob ^8. uri družabni večer z f^agradnimi igrami. Sledil ■ °o ples do jutranjih ur. Naslednji dan po zajtrku ^? bomo, če bo lepo vre- popeljah z ladjo, ob uri pa Se bomo s po- ^^bnim zelenim vlakom J^Peljali nazaj v Celje, •^pmor bomo prispeli °*^rog 20. ure. ^MEDULIN 25. In 26. OKTOBRA Teden dni kasneje bo- ^0 odšli v Meduhn. Sta- novali bomo v hotelu Bel- vedere in tudi v Medulinu bo takšen program kot v Rabcu. CENA? Le 1150 dinarjev. To je zelo poceni, če računamo, da bi skoraj toliko odšteli samo za bencin, če bi se do Pule in nazaj peljali z lastnim avtomobilom. V to ceno pa je zaračunan prevoz, prenočišče v ho- telu, hrana, zabava in... upamo, da tudi lepo vre- me. Posebna ugodnost: plačilo v dneh obrokih, za skupino, ki se prijavi z naročilnico pa je dana možnost plačila v treh obrokih. In še to: S kupo- nom NT prihranite 50 di- narjev. Prijave sprejema TTG Celje, Titov trg. ŠE ENA OTVORITEV PIONIRSKE HRANILNICE- tokrat na osnovni šoli Frana Roša na Golovcu Nagnjenost k varčevanju v vseh obli- kah človeku ni prirojena, teniveč si jo pridobi pod vplivom svoje neposredne okolice in to že v rani mladosti. Prav zato je tako zelo pomembno za'razvija- nje nagnjenja k varčevanju mladega člo- veka, kakšen odnos do vseh oblik varče- vanja imajo njegovi starši. Otrok, ki ra- ste v družini, ki ima pozitiven odnos do varčevanja, bo praviloma tudi sam var- čen in bo to svojo lastnost ohranil in razvijal vse življenje. Veliko pomoč star- šem pri njihovih prizadevanjih, vzgojiti otroka v varčnega človeka nudijo vzgoj- ne in izobraževalne institucije ob te- snem sodelovanju z Ljubljansko banko - Splošno banko Celje. Tako je bil 29. septembra (na Dan pio- nirjev) na osnovni šoli Frana Roša na Golovcu ustanovni sestanek zbora var- čevalcev ob otvoritvi Pionirske hranil- nice na šoli. Izvolili so člane sveta Pio- nirske hranilnice: Strozak, Veber, Čret- nik, Frišek in Strsoglavec, Samouprav- no pionirsko kontrolo: Ašič, Mešelj, Brence ter Kristan Romano in Kristan Robija. Predsednik sveta hranilnice je Tomaž Pihler, mentorica pa Tatjana Sešler. Pri delu žeUmo mladim varčevalcem in delavcem v Pionirski hranilnici veli- ko uspehov in da bi se lahko kar najhi- treje vključili v medšolsko tekmovanje med Pionirskimi hranilnicami, ki ga razpisuje Ljubljanska banka - Splošna banka Celje. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober v OB FOLKLORNEM DNEVU V VOJNIKU POMLAJENE KORENINE DREVNOSTI Spodbudno ohranjanje ljudske kulturne dediščine Uvodna beseda enega od pionirjev »renesanse« ljud- skega plesnega izročila, Edo Gaberšek, ni mogel piikriti vzradoščenosti nad vse bo- gatejšo žetvijo prizadevnih in vztrajnih obnavljalcev ži- vopisne kulturne dediščine, kot je folklora, ki ji je na Slo- venskem že grozila pozaba v zaprašenih etnografskih ana- lih. V dvorani kulturnega do- ma v Vojniku, ki kliče po po- sodobitvi in razširitvi, se je v petek zvečer zvrstilo sedem folklornih skupin, petih s celjskega območja in dveh gostujočih. Hvalevredna po- buda vojniškega kulturnega društva občinstvu ni omogo- čila le živega stika z ljudsko plesno kulturo preteklosti, marveč tudi obetajočo podo- bo o tem, da ima ta zvrst amaterske dejavnosti vse bujnejšo rast. Celjani so v spored vklju- čili kozjanske plese in atral^- tivni bosenski »Glamoč«. Pt)novno so potrdili, da so ena najboljših folklornih skupin, ki jo odlikuje tudi množičnost (nad 80 članov v treh samostojnih ansam- blih). Sentjurčani so pričara- li živopisne šumadinjske plese, Laščani so se postavili s slikovitimi goričkimi plesi (Prektnurje), medtem ko so Konjičani s svojo točko predstavili Gorenjsko ple- sno izročilo. Svojevrstno po- živitev so pripravili plesalci iz Smartnega ob Paki, ki so poleg ljudskega izročila v plesih domačega kraja pred- stavili tudi delovni običaj »mlačev s cepci«. Toplo so bili pozdravljeni plesalci iz Dobrle vasi (Av- strijska Koroška), kjer je ljudski ples viašči'n v vre- dnote boja za narodnostni obstoj, Novomeščani pa so pr('serK'tili tako s kakovost- jo, hkrati pa z izvirnostjo svojih noš, ki so bili posneti po piedlogi starih fiesk in motivnih podob. Občinstvo je bilo navduše- no tudi ob spoznanju, da je te vrste kulturna zakladnica bogatejša, kot navadno mi- slimo, saj Slovenija ponuja poleg omenjenih plesnih spletov še mnoge druge, kol so belokranjski, primorski, rezijski in plesi drugih po- krajin in krajev. J-K ŠOŠTANJ V POČASTITEV SVOJEGA PRAZNIKA V spomin na dan, ko so borci 1. štajerskega bata- ljona v moči od 7. na 8. oktober leta 1941 napadli Šoštanj kot prvo mesto v Sloveniji in ga za nekaj ur tudi zasedli, se bo v ,<^ošianju od 5. do 11. oktobra zvrstilo več kulturni in drugih prireditev. V nedeljo 5. oktobr i ^o ob 10. uri komemoracija pri spomeniku talcev, kjci je okupator za povračilo za to partizansko akcijo že 10 oktobra ustrelil 10 nedolžnih žrtev. Na svečani komemoraciji bosta sodelovala de- lavska godba Zarja in Šaleški oktt. ter učenci osnovne šole Biba Roeck. V torek 7. oktobra bo ob 16.30 uri promenadni koncert delavske godbe Zarja Svobode Šoštanj na ploščadi pred domom kulture. Nato pa bo ob 17. uri v domu kulture razširjena slavnostna seja delegatske skup- ščine krajevne skupnosti s kulturnim programom in svečano podelitvijo priznanj in bronastih plaket mesta Šoštanja, ki jih vsako leto ob svojem krajevnem praz- niku podeljuje Krajevna skupnost Šoštanj. V sredo 8. oktobra ob 17. uri bo koncert Andreja Šifrerja iz Ljubljane, ob 19.30 uri pa bodo pravtako v domu kulture predvajali slovenski film ISKANJA, kjer se bodo pred predvajanjem javnosti predstavili tudi nekateri igralci tega filma. V petek 10. oktobra popoldne bo risanje na asfaltu na Trgu svobode, ki ga organizirata obe Šoštanj ski osnovni šoh in mladinska organizacija. V soboto 11. oktobra pa bo popoldne svečana otvori- tev Šaleške magistrale, s katero bo hkrati tudi cen- tralna proslava ob krajevnem in občinskem prazniku občine Velenje. V. K. ŽALSKI INVALIDI SO BILI NA KOROŠKEM 17. septembra smo se inva- lidi žalske občine s Kompa- sovim avtobusom odpeljali na izlet na avstrijsko Koro- ško. Najprej smo se ustavili pri Knežjem kamnu. Tu je bil nekoč sedež slovenskih knezov, s katerega so delili pravico in so vladali Karan- taniji. Blizu je Gospa sveta s cerkvijo z istim imenom. Zgrajena je bila v osmem stoletju v romanskem stilu, v 15. stoletju pa so jo prenovili in dogradili v gotskem stilu. V zidu cerkve je med drugim tudi relief rimske volkulje z Romulom in Remom. V cerkvi je grobnica sv. Mode- sta, prvega slovenskega ško- fa. Blizu Gospe svete je Krnski grad, sedež prvih slo- venskih knezov. V Celovcu smo si ogledah slovensko gimnazijo, Ro- tovž, sedež deželne vlade in zgradbo gledališča. Na No- vem trgu smo si ogledali spomenik Mariji Tereziji. Na istem trgu je tudi spomenik zmaja - simbol mesta Ce- lovca. Pot smo nadaljevali do Bo- rovelj, ki slovijo po svojem puškarstvu po vsej Evropi. V Selah, ki je druga najvišja slovenska vas., so nas sprejeli domačini. Povsod po Selah so dvojezični napisi. Obve- stila so najprej napisana v slovenskem jeziku in šele potem v nemškem. Iz Sel smo se odpeljali k spomeni- ku na Robežu, ki stoji v spo- min na prvo partizansko zmago na Koroškem. »Nez- nanci« so ga leta 1973 raz- strelih, obnovljen pa je bil tri leta kasneje. Pot smo nada- ljevali po Podjuni, mimo Žovneka do Pliberka, kjer sta obrata Elana in Topra. Ob vrnitvi domov, smo bili vsi zadovoljni. Takšnih izle- tov si še želimo. CRT VELENJE: POMERILI SO SE KOVINARJI Letos je potekalo v Velenju že četrto delovno tekmovanje, kovinarjev velenjske občine, tokrat pod pokroviteljstvom DO ESO Velenje. Tekmovanja se je udeležilo 58 kovinarjev raznih strok. Tekmovalci so moali opraviti najprej teoretični del tekmovanja, nato pa še v praktičnem delu pokazati svoje znanje in spretnosti. Najboljši so ob zaključku tekmovanja prejeli plakete, drugi in tretje uvrščeni knjižne nagrade, vsi sodelujoči tekmovalci pa diplome. Delovna organizacija Go- renje Varstroj pa je dvema najboljšima varilcema podarila dva varilna aparata. Ob tem velja pohvaliti še organizacijo tekmovanja, ki je bila brezhibna. L. OJSTERŠEK objavlja potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog ^ - referenta usklajevaica v CMH Pogoji: dokončana ekonomska srednja šola, gimnazija, sred nja komercialna šola ali upravna administrativna šola ter 3 leta delovnih izkušenj. - kvalificiranega delavca gostinske stroke Pogoji: končana gostinska šola ali opravljen izpit za KV de lavca in 3 leta delovnih izkušenj. - receptorja za nedoločen čas in - dva receptorja za določen čas Pogoji: končana srednja šola ustrezne smeri, 2 leti ustreznil delovnih izkušenj, pasivno znanje 1 tujega jezika ii moralnopolitične vrline. Delo v izmeni. Kandidati naj osebno vložijo vloge z dokazili o izpol njevanju pogojev šolske izobrazbe v Ljubljanski banki Splošni banki Celje, Vodnikova 2 v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi._____ SKUPNI SERVIS SIS ŠENTJUR PRI CELJU Razpisna komisija PONOVNO OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJE SKUPNEGA SERVISA SIS POGOJI: 1. višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri 2. najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodski^^ opravilih 3. orgahizacijske sposobnosti 4. moralnopolitične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja Pisne vloge naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na razpisno komisijo Skupnega servisa 51= Šentjur pri Celju z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pri izbiri kandidatov bo komisija upoštevala določb^ 23. člena statuta in 31. člena samoupravnega spora' zuma o medsebojnih razmerjih delavcev v OZD Skup' ni servis SIS Šentjur. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku SOdfi' od poteka razpisa. 39 ^ 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 jSODA ITC TBANSVERZALE Kmalu po ustanovitvi se- stavljene organizacije združe- nega dela ITC je mladinskai organizacija dala iniciativo, (ja se uvede mladinsko sindi- jtalna transverzala, ki bi po- [gg rekreativnega pomena irnela še zgodovinsko obelež- je. Namreč, izbrani so tudi Icraji, pomembni iz naše >iOB. Transverzala je razde- ljena na 3 stopnje in sicer bronasta, srebrna in zlata. Za osvojene vse tri stopnje pa naj bi podelili še posebno skupno priznanje. Prva stop- nja za bronasto obeležje zaje- nia med ostalim Paski Koz- jak in bolnico Krvarico v ISkem Vintgarju, srebrna Partizanski vrh in bolnico Franjo ter zlata Zavcarjev vrh in Stol. Transverzala je lepo stekla, tako da jo je uspešno preho- dilo več sto udeležencev, čla- nov ITC, uspešno jo je pa opravilo še mnogo planincev iz PD Slovenije, sosednje Hr- vaške, Bosne in iz Koroške. Zadnje čase pa je organizaci- ja te transverzale začela šepa- ti. Ko so se začela menjati vodstva v mladinski organi- zaciji in sindikatu, je usoda obstoja ITC transverzale po- stala vprašljiva. Sredstva, ki bi jih za vzdrževanje morale kriti sindikalne organizacije, se ne stekajo, oziroma jih ni- so nakazale sindikalne orga- nizacije Kovinotehne, Libele in Elektrosignala. Častna iz- ' jema je bila sindikalna orga- N_ nizacija Ferralita, vendar pa to ne zadošča. O tej proble- matiki je razpravljal tudi DS SOZD in ponudil v upravlja- nje s transverzalo PD Žalec. Ko je PD Žalec postavilo po- goje za prevzem transverzale, je bil sicer samo ustmeno po- sredovan odgovor, da je ne- sprejemljiv. Zaradi tega je nadaljnja usoda ITC tran- sverzale vprašljiva, kar pa bi za to zvrst zdrave rekreacije bila velika škoda. Ker se to tiče sindikatov iz dveh občin, bo verjdlno zadnjo besedo moral reči še medobčinski sindikalni svet. IVAN JURHAR NOVI VODNIK SAVINJSKE POTI Ko so na seji Savinjskega meddruštvenega odbora pre- gledali letos opravljeno delo, so ugotovili, da večina dru- štev izredno lepo skrbi za Sa- vinjsko planinsko pot. Doslej so izdali za to pot že 4825 Vo- dnikov in Dnevnikov, do 15. septembra pa so priznali 666 častnih znakov za prehojeno pot. Sredi tega meseca bo v domu pod Reško planino proslava osme obletnice poti, ki bo združena s srečanjem gorskih stražarjev. Vsa PD morajo sedaj pregledati pot in predložiti morebitne spre- membe. PD Zelezar Store se na primer zavzema, da. bi v pot vključili še nekatere po- mnike med Svetino in Resov- no. Prav bi bilo, ko bi bila vključena tudi Cankarjeva te- hnika. Koncept Vodnika bo pripravil inženir Božo Jor- dan. Računajo, da bo vodnik, opremljen s slikami, zemlje- vidom in kratkim opisom do- stopov na pot, izšel v prvi po- lovici prihodnjega leta. FRANCI JEZOVNIK PROŠNJA Obiskovalci naših lepih go- ra verjetno vsi ne poznajo ČASTNEGA KODEKSA SLOVENSKIH PLANIN- CEV, ki je natisnjen v publi- kaciji Planinske založbe (ev. št. 46) PLANINSKI DNEV- NIK. To je zelo primeren zve- zek za vpisovanje vtisov s po- ti in odtiskovanje žigov, saj je bil v ta namen izdan. V njem piše: »Na planinskih poteh, posebno še na vrhovih, poči- vališčih in razglediščih ne puščaj in ne odmetavaj ostankov, odpadkov in em- balaž, temveč jih VZEMI S SEBOJ in odloži na smeti- šču.« In ravno na to bi radi opo- zorili. Pred kratkim smo bili na vrhu naše razgledne RA- DUHE (2062 m). Tu sta dve skrinjici. Prva že dolgo nima več pokrova in zato je name- ščena druga (ob 10. dnevu slovenskih planincev), ki ji je nekdo odnesel pokrov in vpi- sni zvezek. In vseeno nista sedaj obe škatli za smeti. Ve- mo da je žeja huda, vendar če bi kdo prebral navodilo pro- izvajalca sadnih sokov, pre- dno prebode ovoj s slamco, piše, da ga ne odvrzi kjerkoli že! Torej kar prineseš gor, odnesi tudi dol! To pa ne ve- lja za prelepe razglede z vrha, planinske užitke ob osvoje- nem vrhu in prisluženega po- čitka! Tega si naberi in se spočij za varen spust, saj zato si prišel na goro! In če bo či- sto za TEBOJ, bo morda tudi drugi pustil to za SEBOJ! Saj velja naše nečelo: »VSAK PLANINEC - VARUH NA- RAVE!« Hvala vsem, ki se boste tega držali. ŠTEFKA JORDAN ALPINIZEM TEŽKI VZPONI SEPTEMBRA Celjanka na zboru evropskih alpinistk PO daljšem premoru zače- njamo zopet z našim »kotič- kom«. Nabralo se je precej vesti z domačih in tujih sten. Razveseljivo je, da so bih ak- tivni predvsem mladi in to v najtežjih stenah, tako v Julij- cih kot Savinjskih Alpah. 6. 9. sta Povše in Pratenšek plezala IgUčevo v Mali Rinki V., Aco Pepevnik Spomin- sko smer v Ojstrici V. v solo vzponu, Stopar in Izlakar pa Direktno v Štajerski RirOci V+. Teden pred tem sta Can- žek in Romih (AO Impol) po- novila skrajno težko smer Si- menc-Škarja v severni steni Dolgega hrbta, sestopila pa po vzhodnem grebenu, kar je prvenstven vzpon - ocena II. - III. 20. in 21. 9. beležimo vrsto težkih vzponov. Najpo- membnejši je 4. ponovitev Čihulove smeri v Široki peči, ki je ena najtežjih pri nas. Plezala sta Zupan Jože in Srot Bojan - ocena VI. Zu- pan je is Srobotnikom pono- vil dan za tem še smer Sandi Vizjak v Triglavski steni VI., V. čanžek in Stopar sta ple- zala Prečenje Ojstrice v kombinaciji s Herletoyo_ smerjo. Za posebno presene- čenje je poskrbel mladi Aco Pepelnik, ki je 20.9. sam pre- plezal Obraz Sfinge v Tri- glavski steni. Smer je skraj- no težka s tehnično oceno A2. To je bila druga ponovi- tev te smeri v solo vzponu, Aco" Pepelnik je tako kar ne- nadoma postal član malošte- vilne druščine »sohstov«, ki zmorejo smeri šeste stopnje. 13. 9. so člani odseka na- pravi j ah drva za potrebe zimske sobe in koče GRS na Okrešlju. Upamo, da letos pozimi ne bo novoletnih lumparjev in »dopustniških alpinistov«, ki so pretekla le- ta s trudom pripravljena drva pospravili v nekaj te- dnih in pri tem plezarili sa- mo po maUganski lestvici. Od 24. 8. do 15. 9. je bil v Švicarskih Alpah zbor naj- boljših evropskih alpinistk. Od 4 Jugoslovank (Slovenk), se je zbora udeležila tudi Ce- ljanka Marjana Sah. Ob do- kaj neugochiem vremenu so bile preplezane kar težke smeri v skupini Bemine. Sa- bo va je sodelovala pri vzpo- nu preko i/^zhodnega stebra v Piz Paluju (3905 m) 700 m - ocena III-t-. Iz Švice je odšla še v Fran- cijo, kjer je v navezi z Nadjo Fajdiga in njeno hčerko pre- plezala jugovzhodni greben Mont Maudit - smer Kuffner v Mont Blancu. 800 m - oce- na IV, plezanje kombinirano (skala, led). Obveščamo vse planince in alpiniste, da je koča na Korošici zaprta, za prenoče- vanje z lastno spalno opremo pa je odprta zimska soba. CIC SREČANJE AKUSTIČARJEV Zanimiva glasbena prire- ditev se nam obeta prihodnji teden v Žalcu, ko bo v torek, 10. 10 ob 19. uri festival aku- stične glasbe ŽALEC 80. Na- stopila bo vrsta že priznanih in nekaj manj znanih izvajal- cev, kot so: Kladivo, konj in voda iz Celja, Melita in Veno Dolenc (bivša Sedmina) iz Tržiča, Maja Veras iz Celja, skupina Levi breg iz Ljublja- ne in še vrsta drugih. Vseka- kor je ta festival (le zakaj na- slov festival) zanimiv po- skus, ki naj popestri glasbe- no življenje v celjski regiji in ki zasluži vso pohvalo. F.P. ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 28 Ob vsakem koraku so me obhajali drugačni občutki, '^oli rnene je zašumelo in že sem poskušala ugotoviti. Ve/ iT^ f^vai se utegne skrivati v pragozdu ob progi in kako Val ■ ^ vrhovih dreves je zaškripalo in še sem pričako- ik]^ sprožila vame opica ali divjak; zapok- ;e pritišano pa sem se vprašala, če se mi morda ne- sno ne približuje ocelot ali skriven sovražnik. o progi so se dvigale čez nepredirne, različno obliko- gmote dreves svoje žareče vrhove kokosove palme, jfg/J-'^) pa je pogosto raslo tudi trnjevo grmičje in skupina sio ' ^ skoznje ne mogla preriniti niti čreda }^^?\' in ravno takrat, ko sem prišla v tak okop, sem v jj^^^ni za sabo zagledala dvonožca moškega spola, v tem ^utku še nedoločljive zvrsti. Sem prej korakala strumno, sem zdaj začela stopati kot tf^^' glede na znoj, ki je potokih curljal z mene. Za Pfj>!°- posebno naglo približeval, "ajai dvonožec. b^^^^^ se/n - ne tekla ~ stopala sem s koraki, ki sem jih ti^^^^_^tudirala v Peruju in ki so požirali kilometre. Za iec ° sopihal neznanec. Ze marsikateri goreči oboževa- \°^^dil^ ^ ^^"^ predelu zemeljske krogle ob tej moji hoji I ^^!^^doma je človeški ocelot roteče zaklical za mano: i §^Snorina!« t^Hpf'^^^ ^^"^ se. Beseda ni bila španska, bila pa sem ijui^^^^j^na tudi na boj. Malo puščanja krvi bo njegovo I ^fj^^^sko poželenje prav lepo ohladilo. I ^a/a bogu, da sem vas dohitel!« je zastokal neznanec. »Tudi jaz moram na ladjo in tisti bedasti postajni načel- nik ...« Deljeno trpljenje je polovično trpljenje. Bil je Italijan, ki je iz Las Hondurasa potoval v neko drugo od boga pozab- ljeno območje v Srednji Ameriki, da bi tam prodajal rozine in florentinske vaze. Ko sva skupaj nadaljevala pot, mi je pripovedoval, kaj vse je bil prestajal, kadar je poleg sebe zaslišal pokljanje, in pokazal mi je svoj vrat, ki je bil prav tako kot moj podoben grebenu razjarjenega petehna. Nekaj pred šesto sva se, na pol mrtva, z jezikom ki nama je visel iz ust, iz z zoglenelimi nogami spotikala vzdolž pristaniškega nasipa, nenadoma pa naju je nenavaden ro- pot za nama prestrašil in naju pregnal s tirov. Bil je vlak, ki je hkrati z nama prispel v Cucucof Italijan si je krepko dal duška v svoji materinščini. Jaz sem se splazila na krov in potem v kopalnico. Zmanjkalo mi je besed. DOGODIVŠČINA NA POKOPALIŠČU Naslednjega dne smo pozno zvečer pripluli do tehuante- peške zemeljske ožine, in ko se je začelo nočiti, smo se zasidrali ob skalah pred Salina Cruzom. O tem mehiškem pristanišču so mornarji govorili, kot govorimo mi o Dunaju ali Berlinu, in komaj sem čakala jutra, da bi si lahko ogledala to velemesto z nočnim življenjem vsaj pri dnevni svetlobi. Ko sem zjutraj opotekaje se prišla na krov, sem zagledal strmo se dvigajoče, ostre, skoraj gole skale, na katerih so samo v razpokah rastle razne vrste ogromnih kaktusov pa aloe in bodičaste ovijalke. Mesto, ki leži de- loma na ravnini, deloma na pobočju, ni bilo videti posebno veliko, čeprav je po številu hiš prekašalo druga mehiška pristaniška mesta in so bile najpomembnejše stavbe v njem iz kamna. Mimo mene so hodili ljudje - temnopolti in z mongolsko oblikovanimi očmi, mnogo temnejši, kot sem jih bila do zdaj srečevala. Poteze so imeli nekam divje, a hkrati otožne; morebiti je bilo to zadnja sled njihovih azteških prednikov. Preden sem smela zapustiti pristaniško področje, sem morala pokazati zeleno dovolilnico, potem pa sem stopila na neobljudeno cesto, ki vzdolž njh baje ponoči napadajo potnike in jih oropajo. Skladiščna poslopja so bih v pristanišču postavili An- gleži, da bi v njih uskladiščevali sladkor s Haitija, toda medtem je bil odprt Panamski prekop in skladišča niso bila več potrebna. Cesta od pristanišča mimo carinarnice in vladnega posestva, ograjenega z visoko železno ograjo, se vleče in je neprijetno sončna; vodi čez železniške tire, ki po njih vozi vlak v Tehuantepec. Salina Cruz leži namreč v bogati provinci Oaxaca na najožjem delu tehuantepeške zemeljske ožine, kjer je Atlantski ocean oddaljen od Tihega oceana komaj dvesto šestnajst kilometrov. Spet mi je vroči pesek boleče ožgal podplate, še preden sem prišla v središče mesta, kjer so hiše - boljše lesene stavbe z okrašenimi verandami - videti že pristno mehiške, toda ko sem prišla na konec tistega dela mesta, ki leži na ravnini, in zavila na levo, sem se znašla sredi ravnih bam- busovih hišic. Bambusova debla so se tako slabo stikala, da sem kakor skozi mrežo lahko videla vse, kar se je v hišah dogajalo; ker pa so bili tudi prebivalci hišic radovedni, so tudi oni ogledovaU mene; zapletli smo se v pogovor in kmalu sem se znašla v eni izmed teh hišic. Noša Mehikancev je nenavadna. Moški nosijo kolesom podobne klobuke, vrh katerih čepi stožec. Tak klobuk bi bila lahko kupila za dolar, a kaj ko bi ga morala po svetu pred sabo kotaliti, ker je bil skoraj tako velik kot moja malenkost. Moško obleko dopolnjujejo srajca in hlače ali vsaj ostanki teh oblačil, ženske pa nosijo bluze s kratkimi rokavi; bluze segajo do želodca in mnogokrat pri gibanju razkrivajo del prsi. Nosijo tudi močno nabrano krilo, ki zakriva najskrivnejše čare. Ženske hodijo okoli razoglave in bose, otroci pa tekajo kar nagi. Mehika je kljub velikemu rudnemu bogastvu, dragoce- nim rastlinam ter razsežnim naftnim poljem revna dežela. Tako revna, da ljudje niso niti najmanj gostoljubni. Celo v Gvatemali so mi dali za poskušnjo domače jedi ali sadje, v Mehiki pa mi niso nikoli ničesar ponudili. Kar si želel imeti, si moral kupiti, ljudem pa so se zdele stvari, ki so stale deset centavov, že drage. V edinem prostoru, ki ga je premogla koča, je ob štedil- niku na trdo gorivo, ki ni bil niti čevelj visok, čepela ženska in pekla tortile, to je mehiški kruh iz grobo mlete koruze. Njena hčerka je stala ob postrani postavljenem ognjeni- škem kamnu in s tolkačem iz prav takega kamna obliko- vala grobo moko, pomešano z malo vode, v ploščato gmoto. Kakor hitro je postala gmota dovolj trdna in gladka, je dala tenko zvaljeno testo materi in ta ga je vrgla v malo pomo- kano plitvo ponev, ki v njej ni bilo prav nič masti, ter ga spekla na majhnem ognju. Tortila je sicer težko prebav- ljiva, a daje občutek sitosti. V glinastem vrču je imela žena kuhane buče grljanke, osladkane s sokom sladkornega trsa, ki so ga pravkar iztisnih. To je bilo njuno kosilo in morebiti tudi njun edini dnevni obrok. Koča je bila brez pohištva. Dva, trije zaboji, nekaj na kup zmetanih cunj, ki so ponoči verjetno služile za posteljo, pošev skozi prostor obešena viseča mreža, kije v njej vselej ležal samo hišni gospodar, da je, med tem ko je njegova boljša polovica delala, lahko gledal na njo v veljavno preu- darnostjo. ^ 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober y CELJU FINALE ATLETSKEGA POKALA JUGOSLAVIJE OBLEDELA »KRAUIČINA« KRONA Zmagala je Crvena Zvezda pred Kladivarjem, Partizanom in ostalimi Celje, stadion Borisa Kidriča, 27. in 28. septembra 1980. Tekmovanje: finale za atletski pokal Jugoslavije za moške. Organizator: Atletsko društvo Kladivar. Pokrovitelji: celjsko združeno delo Javna skladišča, Merx in Kovinotehna. Nastopili so: Crvena Zvezda (Beograd) 34861 točk, KLADIVAR (Celje) 33048, Partizan (Beograd) 33016, Sarajevo 32856, Novo me- sto 30299 in Dinamo (Zagreb) 27740 točk (to je tudi bil končni vrstni red)! Na tako kot vedno lepo ureje- nem stadionu Borisa Kidriča ter v brezhibni organizaciji AD Kla- divar je bil v Celju 34. finale za APJ. Celje je bilo tako petič (1955, 1958, 1963, 1975 in letos) organizator tega pomembnega tekmovanja. Žal pa smo ob zak- ljučku sezone videli poprečno at- letsko predstavo, kjer sicer ni manjkalo zanimivih in razburlji- vih dvobojev in bojev, ki pa so se žal končali brez vidnejših rezul- tatov, brez rekordov (samo repu- bliški za mlajše mladince - Ce- ljan Franc Guzej na 1500 m - 3:51,7)!!) in v spoznanju, da je kljub skromnim posameznim zvezdicam krona naše kraljice športov atletike močno obledela. Domala vse ekipe so »postrgale« vse veterane, da so sestavile eki- pe za ta nastop in zato ni čudno, da so vsaj nekatere discipline bi- le prej podobne solidnim sindi- kalnim igram, kot vrhunski atlet- ski predstavi neke države. Resnično preveč rezultatov je. bilo na ravni izpred nekaj let, ne- kateri pa celo nekaj desetletij. Samo nekaj primerov:^ medtem ko sta kot dvajsetimi leti Celjana Gole in Peterka metala disk oko- li 47 metrov in s tem rezultatom bi bila na zadnjem tekmovanju domala v samem vrhu!!! Medtem ko so Celjani včasih imeli toliko sprinterjev, da so pred glavnim tekmovanjem imeli interne kva- lifikacije, kdo bo tekel, zdaj ni- majo sprinterja za čas pod 11 se- kundami na 100 m! Veteran Jože Kopitar, ki bo kmalu imel sreča- nje z Abrahamom, še vedno me- če kopje preko 60 metrov in se uvršča med najboljše jugoslo- vanske metalce kopja. Se bi lah- ko naštevali. Končni uspeh Kla- divarja je sicer lep, vendar le zu- nanje, medtem ko je notranjost drugačna. Podobna slika je tudi drugje. Našteli bi še lahko celo vrsto absurdov, vendar nas to ne bi privedlo nikamor. V celjski ekipi je dal levji de- lež ROK KOPITAR, ki je moral v dveh dneh kar šestkrat na start - na 100 m je bil četrti, prvi na 400 m in 400 m ovire ter drugi na 200 m, svoje pa je do- dal tudi v štafetah 4x100 (tretji) in 4x400 m (šesti). Skupaj je pri- speval kar 4268,5 točke! Ostali uspešnejši celjski atleti: Numan Ukič prvi na 10 tisoč m in tretji na 3000 m ovire (prispeval 1823 točk), Stanko Lisec je bil prvi na 5000 m in četrti na 1500 m (1876), Dušan Prezelj (110 m ovi- re, višina, troskok - 2467), Boris čop (višina, troskok, daljava - 2399), Robert Gaber (400 m 200 m in obe štafeti - 2381,5), Mi- čo Mijač (krogla, disk - 1540 točk) itd. Tako je teh sedem vse- stranskih atletov zbralo kar 16755 točk ali več kot polovico celotnega zbira! Najboljši rezultati po finskih tablicah: 1. VLADIMIR MILIC, CZ, prvi v metu krogle 19,00 m - 1013 U)čk, 2. SREČKOSTIGLIC, Dinamo, prvi v^metu kladiva 64,82 m - 996 točk, 3. NUMAN UKIC, Kladivar, prvi na 10 km 29:27,9 - 981 točk itd. Zapisal: TONE VRABL Foto: TONE TAVCAR Najštevilnejšo poročevalsko ekipo na finalu za APJ je športno uredništvo NT - RC: (od leve proti desni) Tone Vrablj^ Kuzma, Karel Jug in Tone Tavčar. Starterski ceremonial tokrat ni bi! v rokah Adol- fa Urbančiča, temveč Vlada Vidmarja, ki je nalo- go več kot odlično opravil, saj so mu v obeh dneh atleti samo dvalirat »pobegnili«. Urbančičeva šo- la se torej dobro obrestuje! Jože Kopitarje bil tudi tokrat nepogrešljiv čki Kladivarjevi posadki, ki je ob koncu osvojil drugo mesto. Njegova srebrna puščica je b tokrat poletela solidnih 61,16 m daleč, kar je dostovalo za deveto mesto in 775 točk. Numan Ukič (desno) je sicer specialist za maraton, na finalu pa je prinesel dragocene točke v tekih na 10 km in 3000 m ovire. Za zmago in soliden rezultat na 10 km mu čestita takoj po teku pred- sednik AD Kladivar Stane Mele. ZGODILO SE JE... MLADOLETNICA ZAPUSTILA DOM Morda kdo ve, kje je? Morda bo tale prispe- vek pripomogel k temu, da bosta Viktor Paradiž in njegova žena brez skrbL kot jih imata se- daj. Že od 16. avgusta na- mreč ne vesta, kje je hčerka Helena Sklepič, stara šestnajst let, doma iz Žalca, Soseska V. Odš- la je od doma in od ta- krat naprej se sploh ni več javila. Viktor Para- diž, poročen s Helenino mamo, je ves zaskrbljen prišel v uredništvo in nas prosil za pomoč. Pred tem je že bil na po- staji, milice, vendar od tam ni odšel potolažen, ker so mu dejali, da ne morejo pomagati. Iskali sicer bodo, toda dokler ni slišati za kakšen pre- kršek, je tudi težko ukre- pati. Helena je bila nezakon- ska hči. Mati je živela v težkih pogojih in otroka ni mogla imeti pri sebi. Helena je živela pri dru- gih ljudeh, kjer, kot pravi očim Viktor, ni imela kdo ve kako lepega življenja. Ko se je poročil, sta z že- no dobila stanovanje in dva otroka. Odločila sta se, da bo odslej v njunem domu živela tudi Helena. Radi so jo imeli, končala je osnovno šolo v Žalcu in potem še dveletno tekstil- no šolo v Žalcu v centru usmerjenega izobraževa- nja. Deset dni je potem bila zaposlena v tekstilni tovarni Prebold, Vse do 16. avgusta, ko ie bila zve- čer na Vranskem v neki druščini. Potem je odšla na delovno akcijo v Tol- min, vendar ni zdržala. Po dveh dneh je morala brigado zapustiti. Od doma je odšla brez vseh oblek. Ivan Paradiž nam je pripovedoval, da so s Heleno ravnali tako kot z ostalima dvema otrokoma. Nobenih razlik ni bilo med njimi. »Vsega je imela dosti, nikdar se nismo prereka- li. Res je, da ji zvečer ni- smo dovolili pohajkova- nja naokrog. Doma je mo- rala biti. Morda je bila pri- krajšana za svobodo, od- kar je živela pri nas. Toda vzgojiti smo jo hoteli prav. Vedno pa je govori- la, da ji nihče ne bo več poveljeval, ko bo dopol- nila osemnajst let,« pripo- veduje Saradiž. - Je imela prijateljice? »Bolj rada se je družila s fanti, jih vlekla za nos.. Dekliške druščine ni ime- la. Sedaj je ni, nihče ne ve, kje je in kako si naj pomagamo. Ko bi vsaj ve- deli, če je zdrava, če dobi kje hrano. Najbolj nas je strah, da se ji kaj zgodi ali po neumnosti zanosi. Ne vem, zakaj je storila to. Strah me je, da je morda ušla čez mejo in da se pre- življa na kakšen sramo- ten način. Kje naj jo iščem. Vse, ki so jo poz- nali, sem spraševal, če jo je kdo kje videl. Nihče je ni. Pomagajte mil« Primer Helene Sklepič ni osamljen. Vse več mla- dostnikov je, ki beže od doma. Vzroki so različni: neurejene družinske ra- zmere, pomanjkanje lju- bezni, prezaposlenost staršev, nepravilna vzgo- ja in slednjič - tudi avan- turizem. Helena Sklepič je očitno pogrešala svo- bodo, ker se je pač imela že za odraslega človeka. Kje je, kod hodi. Morda bodo pomagali bralci. Objavljamo njeno sliko in zapišimo še to, da je bila, takrat ko je odšla od do- ma, oblečena v modre kavbojke in trenirko ter da ima kostanjave lase. Ce bi kdorkoli kaj vedel o njej ali jo kje videl, naj sporoči na naslov: Viktor Paradiž, Soseska V, blok 7 Žalec. JANEZ VEDENIK PROMEnU VZGOJA V ŽALCU AKCIJA PEŠEC V PROMETU Čeprav se je z obvozni- co mimo Žalca promet skozi staro mestno jedro močno zmanjšal pa to še ne pomeni, da lahko peš- ci hodijo, kakor se jim zljubi. Lani so v žalski ob- čini zabeležili med 200 nesrečami kar osem smrtnih primerov pešcev, od tega so štirje umrli po svoji krivdi. Zaradi tega so se člani Sveta za pre- ventivo v cestnem pro- metu pri občini Žalec skupaj z miličniki in pio- nirji odločili za sobotno preventivno akcijo »pe- šec v prometu«, kjer so prav pešce opozarjali, ka- ko se morajo obnašati na cesti, da bodo varni in da ne bodo dajali motiva za morebitno nesrečo. Žal pa se je ponovila stara praksa, da so vsi bili disciplinirani takrat, ko je akcija trajala, po končani akciji pa je bilo ponovno vse po starem. To pa se- veda ni prav, saj akcije ni- so izpeljali zaradi akcije, temveč zaradi resničnega osveščanja ljudi, kako se kot pešci naj obnašajo v vse bolj naraščajočem prometu. Prav gotovo bo potreb- no s takšnimi dejanji in še drugimi akcijami nadalje- vati, sicer pa včasih pose- či po tudi kaj hujšem, če že zgolj prigovarjanje in opominjanje ne najde pravega mesta. T. VRABL PROMETNE NESREČE POBEGNIL PO NESREČI Na obvoznici čez železniško progo v Medlogu pri Celju je v gostem prometu vozil tudi voznik tovornjaka s prikolico RADO V AN FIDERSEK, 21, iz Dobrteše vasi. Moral je zavirati, ker pa je vozil z neprimerno hitrostjo, je prikolico zane- slo v levo, kjer je zadela v levo bočno stran osebnega avtomobila, ki ga je na- sproti vozil SREČKO PIRC, 33, iz Celja. Lažje se je ranil voznik Pire, voznik Fi- deršek pa na kraju nesreče ni počakal, ampak odpeljal proti Žalcu, miličniki pa so ga ustavili že v Levcu. V OVINKU ZBIL PEŠAKINJO Iz Zabukovice proti Grižam se je peljal voznik osebnega avtomobila ZDENKO LUKE2, 21, iz Zabukovice. V levem, ne- preglednem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje in sekanja ovinka zaneslo na de- sno bankino, kjer je zbil pešakinjo TE- REZIJO HOČEVAR, 80, iz Zabukovice. Pešakinja je hodila pravilno po svoji levi strani. Pri padcu se je Hočevarjeva težje ranila. NAMERNO NASTAVLJENA OVIRA V levi, slabo pregledni ovinek na cesti med Crešnjicami in Sojekom je pripeljal voznik kolesa na pomožni motor VEN- CESLAV KOR2E. 21, iz Crešnjic in trčil v debla, ki so bila položena na vozišču. Kolesar se je težje poškodoval. Miličniki iz Vojnika so ugotovili, da so debla na- stavili STANKO PLESNIK, 25 in MAR- TIN PLESNIK, 22, iz Crešnjic ter AN- TON RIBIC, 21 iz Brdc, ki so bili sprti s poškodovanim Koržetom. Vse tri bodo prijavili zaradi kaznivega dejanja. IZSILJEVANJE V KRIŽIŠČU Po Čopovi ulici v Celju se je pripeljala do križišča z Dečkovo voznica kole.sa na pomožni motor ZDENKA KRK, 30, iz Celja in skozi križišče vozila naravnost proti Ostrožnemu, in sicer izven kolesar- ske steze. V križišču je takrat zavijal v levo, na Čopovo ulico voznik osebnega avtomobila JOZE RAMSAK, 22, iz Pon- graca, ki je Krkovo zbil, pri čemer se j^ hudo poškodovala - ima rano na glavi in zlomljeno spodnjo čeljust. ^ 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK-stran 19 IqKEJ na ledu SPODRSUAJ NA ZAČETKU ptetek hokejske sezone v Celju Vse do pretekle srede v L niso vedeli alt bodo '^0 štartali v novem pr- •^tvu ali ne. Po pripravah Jesenicah so se igralci vr- "Si nazaj v Celje, kjer bi jih »^^al čakati domači led. To- l nastala je precejšnja ovi- kajti strojnica v hladil- \ delu drsališča je odpo- fdala- Okvara je bila tako Liika in resna, da so Celjani ^ dvajset dni popravljali j^ojnico, to pa je močno l^omilo zaključne priprave celjskih hokejistov. Prav ta pomanjkljivost ledene ploskve pa je verjetno odlo- čila sobotnega zmagovalca v otvoritveni tekmi letošnjega prvenstva v Celju. Beograjski Partizan je zmagal proti Celju z rezulta- tom 4 : 3 (1 : 0,0 : 1,3 : 2). Ce- ljani so bili kljub temu vso tekmo boljši, toda v zaključ- nih akcijah so bili vse preveč medli, neučinkoviti in poča- sni in tako sta obe točki odšli v Beograd. Enako kot lansko leto, ko so Celjani doma v prvem srečanju izgubili pro- ti Medveščaku. Dramatična je bila le zad- nja tretjina. Celjani so vedno lovili goste, ki so preko hi- trih protinapadov in po na- pakah celjske obrambe tri- krat povedli 1 : O, 3 : 2, 3 : 2. Vrtovšek in dvakrat Felc sta rezultat izenačila zadnjič v 57. minuti na 3:3. 2e smo pričakovali neodločen rezul- tat 3 : 3 ko je Miljkovič, po- novno po napaki obrambe Celja, zagotovil zmago go- stom. Pri Celjanih se je poznalo, da so bili premalo na ledeni ploskvi. Letos nastopajo brez Francija in Marjana Zbontarja. Ekipo pa je okre- pil Silvo Poljanšek. Celjani so tako nastopili v prvem srečanju v naslednji postavi: Vratarja Komadina in Au- dič, v prvi peterki igrajo Fili- povič, Kerkoš, Bratec, Les- jak, Vrtovšek, v drugi Jan, Grabler, Poljanšek, Felc in Ograjenšek ter v tretji Sen- delbach, Marjan in Milan Bernjak, Perčič in Zupane. Naslednjo prvenstveno tekmo igrajo Celjani v petek na Jesenicah proti Jeseni- cam. J. KUZMA OBSTANEK V DRUGi LIGI Odbojkarji TVD Partizana Šempeter bodo letos pričeli tekmovanje v IL zvezni odbojkar- ski ligi-zahod. To bo druga ekipa iz žalske občine, ki bo tekmovala v tako visokem tekmovanju. Pred tem so tekmovali rokometaši Minerve, ki pa so izpadli. Trener Janez Štorman: »Čeprav je začetek tekmovanja v IL zvezni ligi šele IL oktobra, smo s pripravami pričeli že 25. avgusta. Treninge imamo štirikrat tedensko, ob sobotah pa bomo odslej igrali prijateljske tekme. V načrtu imamo več srečanj in sicer z ekipami: Kanika, Braslovč, Topolščico, Fužinarjem in še z drugimi. Ekipa se bistveno ne bo spremenila. Naše vrste bosta okrepila Stanko Kuder, ki se bo vrnil iz JLA in Bojan Lazar iz Celja. Trenutno imamo s pripravami nekaj težav, te pa so predvsem z igralci, ki ne morejo prihajati redno na treninge zaradi dvoizmenskega dela. Menim, da bomo tudi ta problem v najkrajšem času rešili. V prvih dveh kolih bomo gostovali na Reki in v Puli, v tretjem kolu pa doma proti Salonitu iz Anhovega. Vsa domača srečanja bomo odigrali v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu. Želja je, da ostanemo v ligi.« Na sliki odbojkarji Partizana Šempeter, ki bodo 11. oktobra startali v IL zvezni odbojkarski ligi. Cepijo od leve proti desni Jelen, Rojs, Božič, Cilinšek in Prislan, stojijo Govc, Žičkar, Šlogar, Zupane, Mlakar, Račnik, Lazar in trener Janko Štorman. T. TAVCAR ZDRAVKO PAVLIJA Vest, da je v devetnajstem letu starosti tragično pre- minil član Društva za karate Celje, nosilev rjavega pasu ZDRAVKO PAVLIJA je vse, ki so ga poznali, globoko pretresla. Težko je najti besede za občutke, ki nas navdajajo ob krutem spoznanju, da Zdravka ni več med nami. Z njegovo smrtjo smo izgubili prijatelja, nadarjenega športnika, in enega najboljših članov na- šega kluba. Vanj smo polagali velike upe, saj je bil neutruden pri treningih, na tekmovanjih in pri delu v klubu. Dosegel je več prvih mest, postal mladinski prvak Slovenije v karateju in dokazal, kaj vse lahko človek doseže z marljivostjo in vztrajnim delom. Z veseljem smo pričakovali njegovo vrnitev v klub in veselili smo se bodočih nastopov. V spominu bomo Zdravka obranih takšnega, kakr- šen je bil: skromen, sposoben, tovariški in odličen športnik. Člani Društva za karate Celje VSPEH CELJANOV V VAUEVU Eldpa celjskih strelcev Alenka Jager, Marjan Dobovičnik, Jože feram in Tone Jager se je v Valjevu udeležila tekmovanja z malokali- lerelco puško serijske izdelave od 400 možnih - leže za pokal strelske ^eze Jugoslavije. Na tem tekmovanju je nastopila iz vsake repu- >like ter dveh avtonomnih pokrajin po ena najboljša strelska dru- "na Nastopili so mnogi znani strelski reprezentanti na čelu z olim- »jcem Srečkom Pejovičem iz Sarajeva. Celjani se rušo ustrašili hude 'onkurence in so se po enakovrednem boju uvrstili na odlično 3. "^ssto. Se posebno se je izkazal Jože Jeram, ki je zasedel drugo "^sto s 372. krogi, kar je nov celjski rekord. Tudi vsi ostali naši •^movalci so zadovoljili. S tem tekmovanjem so strelci zaključili »uradno« strelsko sezono ""sedaj si prav gotovo zaslužijo vsaj nekaj tednov počitka. T. J. ^UGA PRVENSTVENA moA •Pokalno tekmovanje je za nami. Sedaj moramo misliti na prven- Zato je bilo sobotno srečanje proti Zametu zelo pomembno za ^0 ekipo,« je izjavil trener Aera Celje Slobodan Miškovič. Ni ^val bojazni, da bi lahko Celjani tokrat zatajili. Toda igralci so v ^gem prvenstvenem srečanju pokazali odlično igro in popolnoma ^^^ieno premagali Zamet z 33 : 25 (14 : 11). ^<5aru so enakovredni le do rezultata 8:8! Pozneje pa ni šlo več. V ^ Aera je bil izredno razpoložen Rolando Pušnik, ki je branil irJ'^tno in med drugimi obranil tudi 7 sedmerk. S takšno obrambo ' iskinj igralcem v napadu ni bilo težko dobiti prednost. Razigrani derluh, Razgor in Božič so dosegli številne zadetke in v drugem •uT^^^ SO Celjani pokazali pravo eksebicijo, ki je navdušila okoli gledalcev. [^•^Ici za Aero: Anderluh 12, Božič 6, Razgor 6, Medved 3, Kalin in 2 ter Tiselj in Selčan po enega. Celjani morajo odigrati še dve ^°stali tekmi proti Rovinju in Borcu iz Zagreba. Cetrtfinalno tekmo ^^kal Slovenije pa bodo igrali 15. oktobra v Slovenjgradcu proti ^Partizanu. J. KUZMA "lUiDINKE LIBELE DRUGE! pr^f^^^j^"^ kolu SKL - Center so mladinke LIBELE v Litiji visoko ekip^^^^e domačo ekipo z 81 : 41 (42 : 14). Domačinke s pomlajeno ? w bile dorasle Celjankam, ki so že v prvem polčasu povedle eltipj p ki je zagotavljal zmago v nadaljevanju. Najboljšo igro v 2l Q '-^bele je prikazala Golavškova, ki je dosegla tudi največ košev Al w igralke Libele pa so bile uspešne: Božičeva 17, Kotnikova K^^^^^^eva po 11, Benkovičeva 7 in Carjakova 6. ^Kn- ^^^'^ ^- ^'^"J^ 20, 2. Ubela 12,3. Jezica 12, 4. Iskra- ^ob ^ ^ovo mesto 6 in 6. Litija brez točke. "^t^Uhi*^ se bodo mladinke Libele pripravljale za nastop v enotni uski ženski ligi, ki se bo pričela 24. oktobra! K. JUG NA KRATKO V BORBENIH IGRAH CEUANI Na kegljišču Ingrada v Celju je bila prva tekma v kvalifikacijah za nastop v borbenih igrah za republiško prvenstvo. Nastopilo je 12 ekip. Najboljši rezultat in prvo mesto so osvojili kegljači Celja, ki so podrli 882 keg- ljev. Sledijo: Šoštanj 797, Ingrad 792, Pre- bold 791, Kovinar 774, Hmezad 724, Celje - ženske 705, Avto Celje 703, Obnova 677, Obrtnik 638 in Aero 637 kegljev. DVANAJST FINALISTOV Na polfinalnem posameznem prvenstvu Slovenije za kegljače in kegljavke so celj- ski predstavniki dosegli lep uspeh. Zago- tovili so si kar dvanajst finalnih mest na republiškem prvenstvu, ki bo v soboto in nedeljo v Novem mestu (ženske) ter Šošta- nju in Kamniku (moški). Moški so nastopili v Medvodah in Ljub- ljani, kjer je zmagal Kačič, med Celjani pa so osvojili Stanko Nareks peto mesto 1807 kegljev, Danilo Sivka je bil deseti 1756, Franc Zore (Kovinar) dvajseti 1730 in Slavko Tomažič triindvajseti 1722 kegljev. Najboljših štiriindvajset tekmovalcev bo nastopilo v finalu in najboljših dvanajst, kasneje na državnem prvenstvu. Dekleta so nastopila v Slovenskih Konji- cah, kjer je bila najboljša Magda Urh, ki je podrla 880 kegljev. Eva Ludvig je bila tret- ja 847, Lojzka Bajde sedma 833, Janja Ma- rine 821. V finale pa se je uvrstilo še pet celjskih kegljavk. J. KUZMA NOGOMET II. zvezna liga: velenjski RUDAR je doma premagal GOSK iz Dubrovnika 2:0. Strelca Rusmir in Miljkovič. Na lestvici je Rudar osmi s 7. točkami, v naslednjem kolu pa bo gostoval v Bihaču proti Jedinstvu. Pokal: Šmartno je presenetljivo odpravilo v Murski Soboti Muro po streljanju enajst- metrovk 5:4 (v regularnem času 1:1), Kladi- var pa je izgubil v Lendavi 1:0. Vzhodna liga: derbi v Mozirju med Elkro- jem in Savinjsko 3:0 (strelci Žunter, Ermenc in Radivojevič), Steklar je doma izgubil s Ptujem 2:0, Unior pa v Mariboru proti Kovi- narju 2:0. Lestvica: Elkroj je drugi. Savinj- ska peta. Steklar šesti in Unior sedmi. Pari prihodnjega kola: derbi bo v Ptuju med vo- dečim Ptujem in drugouvrščenim Elkro- jem, Unior igra doma proti Pragerskem in Savinjska s Kovinarjem, medtem ko Steklar gostuje na Ravnah proti Fužinarju. TV ROKOMET Republiška moška liga: Minerva iz Griž je v Žalcu premagala Lipo iz Ajdovščine 29:24. Najboljši strelec je bil Virant 8. Mi- nerva je igrala slabo, nepovezano, brez po- sebnega »pregleda« nad igro in s skrajno slabimi kontrami. Sele ob zaključku tek- me si je priigrala prednost, ki je zadosto- vala za zmago. Selekcija Aera je dosegla prvo zmago, ko je premagala doma mari- borski Branik 19:18. Najboljši strelec je bil Selčan 6. Šoštanj ni odigral srečanja s Pe- kom v Tržiču. Na lestvici je Minerva tret- ja, Šoštanj šesti in selekcija Aera aeseta. Prihodnje kolo: derbi bo v Šoštanju med Šoštanjem in Minervo, Aero bo igral doma proti Peku iz Tržiča. Republiška ženska liga: Šmartno je za- beležilo peto zaporedno zmago nad Itasom iz Kočevja 21:15. Meh in Sverc sta dali po 7 golov. Na lestvici je Šmartno drugo z 10. točkami, v prihodnjem kolu pa bo derbi v Ptuju med vodečo Dravo (lani še v II. zvez- ni ligi) in drugouvrščenim Šmartnim. II. zvezna liga: Velenjčanke so gostovale v Splitu in izgubile proti Union Dalmaciji 18:15. Na lestvici so sedme, v prihodnjem kolu pa igrajo doma proti DI Trokut, ki je trenutno predzadnji. TV LAŠKO PRED ZAGORJEM Na novem strelišču v Rečici pri Laškem so pripravili medobčinsko tekmovanje v streljanju z MK puško, stav leže. Nastopilo je deset ekip. Rezultati ekipno: 1. Občinska strelska zveza Laško I 1364, 2. Obč. strelska zveza Zagorje 1308, 3. Obč. strelska zveza Laško II 1240, 4. Obč. strelska zveza Celje 1211 krogov itd. Posamezniki: 1. VINKO LAVRINC 349 (od 400 možnih), 2. STANKO PEKLAR 348 (oba Rečica pri Laškem), 3. TONI KOŽAR, Radeče, 338 krogov itd. VINKO LAVRINC DRUGA ZMAGA ANDRAŽA v II. republiški rokometni ligi - vzhod so odigrali četrto kolo. Igralke Smartnega so v prvem kolu izgubile z Lisco 16:15, v dru- gem kolu so bile proste, v tretjem so pre- magale Vuzenico 12:7 in v četrtem včeraj doma Veliko Nedeljo 11:9 (4:4). Gole so da- le: Blagotinšek, Plaskan in Blatnik po 3 ter Adica jelen 2. V 5. kolu bodo igralke An- draža proste, v 6. pa bodo igrale doma pro- ti Beltinki. ZOFKA BLAGOTINSEK LIBELA, ELEKTRA IN ROGAŠKA SLATINA ' v Medobčinski košarkarski zvezi Celje so odigrali zadnje kolo. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip so le-te razdeUli v dve sku- pini. Končni vrstni red bo znan čez približno štirinajst dni, ko se bosta srečali po dve najboljši ekipi iz obeh skupin na turnirju za končno razvrstitev od prvega do četrtega mesta. Ostale ekipe bodo »razdelili« po do- slej osvojenih točkah ter danih oz. prejetih koših. KK GARANT Polzela: člani bi v tem kolu morali igrati proti Preboldu, pa je bila tek- ma sporazumno preložena. Kadeti Garanta so izgubili v Šoštanju proti Elektri 119:64 (47:25). Najboljši strelec pri Elektri Gaber- šek 23 in pri Garantu Zmrzlak 20. Kadetinje Garanta so gostovale v Rogaški Slatini in tudi izgubile 105:39 (44:18). Najboljša strelka pri zmagovalkah je bila Virantova 31, pri poraženkah pa Krofličeva 25. Končni vrstni red: Člani skupina A: 1. LIBELA, 2. GRADIŠ, 3. ŽALEC, 4. PREBOLD, 5. GARANT, 6. ŠEMPETER! Kadeti: 1. ELEKTRA, 2. GARANT, 3. ŽALEC, 4. CELJE, 5. LITIJA, 6. GRADIŠ! Kadetinje: 1. ROGAŠKA SLATINA, 2. LIBELA 3. ŽALEC, 4. GARANT, 5. LITIJA! Žal še nismo uspeli dobiti podatkov, kak- šen je vrstni red v skupini B! Dobro" bi bilo, da bi na tem področju ustrezne službe, ki skrbijo za te podatke, bile elastičnejše in aktualnejše pri svojem delu, kar pomeni, da bi sproti posredovale želene podatke! DANI TERGLAV PRIPRAVE ZA I. CEUSKI KOLESARSKI MARATON Skupina sedmih celjskih kolesarjev (Zo- ran Poteke, Robert Rupnik, Bojan Pokom, Boštjan Kol, Vito Hudnik in Igor ter Aco Ibraimov) je sodelovala na kolesarskem maratonu po poteh partizanskih kurirjev Turjak-Kočevje-Turjlak v dolžini 80 km. Vsi so prispeli na cilj in za to dobili lične spominske medalje. Istočasno so se dogo- vorili za udeležbo ostalih na I. CELJSKEM KOLESARSKEM MARATONU, ki bo v ne- deljo, 5. oktobra, s startom in ciljem na Trgu V. kongresa v Celju. Tudi tu bo proga dolga 80 kilometrov, prijave pa sprejema- jo vse do starta. Ponovimo pot: iz Celja do Griž, Prebolda, Sentruperta, Letuša, Šo- štanja, Velenja, Dobrne, Vojnika in nazaj v Celje. Ker ne gre za tekmovanje, se lahko I. celjskega kolesarskega maratona udeleži vsakdo, ki premore turistično kolo in je voljan kolesariti. TV TRI ZMAGE CEUANOV v Ljubljani je bilo tekmovanje v semi con- tact karateju, kjer je nastopilo 40 tekmoval- cev iz šestih slovenskih klubov. Iz celjskega kluba Slander je nastopilo devet tekmoval- cev. ZDRAVKO GRAHUT je osvojil prvo mesto v muha kategoriji, JANKO KRAMER je bil prvi v lahki in JANI SPILJAK najbolj- ši v polsrednji kategoriji. Janko Kramer je dobil posebno priznanje organizatorja kot najboljši tekmovalec srečanja. Radovan Zec je bil drugi v lahki kategoriji. D. SNEDIC INGRAD IN CINKARNA V PUUU Osme delavske šahovske olimpiade v Pu- lju od 20. do 24. septembra, ki jo je organizi- rala Šahovska zveza Srbije, sta se udeležili tudi celjski delovni organizaciji Ingrad in Cinkarna. Med 188 ekipami iz vseh republik Jugo- slavije so se dobro uvrstili šahisti Ingrada, ki so osvojili 13. mesto (v zadnjem kolu so se borili celo za bronasto kolajno, vendar jim je neodločen izid 2:2 z IHP preprečil uspeh) in tako dosegli najboljšo uvrstitev od sloven- skih ekip, ki jih je bilo 28 v Pulju. Zmagala je ekipa Energoinvesta iz Sarajeva pred Cr- veno zastavo iz Kragujevca. Na tem tekmo- vanju niso nastopali šahisti z višjim naslo- vom od mojstrskega kandidata. VILI SUSTER 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober MLADI PIŠEJO DRAGI MLADI DOPISNIKI Kot bi mignil, se vam ne zdi, so minile počitnice in zdaj ste se spet srečali v učilnicah, da hi s pridnim delom in učenjem skozi šolsko leto zbrali čimveč novega znanja. Da se je pri- čelo novo šolsko leto je moč razbrati tudi iz vse večjega števila vaše pošte, ki se steka na naslov našega uredništva. Vsakega pisemca posebej smo bili veseli in vsakega posebej smo skrbno prebrali, čeprav vseh, žal, ne bomo mogli obja- viti na prostoru, ki je namenjen za vašo pošto. A prav gotovo se nam boste .še oglasili in nam opisali kakšen zanimiv dogodek, ki bo k branju pritegnil tudi vaše vrstnike. 1'rav gotovo imate na šoli veliko krožkov, kjer se vselej naučite kaj novega in zanimivega. Napišite kaj o tem! Za tokrat pa smo med kopico pošte izbrali nekaj spisov, ki spominjajo na počitnice ali na prve dni v šolskih klopeh. V ŠOLO Prvi .šolski dan smo se zbrali pred šolo. Ob osmih je zazvonilo. Vsuli smo se v ra- zrede. Tam smo dobili belež- ke in delovne zvezke. Spoz- nali smo novo tovarišico. Vsak učenec je dobil svoje delo. Izvolili smo razredni odbor. Predsednik je Irena Svab, jaz sem pa tajnik. ANDREJA ROTOVNIK, 2. r. Stranice NA MORJU Teta in stric sta vzela mene in brata s seboj na morje. Zgodaj zjutraj smo krenili na pot. Po dolgi vožnji smo pri- speli v Umag. Kaj kmalu smo se vsi pognali v morje. Potem smo se sončili in kopali vse dni. Ob večerih smo pekli če- vapčiče. Iskala sem tudi školjke. Prekmalu so minile počitnice ob morju. BARBIKA PADE2NIK, 3. r. Stranice ŠOLSKI ZVONEC Začetka novega šolskega leta sem se že kar veselila, kajti bilo mi je že malo dolg- čas. Potem pa se je le pričel pouk. Sedim ob Romani. Nič ne klepetava, le druga drugi pomagava, če je treba. Pouk imamo do treh. Ko pridem domov, grem večkrat v trgo- vino. Včasih hoče z menoj tu- di sestrica Sandra. Preden grem v šolo me mora mamica zbuditi in včasih godrnjam, ker moram zgodaj vstati. MILENA 0R02. 3. r. Zreč-e POČITNICE Na počitnicah .sem bil v Dramljah. V petek smo vstali ob petih in šli nalagat pšeni- co. Ko smo jo pripeljali do- mov, smo šli mlatit. Jaz .sem metal snope v mlatilnico. Končali smo ob petih. Potem smo pripravili puhalnik in smo slamo spravili v skedenj. Imeli smo je sedem velikih vozov. Morali smo jo tlačiti. Počitnice na deželi so lepe. DANI HOHLER, 4. r. Zreče CELODNEVNA ŠOLA Zadnje dni v avgustu sem zaradi velikega pričakovanja in iz radovednosti velikokrat šla k novi šoli FVanja Roša. Radovedno sem si ogledova- la lepo stavbo in v mislih sem si predstavljala, kako se bo- mo podih po hodnikih in se učili v novih učilnicah. Z veseljem sem prvi dan odšla v šolo. Učilnice me niso prav nič spominjale na prejš- njo šolo. Cas, ki ga preživimo v celodnevni šoli hitro mine. Vsak izmed nas lahko svoj prosti čas preživi tako, kot si ga želi. Imamo veliko krož- kov in najraje bi se vpisala kar v vse, a kaj, ko .se je treba tudi učiti. Doma, na dvorišču se srečam tudi z otroki, ki ne obiskujejo celodnevne šole in zato ne vedo, kako drugač- na je ta šola od običajne. F^rav bi bilo, da bi vsi otroci obi- skovali celodnevno šolo. KSENIJA ULAGA, fj. r OS FRAN ROS, CEIJK MODERNI ČAS Zdnj, ko priihwga prašku ni. vsi /.ama/ani na izlet hotno šli. nič več sladkorčkov užili, šc manj pa kavice pili.. A še na izlet ne bomo šli, ker avtomobilskega goriva ni. Zdaj .se nam pač tako godi kriza bo za vse ljudi. JOLANDA GAJSEK, 8. r. OS BLAŽA KOCENA Ponikva PRVI ŠOLSKI DAN ■ Na prvi šolski dan smo se zbrali pred domom kulture v Radečah. Ravnatelj prof. Ja- nez Pešec nam je povedal ne- kaj besed pred vstopom v no- vo šolsko leto, potem pa smo odšli v razrede. Najprej smo si ogledali zabavni risani film o junakih Disneylanda. Po- tem nas je tovarišica seznani- la z novim delom v tem šol- skem letu. Prvi šolski dan je hitro in lepo minil. TATJANA OKORN, 6. r. OS MARJANA NEMGA Radeče TKANINA CELJE ffEŠŠTEV BOSTE NADSTROPJU Ste že kdaj malo bolj zbrano in načrtno pomi- slili na to, kakšen je vaš bivalni prostor'.' kako iz- gleda. Vaše novo ali staro stanovanje, hiša. Kaj še potrebujete, da bo res vse na svojem mestu, da bo vse služilo svoji funkciji, pa tudi estetskemu vide- zu, ki bo poudarjal vaš okus in razgledanost, obenem pa da bo nene- hno prisoten občutek do- mačnosti, urejenosti in topline... Ni vse tako ono.stavno, kot je videti prvi hip. Po- magali vam bodo v Tka- nini, v blagovnici, ki kra- ljuje v samem središču mesta Celja in kamor se stekajo prenekatere poti stotisočev med nami. Marsikateri odgovor na razmišljanje, ki smo ga vzbudili s prejšnjimi be- sedami, boste našli v tret- jem nadstropju Tkanini- ne blagovnice. Preprosto zaradi tega, ker so v tem nadstropju oddelki, ki vam s ponudbo svojih prodajnih predmetov omogočajo obogatitev in polepšanje okolja, v kate- rem bivate. Ce potrebujete še kaj za v kuhinjo, boste našli pri- merno posodo in druge kuhinjske potrebščine. Takoj pri roki vam je tudi steklo in porcelan. Da olepšate svoj prostor ali poklonite lepo in vedno dragoceno darilo komu drugemu. H kuhinjskim potrebščinam sodi tudi bela tehnika, ki vam omo- goča bogato izbiro. Kakš- no je stanovanje brez ustreznih talnih oblog, preprog, pohištva? Tudi to je v prenovljenem tret- jem nadstropju. Vam manjka svetilka za na nočno omarico, morda v kotu kakšna večja? Po- trebujete kakršenkoli ar- tikel s področja zabavne elektronike, akustike? Bi radi zamenjali star črno- bel televizor z barvnim? Izvolite! Odgovor je v tretjem nadstropju bla- govnice Tkanina! Ste že kupili novo po- hištvo? Ce ste, potem vam gotovo ni vseeno, kakšne imate posteljne prevleke, sploh posteljno perilo. Pa brisače v kopal- nici, v sanitarijah. Ko bi vedeli, koliko lepih barv in modnih vzorcev vas ča- ka. Samo izbrati je treba. 2e poznate frotiraste rju- he? Ce jih že, gotovo ve- ste, kakšne so njihove prednosti, da o odličnem počutju niti ne govorimo. Ce jih še niste preizkusili, storite to nemudoma, kaj bi zapravljali čas, ki se nikdar ne povrne! Ko sedite v sobi in (jpa- zujete svoje okolje, uživa- te v u.strezni in kakovost- ni opremi, gotovo razmiš- ljate, kako bi najbolj ko- ristno izkoristili prosti čas, tudi ob gledanju tele- vizorja ali ob poslu.šanju prijetne glasbe. Mnoge žene vzamejo v roke ple- tenje. V tretjem nadstrop- ju blagovnice Tkanina je poseben oddelek volne, kjer boste gotovo zelo pri- jetno presenečeni. Čakajo vas različne vrste volne, tako za ročno kot strojno pletenje, posebej pa vas moramo opozoriti na o(j. lične modne barve'. Res za vse okuse! Kava bar vas čaka kot prijetno poživilo ob naku- pu. Kaj je lepšega kot s prijatelji obiskati vse od- delke v Tkaninini blagov- nici, kupiti kaj lepega in pod isto streho popiti skodelico kave, pokram- Ijati. Pa kaj bi z besedami. Pridite, obiščite, izberite, poskusite. Tako se boste sami najbolje prepričali o kakovostni ponudbi, kije nikakor ne bi smeli zamu- diti! PRENOVLJENO TRETJE NADSTROPJE BLA- GOVNICE TKANINA V SREDIŠČU MESTA CELJA VAS ČAKA! NE BOSTE RAZOČARANI - TRGO- VINA NI LE TRGOVINA, JE TUDI PROSTOR DRU- ŽABNOSTI IN PRIJETNIH TRENUTKOV! 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - strarr 21 !g iST PD ZABUKOVICA fA VZGLED DRUGIM igd gosti tudi Tomaž Banovec Mrtega septembra 1950. 50 zabukovški rudarji ^lili svoj prvi delavski ^'J Matanko pet mesecev •^■^Q se rudarji zbrali v ru- ski mtrizi in ustanovili 2,„sko društvo. Nedelj- slavje tridesetletnice ob- 'jg društva so zato poveza- mdi s proslavljanjem tride- .^jetnice samoupravljanja. L.je je bilo na Homu in taj- k društva Franci Jažovnik Lb tej priložnosti dejal, da L lahko za vse, kar so dose- Ji zahvalijo sistemu samou- ravljanja. j(o je govoril o dejavnosti, I povedal, da delujejo sokci- ; pD Zabukovica v Sigmi, cramični industriji Liboje in na Upravi javne varnosti v Celju, da je izredbo aktivna sekcija pri Društvu invali- dov v Žalcu in da so pionirji na ^snovni šoli Nade Cilen- šek navdušeni nad številni- mi pohodi. Pridni so tudi planinci v Zdravstvenem do- mu v Žalcu. Skratka, planin- ci delujejo povsod tam, kjer so potrebni, tam kjer živi in dela naš delovni človek. PD Zabukovica šteje danes že več kot 1200 članov. Na ne- deljskem slavju, pa so med drugim povedali, da marsi- česa Ic ne bi mogli uresničiti brez pomoči združenega de- la. To še zlasti volja za KIL, Minervo in Sigmo. Močno oporo imajo tudi v Skupšči- ni občine Žalec, v izvršnem svetu, oddelku za narodno obrambo, štabu teritorialne obrambe in še kje. Zabukov- ški planinci pozdravljajo po- litiko žalske Telesnokultur- ne skupnosti, ki deli sred- stva na osnovi izvršitve pro- gramov dela. Člani PD Zabukovica so doslej osvojili kar 1019 značk za opravljene planinske tran- sverzale. Tudi to govori o izredni množičnosti. Vso skrb namenjajo izletništvu, obnovi planinskih poti,, vzgoji kadrov in ne nazadnje gojenju tradicij NOB. Vrli planinci tesno sodelujejo z organizacijami in društvi v Grižah in vzorno z drugimi planinskimi društvi. Po- membno je njihovo delo pri vzdrževanju Savinjske pla- ninske poti. Inženir Božo Jordan, znan slovenski pla- ninec pravi, da je namen te poti v spoznavanju doline z »višje perspektive«, v spoz- navanju naravnih lepot, živ- ljenja in žal tudi propada gorskih domačij. Predse- dnik Planinske zveze Slove- nije Tomaž Banovec pa je pohvalil planinsko dejav- nost tako v žalski kot tudi velenjski občini. Planinstvo je tu doživelo izjemen skok naprej. Nedvomno tudi po zaslugi planincev iz Zabuko- vice. JANEZ VEDENIK ZEMLJIŠKA SKUPNOST BREZ DENARJA Nad tekstilno tovarno v Preboldu je Zemljiška skupnost odkupila zem- ljišča za gradnjo stano- vanj. Ker skupnost nima dovolj denarja, da bi par- cele komunalno uredila, se lahko sedaj vsi tisti, ki bi želeli tam graditi obri- šejo pod nosom. Skupini zainteresiranih gradite- ljev, ki sedaj ne vedo ka- ko in kaj priporočamo, da ustanovijo stanovanjsko zadrugo. Na krajevni skupnosti pa jim bodo že povedali potek kako in kaj. J. V. OB ZLATARSKI TUDI LIKOVNA RAZSTAVA Skoraj vse dosedanje zlatarske razstave v lapi- dariju Pokrajinskega mu- zeja v Celju so spremljale tudi ustrezne likovne in druge, ki so jih v glavnem pripravljali člani Pokra- jinskega muzeja. Bile so hvaležno dopolnilo ob razstavi zlatega nakita in drugega. Tako bo tudi Idtos. To- da, ob dejstvu, da gre zdaj za zlatarsko razstavo v domačem krogu, bo v tem smislu tudi likovna razstava, prav tako v Po- krajinjskem muzeju. Le- tos bo svoja dela v olju razstavil član kolektiva trboveljske temeljne or- ganizacije Zlatarstva, Zdravko Dolinšek. TEŽAVE Z ZASEBNIMI OBRTNIKI Večkrat srna že pisali o sta-- nju na celjski pa tudi žalski tžnici, bolj poredko pa se do- tikamo tretje velike in ureje- ne tržnice na celjskem po- dročju, to je velenjske. Tudi na njej se največji problemi pojavljajo prav z zasebnimi obrtniki, kot to že vrsto let ugotavlja njihova tržna inš- pekcija. V velenjski občini^ imajo Stiri prodajalce, ki opravljajo Wagovni promet z osebnim delom. Eden izmed njih ima lastno obratovalnico, ki je primerno urejena, tako da pri ''ontrolnih pregledih ni bilo ^sfjih nepravilnosti. So pa trije zasebni obrtniki, imajo obratovalnice na 'finem prostoru in s temi tre- "^i prodajalci je imela tržna '%ekcija več problemov ''"t z vsemi drugimi prodajal- "3mi v občini Velenje. Tudi prodajalce namreč zavezu- zakon o blagovnem prome- '^'. da vodijo evidence, ven- le^eh ne vodijo in so zato ^ bili prijavljeni sodniku za prekrške. Na področju obli- •^ovanja cen so skoraj pri j^seh pregledih ugotovili pre- ^■■^ke in so jih zaradi tega tu- • prijavili. Povrh vsega pa '^^io prav ti prodajalci skraj- nekorekten odnos do , '^'^i vsem tem pa se pojavlja ^^^^ ironija, da pa ravno ti pro- ^jalci pri vseh svojih slabo- nekako rešujejo problem ^^^skrbo s sadjem in zelenja- J^- Edino kar je pri njih pozi- ^'^^ je to. da je blago, ki ga '"'^iajo kvalitetno in da za- *°Wljajo tudi večji izbor kot Prodajalnah. ^^ešitvi ob tem problemu Velenjski tržnici sta samo jj^^; ali drastičen poseg v se- Pr^^i^ poslovanje zasebnih (j^^^jalcev, da le prekinejo z ^danjim odnosom ali pa 'si^k'^^ izboljšava prodaje ^. artiklov s konkurenčni- '^^nami v prodajalnah. ^ T. VRABL PODOBE Z GASILSKEGA SLAVJA V LAŠKEM Obljuba dela dolg. Ker gre vendarle za zgodovinsko pri- čevanje, z enotedensko za- mudo objavljamo tri značil- ne fotografije s proslavitve 110 obletnice gasilskega društva v Laškem. Brez dvo- ma je bil pomemben dogo- dek ob podelitvi spominske plakete članu sveta federaci- je, prvemu komandantu par- tizanskih čet na slovenskem Francu Leskošku-Luki, ki je med starimi revolucionarji gotovo najbolj zvest gost v Laškem. Na slavje je prišel zelo rad in je prisrčno stisnil roko gasilskim veteranom, predvsem dvema najstarejši- ma, ki sta več kot pol stoletja vztrajno, požrtvovalno in disciplinirano v vrstah te izredno pomembne organi- zacije. Na zgornjem posnet- ku vidimo visokega gosta med svečanim prazničnim zborom. Ob 110 letnici so v La- škem, kot smo že poročali, podelili spomenice vetera- nom. Med njimi sta dva naj- starejša, ki tudi danes ne ispustita nobene priložnosti, da prideta med mlajše tova- riše iz gasilskega društva. Seveda veterana nista več uvrščena v strumne vrste ga- silske enote in se ne moreta več udeleževati njihovih vaj ter akcij ob elementarnih ne- srečah. Sta pa vedno dobro- došla s svojimi nasveti. Naj ju predstavimo v bese- di in sliki: JOŽE PEGANC, upokoje- ni.čevljarski mojster si je na- ložil pol devetega križa. Star je 85 let. Član gasilskega društva v Laškem je 61 let, torej več kot polovico let, od- kar društvo obstoja. FRANC LEBEN, pravtako bivši čevljarski mojster, je star 81 let, gasilec pa je 57 let. Oba sta zanesljivo med najstarejšimi slovenskimi gasilci. Naj jim veljajo tudi naše čestitke in dobre želje. Franc Leben ] Jože Peganc CELJSKI RIBIČI PONOČI NAD ROPARICE! Ribiška družina Celje je za člane in članice pripravila tekmovanje v nočnem ribolo- vu na ribe roparice. Sodelo- valo je 60 članov ter članic. Ob bakljah so lovili in nalovi- li malo, saj je komaj vsak de- seti udeleženec imel ulov. Tekmo.vanje je trajalo, tri ure. Prvi trije: 1. ŠTEFAN SMERC s smučem težkim 1370 gramov, 2. FRANC KVAS s smučem težkim 780 gramov, 3. FRANC KOMA- RICKI s smučem 670 gramov itd. TV ŠOŠTANJ: GOBARJI IN ZELIŠČARJI Čeprav je bilo gobarsko ze- liščarsko društvo Šoštanj ustanovljeno šele pred mese- ci, so v počastitev krajevnega praznika Šoštanja že pripra- vili prvo presenečenje. V ne- deljo 5. oktobra bodo ob 9. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj odprli za javnost prvo gobarsko in zeli- ščarsko razstavo. Z ozirom na to, da bi se lahko to poučno in koristno razstavo ogledali tudi učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, bo razstava od- prta še v ponedeljek 6. okto- bra. V. K. STRELJALI SO POLNI ZADETKI Dobri rezultati pripadnikov TO V žalski občini v teh dneh potekajo strelske vaje pripa- dnikov teritorialne obrambe, enot krajevnih skupnosti in štabov TO v krajevnih skupnostih, tem pa so se pridružili tudi mladinci prostovoljci. Vaje bodo trajale skoraj mesec dni, so pa na strelišču v Preboldu. V soboto smo obiskali skupino strelcev iz Liboj, Prebolda in Žalca, sicer pa si kar preberimo, kaj so nam povedali udeleženci sobotne vaje. ZDENKO TERPIN, poroč- nik: »Gre pravzaprav za re- dno vzgojo enot iz krajevnih skupnosti in štabov. Vaje bo- do zaključene do četrtega oktobra, udeležili pa so se jih pripadniki TO iz vseh kra- jevnih skupnosti naše obči- ne. Za sedaj sem z rezultati povsem zadovoljen.« IVAN POTOČNIK, Pre- bold: »Tu nadzorujem potek strelskih vaj. Povedati mo- ram, da je disciplina izredno dobra in to se konec koncev pozna tudi pri doseženih re- zultatih. Streljamo v tarče, oddaljene 100, 150, 200 in 250 metrov.« ZDRAVKO ŽIGON, Ža- lec: »Tudi jaz nadzorujem potek vaj. Vaj se je udeležilo tudi nekaj ljudi, ki še nikdar niso streljali, nekaj pa je tudi takšnih, ki niso streljali celih dvajset let. Kljub temu so ti strelci dosegli še kar dobre rezultate.« ADOLF ZIDAR, Zabuko- vica: »Poskrbeti smo morah seveda tudi za varnost in to smo dobro organizirali. Sam sem najbolj navdušen nad odličnimi rezultati, kakršnih nihče ni pričakoval. Upam, da bo tako do konca.« ŠTEFKA DŽERKES, Li- boje: »Sem mladinka, pripa- dnica enot teritorialne obrambe. Že dve leti. Sploh mi ni žal, saj imamo večkrat razne pohode, dodobra sem spoznala orožje in se naučila z njim tudi rokovati. Vesela sem, da je v teritorialni obrambi vse več mladih in še zlasti deklet.« Strelske vaje pa so izkoristili tudi za redno vzgojo. Pred- vsem so udeleženci spoznavali pehotno orožje, pred strelja- njem pa so bile priprave z zračno puško. JANEZ VEDENIK 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 39 - 2. oktober ^ 2. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 23 UTRINKI S POTI PO SKANDINAVIJI FINSKA DEŽELA TISOČERIH JEZER Fincem zgodovina ni i)ila tako naklonjena kot sose- dom Švedom. Stisnjena med Švedsko na zahodu in Sov- jetsko zvezo na vzhodu je po- tekala njerui zgodoviiuj v ve- liki odvisnosti od obi>h več- jih sosedov. U.stanovljena je bila leta •1323. kot .švedska piovincU in je vodila dolgoletne borbe za osamosvojitev. Rojstvo finske republike je bilo zelo pozno in sovpada z oktobr- sko i-evolucijo 15)17. leta v Rusiji. Vojna v zimi 1})3})'4() med Finsko in SZ je kljub juna.škemu odporu terjala hude žrtve in SZ si je za svo- jo "Varnost" prisvojila dobr- šen del Karelije in področja Salle. Kot sovražnik SZ se je Finska v II. svetovni vojni znašla v nem.škem taboru vse do septembra 1944., ko so .se pričeli Nemci umikati, do konca vojne 194.5. leta pa se je z Nemci spopadala. Posebnost dežele z okoli 60.000 jezeri in ogromnimi gozdovi je v tem, da v sever- ni tietjini dežele, to je v ti- stem delu nad polarnim kro- gom, sonce poleti sploh ne zaide, zato ji pravijo dežela polnočnega sonca-. V osta- lih dveh južnih tretjinah pa izgine sonce v letnem času komaj malo pod obzorje, kar ne povzroča teme, temveč polmrak. Obratno je pozimi, ko nad polarnim krogom tri mesece sonce sploh ne vzi- de, v južnem delu pa se ko- maj za nekaj uric povzpne malo nad obzorje. PIŠE: 4 ERNEST REČNIK Glavno mesto Finske Hel- sinki šteje nekaj nad (500.000 prebivalcev in je bilo usta- novljeno komaj leta \5^0. Večina hiš v mestu je bila lesena, .kar je imelo zle posle- dice, saj je katastrofalni po- žar leta 1808. mesto domala v celoti upepelil. Po tem poža- ru je bil napravljen velikopo- tezni urbanistični načrt me sta, po katerem .si- je mi^sto razvijalo v.sc do daiia.šiijih dni. Na.ša turistična skupina se je v Helsinkih ustavila le za en dan in si ogledala iinjzani mivej.še kulturno zgodovin- ske znamenitosti. Avtobus nas je zapeljal na znameniti Senatni tig-, kjer so iiajlep- .šo palače mesta in to univer- za, razna ministrstva in veli- častna stolnica Dom ali po finsko Domkyikan'. Ta najmogočnoj.ša stavba, do katere je dostop po .šiiokem in visokem stopni.šču, je ob- dana z masivnim stebrovjom bele barve, vrsto manjših ku pol in središčno visoko dvig- njeno kupolo. V cerkvi .so ki- pi najvidnejših protestant- skih (Ksebnosti kot so Lut- her, Melanchton in Agricula. Katedrala Uspenskega je pravoslovna cerkev z značil- nimi pozlačenimi čebula.sti- mi kupolami. Cerkev vpliva v tem okolju nekoliko tuje, vendar ne gre pozabiti, da je bila Finska v preteklosti ru ska gubernija. Veliki olimpijski stadion je bil zgrajen že leta 1938., vendar so bile olimpijske igre na njem .šele po vojni 19.52. leta. Pred vbodom na stadion je lep kip tekača na dolge proge Paavo Nurmija, ki si je s svojimi zaporednimi zmagami na olimpijskih igrah piidobil svetovni slo- ves. Mnoge najbolj znamenite stavbe v Finski in tudi v sve tu je projektiral znani finski aihitekl Alvar Aalto. Znana je kongresna palača Finlan dija, v katiMi so .se pred nekaj leti na konferi-nci .sestali vsi vodilni politiki svi'ta, med katerimi je bil tudi naš po- kojni pred.sediiik Tito. Bolj iz radovechiosti kot iz potrelK' po kupovanju smo .se ustavili v vt^likanski tr- govski hiši Stockmann. Ugo- tovili smo, da z našimi o.seb- nimi dohodki m pokojnirui- mi nismo dovolj kreditno sposobni za kupovanje, .saj je za naše pojme v.se blago izre- dno drago. Ob kupovanju znamk za razglednice, ki smo jih pi.sali domov, smo na pošti, ki je tudi v veleblagov- nici, naleteli na čedno usluž- benko, ki nam je potem, ko je ugotovila, da smo Jugoslo- vani, povedala, da je tudi ona našega rodu. S KOMPASOM V ČRNI GORI Prileteli smo torej na maj- hno letališče Tivat v Črni go- ri, kjer so nas gostoljubno pričakali Kompasovi delavci iz Budve. V sončnem sep- tembrskem jutru je bilo raz- položenje kmalu povsem po- čitniško. Tudi zato, ker so gostitelji vztrajali pri tem, da vsakdo srkne požirek njiho- ve pristne domače »rakije«. Taka je njihova navada, so nam zatrjevali in dokler ste- klenica ni bila prazna, šofer ni vstopil v avtobus. Med potjo do Budve, ozi- roma do Bečičev so Kompa- sovi vodiči hiteli pripovedo- vati zdaj to, zdaj ono, o njiho- vih dobrih in slabih navadah in marsikdo se je do solz na- smejal šalam, ki so jih zbijali. Tako je nekdo izmed njih de- jal, da večina Slovencev, ki pride k njim na dopust v Črno goro, prepeva, kadar se razpoloženje nekoliko »dvig- ne«, tisto: »... radi, radi, ra- di...« Podučil nas je, da naj bo vsaj naša skupina malce bolj »prizanesljiva« z njimi, ker pač ta »radi, radi, radi«, pri njih izzveni čisto v dru- gačnem smislu. Smehu spet ni bilo ne konca ne kraja, medtem pa smo se že pribli- žali hotelskemu naselju. Ob cesti, kjer smo se vozili, pa je bilo povsod videti gradbišča, ki so nastala v času obnove po potresu. Skoraj je ni hiše, kjer ne bi bil zložen kup ope- ke ali cementa. Se veliko bo treba postoriti, da bodo raz- poke po potresu povsem iz- ginile, čeprav niso povsod enako široke. Do letošnje po- čitniške sezone, ki se je zavo- ljo večjih gradbenih del v ho- telskih objektih kljub vsemu premaknila za mesec in pol proti jeseni, pa so v Črnogor- skem primorju vendarle uspeli sanirati vsaj najhujše. Usposobili so 70% vseh ho- telskih kapacitet, ki so pred potresom zajemale 21.000 hotelskih postelj. 30% hotel- skih zmogljivosti je bilo uni- čenih. Toda - naj vas tokrat pope- ljem na Havaje. Na bližnji otoček pri Budvi, ki so ga tako krstili 'domačini ali pa turisti, kdo ve. Res pa je, da se gostje v senci košatih bo- rovcev ali pa na vročem be- lem produ vselej dobro po- čutijo. Zato so spet znali po- skrbeti Kompasovi gostite- lji, ki so nas na Havaje odpe- ljali z ladjico. Medtem ko smo si mi ogledovali lepote Črnogorskega primorja, je domači ribič Stjepan spekel, kar na ladji seveda, kakšnih 300 skuš, ki so bile ob doma- čem vinu izvrsten obed. Oglasila se je kitara, pa har- monika in kogar ni zamikalo toplo morje, je pač ostal pri polno obloženi mizi. In tudi to se je splačalo, saj so bile ribe pripravljene na žaru po starem ribiškem receptu. Stjepana, ki nam je pekel okusne skuše, smo kajpak spraševali za recept, pa se je le zadovoljno nasmejal in odvrnil: »Lahko vam dam recept, a ne morem vam dati svojih rok in občutka za pe- ko rib.« Imel je prav. MATEJA PODJED ZBRALI SO SE STARI VOJAKI Na pobudo Avgusta Dolinska iz Dola pri Hrastniku so se nekdanji slovenski vojaki celjske- ga 87. pešpolka prvič zbrah 1958. leta v gostišču Turška mačka v Celju. Prišlo jih je okoli 200. Te- daj so se odločili, da se bodo srečali vsako leto. Lani so se dobili pri Ri- biču, letos, 26. septembra, pa spet pri Turški mački, zdaj novem in modernem hotelu B kategorije. Od 30 vabljenih jih je prišlo 21. Najstarejši med njimi, Privošnik, gostilničar v Šempetru v Savinjski do- lini, je imel 88 let, naj- mlajši pa je štel »samo« 81 let. Na srečanju so najprej počastili spomin predse- dnika Tita, zatem pa je Jaka Kresnik poročal o pripravah na srečanje. Franc Vrečer, 87-letni vrtnar iz Vrapč pri Zagre- bu, je kot vselej doslej, tu- di zdaj prinesel s seboj velik šopek raznobarvnih vrtnic. Dr. ERVIN MEJAK 4. OKTOBER- DAN VARSTVA ŽIVALI Vsako leto poskušamo na ta dan ugotoviti rezultate našega pti devanja, prihraniti brezpravnemu bitju-živalim nepotrebno trp nje. Ugotovitve pa niso take, kot bi jih želeli. V tem, ko se Društvo varstvo živali trudi za vsako žival, se po svetu poraja množil mučenje živali. Ali ni grozljiv način, kako gojimo živali namenj naši prehrani: teleta v boksih, penitnino v stisnjenih prostorih,d govorimo o prevozu teh živali. Najrevnejše pa so tiste živali, Kj namenjene za študijske namene. Na tisoče jih pogine vsak strahotnih mukah, saj je tudi študentom dovoljeno delati poskusd živih živalih. Napredek tehnike in znanstvenih raziskav je v nevj meri prehitel etične vrednote življenja. Tako v svetovnem merilu! Kaj pa na našem ožjem območjuj vsakem koraku srečaš trpeče živali. Poglejmo samo našo ki« živino, ki jih prevažajo v prenatrpanih vagonih ali tovornjakih, 1? je priklenjena, lačna in žejna. Na mejnih prehodih stojijo vlaki tu po par dni in koliko živine pogine! Hkrati s tem pa se dela veli gospodarska škoda, za katero nihče ne odgovarja. In psi na verigi, katerim ljudje odvzamejo svobodo gibanja nemalokrat trpijo žejo in lakoto. Najmanj polovico teh trpinov nil svoje hišice, kamor bi se zatekli pred neurjem ali zlobno člov«! roko. Pa tudi drugim bitjem, kot so ptice, mačke, golobi. Tudil človeška roka ne prizanese. Na ptiče streljajo s fračami, pušM golobom vežejo in režejo peruti in noge... Kje je iskati vzroke zatij kruto ravnanje brezpravnih bitij? V pomanjkanju vzgoje, s katere starši morali začeti že v rani otrokovi mladosti, in ki bi jo nadalje' šola. Istočasno s skrbjo za čisto okolje, bi morali spremeniti' odnos do živali. Društvo za varstvo živali se zahvaljuje vsem članom in ljubitelj^ živali za požrtvovalno sodelovanje v borbi proti mučenju živali DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CEl^ PET MINUT GOB JE SREČE v zadnjih dneh so gobe kar pošteno pognale iz zemlje in zato je razumljivo, da so vsi gozdovi polni obiskovalcev in nabiralcev tega prijetnega gozdnega sadeža. Izjemna gobarska sreča se je nasme- hnila JOŽETU ROSKA.RJU, ki je ne- daleč od svojega doma na slabem kva- dratnem metru našel kar sedem pO; vsem zdravih gobanov, med katerim' je bil najtežji kar 2 kilograma, 35 deka- gramov in 17 gramov. LOJZE OJSTERSEK NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika if Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^i^ Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopa''' Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana- Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Ste^- žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi, in naročnina: 22-369, 23-105.