TRST, sobota 12. oktobra 1946 * • UREDNIŠTVO: Via S. Pelllco 12 - Telefon it 9S854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter vltlne (ilrlna ena kolona): trgovski L. 27, mrivaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, flninčnl ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plfčljlvo v naprej. Oglas: sprejema Izključno: S.P.I., Societžt per la Pubbllcitft ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044. Cena posamezna Številke L. ' "zaostale L.8). Rokopisov n« -račarno. Bolgarska mirovna pogodba Po sprejetju romunske pocrodbe s 15:6 glasovom so začeli razpravljati o pogodbi z/Bolgarijo • m 1 f Znatno hitrejše glasoi/anje PORTUGALSKE ČETE SE VEDNO V PRIPRAVLJENOSTI Lizbona, 12. oktobra Čeprav so ukinili nekatere toge varnostne ukrepe, so Portugalske žete Se vedno v “krmnem stanju. Upor, ki je Vsaj po videzu popolnoma pro-rjdel, je imel — kakor se zdi — "ključno vojaški značaj. V do-/° °bveščenih krogih zanikujejo vest, da bi bili v upor zapletu komunisti. I^rtugalska vlada je izdala odečo izjavo, o nepomembnem •ojaškem uporu: «Nekateri iz °jske odpuščeni častniki so se "»opazno vrinili v VI. konjeniki polk, ki je nastanjen v Oporni ter k uporu naščuvali 70 mož, ll V* 1,0(1 vodstvom nekega astnika korakali v smeri Avei-Predali so se, ne da bi J,1,'1 odpor, ko so nastopile Ulice garnizije iz Coimbre in v*Ire. Vladi ni znan razlog l'°ra, imela pa je za potrebno J^Vzeti nadzorstvo nad glavnl-'** telefonskimi omrežji.* it« Ja- ri- v :«• do ao d o ib! iŽ» 5* ne, )»! ra- je, ir; M va i»; 1»! r m or ■ib la- st- ni r5* ji, za icl AMERIŠKA NOTA SOVJETSKI VLADI 0 Vprašanju dardanel Washlngton, 12. oktobra k ružene države so v noti Sovjet-2vezi, ki so jo včeraj objavili v W>tagtonu, ponovno potrdile, da Pripravljene udeležiti se konfe. s Sovjetsko zvezo, Veliko Brl-B1io in Turčijo za revizijo mont-"ske konvencije za Dardanele, jy noti ponovno potrjujejo stali-, k( so ga zavzeli s prejšnjo no- 1 ®°vjetskl zvezi 19. avgusta ln javljajo, da vlada Združenih dr-sfait v? more sprejeti sovjetskega . 1 ~ k’ ponavljajo VtU sovjetski noti Turčiji, m°rale biti udeležen« °žln ^ noti ponovno potrjujejo zani-ttlanJe Združenih držav za Darda-ln svoje prepričanje, da bi mo. ala nositi Turčija največji del odpornosti za obrambo ožin. V no-^ nadalje naglašajo, da je jasno, da zahtevalo vprašanje vpoaeg Var-"stnega sveta Združenih narodov, , ki kakšen napadalec napadel 0 Je odpotoval včeraj ob 10.35 ‘ 11 ' ™--''anlnl v Kairo. potuje, je tri-. -rnlk »Douglas* za dolge proge r nosi egiptovski kraljevski grb. kraljem Je pot0Vaio Bremstvo 24 "I niti sprejel B1h oblasti. % la letališča Forlanlnl ^ , 'n. na katerem k>oi0r LONDON, 12. oktobra. — Pariška konferenca/je sprejela osnutek mirovne pogodbe z Romunijo, kot so ga sestavile razne komisije. To pomeni, da bo Sovjetska zveza dobila 75 milijonov funtov šterlingov na račun reparacij od Romunije, med tem ko bodo zavezniški lastniki imetja v Romuniji dobili kompenzacijo 75% za škodo, ki jo je povzročila vojna. Te sklepe bodo morali predložiti dokončni odobritvi sveta zunanjih ministrov. Zahtevo za svobodno plovbo po Donavi, ki so jo močno podprle zahodne velesile in proti kateri je tako odločno ugovarjala Sovjetska zveza, so sprejeli s 15 glasovi proti šestim, ki so jili oddale slovanske države. Konferenca je tudi odobrila predlog, da se morajo sestati Štiri velesile in podonavska države za sestavo novega mednarodnega režima za Donavo. Člani Združenih narodov bodo tudi uživali klavzulo največje ugodnosti v Romuniji za dobo 18 mesecev na medsebojni osnovi. Po vojaških klavzulah mirovne pogodbe bo Romunija Imela vojsko, ki šteje 120.000 mož, mornarico 15.000 mož in letalsko silo, ki bo štela 150 letal, katera pa ne smejo biti bombniki. Glasovanje celotnega osnutka mirovne pogodbe je trajalo pet ur dve uri so razpravljali o postopku. Ko so včeraj zjutraj ob 1.50 uri prišli h končnemu glasovanju, je Molotov, ki je predsedoval zasedanju, Izjavil, da/ so pogodbo sprejeli več ali manj zadovoljivo. Konferenca se je znova sestala včeraj zjutraj ob 9.30 pod predsedstvom Byrnasa in je razpravljala o osnutku mirovne pogodbe z Bolgarijo. Dopisnik «Exchange Telegrapha* v Parizu je Izjavil, da bo Molotov odpotoval v Moskvo in da se bo proti koncu tedna vrnil v Pariz. Kar zadeva vprašanje petrolejskih družb poroča iz Pariza Reuter: »Britanske predloge za po- sebno zaščito petrolejskih družb v Romuniji, ki pripadajo Združenim narodom, so proglasili za »ne sprejete* čeprav so jih sprejeli z 10 glasovi proti 9. Dve državi sta se glasovanja vzdržali. Južnoafriški dodatek, po katerem bi morali Romunijo prisiliti, da plača primerne vsote tem petrolejskim družbam, so sprejeli s 13 glasovi proti 6 in dve državi sta se vzdržali glasovanja. TSHLD1RIS: Ali pripada svojstvo zai/ez-niške države nam ali našim sovražnikom? številno oseb. Kralj Faruk niti obiskal krajev- ‘om str. GROZA o ROMUNSKI OPOZICIJI Bukarešta. i2. oktobra '* Bukarešte poročajo, da je bil sestanek bloka demokratskih, na katerem je ministrski Jdsednik Peter Groza podal na-JNo izjavo: «Opozicija zahteva jj volitev. Dobil sem pismo v/^ne liberalne stranke, ki zahte. le °dioiitev parlamentarnih volt. ui' Ta zahteva kaže, da se azgodo-i,, '3,,;e stranke* bojijo volitev. Na J Bovorice, ki se o tem širijo, od-l^Trjam: V Romuniji bodo tx> n Ve- kakor je bilo določeno. Volitev b°mo odlomim Včeraj dopoldne je pariška konferenca pričela z delom za-načrt pogodbe z Bolgarijo, o katerem bodo razpravljali na treh zasedanjih. Preden se bo konferenca zaključila. to je prihodnji tore, bodo se razpravljali In glasovali o dveh pogodbah (madžarski ln finski). Bilo je prisotnih samo 42 delegatov, ko so »pet pričeli z zasedanjem, sedem ur po glasovanju o romunski pogodbi. Predsedoval je ameriški zunanji minister Byrnes. Prvi govornik poljski delegat Wicrslo\vski je izjavil, da so bili poizkusi, da bi različno ravnali na škodo Bolgarije in da so reparacije, ki jih ji hočejo naložiti v dobro Grčiji, pretirane, ker Bolgarija se ni borila proti teinu narodu. Nadalje je dejal, da «načrt po-godbe vpebuje razlikujoče klavzule preti manjšin^ ali manj krivim silam, ki so se borile na ltalijansko-nemški stranf*. Wlerslowskl je dejal: »So lzvest-ni krogi, ki nočejo videti ljudskih demokratičnih režimov, ki jih je postavila ljudska volja namesto starih reakcionarnih režimov in ki so pripravljeni uporabiti vsakršen pritisk, da bi preprečil takšne spremembe.* Nato je govoril grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris, ki je prispel 2 letalom Iz Aten prejšnji teden, da bi zadnlkrat posredoval za svojo državo na pariški konferenci, 1 Dejal je: «Napadi, katerim je bila Grčija izpostavljena, medtem ko je branila svoj sloves na tej konferenci, in podpora, ki so jo dali pohlepnosti njenih bivših sovražnikov, so zavzeli večkrat tako nestvaren značaj, da smo se večkrat nameravali vprašati, če po presenetljivem preobratu pravil ne pripada svojstvo zavezniške države nam, temveč našim sovražnikom. To, kar smo mi sodba v Mariboru ^ Beograd, 12. oktobra dl,., "riborsko vojaško sodišče je fivilo sodbo ..... proti trinajstim ki so bili obtoženi 0b">. izdajstva in vohunstva, oljeni Lovrenc Bedo je bil Vom " nft snlrt z ustrelitvijo, Vijaki administrator Ivan l*rjSj. !*a na štiri leta zapora s si delom. Drugi obtoženci os '*• obsojeni na zaporne kazni talcem, I^avi. da iz dokazov .,la 80 obtoženci izvajali ^Či«6"« dejjnja iu druge V« po navodilih, ki so jih a’i iz inezerastva; zahtevali, so nekatera gorska področja nekaj kilometrov od naših meja, tako da bi se naše prebivalstvo na severu, ki je bilo že trikrat zaradi napadov decimirano, lahko čutilo varno pred nenadnim napadom sovražnika.* Tsaldaris je nato Izjavil, da sl Grčija pridruži,lje pravico razložiti svoje stališče o tem vprašanju] pred Svetom zunanjih ministrov. Potem ko je dejal, da bt Bolgarija na tak način izšla Iz vojne s povečanim ozemljem ln s svojimi povečanimi gospodarskimi rezervami, tako da bi postala ena izmed najbolj bogatih pokrajin jugovzhodne Evrope, je Tsaldaris nadaljeval: «Tako bo Bolgarija, potem ko je izvršila isti zločin že tretjič proti svojim sosedom in *e drugič proti tistim velesilam, katerim dolguje svoj obstanek, izšla iz vojne pod neprimerno ugodnejšimi pogoji, kakor leta 1919. Nasprotno pa prizadeta in opustošena Grčija ne bo dosegla namena, na katerega je upala, to je dosego varnosti in miru za varstvom hranljive meje.* Nato je govoril jugoslovanski de, legat Moša Pijade, ki je posvetil večino svojega polurnega govora ponovni potrditvi prijateljstva Jugoslavije do «Nove Bolgarije*. Kritiziral je Veliko Britanijo ln Združene držav«, da nista cenili spremembe režima, ki se je zgodila v' Bolgariji, ki je prešla iz starega »reakcionarnega režima* v «sedanjo ljudsko demokracijo*. Pijade je izjavil: »Edina temna točka, ki kvari danes odnošaje med balkanskimi državami, je zadržanje Grčiji. Jugoslavija je mnenja, da preprečuje zadržanje sedanje grške vlade do drugih balkanskih držav ffrškemu ljudstvu sodelovanje pri najbolj tesnih prijateljskih odno-šajlh.* šinskl pa ni kazal nikake zadrege ter je uporabil ta incident za o-svetlltev neke točke svojega govora. Nato je dejal, da »demokracija dolarja* v Združenih državah ni zadovoljna z razvojem demokracije v Bolgariji. »Vendar — je dejal — ne bi smeli dovoliti, da bi takšna mnenja vplivala na sestavo mirovnih pogodb.* Britanski zastopnik A. V. Alexan. der je odločno podprl poziv po mire:, ki ga je napravil na konferenci maršal Smuts. Izjavil je: »Slabo znamenje je, da so med tednom znova kritizirali »stare* demokracije in nam/podtikali nevredne nagibe, da nameravamo Izvajati nelojalni pritisk. Kar se tiče moje države, lahko kategorično zatrdim, da so vsa ta podtikanja brez podlaga in da naše Žrtve za človeške pravice in svobodo govorijo same od seboj* «Stoplmo tako, da bodo zavezniki, kateri ^so našli, kako je sodelovanje v vojni bilo bistveno za poraz sovražnika človeštva, enako realizirali takšno sodelovanje za obnovitvene naloge ln za zgradnjo trajne varnosti narodov. Grčijo je v teku zadnjih 50 let Bolgarija trikrat napadlo; zato jt tako vazno za Grčijo, da poveča svojo varnost proti napadom svojega severnega soseda, kakor je to na primer za Francijo ali Sovjetsko zvezo, da se zavaruje proti nadaljnim napadom Nemčije.* f Alexander je izrazil mnenje, da 'niso «junaške usluge*, ki jih je storila Grčija med vojno, dosegle zadostnega priznanja. Menimo — je dejal — da bi morali storiti vse možno, da bi nudili Grčiji varnost, ki sl jo je zaslužila. Po našem na- ALEMIVDER: Kalior Francija in ZS^R, tako se hoče tudi Grčija zavarovati proti napadom svojega soseda Popoldne je na pariški konferenci Jefferson Caffery (Združene države) otvoril debato o mirovni Pogodbi z Bolgarijo. Izjavil je Gr. ‘hje. da njano najboljše jamstvo ni toliko v ozemeljskih spremembah kot v izročitvi večje oblasti Združenim narodom. «Združene države je izjavil Caffery — se bodo držale slovesnih obvez Združenih narodov v primeru, če bi bila Grčija v nevarnosti zaradi kake napadalne države.* Namctntk sovjetskega zunanjega ministra Andrej Višinski je kritiziral britansko in ameriško stališče do nove Bolgarije. Izjavil je: «Določeni elementi podpirajo spremembe meja, ki niso v korist miru na Balkanu.* Višinski je kritiziral angle-ameri-sko odklonitev, da bi priznali bolgarsko vlado, razen če vstopita v vlado dva zastopnika opozicijskih strank. Višinski je dejal: «Ne moremo imeti za normalen položaj, v katerem podpis mirovne pogodbe z državo, ki je postala žrtev izdajstva svojih vladajočih politikov, zavlal od političnih simpatij. Ne moremo priznati za normalno stanje, v katerem Bolgariji odrekajo priznanje sobojevništva v vojni.* Višinski je dejal, da bi nova bolgarska republika lahko marsikaj naučila druge drla; e, kar se tiče sprejetja ustave, zlasti Grčijo. «Grčija in nekatera mogočna odposlanstva, v katerih se odraža bojni duh grškega odposlanstva, se trudijo na vse načine, da bi bil mir z Bolgarijo krivičen in nedemokratičen.* Višinski je govoril s svojo običajno vnemo. Večkrat so se začeli zastopniki, ki govorijo ruščino, burno smejati ln ploskati. Pri nekem takem primeru se je ameriški zunanji minister Byrnes obrali do svojega tolmača, naj mu prevede besede, ki so povzročile smeh. Toda pTevod — kakor se zdi — ni preveč zabaval Byrnesa. Buren smeh je tudi nastal, ho je Višinski napravil zelo široko geslo In prevrnil kozarec vode na zastopnika, ki je sedel pod tribuno. VI- KONSTANTIN TSALDARIS činu glodanja bi predlog o prepovedovanju razporeditve dalekomet-nega orožja proti Grčiji na bolgarski meji predstavljal znatni prispevek v tem smislu. Ta prepoved pa bi še vedno puščala Bolgariji pravico, da razpolaga z ostalimi tipi utrdb blizu svoje meje. To JI ne bi preprečevalo, da naredi poljske utrdbo na svojem ozemlju ln da razmesti čete, kamor ji prija. Težko je razumeti, iz kakšnega razloga bi morali zanikati Grčiji to jamstvo — ki je že dovoljeno v drugi pogodbi Franciji In Jugoslaviji — ko imamo pred očmi, da v preteklosti ni Bolgarija nikoli utrdila tega dela meje*. Prva ženska, ki je spregovorila r.a plenarnem, zasedanju, je bila dr. Bertruda Sekanova, privlačna Čehinja, ki je nameščena pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu kot pravnica. Naslovila je apel, naj zmeri’ —najo z Bolgarijo. r t Bele Rusije Kiseljev, hi j predsednik političnega ln teritorialnega odbora za Bolgarijo, je napadel Grčijo, ker je vzpostavila monarhijo in postavila zahteve do Bolgarije. »Vzpostavili so monarhijo — je rekel — proti volji večine grškega naroda ln s pomočju zunanjih reakcionarnih sil. «Grč!ja zahteva približno desetino ozemlja Bolgarije ter ni pri svoji zahtevi po reparacijah upoštevala načela, da se mera izvršiti ppvračilo škode v delni meri.* Kiseljev je zahteval od konference, naj znižajo predloženo vsoto vojne odškodnine ali predložijo vprašanje štirim zunanjim ministrov v odločitev. Glasovanje o posameznih členih bolgarshe pogodbe Po obnovitvi zasedanja je plenarna konferenca nocoj zavrnila prvi člen načrta mirovne pogodbe z Bolgarijo, ki predvideva, da morajo biti meje Bolgarije iste, kakor so bile 1. januarja 1941. To vsebuje sporno vprašanje grško-bolgarske meje. Devet držav je glasovalo v, korist člena in ostalih 12 se je vzdržalo glasovanje. Ameriški zunanji minister James F. Byrnes, ki je predsedoval konferenci, je objavil, da zaradi tega člen ni bil odobren. V korist preje omenjenega člena so glasovale Združene države, Bela Rusija, Francija, Norveška, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, Sovjetska zveza In Jugoslavija. Naslednjih 7 členov političnega značaja, ki so obravnavali človeške pravice, izročitev vojnih zločincev, priznanje mirovnih pogodb, ki jih bodo podpisale ostale bivše sovražne države, kakor tudi sodelovanje Bolgarije z Združenimi narodi, so sprejeli skupaj brez poimenskega glasovanja. Britanski predlog za vnos novega člena, ki teži ščititi pravice Zidov v Bolgariji, so odobrili z 12 proti 7 glasovi in dvema vzdržanima. Eno izmed spornih vprašanj, ki so izvirala iz vojaških klavzul, je tvoril grški popravek z namenom prepovedati Bolgariji zgraditev takšnih trajnih utrdb, da bi lahko streljali na grško ozemlje, so odobrili z 12 ugodnimi, 6 nasprotnim: glasovi in 3 vzdržanimi. Proti popravku so glasovale Sovjetska zveza, Bela Rusija, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina In Jugoslavija. Vzdržale so se Kitajska, Abcslnlja in Norveška. Drugo sporno vprašanje, ln sicer grški predlog o priključitvi torpe-dovk v seznam ofenzivnih orožij, ki jih Je treba prepovedati Bolgariji, je dobilo večino dveh tretjin ln ga bodo zaradi tega predložili Svetu zunanjih ministrov s polno vrednostjo priporočila. Glasovanje je dalo 14 ugodnih, 6 nasprotnih glasov ln 1 vzdržanje. Bela Rusija, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, Sovjetska zveza in Jugoslavija so glasovale proti temu .predlogu, medtem ko se je Franclja vzdržala. t Odbor je nato hitro odpravil o-stale vojaške člene pogodbe. Eno izmed najbolj spornih klavzul o reparacijah — britanski predlog o skupni vsoti 125 milijonov dolarjev, ki Jih mora plačati Bolgarija, so odobrili i 13 glasovi pro- ti 6 (slovanske države) ln dvema vzdržanima (Abeslnija ln' Norveška). Zaradi tega niso dosegli dve tretjinske večine, ki je potrebna za polnovredno priporočilo Svetu zunanjih ministrov. Grški popravek, ki je predložil razdelitev te skupne vsote na enaka dela med Jugoslavijo in Grčijo, ki jih je plačati v dobi 6 let, so sprejeli z 12 glasovi proti 7 (slovanske države in Kitajska) ter 2 vzdržanima (Afceslnlja ln Norveška). Francoski predlog, ki je zahteval svobodno plovbo po Donavi, je dobil dvetretj insko večino s 15 glasovi proti 6 glasovom slovanskih držav. Ta predlog je že dobil dve-tretjinsko večino v glasovanju na preučevanju mirovne pogodbe z Romunijo. Drugi del predloga — to je, naj se konferenca predstavnikov 4 velesil in vseh obalnih držav sestane v 6 mesecih, da bi se sporazumela o novem mednarodnem režimu na Donavi — so sprejeli s 14 proti 7 glasovom (slovanske lržave in Norveška). Britanski predlog o posebni zaščiti, ki bi jo dovolili zavarovalnim družbam Združenih narodov, so zavrnili g ^ nasprotnimi glasovi proti 6 ugodnim ter 8 vzdržanimi. Ostale gospodarske klavzulo so sprejeli po priporočilni večine gospodarskega odbora. Konferenca je zaključila svoje delo glede mirovne pogodbe z Bolgarijo davi ob 1.15 (pariški čas), po zasedanju, ki je trajalo 3 ure In pol ln na katerem so glasovali o vseh členih in dodatkih. To končno glasovanje o pogodbi je bilo znatno hitrejše kakor glaso. vanj« o pogodbah z Italijo ln z Romunijo. Več delegacij je bilo sinoči zastopanih le z enim samim ali z dvema članoma. BEGUNCI BODO DOBILI POTNE DOKUMENTE London, 12. oktobra Medvladni odbor za begunce je dosegel načelni sporazum o vprašanju potnih dokumentov, ki jih je izdati beguncem. Na konferenci, ki je imela svoja zasedanja ta teden v Londonu, so sodelovali delegati 25 držav. Na ponedeljkovem zasedanju bodo preučevali besedilo načrta, ki ga je predložil ravnatelj odbora sir Herbert Elerson. Nadškof Sleplnac 16 let prisilnega dela Odmev obsodbe v svetu Beograd, 12. oktobra. — Nadškofa Stepinaca so včeraj spoznali za krivega ezločmov proti drlavi». Obsodili so ga na IG let prisilnega dela in na odvzem civilnih pravic za pet let po prestani kazni. Ustaškega polkovnika Erika Lisalca so obsodili na smrt z obešenjem. Odsodbe je izreklo vrhovno hrvat-sko sodišče v Zagrebu. Ivan SaliČ, drugi bivši tajnik nadškofa Siepinca, je bil obsojen na 12 let prisilnega dela ter na izgubo civilnih in političnih pravic za nadaljnjih 5 let. Nadaljnji, obtoienci so dobili naslednje kazni: Josip Simecki 14 let, Margešii 13 let, Modest Martinčič 5 let, Josip Crnkovič 11 let, Djuro Marič 5 let, Krešo Klemen 3 leta. Franjo Pavlek 1 leto; nadaljnjih 5 obtoiencev je dobilo kazni odvzema svobode do 6 n.esecev, trije pa so bili oproščeni. Westminstrskl nadškoj kardlnel Griffln je v komentiranju obsodbe, ki so Jo izrekli v Zagrebu proti jugoslovanskemu prlmasu nadškofu Alojziju Stepincu, izjavil: eZagreb-Ski nadškof je v resnici sin svoje dežele in oče za svoje ljudstvo. Ta obsodba predstavlja surovo nepravičnost in zločin proti velikemu pa. triotu, ki se je pokazal prijatelji proti vsem tistim, ki so potrobovali1 pomoč, brez rasnih in verskih razlikovanj*. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Acheson je na tiskovni konferenci komentiral raz. pravo proti jugoslovanskemu nadškofu Alojziju Stepincu, ki so ga kot kolaboracionista obsodili na 16 let prisilnega dela. Izrazil je svojo zaskrbljenost nad jugoslovanskim pojmovanjem civilnih svobod. Acheson je izjavil: «Združene države so že dolgo časa zaskrbljene zarali civilnih svobod v Jugosla. viji, To zaskrbljenost so Združene države že izrazile svoječasno ob priznanju Jugoslavije. Sedanjo zaskrbljenost povzročajo tiskovne vesti o razpravi, po kateUh je bilo jugoslovansko sodišče pristransko v svojem stališču do obtoženca. V svetu so razni pravni sistemi, toda osnovne pravice pravičnosti in svobode pri postopku so povsod skupne.» Acheson je dovolil objavo sledeče izjave: «Vprašali so me, če sem pripravljen dati kakšen komentar ali izjavo k razpravi in obsodbi naa-škofa Stepinaca. Dal bom izjavo. Naravna ta komentar ne more iti v podrobnosti. Hočem reči, da smo dolgo časa zaskrbljeni zaradi civilnih svobod v Jugoslaviji. Spominjate se. da smo svoječasno pri našem priznanju jugoslovanske vlade opozorili na takratni položaj, ki smo ga imeli za nezaželenega. Spomnili smo jugoslovansko vlado na njene obveze, ki izhajajo iz listine Združenih narodov, ki ta vprašanja posebej obravnava. Spodbujali smo jugoslovansko vlado, da to vprašanje čimprej uredi. Na žalost smo morali po priznanju z jugoslovansko vlado obravnavati številne primere, ko so razprave proti našim državljanom po našem mnenju vodili nepravilno. Zato je razprava proti nadškofu za nas vzrok za zaskrbljenost. Naravno nimamo za. Pisnika razprave in ne posebnega poročila našega veleposlanika. Naša obvestila so zato približno ista kot vaša, to je iz tiska. «Tudi s stališča civilnih srx>bod smo zaskrbljeni ob tej razpravi. Ob njej sl zastavljamo vprašanje, če razprava preistavlja omalovaževanje svobode vere in bogočastja. Vsaj po obvestilih dopisnikov bi si bilo pri vodstvu razprave marsikaj želeti. Vi veste, da je v ustavi in v pravu Združenih držav zajamčen pravilen postopek m razpravi po 14, popravku in da je vrhovno sodišče Združenih držav določilo, da u nobenem. primeru niso zakonite razprave, v katerih na sodišče vpli- vajo sovražna čustva do obtožencev na podlagi predsodkov. Ta določba globoko temeljt p ameriškem ustroju. «Pravo bistvo postopka je, da storimo na razpravah vse, kar je možno, da smo pravični do obtoženca, da preprečimo v sodni dvorani motnje in manifestacije občinstva, da storimo vse potrebno za primerno zasliševanje prič. To so vse stvari, ki se nam zdijo popolnoma v zvezi s častjo postopka. To je, kar nam vzbuja zaskrbljenost in nas vzne-m'rja, medtem ko čakamo na končne dokaz* in na podrobna poročila.* Acheson je pripomnil, da njegov komentar ni resnični in pravi sklep ameriške vlade marveč je to izjava njegovega stališča ast/tikarju, ki ga je o tem vprašal. Acheson je zaključil, da Združene države niso prejele od Vatikana prošnje za intervencijo. Dejal je, da pravica Združenih držav za komentiranje notranjih vprašanj druge države temelji na informativni zamisli Združenih narodov in na temeljnih civilnih pravicah. POJASNILO VATIKANA GLEDE NEKIH DOKAZOV NA RAZPRAVI PROTI STEPINCU Vatikansko mesto, 12. oktobra Jatmi tožilec je 2. oktobra na zagrebški razpravi iznesel proti mons. Stepincu hrvatskl prevod nekega pisma, ki ga je baje poslal nadškof Sveti stolici 18. maja 13/(3. V uradnih krogih Svete stolice izjavljajo o tem, da so po pregledu arhivov drtavnega tajništva našli samo nekatere listine m datumom 18. maja 181,8, katerih vsebina odgovarja le deloma zaključkom javnega toiilca. V nasprotju z vsemi pismi, ki jih je poslal nadškof Sveti stolici, je ta listina — na katero niso dali nob:nega odgovora — spisana na pisalni stroj in na papirju brez napisa ter sestavljena v obliki, ki nt običajna pri dopisovanju s Sveto stolioo ter brez pečata tn kar je še bol) značilno, brez podpisa. AMERIŠKA MORNARICA NE NAMERAVA USTANOVITI TRAJNEGA OPORIŠČA V NEAPLJU Washington, 12. oktobra Poročevalec ameriškega mornariškega ministrstva je izjavil z naj večjim poudarkom, da jo vest neke tiskovne agencije, po kateri naj bi mornarica Združenih držav imela nameu zahtevati od italijanske vlade koncesijo trajnega oporišča v neapeljskem pristanišču, popolnoma brez podlage. Izjavil je, da mor-, narica nima nobenega načrta o I takem oporišču. Pred bolgarskimi volitvami Opozicija zahteva preložitev Moskva, 12. oktobra Moskovska «Pravda» je izvedela iz Sofije, da je sovjetski podpredsednik zavezniške nadzorstvene komisije v Bolgariji general Sergej Birjuzov odklonil sklicanje posebnega sestanka komisije, kot je zahteval zastopnik Združenih držav, na katerem bi morali razpravljati o ^svobodnih volitvah za bolgarsko Narodno sobranje, ki bi motale biti 27. oktobra.* Po «Pravdi» je general Birjuzov v svojem odgovoru ameriškemu generalu Robertsonu baje rekel, da je «zagotovitev svobodnih volitev v Bolgariji, posebna pravica bolgarske vlade. Razpravljanje o teh vprašanjih, še bolj pa izvedba ukrepov v tem pogledu, bi predstavljalo močno vmešavanje zavezniškega nadzorstvenega sveta v notranje zadeve Bolgarije.* Dopisnik »Tanjuga* poroča: Voditelji opozicije v Bolgariji so poslali ministrskemu predsedniku Kimonu Georgijevu pismo, v katerem zahtevajo, da so odlože volitve za Narodno sobranje. Volitve naj bi preložili za deset dai — pravi pismo — ker se opozicija za volitve tehnično ni mogla pripraviti. Tiskovni oddelek informacijskega ministrstva je v tej zvezi izdal poročilo, ki pravi, da so bili pogoji zn tehnične priprave enaki za vse stranke. DE GADLLE ..REAKCIONAR" Pariz, 12. oktobra Francoska komunistična stranka je izdala proglas, v katerem obsoja nastop generala De Gaullea v kampanji z:: referendum glede novega načrta za ustavo. Proglas označuje De Gaullea kot «prvoboritelja vseh reakcionarnih sll» ter poziva vse Francoze «k združitvi, da se onemogočijo poizkusi reakcije* in «k enodušnemu glasovanju za republikansko, demokratično in soclal- VESTI V 1 STAVKU — Dva rušilca britanske mornarice — «Crazier» in «Crystal» — so ob prisotnosti norveškega veleposlanika ln angleških osebnosti izročili norveški tr omarici. — Na britanskem in ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji bodo zvišali živilske obroke na 1550 kalorij na dan in so zaradi tega morale zasedbene oblasti uvoziti večje količine žita, kar •znaša za samo britansko področje približno 65 milijonov funtov šterlingov, zaradi nedavnega povišanja cen amev riškemu žitu. —. Osrednji Izvršni odbor kitajske vladne stranke Kuomintanga Je ponovno potrdil generalisima Cankajšeka za predsednika kitajske republike, ker mu je potekel zakoniti rok predsedniške dobe. — Zaradi prekinitve zvez med Italijo in Balkanom so do nadaljnjega ukinili zračno poštno službo z Jugoslavijo, Romunijo ln Balga-rijo. — Kitajska je te dni praznovala 35. obletnico proglasitve republike. — Na svojem domu v Long Islandu je umrla baronica Evgenija Rotschild, soproga potomca znane bankirske družine, — Švedski kralj Gustav je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministru za vzgojo Tage Galanderju, ki je po smrti ministrskega predsednika Hanssona postal tudi predsednik socialdemokratske stranke. — Arabci so obvestili jeruzalemsko javnost z manifestom, da je organizacija «Visoki arabski bor. ci» usmrtila arabska posredovalca, ki sta prodajala 7,idom zemljo, ker sta s tem škodovala arabski stvari. — V višini Livorna je zadel na mino parnik z 8755 tonskim tovorom premoga, ki ga je UNRRA poslala Namesto Kitajski tračnice za Jugoslavijo WASHINGTON, 12. oktobra. — Glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia je u izjavi, ki jo je objavil na tiskovni konferenci, napravil pregled o položaju glede na pošiljke tračnic Jugoslaviji, ki so bile prvotno namenjene Kitajski, La Guardia je izjavil, da mora dati o tem Izjavo, da pobije «mno-ge neumne in neodgovorne izjave*, ter sporočil, da je preusmerjenje teh 7.000 ton tračnic odobrilo zunanje ministrstvo z vednostjo drugih zainteresiranih jederalnih ustanov in da so storili ukrepe za nadomestitev materiala in za naslednje pošiljke na Kitajsko, preden so odobrili to prtus-merjenje. Izjava Da Guardia pravi na nekem mestu: eZaradi nakopičenja, ki je v kitajskih lukah, je bilo po trebno odrediti ezadržbo* transpor. tov z izjemo živilskih in zdravniških, dokler ne bo mogoče nadaljevati z izkrcanjem ladij ob njihovem prihodu. Prekinitev so napravili zato, da hi omogočili transport vsega bolj nujnega materiala, ki ga je zahtevala Kitajska, za katerega bodo lahko poskrbeli izkrcanje in takojšnjo razdelitev odpremljenega tovora. Nakopičenje v lukah in izvršitev programa pomoči Kitajski stane ustanovo UNRRA na stotine tlsočev dolarjev stroškov ležarine, ker ladij ne morejo raztovoriti. Denar, ki ga izdamo preskrbi hrane za sestradano ljudstvo. Naravno za je, ko nam je bilo svkladiščenje, ne mogoče, da smo morali poskrbeti, da smo poslali drugam material in opremo, ki ga je nakupila Kitajska in ki se je nakopičeval t> skladiščih. Razume se, da se pri tem razpoložljivost tračnio za Kitajsko ne zmanjša. Z namenom, da bi preprečili stroške nekoristne ležarine, so dovolili preusmerjenje približno 7000 ton tračnic v Jugoslavijo. Pri tem so sprejeli ukrepe za njihovo nadomestitev, še preden sb odobrili preusmerjenje. italijanski vladi. — Približno 20 neznancev je napadlo neko kmetijo blizu Rov-ga v Italiji In jo v osmih urah popolnoma oropalo; plen, med ostal:ml7 glav živine, so naložili na tovorni avtomobil s priklopnem vozom, ki je čakal na cesti. — Palestinska policija je alarmi, rana zaradi novega vala terorističnih sabotaž, ki so doslej stale življenje treh britanskih vojakov; policija je opozorila pešce in avtomobiliste na mine na cestah, ker so odkrili 5 min na Betlehemski cesti, ki pelje v bivališče visokega komisarja za Palestino generala sira Alana Cunnlnghama. — Nizozemska kraljica Vlljeml-na je odklonila prošnjo za posredovanja, ki ji Jo Je poslal Arthur Seyss Inquart, komisar Za Nizozenv. sko med nemško okupacijo, katerega je sodišče v Niimbergu obso-ctilo na smrt. — V Aleksandrijo so prispele tri britanske vojne ladje, križarka <0.1-verpool» in «Ohieftain» ter «Chi-va!rous», ki se bodo udeležile Je-senskega križarjenja pb Sredozemlju. — V Rimu se mudi predstavnik britanskega ministrstva za delo, ki bo najel približno 800 italijanskih specializiranih in 2.000 nespeciali-ziranih delavcev za britanske livarne; kot sobarice in snažilke bodo sprejeli v Anglijo 6.000 litvanskih in latviških žena, ki živijo v emigraciji. — Avstrijska vlada je sklenila zahtevati Izročitev von Papena in Schiracha avstrijskim oblastem. 1 ŽENSKI KOTIČEK Prva burja Konto je prijetnih toplih dni! --- Burja na* je presenetila ob ulivanju zadnjih kopeli in daljših sprehodov. Kar nenadoma se je spomnila in neusmiljeno zapihala s kratkih goličav. Rekla bi, da nas je na S la popolnoma nepripravljene. Upale smo, da bomo vsaj le nekaj basa lahko pustile v omari zimske obleke in nogavice — zlasti nogavice, to neprijetno poglavje v lenski garderobi. Nekatere so ostale neomajne v svojih sklepih in se ne puste pretentati. Pogumno kljubujejo burji z bosimi nogami. Saj bo zima le dolga in se bomo .naveličale večnega krpanja, menijo. Ko tako modrujejo, jim Iklepečejo zobje in bojim se, da se bodo kljub trdnim sklepom morale kmalu vdati neizprosni In trdovratni trlalki burji. Lani smo upale in se tolažile, da si bomo letos lahko nabavile nov plalb ali obleko, ko bodo cene zmer nejle. Saj je bilo spomladi kar nekam lepo videti. Zal je temu drugače. Po izloibah Je polno lepih stvari, ki mikajo Zensko oko in srce, toda cene se niso prav nič izprtmenile in bo morda treba počakati le leto ali celo dve, da bomo lahko ugodile najskromnejlim Željam. Zato je najboljše, da zberete pogum in pregledate stare zimske stvari. Vse plašče, kostume, obleke tn perilo prezračite tn skrtačite — madeZe ste gotovo očistili spomladi, ko ste jih odložili, kot sem vam svetovala. Ko vse pregledate, boste videli, da se d/l le marsikaj narediti iz starih stvari, o katerih ste mislili, da niso več uporabne; v sili Je pač človek iznajdljiv. Stare obleke, ki jo nosite Ze toliko let, ste se naveličali in tudi vsa obguljena je ter prav nič ne soglaša z letolnjo modo. Vendar ni treba obupati, ker si z iznajdljivostjo in majhnim trudom lahko osveiite vso garderobo. Saj ste se marsičesa navadili in naitčiii med vojno. Bo treba pač znova napeti mcZgane in premisliti, kako iz dveh ponolenih oblek lahko naredite novo, kako iz starega neuporabnega pulovra napletete tople zimske nogavice itd. itd. S klopčičem volne lahko naredite prave čudeZe. Za obleko, ki je preozka napletite S cm Uroke — če treba tudi Urit — trakove, obleke prerežite spredaj po sredini in dostavite pletenje ter prilijte pri- merne gumbe, da jo boste lahko zapenjali. Ce vam je ostala volna, napletite trakove in okrasite Žepe. Ce imate doma kos novega blaga, ki ne zadostuje za obleko, napletite hrbet ali sprednji del iz volne, enake ali odbijajoče barve. Tudi pleten oplečnik in rokavit se lepo podajo. Iz starega pulovra, ki je ves strgan na komolcih in pod pazduhami prcjeden od potu, lahko napletete lep telovnik — pulover razparajte, volno navijte v Itrene, operite, posušite in navijte v klobčiče. Za staro črno ' ali temnomodro obleko poiščite košček belega bati.e ta in sami izvezite ali ob kvačkaj te ovratnik. Tudi s svilenimi vrvicami ali bleščico lahko videz stare In Ze nekoliko ponošene obleke popolnoma izpremenite. Za kuharice BRUSNIČNA MARMELADA NA RUSKI NAČIN: Prebrane brusnice stresite na sito in jih trikrat polijte z vrelo vodo. Na kilogram brusnic vzemite pol kilograma medu in pustite počasi kuhati ter ves čas mešajte. Dodajte nekaj olupljenih in no tenke rezine narezanih jabolk in hrušk (če najdete polovioo na drobne koščke nare-'zane melone) ter kos cimeta in nekaj klinčkov. Kuhajte toliko časa, da je* vse mehko in nato pretlačite skozi sito za zelenjavo in napolnite v lončenih posodah. MEŠANA SLIVOVA MARMELADA: Vnemite kilogram zrelih sl.v, ZSO gr jabolk, olupljenih in nasekljanih, B50 gr olupjenih in nasekljanih kutin, 750 gr sladkorja, nastrgane olupljene limone in nekaj cimeta. Sadje in sladkor stresite v menjajočih se plasteh v večjo kozico in pristavite na ne prevroč štedilnik. Večkrat premešajte in kuhajte tako dolgo, da postane marmelada gosta. / ANGLEŠKA MARMELADA IZ BUC: Srednjeveliko bučo olupite in odstranite semena ter narežite no prav drobne regine. Na pol kilograma bučnih rezin primešajte Z50 gr. sladkorja, olupke in sok ene limone ter 15 gr zmletega ingverja. Vse dobro premešajte in stresite v Čisto pološčeno posodo ter pustite pokrito preko noči. Zjutraj odcedite sok in ga, pustite premeti, nato pa dodajte še ostalo zmes in počasi kuhajte ter pridno mešajte. Ko je marmelada gosta tn prozorna, jo še močo napolnite v pripravljene čiste kozarce. PARADIŽNIKI NA 5PANSKI NAČIN: Raztopite 500 gr sladkorja, dodajte S olupljenih in narezanih čebul in jih pustite zarumeneti. Nato dodajte B kg narezanih paradižnikov. Pridno mešajte in pri medtem ognju skuhajte v gosto kašo. Pretlačite skozi sito in nato znova prevrite. Napolnite v kozarce, pokrijte s papirjem, ki ga namočite v olju in zavežite kozarce s pergamentnim papirjem ter shranite na hladnem in temnem kraju. KUMARICNA SOLATA ZA ZIMO: Velike kumare olupite in drobno nastrgajte. Stresite jih v lončeno ali porcelanasto posodo in osolite. Pustite Jih nekaj ur stati in nato sok odcedite. V menjajočih plasteh polagajte kumare v lončeno posodo, natresite sol, poper in nastrgano črno redkev, nalijte toliko kisa, da so kumare pokrite. Kot zadnjo plast nalijte nekaj olja in zavežite posodo s pergamentnim papirjem ter sranite na suhem in hladnem prostoru. RAZLIČNO ZELENJAVO — grah, stročji fiZol, korenje, karfijolo itd. — operite in nasekljajte ali pustite celo, če ni prevelika, kuhajte eno do dve minuti v meli vodi. Odcedite in napolnite v patentne kozarce s širokim matom do S cm pod robom. Na to nalijte ohlajeno pre-meto slano vodo (l žlička soli na l liter vode), zaprite in kuhajte v patentnem loncu: 1 in pol ure pr-v.č, 1 uro drugi dan. Grah B uri prvič in 1 uro drugič; jilol 1 in pol ure prvič, 1 uro drugič in tretjič. U JUL KRAJINA General Morgan Imenovan za načelnika glavnega stana v Wastilngtonu London, 12. oktobra Britanski vojni minister je sporočil, da bo sedanji vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju general sir V/illiam Morgan sprejel funkcijo načelnika glavnega stana britanske vojske v Washingtonu. Ob pričetku leta 1947 bo nasledil maršala lorda Wilsona. General Morgan je postal načelnik glavnega stana Zavezniških sil v Italiji 1945 leta in je izdelal načrte za zaključni napad v Padski nilini. Bil Je tisti, ki je od nemškega vrhovnega poveljstva zahteval brezpogojno vdajo tn ki je podpisal člene kapitulacije v imenu maršala Alezandra, kateremu je sledil kot vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju. SPREJEM ZOBOZDRAVNIKOV V SLUŽBO Trst, 12. oktobra Za Šolsko leto 1946-47 bo mestna občina sprejela v Šolsko zobozdrav-nlSko službo tri dentiste in tri zobozdravnike. PrcSnje za sprejem je treba vložiti na vlož SJu županstva soba St. 44 najkesneje do 26. t. m. Vse pojasnila o sprejemnih pogojih, plači in potrdilih dobijo interesenti vsak delavnik med 12, In 13. uro v občinskem uradu za higieno in zdravstvo v ulici Cavana 18, I. nadstropje, soba št. 2. Neuspeli roparski napad Trst, 12. oktobra Policijsko poveljstvo podpodro-čja v Tržiču je javilo, da sta v četrtek ob 19. uri dva neznanca, izmed katerih je bil eden oborožen z brzostrelko, vdrla v mlin 43 letnega Isaia Pussinija, stanujočega v Tržiču v bivši ulici 28. oktobra št. 43. Neznanca sta zahtevala denar. Medtem ko bo mu grozili, se Je Pussinlju posrečilo, da je alarmiral okolico in pregnal napadalca. Policija je takoj začela s preiskavo, da bi ugotovila, kdo sta bila drzna napadalca. Zakrinkani neznanci odvedli in pretepli mladenka Trst, 12. oktobra Trije zakrinkani in z revolverji oboroženi neznanci so v četrtek proti 20. uri vdrli v stanovanje 20 letnega Prima Zanandrea, stahujo-čega v Starancanu, v ulici P. Um-berto 20 in mladeniča, potem ko so ga zvezali, prisilili, da jim je sledil na odprto polje. Kakor poroča tržiška policija, so trije neznanci, ko so pršil na osamljen kraj, zaslišali Zanandreo o vprašanjih političnega značaja. Ker je mladenič izjavil, da ne ve odgovarjati, so ga tolkli na tak način, da so mu povzročili različne podplutbe. Ko so ga pretepli, so Zanandreo še vedno zvezanega odvedli na cesto v Bistrinje ter ga izpustili. V teku so ugotovitve, da bi ugotovili identiteto napadalcev. Izredno porotno sodišče Zasliševanje prič na razpravi proti Satnbu CORONA 24 LET ZAPORA Trst, 12. oktobra V četrtek so na razpravi proti bivšemu zveznemu tajniku Sambu zaključili zasliševanje prič. Dopoldne so zaslišali obremenilne, popoldne* pa razremenilne priče. Po končanem zaslišanju so razpravo preložil na 19. oktober. Zelo važna je bila izjava priče Anton Kozlovič glede usmrtitve dveh deklet v kraju Stranzia Bruttia. Dne 29. marca 1944 je šel Kozlovič tam mimo in je slišal streljanje. Napotil se J« proti kraju, odkoder so prihajali streli in je tam opazil kamion s faš'sti. Nedaleč od tega kraja — je dodal Kozlovič — sta bili trupli obeh deklet. Izredno porotno sodišče je danes po delni razveljavitvi prejšnje sodbe po kasacijskem sodišču obnovilo razpravo proti pietru Coroni, zaradi obtožbe umora, ker je sodeloval pri ustrelitvi 6 rodoljubov, ki so jih ubili na pokopašču v Visinadi 26. novembra 1943. Corona so spoznali za krivega ter ga obsolili na 24 let Ječe. LOUIS W1LTQN 31. Kilometrski kamen št. 27 Nekaj korakov od hiše je bila manjša goličava in v tej smeri se je Alf obrnil. Ni mogel preprečiti, da ne bi delal ropota, toda ni se dosti za vse to zmenil. V začetku Je Duncan napredoval Še precej hitro in brez posebnega napora, ko pa se Je obrnil, da bi pogledal proti hiši, je opazil, da se je preveč oddaljil od črte, kjer bi megel pogledati skozi okno in se je zato držal bolj na desni. Ko Je ravno hotel spremeniti smer, je neki beli predmet na grmovju pritegnil njegovo pozornost, Približal se Je in razburjen snel z neke veje ženski robček. Takoj Je vedel, kdo ga je Izgubi: prodiren in čuden vonj Je začutil že pri svojem obisku v Fielderje-vem uradu In tudi danes med kratkin razgovorom, ki ga Je Imel na pragu svoje sobe. Kateri okoliščini je b’lo pripisovati to najdbo? Mogoče se je gospodična Rcidova izgubila v temi in se je, namesto, da bi šla po apodnji stezi, obrnila navzgor? Taka možnost Je bila zelo malo verjetna, ker se je pot tudi v temi zelo dobro odražala od okolja, medtem ko je bilo treba za zgornjo pot teren poznati. Alfu Duncanu so se podile po glavi razne misli, ki so ga morile že med pogovorom z gospodično Reidovo ln ki so mu zdaj znova napolnile glavo. Ne da bi količkaj pazil na obleko, sl Je utiral pet med grmovjem, da bi tako prišel do razsvetljenega okna. Ves trud pa je bil zaman, ker ni mogel videti več, kot samo en del sobe; Istotako ne gospodične Ret-dove: ali Je bila nepremična v .takem delu sobe, da Je ni mogel videti ali pa je sploh ni bilo v sobi. Po dobrih desetih minutah napetega, a brezuspešnega opazovanja, se Je Duncan prepričal, da je mladenka zq/es odšla iz sobe in da Ima robec, ki ga je pravkar našel, večji pomen. Kje je gospodična Reidova in kaj se ji je zgodilo? Mladenič se je oddaljil po naj-^ krajši poti ln ko je končno bil Izven tega nerazrešljivega klobčiča, se je ustavil ln globoko vzdihnil. Neverjetni nagon ga je opozoril, da je v nevarnosti. Odskočil je nazaj In se bliskovito sklonil, to ravno v trenotku, ko se je neka roka prikazala iz bližnjega grmovja... Bilo je vprašanje tisočinke sekunde. Duncan, ki je ohranil popolnoma hladno kri, je pričakoval poka, toda nihče ni streljal. Slišal se Je samo šum neke odvržene stvari, potem pa Je nekdo hitro zbežal med grmovjem. Alf se je pognal za bežečim neznancem; ko pa je prenehalo šuštenje, ki ga je povzročalo božanje neznanca po suhem listju, Je moral to svojo misel opustiti. In potem, zakaj naj bi tudi vztrajal na zasledovanju? Vedenje neznanca je sicer imelo vse znake napada, vendar mu v resnici ni bilo nič prizadejanega... Tu se je Duncan zavedel, da je zgrešil pot in dobre četrt ure je porabil, da se je znašel in poiskal pravo pot rr.zaj. TRŽAŠKA KRONIKA VIŠJE ZAVEZNIŠKO SOD1SČE NADALJNJI POTEK RAZPRAVE ZARADI NAPADOV NA NESTAVKAJOCE Zasliševanje zadnjih obtezilnih pri c - Štiri oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov - Berlot kriv in obsojen na 18 mesecev Tretja obtežilna priča podčastnik Vicenzo Romano je opisal način Izvedbe preiskave. Na vprašanje, če lahko katerega izmed obtožencev identificira, je spoznal Guglielma Berlo-ta in je izjavil, da ga je zaslišal in da je dobil od njega prostovoljno izjavo z njegovim podpisom. Ob tej izjavi je priča Berlot priznal, da. je napisal enega izmed dokumentov, ki so jih zdaj predložili sodišču. Glede drugega dokumenta je izjavil, da je možno, da ga je on napisal, medtem ko je izjavil, da ne ve ničesar o tretjem dokumentu. Glede na te tri dokumente, ki so mu jih predložili, je priča Romano spoznal v njih zadevne dokumente. Sklenili so predložiti omenjene tri dokumente sodišču kot priloge 1, 2, 3. Zadnja obtežilna priča namestnik nadzornika Salvatore Iucolano je tudi izpovedal o preiskavi policije in istovetnosti obtožencev. Dejal je da je dal štiri izmed petih obtožencev aretirati dne 12. in 13. septembra na njihovem stanovanju in da je v trenotku aretiracije opazil, da jih Je že prej videl. Priča ni aretiral Gomezela. Njegovi predstojniki so mu dali naslove in Imena oseb, ki jih je moral aretirati. Aretiranci mu niso podali nobenih izjav. Pred razpravo je bilo dolgo razpravljanje, če dokumenti, ki jih je obtožba predložila, lahko služijo za dokaz. Predsednik je sklenil, da tožilec lahko predloži dokumente pričam in bo nato sodišče odločilo, če bodo katerega izmed dokumentov morebiti sprejeli kot dekaz. Med zasliševanjem je predsednik sodišča zaradi prošenj treh zagovornikov, ki so trdili, da se tožilcu n posrečilo dokazati odnošajev med njihovimi klienti s predloženimi dokumenti, in nekaterimi inned domnevnih dejanj, ki so v teh dokumentih omenjena, oprostil tri obtožence, ,n sicer Umbe~ta Berlota, Giovannija Metellija in Silvija Prinza. PRIČANJE BERLOTA Ko je Berlot stopil pred sodišče, da priča v svojo obrambo, ga je p-edsednik opomnil, da ni prisiljen pričati, toda če bi to hotel storiti, bo to moral storiti pod prisego in bo podvržen zasliševanju s strani občinstva ln sodišča. Kot priča je Berlot dejal, da ni član krožka Rinaldi, toda priznal je. da je na policijski postaji podpisal Izjavo in da je možno, da je «v trerjotku razburjenja* dejal, da je član. Izjavil je, da razen svojega brata ostalih Obtožencev ni poznal. Priznal je, da je napisal dokumente, toda dejal je, da jih ni nikomur izročil. Berlot se je začudil, da so ti dokumenti v posesti policije in je pristavil, da se dokumenti nanašajo na incidente, pri katerih Je b'l navzoč ln jih videl in da je dokumente napisal »zaradi svoje osebne amb'cije». Nameraval jih je spraviti skupaj, »da bo nekoč obrazložil boj naše pokrajine*. Mrd zasliševanjem je priča priznal, da Je nap sal dva izmed dokumentov, k' so jih predložili sodišču., Javni tožilec ga je strogo zasli-ša’ o nekaterih dokumentih. Odgovor priče na ta del zasliševanja je povzročil smeh; predsednik ga je pozval, naj ne pezabi, da priča. SME8NI ODGOVORI Pričo so nato vprašali o knjigi, o kateri je dejal da jo misli naphati. Javni tožilec je vprašal: «Toda kakšno zgodovino naj bi obdelovala ta knjiga? Alj mislite, d«, b; služila kakšni koristni stvari?* «Nobeni koristni stvari; bila bi le za mojo osebno uporabo, da so bom vsega spominjal.* «Ali naj bi knjiga vsebovala dejstva ali izmišljene stvari?* Priča je odgovorila: «Dejstva ln fantazijo.* Predsednik je spet odgovoril: »Zelo zanimiva knjiga.* Nato je pričo znova pozval, naj se zaveda, da priča pod prisego. Javni tožilec je pripomnil: «Ali so vsi tisti, ki jih označujete kot tovariše, v resnici vaši tovariši?* «Da», je odgovorila priča. »Postali so mi tovariši, v kolikor sem protl- fašist. Videl sem jih iti v napad proti množici.* «Kako pa ste vedeli, da so vaši tovariši?* Priča je odgovoril: «Ker so pač stavkali.* Predsednik Je nato vprašal: »Ce vidite človeka na cesti, ki napada neko drugo osebo, ali mislite, da je naravno, da je vaš tovariš?* «Ne», je odgovorila priča, «toda če vidim skupino oseb, ki napada avtomobil, na katerem so prostovoljni pometači, mišim, da so te osebe moji tovariši.* «Ali ste vprašali pometače*, je nadaljeval predsednik, «če so opravljali službo prostovoljno.* «Ne», je odgovorila priča, «toda videl sem, da so se branili.* «Ko ste videli osebe, ki so na trgu prevrnile stojnice s sadjem, ali ste tudi v njih spoznali svoje tovariše?* »Mislil sem, da ti, ki so izvršili podobno dejanje, ne merejo biti drugo kot stavkajoči.* «A, tako*, je vzkliknil predsednik, «to so vaši tovariš:?* »Dobro, niti ne odobravam niti ne grajam, v kolikor se tiče vas, ki mislite napisati knjigo.* Gomeze! Ernesto in Gugl:e’mo Berlot sta bila obtožena kršitve člena VI, razglasa 1, ker sta med 15. junijem in 12. julijem 1946 v Trstu kot člana krožka Rinaldi skupno ln ločeno ščuvala, nasvetovala ali dajala pomoč pri Izvršitvi dejanj, ki so nevarna za javni red na zasedenem področju, in sicer: 1) napada na dva jugoslovanska begunca v ulici Istra; 2) napada na nekega delavca tovarne strojev v ulici Resenghi; 3) napada na določeno število prostovoljnih pometačev pred kavarno Carducci; 4) prevrnitve določenega števila stojnic za prodajo sadja na trgu Ponte-rosso, da bi preprečila predajo. Obtožencev Berlota Umberta, Metellija Giovannija in Prinza Silvija niso spoznali za krive, «ker tožilec ni dokazal obtožb proti njim*. O-stane obtožba proti Gomezelu Ernestu in Berlotu Guglielmu. GOVOR PREDSEDNIKA SODISCA Kar se tiče Gcmezela, so ga našli v prostoru, ki'ga je preiskala policija in ki so ga, kot »o izjav il, uporabili za urad, ker so v njem našli pisalni stroj, strojepisko, kartoteke in druge listine. Na vprašanje policije, kaj je tam delal, ie videti, da je ta odgovoril policistu, da je tajnik, morda je rekel «sem zaupnik*, toda policist, ki je podal to izjavo, nj bil gotov točnega odgovora, ki mu ga je obtoženec dal. Policija je odnesla iz-vestno število dokumentov, ki jih je našla v sobi ali uradu, toda Gomezela takrat niso aretirali. Aretirali so ga pa pozneje, ko je policija preučila dokumente, ki jih je zaplenila pri preiskavi. Teda kljub temu ni nobenega dokaza, da je sam vedel za vsebino arhivov in dokumentov. Niti ni nobenega dokaza, da je Gomezel sodeloval pri dogodkih, ki jih navajajo tl dokument!, ali da se je udeležil dogodkov o katerih govori obtožnica; niti ni dokaza, da je bil član krožka Rinaldi ali katere koli druge skupine oseb, ki so zapletene pri teh dokumentih. Ker obstoja dvem, ga sodišče ne spoznava za krivega obtožbe.* Kar zadeva Gugllelma Berlota, je ta priznal, da je napisal dokumenta št. 2 ln 3, ki ju je predleži-la obtožba, izmed katerih eden pravi: «Sinoči ob B3. uri sta dva jugoslovanska begunca, potem ko so nalašč pričeli razgovor z njima, pred kaimrno eSportivo» dobila za-sluini pouk in sta krvaveča ušla ter se zatekla na avtomobil britanske vojaške policije.» Ta dokument Je on podpisal z drugim imenom za imenom Metelli-ia Giovannija; dokument se zaključuje s podpisom tajnika skupine 3 C. S. 2. Drugi dokument, za katerega je priznal, da ga je napisal in ki je podpisan na zandji strani, pravi: »Danes zjutraj ob 7. uri smo dali dober, zasluzen pouk nekemu delavcu iz tovarne za stroje, ki se ni pridruSil stavki, To se je zgodilo v ulici Besenghi. Skoraj osi delavci, ki se niso pridružili stavki in ki so iisluZbeni pri tovarni strojev, gredo po tej cesti. Akcijo so izvriSHi tovariši Berlot Ouglielmo, Berlot Um-berto, Prinz Silvijo in Mutulich; vsi pripadajo skupini 5 C. S. B.» Tretji dokument, za katerega je pr'znal, da ga Je napisal, pravi sledeče : «Pred kavarno eCarduccH je sku-pina nalih napadla avtomobil, na katerem so bili prostovoljni pometači. Kljub prisotnosti policije na konjih in amerilke policije niso naši popustili akcije tudi takrat, ko so Američani posegli vmes. Dve osebi sta bili ranjeni na tovornem avtomobilu in tudi mi smo imeli dvg, ranjena. Na istem kraju je neki policist ameriške vojaške policije, ki je aretiral enega izmed naših ranjenih tovarišev in ga odpeljal s samokresom v roki, dobil udareo od enega izmed, naših tovarišev, nakar Je policist spustil ranjenca, toda drugi Američani so prišli na pomoč in rešili napadenega Američana, ki Je aretiral našega ranjenega tovariša.D ,«8est ali sedem stojnic za sadje so prevrnili na trgu Ponterosso in samo zaradi odločnega nastopa policije niso prevrnili vseh stojnic. To je bilo dovolj, da -to prodajalci prekinili s prodajo svojih Živil, in so stojnice takoj odnesli. Skupina reakcionarjev je bila navzoča, ki pa ni posegala vmes, ko so prevrnili stojnice in Sele ob prihodu ameriške policije Je bilo slišati rahlo žri Žgan je.> dišče. Ali sodišče lahko kljub temu misli, da je tajno deloval s štirimi osebami, ki se tako imenujejo? JJ , nje nedovoljene manifestacije \ prepovedi nogometne tekme v J rici, je major Long, ki bo v k"a kem premeščen, (lasi to uradno ni bilo obljavljeno, izjavil, da se ob tej priliki osebno zahvalil * stopnikom tiska in vsem, ki s° njim sodelovali ter da bo pozdf" v,l prebivalstvo. PREHRANA Testenine za brezposelne. Sepr sporoča, da bodo v ponedeljek 1 t. m. začeli razdeljevati obf® 2 kg testenin brezposelnim, imajo posebno živilsko nakazn in so jo pravočasno predbel*^ Konec razdeljevanja bo 31. t. cena 26 lir za kg. Dodatki za bolnike. Sepral ^ roča, da so 11. t. m. začeli v 0 vedenih pooblaščenih prodajaln^ razdeljevati raclonirana živila j*", nikom, ki imajo dodatne naka^ ce. Cene živilom so naslednje: ^ sicnlne 26 lir kg; olivno olje 4 lir kg; mast 72 lir kg; sladkor lir kg. Trgovine so naslednje: Of' ran Franc, korzo Roosevelt; Boški Justo, ulica Rastello; Čermelj Pe ter, trg De Amlcis; VerzegnasS Alfredo, korzo Verdi; U^ič Iva« ul. Veneto; v okolici; Ceriie vik, Solkan; Mikluš Danica, P« ma; Nemec Rudolf, Podogora Bressan Avgusto, Ločnik; Nan"' Franc, Standrež, Prešeren Ma St. Peter; Tornada Čarobna, V° tojba. RADIO TRST I 263,2 m • 1140 kc DVE LAŽJI NEZGODI Pri delu sl je včeraj dopold»‘ zlomil nogo 38 letni delavec V. stjan Laščak iz Gorenj. PrepeiJ so ga v goriško bolnišnico. Tudi nogomet te more privesti bolnišnico. To Je bridko na la**1’ koži občutil Luigi Turu* iz KoPr^ ve, ki Je pr! vneti igri tako ne«redP podel, da si je zlomil levo steg0*' nlco. padec s kolesa SLOVENSKI SPORED -Sobota, 12. okjobra Včeraj popoldne Je pred gostI'p° San Giusto na korzu Roosevelt ' j padel s kolesa Luigi Brugliera Gorice. Potolkel se je po rnml ln zgornji ustnici, Prepc1^ 18.45 predavanje; 19 narodni plesi; 19.15 komedija; 19.45 vokalni duet; 20 napoved časa-vesti. Nedelja, IS. oktobra 8 vesti, koledar; 8.20 g'aaheni program v zvezi z Vidmom; 8.30 pestra jutranja glasba; 9 kmetijska ura: Kolobarjenje; 12.30 zborne slovenske pesmi; 12-45 vesti; 14.30 glasba po željah, 15 otroška ura; 19 orkestralna glasba; 19.15 vesela ura: Skeči; 19.45 plesna glasba; 20 napoved časa, vesti; 23.15 zadnje vesti. ITALIJANSKI SPORED Sobota, 12. oktobra 17 koncertna glasba; 17.20 deset minut zanimivosti; 17.30 komorna glasba; 18 plesi, pesmi in napevi; 18.30 teden v svetu; 20.15 vesti 20.35 »Krištof Kolumb* zvočni pr: zor; 22.30 lahka glasba; 23 zadnje vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek. so ga v bolnišnico. 1RTVI SPL AS ENIII IvO>’J ati Dva splašena konja sta na ce . proti Fari podrla dve kolesa0 ’ Aldo Foresin in Dolores Lana, 0 !z Moše, ki sta dobili lažje otekl*n BOMBA PROTI STANOVANJU Neznanci so vrgli ročno *jccr'^ proti stanovanju 44 letnega D0I^Ui niča Gori ja, stanujočega v Tr^t v ulici Romana 96. Policija P°r^Kg da je eksplozija povzročila le D 9 škodo na zunanji strani Posl<^’j0, in 2)drobila nekaj šip. Žrtev ni 0 Glavni u redni Kr PRI M"0 Z B. BRDNIK