Domoljub
l) LjuJbiJani, 5. oMtobra 1933	— ^
Naval mm denarne zavode
'' Pretekli teden so doživeli nekateri denarni zavodi kratek pa močan naval od strani vlagateljev. Posebno Ljubijančni so se zelo »plašili. Dvignjeno je bilo vsega skupaj okrog jlOO milijonov dinarjev. Samo iz enega ljubljanskega denarnega zavoda so dvignili 37 milijonov. Kaj je ljudi tako vznemirilo? Brali in slišali so o vojnih pripravah na Nemškem in na Češkem. Ljudje, ki imajo preveč časa, so začeli prišepetavati množicam, da bo treba iz Ljubljane bežati, ker da bo Ljubljana izpraznjena. Četudi pri nas ni bilo nobenih vojnih priprav, četudi nihče ne ve, zakaj naj bi liila ravno Ljubljana izpraznjena, je šel ta strah, ki so ga razširjali nepremišljeni ali recimo naravnost neumni ljudje, mnogim globoko v kosti. V strahu in zmedenosti sc nekateri premišljevali, kako bi prišli do denarja □11 še v zadnjem trenutku nekaj kupili, drugi pa so računali, da bo v vojski denar propadel in so ga torej hoteli šo enkrat videti. Prišel je v ljubljansko posojilnico tak zmeden vlagatelj in zahteval ves svoj denar. Ko so ga vprašali, čemu mu bo, je resno trdil, da bo kupil v Sarajevu hišo, ker da bodo vsi Ljubljančani morali bežati v Sarajevo.
Hvala Bogu, da je ta brezglavost trajala le nekaj dni. Ljubljančani, ki radi očitajo kmetom neumnost, se zdaj sami trkajo po glavi in premišljujejo svoje bedasto postopanje. Pokazalo se je zopet, kako so ljudje malo samostojni v mišljenju, kako hitro vse verjamejo! Ce eden napravi kako bedastočo, derejo drugi za njim kakor ovce za ovnom, I>a četudi v prepad.
Na kmete je ta vznemirjenost posegla veliko manj kot v mesto. Prednost kmetova je pač ta, da ima boljše živce in manj časa za poslušanje praznega besedičenja. Da bi. le zmeraj tako ostalo!
Iz vsega, kar smo doživeli pretekli to-den, pa je prav, da se učimo za drugikrat. V vsakem položaju največ koristi sebi in drugim tisti, ki ostane miren. Kadar pride kdo in razširja vznemirljive vesti, vprašajte se vselej, kdo je tisti, ki jih razširja in odkod zajema svojo modrost. Ne nasedajte vsakemu agentu, pa naj pride s tako ali tako novostjo. To velja v vsem življenju, v gospodarskem in v političnem. Vsak naj misli s svojo glavo, in kadar kake stvari ne ve, naj vpraša tam, kjer mu jo morejo pravilno pojasniti. Ko je pretekli teden zadela češki narod strašna nesreča in ko so ljudje v obupu jokali, ker se je morala njihova država udati zunanjemu nasilju, so voditelji države predvsem poudarjali ljudstvu, naj ohrani mirno kri. Govorili so mu, da žalost in obup nikomur
no moreta koristiti. Svarili so pred raznimi krivimi preroki, ki morejo nesrečo le povečati. Poudarjali so, da je edino, kar ob tem neusmiljenem gospodarskem in političnem udarcu kaj pomaga: obrisati solze in delati znova in vztrajno za bodočnost svoje domovine in svojega naroda. Povsod tedaj velja ohraniti tudi v najtežjih trenutkih mimo kri in nikomur nasedati.
Ob tej priliki naj ponovimo, kar smo že napisali v našem listu. Tudi v dobi dolge denarne krize, ki je zadela naše pokrajine, smo vedno govorili, da se je treba varovati vsakega vznemirjenja. Pokazalo se je, da smo imeli prav. Kdor je nas ubogal, je v denarni krizi najboljše izvozil. Vedno velja: Zaupaj, toda vedi, komu.
Povrnimo se k tistim, ki so vznemirjajo pri denarju in ki premalo upoštevajo gornje nauke. Tisti, M so dvigali sedaj denar, ga bodo večinoma pač spet vložili. Izgubili pa so za dva meseca obresti. Komu v korist? Nikomur. Tudi denarni zavod namreč je moral dvigniti denar tam, kjer se mu je obrestoval. Vznemirjenost je napravila samo škodo.
Druga stvar je ta-le: Koliko nesreč so zgodi, ko ljudje drže denar doma. Prav v zadnjih dneh sino zopet brali, da je zgorelo v kamniški okolici pri velikem požaru čez 70 tisoč dinarjev. V »Domoljubu« smo že neštetokrat pisali, da so tudi pri naših kmečkih posojilnicah vse nove vloge takoj izplačljive. Čemu tedaj držati denar doma? Doma je tudi
£cl® 51 « Ssev. 4®
tatovom na razpolago. Naj kdo sc tako misli, da jo spreten v skrivanju, tatovi so še spret* nejši. Prav prejšnji teden je doživela vzne* mirjena ženica v Ljubljani tako izkušnja. Dvignila je nekje 16.000 din. Z njimi je šla
v stolnico inoiit za mir. Ko je prišla domov, jih ni bilo nikjer več. Tatovi so dobro ve, deli, da je ta zbeganost ljudi zanje ena naj« lepših priložnosti, da se okoristijo. In kolikokrat je nevarnost, da gre denar tudi za prazne stvari, če ga ima človek doma, ali pa se zgodi kaj podobnega kot je ta-le slučaj: Preplašena stara žena je dvignila v Ljubljani 10.000 dio, Ko jih je prinesla domov, je začela premišljevati, kaj z,njimi. Zvedeli so za denar tudi drugi. Kmalu je bil pri njej neki daljni znanec in jo prosil za posojilo, češ da bo zidal hišo. Kes mu je posodila, začela pa je šele potem, ko je bil denar oddan, premišljevat^ ali bo do tega denarja še kdaj prišla.
Ali naj še nadalje naštevamo, kaj vse lahko stori nepremišljeno ravnanje z denarjem? Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša in se ravna po tem: Denarja ne drži r nobenem slučaju doma. Vse nove vloge v posojilnicah so vedno na razpolago. Ne nosi denarja v mestno zavode, ampak v domače kmečko zavode. Če si se jezil v dobi krize na domačo posojilnico, sedaj na to jezo pozabi in delaj s kmečkim zavodom, ki je varen i a ki je tvoj. Kadar pa pridejo kaki krivi preroki, pa naj oznanjajo kakršnokoli novo tu vznemirljivo vest in naj pridejo v kakršnikoli obleki, takrat vedi, da jo prvo previdnost in mirna kri.
Nevarnost je minula
Svetovni mir je res visel na nitki, kakor smo zapisali v zadnji številki našega lista. Skoraj ni bilo več upanja, da bi se bil mogel spor med Nemci in Čehi brez krvi poravnati. Na pobudo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina so se kar na hitro zbrali zastopniki štirih največjih evropskih držav: Anglije, Francije, Italije in Nemčije v Mona-kovern, kjer so se zedinili in sklenili, da mora Češkoslovaška izročiti Nemčiji takoj ono svoje ozemlje, kjer prebivajo Nemci v večini, v mešanih krajih pa bo ljudsko glasovanje odločilo, kam bodo pripadli. Tudi zahtevam Poljakov in Madžarov bodo morali Čehi ca ukaz štirih velesil popustiti. Nemške čete te dni po gotovem načrtu zasedajo ozemlje, ki so ga Čehi odstopili in čez nekaj dni bo Češkoslovaška izgubila okrog 4 milijone svojih državljanov "tujega rodu, velik del premogovnikov, železnih rudnikov in velikih industrijskih središč. Za to ceno je bil rešen evropski
mir in preprečeno svetovno klanje, hujše ka-i kor si ga sploh predstavljati moremo.
Hud je bil ta udarec za Češkoslovaška Ne poznamo v zgodovini države, Iti bi zaradi! miru morala nositi tolike žrlve, kakor jih! nosi danes Češkoslovaška dratva. Na Češkeitt je proglašena narodna žalost. Ljudstvo kar ne. more verjeti, da se je to res zgodilo: da sol drugi, močnejši, okrnili njihovo državo, za: katero so se Cehi tako borili in katero so tako iskreno ljubili. »Izdani in prodani smoj bili, ne da bi bili za to vprašani,« tako obtožujejo Čehi danes one, ki so bili po fxx godbah dolžni, da jim pomagajo.
In to je, kar nas pri vsej stvari najbolj boli. Majhen narod, majhna država je morala prinesti žrtev za mir med velesilami. Kaj ne diši to po kupčiji, kjer so mali narodi! »drobiž«, s katerimi veliki narodi plačujejo! račune? Kako se je tu jasno pokazalo, da so vse prijateljske in zavezniške pogodbe med
Sveti oee je pozval
ves svet k miru
Ko je te dni visel svet med vojsko in mirom, je izpregovoril papež po radiu sledeče besede*
Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne bi izbruhnila vojna v svojim nepopisnim razdejanjem in uničenjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in stisko vseh svojih otrok. Zato pozivamo vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni. K tej moči zaupne in neoma-hujoče molitve naj se zateče vse verno ljudstvo in vsi narodi, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, da okrepi njihova miroljubna čustva in namene, da bi jim navdihnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi se zasigural mir in postavil ua trdno
podlago pravice in evangeljskega nauka. Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in opravljajo po vsem svetu za naše življenje in zdravje, ki num ga je Bog dal in obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati za mir in blagor tega sveta. Naj Bog razpolaga z nami, kakor hoče, ali naj nain ga vzame, ali pa na še podaljša delovnik Svojega skromnega delavca na tej zemlji. -- Potem, ko se je sveti oče v tem tako slovesnem in ginljivem trenutku spomnil praznika tako milega in obenem odločnega mučeniškega vladarja sv. Vaclava (28. septembra) ter bližajočega se meseca sv. rožnega venca, ki je bil vpeljan v prav tako in resnem času, kakor je današnji, je sv. oče vsemu katoliškemu svetu in vsej veliki človeški družini sploh podelil svoj očetovski blagoslov.
Kako so velesile žrtvovale Češkoslovaško
Ko danes pišemo pregled zunanjepolitičnih dogodkov preteklega tedna, smo srečni, da ga moremo zaključiti z vestjo, da je vojna nevarnost izginila, da je mir rešen in da so narodi že začeli ukinjati mobilizacijske odredbe.
Vmes med nedeljo, dne 25. septembra, in nedeljo 2. oktobra pa je teden velikih dogodkov, teden izredne mednarodne napetosti, teden tesnobnih trenutkov. Vmes je dejstvo, da je v osrčju Evrope ena izmed držav, ki so nastale z versajsko pogodbo pred 20. leti, izgubila eno petino svojega prebivalstva, pa čeprav so za njeno nedotakljivost jamčile Zveze narodov, Francija in sovjetska Rusija. Vmes je sklep velesil, po katerem je morala Češkoslovaška odstopiti sosedni Nemčiji vse kraje, koder prebivajo Nemci v večini.
Oglejmo si na kratko potek dogodkov.
Ko sta v soboto, dne 24. septembra, Francija in Češkoslovaška objavili mobilizacijo svoje oborožene sile, se je iz Zedinjenih
asaBssgasB^
državami veljavne te toliko časa, dokler se to &di potrebno močnejši državi. Kje sta bili te dni fiusija in Francija, veliki zaveznici Češkoslovaške države? Rusija je molčala-kot grob, ko so velesile vadljale za njeno zaveznico, demokratična Francija pa je z Anglijo, Italijo in Nemčijo vred podpisala ukaz o oikr-nitvi Češkoslovaške.
Čemu smo to napisali? Ne zaradi k ga, ker bi ne bili zadovoljni s tem, da so preprečili vojsko, ampak zaradi tega, da vidimo, kako prav ravna naša vlada, ki noče na nobeno stran navezati usodo Jugoslavije tako, da bi to lahko pri drugi plati izzvalo spore in sovraštvo. Nauk iz nesreče, ki je zadela Čehe, bodi, da tudi mi ne smemo nikomur zaupati tako, da bi bila usoda naše države odvisna od kateregakoli varuha in pokrovitelja. V mednarodnem svetu bomo ie toliko pomenili, kolikor bomo močni in urejeni na znotraj. Srečni in zadovoljni državljani so oni, ki bodo vsakomur vzeli veselje, da bi kupčeval za usodo naše države. Zato je naša želja, da se Sm prej urede tudi pri nas Mvari, ki zdaj še ovkajo popolno soglasje vseh državljanov K naši državi.
2»
držav severne Amerike oglasil predsednik Roosevelt s pozivom na evropske državnike, naj nikar ne nadomestijo pogajanj z uporabo surove sile. Nemški kancler Hitler pa je dostavil praški vladi spomenico, v kateri zahteva, da se do 1. oktobra vse večinsko nemško ozemlje v češkoslovaški državi odstopi in izprazni. Če ne, bodo nemške čete dne 1. oktobra vkorakale in to ozemlje z orožjem v roki zasedle.
V	ponedeljek zvečer se je oglasil nemški kancler iHtler, ki je govoril v Berlinu o vsebini svoje spomenice. Njegov govor je izzvenel v grožnjo, da Nemčija vztraja pri roku 1. oktobra.
Še isto noč je angleška vlada, potem ko je proučila Hitlerjev govor, izdala uradno obvestilo, da bo morala Anglija Franciji pomagati, če bi slednja bila dolžna priskočiti na pomoč Češkoslovaški, in da se bo tudi sovjetska Rusija borila na njuni strani. Istočasno pa je izšel mobilizacijski ukrep, ki je poklical pod orožje vse mornarje vojnega brodovja.
V	t o r e k z v e č e r je po radiu spregovoril angleški ministrski predsednik Cham-berlain in rotil nemškega kanclerja Hitlerja, naj ne požene sveta v vojno. Poslal je v Berlin tudi osebno pismo, v katerem predlaga, da bi še enkrat prišel k Hitlerju na osebni razgovor. Istočasno je šlo v Rim tudi drugo osebno pismo Chamberlaina, naslovljeno na Mussolinija, kjer ga prosi, naj posreduje pri Hitlerju, da se ultimativni rok 1. oktobra preloži in da se zastopniki velesil in ČSR se-stanejo in mirno sporazumejo.
V	sredo zjutraj je Hitler objavil, da hoče imeti do 2 popoldne odgovor iz Prage, sicer objavi splošno mobilizacijo vse nemške
KPobro lit poceni
kupite vsakovrstno oblačilno blago pri Btaroznani manufakturni trgovini
Janko Česnik
^^ Ljubljana, Lingarjeva ulica 1.
obor ožene sile. Toda medtem je začel posre. dovati Mussolini, ki je dosegel, da je bila mobilizacija preložena za 24 ur in da' je bi! sprejet njegov predlog, da se za naslednji dan četrtek, skliče v Monakovem konferenca predsednikov vlad Nemčije, Anglije, Francije iu Italije. V sredo popoldne je imel Chamberlain v spodnji zbornici govor, v katerem jo opisoval potek krize in svoje napore za mir. Med govorom so mu prinesli sporočilo, da je Hitler popustil in da bo naslednji dan zares konferenca 4 velesil v Monakovem. Napetost se je polegla.
V	četrtek so se Hitler, Mussolini Chamberlain in Daladier sestali v Monako-vem. Zasedali so skoraj nepretrgano od opoldne do 10 zvečer, ko so objavili, da je bil sporazum dosežen. Ob pol eni zjutraj je bil sporazum podpisan. Na podlagi tega sporazuma mora Češkoslovaška v teku 10 dni izprazniti nemško večinsko ozemlje. Britanska legija bo pri zasedbi pomagala. Mednarodni odbor bo izpraznjevanje nadziral. Plebiscitna ozemlja se bodo šele določila in mora biti plebiscit izpeljan do 20. novembra. Vprašanje poljske in madžarske narodne manjšine mora biti rešeno v teku 3 mesecev. Za nove meje čsl. države prevzameta jamstvo Francija in Anglija, kasneje, ko bodo Poljaki in Madžari zadovoljni, tudi Nemčija in Italija.
V	petek dopoldne se je češkoslovaške vlada odločila, da monakovske sklepe sprejme, sker pač nima druge izberem. Opoldne pa je bilo javljeno, da sta Chamberlain in Hitler podpisala izjavo, da se odslej Anglija in Nemčija nikoli ne boste vojskovali, ampak medsebojne težave urejevali z mirnimi sredstvi. Popoldne so se državniki vračali v svoje prestolnice in so bile v Parizu, Rimu in Londonu veličastne manifestacije v priioj? miru. V Pragi sta predsednik vlade general Sirovy in poveljnik vojske general Krejči izdala proglas na narod.
V	soboto zjutraj takoj po polnoči so nemške čete vkorakale v prvi pas — severno od Dunaja — in ga počasi zasedajo, tako da bo do nedelje opolnoči zaseden, nakar pride na vrsto drugi pas, iu tako dalje do 10. oktobra.
Iz dogodkov proteklega tedna bomo morali posneti nauk, da je bila zunanja politika sedanje jugoslovanske vlade, ki se ni dala zapeljati v to, da bi se bila obešala na kakšno velesilo in sklepala kakšne obrambne pakte za svojo varnost, edino pravilna in odrešilna, kajti za Češkoslovaško so se vse r'<ranih-ne zveze izkazale za jalove. Nadalje „e pretekli teden zopet prinesel potrdilo že zdavnaj dobro utemeljenega mnenja, da so vse nade, ki so jih nekatere države stavile na sovjetsko Rusijo, brezplodne. Sovjetska Rusija, ki se za obrambo svoje zaveznice Češkoslovaške ni ganila, se tudi ni ganila, ko so 4 evropske velesile brez nje odločile o usodi Češkoslovaške. Sovjetska jamstva so prazne, puhle besede.
Dogodki preteklega tedna pa so v najsvetlejši luči pokazali tudi to, kako edino pravilna je bila in je politika dr. Stojadino-viča in Korošca, ki se ji ni bilo treba zagovarjati pred raznimi »ideologi«, ker so jo sijajno opravičila dejstva sama! Kaj bi bilo z Jugoslavijo, če bi v tem usodnem času bili na njenem krmilu tisti, ki so zagovarjali zvezo s sovjetsko Rusijo, ki so vpostavitev prijateljskih odnošajev z Nemčijo, Italijo in Madža'," &ko označevali skoraj za »izdajstvo«, ki so od
[(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj),
kaj je novega
Iz Slovenskih goric: Klopotci na veter.
OSEBNE VESTI
o Bolgarski kralj jo potoval oni večer skozi Ljubljano na potu iz Nemčije v domovino. Oredoč je obiskal na Brdu pri Kranju kneza-namestnika Pavla, ki ga je nato spremil do Belgrada.
v Za župne upravitelje so bili imenovani: 'Anton Pogačnik, kaplan v Naklem za Naklo, Franc Cerkovnik, kaplan v St. Jerneju za St. Jernej, Franc Klopčič, župnik v Osilnici za Polšnik, Franc Fister, kaplan v Ribnici, za Osilnico, Janez Hafner, kaplan v St. Vidu nad Ljubljano, za Vranjo peč.
domače novice
d Novo ljubljansko semenišče. Ze pred nekaj tedni je stavno podjetje Mavric začelo na starem pokopališču pri Sv. Krištofu kopati temelje za novo ljubljansko semenišče. Stavba, ki so jo zdaj začeli graditi, pa je šele prva etapa vsega poslopja, ki je v načrtu. Zaradi nepričakovanih težkoč pa je bilo treba temelje precej poglobiti in obenem deloma spremeniti prvotni načrt. Sedanja stavba, ki bo osrednja v celotnem prostoru, je zdaj dograjena do plošče nad kletjo, torej do začetka pritličja. Ce bo vreme ugodno, pričakujejo, da bo ta del zgradbe še letos do 1. decembra pod streho. Preden pa bo dograjeno vse semenišče tako, kakor je v načrtu, pa bo trajalo nekaj let.
d Srbska in bolgarska pravoslavna eer-kev delujeta vzajemno. Predstavnik bolgarsko pravoslavne cerkve, sofijski inetropolit Štefan, je prišel pred dnevi v Belgrad v goste patriarhu srbske pravoslavne cerkve Cavrilu. Bolgarska pravoslavna cerkev je sicer samostojna, vendar pa nima svojega patriarha, a vodstvo ima začasno sofijski Jiietropolit. Patriarh Gavrilo in metropolit Štefan sta se razgovarjala o sodelovanju med obema cerkvama.
d Pravilno) Sarajevskim gimnazijcem je mestna policija prepovedala sprehajanje po cestah po sedmi uri zvečer. Poleg tega jim je prepovedano svobodno obiskavanje kinematografov. Le s posebnim dovoljenjem ravnateljstva smejo obiskati predstave do sedme ure zvečer. Podobno pametno odredbo so izdali tudi ravnatelji ljubljanskih srednjih šol, zlasti, da dijaki ne smejo biti po sedmi uri zvečer več na ulicah. Ce bodo pristojni činitelji
belgrajske vlade zahtevali, naj se pridruži antifašističnemu bloku, čigar politika je te dni tako sijajno pogorela? No samo, da bi moralo zdaj jugoslovansko ljudstvo v potu svojega obraza plačevati sto in sto milijonske vsote za mobilizacijo in druge stroške »ideološke« in »frontaške« politike, pa da bi naše gospodarstvo zopet bilo na tleh — ampak na najbližjem obzorju bi se nam risala nevarnost, da tudi nas zadene usoda onega, ki so ga zapustili njegovi lastni zavezniki. Jugoslovansko ljudstvo je globoko hvaležno naši vladi, da nas je tega obvarovala in da bo tudi v bodoče mogla varno voditi našo državo v novi zvezi velesil, ki se nam obeta,
skrbeli, da se bo odredba točno izvrševala, je seveda drugo vprašanje, o katerem imamo svoje mnenje.
d Veliko skladišče za sadje zida banovin-ska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Skladišče bo kmalu gotovo in bo novodobno urejeno.
d .r"'ova Pr0£a ljubljanskega tramvaja k Sv. Križu je dovršena in bo škof dr. Rožman blagoslovil v sredo, 5. oktobra, nakar jo bodo izročili takoj prometu.
d Zakaj pri nas v Ljubljani tega ni? Teden grozdja se je v Zagrebu dobro obnese!. Vsak dan so pripeljali vinogradniki v Zagreb okoli 20.000 kg grozdja, ki se j" vse prodalo, dasi ni bilo vedno najboljše kakovosti,
d Težave z motornimi vlaki. Poskusne vožnje z motornimi vlaki na progi Zagreb— Sušak se niso obnesle. Nikakor niso mogli doseči brzine preko 50 km, kolikor jo imajo stalni vlaki. Zato so opustili misel, da bi na tej progi vpeljali te nove vlake. Sele sedaj so menda prišli na misel, da bi se kaj takega poskusilo še na progi od Zagreba do Ljubljane.
d Širina naših velikih cest bo 7 m. Iz
Belgrada poročajo, da je gradbeno ministrstvo sklenilo razširiti vse modernizirane drž. ceste in one, ki bodo še modernizirane, od 6 na 7 metrov. Na vsaki strani ceste bi se dogradilo še 50 cm cestišča, ki bi služilo deloma za pešce, deloma za kolesarje Ta del cestišča bi imel cementno podlago, površina pa bi bila asfaltirana. Tudi sedanja moderna cesta Bel-grad-Subotica in Belgrad-bolgarska meja bi se imela tako razširiti. Samo za razširjenje ceste Belgrad-Novi Sad bi bilo potrebno 10 milijonov din.
d 26 registrov imajo nove orgle v župni cerkvi v Slovenjgradcu. Postavil jih je mojster Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano. V nedeljo 9. oktobra ob 8 zjutraj bo svečana blagoslovitev.
d Tam doli tretji oddelek, pri nas pa še drugega ni. Na trgovski akademiji v Banjalu-
—„1, i,.........B———----———n
ki so zaradi velikega števila učencev odprl! še tretji oddelek 1. razredi!. Tudi na ljubljan« ski dvorazredni državni trgovski šoli bi se morala dovoliti vsporednica, ker je naval ta« ko velik, da mora ravnateljstvo odkloniti sprejem celo odličnjakom.
d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravna »Franz-Josc!« vode.
d Posebno konjsko klavnico hočejo zgr&« diti v Osijeku. Veljala bo 87.000 din.
Vsem bralcem »Domoljuba« priporočamo« našo domačo trgovino F. I. Goričar, Ljubljana( Sv. Petra cesta, kjer kupite svoje oblačilne potrebščine vedno najboljel Opozarjamo na njene oglase v »Domoljubu«!
d Nove orgle je dobila farna cerkev na Vranskem. Izdelala jih je mariborska tvrdka Brandl ter imajo 15 registrov. Te dni je bila slovesna blagoslovitev, katero je izvršil stol« ni dekan dr. Cukala. Odobritev orgel pa ja
izvršil stolni dekan ljubljanski dr. Kimovec,
———
./A
je zdrav, pa vendar se lahko lite že pri ptvih znamenjih bolezni; zgodi, da se. prehladite zaradi na Aspirin tabiote in na „Bayern^ piajhne neprevidnosti. Zato mis-i jev križ, ki jamči za pristnost
©ASPIRIN JS
TABLETE Z BAYER-JEVSM KRlJEM^j/
OH.. J».J S. «17 .J_L0. I, t»»W
Za ozdravitev sadne trgovine
Ped tem naslovom prinaša »Domovina« »članek«, v katerem prav ostro napada >ljudi, ki naj bi ščitili koristi sadjarjev« in jih imenuje »nekretne in nezmožne«. Pisec tega članka pravi, da so tem zaščitnikom sadjarjev (t. j. Kmetijski zbornici) povsem neznane navade, to so za prodajalca in kupca obvezni predpisi, ki izključujejo sodno pot in urejujejo po posebnem razsodišču, ki sestoji iz pripadnikov obeh strank, vse spore pri prevzemu blaga.
Članek, ki je izšel v »Domoljubu«, točno navaja možnost rešitve spora s posebnim razsodiščem, sestoječim iz pripadnikov obeh strank, zato se nam zdi smešno, da »Domovina« Kmetijski zbornici očita, da ons za to sredstvo ne ve. Povedali smo pa tudi dovolj jasno, zakaj sadjar s to pravno možnostjo ni dovolj zavarovan.
Prav zato. ker se je to sredstvo izkazalo za nezadostno, zahteva Kmetijska zbornica obvezno uredbo stalnega razsodišča v okviru uredbe o kontroli sadja xa izvoz, kateremu bi se morali obe stranki peni v reči brez poseb-
nega dogovora. Ker je bil liberalec od nekdaj najhujši krvoses našega kmečkega ljudstva, moramo iskati ozadja za ta >Domovinin< napad le v tem. da glasilu sinov nekdanjih kmečkih oderuhov hudo smrdi vsako poostreno zavarovanje kmečkih koristi.
Ker Kmetijska zbornica to zahteva, kar je na prvi pogled jasno, da je v korist sadjarjev, zato imenuje »Domovina« njene ljudi nezmožne. »Domovinac in njeni gospodarji so očividno zelo nesrečni in jih hudo boli, da slovenska Kmetijska zbornica uspešno zastopa stanovske interese slovenskih kmetov, ne pa koristi peščice podeželskih liberalnih prekupčevalcev, ki skušajo na vsak korak zlorabljati potne srage našega kmeta. OOividno bi želela, da postane Kmetijska zbornica zastopnica teh. Pri Kmetijski družbi so namreč ti gospodje->kmetje« prav dobro pokazali, kaj znajo in kako znajo. Zato se »Domovini« prav nič ne čudimo, da je nejevoljna nad to akcijo Kmetijske zbornice. Nasprotno, čudili bi se, če bi ona te zahteve pozdravila.
ki je pri popoldatiskem opravilu župljanom razložil v lepi poljudni obliki sestavo tega glasbila. Skupni stroški za nove orgle znašajo okrog 70.000 din.
d Iz daljnje preteklosti. Naselje iz četrtega stoletja pred Kristusom je v bližini Vukovarja na bregu Gradac ob Donavi odkril slavni starinoslovec, slovenski rojak — vseueiliški profesor dr. W. Schmidt. Z izkopavanjem je začel že pred nekaj meseci, toda šele zadnje dni so se pokazali vidni uspehi. Izkopanine so ohranjene lepo ter bodo za proučevatelje stare zgodovine nudile obilo novega materiala. Posebno dobro so ohranjeni temelji stanovanjskih hiš. Dr. Schmidt bo z izkopavanjem še nadaljeval.
d Da bi £e vendar enkrat prišli od komisij do dejanj. Posebno komisijo, ki bo izdelala nov zakon o bolnišnicah, je dal sestaviti minister za narodno zdravje Dragiša Cvet-kovič. V komisiji se nahajajo kot predsednik ministrski inšpektor bolnišnic dr. Klisič ter 4 drugi zdravniki iz prestolnice. Med člani komisije, ki se bavi s tako važnim poslom, kakor je sestavljanje novega zakona o bolnišnicah, pa ni nobenega zdravnika iz pokrajinskih mest, torej tudi ne slovenskega. Po prvih sejah je komisija najprej razdelila področje posameznih bolnišnic po pokrajinah. Na čeia vsakega takega področja bo velika bolnišnica, ki bo nekako uravnavala delovanje tudi vseh drugih manjših bolnišnic. Po teh zaključkih bo ▼ naši državi 32 glavnih bolnišnic. Na področju te bolnišnice bodo še druge stalne, začasne, ter postaje za sprejem bolnikov. Dosedanje bolnišnice, ki ne odgovarjalo modernim higienskim in medicinskim načelom, bodo ukinili. Pri vsaki banski upravi «e bo ustanovil poseben odbor za bolnišnice, v katerem bodo upravnik glavne bolnišnice, direktor Higien-
Dr. Ivan Hubad
zobozdravnik t Škofji Loki
se je preselil
in ordinira od 7. oktobra dalje na ■ Mestnem trgu štev. 6. I. nadstropje Kavarna Plantanč - vhod iz stranske ulic«
skega zavoda, zastopnik banske uprave ter predsedr.ih okrajnih zdravstvenih poročevalcev. Podobno sestavljen stalni odbor bo tudi pri ministrstvu za narodno zdravje.
d Proti trdi siolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, atripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrha tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Od. rac. S. te. KflVa.
d Dostojno grobniro t svetovni Tojni padlih vojakov dobimo naposled tudi v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu. Mestna občina je pravkar razpisala dela za zgradbo spodnjega dela grobnice, kamor bodo položene kosti žrtev svetovne vojne in tudi koroških borcev. Nad grobnico bo stal krasen mavzolej s spomeniki judenburškim žrtvam in koroškim borcem ter drugim žrtvam svetovne vojne. Vsa grobnica bo zgrajena po načrtu arhitekta Eda Ravnikarja, ki je meseca januarja pri natečaju dobil prvo nagrado. Vsa dela bodo veljala okrog 500.000 din in bodo gotova prihodnje leto. Po Vseh svetih takoj prično z izkopavanjem zemskih ostankov žrtev in t njih prenosom v grobnico. Razpisana so tudi že tesarska, mizarska in
Bnelfub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, lina vedno lepe slike v bakro! tisku. Pišite, da ga .Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub« Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. '
kleparska dela za glavno poslopje Zal pri Sv. Križu, ki kaj hitro rasto iz zemlje, da bomo prihodnje leto že gotovo imeli prepo. trebno mrliško veZo s prekrasnim Vrtom umrlih.
d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se in uredite svoje zadeve pravo, časno! Ako je rok zamujen, se ne da več po. magati. — Vsa pojasnila daje proti malea-kostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p, Ljubljana, Maistrova 14 — Za odgovor priložite kolek ali znamko a 6 dinarjev.
d Državni odbor za ljudsko prehrani so te dni ustanovili v Belgradu. Prav tako bodo odbori z istim ciljem v vseh banovin-škili mestih. Državni odbor za ljudsko prehrano ima velepomembno nalogo, tako a preučevanje zboljšanja ljudske prebrane, kakor tudi za preučevanje ir. izdelavo predla gov o prehrani prebivalstva v primeru vojne. Njegovo delovanje se ima vzporediti i prizadevanjem raznih državnih, gospodarskih in zasebnih ustanov in s pristojnimi državnimi oblastvi. ki delujejo v tej smeri. Pri preučevanju in zbiranju podatkov po tem pravilniku bodo državni odbor in bano-vinske odbore podpirale državne obiasti in ustanove, ki se bavijo s temi vprašanji, in vse gospodarske in zasebne ustanove podobnega značaja.
<". TobakoTa letina. V Hercegovini so zaključili z obiranjem tobaka. Letos so tamkaj posadili okrog 165 milijonov stebelc. Finančno ministrstvo je sprva odobrilo Hercegfr vini nasaditev 150 milij. stebelc, toda na podlagi sadnih predpisov so smeli to število prekoračiti za 10 odst. — Vsega so nabrali okrog 440 vagonov tobaka. Zaradi suše letos listi niso bili široki, pač pa je tobak lato čist, dober in zdrav.
d Veliko breme za našega kmeta je pre-vžitkarstvo. Ono tvori veliko kričeče vpra-
V Rsbnici ie divjat vetih požar
Sirene in plal zvona so 30. septembra ob pol štirih spravile vso Ribnico pokonci. Vse obzorje je zažarelo v strahotni svetlobi. Takoj je bilo videti, da gore velika lesna skladišča proti kolodvoru, kjer je naloženega ob parnih žagah Rudeža in Križmana ogromno lesa.
Zagorelo je Rudeževo skladišče prav v sredini. Lopa, dolga 60—70 m, je bila polna žaganic, ena pa oglja. Vse je bilo v nekaj hipih v plamenih, ki so švignila tudi na bližnje skladišče, kjer jp imela tvrdko »Arhor« ob Kriimanovi žagi nagrmaden svoj les. Požar jo bil grozen. Takoj so bilo na mestu gasilske čete iz vse doline, iz Ribnice, Kočevja, Do-
lenje vasi, Nemške vasi, Goriče vasi. I-azov, Dan, Sušja, Jurjevice, sodraška je posodila cevi. V zadnjem hipu je Rudež, ki je prišel šele snoči domov, izpeljal iz lope še štiri avtomobile. Misliti je bilo seveda le na omejitev požara, ker ognja pogasiti ni bilo mogoče-Ohranili so obe žagi in velike množine zloženega lesa. Kljub marljivemu gašenju je zorelo Rudežu 1000 kubikov desk in velika zaloga oglja, Arborju pa 300 kubikov. Kin« ima 6—700.000 dinarjev škode, ki pa jo P"] lično krije zavarovalnina pri angleški zavarovalnici Roval ecchauge, dočim tvrdka Ar M ni bila zavarovana.

Važno delo Rafaelove družbe
Rafaelova družba, ki ima nalogo skrbeti m naše izseljence iu zamejske Slovence, je te dui zasedala. Seji jo predsedoval škof dr. G. Rozman. Izčrpno poročilo o delovanju pisarne Rafaelove družbe pa jo podal poslevodoči predsednik iu najmarljivejši delavec p, Za-krajšek. Iz tega poročila je razvidno vse veliko delo Rafaelove družbe, ki ga je opravila od zadnje seje širšega odbora. Družba je storila potrebne ukrepe in korake pri odločilnih osebah in ustanovah, da se uredijo nekatera najvažnejša vprašanja, ki se tičejo naših izseljencev, tako predvsem vprašanje plač izseljenskih duhovnikov in učiteljev. Družba je vzbudila za to zanimanje tudi na ministrstvu ia bo vprašanje urejeno že s prihodnjim državnim proračunom. Zagotovljena je tudi redna podpora Izseljenski zbornici, da bo mogla iz-
vrševati svojo veliko delo. Poleg še nekaterih drugih uspehov pa je bila izražena tudi potreba po dveh novih močeh v pisarni Rafaelove družbe, ki ima vedno več dela. Na to je odbor pozneje pristal. Zlasti važna pa je izjava, da bomo pozneje dobili v Ljubljani Izseljenski dom, za katerega je prostor že iv bran. Ta dom bo za naše izseljence velika pridobitev. Izvolili so tudi poseben odbor, ki bo vzel to stvar v roke in uredil z oblastmi vse potrebno. V tem domu bodo poleg uradov tudi kuhiuja in prenočišča. Nadalje je bil določen tudi dan za občni zbor RD, ki bo 26, oktobra. Skrb RD za naše izseljence je res velika in je imela že obilo uspehov, zato zasluži družba vse priznanje in podporo tako od strani javnosti kakor tudi od oblasti,
Sanje, ki ga bo treba pričeti pri jedru reševati po novodobnih načelih, in sicer z uvedbo obveznega kmečkega zavarovanja ter z obveznim zavarovanjem za doto, na podlagi katerega bi preskrbel doto otrokom že oče najpozneje do starosti 16 let. Na tem bi slonelo tudi novo dedovalno pravo za kmete. Ko bo to urejeno, bo urejena vsa socialna plat kmečkega človeka, ki bo tedaj v resnici trdni steber države, ker mu bo zajamčen obstoj.
d S svinjami je šlo, s slanino pa ne. Kar
40 vagonov svinj smo neko nedeljo izvozili iz Vojvodine v Češkoslovaško. Sprva so naši izvozniki pričakovali, da bo Madžarska zaradi prekinjenih železniških zvez in zaradi svojo prepovedi prevoza blaga v ČSR zavrnila vse te vagone nazaj v Jugoslavijo. K sreči se to ni zgodile, pač pa so madžarske oblasti zavrnile 14 vagonov natovorjenih s slanino in drugimi živili, namenjenih v CSR.
d 180 kg jo tehtala. Pač najdebelejša ženska v Jugoslaviji je umrla pretekle dni v Rumi v Sremu. Bila je to Nemka Ana Gross-mann, ki je tehtala nič manj in nič več kakor 180 kg. Pri pogrebu »o morali njeno krsto naložiti na voz in jo popeljati do pokopališča, čeprav imajo tamkaj navado, da mrtvece poneso do groba na rokah.
d Včasih so kri puščali, zdaj pa trepalnice rujejo. Na »korenit način« zdravijo neki kmetje očesne bolezni v šumadijskih krajih v Srbiji. Posebna vrsta očesne bolezni je tamkaj razširjena. Ljudje so prišli, Bog ve zakaj, do prepričanja, da je najboljše zdravilo proti bolezni, če se izrujejo obolelim trepalnice. Ta posel opravljajo običajno ženske. Tudi pri otrocih izvršujejo to »operacijo«, seveda šele potem, ko jih krepko zve-žejo na rokah in nogah.
d Ne vedo, kateri občini pripadajo. Tri občine ob eni sami ulici imajo v Bački Pa-lanki. Mesto ima okrog 20.000 prebivalcev, vendar so ga razdelili v tri občine: v Bačko, Slaro in Novo Palanko. Meje teh občin gredo večkrat po sredi ceste, da ljudje že ne vedo, kateri občini pripada ta ali oni del ceste. Pravijo pa, da je bila taka razdelitev
so opozarja na knjigo doc. Matko o meielnem perilu.
Cena 25 din. — Dobi se v vseh knjigarnah in pri piscu knjige,
Ljubljana. Gledali«« «
potrebna zaradi gospodarskih koristi posameznih občin.
d Aparati za brezžičen prenos slik. — Tvrdka, ki je svoje televizijske aparate (aparate za brezžičen prenos slik) kazala na bel-grajskem sejmu, je prišla v Zagreb, kjer se pogajajo z njimi nekatera društva, ki bi rada Zagrebčanom pokazala to novost. Mislijo, da se bodo pogajanja zaključila ugodno. Pri oddaji bodo sodelovali najboljši hrvaški umetniki,
d Delovodja jo odgovoren za nesrečo na stavbi. Pod nadzorstvom delovodje Hugona Iiyckla so kopali delavci jarke za novo tovarniško poslopje v tovarni Doctor in drug v Mariboru. Delavec Štefan Stepišnik je delovodjo izrecno opozoril na nevarnost. Dne 4. novembra pa se je nenadoma odrušil del betonske stene ter je padel na delavce. Dočim so vsi delavci odskoč.ili, je plaz prehitel delavca Jurija Godca ter ga zasul. Ponesrečenca so sicer naglo izkopali, vendar je dobil smrtne poškodbe. Zmečkalo mu je nogo ter pretrgalo črevesje. V bolnišnici so ponesrečencu nogo odrezali ter ga operirali, vendar je čez nekaj dni umrl. Obdolženi Hugon Hyckl je zanikal vsako krivdo. Po pričah, ki jih je sodišče zaslišalo iz vrst takrat zapo-
12« oktobra
<•.?<«	prvo žrebanj®
37. kola Državne razredne loterije S
42.000 dobitkov in 8 premij v znesku skoro
65,000.000'— dinarjev
Knajstkrot dobljene premije po Din 1,500,000 -, 1,200.000-- in »in 1,009.000'-.
na pri nas kupljenih srečkah Cene srečkam:
vela		polovioa 1	četrtina S
iHltJJSO--		Dtn 10«-- J	zhk se-- \
Strogo solidna postrežbal Glavna kolektura državno razredne loterije
A. Reln i Drug
Zagreb
ilica IS — Gajeva »
slenih delavcev, pa je bilo razvidno, da EL Hyckl ni pri podiranju upošteval določb, ki jih tozadevno predpisuje zakon. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno ua 2 leti, na plačilo pogrebnih stroškov ter na plačevanje odškodnino pokojnega Godca v iznosu 400 din ua mesec.
d Pr! korpnlentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kol zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jeie. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Osrl. reg, B. br. »Otn/M.
d Zidarska dela pri palači vseučiliške knjižnice v Ljubljani so v glavnem končana in v zadnjih dneh so že podrli odre. Sedaj jc prišel iz Belgrada tudi še ostali prispevek 5 in pol milijona dinarjev, ki je potreben za dokončanje stavbe. Svoje delo so izvršili že
Zanimiva razprava o inozemskih uslužbencih
V sredo 28. septembra zvečer je priredilo Združenje trgovcev v Zagrebu pogovor o ino-zemcih v našem gospodarstvu. Pogovoru je prisostvoval v imenu Združenja trgovcev predsednik Društva trgov, potnikov Janko Krek. Po stanju dne 1. januarja |1938 je bilo od 2172 trgovcev, članov združenja v Zagrebu inozem-cev 116 ali 5.34%. Največ tujcev dela v manu-fakturni stroki (54), odnosno se jih 40 bavi z agenturno-komisijskimi posli. Po narodnosti jo največ Avstrijcev: 32, Cehov 31, Nemcev 10, Romunov 9, Rusov 8 itd. Po poročilih se je'razvila zanimiva razprava, ki je pokazala, iia kako mnogo načinov si služijo inozemci pri nas kruh. Zastopniki organizacij so v prvi vrsti zahtevali, naj oblastva na novo pregledajo vsa dovoljenja za bivanje inozemcev m tudi kvalificiranih delavcev in da se dovoljenja v nobenem primeru ne dajo brez v
slišanja pristojne zbornice, V razpravi je J. Krek pokazal tudi na oni del naše industrijo, ki živi od nas, pa vkljub temu noče imeti potnikov in zastopnikov naše narodnosti, kar je vsekakor vredno vse obsodbe. Pokazalo so je nadalje tudi, da mnogo industrij pri nas vendar dela, čeprav so odšli inozemci sedaj proč. Splošno se je ugotovilo, da bi morali trgovci bolj upoštevati domače potnike in zastopnike in ne oddajati naročila inozemskim potnikom in agentom. Tudi z ozirom na sedanji položaj jo bila izražena bojazen, da bodo skušali mnogi tujci priti k nam, da si služijo dobre zaslužke. Razprava je bila prav zanimiva in je pokazala, da se hrvatsko gospodarstvo vedno bolj zaveda, kako veliko škodo mu prizadeva delo inozemcev. Tudi za nas je ta pogovor nauk, da moramo biti na straži.
5'
'tudi krovci, zdaj pa bodo oddali še ostala obrtniška dela. Tako bo zgradba do konca prihodnjega leta v glavnem popolnoma končana in se bo potem še nekaj časa sušila, nato pa se bo vseučiliška knjižnica, ki se sedaj stiska v prostorih II. drž. realne gimnazije, lahko preselila v svoj novi dom.
d V drugič je dozorela koruza v okolici mesta Suboticc. Zraven tako imenovanega »kerskega groblja« (pasjega pokopališča) je neki kmet najprej letos požel pšenico, nakar je posejal koruzo, da bi jo imel za živinsko krmo. Ker pa je bilo letos dobro vreme za koruzo, je koruza kmalu zrastla in dobila tudi storže, ki kajpak ne bodo tolikšni, kakor so bili prvi, vendar bodo kmalu toliko dozoreli, da bodo lahko mlado koruzo kuhali, kakor tam delajo.
jH J^jf VS6'1 VfS' 'iu''''? Baiugotlueje ^m—am—mm—m CENTRALNI VIHARNI »LJubljani
d Zdrav otrok zaspi brez zibanja, če ni
razvajen. Posebno novost za mlade mamice je iznašel sarajevski mizar Obradovič. Na bel-grajski obrtniški razstavi bo razstavil zibelko, ki se sama guga. Izumil je namreč pripravo, ki jo je treba le naviti, da potem dve uri sama guga zibelko. Poleg tega je iznašel tudi mehanizem, ki med guganjem zibelke vpije »ata«, »mama« in druge besede.
d 60.000 kopalcev je bilo letos na Mariborskem otoku.
d Lepi plemenski prašički gorenjske pasme. Vsem onim v vednost, ki so že mnogokrat naročali plemenske prašičke gorenjske pasme, pa jih zaradi pomanjkanja niso mogli dobiti, javljam, da imam zdaj nekaj lepih komadov nu«škega in ženskega spola na ■razpolago in morem tako nekaterim postreča. Prosim pa takojšnjega naročila, ker na poznejša bi se ne mogel obirati. Cena jim je 8 tednov starim od .150 do 200 din komad. Po izbiri, « Janez Brodar, posestnik, Hrastje, p. Kranj.
d Posebna, izredno hitro rastoča drevesa
so vzgojili v drevesnici sarajevske gozdne
uprave. Posrečilo se jim je namreč najprej križati jesen in topol z drugimi vrstami gozdnih dreves ter doseči, da je drevo vsako leto zrastlo v višino za dva metra. Podoben uspeh je imel pri svojih poskusih tudi neki japonski profesor, katerega uspehe so proslavljali mnogi svetovni časopisi. Sarajevskim strokovnjakom pa se je posrečilo, da so vzgojili tudi tak hrast, ki je v dveh letih dosegel višino štirih metrov. Izračunali so, da ta nova skrižana drevesa rastejo za pet do desetkrat hitreje kakor gozdna. Ta veliki uspeh, katerega velikih koristi za narodno gospodarstvo je zaenkrat se teško predvidevati, je v čast domačim strokovnjakom in znanstvenikom.
d Cvetjej ki ne bo dalo sadu. Na posestvu Marije Pintar iz Grenc pri Skofji Loki je sedaj ena jablana v polnem cvetju, druga pa je že pred mesecem dni odcvetela in je njen sad sedaj že debel ko oreh.
d Pametno. Stavkujoči mizarski pomočniki so si ustanovili svojo zadružno delavnico v Bački Topoli. Vsi so že naredili mojstrski izpit. Vseh članov ima zadruga zdaj 14. Kmalu pa jih bo še več.
d Upravni odbor Delavske zbornice raz-puščen. V Novem Sadu namreč. Ugotovilo se je, da so izvršili člani uprave nekatere zlorabe, zraven tega pa prestopili svoj delokrog in svoja polnomočja, ker so uveljavljali sklepe, čeprav jih ni izglasovala po zakonu določena večina. Nedavno je tamkaj več članov uprave odložilo svoja mesta, nekateri pa so se preselili iz dotedanjih stanovališč v druga, ki ne spadajo več pod delokrog omenjene zbornice. Skupščina ni dobila za svoje predloge več predpisane večine, vendar pa je odbor kljub temu nekaj takih sklepov uveljavil. Zato je minister izdal tak ukaz ter uvedel preiskavo.
d Premog pod strugo Potoka. Pretekle dni so spustili, v Potoški vasi pri Zagorju pr tok Kotrežco po novi, umetno narejeni lese. . strugi. Iz stare struge so polovili vse ribe ter pri tem naleteli tudi na nekaj prekrasnih postrvi. Ko se bo stara struga dodobra osušila, ko bo komisionelni ogled nove naprave, bo
Dne 26. septembra so v vasi Grošnici pri Kragujoveu imeli veliko slovesnost. Blagoslovili so velik jez, ki se imenuje po kralju Petru II. Od tu bo vodila velika cev na elektrarno, podobno kakor pri
»asi Zavrsnici.
D*
rudnik začel izkopavati pod staro strugo pre. mog, ki ni preveč globoko. Verjetno jc tudi, da bodo hišni lastniki, ki imajo svoje stavbe tod in v bližini, prejeli v najkrajšem času s strani rudnika odpovedi, ker bodo te hiše postopoma podrli.
d Velike orožne vaje pri Belovaru, pri katerih je sodelovalo šest konjeniških polkov, so potrdile veliko bojno sposobnost naše armade.
d 20 let je minulo 5. oktobra, odkar je umrl slavili slovenski jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. — Slava mu!
d »Vse, kar Jugoslavija proizvaja, lahko Nemčija kupi,« je izjavil te dni v Belgradu nemški gospodarski minister dr. Funke.
d Ker je bombaža zmanjkalo. Zaradi zastoja v dobavi bombaža so začele tekstilne tvornice v Mariboru omejevati obrat. Tvorni-ce so doslej prejemale surovine iz čezmorskih krajev skozi Hamburg, nemške železnice pa ne sprejemajo več pošiljk za stranke. Tvrdka Zelenka & Ko. je odpustila delavstvo in ga bo zopet zaposlila, čim se uredi redna dobava surovin. Tvornica Doctor in drug dela le tri dni na teden. Tudi ostale tovarne bodo morale omejiti obrat in odpustiti del delavstva.
d Vendar enkrat. V gradbenem ministrstvu ie bila te dni druga licitacija za popravo državne ceste II. Jeperca—Labore za zgraditev nadvoza na 640.530 km. Na licitacijo sta se prijavila dva ponudnika in to Bricelj in inž. Dedek. Ponudba inž. Dedka je bila ugodnejša. Licitacija je uspela.
d Velik prijatelj biljarda je vsekakor kmet Mitar Filipovič v Stejanovcih pri Srem-ski Mitrovici. Mož je že celih 48 ur bil v kavarni in neprenehoma igrat biljard. Ker ga ni bilo domov, ga je čez dva dni žena prišla v kavarno iskat. Velela mu je, naj gre domov, to je pa moža tako ujezilo, da je rekel, da bo sedaj nalašč še 48 ur igral biljard, kar je tudi storil.
d Dvoglava želva. Iz Andrijevice v Črni gori poročajo: Želvo z dvema glavama je ujel delavec Simo Stevovič, doma iz okolice Pod-gorice. Želva je običajno razvita, ima pa dve glavi, kateri obe lahko skrije v svoj oklep. Želva je z usti obeh glav, ki sta enako veliki. Stevovič pravi, da je ta želva dvospolna.
d 14 mesecev že stoji nedograjen mariborski novi bolniški oddelek. Stavba je dosedaj
Gospa Novak, po domače Grosova, v Rcčici ob Savinji, je rodila trojčke. Na sliki vidimo liotrco Micko Bršnjak<ivo, ki nese trojčke od kr-ta. Bog daj zdravje in blagoslov materi in otrofičkom.
ve|jala tri milijone din, za popolno dogotovi-tev bi bilo treba še 6 milijonov dinarjev. Bolnišnica ima pripravljene že nove postelje s celotno opremo, letošnjo jesen bi bil novi oddelek že lahko odprt, če bi bilo na pomlad zagotovljenih omenjenih 6 milijonov. Pri tem pa vprašanje denarja niti ni tako težko rešljivo. Novo poslopje je prav za prav zgradila mariborska bolnišnica iz svojih sredstev. Poleg tega pa ji še država dolguje na bolniških stroških okrog 5 milijonov. Če bi država končno izplačala svoj dolg, bi lahko uprava mariborske bolnišnice iz svojih sredstev, brez vsake druge pomoči dovršila zgradbo. — Ostre besede nam silijo pod pero, zato — pika.
d Dvoglava kača. Posestniški sin Ludvik Volmajer na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu je ujel na polju kačo belouško, ki je imela dve glavi. Ujel jo j" živo ter prinese! domov. To čudo narave so hodili gledat sosedje od blizu in daleč. Nesreča pa je hotela, da je eden od njih stopil kači na eno glavo, ter jo stri, Čeprav je imela še eno glavo celo, je kača vendarle poginila,
d Nova manufakturna trgovina pred Šen-klavžem. V Ljubljani lcupujočernu občinstvu dobro znana trgovina, gospoda Jeločnik in Si-.mončič, sta odprla v Ljubljani pred Šenklav-žem novo manufakturno trgovino. Imenovana gospoda delujeta na trgu že dolga leta, dobro poznata zahteve in želje kupujočih ter se bosta gotovo potrudila, da p. r,. odjemalce kar najbolje zadovoljita. Novo manufakturo pred šenklavžem toplo priporočamo.
d Gradnje v Ljubljani. Novi hotel »Slon« je že ometan do prvega nadstropja. V pritličju bodo v kratkem pričeli urejati kavarniške in restavracijske prostore. Sosedna hiša v Frančiškanski ulici, ki je tudi last g. Koritni-ka, je že prebeljena in na novo ometana, tako da bo z novim poslopjem nekaka celota.
—	Nova palača banke »Slavije« je sedem-nadstropna ter je do vrha v surovem stanju že izdelana. Na vrsto pridejo sedaj podrobna obrtniška dela. Hišice na Dunajski cesti pred tem poslopjem še stojijo, bodo morale pa seveda takoj izginiti, ko bo palača dograjena.
—	Nekoliko bolj počasi napreduje »Dom slu. be«, ki ga gradi tvrdka >,Bata«. Kaže, da tc poslopje do nastopa zime še ne bo dograjeno v surovem stanju. — Dograjeno pa je že po-
slopje tvrdke Mayer, kamor se ta tvrdka seda) naglo seli, vendar pa je ohranila začasno se nekaj prostorov v stari Kresiji.
iz domače politike
p Vodja Hrvatov dr. Maček se je vrnil iz Rogaške Slatine, kjer se je dalje časa zdravil, V Zagreb.
p O hrvaškem saboru. Nedavno je na nekem shodu bivše HSS podpredsednik te skupine inž. Avgust Košutič shod zaključil z vzklikom: »Živijo hrvatski sabor v Zagrebu!« ■— Ob tem dogodku piše belgrajska »Samouprava«; »Ko je dr, Zivko Petričič dne 14, marca 1919 kot minister odstopil, ker v pre-stolni besedi niso bile dovolj poudarjene ustavne svoboščine in zahteve Hrvatov iz Narodnega kluba po avtonomiji in saborih, je prišlo do hudega spopada med rajnkim Stojanom Protičem in Svetozarjem Pribičevičem. Protič je zahteval neko kompromisno rešitev, da se ustreže zahtevam Narodnega kluba, to tembolj, k er so tudi že Radičevct bili v opoziciji. O tem je pokojni dr, Ante Pavelič v svojih spominih zapisal tole; »Nato se je Svetozar Pribičevič razburil, planil k Protičevi mizi in tolkel z roko po mizi in dejal tele besede: Dokler sem jaz živ, ne bo nikdar prišlo do hrvatskega sabora. In danes? Prvi podpredsednik Mačkove stranke in SD koalicije, na katero so se obesili ostanki bivše Pribičevi-čeve stranke, javno zahteva ne samo hrvatski sabor v Zagrebu s popolno zakonodajno oblastjo, ampak celo tudi hrvatsko vlado .. .«
p Ker so nismo vmešavali v spor med komunizmom in fašizmom. Ob pravkar minuli vojni nevarnosti se moramo ozreti tudi na liste, ki so že ob marsikateri priliki, skriti za neodgovorne množice ali pa tudi na svoje ime, zahtevali v raznih listih in listkih od vlade, da mora zunanjo in notranjo politiko voditi po zgledu Češkoslovaške; slaltio besedičenje je bilo, da se mora »nasloniti na za-padne demokracije v zvezi s češkoslovaško in sovjetsko Rusijo«. Danes morajo vsi ti izpre-videti, kam bi laka politika Jugoslavijo lahko zapeljala. Dr. Stojadinovič je že večkrat podaril, da trajno korist prinaša nnarodu le u„.a politična smer, ki je v korist naroda samega, ne pa pod gesli tujih miselnosti —
Proti brezposelnosti in beračenju
Višji mestni socialni svet v Ljubljani je oni večer pretresal vprašanje brezposelnosti iu beračenja ter zaščite otrok. Zupan dr. Juro Adlešiič je opisal vse socialne potrebe ljubljanske mestne občine, ki so tolike, da jim mestna občina ne more biti kos, čeprav znaša letošnji proračun socialnega urada 7,135.000 din. Obširno in prepričevalno je opisal vse veliko delo, ki je bilo dozdaj opravljeno na tem polju, nato pa je podal še vsa vprašanja, ki. sedaj v prvi vrsti nujno zahtevajo rešitve. Po tem govoru je bila obširna razprava, v katero so posegli skoraj vsi člani sveta. Prof. Levičnik je svetoval, naj se ustanovi mestno posredovanje pri borzi dela za izvrševanje Malih hišnih, opravil po brezposelnih. Drugi govorniki se predlagali tudi ustanovitev podobnega zavoda za varstvo mladine, ki berači, }n beračev »ploh. Dr. Adlešič ee je dalje^ zajemal za poživitev nabiralne akcije. Zelo i tehten je bil tudi govor mestnega svetnika Li- j
karja, ki je predlagal obvezno socialno davščino, ker sicer ni mogočo dobiti dovolj sredstev v socialne namene, kajti nabiralne akcije so naletele pri nekaterih meščanih na velik odpor. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se bodo že letos razposlali poskusni seznami davkoplačevalcem, ki bodo povedali, koliko bo znašal socialni davek, ko bo odobren. To naj bi po možnosti meščani že letos, ko tega davka v mestnem proračunu še ni, poslali prostovoljno, da bi bilo mogoče izhajati za to zimo. Nato je župan priporočal tudi sodelovanju posameznih akcij in ustanov pri razdeljevanju podpor, za kar so bili vsi člani takoj pripravljeni Skoraj dveurna seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja pa bo obravnavala izrecno vprašanje otrok, ki beračijo. To vprašanje je bilo na tej seji deloma na vrsti ui je bilo sprejetih v tem pogledu tudi nekaj nasvetov,
Verama«?.ovetek
z 2 tabletama
Ta zavojček zmore odšle| vsakdo Prosimo
naprav.tc poizkus ln prepričali se boste o
naglem učinku pri glavobolu, zoDoOolu in bolečinah zaradi ran.
VElttMON
Cevke z io In 20 tabletami.
__Ovitek z !! tabletama
S. lir. 25.40» od 4. oktobra 1037.
in razvoj mu daje prav. Po njegovi zaslugi se Jugoslavija ni vmešavala v spor med komunizmom in fašizmom, ampak se je obva* rovala enega in drugega in ji je na vseh po« Ijih državnega življenja le za-blaginjo držav* ljanov, ne pa za uresničitev kake tuje — mi* selnosti. To ji je bilo omogočilo, da je v tera evropskem zapletu mogla biti — opazovalec,
nesreče
n Razne nezgode. Delavka Demšar Jože* fa je sedla na motorno kolo in se mislila za* peljati na Homec. Med potjo pa se ji je zgo* dila nesreča. Padla je z vozila in si precej po* škodovala nogo. — Pod ljubljanski tramvaj je! padel 35 letni sprevodnik cestne železnice Franc Drašler iz Viča. Drašler je dobil hude notranje poškodbe. — Sedemletni Pavel Pod* boršek, sin mesarja Podborška v Ljubljani, je: hotel preteči cesto, V tem trenutku pa mu je prišel nasproti avto, ki se mu je hotel fantek' v zadnjem hipu umakniti. Tedaj pa ga je neki motociklist, ki je tudi privozil mimo in ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila, podrl na tla, tako da mu je kolo zlomilo hrbtenica Poleg tega si je pregrizel še jezik in dobil ob* enem hude notranje poškodbe. — Ko je šel pred dnevi 26 letni rudar iz Studenca pri Hrastniku po cesti domov, je hotel preskočiti jarek, kar pa se mu ni posrečilo. Pri preskoku mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil levo roko.
n Oče 20 otrok ubit. Na cesti med Va* raždinom in Ludbregom se je oni četrtek zgo* dila huda prometna nesreča. Tovorni avto* mobil se je zaletel v kmečko vozilo ter ubil voznika, konja in razdejal voz. Žrtev te ne* sreče je bil 75 let stari Ivan Sačič, bogat kmet in dolgoletni župan občine Bartolovec. Sačič se je okoli poldne s svojim vozom po cesti vračal proti domu. Nekako na sredi poti prt
mu je pridrvel nasproti tovorni avtomobil neke mariborske tvrdke. Konj, ki menda ni bil vajen avtomobilov, sc je spiašil. Stari kmet ni imel več časa, da bi bil konja zadržal, in konj je kakor neumen plani! prav na tisto stran, koder je vozil tovorni avtomobil. Šofer, videč grozečo nesrečo, je na vso moč zavrl tovorni avto, pa je bilo vse zaman. Težkega avtomobila n> mogel več ustaviti in tako se je težko vozilo zaletelo v kmečki voz. Sačič je bil pri priči mrtev. Pokojni Sačič zapušča 20 otrok in 40 vnukov.
n Dve kleti uničil požar. Pred kratkim fe nenadno izbruhnil ogenj v vinski kleti Pučka Martina v Fičanskem vrhu (Sv. Lenart pri Veliki Nedelji). Od tu se je požar razširil na blizu stoječo klet in prešo Meška Franca. Ker je primanjkovalo vode, sta obe stavbi pogoreli do tal. Mešku je še zgorela vsa posoda, polovnjaki in drugo, ki je imel pripravljeno za trgatev. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen.
n Na paši je našla smrt. V vasi Domaslo-vec pri Samoboru ie Ferkinova hčerka Jana šla na vaško gmajno krave past. Da je na paši ne bi zeblo, je od doma nesla lonec žerjavice, da bi se ob njej grela in pa da bi morda v njej spekla tudi kak storž koruze. Jana je na paši takoj hotela narediti ogenj. Ker pa je suhljad od jutranje rose bila še vlažna, ji ni hotelo goreti. Otroče se je balo, da bo žerjavica ugasnila, zato je začela netiti ogenj s tem, da je nad žerjavico mahala s svojim krilcem. Naenkrat je šinil iz suhljadi in žerjavice plamen, ki se je prijel Janine obleke. Ko je dekletce videlo nesrečo, je začelo bežati in klicati na pomoč. Ko so drugi pastirčki videli, kaj se je zgodilo, so tudi oni pobegnili. Na bližnjih njivah so kmetje zaslišali kričanje in »o brž pritekli otroku na pomoč. Pogasili so ogenj na njeni obleki in jo prenesli domov. Toda njene opekline so bile po nogi, trebuhu, prsih in rokah tako hude, da je bil ves prednji del života ena sama rana. Otrok je v najhujših bolečinah umrl.
n 54 m usnjenih gonilnih jermenov so ukradli neznani zlikovci na žagi veleposestn. .Viktorja Glaserja na Pohorju. — Jermeni so Tre dni 10.000 din.
Vest ga ie prisilita k priznanju umoru
Iz Sombora poročajo tale pretresljivi dogodek: Vrtnar Josip Valenta i/, vasi Bajša je te dni priznal, da je pred dvajsetimi leti ob prevratu ubil občinskega tajnika Janoša Ber-keša, s katerim je bil sprt. Pred kratkim je bil Valenta pred sodiščem zaradi malenkost nega prestopka. Pred sodiščem pa je dobil tak živčen napad, da so ga morali najprej zvezati ter potem poslati na opazovalnico. Ko se je pomiril, so ga poslali domov. V sredo 28. septembra pa je Valenta nenadoma odpotoval od doma v Belgrad ter se zglasil pri belgrajski policiji, rekoč, da si hoče olajšati svojo težko vest s tem, da sedaj prizna svoj zločin.
Belgrajske oblasti so ga še isto noč poslale nazaj v Bačko Topolo, kjer je 38 letni mož 29. septembra orožnikom priznal in povedal, kako je leta 1918 obtežil svojo vest z umorom. Takole je pripovedoval: Kot Slovak je bil leta 1918 Valenta silno navdušen za Jugoslavijo. Berkeš je bil občinski tajnik, a je bil hud Madžaron, zaradi česar sta se ta dva večkrat sporekla. Berkeš je bi! tako zagrizen, da je nekoč Valenti zagrozil, da ga bo dal takoj obesiti, kakor hitro se vrne madžarska država. S to grožnjo je Berkeš raz-palil Valentovo sovraštvo. V gostilni Štefana Riga so bili nastanjeni vojaki. Valenta je skrivaj iz sobe izmaknil vojaško puško z naboji »dum-dum«. S tako nabito puško je skrivaj prišel na Berkešev vrt in čakal, kdaj se bo Berkeš prikazal na oknu. Čakati je moral več ur. Ko je naposled Berkeš stopil k oknu, je Valenta sprožil in zadel Berkeša v glavo.
Ker pa je bil strel iz vojaške puške in bojem >dum-dum< oddan od blizu i t a®' strela tako strašen, da je Berkeševa oi ^ letela od trupla. Valenta jo pograbi?' in jo zakopal na vrtu. Nato je stopil k jaški komandi in naznanil, da so neznan ^ rilci umorili Berkeša in da ga Je 0n ' n'°" mrtvega. Tedaj so osumili nekega Stef Petkova, katerega so zaprli in ga imeli S mesecev zaprtega. Ker pa ni bilo dokaza njegovo krivdo, so ga morali nazadnje f pustiti.	1
Ves ta čas pa je Valento strašno Dekl» vest. Na vseh koncih in krajih se je preganjanega, povsod je videl obraz umorih nega Berkeša. Zato je vzel tisto nesrečno puško in jo zakopal na vrtu, misleč, da bo sedaj mogel pozabiti. Toda trpljenje, ki je povzročila slaba vest, je bilo vedno hujfe Zato je leta 1937 izkopal puško in jo izrofij policiji, češ da jo je bil našel. Pa tudi to mu ni pomagalo. Strašne sanje ponoči in hudo trpljenje podnevi ga je živčno popolnoma zde-laio, dokler ni dobil pred sodniki tistega strašnega živčnega napada. Sedaj je sklenil da si olajša vest in prizna svoje hudodelstvo!
Njegova zena in šest let stara hčerka se. veda niti slutili nista, kako trpi nesrečni Va< lenta. Ko se je zvedelo, da je on morilec izpred dvajsetih let, nista mogli verjeti, dokler jima orožniki niso prebrali moževe izpovedi, Ker je Valenta slovel kot premožen in ugta den mož, je ta dogodek zbudil povsod veliko pozornost.
n 19 hiš in 18 skednjev je zgorelo v Gornji Belici pri Kičevu v Srbiji; 26 družin je ostalo brez strehe. Škodo cenijo na milijon dinarjev.
n Ce je v vodovodni cevi prevelik pritisk. Nenadna nezgoda je ono dopoldne okrog 11 na mah ustavila skoraj ves promet čez dravski most in Glavni trg v Mariboru. Sredi mosta je šinil iz zemlje ogromen steber vode, ki je hipoma zalila cesto tako visoko,
teikrh dni v Pragi. Kadovcdne in zaskrbljene množice na cestah čakajo usodnih poročil. I
da je tekla celo čez robnike po hodniku. Vsa ta reka je privrela na Glavni trg, v deročem hudourniku obkrožila srednji prometni otok ter se razlila po cestah v vse smeri. Šele daleč proti sredini Glavnega trga so se izgubili jpotoki v kanalskih požiralnikih. To nenavadno povodenj, ki je skoraj za čert ure ustavila promet pešcev čez most, da so se na obeh straneh nabrale velike grafe čakajočih ljudi, je povzročila nezgoda pri novi vodovodni cevi, ki so jo nedavno polin žili. Na sredini mosla je vrgio zasunek iz cevi in vsa voda je udrla na površje. V cevi znaša običajen pritisk vode 4 amosfere, ki pa se od časa do časa zviša na 10 atmosfer, kadar se zapre kak večji odtok. Najbrž so nekje v mestu preveč naglo zaprli kak hidrant, pa se je zaradi tega pritisk v cevi preveč sunkovito dvignil ter je vrgel zasunek. Uprava vodovoda je naglo zaprla glavno vodovodno cev ter začela s popravilom. Voda priteka zdaj v mesto po rezervni cevi. Poplava je spravila v neprijeten položaj tudi delavce plinarne in elektrarne, ker jim je preplavi' la in zalila izkopane jarke na Glavnem trgu*
n Ko je iskal med gozdnih čebel. Smrt je našel te dni kmet Vladimir Lalič iz Koprivnice. V tamkajšnji okolici je namreč v gozdovih zelo veliko čebel. Mnogokateri kmetje so nabrali na skrivaj že mnogo medu. Tudi Lalič je šel pozno v mraku v g<«d z enakim namenom. Našel je votlo deblo in v njem čebelni roj. Zamahnil je krepko s sekiro, ker ponoči ni videl, da je deblo popolnoma trhlo. Komaj je zamahnil, se je de' blo že odlomilo in padlo nanj. Strlo mu je prsni koš iu so moža šele siutraj našli mrtvega,
razgled po svetu
katoliška cerkev
a Za zlato srednjo pot. Nedavno je nagovoril sv. cče 500 francoskih delavcev, ki so prišli pozdravljat poglavarja Cerkve. Sv. oče je med drugim dejal, da moli za Francijo, kakor še nikoli. Dalje je poudaril, da je komunizem nevarna blodnja in zato obsodbe ivreden. >V sedanjih časih se pogosto poudarja tudi misel, da je država vse in nekateri hočejo to načelo uveljaviti z nasilno preproščino. Njihovo načelo se glasi: Država je vse, posameznik ni nič. Cerkev ta nauk odklanja Ne odobrava pa tudi ne nasprotnega nauka, ki daje vso pravico posamezniku in nič državi. Resnica je v sredini, ne pa v eni ali drugi skrajnosti!< tako je papež svoj nagovor zaključil.
češkoslovaška
...............III..I —II. ................................... ................. .r
s Pred nemško zasedbo Sudetov je bilo v Češkoslovaški po uradnih podatkih iz leta 1980 Nemcev nekaj nad 3 milijone 200 tisoč. Od teh jih živi skupno okoli dva milijona in pol. Do pričeika spora so imeli 5293 osnovnih in srednjih šol, 1 vseučilišče, 2 tehnični visoki šoli, 1 konservatorij, 1 pedagoško visoko golo ter 2240 kulturnih ustanov. Pred nastopom Henleinovim je bilo 70 poslancev in 36 senatorjev Nemcev, dalje časa sla bila v vladi tudi dva nemška ministra.
« Velike žrtve brez konca. Za Nemci so se s svojimi zahtevami po češki zemlji oglasili najprej Poljaki, ki so tešinjsko ozemlje
kratkomalo zasedli z oboroženo silo. Za nekaj okrajev se hočejo Čehi s Poljaki še pogajati. V tesinjskem ozemlju je okrog 80.000 Poljakov, 120.000 Čehov in 20.000 Nemcev. Tu bi bilo pred končno odločitvijo vsekakor na mestu ljudsko glasovanje. - Zdaj so se za Poljaki javili še Madžari, ki so jih našteli v češkoslovaški republiki tudi precej tisoč. Najprej je bila madžarska manjšina zadovoljna s široko samoupravo, zdaj pa zahteva pravico samoodločbe. Z glasovanjem naj se določi, hoče li madžarska manjšina ostati tam ali se priklopi« samostojni madžarski državi. Poročila trdijo, da so se Čehi sprijaznili tudi s to žrtvijo,
italija
s Iz bratske pokrajine. V Podgori pri Gorici se nahajajo, kakor je znano, velike tekstilne tovarne, ki jih je prej imela v rokah družba Brunner, a so prešle 1, 1931. v roke Trgovske italijanske banke. Toda v letih krize je ta industrija zelo trpela in je bilo 1 1933 zaposlenih komaj 140 delavcev. Kmalu pa se je začel položaj boljšati in 1. 1937 so tovarne zaposlovale že 500 delavcev, 1. 1938. pa 800. V zadnjem času so tovarne dobile velika naročila s strani države in bodo tako zaposlile zopet večje število novih delavcev. — Pokopališče Sredpolje (Redipuglia) so v zadnjih letih popolnoma preuredili in olepšali ter ga je ministrski predsednik Mussolini pri zadnjem obisku svečano otvoril. Na pokopališču, ki je največje vojaško pokopališče na naši zemlji, leže tudi posmrtni ostanki voja-
L i m b a r s k i i
Razdejanje
(Povest iz domačega življenja.)
»V peči je še nekaj mleka,« mu je oče ponudil večerjo.
»Ne bom,< je odklonil. »Otrokoma ga dajte!«
»Sta žo pospala.«
Tone se je ozrl okrog sebe. Pri peči je ležala Tončka, oblečena na goli klopi. Lojzek pa je epa! ns tleh, zarit v cunie. »Revčka!« je vzdihnil po-milujoče. Tisti dan'še ni pokusil pijače. Tako trezen že ni bii dolgo časa.
»Kadar prideta, me pokliči,« je naročil oče. »Ostal bom na peči pri otrocih.«
»Prav!« mu je bil hvaležen; spoznal je, da iina pri hiši skrbnega človeka. »Kadar se vrneva, bom potrkal na okno. Toda brez nje me ne bo domov. Iskal jo bom, dokler je ne najdem, pa Četudi do ranega jutra.«
Prižgal je svetilko in odšel po vasi. IIišc so bile že zaprte; ponekod so večerjali ter se prijazno pomenkovali. Kar nevoščljiv je bil sosedom, ki so tako lepo uživali družinsko srečo.
Prišel je do kraja vasi, a se ni upal dalje. Groza ga je bilo nečesa, pa ne strahov, o katerih ie slišal nekdaj pripovedovati. Bal se je teme, ki je bila tisto noč tako gosta in strašna. Njegove slutnje pa so bile še Btrašnejše...
»Kam naj grem?« je premišljeval v temi in viharju. »Sam je ne bom našel tako hitro. Ako bi nas bilo več, tedaj bi okolico naglo preiskali.«
Odločil se je, da bo stopil po sosede. Najprej je potrkal pri Jeraču. »Ane ni domov,« se mu je izvilo iz prsi. »V Metuljah je ni — najbrž je ostala kje na poti... Pomagajte mi jo iskati I«
Kadar je bil trezen, tedaj jc bil Jerač najboljši človek. »Hitro, dežnik pa suknjo!« je priganjal ženo. »In druge pokličinio, da nas bo vec pri delu!« -------
I »Od vsake hiše eden!« je šlo po vasi, dokler ni bilo zbrano zadostno število mož in fantov. Vsak je imet pri sebi dežnik in svetilko. Skupine, v katere so se razdelili, so odhajale vsaka po svoji poti. V dolino je odmevalo glasno klicanje, odgovora pa ni bilo od nikoder.
Dež in veter sta proti jutru ponehala, oblaki so se trgali; tu pa tam se jo že pokazala kaka zvezda. Iskalci so se vračali z ugaslimi svetilkami in z zaspanimi obrazi. »Nikjer je ni,« so ponavljali drug za drugim. »Vse smo preiskali.«
ftožanca so begale strašne misli. »Ko se bo zdanilo, bomo pogledali ob potoku,« je rekel z žalostjo na obrazu. »In po drevju na robu gozda.«
»Ali meniš?« so se plašile sosede. »Tako daleč se pa menda le ni spozabila ...«
»Ob, če nam je napravila tako sramoto!« jib je bilo groza že ob misli sami.
Tone je bil pripravljen na najhujše, kar bi ga moglo zadeti. Strašne prizore mu je slikala razburkana domišljija!
Zjutraj, ko se je zdanilo, je zagnal Murnov pastir glasen krik po vasi. Pod kozolcem, kamor je šel po krmo za živino, je našel žensko, lezeco na kupu otave. Glava ji je bila zavita v ruto, zato je ni mogel takoj spoznati.
»Ana je! Ali je še živa?« je skrbelo sosede.
Pastir jim ni mogel povedati nič gotovega.
Ob kozolcu, ki je stal pod vasjo blizu poti v dolino, so se zbirali vaščani. Rožanc je prifiel med zadnjimi. Ali bo našel živo ali mrtvo» Noge so mu bile trde, kot bi bile lesene.
»Hvala Bogu, še je živa!« so ga pomirili sosedje. Vsa moč se mu je po teh besedah spet vrnila v odtrple ude.
Fožanka je ležala na otavi pod kapom. Ker je deževalo z vetrom, ji je bila obleka vsa premočena, noge pa so ji bile skoraj na dežju, /.raven sebe je imela prazno steklenico, ki je dišala
|K> m"i'se je sklonil ter ji položil roko na čelo. »Vročina!« je ugotovil s strabom. /ena ga ni
kov, ki so bili pokopani na drugih pokopališčih, pa so jih ob preureievanju prenesli v, velikansko novozgrajeno kostnico v Sred* polje.	j
nemčija
s To in ono iz Korotana. Dosedanji roko« delski dom v Celovcu, ki ga je upravljala Kolpingova družina, je prevzela nar. soc« stranka in ga bo vodila kot dijaški dom. — Celovška bogoskmiica se z novim šolskim letom preseli delno v Tacenberg in delno v St Georgen am Langsee. — Pogorela sta dom in gospodarsko poslopje posestniku 2averju v Lečni vasi pri Galiciji. — Na cesti pri Žilici je avto povozil 65 letnega Silvestra Raupa, Starčku je pri padcu počila lobanja in je bil na mestu mrtev. V Ribnici je umrl 56« letni tajnik Karel Mende, tajnik grofa \Vin-dischgratza. — V Podljubelju je umrla 67-letna Marija Hafner. —■ V Borovljah je umrl šolski ravnatelj v p. Rudolf Jaklič rodom iz Kočevja. — V Bilčovesi so letos ustanovili nemški otroški vrtec. Voditeljica je trda' Nemka in se rhora posluževati tolmačev, da se z otroki sporazume. — V Žitara vesi so spremili k zadnjemu počitku 38 letno mates Terezijo Rutar.
madjarska
s Kjer ni verska strpnost samo na papirju. Iz članka v listu »Nova revija Ogrske* (Nouvello Revue de Hongrie) je razvidna rast verskega življenja na katoliški in protestantski strani na Ogrskem. V stari Ogrski je bilo katoličanov polovico prebivalstva, zdaj pa jih je dve tretjini. Se zmeraj imajo katoličani in tudi protestanti svoje cerkvene zastopnike v ogrski visoki zbornici in tudi nižje in višje šolstvo je večidel v rokah cerkve-
jx>gledala. Tudi drugim, ki so jo klicali, ni odgovorila.
»Premražena je, domov jo spravimo.« so svetovale sosede. »Ko jo ogrejemo, ji bo odleglo.«
»Vstani, Ana! Domov gremo. Ali te nič nO zebe?« jo je poskusi! omajati. Prijel jo je za roko ter jo nekoliko dvignil, a mu je omahnila nazaj na ležišče.
Sosede so storile vse, kar so vedele in znale, pa je niso mogle prebuditi. Možje so medtem napravili nosilnico ter jo obložili z mehko otavo. Rožanka je ležala kakor na blazini.
Doma so jo ogreli s kamilicami in s toplim? obkladki. Postopno se je pričela gibati in gledat! okrog sebe. »Kje pa sem?« je spregovorila če? nekaj časa.
»Doma v postelji,« ji je povedala Goslačeva! Neža, ki je ostala pri njej za strežnico.
»Mislila sem, da sem pri teti,.. Pa oče Ia otroka?« jo je pričelo skrbeti.	j
»Vsi skupaj so nekje zunaj pred hišo.. .< I Prosila je, naj pokliče očeta. Položila mu Je< da jo kuha vročina. »Pa tu notri peče I« je pokazala na prsi.
»Pljučnica bo ali vročinska bolezen.« — OC0 je priganjal zeta, naj pošlje po zdravnika.
Zdravnik je potrdil njegovo mnenje. Naročil je, kako naj ravnajo z bolnico in zapisal zdravila« »Ali bo ozdravela?« je skrbelo oba ISozanca« »V nekaj dnevih se bo odločilo,« je bilo mnenje izkušenega zdravnika. »Ako ne omaga srce, tedaj se ni bati mk»le nevarnosti. Sicer pa bodite na vse pripravljeni...«
»Tedaj naj pošljemo po duhovnika ...< »Prav je, če to storite. Bolje prej, ko pozneje.4 Počakali so <!te> večera. O mraku pa je pri fari pozvonilo za obhajilo. Proti Rovišču se je med brnenjem zvončka pomikala drobna lučka. >Ro-žanko gredo obhaja-t« je vedelo takoj pol župnije. Skoraj povsod so i« vedeli, da žena bolezni najbrž ne bo mogla ft.iboleii. »Zaradi pijače ..« sa
85
PO DOMOVINI
" niii krogov. V poslednjih 20 letih je država bolj kot prej denarno podpirala verske šole. Sploh je v tej dobi narastel vpliv in ugled obeh verstev.
francija
s Okrog gesla ^Zvestoba za zvestobo«.
Francoska socialistična stranka in socialistične delavske ustanove so izdale spomenico, v kateri pravijo, da 2 največjim zadovoljstvom sprejemajo uspehe sporazuma v Monakovem, češ da bo to redilo splošno pomirjenje in ureditev spornih evropskih vprašanj. Češkoslovaške, za katero se je francoski socializem v besedah še pred dnevi tako močno vlekel, ta spomenica ne omenja,
japonska
s Odstopil je japonski zunanji minister
Ugaki, ker se ni mogel sporazumeti z ostalimi člani vlade glede japonske politike na Kitajskem. Pravijo, da je bil vzrok odstopa tudi v tem, ker je položaj japonske vojske na Kitajskem vedno težavnejši. Finance Japonske postajajo vedno obupnejse. Odstop zun. ministra je povzročil na Japonskem silno razburjenje, ki se je poznalo tudi na borzi in so vsi papirji znatno padli.
Glavno zaslugo, da je bil razbojnik Ko-ier ujet ima Draksler Stanko iz Gradiša na Primskovem. Toliko v dodateik k članku v zadnjem »Domoljubu«,
Arabci v Palestini še vedno napadajo
angleške vojašnice, policijske postaje in sedeže uradov.
Oblak se je utrgal
Nad Boko Kotorsko se je v soboto, dne 1. oktobra zvečer utrgal oblak ter napravil ogromno škodo. Zlasti hudo je prizadeta Ze-ienika. Voda je odnesla novozgrajeni most in tudi del železniške proge. Okrog 10 zvečer se je začel tam okoli strašen naliv, med katerim je tudi grmelo in treskalo. Potoki okrog Zelenike so narasli in jemali s seboj vse, kar so dosegli. Okrog dveh po polnoči (to je bilo v nedeljo zjutraj) je bila mala voda, ki teče skozi Zeleniko, že široka reka, ki se je razlila daleč naokoli. Milijonsko škodo je ta voda napravila na desnem bregu, kjer je nastanjen vojaški vozarski eskadron in vojašjto skladišče, V skladišču je bilo polno moke, žita, ovsa, vojaških potrebščin ter drugih reči, kar je voda vse uničila. Do dveh po polnoči je voda za dva metra narastla, tako da so vojaki sredi noči morali bežati v hrib, ker jim je grozila nevarnost, da jih bo vodovje odneslo v morje, ki je bilo tudi zelo razburkano. Vojaki in častniki so spali, ko je prihrumela nevarnost. V zadnjem hipu so planili iz postelj in rešili, kolikor se je rešiti dalo. Na vojaškem vežbališču je voda odnesla v morje nad 100 kubičnih metrov vojaških drv. Pokvarjene jo telefonske zveze, železniški tir in vojaško vežbališče. Velika sreča je, da so vojaki nastopajočo nevarnost pravočasno opazili. Sicer bi bila mnogo vojakov odnesla voda. Da ni bilo človeških žrtev, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega poročnika Kavčiča ter dveh podporočnikov Kranjca in Jurčiča. Ti trije so svo«e življenje tvegali, ko so dali znak za
nad Boko Kotorsko
»uzbuno« ter rešili gotove smrti vojaško stra« žo, ki je na poljani stražila drva. Vojaka, ki je bi! na straži, je voda s stražnico vred že odnašala proti morju ,.. Kmalu nato je silno vodovje odneslo pred kratkim zgrajeni most na avtomobilski cesti Hercegnovi—Zelenika—. Kotor. V nedeljo na tej progi promet ni bil mogoč. Tudi drugim je narastlo vodovje na* redilo mnogo škode. Trgovcu Vujinoviču je voda izpodkopala hišo, poplavila skladišča, v v katerih je bilo mnogo olja in vina. Samo iz enega skladišča je voda odnesla en vagon žita, ki je bilo v soboto spravljeno v skladišče. Tudi drugi trgovci in zasebniki so imeli velikansko škodo. Silne vode, ki so pridrls nad Igalo, so močno poškodovale podpornika železniškega mostu v Sutoranu, kakor tudi progo samo. Na tej progi so morali ustaviti železniški promet,
Ježica pri Ljubljani. Nagradno varčevanje, ki ga je napovedala naša domača hranilnica, je med domačini vzbudilo dovolj zanimanja in pozornosti. Saj je to čisto nov način, kako med ljudmi po« globiti smisel za varčevanje. Razen tega ima lira« nilnica namen s tem delom poudariti obstoj di»< tnačega denarnega zavoda, ki je ljudem zmeraj prt rokah, kateri jim nudi iste ugodnosti kakor ostali denarni zavodi. Nagradno varčevanje je zamišljeno tako, da bo razdelila hranilnica najpridnejšim var« Sevalcem 38 nagrad v skupnem "znesku 1000 din. Izplačanih bo 15 nagrad po 10 din, 10 nagrad po 20 din, 10 nagrad po 30 din ter po ena nagrada po 50, 100 in 200 din. Tekmovanje bo v tem, da bodo varčevalci mesečno vlagali določene zneska v hranilnico, in sicer v dobi od 15. oktobra f!)38 do 14. oktobra 1939, torej v enem letu. Tekmo«
el namigovali. »Zakaj pijanec nima v sebi tiste odpornosti kakor trezen človek.s
Rožanka je prejela sveto popotnico tako kot se spodobi bolniku, ki se pripravlja za večnost. Njena sovražnost do moža se je spremenila v pravo ljubezen. Priznala je, da je marsikaj zakrivila tudi sama ter ga je prosila odpuščanja. Ves večer je moral sedeti ob njeni postelji in poslušati njena naročila.
Na posteljici ob steni sta spala otročiča. »TondJ dvigni me nekoliko, da ju vidim,« si. je zaželela.
Ustregel ji je ter jo opozoril, naj se nikar preveč ne muči. Zdravnik je naročil mir in počitek.
»Odkar sem prejela nebeško zdravilo, mi je kar odleglo.« Prosila ga je, naj ji pomaga s postelje.
»Čemu?« ~ Vedel je, da se ne more držati pokonci.
»Otroka bi rada pobožala. Oba! Lojzka in
Tončko.«
i »Saj veš, da ne moreš. Bojim se, da bi ti , ne škodovalo...«
\ »Pa ju ti pobožaj v mojem imenu ...«
Urez oklevanja ji je izpolnil željo. Nato je moral ponovno sesti k njeni postelji. »Rada umr-jem,« je dejala po kratkem molku. »Toda zavoljo otrok bi še rajši živela. Tone, ako ozdravim, bo drugače.. .<
»Tudi jaz se bom poboljšal,« je obljubil resno. 1. »Ce bo pa le treba iti, pa bodi otrokoma dober oče tudi tedaj, kadar bosta imela pisano mater...«
Obljubil ji je in segel v roko. ! »Glej, da bosta otroka dobro vzgojena. Po-1 pravi, kar sem jaz zamudila. Pa očeta jx>slušaj,< ' je bila njena želja.
Mož si je utrnil solzo.
Bolnica se je spomnila blagajne. »Ali je že nrejeno»« io je še težilo.
»Denar je založen zaradi revizije.,, Ki oa še
pognano, kdo je kradel,,.« r
»Tone, jaz nisem vzela ničesar!« je izrekla svečano. »Bog, ki prebiva v mojem srcu, mi je priča, da sem nedolžna. Ako uinrjem, naj ne pade zaradi tega name kaka senca .. ,<
Rožanc je zajokal: »Odpusti, Anal Saj nisem mislil resno...« Dalje ni inogel govoriti.
Tudi žeria ie molčala. Tonetu se je pričelo dremati. Zaradi noči, ki jo je prebil brez spanja, je bil silno utrujen.
Po polnoči ga je nadomestil oče. Sedel je na njegovo mesto ter se naslonil na blazino. »Oh, Ana, Anal Kam si prišlalc jo je začel milovati.
»Saj rada umrjem,« ga je zavrnila, »Tako lepo sem pripravljena ..
»Pa otroka?« je dejal očitajoče.
»Ako bo sila, ju sprejmete v varstvo.« —- Prosila jo za dečka in za hčerko.
V potrdilo jo je prijel za roko ter jo močil s solzami.
»Oče, še nekaj imam na srcu,« je nadaljevala, ko si je nekoliko odpočila. »Stari ste in denar imate: ne dajte, da bi se šopiril tujec po naši zemlji, ako pride do razdejanja...«
»Taka je tudi moja misel,« je razumel njeno željo.
»Na otroka zapišite ali nase. Tone naj vam bo kot užitkar.. .<
»Ce nam ne bo nagajal,« jo dvomil starec.
»Upajmo, da ga bo življenje izmodrilo. Vi pa skrbite zato, da bosta otroka preskrbljena...«
»Storil bom, kolikor mi bo mogoče storiti,« je obljubil s solzami.
»Pa odpustite, kar nI bilo prav,« jI je zastajala beseda. — »Oh, tišči — tu notri...« so jo grabila za prsi. V grlu so ji igrali mrtvaški godci.
Zjutraj, ko sta»3e zbudila otroka, jo bila še toliko pri moči, da ju je poklicala. »Mamica, vsta-nite!« sta jo prosila. »Zunaj je tako prijetno.« — Grenko se jima jo nasmehnila ter ju izročila angelu varuhu.
Odslej ni bila več pri jiolni zavesti. Šc je go« vorila kakor v omedlevici; tretji dan proti večeru pa je utihnila za zmeraj.
VI.
Rožanc je bil ves potrt in zbegan. Nikjer se nI mogel razvedriti. Vest nm je neprenehoma očitala, da jo kriv njene smrti. Največ tolažba je še našel prt delu; toda kadar so je ustavil ob spominu na rajno, vselej je slišal od nekod kričanje: »Ti in pijača sta jo pokopala!«
Ljudje so mu že izbirali nevesto, ko se prst še ni posušila na njenem grobu. »Ta pa ta bi bila zanj,« so se pomenkovali. »Gledati Ik> moral na pametno gospodinjo, da ne bo sovražila otrok; pa tudi pod palcem mora nekaj imeti. Priliko je. treba porabiti.«
Za ženitev pa se Rožonec ni mogel odločiti« Tisti, ki «0 ga sodili drugače, so se nekoliko zmo< tili. Smilila sta se mu otroka, zakaj ljubezen pi-< sane matere je občutil sam na svoji koži. »Vsaj zaradi otrok naj bi bila še živela!« je vzdihnil večkrat sam pri sebi. »Povsod je prepir, kjer so pri hiši dvoje vrste 0l.'0ci.«
Zaradi gospodinjstva se Rožanc ni mogel pri-toževati. Gostačeva Neža je bila skrbna in poštena ženica. Za vsako delo pa ni bila, ker je bila še stara in bolehna. Otrokoma je bila dobra varu< hinja, da je boljše ni bilo treba iskati.
Toda dekla je le dekla iu je ni lahko pri" merjati domačemu človeku. To sta vedela oba Kožanca — mladi in stari oče. Obema je bila znana prislovica, da je najslabša žena več vredna kot najboljša dekla.
Pri hiši je vladalo zatišje kakor pred nevihto. Odkar so imeli mrliča, se oče in zet že nista spo* rekia. Tone je držal besedo, katero je dal svoji ženi na smrtni postelji. Poslušal jo očeta, ki je imel v gospodarstvu obilne skušnje. Poznal je vsako ped zemlje; vedel jo, kje bolje uspeva pšenica, kam naj posadi krompir in turščico, d«
»uumuuiub«, dno 5. oktobra 1938.
Stran lf<
Prva za
i i varčevalci bodo razdeljeni v 3 skupine. P ' Vina obsega najmlajše varčevalce, ki bodo „ ' in ririSIi v poStev, če bodo vsak mesec prt "Si vsaj po 2 din. Tej skupini, ki je zlasti ' Sena otrokom v predšolski in Šolski dobi,
razdeljenih 18 nagrad po 10 din, nagrajence bo j! zaključku tekmovanja določil ireb. Tisti pa, fbo v tej skupini v enem letu privarčeval naj-bo posebej prejel dar SO din. — V drugi sku-■ni bodo tekmovali tisti, ki bodo na meaee vložili p a po 10 din. Ob koncu leta bo izžrebanih 10 »»reevalcev za nagrade po 20 din, razen tega pa ho najpiidnejSi varčevalec Se posebej prejel 100 dinarjev. — Tretja skupina je tista, ki bo dobila ob koncu leta po žrebu 10 nagrad po 30 din, naj-oridnojSi med varčevalci te skupifte pa bo prejel nagrado 200 din. Kdor bo hotel tekmovali v tej skupini, bo moral vložiti v hranilnico vsak mesec vsaj po' tOO din. — Razume se, da se bodo vse to vloge! ki bodo deležne posebnih nagrad, obrestovale ves čas po 4%, kakor vse druge vloge v hranilnici sploh. Podrobnosti tekmovanja bodo objavile z letaki, ki jih bo hranilnica izdala in razdelila po hišah.
Kostanjevica. S trgatvijo so že pričeli. Po nekaterih krajih se občutno pozna spomladanska slana. Pridelek je pa veliko boljE1 od lanskega. — Cesta od Čemeče vasi na llrvatsKO ne bo prišla letos na vrsto. Trdno pričakujemo, da se bodo spomnili tako potrebne ceste pri prihodnjem proračunu. Silno bi bili hvaležni tistemu, ki bi se iolil popravljati naša občinska pota, ker so v silno slabem stanju. Naj se ne odlaša več!
Medija-Izlake. V nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. praznuj« duhovnija 200 letnico prijazne cerkvice sv, Jurija. Obenem bomo k praznovanju 200 letnice pridružili še dve druge lepe slovesnosti. Odkrili bomo spominsko ploščo umrlemu pastirju naše du-hovnije g. Francu Osolniku. — Istega dne popoldne po petih litanijah Matere Božje bo pa blagoslovitev nove zastave naše Marijine družbe za žene. Pod to zastavo se bodo borile za lepo, verno življenje svojih družin. Le matere izpod zastave Marijine nam bodo vzgojile rod, močan, zdrav na duši in telesu, ki nc bo nikdar klonil pred valom brezboštva. — Popoldne po blagoslovitvi nove zastave pa bo ob pol 4 v dvorani cerkveni pevski koncert. Poleg petja bo tudi govor o cerkveni
pesmi.
Leskovec pri Krškem. Trgatev bo v kratkem končana. Vinogradniki, ki imajo vinograde v nižjih legah, tožijo, da bodo natrgali manj koi lani. Višje ležeči vinogradi so pa obrodili
Hitler	Daladier	Mussolini	Chambcriain
Državniki na sestanku v Monakovera dne 29. septembra. Zbrali so se v zadnjem trenutku, da so Se
rešili svetoval mir.
boljše. Dasi ni pridelek velik po količini, bo pa dober po kakovosti. Upamo, da bo letošnje vino šlo dobro v promet. Naši stari odjemalci, pridite zopet letos, z veseljem vas bomo sprejeli. — Pred kratkim smo izvedeli pretresljivo novico, da je padel v Španiji Alojzij Dornik iz Gorice, ki se jc šel vojskovat tja med .rdeče' v družbi bratov Ivancev. Tudi od enega Ivanca žc dolgo ni nikakega glasu, tako da se tudi o njem domneva, da jc padel v borbi za brezbožne ideale. Upamo, da bo to izmodrilo vse ostale pri nas, ki si želijo rdečega raja.
Ponikve pri Dobrepnljah. Zdravnik Zdravstvenega doma v Ponikvah je bil nedavno imenovan za šolskega zdravnika na šoli v Dobrepoljah. Doslej je te posle vršil velikolaški zdravnik dr. Mihelič. V zavodu Male sv. Terezike je umrl 84-letni občinski ubožec Kasteiic Ivan, ki smo ga pretekli teden ix>ložili k večnemu počitku. Naj mirno v Gospodu počiva!
Slovenjgradec. Mestna župna cerkev, zidana in posvečena 1. 1251. od oglejskega patrijarha B e r t o 1 d a , strica sv. Elizabete, slovi daleč po svoji lepoti. Giavni ollar, prižnica in dva stranska oltarja tvorijo lepo celoto. Le kor je bil do zadnjih časov zapuščen in ni odgovarjal lepoti te cerkve. Po prizadevanju našega župnika Sokli-č a Ivana pa je bil te dni tudi kor izpopolnjen. Mojster Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano je postavil na kor nove orgle, ki imajo 28 registrov in so urejene po najnovejših izkustvih. Glasovi so zelo blagodoneži iu mehki. Z novimi orglami je
preurejen tudi kor po načrtu arh. ing. Ivana P en gov a. Pengov je dal postaviti na ograjo na koru mrežo, ki sega prav do obokov. Razdeljena je na tri dele. Poživljajo jo pozlačeni križci in krogi. Deset velikih piščali deli ta polja. Tako je le skozi tri velike lože odprt pogled na Uor. Skozi mrežo se svetlikajo posrebrene piščali Nad srednjo ložo plava angel, ki kliče vernike z iztegnjeno levico k sodbi, nad obema stranskima ložama pa sta dva angela, ki svirata. Zanimivo je okrasil umetnik spodnji del ograje z lepimi baročnimi okraski. Na sredo je postavil staro sliko Matere usmiljenja slovenjegraškega umetnika slikarja Straussa. Dve veliki pozlačeni komzoli vezeta vse delo s steno. Kiparska dela je izvršil akademski slikar Božo Pengov. Notranjščina mestne cerkve je ostala lejio zaokrožena in vabljiva, saj predstavljajo nove orgle veliko umetnino, ki zelo povzdigne in poveča harmonijo našega božjega hrama. V nedeljo, dne 9. oktobra, bo ob 8 zjutraj svečana blagoslovitev novih orgel. Popoldne ob 3 bo v cerkvi koncert, pri katerem bosta sodelovala poleg domačega pevskega zbora pod vodstvom Slavka Kranjca še stolni dekan ljubljanski dr. Kimovee in prof. Matija Tome. Iskreno vabimo vse dobre naše farane in tudi okoličane, da se tega koncerta udeležijo.
Se!a pri Somherfea. Dne 25. septembra smo slovesno blagoslovili dva nova vodnjaka, katera nam je e podporo banovine napravil higijenski zavod. Vsa vas je bila okrašena z mlaji in zastavami. Po deseti sv. maši smo se zbrali okoli vad-
bo več pridelal. Tudi mu ni bilo vseeno, ali naj seje o mlaju ali ob polni luni.
V raznih domačih pogovorih je nanesla beseda tudi na ženitev. »Sam ne vem, kaj bi napravil,« je rekel Tone. »Nekateri menijo tako, drugi pa spet drugače .. .<
Očetov na svet je bil tale: »Hodi po srednji poti ter se ne oziraj ne na desno ne na levo. — Ako se ne oženiš, ee boš morda kesal ;nasprotno pa morebiti tudi ne boš zadovoljen ...«
»Zaradi otrok bi bil najrajši sam,« je premislil Tone. »Mačehe m bodeče...«
>Seveda bi bilo najbolje tako.. Otroka bosta kmalu za kako uporabo...«
>0. kdaj še;« je vzdihnil Tone.
»Čakati je hudo, mire pa le... Nočem ti braniti, ne maram pa ti tudi svetovati... Samo glej, da se boš pametno oženil...«
Razumel je, kam merijo očetove besede. Ni jih izrekel s poudarkom, pa vendar mu je čital na obrazu: »Varuj se Svetlina!«
Ali niu je rea Svetlin tako nevaren? Nekaj mu je zanikalo, čim je izgovoril v srcu to vprašanje. Res ga je opozoril zaradi dolga, pa ni izvajal nikakih posledic. Odkar mu je umrla žena, jo z njim ves drugačen. Prvi je bil, ki mu je izrazil sožalje, in kjer le more, mu pomaga. Greh bi bilo, ako bi odbijal takega človeka!
Mladi Rožam; »e proti očetovemu svarilu spet Mšcl k Svetlimi. Prav za prav je bil povabljen in vabilu se je moral odzvati. Ako bi bil izostal, bi bila huda zamera.
Zmeniti se je bilo treba zavoljo blagajne. Zs-devr. je še visela v zraku. Svetlin ju položil v blagajno denar, ni pa še napravil potrebnih korakov. Z ovadbo je čakal in odlaSal. Zato, ker ni maral biti hudoben...
»Stori, kar veš da je prav!« — Hožanc ni raa-'jj' ,1'fizanašanja. »Preiskave se ne bojim in pred fodjšče,!! bom ponovil lo, kar sem že povedal. .«
»Sitnosti bi bile, sitnosti.« — Župan je bil
vidno v zadregi. Sosed mu je bil vse preveč pogumen. Ljubše bi mu bilo, ako bi se dal ostrašiti.
Hožanc je ponavljal: »Nisem kriv, pa ilisem. Brez dokazov niso če nikogar obsodili..,
»Skrbelo te bo pa vendarle... Zadeva lahko traja tudi dve leti ... lovili in privijali to bodo na vse nažino.. «
»Hudo je, ako ima človek skrbi,« je moral nazadnje le priznati. »Dal bi ne vem kaj, samo da bi bil že skoraj rešen...«
»Ako ti je res kaj na tem, boš sprejel moj nasvet brez odlašanja. Vedi, da ne iščem svojih koristi ter ti želim le dobro...«
»Za pomoč bi ti bil hvaležen,« se je ftožanc nekoliko razveselil. »Toda...«
»Moja misel je taka, da bi zadeve sploh ne ovadil. Tako bi se izognila marsičemu, čeprav bi nama bilo treba nekaj žrtvovati.. «
Hožanc ga je razumel. »A tako bi mi ti rad pomagal? Vrni, kar manjkal Tako neumen pa še nisem!«
»Nič te ne silim. Zadeva je skoraj že pozabljena. Pa se daj ljudem ponovno pod zobe!«
»Vem, koliko je bilo govorjenja. Pa vendar...«
»Ali pn primi tistega, ki jo vlomil v blagajno ...«
»Orožniki naj ga iščejo,« je menil pravilno. »Jaz ne bom nikegar osumil.«
»Seveda je nevarno. Vlomilec je moral poznati domače razmere. Sledi pa ni nobene, čeprav ljudje marsikaj ugibajo. .«
»Vem, da me sodijo po krivici,« je bil jezen in žalosten obenem. »Vzel pa nisem ničesar, zato tudi ničesar ne vrnem. Samega sebe ne bom postavljal v senco...«
»Kdo bo pa vedel!« je Svetlin zamahnil z roko.
»Vse izvohajo,« je trdil nezaupno.
»E, beži, beži! Kar je med nama, nc bo r.ihee izvedel.« — Supan je primaknil stol prav blizu Rožasica. »Vidiš, stvar je taka,« se mu je priliznil. »Zadeva mora izginiti s sveta, tako da se ne bo nikdar več pojavila. Žrtev je sicer gren-
ka; enemu samemu bi krivila hrbet, a dva jo bova zmagovala. Ti nekaj in jas nekaj — vsak polovico...«
»Ce bi bil kriv, bi bil denar že vrnil. Rekel bi bil: takole pa takole je bilo in zdaj je poravnano. Tako pa je škoda vsakega beliča,« je ugovarjal že manj odločno.
>Seveda je škoda.« — Svetlin ei je bil v svesti zmage. »Dva bova io utrpela tiste groše. Morda se bo dalo kaj prigospodariti... Cisti dobiček bova delila...«
Obljubljena odškodnina je Rožanca naposled omehčala. »Polovico bi že sprejel na rame.« Toda, kje naj dobi posojilo?
»Ali mi ne privoščiš besede?« Svetlin mu je privzdignil glavo, ki mu je zlezla na prsi.
»Tebi?« se je začudil. »Poprej ti moram vendar vrniti, za kar si me terjal... Smrt'je bila v hiši... Zares nisem mogel... Verjemi, da mi ni prijetno...«
»Boš že vrnil, kadar boš mogel. Kadar se oženiš...«
Moža sta načela drugo točko.
»Xe vem, kako bi napravil,« g« je gledal vprašujoče. »Hudo je zaradi otrok... Brez gospodinje pa tudi no moremo biti. Neža je vsak dan bolj nadložna.«
»Ali še nimaš nič izbranega?« mu je Svetlin pomežiknil.
»Do zdaj še nisem mislil na to... Prezgodaj je še ,.. Kaj bi pa rekli?«
»Cim dalje boš odlašal, tem huje se bo odločili .. .<
»Saj ie vem, kje bi bilo kaj zame.« — RožanO doslej še ni govoril z nikomur o ženitvi.
»Ali boš tako izbiral?« ga je izkušal pol resno.
»Kar od kraja veš, da ne bom pobiral...«
Svetlin je jiošiužal; nekaj, česar je mislil, nI mogel izgovoriti. »Daleč ti ne bo treba hoditi,« ie naglo zasukal besedo. »Nekdaj je bila navada, da so se ženili blizu; botre so pa daleč iskali...«
f Mislila je, da je Nadina nočna srajca bela...
... dokler ni prenočila pri prijateljici/ ki pere svoje perilo z Radioiiomi
»i
SCHICHT™
RADION
ni čistejše beline od Rad ion beline
Kar vstrafila še i« - tabo velik ja bil razloček | Kako j« mogoče perilo lake. lepo oprali? S« mara ie bolj truditi in mučiti kot te ona?
Prav gotovo ne,. So je pri Radionu »odi nepotreb« 110: bres: drgnenja in noncanj.j postane perilo (alte čudovito belo. Pri počasnem kukanju se razvija y Radion raztopini na milijone kisikovih mehurčkov, ki prodirajo skozi perilo in prizanesljivo odstranijo vso nesnago, če je Je tako trdovratna. Popolnoma čisto l.n popolnoma belo « Je samo Radion belo perilo.
njakov in naš župnik je blagoslovil vodnjaka, ki nas bosta v bodoče oskrbovala z dobro pitno vodo, katero smo do sedaj tako pogrešali. Domači pevci so povzdignili slovesnost z ubranim petjem. Naš župan je zborovalcem razložil, kako smo prišli do tako zaželienih vodnjakov. Navzoči senator dr. Franc Kulovec je poudarjal, da je vedno rad pomagal ljudem, ki stoje kot en mož za napredek fare. Potem ja ravnatelj higijenskega zavoda dr. I. Pire tolmačil |x>iek dela in vrednost zdrave pitno vode za zdravje naroda. Banski svetnik L. Zupane, ki je sain rojen na kraških tleh in dela med ljudstvom v teh krajih, je razložil, koliko se jo v zadnjih letih že storilo in se dela, da dobe kraji, ki v poletju tako trpe na pomanjkanju vode, zdravo pitno vodo. Zupan Kastelic je izrekel vsem, ki so se trudili in se še trudijo za gorsko občino, prisrčno zahvalo občanov. Predlagal je brzojavni pozdrav našemu ljudskemu banu dr. Marku Natlačenu, senatorju dr. F. Kulovcu je pa izročil lepo izdelano diplomo častnega občanstva občine Sela v znak hvaležnosti za skrb in delo, ki ga ima on za to občino. Ljudstvo je z navdušenjem odobravalo županova izvajanja in počasi odšlo na svoje domove.
Hov* gora pri Dobrepoljn. Končno je vendar napočil oni srečni dan za naš nov šolski okoliš, ko se je v sredo 28. sept. t !. pričel pouk na naši novoustanovljeni enorazrednici. Za učiteljico je nameščena Madon Olga iz Trbovelj, ki ji želimo kot prvi naši učiteljici mnogo sreče in uspeha. Novoustanovljeno šolo bodo posečali otroci iz Male Ilove gore, občina Dobrepolje in Velike Ilove gore in Gabrja. občina Račna. Šola bo spadala pod kočevski okraj. Zasilne prostore, kjer se !x> vršil pouk, je odstopil posestnik Kastelic na Mali Ilovi gori v svoji novozgrajeni stavbi. Učilnica, odgovarja vsem zdravstvenim in higijenskim predpisom. O potrebi tega novega žarišča naše prosvete dovolj zgovorno priča dejstvo, da so se našli celo ljudje, ki niso znali ne čitati ne pisati, čemur se ni čuditi, ko so pa imeli do sosednjih šol nad 7 kilometrov daleč. Vso zahvalo izrekamo našemu banu dr. Marku Natlačenu za ustanovitev naše šole, ker je uvidel nujno potrebo po šoli in izdal tozadevni odlok o ustanovitvi.
Mirna. Simončičev tovorni avto iz Stične je vozil iz Trebnega v Mirno. Ko je prišel do miren-skega mostu, je šoferju prišlo slabo in zato je zdrčal po bregu ir. se z vso silo zaletel v betonsko ograjo pred Kolenčevo hišo. K sreči je bil na cesti velik kup gramoza, ki je avto malo zadržal, drugače bi gotovo podrl steno hiše. Lastnik avtomobila je ostal popolnoma nepoškodovan, šofer je pa težje ranjen in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. — Smrtno se je ponesrečila Ana PleskoviČ, ki je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je razbila lobanjo in obležala nezavestna. Za prevoz v bolnišnico ni bilo več. časa, ker je kmalu nato izdihnila svojo blago dušo. Pokoj njeni duši I
Kurešček nad Igom. Do zdaj že tako obiskani Kurešček je postal zadnje čase še bolj privlačen. Izletniki namreč ne prihajajo gori uživat razgleda, ki se nudi očem s tega 833 m visokega hriba tja doli do Sv. Ane in Gorjancev, na drugi strani pa ti zapro pogled še le Kamniške planine in Triglav, ampak obiskujejo tudi znamenito in lepo božjepotno cerkev, ki je posvečena Mariji, kraljici miru. Ta cerkev je pred 15 leti pogorela, nakar so jo le za silo popravili. Zdaj so jo pa popolnoma prenovili. Notranjščino krasi lepa slikarija, zunaj pa je znovič ometana in lepo belo prebeljena, tako da lahko rečemo, da se zdaj s Kureščka »blešči zvonik s cerkvico belo«. Tja še mi poromajmo veselo, da Kraljica miru izprosi od svojega Sina, nam in vsemu svetu potrebnega miru!
Vel. Poljane, V letošnjem letu kosi smrt v naši župniji kar naprej. Do 'J7. septembra jih je umrlo že 8, kar je za našo župnijo zelo veliko. Pred nekaj dnevi smo pokopali 55 letnega Franca Peterlin iz Škrajneka, ki je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali smo ga na domače pokopališče k sv. Tomažu. Bil je dober gospodar, zvest naročnik naših listov in skrben oče svoji družini. Preostalim naše iskreno sožalje! Pereče je postalo vprašanje našega pokopališča, ki je premajhno. Ga bo treba pač povečati.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Lepim, skoraj poletnim sončnim dnevom v septembru so sledili deževni dnevi v oktobru. To slabo vpliva na vinograde. Namesto, da bi"grozdje zorilo lepo v soncu in tako pridobivalo na sladkolu, pa zaradi dežja gnije ter bo ostalo kislo. Zato I bodo nekateri vinogradniki primorani poseči po sladkorju. S trgatvijo bo treba začeti takoj, i (5®
če se vreme ne bo zboljšalo. — Nekaj se govori, da se nameravana vinarska zadruga pri Sv. Barbari v Halozah misli premestiti v Ptuj. Zadružniki najbrž niso tega mnenja, ker glede Ptuja imajo slabe spomine. — Vojna nevarnost je hvala Bogu pri kraju in ljudje so se oddahnili. S tem je tudi upravičeno upanje, da bo zastoj v sadni trgovini in pri krompirju popustil.
št. Andraž pri Velenju. Zla usoda preganja našo šolo. Nikoli nimamo dovolj učnih moči. Ko je bila iz dvorazrednice razširjena v tri-razredno šolo, smo dobili šolskega upravitelja ter dve učiteljici. To stanje ni dolgo trajalo. Nikoli nimamo stalnih učiteljev. Komaj se privadimo eden drugega, že odidejo. In to se ponavlja že nekaj let. Zato prosimo šolsko oblast, naj že vendar enkrat slori svojo dolžnost, da ne bo ostalo samo pri obljubah!
Stari trg pri Ložu. Letina je pri nas še dosti dobra, posebno krompir in koruza sta dobro obrodila. Pogrešali bomo pa letos sadje; edino čcšplje so obrodile, pa še te ne prav posebno. Veliko pa je bilo letos raznih gob, posebno jurčkov, nekateri so se kar dobro založili z njimi. — V vasi Nadlesk popravljajo most, ki veže vas s poljem in gozdom. Za most ie prispevala banovina precejšnjo podporo. Most je bil popravila zelo potreben, zlasti dobro bo, ko bo na obeh struneh mostu precej visok nasip, kujti do sedaj je po nekajdnevnem deževju stopila voda na cesto na obeh straneh mostu in je bil promet zelo oviran. — Pretekli teden so začeli s preurejanjem farnega pokoiiališča v Podcerkvi. Za sedaj se bodo izvršila le najnujnejša popravila, da bo pokopališče takšno, kakor se spodobi za božjo njivo. Želeti bi bilo, da bi ljudje držali na pokopališču red in snago. — Cesta Vrh—Babna polica čaka, da bi se je kdo usmilil in jo popravil, kajti promet po njej je sedaj zelo težuk.
Metlika. Čepiav je bila trgatev uradno določena za 10. oktober, potom pa za 3. oktober, so nekateri trgali že 25. septembra, čeprav je takrat grozdje še najbolj zorelo. Tisti vinogradniki, ki so počakali s trgatvijo, bodo imeli izborno kapljico. Portugalka je že šla v promet. Letos je bilo veliko povpraševanje po njej, in je po večini poprodana, edino Vinarska zadruga jo ima še v zalogi po 5—6 din 1.
Vinarska zadruga hO dobila podporo od kmetijskega ministrstva v znesku 100.000 din. To je prva večja podpora iz Belgrada za zadrugo. Zadruga bo s to podporo stoniln korak naprej. Prizidala je klet, kjer bodo imeli tropine in kotel za kuhanje žganja ter bo lahko tudi nekaj izplačala članom za oddano grozdje. —> Higijenski zavod v Ljubljani je končal popisovanje po vaseh v Beli Krajini; pomagali so domači dijaki in zaščitna sestro, ki je hodila od hiše do hiše in poizvedovala o zdravstvenem stanju družine. Sedaj je Higijenski zavod začel z ureditvijo Križevske vasi; posestnikom bo zgradil gnojišča, greznice in kanalizacijo.
Prežganje pri Litiji. Prošli mesec smo imeli v naši župniji lepo in prisrčno slovesnost v cerkvi. Domači gospod župnik je sprejel v dekliško Marijino družbo t9 deklet, ki so prisegle zvestobo Mariji in družbi. — Pred nekaj dnevi so našli v vasi Rcka-Gozd sredi pota mrtvega brezposelnega natakarja Zvonimirja Štrusa, rojenega v Tržiču leta 1897. Ako kdo ve za njegove sorodnike, naj sporoči na občinski urad Trebeljevo, p. Litija. Omenjeni je bil pokopan na farnem pokopališču na Prežganjem. Doznalo se je, da je bil njegov smrtni boj težak, kajti ljudje, ki so našli mrtvega, so videli, da jo revež v smrtnem boju okrog sebe poruval vso travo, praprot in grmovje. — V sredo, 28. p. nismo pa pokopali dobro Rekarjevo mater iz Gojzda. Rajna je dočakala visoko starost 88 let. — V Ravnem brdu je umrla Teličarjeva mati v visoki starosti — blizu 80 let. Naj počivajo v miru! — Zadnji čas se po naši fari pridno oglašajo tatovi in roparji, ki napadajo pri belem dnevu. Tatovi letos pridno segajo po čebeluh, oz. po medu. Maskiran moški je pa oni dan sredi popoldneva napadel v Pečarje-vem klancu voznika llabiča iz Besnice in mu pobral ves denar prej, ko se je ubogi mož zavedel. Na isti način je udri neki maskiranec v Savalnovo hišo in zahteval denar. Ker pa gospodar ni imel denarja, je moral dati nekaj jestvin.
Trebnje. V četrtek, 29. septembra, okrog 10 dopoldne je začelo goreti pri Katerletovili v Gradišču pri Sv. Ani, Doma so pekli kruh in je najbrž© kakšna iskra zanetila ogenj, kateri pa se jo naglo širil, da ga je bilo nemogoče omejiti in so v nekaj trenutkih pogoreli hiša, skedenj, hlev,
. |,.r pridelki. Kljub velikemu prizadevali ju ■ rraSenj" Ju vse <io ,a! fK).(?of<'1°- Posestvo ni bilo
»rovaiio — Slepci iz Kočevja bodo v nedeljo, i nktobra, obiskali Trebnje ter bodo imeli v farni
rkvi sv. mašo, pri kateri bodo peli. Po|>oldiio f lo imeli v Prosvetnem domu svoj nastop. 1'od-',0! |j|,| _ Žalostna vest je prišla iz bolnišnice Omiljenih bratov v Kandiji, da jo pretekli teden, vdali v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal Ka-itelic J. i« Kačjega sela. Večni mu mir in pokoj!
Kresnice. Naša župnija je v preteklem letu nraznovulu 200 letnico samostojne župnije, prej i, bila stiska podružnica. V spomin tegu pomembnega jubileju so postuviii kapelo presve-teca Srcu Jezusovega, katere blagoslovitev se je izvršila dne 25. septembra. Pri tej kapelici [„, na praznik sv. Rešniega Telesa blagoslov. Slovesnost se je končulu s pesmijo »Povsod Boga'.
Laneovo pri Radovljici. V ljubljanski ženski bolnišnici je po pettedenski mučni bolezni umrla Piiitar Jera, žena delavca, stanujočega na Brdu pri Radovljici. Počivaj v Bogu, blaga duša! Težko prizadetemu možu iu osmim ubogim otrokom naše iskreno sožaljel
Šmartno pri Litiji. Zadružno življenje se prebuja tudi v naši hranilnici. Zaupanje v hranilnico so vrača. Novo vloge gredo že preko 100.000 din ln en sani dan je bilo vloženih nad 12.000 din novih vlog. Tudi sedanji mednarodni spor ni prinese! nobenih težav v poslovanju. Zalo pa kličemo vsem, zaupajte denar našim hranilnicam in ga ne držite doma. — Tukajšnja mladina, včlanjena v M.K.Z., se je tudi udeležila nagradnega tekmovanja in so nekateri dobili lepa darila. Najboljše je pa to, ker so se v času tekmovalne dobe navadili [antje na vzorno nogo živine, dekleta pa na snago in okrasitev kmečkega doma. Dekleta M.K.Z. se pripravljajo na gospodinjski tečaj, katerega je banska uprava že dovolila. — Društveno življenje se je začelo počasi prebujali. Dekliški krožek je že imel svoj občni zbor in preteklo nedeljo je pa bil občni zbor okrožja dekliških krožkov. — Fantovski od.,ek je že ludi začel s scslauki, ki bodo ob petkih oh osmih zvečer. Vabimo vse dobre in poštene fante iz naše lare, da se tudi oni vpišejo p fantovski odsek. — Pretekli torek je iinel obfni ibor dramntski odsek Prosvetnega društva in bo kmalu pričel z igrami.
Cemšenik. V noči od 24. na 25. septembra je zlobna roka zužgala v čemšeniški planini skladovnico 82 kul>. metrov bukovih drv. Škodo so opazili delavci, ko so prišli v ponedeljek ca delo. Ko so se delavci od skladovnic oddaljili in zatopili \ delo, jc verjetno ista zlobna roka hotela upepeliti novo skladovnico 200 kub. Botrov drv. kar so k sreči še pravočasno opazili in ogenj v kali pogasili. Orožništvo storilca zasleduje. — V nedeljo je imela gasilska četa tombolo, čisti dobiček je namenjen za dozidavo novega gasilskega doma. Gasilci so vsem darovalcem dobitkov in tistim, ki so pripomogli k uspehu, zelo hvaležni.
Št. Jernej na Dolenjskem. Dne 1. oktobra je oh pol ti izbruhnil v Vrhpolju požur, ki je uničil gospodarska poslopja posestnikov Jožeta 1'rankota in Karla Hudoklina. Zaradi goste megle je trajalo precej časa, <la so prihiteli na pomoč vaščani. Požar je napravil do 100.000 din škode. Sosedi se naprošajo, da bi gospodarjema. ki jih je zadela tako velika škoda, priskočili na pomoč. Kdo je zanetil požar, ni znano.
Mirna peč. Sladkor in druge potrebščine so se pri nas pocenile, in sicer zato, ker je pričela delovati Kmetijska nabavna in prodajna zadruga. Kmetje se zavedajo, da je to njihova zadruga, katero vodijo sami kmetje. Koristi od zadruge bodo imeli tudi tisti, kateri ne kupujejo v zadrugi, ker so naši trgovci tudi pocenili nekatere predmete. Zadruga ima že nad 150 zavednih članov. Vse one, kateri še niste pristopili k zadrugi, vas vabimo, da se vpišete čimprej. — Sveti misijon l>oir.o imeli od 23. do 30. t. m., saj smo potrebni duhovne prenovitve.
Oodešič pri Škofji Loki. Žitna letina je bila lclos pri nas dobra kot že več let ne. Tudi krompirja se je mnogo pridelalo. Žalosten pa je bil Pogled po naših vrtovih, sadja ni skoraj nič. — v nedeljo, 9. t. m., bo pri naš cerkveno žegnanje. Ob tej priliki bo darovanje za cerkev, ki je zelo Potrebna popravila. Ta dan bo gasilska četa uprizorila v Gasilskem domu v Godešiču komedijo >Charleyeva teta«. Začetek ob 4 popoldne.
Ig. Naša vas se zdaj imenuje uradno Ig pri Ljubljani in ne več Ig-Sludenec. Tudi občina je Ig
^tn'> f t f fjjjj-
En sam dsnar Vam lahko včasih reši vse imetfe
fe porabite ob pravem času en dinar več, da si ohranite nekaj tako dragocenega kot je Vase perilo. Ne varčujte pri milu, ker samo izdatno in blago mila temeljito odpravi nesnago in varuje Važe dragoceno perilo.
SCHSCHT™0
terpentinovo

m ^
pere bleščeče belo

•in vsi uradi imajo zdaj na svojih štampiljkah: Ig. Edino izjemo dela .zaenkrat pošlni urad, ki bo gotovo tudi kmalu popravil svoj pečatnik. Nesmiselno bi bilo, da bi tako znano vas in ime Ig, pojasnjevali še z Studenec, ko je Studencev samo na slovenskem ozemlju kar devet, Ig je pa v celi Evropi samo eden! — Ni pa pri nas novo samo ime, ampak dobiva vsa vas novo lice, za kar se mnogo trudi naš župan Mirko Merzel. Cesta skozi vas je dvignjena, ob njej je napravljena kanalizacija, tako (ia na cesti ne bo več tistega »ižanskega blata«, ki bi skoraj prišel v pregovor. Tudi pri kapelici ob izviru vode je vse prenovljeno. Perice lahko pero v snažni vodi, nič več. jim je ne kale vozovi in napajajoča se živina. V vasi so sezidali nekaj novih hiš, še več so jih pa prenovili; ko bodo odstranili še tistih par slamnatih slreh in nekaj hiš ometali, bo okrog cerkve — in na Igu sploh — kar lepo! — Povedano bodi še, da v našo vas prihajajo tudi tatovi. V noči od nedelje na ponedeljek se je ob 1 ponoči tat priplazil v župnišče in hotel v pisarno. Spretno je odprl prva vrata, ko pa se je lotil drugih, se je prebudila služkinja, ki je s klici: jlatovi, tatovi!« prepodila predrzneža. Dobro zapirajmo svoje hiše!
Iz naših društev
Slovenci v Zagrebu. V nedeljo, 18. septembra, je bil občni zbor Slomškovega prosvetnega društva, ki je prinesel potrebno jasnost v društveno življenje. Izvoljen je bil precej spremenjen odbor, ki ima nelahko nalogo, da društvu zopet pridobi ono veljavo, ki mu med zagrebškimi Slovenci pripada. Za novega predsednika je bil izvoljen železniški uradnik g. E. Štok. Na občnem zboru je bila med drugim sprejeta temeljita sprememba pravil, kar naj tudi po svoje pripomore društvu do razmaha. Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo, da je društvo lani priredilo 6 iger in 20 prosvetnih večerov, v juliju pa se je udeležilo obso-teljskega prosvetnega tabora pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Prvo letošnjo prireditev pa ima društvo prihodnjo nedeljo, 9. oktobra, popoldne v Jero-nimski dvorani. Na,sporedu je lepa ljudska igra »Zagorski zvonovih. Med igro je petje in tudi v odmorih bo nastopil moški zbor, kakor slišimo.
Zato vse iskreno vabimo, da te igre nikakor no smejo zamuditi!
Stara Loka. »Rokovnjačec, narodno igro v 5. dejanjih, bo uprizorilo Prosvetno društvo Stara Loka v nedeljo, '). oktobra v Staroioškein domu ob 4 popoldne. Med dejanji nastopa zbor rokovnjačev - pevcev, ki ho v krasni oderski opremi moral vsakega zadovoljiti.
Podbrezje. Veliko tombolo priredi Prosvetno društvo v nedeljo, 9. oktobra, ob 3 popoldne na Gasilskem vrtu. Krasna spalna oprava, pitan prašič, moško in žensko kolo, vreča moke itd. so glavni dobitki. Poleg tega pa še nad 200 večjih, in manjših. Pridite!
Zagorje ob Savi. Tombola prosvetnega društva v Zagorju, ki bi morala biti v nedeljo, 2. oktobra, je bila preložena. Opozarjamo vse, ki se za tombolo zanimajo in so si že nabavili srečke, da bomo dan igre pravočasno objavili v dnevnem časopisju in z letaki. — Pokopališki odbor v Zagorju bo v kratkem pričel z večjimi deli na pokopališču. Ob tej priliki bodo prekopani vsi zapuščeni grobovi in tudi oni, za katere lastniki ne plačujejo predpisanih pristojbin. Opozarjamo, oa zaostunke poravnate, dokler je še čas.
Stari trg pri Ložu. Prosvetno društvo bo imelo v nedeljo, 16. oktobra redni občni zbor v društveni dvorani ob pol 4 popoldne. Ker je članov nad 500 in je nemogoče obvestiti vsakega posebej, zato vse vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Na dan občnega zbora, to je v nedeljo, 16. oktobra, bo ob 10 tudi sv. maša za umrle in žive. člane društva. Člani naj se sv. maše udeleže z znaki.
Staje pri Igu. V nedeljo popoldne smo imeli v naši vasi blagoslovitev nove kapelice. Staro, ki je stala v bližini, so morali zaradi razširitve ceste podreti. Zdaj pa stoji nova, i/, obdelanega kama, da je lepše ni v bližini. Slovesnost se je začela pri Križmnnovih. Od tu so v sprevodu med petjem litanij prenesle dekleta krasen, en meter visok kip Brezmadežne v kapelico ob koncu vasi. V sprevodu so s svečami v rokah svetile ob Mariji belo oblečene deklicc in vsi možje i z Staj. Ob kapelici, kjer je bila zbrana velika množica ljudi, je bil blagoslov kapelice in kipa, nato pa nagovor
Naše škodljive rastline
p. župnika. Ljudstvo je navdušeno dolgo prepevalo Marijine pesmi in se ni moglo ra/ili. Ta dogodek bo ostat dolgo v spominu ne ie požrtvovalnim Stajčanom, ampak celi fari.
Kranj. Kmetijsko gospodinjska šola sprejema v šestmesečni tečaj kmetska dekleta, ki so dovršile 10. leto ler se žele priučiti najpotrebnejših gospodinjskih del v teoriji in v praksi. Pouk se prične 15. oktobra 1038 in traja do 15. aprila 1!KS9. Natančnejša pojasnila daje zavod Marijani-šče v Kranju.
Dobrepolje. Šolska mladina jo skromno proslavila spominski dan probuditelja Slovencev, škofa Aniona Martina Slomška. Pred leti smo svečano proslavljali ta pomemben spominski dan s šolsko službo božjo, ki so se je udeležili tudi odrasli. Po cerkvenem opravilu se je navadno vršila v šoli slovesna proslava, da so naši otroci lažje doumeli veličino Slomška.
RADIO LJUBLJANA
od 6. do 12. oktobra 1938
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 č"as, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored in obvestila.
Četrtek, 6, oktobra: 13.20 Salonski kvartet. 18 Radijski orkester. 18.40 Literarni in dramski spored v prihodnjem letu. IVO Deset minut zabave. 20 Pevski koncert. 20.40 Konccrt Radijskega orkestra. — Petek, ?. okt.: 11 šolska ura. 13.20 Koncert Radijskega orkestra. iS Orglice in harmonika. 1S.40 Prosvetni spored prihodnjega leta. 20 Plošče. 20 30 Koncert Ra-dijsk. orkestra. 22.30 Plošče. — Sobota, 8. okt.: 1*3.20 Plošče. 18 Radijski orkester. 18.40 Zabavne oddajo v prihodnjem letu. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Veliki gala večer za uvod v novo sezijo. Izbran pisan spored /a vsakogar. 22.13 Radijski orkester. — Nedelja, 9. okt.: 8 Plošče. 8.20 Slovenske narodne pesmi. 9.(3 Prenos cerkvcne glasbe iz trnovske cerkve, 10.13 Verski govor. 11.30 Nagrajenci letošnje tekme harmonikarjev na ve-lesejmu. 13.20 Koncert godbe »Slogac. 17 Kmetijska ura. 17.30 Prenos Bachovega stilnega koncerta. 18.30 Plošče. 19.50 Plošče. 20.30 Ter-cet. 2t.!0 Koncert Radijskega orkestra. — Ponedeljek, 10. okt.: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 18 Zdra\stvena ura. 18.20 Plošče. tS.*0 Razstava slovenske knjige 1918—1938. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21.10 Mozartova ura. Torek. U. okt.: 11 Sol. ura. 13.20 Radijske orkester. 18 Komorni pihalni kvartet. 18.40 Naši gradovi. 19.50 Zabavna kronika. 20 Plošče. 20.30 A. Linhart: Veseli dan aH Matiček se ženi. — Sreda. 12. oM.: 13.20 Plošče. 18 Mladinska ura. 18.15 Plošče. 18.25 Mladinska ura. 18.40 O Delavski zbornici. 19.50 Prirodopisni kotiček. 20 Večer plesne glasbe. 20.45 L vodna beseda k prenosu. 21 Prenos opere iz Turina.
KULTURNI KOTIČEK
Dr. Alojzij Merhar — Silvin Sardenko je
bil rojen na Jezici 15. jim. !S75, dovršil v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje, dokončal je svoje študije v Rimu. Bil je profesor verouka na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Pri-občevai je svoje pesmi v Angelčku in Vrtcu tor Donu; in svetu. Njegove mladinske pesmi so nežne in prisrčne. Njegove pesmi so polne verskega čustvovanja. Njegova delu so: V mladem jutru. Roma, Mater dolorosa in- Mati svetega veselja, Šotor miru, Nebo žari, Dekliške pesmi.
Dr. Matija Prelesnik, študijski prefe-kt v ljubljanskem bogoslovju je bil iz I)obr(M>olj na Dolenjskem, rojen 1872 in umrl 1905. Njegovo pesniško ime je Bogdan Vened Kot Fin-žgar je začel priobčevati v Domačih vajah, to je bil rokopisni zvezek, v katerega so pri-občcvsli svoje pesmice in povesti dijaki Akij-zijevieča. Lirake pesmi so bile f Pomladnih glasih. Vrtcu in Domu in svetu. Zložil je tudi povest v verzih ZenitoT Ferdulfa vojvode, ki nam govori o bojih Langobardov in Slovencev. Nekaj časa je pisal znanstvene •e>tavke za revijo Katoliški obzornik. Napisal je tudi pojest Nesrečno zlato, dokončal pa ni svojega lialjšcga dela iz zgodovine pol&hskih Slovanov
Med rastlinami, ki jih srečavamo zlasti pri nas skozi vse leto, se nekatere koristne, bodisi da dajejo človeku hrano ali obleko, druge mu koristijo, ker služijo za brano živalim, zopet druge pa so kvarne človeškemu zdravju ali živalim, tretje pa škodujejo polju, travnikom, pašnikom in gozdom.
V pričujoči razpravi se nameravamo baviti le s slednjimi. Ostale obravnavajo drugi, in je prav, da jih. Mi se bomo omejili le na rastline škodljiv-ke, ki škodujejo polju, travnikom, gozdom, ozir,, ki rastejo med kulturnimi, gojenimi rastlinami. Tem pravimo namreč plevel.
Prvi pogoj za uspešen boj proti plevelu je, da dobro poznamo življenje in življenjske pojave rastlin. Zato bomo skušali dati pri vsaki rastlini to, kar je treba vedeti o razvoju, množenju plevela in o načinu, kako ga odstraniti. Skoda namreč, ki jo plevel povzroča, je često velika. Saj jemljejo te rastline ostalim prostor, hrano, svetlobo, vlago itd. Lastniku pa otežkočajo pridelovanje in obdelovanje. Druge so poleg tega kvarne tudi živalim in celo človeku.
Takoj v začetku opozorimo na dvoje vrst plevela. Nekateri plevel se razmnožuje s semeni, drugi pa s koreninami, korenikami, čebulami, gomolji itd.
V svoji razpravi se bomo ravnali po ictnk časih in ne bomo upoštevali pri razdelitvi rasti ki nas zanimajo, raznih znanstvenih sistemov tem pa ae bomo ozirali tudi na kraje, kjer te raT line rastejo.
SPOMLAD
i. Rastline škodljive gozdovom
Z besedo »gozd«, označujemo navadno v velikih ali vsaj večjih skupinah rastočo drevje. Ponekod so te skupine iz istovrstnega drevja, drugod pa so mešane. Zato govorimo o listnatih in iglastih gozdovih, pa tudi o mešanih gozdovih. Medtemko so negojeni gozdovi navadno mešani, so gojeai iglasti ali listnati.
Da je gozd velikega pomena ne le zaradi tega, ker daje ljudem drva in les, marveč tudi ker uravnava silo vetra in moč dežja, zmanjšuje poleti vročino, pozimi pa kolikor toliko mraz, končno pa čisti zrak; io nam menda ni treba posebej in na dolgo pripovedovati in dokazovati. Prav gotovo ni nikogar, ki bi tega ne vedel.
Pojdimo torej v naš gozd in si oglejmo, kako je sestavljen in katere rastline so kvarne ali na katere mora umni gospodar paziti, da se preve{ ne razpasejo na kvar ostalega koristnega drevja,
n Dolgost življenja našega je kratka. V Preddvoru je odšel pred večnega Sodnika znani industrijec Franc Dolenc. — Na Vrhniki je umrla posestnica Marija Grom. — Na otoku Braču je odšel k Gospodu po večno plačilo sarajevski župnik in kanonik Mate Beka-vac. Pod Jevtičevim režimom je bil ta navdušen hrvatski rodoljub zaprt, — V Kamniku se je preselii v večnost 79 letni trgovski vrtnar Flere Anton. — V Gornji Radgoni je na veke zatirnil oči Janko Cirič. — V Vidmu pri Dobrepoljah je zaspal v Gospodu 80 letni posestnik Valentin Hočevar. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali posestnika Adolfa Millnerja. — Na Jesenicah je na veke zatisnil oči posestnik in lesni trgovcc Anton Kunčič. — V Rajhenburgu je vzela smrt zasebnega uradnika Alojzija Klešina. — V Novem Sada je umrl za tifusom Anton Znidar, p os. sin iz Ponikve ob juž. železnici. — V Ljubljani so umrli: Marija Pintar roj. Stanovnik iz Lovskega Brda nad Skofjo Loko, vdova po okrož-

v treh delih: Naš stari greh, V smrtni senci in Vineta. Pri zadnjem delu ga je dohitela smrt.
Fraa Zbašnik iz Dolenje vasi pri Ribnici e bil rojen 1863, umrl je v Ljubljani 1935. iil je ravnatelj deželnih uradov. Muogo je izšlo njegovih del v Mohorjevi družbi: Na krivih potih, Boj za pravico, za srečo in drugo. Zbašnik je bolj zabavni pripovednik.
Dr. Jože Debevee je bil rojen 15. marca 1%7 v Begunjah pri Cerknici, študiral v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje, bil prefekt v Alojzijcvišču, nato profesor verouka v Kranju in Ljubljani. 1. 1924. pa je stopil v pokoj. Pisal je mnogo. Najbolj znana je njegova vzgojna povest Vzori in boji, kjer nam pripoveduje o življenju 80 tih let v 19 stoletju. Končal je to povest s povestjo t pismih Do zmage, kjer nam govori o življenju naših sloveskih študentov na Dunaju. Objavil je še ljudski povesti Materina daritev in Mladi mornar, za odre pa napisal Junaške Blejke. Največje je njegovo delo, in sicer je prevedel iz italijanščine I')an-tejero Božansko komedijo. Pisal je še kritike in članke.
Človeka pozna dobro le tisti, ki pozna tudi svoje slabosti.
Najlažje je hliniti sočutje, zato tudi vsak tako hitro pozabi nesrečo drugih.
nem zdravniku Indra Josipina, vdova Pro-kop roj. Kalmus. Jožefa Istenič roj. Grimšič, Angela Osterc, pekovski mojster in posestnik Franc Dolinar, državni podgozdar Janko Hrast in Martin Nachtigall. Naj počivajo y miru I
dobro čtivo
Sirarstvo je naslov knjigi, katero je spisal Anton Pevc in je i/.šia v Gorici leta 1925< Je to edina slovenska knjiga, ki govori o pridelovanju in ravnanju sira in je torej za naša mlekarstvo velikega pomena. Dobremu siru je svetovni trg vedno odprt, slabo blago pa nima nobene cene niti na domačem trgu. Dolžnost vsakega mlekarja in onih, ki imajo opravka s pridelovanjem sira, je, da pozna temeljna pravila mlekarstva, se strogo ravna po navodilih strokovnjakov, pozna dobro teorijo, da more tudi iz nezadostnih, polovičarskih, tujih receptov posneti v kratkem času vse podrobnosti za izdelavo doiične tuje vrste, ki je na tem ali drugem trgu najbolj priljubljena. Ako bo upošteval vsa izkustva in navodila, ki so nakopičena v tej knjigi, bo njegov izdelek tako po okusu kot obliki prvovrsten in bo lahko našel dovolj odjemalcev - trgovcev za svoje blago. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni -v Ljubljani in stane nevezana 60 din< vezana pa 72 din.
DROBNE NOVICE
_________________ lllll m. ,. | ................. .............. ■	I I I lili.....It
2 in pol milijarde posojila bo dala Anglija; Češkoslovaški.
Nad 77 milijonov prebivalcev bo imela no-va Nemčija.
Pri bojih v Palestini je bilo v treh dnehi dneh 150 mrtvih.
čete kitajskega maršala Čankajška, zbrane severno od Nančanga, se umikajo.
150 jugoslovanskih krošnjarjer se je vrnilo iz Češkoslovaške v domovino.
Odstopil je načelnik madžarskega gene' ralnega štaba general Keresztes-Fischer.
S španskih bojišč poročajo tako rdeči kakor nacionalisti o znatnih uspehih.
Predsednik sedanje česke vlade general Sirovv, r. L 1888., je sin učitelja.
Bolgarska vlad* je urad no prisnala vlado španskega generala Franca.
Ameriški strokovnjaki so menda iznašli podplate iz stekla, ki so se dobro obnesli, j
pROBTiNE
7 dnjj raj na zemlji. Nekaj kilometrov od i lavo v Indijskem oceanu leži otok Bali. ,i„ njega jo zaradi »t ranega obrežja šokih (,'<>"> silno težaven. V njegovem za-i oa živijo ljudje mirno, zadovoljno pra-življenje. Ljudstvo je sicer razdeljen« v ločene razrede, zemlja pa pripada posa-nim vasem, v katerih vla<lajo sku.pštane 0>enjoivil> mož Vsaka prodaja zemlje tuj-ie strogo prepovedana. Zato je ostal otok Jfdanos samostojen. Torej se tudi pri divjakih lahko marsikaj pametnega učimo.
»Mati in srce njenega gina«. Sredii majnika w Poljskem obhajali obletnico smrti svo-£». narodnega junaka maršala Pilsudskega. V Jeri,vali vseh veroizpovedi so bile žalne sveča-gosti, po vsej državi je bil za tri minute uetav-ijjji vsak promet. Žalovanje ie doseglo svoj vita s prenosom žare z maršalovim srcem in zemeljskih ostankov njegove matere na pokopališče njunega rojstnega mosta Wilne. Ob zvočen ju zvonov in topotanju bobnov so položili sarSalovo srce in okostje njegove matere v preprosto grobnico, ki jo diči napis: »Mati in uce njenega sina«.
Kje je največ zdravnikov? Se boste čudili: v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije. Mesto šteje 250.000 prebivalcev in ima okrog 800 zdravnikov. Na 350 prebivalcev pride po en zdravnik. S tein itevilom Sofija prednjači pred ostalimi evrop-ikimi mesti. V Berlinu pride po en zdravnik 116 *20, na Dunaju na 600, v Bruslju na 700 prebivalcev. V drugih mestih je ta številka še višja.
Zlato, skrivnostna kovina. Še vedno je zlato »ospodar s volu. Vsako leto ga več pridobivajo, lakota za njim pa je vedno hujša. Po svetovni rojili je znašala celokupna teža v enem letu pridobljenega zlata 500 do 600 tisoč kg. V zadnjih dveh loliih se je letna višina pomnožila celo na milijon kg. V vseh bankah sveta leži vrhutega zlatega zaklada za okroglo 26 tisoč ton, okoli 5000 ton je v rokah zasebnikov. Francoska narodna banka ima zlata v teži iHi ton, angleška 1600, ameriška pa celo 12 tisoč ton. Kako potem, dn zlato vsepovsod primanjkuje, Ito pa ga je vedno več in se ta rumena kovina le težko obrabi? še niikdar ni bilo joliko zlata ua svetu kot danes in še nikdar ni bilo zlato tako redko kot danes.
čitanje v temi brez luči. Berlinski listi poročajo, da so tam iznašli čudovite naočnike i reflektorjem. Svetlobni žarki reflektorja padajo tofno na ono mesto, kamor je obrnjen pogled. Tako je lahko čitati s temi naočniki tire/, vsake druge svetlobe, če ta iznajdba ni prirejena samo po znani sodbi nepismenega človeka, ki si je kupil naočnike, dn bi znal čitati, je vsekakor velikega pomena za ljudi, ki radi čil ajo.
Največji daljnogled bodo postavili na gori Palomar pri San Frančišku v Kaliforniji. Steklen« lečo so pripravljali celi dve leti, njen premer je 5 m. Prepeljali so jo v San Fruncisko v posebnem vozu. V zvezdami, kamor je namenjena, jo bodo brusili še cela tri leta in jo nato montirali v daljnogled, ki bo največji na "etu. Zve/doslovoi se nadejajo, da bodo z njim zazrli doslej še nepoznana nebesna telesa, od-dalje.na od zemlje nad bilijon svetlobnih let (sonce je oddaljeno od zemlje 8 svetlobnih mi-"ntl). Hkrati bodo ugotovili, če se tudi na dru-fin planetih nahajajo »zemljami«, n. pr, na Marsu, ki je naši zemlji najbolj podoben.
Kokoši v steklenicah. Ameriikanci so često brezsrčni. Tn.ko je pri njih tudi navada, da sprav|j?j0 mala pišceia v steklenice in jih v 'teklonicah hranijo cele mesece, da dorastejo. i» zadnjem času prirejajo celo razstave piščancev v steklenicah in nagradijo najtežje. Neko nrnstvo oddaja steklenice, ki domail« sličijo Basim dvolitrskim, članom ter prireja med njd-"u prava tekmovanja.
česar čebelarji gotovo ne vedo. Čebele prodajajo poleg s t rdi in voska tudi neke vršite ™w>lo, s katero zndelajo male jamice svojih ™>ho. In »mola je menda dobra za male rane, ■"'ja očesa in slično. Sedaj pa poročajo čebe-J®™" bsti, da je čebelna smol« izredno pri-pavna za obdelava nje gosli, ki po njei dobijo r,!.™ P?'n glas. Slutijo, da je tod skrivnost "aujanakih mojstrskih gosli.
Štefan je prišel k zdravniku: »Ne vem, kaj mi je, spati ne morem. Smrčim tuko glasno, da samega sebe zbudim.«
Zdravnik (ki je sumil potegavščino): »Tn ni nobene druge pomoči kot da greste v drugo sobo sput, da se ne boste slišali.c
Trpežne čevlje
smučarske, štefletne, škornje in druge, najugodneje dobite pri Jernef-u Jesraj, Zapoge tO
Mož, ki kače zdravi. V Port Elizabcth, kjer goje kače Južne Amerike, živi star Zamorec, ki je sedaj začel pisati knjigo, kako je trebu kače zdraviti. Mož že mnogo let no dela drugega kakor da na tej kačji farmi zdravi obolele kače. Pravijo, 'Ia jih uspešno zdravi. Razumljivo, če pomislimo, da ima kačja farma od kač svoj dobiček,
*
Vrtučnik je stopil v restavracijo, ki ni bila preveč snažna, ter zahteval jedilni iist.
Natakar: »Jedilnega lista nimamo, imamo pa danes tole —< in naštel je dolgo vrsto najrazličnejših jedil.
Vrtačnik je strmel: »Vaš spomin jc pa sijajen, ie kako si morete zapomniti vse to?«
Natakar: »Ni mi treba, da bi si zapomnil, samo na namizni prt pogledam, pa vem, kaj je bilo danes že vse na mizi.«_
Brezplačen pouk v l«ran|u. ZahtmlH bremlatan UtalOB.
MEMEl/HEROLD
pttzrf MARf BO R st. 107
Javna prostovoljna &mim
Majerčkovega (Pucljevega) poscBtva v Gorenji vasi prt Ribnici na Dot. po poKUmeziiih parcelah se bo vrdila v nedetjo, 9. okt, t 1. v Gorenji vasi. Katanf-nejSa pojasnila uaje K- Ludvik llrobuič, pos, v Gorenji vasi pri -liibnicL
Lipe in Jovo sta bila oficirska strežaja, vsak pri svojem oficirju, a v isti hiši. Lipe je potožil svojemu tovarišu, kako ga njegov kapitan vsakokrat obdelava, kadar mu prinese kavo, ker jo polovico izlije.
Jovo ga ie poučil: »Napravi tako kot jaz. Ko prineseš kavo iz kuhinje, jo potegni polim usta, vrh stopnic pa spet spusti v skodelico nazaj, pa mu boš vedno prinesel polno.«
Bliža se Cas raznih naftsspov m tirnžino, dom m gospodarstvo
nudi Vam po konkurenčnih cenah: Vse vrsto gornjega usnja in podplalov. Vse vrste obla-čilnesza blaga; moderne štofe za obleke, svile, žamete, cajge. klobuke, srajce, nogavice, kovtre, flanelaste odeje, koce.
Velika izbira. — Najnovejši vzorci. Postrežba solidna'
Ivan it. «ir©§€ft - IrcUofe
trgovina z mešanim b'agom.
Plavajoča bolnišnica. Severni del Amerike,
Alaska imenovan, je obljuden po par deset-tisočih belih lovcih, Indijancih in Eskimovcih« Ozemlje, koder bjvaio, je veliko kot Nemčija, Francija in Italija skupaj. Iz razumljivih razlogov ni tam nobene cerkve in tudi ne nobenega zdravnika. Kako so si sariio tarči pomagali?. Opremili so motorni čoln kot bolnijjnico.Na čoU nu je zdravnik, dve strežnici in trije mornarji, mala bolnica z dvema posteljuma in operacijskim kabinetom. Bolnišnica vozi po določenem turnusu ob obali reke Vu.kou ter sprejema bol* nike, ki jo čakajo na obrežju.
Sadu© drevie
Za Jesensko saditev ima naprodaj vsa plemena-vseh oblik in sort sadnega izbora, lepo razvito marelice, rožno akaciio, vrbo žaluiko ter kontanj-uiaronC — A 1.0.1/.IJ PODOBNIK AR, drevesničar, Dobrova pri Ljubljani.	<
V
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali uj* prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polov co, ako kupujejo kmetijske potrebščin« ali prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbin« ia male oglas« se plačuje naprej.
Pritlična hiša
v centru Ljubljane na prodaj. Informacije v upravi Domoljuba pod štev. 15.727.
nn,nll| Šivalni stroji, rOiliri kolesa, otroški vozički, radio aparati in razni drugi predmeti prav poceni na prodaj pri »Promet« v Ljubljani.
Brini! in fige nud>
Sevev & Komp., Ljubljana.
Proda st hiša
t, vrlom po zelo ugodni ceni v ljubljanski okolici. Zelo primerna za kovača ali mizarja, ker ni nobenega v vasi in okolici. Eieoluelrio bi se dala tudi v najem za 10 let. —■ Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 1 S.720.
Hov redili?! prašek
»RED I Nt za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek ti din, po poŠti 12 din; 3 zav. po posti 24 din; 10 zav. po pošti 72 din, ter priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj.Uspeh vam jo zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
h konjem sprejmem. Žaga Andlovic, Škofljica.
i. —r——
pij,, za žganjekuho od • "M" srede dalje zopet na zalogi pri tvrdki L Oražein, Moste- Ljubljana.
Magrobns spomenilie
iz starega pokopališča sv. Krištofa dobite za nitko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar, pokopališče sv. Križ, Ljubljana.
Oaisnra za mizarstvo VdientiH jprejme Ma-hur, StanežiSe, št. Vid.
M\m esenca Mesilo
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena t steklenici za 150 litrov Din 20-—, po pošti Din 85—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Dragonja Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Hynim toiita mile
da bi se lahko redila 4 goveda, v bližini šole in ceste. Pošljite ponudbe upravi Siovenca
pod štev. 15.592.
7Sfin Hib potrebujete, 43UU Uili da zas|uZite
1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor.
Ne^ios is esperas!e
poučuje pismenim potom po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gor.). Prijave se sprejemajo do 15. oktobra 1938. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor!
Sjjrtjmsin fanta
od 14 do 17 let starega za vsa kmečka deia. Zg. Zadobrova 2, D. M. v Polju.
najcenejše Sam nudi
vsakovrstna oblačila v veliki izberi Rogelj Janko, Loka pri Zidanem mostu.
vrbo za pletenje, bikca simendolca in kravo mlekarico. - Rakovec, Notranjo gorice štev. 8, pošta Brezovica.
Zaraščen gozd
9 ha naprodaj. Vode Jože, Pcdgiad 8, Dev. Mar. Polje.
zTSogar "tS
obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št. 14, LJubljana.
ki gra veliko med ljudi, dobi postranski zaslužek. Izreži ta listek in ga nesi ali pošlji na upravo »Domoljuba«. Tam ti bodo dali moj naslov. (15.321)
Sta!*™ najnovejši le-"BImB tošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgcviria, Ljubljana, Tyrševa cesta 3(i, (nasproti Gospodarske zveze).
Hsgrabne spesneniiig
okvire in plošče dobile pod ceno pri A.Mežoar, Ihan.
Kmevne zbiralce (Irci
za neki materi jal sprejmem. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Zaslužek« št. 15.721.
Pred vselitvijo V nove lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo ter smo cene znižali do skrajnosti.
zPOnTžbaliPace8ne° OStCftlllCOm
7,a moške in ženske obleke, zimske suknje iri plašče, kakor tudi ostankom od vseh vrst blaga. Na zalogi vse vrste odeje, deke, gradi za modroce, žima, morska trava itd. ter sploh vse kar je potrebno za nevestine bale. Priporoča se vsem bralcem Domo-ljuba tvrdka	j ^^^
Hubijarui, Sv. Petra c. 2© 3n 30
f »Rad bi mlado, lepo, bogato, dobro in pametno ženo!«
»Veriamem, dragi moji Pozabil si pa, da mno-goženstvo ni dovoljeno!«
hranilnica ,n posojilnica
¥ KAMNIKU (ŠUTMJl 22)
r«sy. zadrug« x neom. zav.
Obrestuje
hranilne vloge do Ia
Zaradi pika strupenih kač umrje 1 do 10
odstotkov ljudi; od gadovega pika 2 odstotka. Drugi ozdravijo.
Žeblji iz papirja. Nedavno se je neikemu inženirju posrečilo izdelati papirnate žeblje, in sicer na poseben način s pomočjo hidravlične stiskalnice. Poizkusi sc pokazali, da ti žeblji niso nič slabši od jeklenih. Lahko ji za bi ješ kamorkoli, trdi se in upogljivi ter imajo še to prednost, <la ne rjavijo. Njihova cena je seve mnogo nižja od cene jeklenih žobljt-v.
Ljubljana
Romanskega uL4 Tolefon it. zrn
Dr.FraucDerfiam fcl-priainj thuf.iU,((> Otdlnlra: lL-j,
Profesorjeva žena je prestrašena planila v sobo: >\liš, miš, pravkar sem videla miš, kj ;e smuknila v jedilno shrambo. Kaj naj storim'« Profesor (raztresen): Zupri vrata shrambe i« pusti jo notri, da lakote pogine.i
pr. 160 mm
odvetnik v Ribnici
naznanja, da se jo preselil s svojo pisarno
¥ Llabllfliio, Tavtarfeva ulica 4/1
Mož se je vsedel poleg svoje žene, ki jo šivala na stroju: »Prehitro poganjaš, pazi, na« pačen rob šivaš, počasi, počasi, glej na vogal, nikar tiiko, še prst si boš priščipnila.«
»Kuj pa ti je danes, suj vendar že leta ia leta šivam na tem stroju in vem, kaj delam.«
»Vem, hotel sem ti pomagati, tako kakor ti meni, kadar vodim avto.«
In
v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki
Fran Pogačnik, Ljubi jam, TpSsva t. {Sunajshai 33
v Javnih skladiščih (Balkan)
Barvasta jezera. Nek ameriški milijonar, ki je bil dalj časa na Sundskih otokih, je tara odkril nekaj nenavadnega. Na enem teh otokov jo videl jezera, ki imajo različne barve. Eno je n. pr. krvavo-rdeče, drugo svetlo-zeleno, tretja temno-niodro. Vsa ta jezera so bila v žrela ugaslega ognjenika. Dal je vodo teh jezor preiskati in ugotovili so, da vsebu je rdeče jezero železne, druga spet druge rudninske snovi, ki jim dajejo njihovo barvo.
si lahko nabavite raznovrstno ma-nufakturno blago za jesen in zimo po solidnih cenah pri
OMalilnici za Slovenijo - Ljubljana
X)-rševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Državnim in samoupravnim uradnikom nudimo blago tudi na mesečno odplačevanje pod zelo ugodnimi pogoji. — Cene nizke, postrežba solidna.
Oglejte si našo novo zalogo!
Ves kar potrebujete:
za suknje, obleke, plašče. Cajg sta. hlače. — Trpežno blago za srajce, perilo, posteljno perilo itd. Gradi za modroce, kovtre, koče, ter vse vrste blaga za bale.
Mamico in očetje, hčere in sinovi,
ženini in neveste.
Obiščite nas in prepričali sa boste o
naši veliki izbiri in nizkih cenah I
Mtrrn^^lSj^pf"o P" ^"JbalT O0,.«!^.ZtP^ 'n **	predali«*«, .Do~molJnba«, na,ofn.no, lose.