|| Št. 36 (15.764) leto LIM.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do
6^rm>201
~ iber-sep-
n r|
OLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
X____________________________
SREDA, 12. FEBRUARJA 1997
Albanci so kot eno od najstarejših ljudstev Balkana v svoji dolgi zgodovini okusili več gorja kot dobrot Po deželi orlov so vedno segale roke tujih zavojevalcev, od Grkov in Rimljanov do Srbov, Benečanov, Turkov in Italijanov, nihče pa jih ni uspel dokončno streti. Se več, po vsakem neuspehu, po vsakem pokolu, in tudi teh ni manjkalo, so Albanci s svojim prirojenim balkanskim ponosom preživeli stare države in carstva, ostali priklenjeni na svoje orlovsko gnezdo. Svojo moč in ponos so Črpali iz prastare klanske ureditve vse do konca druge svetovne vojne, ko so se znašli na drugi strani železne zavese. Takrat se je za Albance šele začela prava tragedija, ker ji je najprej projugoslovansld, nato pro-sovjetski in končno še prokitajski komunizem odvzel v bistvu tista narodnostna protitelesa, ki so omogočala kljubovanje vsem zgodovinskim tegobam in gorjem. Klansko ureditev je zamenjala partijska. Začela se je načrtna gonja proti »ostankom fevdalne preteklosti«. Zapirali so džamije, pravoslavne in katoliške cerkve, ljudem odvzeli vsako osebno pobudo, saj je partija nad njimi bedela od rojstva do smrti in skrbno pazila, da ne bi skrenili na kriva pota. Nekdanja, s prastarim klanskim kodeksom utrjena morala, je bledela pod udarci proletarske logike in poCasi izginjala.
Ko se je enoumje zrušilo, so vsi hoteh zaživeti tako, kot jim je zahodno življenje prikazovala italijanska televizija. Ker ni bilo veC moralnih zadržkov, prirojenega ponosa, se je zaCel nepojmljivi eksodus proti Italiji. Se veC, »najpodjet-nejši« so spoznah, da lahko bajno zaslužijo na ljudeh, ki jim je komunizem odpravil vse alarmne vzvode in seveda moralo. Iz pepela so obudih klansko ureditev, a ne za dobrobit Albancev, temveč za svoje nečedne posle. Da bi bila mera polna, so se povezali z apu-lijsko mafijo in neapeljsko kamoro, tako da se utrjuje sum, da v albanskih dolinah že gojijo indijsko konopljo in baje celo koko. Albanija je tako preko noti postala pravi poligon za organizirani kriminal, tihotapske posle in za pranje umazanega denarja. Mafija je nedvomno izkoristila naivnost nekdaj ponosnih albanskih orlov, da jih je s parafinanCnimi družbami dobesedno oskubila. A prav ta poraz bi lahko Albance streznil, tako da bodo končno spoznali, da morajo obnoviti svojo moralo in delovne navade, brez katerih ni napredka.
DEŽELNI PRORAČUN / SKLEP PRISTOJNE SVETOVALSKE KOMISIJE
Prispevki za slovensko kulturo: Dežela FJK napoveduje novosti
Politična pobuda Miloša Budina - Zadnja beseda pripada deželnemu svetu
ALBANIJA / POLICIJA SE JE UMAKNILA IZ VLORE
Nemoč oblasti ob ljudskem uporu
- ' - :
v	m,
O V • L x 7	v--
f V A \ "	"V-	-
v. >	'I* Vi«1 •• j
s
.r
t ■v;;x


X. t ' ' 'i
v . v-.'
I' >>» 'T ' >
"X S-	\	J?
■m	’	i*
; x : ■■ N

M.*!
» OJ ‘V," v *>, ■>"	/
■	/ X.	X
l:v!liift '	^	|g»ah|
k V '

-'■o . \
■ **'	- ^ Ma,
r
o. ,

• *	‘ v *	_
> c.	,' tX /	■■
v	^ n , -	. -y-
Ts-v X ' x	.v S ' 'V *	_

,,Xt ‘i
<
• . N 4 H ' ^

\v-

-i v**
•V'" -OA
; i " >
' I V*(

T- -A/	V*
A A
• a- i •	-


^ * s
N
■** \ 'If a ^
A- /j^	h.	' >
C*
TRST - Komisija deželnega sveta, ki se ukvarja s proračunskimi dokumenti, je odobrila vrsto ukrepov, ki radikalno spreminjajo deželni zakon št.46 iz leta 1991 (delitev državnih prispevkov za slovensko manjšino). Spremembe je predlagal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, sklepe pa mora uzakoniti deželni svet.
V deželnem proračunu bodo po novem evidentirane manjšinske organizacije in ustanove. Poleg Spetrskega šolskega centra, NSK, Slorija, SSG in Glasbene matice bo omenjenih še sedem organizacij. Novost je v tem, da bo vsaka manjšinska ustanova imela svoje proračunsko poglavje, kar bo skrajšalo časovne roke in hkrati poenostavilo celotni postopek za izplačevanje prispevkov.
Budin je predlagal in dosegel, da bo Dežela an-ticipirala 90 odst. napovedanega prispevka, medtem ko je sredstva sedaj dodeljevala na osnovi obračunov, kar je ustvarjalo težave in predvsem zamude. Velike novosti se obetajo tudi pri preverjanju proračunskih dokumentov manjšinskih ustanov. Komisija je vedno na Budinov predlog zelo poenostavila postopek in uvedla t.i. analitični pregled dokumentacije, za katero si bodo prevzele odgovornosti ustanove same. Gre, kot vidimo, za zelo pomembne spremembe, ki jih mora vsekakor še odobriti deželni svet.
TIRANA - Albanija doživlja najhujše ure v svoji polpretekli zgodovini. Mafijske parafinanCne družbe so z opeharjenjem milijona varčevalcev posredno prižgale iskro upora, ki mu ni videti konca. Včeraj so se iz Vlore umaknili specialci in policisti, tako da je mesto v rokah upornikov, ki se jim je sinoči pridružilo Se 10 tisoC ljudi iz 30 kilometrov oddaljenega Fiera in bližnjih vasi. Policija si jih ni upala zaustaviti, tako da ne bi še poslabšala že dovolj eksplozivnega položaja. Iz Tirane prihajajo protislovne vesti, provladna koalicijska republikanska stranka je namreč zagrozila, da bo zapustila parlament Ce bodo izglasovali zakon o izrednem stanju na vlorskem območju. Proti izrednemu stanju so tudi nekateri poslanci Berisheve stranke, tako da so včeraj razpravo o izrednem stanju odlagali iz ure v uro.
Na 9. strani
SP V ALPSKEM SMUČANJU
Koslnerjevi superveleslalom
Italijanske smučarke so doslej osvojile vse tri možne naslove
SESTRIERE- Italijanka Isolde Kostner je na svetovnem prvenstvu v Sestrieru ubranila naslov svetovne prvakinje v superveleslalomu. Srebro je osvojila Nemka Katja Seizinger, bron pa njena rojakinja Hilde Gerg. Od Slovenk je Spela Bračun osvojila 20. mesto.
Italijanske smučarke tekmicam doslej niso pustile niti malo prostora na vrhu stopničk za zmagovalke, saj so osvojile vse tri možne zlate kolajne. V slalomu in veleslalomu je slavila Deborah Com-pagnoni, v superveleslalomu pa je bila najboljša 22-letna Koste-nerjeva.
Na 12. strani

ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Koordinacijska komisija, ki jo je določilo skupno predstavništvo, pospešeno nadaljuje z delom za ustanovitev Zadruge Primorski dnevnik, ki bo prevzela lastništvo časopisa. Zadruga bo odprta vsem pripadnikom manjšine, prvi zbor članov pa bo 1. marca, ko se bo začelo tudi uradno vpisovanje. Množični pristop v zadrugo bo dokaz, da manjšina čuti Primorski dnevnik za svoj časopis in to bo tudi najtrdnejše jamstvo za prihodnost dnevnika.
Na 2. strani
Kralj Pust se bo danes poslovil
TRST - Pust je včeraj dosegel svoj višek, rajanja (razen otroških, ki so bila zgodaj popoldne) so trajala do pozne noCi, po Opčinah in Miljah pa je tudi Trst včeraj imel svoj pustni sprevod, v katerem so nastopili posamezni mestni rajoni oz. vasi. Danes bo na vrsti slovo, ki bo posebno živahno tudi v nekaterih okoliških vaseh.
Na 6. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Iz Trsta po zgledu Ovre
Dokumenti iz italijanskih arhivov odkrivajo, da so v 50-ih letih v Trstu razvili po zgledu fašistične Ovre tajno organizacijo, ki je rovarila proti levici.
Stran 2
Trst: enostranska Pokrajina
Tržaški pokrajinski svet je odobril enostransko stališče o 50-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe.
Stran 5
Pred odprtjem NTKB
Sindikalni predstavniki uslužbencev nove banke, ki bo odprla okenca v petek, ocenjujejo preteklost in gledajo na prihodnost zavoda.
Stran 5
Oskar: največ nominacij za film The English Patient
Ameriška akademija filmske umetnosti je objavila nominacije za oskarje. V ožji izbor za nagrade je prišlo - po predvidevanjih - le nekaj filmov.
Stran 8
Gorica: štirje načrti za Koren
Upravitelji Gorice in Nove Gorice bodo morali izbirati med štirimi možnimi načrti za sanacijo potoka Koma, ki so jih načrtovalci predstavili včeraj.
Stran 10
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Množičen vpis v zadrugo bo jamstvo za obstoj časopisa
Zakaj zadruga? Kakšna bo ta zadruga? V kakšni fazi so priprave? Kdo bo zadrugo vodil? Ali napor za rešitev Primorskega dnevnika ne bo zahteval drugih žrtev, ne bo pokopal druge manjše strukture, ki so za manjšino tudi pomembne? In sploh, kaj se dogaja sedaj z dnevnikom?
Teh in podobnih vprašanj je bilo vse polno, od kar je skupno predstavništvo objavilo svoj poziv za oblikovanje Zadruge Primorski dnevnik, ki naj bi prevzela lastništvo Časopisa in omogočila dnevniku nadalnje izhajanje. Novice, pozivi, poročila o opravljenem delu, tudi pogovor z novim predsednikom in pooblaščenim upraviteljem Dzp-Prae Borisom Kuretom so bili delen odgovor na vsa vprašanja. Do 1. marca, ko bo prvi zbor tistih, ki bodo želeli pristopiti k snujoči se zadrugi, bomo skušah odgovoriti na ta in druga vprašanja, ki se bodo medtem še pojavila. Očitno je namreč, da mora Zadruga Primorski dnevnik temeljiti na jasnosti in prozornosti, kajti samo jasnost in prozornost bosta še bolj utrdili vez med manjšino in njenim dnevnikom.
ZaCnimo zato kar z vprašanjem zakaj zadruga kot nova oblika lastništva Primorskega dnevnika. Od leta 1954, ko je bila ustanovljena (v Času STO je bil Primorski dnevnik glasilo OF) po razpustu Osvobodilne fronte, je za Primorski dnevnik skrbela Slovenska kulturno gospodarska zveza. V Času se je Časopis odpiral tudi zunanjim izzivom, težil je za tem, da bi bil vse bolj izraz vseh Slovencev, ki živijo v Italiji, vendar je jasno, da tega cilja ni nikoli povsem dosegel. Nova lastninska struktura časopisa je postala vse bolj nujna s spreminjanjem razmer v manjšini, postala pa je neizbežna s stopnjujočo se gospodarsko krizo, še zlasti pa po krahu Tržaške kreditne banke. Tedaj je postalo očitno, da bo Primorski dnevnik preživel samo, če bo dejansko odraz vse manjšine in Ce bo za Časopisom vsa manjšina, ki bi bila brez dnevnika hroma in še veliko Šibkejša. O pomenu dnevnika za Slovence v Italiji priča tudi dejstvo, da so prav ob tem vprašanju komponente skupnega predstavništva po dolgih mesecih polemik znale najti s tvornim prispevkom vseh skupni imenovalec in skupen jezik.
Od tod predlog o ustanovitvi zadruge, ki bo odprta pristopu vseh pripadnikov manjšine. Zadruga je namreč tista oblika podjetja, ki omogoča pristop zelo širokemu krogu ljudi tudi različne gospodarske moCi, prav zaradi tega pa je bila zamišljena kot zadruga z omejeno zavezo, da bi v vsakem primeru vsak elan tvegal samo vpisnino in nic drugega. Samo v zadrugi se lahko zbere na tisoče elanov, samo Ce bo pristop k zadrugi res množičen bo jasno, da je Primorski dnevnik za manjšino pomemben. Množičen pristop (in široka solidarnost, s katero so ljudje podprli Časopis v kritičnih trenutkih nas prepričuje, da bo odziv res številčen) bo obenem tudi jasno sporočilo pristojnim državnim oblastem, da manjšina hoče ohraniti svoj Časopis in da mu zato morajo omogočiti življenje. S tega vidika bo pristop k zadrugi skoraj »pohticno« dejanje, jasna potrditev pripadnosti slovenski manjšini v Italiji in želje, da ima ta manjšina na razpolago temeljna »orodja«, da kot skupnost preživi in se razvija. In dnevnik nedvomno sodi med temeljne opornike zavesti o pripadnosh manjšini. Kdor bo pristopil k zadrugi, bo zato s svojim samim pristopom podprl Primorski dnevnik, ob tem pa bo pridobU pravico, da kot elan soodloča o usodi Časopisa (po naCelu en človek en glas) predvsem z izvohtvijo tistih, ki bodo zadrugo vodih. V tem okviru velja poudarih, da je bil v osnutku statuta predviden proporCni volilni mehanizem, da bi omogočili res najširšo zastopanost v odboru upraviteljev bodoče zadruge.
Medtem so v teku priprave za prvi zbor, ki bo v soboto, 1. marca v Trstu. Koordinacijska skupina, ki jo je določilo skupno predstavništvo, ima polne roke dela s pripravami zbora. Predvsem gre za oblikovanje osnutka statuta, ki bo temeljni dokument zadruge, saj bo v njem zapisano, kaj naj zadruga dela in zakaj je nastala. Delo je zahtevno (v teh dneh osnutek preverja notar), saj bo zadruga lahko pridobila po zakonu predvidene ugodnosti samo, Ce bo registrirana na sodišču, predvsem pa, Ce bo registrirana na deželi.
Vzporedno s tem koordinacijska skupina pripravlja tudi predlog pravilnika o delovanju zadruge, ki je dopolnilo statuta in ki bo urejal odnose v zadrugi sami, veliko organizacijskega dela (pa tudi na nekatere postanske stvari, kot je na primer pisemski papir je treba pomislih) pa je potrebnega tudi za pripravo prvega zbora. Datum je bil določen (1. marec), kraj in uro pa bomo pravočasno sporočili.
Osnutka statuta in pravilnika kot tudi prijavnice za pristop k zadrugi bodo objavljene v Primorskem dnevniku pred napovedanim zborom.
To so bila prva pojasnila v zvezi s snujočo se zadrugo. O ostalih problemih pa obširneje v prihodnjih dneh.
_______POLITIKA / NIZ ZASEDANJ, SEMINARJEV, SREČANJ_
Oljka išče nov zagon pred 1. obletnico volilne zmage
Cofferati: Sindikati nasprotujejo preustroju pokojninske reforme
RIM - Slabo leto po veliki volilni zmagi išCe Oljka novega zagona. V ta namen bo do 21. aprila, obletnice volilnega uspeha, priredila vrsto manifestacij, zasedanj in seminarjev, ki so jih predstavili včeraj v Rimu.
Vsedržavna koordinatorka Oljke Maria Magi-strelli j ib je takole naštela: ustanovljena bo vsedržavna komisija, ki bo preštudirala obliko pristopa k Oljki in notranji pravilnik, istočasno pa bo stekla razprava o stru-ktiui koalicije; 15. in 16. februarja se bodo srečali kadri gibanja; od 7. do 9. marca bo v gradu Gar-gonzi studijski seminar med intelektualci in politiki; konec februarja bo v Rimu skupščina parlamentarcev Oljke, da bi preverili politično in programsko platformo in dah koaliciji novega zagona. In končno, 21. aprila, bo napočil dan proslave. Pristaši Oljke se bodo - kot lansko leto po volilni zmagi - srečali na rimskem Trgu apostolov pod skupnim geslom »eno leto Prodijeve vlade.«
Predstavitve so se poleg predsednika vlade Romana Prodija udeležili voditelji strank, ki sestavljajo koalicijo (D’Ale-ma, Marini, Manconi, Maccanico). Prodi je poudaril, da Oljka ni stranka, in to tudi noCe postati, je pa »skupni dom vse koalicije, je gibanje, ki se mora še razviti in se učvrstiti.« Stranke ostajajo osrčje političnega življenja, je nadaljeval, bi-polarizem, ki izhaja iz sedanje realnosti, pa za-
hteva njihovo povezovanje v koalicije. Prav to pa je in ostaja vloga Oljke. O odnosih s stranko komunistične prenove je Prodi dejal, da so bili vedno zelo jasni, tudi ko je prišlo do rabzajanj. SKP ni sestavni del Oljke, je pa del večine, je pristavil. Glede socialne države, o kateri je te dni mnogo govora, je dejal, da se bo morala o tem vprašanju razviti široka razprava Cim bodo Cez nekaj tednov znani rezultati raziskave, ki jo vodi posebna komisija za makroekonomska vprašanja.
Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je označil koalicijo Oljke kot »nekakšno dodatno vrednost«. Le-ta izhaja iz skupnega Čutenja in iz demokratične
kulture, ki združuje volivce zelenih, Ljudske stranke, DSL in drugih strank in gibanj. Oljka predstavlja stabilno obliko levosredinskega zavezništva, ki upravlja državo. Tudi D’Alema se je zaustavil o odnosih s SKP. »Državljani so podprli koalicijo, ki jo sestavljata Oljka in SKP. Ta koalicija ima dolžnost, da vlada,« je podčrtal.
Medtem se Se niso polegli polemični glasovi o predčasnem preverjanju pokojninske reforme, na kar sta pred dnevi namignila zakladni minister Carl o Azeglio Ciampi in guverner Banke Italije Antonio Fazio. Drugi dan zapored se je oglasil tajnik sindikata CGIL Sergio Cofferati,'ki je ponovil, da sindikat ni pri-
pravljen popuščati na tej Črti ter je pozval vlado, naj raje udejani tiste točke pokojninske reforme, ki jih še ni udejani-la. Vlada mora namreč aplicirati tisto, kar je odločil parlament. Reformo je treba izvajati celovito, sicer bodo nekateri ohranili stare privilegije, kar vse bo oškodovalo socialno državo. Cofferati je zanikal, da bi se v slopu sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL pojavljala različna mnenja in presoje o tem zgoCem vprašanju. »Nihče od nas ni nikoli menil, da bi bilo treba spremeniti komaj odobreno pokojninsko reformo,« je zagotovil in posumil, da je vlada tista, ki noče izvajati določil reformnega zakona.
Berlusconi: Ne nameravam zrušiti vladne večine
RIM - Kartel svoboščin je izrazil pripravljenost, da se pogovori o predčasnem sprejetju finančnega zakona za leto 1998. S tem se ni hotel pritihotapiti v večino, kot tudi ni hotel zrahljati vezi v levosredinskem zavezništvu. Tako je pojasnil lider Kartela Silvio Berlusconi.
Po njegovih besedah je Kartelu do tega, da se začne razprava o vsebini finančnega zakona. Dodal je, da opozicija in vlada soglašata s tem, da se lahko sprejme prej finančni zakon kot dokaz evropskim partnerjem, da Italija resnično namerava sanirati svojo bilanco. Prav tako sta mnenja, da se je treba v parlamentu dogovoriti o vprašanju, kako zmanjšati izdatke. Berlusconi je menil, da bi morali zlasti zmanjšati stroške za skrbstvo in seveda za pokojnine, vendar na tak način, da socialna država ne bi bila razrušena. Zato se je voditelj Kartela neposredno obrnil na tajnika DSL Massi-ma D’Alemo in na premiera Prodija, naj pojasnita, kaj nameravata ukreniti v tem pogledu.
Berlusconi je tudi govoril o odnosih v desnosredinskem zavezništvu. Priznal je, da nesoglasja obstajajo, toda po njegovem mnenju ni nevarnosti, da bi se partnerji lahko dokončno razšli. O tem je prepričan tudi Gi-anfranco Fini, Čeprav je predsednik Nacionalnega zavezništva takoj dodal, da se bo trdnost Kartela preverjala z dejstvi. In ta dejstva bodo po Fini-jevih besedah predvsem odnos do vsebine finančnega zakona in do reforme ustave. In ta reforma mora imeti po Finijevem mnenju zelo izrazit pečat federalno urejene predsedniške republike. Skratka nasprotja v desni sredini niso vec tako kriCeCa, čeprav je razlika med Fini-jem in Berlusconijem še velika.
Prispevale so vse naše šole
Objavljano dopolnjen seznam vseh šol iz tržaške in goriške pokrajine, katerih osebje (vodilno, učno in neueno) je prispevalo za izdajo Primorskega dnevnika z dne 7. oz. 9. februarja 1997. Poleg tega so nam šole posredovale veliko gradiva, tako risb kot spisov, ki jih bomo objavih v vec nadaljevanjih. Prva objava bo v nedeljo, 23. trn.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob: osnovne šole J. Ribičič, K. Širok, M. GregoriC-StepanCiC, I. Grbec, otroški vrtci pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani, v Skednju.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan: osnovne šole O. Zupančič, F.S. Finžgar, F. Milčinski, Bazoviški junaki, otroški vrtci Barkovlje, Greta, Sv. Ivan, v Dijaškem domu in Lonjerju.
Didaktično ravnateljstvo Dolina: osnovne šole F. Venturini. P. Voranc, M. Samsa, I. Trinko zamejski, o.š. Mackolje, Boršt, Pesek in Milje ter otroški vrtci v Dolini, v Mackoljab., v Borštu, v Ricma-njih, v Boljuncu in v Miljah.
Didaktično ravnateljstvo Opčine: osnovne šole F. Bevk, P. Trubar, K. Destovnik-Kajuh, P. Tomažič, A. Černigoj, A. Sirk in A. Gradnik ter vrtci na Opčinah, v Bazovici, v Gropadi, v Trebčah, na Colu, na Proseku in v Križu.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina: osnovne šole V. Scek, J. Jurčič, S. Gmden, 1. maj 1945 in L. Kokoravec - Gorazd ter državni otroški vrtci v Nabrežini in Devinu in občinski otroški vrtci v Mavhinjah, Sempolaju in Gabrovcu.
Nižje srednje šole: I. Cankar - F. Erjavec, Sv. Ciril in Metod, S. Gregorčič, S. Kosovel - F. Levstik in I. Gmden.
Višje srednje šole: A.M. Slomšek, J. Stefan, Z. Zois in F. Prešeren.
GORIŠKA POKRAJINA
Vrtci: Gorica (Ul. Brolo in Ul. Max Fabiani), Pevma, Krmin, Standrež, Sovodnje, Rupa, Doberdob in Romjan.
Osnovne šole: Romjan, Doberdob (Prežihov Voranc), Vrh, Sovodnje (Peter Butkovic - Domen), Standrež (Fran Erjavec), Gorica (-Oton Zupančič), Pevma (Josip Abram), Steverjan (Alojz Gradnik), Pleši vo (Ludvik Zorzut).
Nižja srednja šola: »I. Trinko« v Gorici s podružnico v Doberdobu. Srednješolski zavodi: slovenska sekcija ind. tehničnega zavoda »G. Galilei«, poklicni trgovski zavod »Ivan Cankar«, trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«, učiteljišče - pedagoški licej »Simon Gregorčič«, gimnazija-klasicni licej »Primož Trubar«.
Iz Trsta z novo Ovro in z mamili tajne službe proti levici
RIM - Najhujši dvomi na račun italijanskih tajnih služb postajajo iz dneva v dan bolj osnovani in to, kar je svojcas lahko izgledalo samo sad bujne novinarske do-mislije, je sedaj Cmo na belem na uradnih dokumentih. Iz dokumentov, ki jih je milanski sodnik Salvini te dni poslal v vednost komisiji, ki preiskuje o pokolih, izhaja srhljiva slika rovarjenja italijanskih tajnih služb v sodelovanju z ameriško obveščevalno službo Cio proti italijanski levici, pa naj si bo levo krilo Krščanske demokracije ali pa levičarski izvenparla-mentarci, predvsem pa nekdanja KPI.
Prvi primeri take paralelne organizacije so nastali v Trstu za Časa Svobodnega tržaškega ozemlja, prevzela jih je italijanska uprava in sicer kvestor Guido De Nozza. 29. decembra 1958 so iz Trsta poročali v Rim, da se bodo pri organizaciji tajne strukture »zgledovali po O vri«, zloglasni fašistični tajni policiji.
Namen strukture je bil voditi psihološko vojno, provokacije in napetost proti levici v sodelovanju med paralelno italijansko tajno službo, ameriško Cio, ki je vodila in finansirala to ilegalno delovanje, in ob praktičnem sodelovanju skrajno desničarskih skupin.
Med drugim so v začetku 70-ih let sprožili operacijo »Blue moon«, s katero so podprli širjenje mamil med mladino, da bi zaustavili protestniški val iz 68. leta.
LJUBLJANA / NA SREČANJU PREDSEDNIKOV SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV
Odnos med nacionalno in državljansko državo
Srečanje Je povedal Milan Kučan, bo junija v Portorožu
LJUBLJANA - V začetku junija bo v Portorožu srečanje predsednikov srednjeevropskih držav. To srečanje je bilo osrednja tema pogovorov na ponedeljkovem sestanku med predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in diplomatskimi predstavniki in odpravniki poslov sedmih srednjeevropskih držav.
Po pogovorih z diplomatskimi predstavniki Avstrije, Italije, Nemčije, Ceske, Madžarske, Poljske in Slovaške je predsednik Kučan poudaril, da bo srečanje predsednikov omenjenih držav neposredno pred pomembnima mednarodnima srečanjema, "ki bosta odločali o prihodnosti Evrope". Gre za julijski vrh zveze NATO v Madridu, na katerem bodo odločali o vključevanju novih Članic iz Srednje in Vzhodne Evrope v Severnoatlantsko zvezo, ter junijski vrh Evropske unije v Amsterdamu.
Predsednik Kučan je povedal, da bo tema srečanja predsednikov
srednjeevropskih držav v Portorožu Nacionalna ali državljanska država. Po predsednikovih besedah je jasno, da v srednjeevropskem prostoru Ciste nacionalne države ni, v vseh srednjeevropskih državah so navzoče nacionalne manjšine. V procesu globalizacije, ki mu je danes priča svet, pa je potrebno za vsako entiteto poiskati prave rešitve. Predsedniki bodo razpravljali o nasprotjih in komplementarnosti teh razsežnosti.
Tradicionalno srečanje predsednikov srednjeevropskih držav bo 6. in 7. junija. To bo Četrto srečanje po vrsti; prvo je bilo leta 1994 v Lytomišlu na Ceskem. leto zatem v Kesthelyu na Madžarskem, lani pa so se predsedniki zbrali v Lancutu na Poljskem. Osrednja tema zadnjega srečanja so bile vloga Srednje Evrope v procesu združevanja celine, ovire in težave pri graditvi skupne Evrope, nova varnostna struktura v Evropi in vzhodna politika prihodnje Evropske unije.
Po Kučanovem mnenju so se srečanja doslej izkazala kot zelo koristna. Pojasnil je, da ne gre za institucionalizirano obliko sodelovanja, pac pa predsedniki stremijo k temu, da bi medsebojno spoznavanje in vrednotenje srednjeevropskega prostora potekalo "Čimmanj formalno in čimbolj neposredno". Prav takšno poznavanje izkušenj drugih držav se je izkazalo koristno pri zelo pomembnih zadevah, je menil predsednik KuCan. Odgovori na povabilo v Portorož so že prišli, je dejal Kučan in pripomnil, da bo sestanek koristen tudi za evroatlant-ske integracije.
Poleg predsednika KuCana se bodo srečanja v Portorožu udeležili poljski predsednik Aleksander Kvvasnievvski, predsednik Madžarske Arpad Goenz, Češke Vaclav Havel, Slovaške Michal Kovač, Nemčije Roman Herzog, Avstrije Thomas Klestil in Italije Oscar Lu-igi Scalfaro. (STA)
_________LJUBLJANA / ZA RAZREŠITEV VLADNE KRIZE_______
Drnovšek nadaljeval pogovore s strankami
Do ponedeljka opolnoči bo moral predložiti državnemu zboru seznam novih ministrov
LJUBLJANA - Neformalni pogovori predsednika vlade in Liberalne demokracije Slovenije Janeza Drnovška z večino predsednikov parlamentarnih strank so se sicer Sele zaceli in beseda teče predvsem o morebitnem oblikovanju sirse koalicije. Za zdaj formalnega predloga za sestavo nove vlade, kot zatrjujejo predstavniki strank, premier strankam, potencialnim partnericam, še ni posredoval.
Glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kumer je dejal, da sta z generalnim sekretarjem Liberalne demokracije Slovenije Gregorjem Golobičem v okviru včerajšnjega
srečanja "izmenjala s tališča do nastalega položaja".
S predsednikom vlade Janezom Drnovškom pa se je včeraj sešel predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik se je z mandatarjem pogovarjal že v ponedeljek. S sogovorniki je premier Drnovšek obravnaval predvsem možnosti za sestavo vlade s širšo podporo parlamentarnih strank.
Predstavniki Socialdemokratske stranke se z mandatarjem za zdaj še niso srečali. Pomladne stranke naj bi se v novih dogovarjanjih o koaliciji z mandatarjem
pogovarjale loCeno, vendar naj bi svoja stalisca se vedno usklajevali.
Lojze Peterle je po srečanju z mandatarjem Janezom Drnovškom dejal, da po pogovoru ne vidi novih elementov, ki bi za Slovenijo najavljali boljše politične Čase. Mandatar naj bi po Peterletovih besedah vztrajal pri predlogu, ki ga je ponudil in je v DZ minuli teden doživel neuspeh, kar pomeni, da bo Slovenija se nekaj časa v negotovosti, "kajti rezultat se lahko ponovi, lahko pa je za mandatarja tudi slabši". Dodal je, da je po pogovoru se bolj prepričan v upravičenost predloga po oblikovanju prehodne te-
hnične vlade.
Po neuspešnem poskusu izvolitve nove vlade mandatarja Janeza Drnovška minuli Četrtek, ima slednji po veljavnih pravilih deset dni Časa, da državnemu zboru (DZ) predloži nov predlog za sestavo vlade, vendar je predsednik parlamenta rok podaljšal za 24 ur.
Kot so povedali v kabinetu predsednika vlade, naj bi se po njihovih izračunih rok za predložitev nove liste ministrskih kandidatov iztekel v nedeljo, iz državnega zbora pa so jim sporocih, da je predsednik DZ določil dan za iztek roka ponedeljek, 17. februarja, ob polnoči. (STA)
r ZAŠČITA OKOLJA / PO SREČANJU V VIDMU n
Kras: na potezi javne uprave
Včeraj o Doberdobskem jezeru
TRST - Ponedeljkovo videmsko srečanje med Deželo, Kraško gorsko skupnostjo in krajevnimi upravami je, kot smo že poročali, postavilo temelje za zaščito tržaškega in goriškega Krasa na osnovi zakona, ki ga je deželni svet odobril v začetku lanskega avgusta. Sejo je v imenu predsednika Dežele Gi-ancarla Cruderja vodil pristojni odbornik Gior-gio Mattassi, ki bo tudi vnaprej osebno spremljal izvajanje tega zakona in torej ustanovitev deželnih parkov ter zaščitenih območij.
V Vidmu je včeraj tekla beseda o zaščiti Do-berdobskega jezera in Sablicev. Srečanja so se udeležili predstavniki goriške Pokrajine ter Občin Doberdob, Ronke in Tržič.
Za Kras zakon za sedaj ne predvideva deželnega parka, ampak pet zaščitenih območij (Do-berdobsko jezero-Sabli-Ci, Devinske stene, Vol-nik, Medvedjek in Glinščica) in tako imenovane medobčinske parke. Zaščitena območja bo neposredno upravljala Kraška gorska skupnost, pri medobčinskih parkih pa bodo imele glavno besedo občinske uprave. Slednje bodo morale, v soglasju z gorsko skupnostjo in v sodelovanju z Deželo, izdelati zaščitne in razvojne projekte, na katerih bo temeljila zaščita izbranih področij.
Deželni zakon bodo v bistvu zaceli izvajati, ko bodo vse zainteresirane uprave. (Dežela, Pokrajini Trst in Gorica, KG S
ter občine Tržič, Ronke, Doberdob, Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina) podpisale t.i. programski sporazum. Postopek bo trajal predvidoma nekaj mesecev, tako da bo konec leta, Ce seveda ne bo zapletov, vse nared za začetek stvarnega izvajanja tega zakona.
Predsednik KGS Ivo Sirca (na sliki) je zadovoljen s potekom videmskega srečanja, na katerem je deželna uprava pokazala željo in politično voljo za dosledno izvajanje omenjenega zakona. Gorska skupnost bo svoja gledanja in svoje načrte o teh vprašanjih predstavila na petkovi novinarski konferenci, ko bo najbrž tudi odgovorila na nekatere polemike, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi z izvajanjem tega deželnega zakona. Za razliko od nekaterih drugih - je poudaril predsednik KGS -smo mi ves ta cas delali v tišini ter dosledno spoštovali zakonska določila. V prihodnjih dneh bo
Sirca vsekakor sklical »Konzulto za park« (v njej so predstavniki raznih organizacij in združenj), ki bo neposredno soudeležena pri izvajanju zakona.
Zelo kritični nad prvimi koraki na poti zaščite Krasa pa so zastopniki tržaških jusarskih odborov in srenj. Njihovi predstavniki so se videmskega srečanja udeležili kot opazovalci, za kar - kot meni Karlo Grgič - se morajo zahvaliti izključno predsedniku Cruderju in odborniku Mattassiju. Po Grgičevem mnenju je nesprejemljivo, da gorska skupnost in občine ne priznavajo jusarskim odborom in srenjam pravice do neposredne soudeležbe pri teh vprašanjih, kar naj bi bilo v nasprotju z državnimi in tudi evropskimi normativi za zaščito teritorija. »Mnoge stvari, ki smo jih slišali v Vidmu, so vrh tega popolnoma zastarele, zato smo zelo kritični, kako so pristojne uprave zaCele izvajati deželni zakon«, poudarja še Grgič, ki, Ce ne bo šlo drugače, napoveduje pritožbe in rekurze na upravna sodišča.
S kritično pripombo se je oglasila tudi tržaška pokrajinska uprava. Odbornik za javna dela Giulio Marini, ki očitno dokaj slabo pozna deželni zakon, se huduje nad dejstvom, da je Dežela poverila KGS središčno vlogo pri zaSCiti kraškega teritorija. Nic novega, saj gre za stališča, ki jih od vedno zagovarja krajevna desnica.
OBLETNICA / 50-LETNICA MIROVNE POGODBE
KOROŠKA / NA OBČINSKIH VOLITVAH
Fogar o zgodovinski resnici
Violante o »strogih in nezasluženih žrtvah Trsta in Julijske krajine«
Enotna lista računa na vsaj 5.000 glasov
EL je s svojimi kandidati prisotna v 24 občinah, medtem ko se ni predstavila v Celovcu
TRST - Tajnik deželnega Zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Fur-laniji-Julijski Krajini Galliano Fogar je včeraj »odgovoril« na manifestacijo, ki so jo dan prej v Rimu organizirali tako imenovani »odbori za pravico do zgodovinske resnice«, na kateri so zahtevali »prepoved učbenikov zgodovine« in sodno prijavo »avtorjev, ki so poneverili italijansko zgodovino.« Gre za odbore, ki so ob 50-letnici podpisa mirovne pogodbe z Italijo ponavljali znane teze o 20 tisoč mrtvih v fojbah.
Fogar je v svojem posegu zgodovinsko osporaval najprej številu mrtvih, ki ga nacionalistične sile omenjajo ob vsaki priložnosti. »Na podlagi ugotovitev resnih italijanskih in angloameriskih raziskav, ki jih ni pogojevala politična racu-' niča, izhaja, da je bilo v Furlaniji-Julijski krajini in v Zadra od 1943. do 1945. leta umorjenih ali pa je izginilo od 4 tisoč do 6 tisoč Italijanov. Največ naj bi jih umrlo v jugoslovanskih taboriščih in zaporih zaradi nalezljivih bolezni, gladu, slabega ravnanja in eksekucij. Pomnoževanje realnega števila mrtvih na 20, 30 ali celo 50 tisoč, kot je ocenil eden od vsedržavnih dnevnikov, spada po Fogar j e vem mnenju v vec desetletij trajajočo prakso nacionalistične desnice in krajevnega ter vsedržavnega neofašizma.
Fogar je v svojem posegu citiral tudi
prof. Diega De Castra, istrskega zgodovinarja in branilca italijanstva v teh krajih, ki je v svojih študijah zapisal, da se Jugoslovani niso znesli nad Italijani zaradi etničnega Čiščenja, pac pa prvenstveno, da bi se znebili fašistov. Tudi iz dokumentov Komunistične partije Slovenije izhaja, da so se znesli prej proti ideološkemu nasprotniku kot pa proti nacionalnemu. Tako sodita tudi zgodovinarja Raoul Pupo in Elio Apih, elana italijan-sko-slovenske in italijansko-hrvaške študijske komisije, ki so ju bili ustanovili na podlagi meddržavnih dogovorov, da bi razkrili dejansko ozadje domnevnih pobojev med in po dragi svetovni vojni.
Podpisa mirovne pogodbe se je včeraj v parlamentu spomnil tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Med drugim je dejal, da so bila določila mirovne pogodbe predvsem za Trst in Julijsko krajino »zelo stroga in nezaslužena«. Oba, Trst in Julijska krajina, sta »mnogo žrtvovala, k tem žrtvam pa gre dodati še »grozodejstva v fojbah,« je dodal predsednik poslanske zbornice. O vzrokih, ki so privedli Italijo na zatožno klop na mirovni konferenci v Parizu, in o dogajanju v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini pred in med drugo svetovno vojno, ni Violante - kot izhaja iz poročila tiskovne agencije Ansa - izrekel niti besedice.
CELOVEC - Enotna lista, nosilec samostojnega nastopa slovenskih list v dvojezičnih občinah na Koroškem, je optimistična glede izida volitev županov in občinskih svetov 9. marca letos. Tajnik EL Rudi Vouk je v pogovoru za naš list povedal: »Izhodišče je ugodnejše kot pred šestimi leti, absolutne večine se vsebolj številčno krhajo, hkrati pa šanse za majhne stranke naraščajo. Pri Enotni listi smo prepričani, da bomo na volitvah ne le ubranili rezultat 5000 glasov in 50 mandatov iz leta 1991, temveč ga v nekaterih občinah še izboljšali«.
Tajnik Enotne liste (EL) je napovedal, da bodo koroški Slovenci tokrat z lastno listo kandidirali v 24 občinah, torej v eni občini - Celovec -manj kot leta 1991. V Celovcu se je EL kandidaturi odpovedala, ker so
oblasti postavile majhnim strankam tako visoke administrativne ovire. Poleg EL se je v zadnjih dneh vec dragih manjših volilnih grupacij, ki so prav tako imeli imeli resen namen sodelovati na volitvah, odpovedalo kandidaturi. EL je leta 1991 v Celovcu zbrala 250 glasov. Tokrat ne bo kandidirala tudi v okrajnem mestu Velikovec, kjer pa je na drugem mestu na listi Zelenih slovenska kandidatka.
Slovenske liste so leta 1991 (vključno s Celovcem) zbrale 5080 glasov in s tem osvojile 50 sedežev v občinskih svetih na Južnem Koroškem. V občinah Sele, S traja vas, Bistrica pri Pliberku in v Globasnici so bili izvoljeni tudi slovenski podžupani.
Prav v teh štirih občinah ter v občini Železna Kapla Enotna lista pričakuje tudi najveeje možnosti pri volitvah župa-
nov, ki se na Koroškem -z dodatno glasovnico -volijo neposredno. Ob tem imata dobre možnosti za izvolitev za župana v dragem krogu sedanja podžupana občin Sele Nanti Olip (predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev) in občine Globasnica Bernard Sadovnik, trenutno posljujoCi tajnik Enotne liste v Celovcu. Kandidate za Zupana pa bo EL predstavila še v nadaljnjih 12 občinah, večinoma iz taktičnih razlogov.
Glede pričakovanj tako števila glasov kot tudi števila sedežev v novih občinskih svetih je Vouk dejal, da EL pričakuje -kljub nekandidaturi v Celovcu - znova nad 5000 glasov, v večini podjunskih občin in tudi na Zilji pa na pridobitev nekaj dodatnih sedežev v občinskih svetih.
»Zastavljeni cilj je povsem realističen, to so pokazale že novembrske
volitve v koroško kmetijsko zbornico«, je še poudaril Vouk in opozoril, da je Skupnost južnoko-roških kmetov bila edina volilna grupacija, ki je pridobila glasove, medtem ko so vse ostale stranke izgubili tako po številu glasov kot po odstotkih«.
Glede izjav predsednika koroških socialdemokratov Michaela Ausserwinklerja, ki je na otvoritvi volilnega kongresa svoje stranke Enotno listo svaril pred »nacionalistično linijo« v volilnem boju, pa je taj-nikk EL izrazil svoje začudenje, saj so vsi volilni boji v preteklosti na Koroškem živ dokaz, da so večinske stranke tiste, »ki so z bolj ali manj glasnimi nacionalističnimi parolami skušale pridobiti cimvec glasov iz se vedno nemajhnega nemško nacionalnega tabora«.
Ivan Lukan
PISMA UREDNIŠTVU
Glasbena matica: odjgovor predsednika Draga Stoke na pismo Miloša Pahorja
^ Spoštovani gospod ure-
Pretekli Četrtek, (6. februarja t.l.) je PD objavil dolgo pismo g. Miloša Pahorja, kateremu bi moral kot predsednik Glasbene matice odgovoriti z enako dolgim pismom, Ce bi hotel zajeti vsa njegova vprašanja, pripombe, tudi podtikanja, itd. Govoriti bi moral o »Oddelku za staro glasbo«, o poteku zadnjega občnega zbora GM, o glasbeni vzgoji in novih kadrih, itd. Pa ne bom tega storil, ker ne morem od PD zahtevati stran ali veC za ta moja razmišljanja. Vprašam se le, zakaj ni vseh teh problemov Miloš Pahor obravnaval na obenem zboru samem?
Miloš Pahor, katerega umetniško delovanje in ustavarjanje sicer globoko cenim, se v svojem omenjenem »Odprtem pismu slovenskim politikom« med drugim grobo spravi na sedanjega ravnatelja Glasbene matice, g. Bogdana Kralja. Očita mu celo, da ne »izpolnjuje pogojev za ravnatelje vanje«, da so nadalje »njegovi posegi (na občnem zboru namreč, op.p.) že v kali zatrli vsakršen poizkus diskusije,« in zaključi s trditvijo, da je »v starih časih
postal ravnatelj...le pomemben skladatelj ali dirigent«! Morda je bilo v starih, lepih časih zares tako (kar osebno dvomim), danes pa zahtevajo novi časi drugačnega ravnatelja. Tudi dirigenta lahko (kar Bogdan Kralj je!), toda poleg tega še kaj drugega, saj nimamo več »dedkov Mrazov«, ki bi sproti mašili naše finančne luknje. Treba jih je pač nekje dobiti, od dežele, pokrajine, od Ljubljane, in zato skrbi, skupaj z Upravnim odborom GM, tudi ravnatelj sam!
Toda nočem v polemiko z našim zaslužnm članom GM, strokovnjakom in glasbenikom g. Milošem Pahorjem, ker zares ni to moj namen!
Hočem pa jasno odgovoriti Milošu Pahorju na eno njegovih natolcevanj. Gre za izid natečaja pri GM za mesto ravnatelja v letu 1994, katerega sta se udeležila dva kandidata. Izpitna komisija, katere predsednik je bil sam g. Miloš Pahor, je ugotovila »da kandidata nista dosegla od razpisa natečaja predvidenega minimalnega števila točk« (zapisnik izpitne komisije z dne 28.10.1994).
Temu zaključku izpitne
komisije so sledile tri seje Upravnega odbora GM. Na prvi od teh je bil »Bogdan Kralj imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja do konca šolskega leta 1994-1995« (seja je bila 31.10.1994).
Na drugi seji, ki je bila 3.7.1995, je Upravni odbor »osvojil predlog, da Bogdan Kralj vodi šolo do 30.6.1996«.
Na tretji seji, ki je bila 4.6.1996 pa je Upravni odbor dokončno osvojil predlog, da »potrdi Bogdana Kralja za ravnatelja do vsedržavnega priznanja šole«. Upravni odbor je ta predlog odobril z veliko večino glasov.
Toliko o poteku, nedvomno demokratičnem, imenovanja Bogdana Kralja za ravnatelja Glasbene matice, v katerega ima Upravni odbor sicer popolno zaupanje.
----;fl bi ra
Zaključil bi rad to svoje
ki so zajeli Glasbeno matico (mislim predvsem na njene finančne težave) ob strani! Njegovo pisanje, oziroma napadi v PD, nam gotovo niso dobrodošli, posebej danes ne, ko morajo vse naše energije biti usmerjene predvsem
v bodočnost in popolno avtonomijo Glasbene matice, da ne bo ta po skoraj 90. letih svojega častnega delovanja, morala zaradi novih razmer pod prisilno okrilje kake druge ustanove. Svojo zgodovino in svojo avtonomijo, oziroma pravilneje rečeno svojo svobodo, namreč preveč cenimo, da bi se ji Kar tako čez noč odpovedali, tudi za ceno debelih grošev ne!
dr. Drago Stoka Predsednik Upravnega odbora
Glasbene matice Trst
Potvarjanje
zgodovinskih
dogodkov
Članek Aljoše Gašperlina Kritična analiza Pirino-ve knjige, ki je bil objavljen 29. januarja in za katerega sem avtorju hvaležen, mi' je dal misliti. Skoda, da je bli članek grafično skoraj neopazen, medtem ko je vseboval kopico podatkov, ki bi jih moral poznati vsak, ki se vsaj malo zanima za našo krajevno zgodovino. Upam, da predstavitev knjige prof. Marca Pirine Genoci-dio, ki je bila v tržaški knjigarni In der Tat, bo še kje priobčena.
Ta članek, kot tudi večer
sta nas opozorila na potvarjanje zgodovinskih godkov, ki smo jim zadnje
čase priča. Sam sem pred leti, ko sem pisal v Katoli-
škem glasu o organizaciji TIGER nekoliko drugače, kot so bili nekateri navajeni, doživel ploho obtožb, istočasno pa je naš telefon doma doživel »infarkt«, saj je bilo toliko pohvalnih klicev, da sem se kar čudil. Drugič so se spravili name ob Marčevih Črepinjah. Upal sem poseči v debato, saj sva s pokojnim prof. Dragutinom Butkovi-čem prva dobila tipkopis. Sledil je rafal ob Novakovi Crniški kroniki. Ker vem, da samo Gorica razt z nad dvajsetimi(!) pijami rokopisa in so v tem mestu še živi goriški Vipavci, ki so si vzeli čas in primerjali rokopis s knjigo ter nažalost odkrili zanimiva potvarjanja na škodo avtorja in zgodovinskih dogodkov. Prav to odkritje je botrovalo, da zaradi tega nekateri še vedno »kuhajo mulo«.
Tudi razprava o fojbah v Pirinovi knjigi je po ugotovitvah kar z 64% podatkov neresnična. Avtorja dobro poznam, čeprav se nisva nikoli srečala. Na Grahovem ob Bači v Baški Grapi je v tamkajšnjem župnišču bilo zbrano obširno gradivo o vseh vojaških posto-ankah, ki so bile v tem aju v zadnjem stoletju. Zbiratelj je za to delo porabil nekaj let in obiskal nad dvajset vojaških arhivov. Tu je čakalo za obdelavo in pripravo za tisk. Neko nedeljo popoldan 1994. leta, ko je bila doma sama gospodova teta, se je ta gospod Pirina pojavil v tem
£'
župnišču. Teta, ki je odlično obvladala italijanski jezik, je bila izredno vesela, da je lahko po italijansko s kom poklepetala. Poprosil jo je za to gradivo, češ da bi nekaj prefotoko-piral. Pustil je telefonsko številko z imenom in priimkom. Teta mu je vse le-o izročila v dobri veri, er je povedal, da je »un buon’ catolico!« Od tedaj naprej pa se začenja druga zgodba. Verjetno mu kaj ni »dišalo«, zato tega ni več vrnil. Začeli smo telefonirati, vendar ga na telefonu ni. Po enem letu sem poprosil znano osebo iz Pordenona, če bi ga poiskal in mu izročil to gradivo. Iskal a je dvakrat. Drugič je ce-o zataknil za vrata vizitko s prošnjo, naj ga pokliče. Zaenkrat se to še ni dogodilo. Maja 1995 sem pisal župniku stolne župnije v Pordenonu, če bi ga poiskal in prosil, da izposojeno gradivo vrne. V dobrem tednu mi je odgovoril, da ;a je dobil in da bom v do-
brem tednu po pošti s priporočeno pošiljko dobil vse. Te pošiljke še ni in kot kaže je tudi ne bo!
Vse to dokazuje, kako prefinjeno, načrtno in spretno znajo nekateri »zgodovinski raziskovalci« potvarjati ali pa celo uničevati vse tisto, ki jim ne prija, ali pa bi lahko celo komu ne bilo v čast. Mislim, da se ob knjigi prof. Marca Pirina Genocidio lahko veliko naučimo, v kolikor se še nismo.
Ambrož Kodelja
PREDNAROONINE 1997 - PREDN AROCNINE 1997 - PRED NAROČNINE 1997
primorski dnevnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja J997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
Ik. prednaročnino lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
|k na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ^ raznašalcih Primorskega dnevnika
NTKB / RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI USLUŽBENCEV!
Zahvala za podporo in poziv varčevalcem
Pričakovanja in ocene preteklosti pred petkovim odprtjem okenc nove banke
»V novi banki nas je Se vedno 180 Slovencev in v novih pogojih bomo delali po svojih najboljših močeh v interesu banke in vse skupnosti.« To so prve misli elanov sindikalnega predstavništva na razgovoru pred skorajšnjim odprtjem Nove tržaške kreditne banke in torej ob zaključku dramatične krize, ki je do tal porušila nekdanjo TKB.
Edvin BemetiC, David Blazina, Živa Cunja, Samo Ferluga, Ljubo Košuta in Bruna Zorzini so vodili zastopstvo uslužbencev TKB v izredno težkem obdobju. Pri obnavljanju in ocenjevanju dogajanj v tem Času izhajajo iz dejstva, da »kar je bilo prej, ne bo nikoli več, ni pa niti tako, kot smo se spočetka bali, da bo nastopila trda likvidacija in pometla ne samo z nami, ampak s tisoči uslužbencev podjetij, ki so delovala z nekdanjo banko, da bodo osiromašili varčevalce, da bodo uničili slovenske ustanove, da bo torej po trdi likvidaciji od naše narodnostne skupnosti ostala sama folklora brez nobene gospodarske podlage.«
Kaj pa bo pojutrišnjem, ko bodo odprli okenca NTKB?
Vprašanje si seveda postavljajo predvsem sami uslužbenci, ki zaupajo tako v razumevanje strank kot v razvojne perspektive, ka jih je nakazalo novo vodstvo banke: »Mi bomo od petka na razpolago strankam; naj mimo pridejo na razgovor -ni treba, da vsi navalijo že tisto prvo jutro - in bomo našli najugodnejšo rešitev za vsakogar: naša profesionalnost, naše ekonomsko znanje, obvladovanje bančnih postopkov predvsem pri prometu s tujino so bogastvo, ki je ostalo na banki in ki je na razpolago starim in novim strankam. Ohranili smo zdrave sile nekdanje banke; nismo mi krivi za nastalo stanje, pa se kljub temu oproščamo strankam, varčevalcem, podjetjem, ki so zaradi zapore banke morali prestati štiri mesece velikih težav. Od petka jim bomo nudili vse bančne storive kot prej, povrh pa še vso potrebno pomoC in razumevanje.«
Poleg pripravljenosti oseja, ki se je v zadnjih Časih angažiralo, da bi premostili zapletene postopke pred odprtjem nove banke, sindikalni zastopniki priznavajo pomembno vlogo pri uveljavljanju novega zavoda nepričakovani odprtosti novega vodstva. Ohranilo je vsa delovna mesta (za povprečno 20% nižje plaCe so se domenili že z likvidatorsko upravo stare TKB), zagotovilo je podporo slovenskim ustanovam in organizacijam, posebno pozornost slovenskim podjetjem in ugodne pogoje strankam, kot je izplačevanje interesov tudi za obdobje zamrznitve
računov vsem, ki bodo ostah zvesti banki.
Do tu pogled v prihodnost. Kaj pa preteklost, dogajanje zadnjih mesecev in let, ki je privedlo do likvidacije TKB?
Najprej se sindikat uslužbencev NTKB hoče zahvahti za podporo, ki jo je bil deležen v kriznem obdobju z vseh strani: posebna zahvala gre sen. Cameri-niju in sen. Spetiču, podpredsedniku deželnega sveta Budinu, sindikalnemu predstavniku bančnih uslužbencev Cgil Uboniju, ustanovam, tržaški občini in županu Dlyju, prefetu, slovenskim organizacijam in vsem ostalim, ki so jih - brez nobenega političnega razlikovanja - podprli. Pri tem so odigrali še zlasti pomembno vlogo slovenski dijaki, ki so znali nastopiti mimo vseh pogojevanj za enotnost v interesu vse slovenske manjšine, in seveda vsa javnost, ki je množično podprla prizadevanja za rešitev krize že od same manifestacije 26. novembra po tržaških ulicah. In nenazadnje se predstavništvo zahvaljuje vsem kolegom, ki so pokazah borbenost in enotnost za ohranitev skupnega delovnega mesta in zavoda, ki naj koristi vsej manjšini in mestnemu gospodarstvu nasploh.
Glede samega propada nekdanje Tržaške kreditne banke pa so ugotovitve sindikalnih predstavnikov obenem žalostne in ogorčene, in letijo navzven in navznoter.
Nedvomno so se okrog banke odvijale »Čudne igre«, ki jih sodstvo doslej ni razčistilo: »Morda jih niti nikoli ne bo, morda ne bo nikoli odgovora na toliko vprašanj, kot je n.pr. neučinkovitost pregledov, ki so vendarle bili na naši banki. Kaže, da je leta 1994 že bil pripravljen odlok o uvedbi komisarske uprave, ki bi morda rešila staro banko. Slo pa je drugače, in banka je šla v likvidacijo.«
Banke pa niso pokopali samo ali predvsem zunanji dejavniki: »Kdor ve, bi moral sodelovati in pojasniti, kaj se je zgodilo. Lahko bi se tudi skesal in vrnil sredstva, ki bi bila podlaga za utrditev manjšinskega gospodarstva. V dveh letih so zapravili vse premoženje, sad 50-let-nega dela, ves denar varčevalcev - kar ga bodo dobili nazaj bo namreč iz Medbančnega jamstvenega sklada. Gre za naj-veCji banCni krah v zgodovini povojne Italije, Ce ga ocenjujemo sorazmerno z dimenzijami banke. Tega ne bomo nikoli pozabili, tega ne bodo smeh pozabiti niti naši sinovi.«
V petek in v naslednjih dneh bodo torej stranke pričakali za okenci in v pisarnah NTKB uslužbenci, ki tako gledajo na dogajanje, ki je prizadelo njih in vso manjšino. Javnost pa bo odločila o usodi nove banke.
POKRAJINSKI SVET / 50-LETN1CA MIROVNEGA SPORAZUMA
Enostransko stališče o pariški pogodbi
Proti le SKP - Pomisleki Mikoca in Gabrovca (DSL)
Pokrajina bo sodelovala z združenji istrskih beguncev na prireditvah ob 50-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe, svoj doprinos pa bo dala tudi drugim organizacijam, ki bodo na razne načine obeležile to obletnico. To je stališče, ki ga je na predsinoCnji seji s široko večino odobril pokrajinski svet ob nasprotovanju Stranke komunistične prenove, medtem ko se ligaš Mario Bussani ni udeležil glasovanja.
Resolucijo je predlagal načelnik LpT Fulvio Tamaro, med prvimi pa jo je navdušeno podprl predsednik Renzo Codarin, ki je, kot znano, eden voditeljev ezulske organizacije »Venezia Giulia-Dalmazia«. Resolucija obravnava pariški mirovni sporazum le iz zornega kota nekdanjih beguncev (govori tudi o vračanju nepremičnin in o odškodninah) in se pravzaprav omejuje le na to problematiko, ki je seveda pomembna, ne pa edina v sklopu tistih burnih zgodovinskih dogajanj.
Podpora Pokrajine je bila v začetku napovedana le za manifestacije ezulskih združenj, na zahtevo Oljke pa so na koncu vključili še stavek, ki obvezuje upravo, da na nek način sodeluje tudi pri pobudah drugih mestnih komponent.
Svetovalci Komunistične prenove so, kot reCeno, glasovali proti temu stališču. Desnica ni pokazala niti najmanjše volje za dialog, da ne govorimo o vsebinski spremembi predlaganega stališča, je poudaril Visioli, ki prepričan, da taka enostranska stališča ne prispevajo k spravi, a le zaostrujejo odnose.
Stališče z dopolnilom, da bo Pokrajina pristopila k vsem pobudam ob 50-letnici podpisa mirovnega sporazuma, so podprli vsi svetovalci Oljke (DSL, Ljudska stranka, TS 2000 in Slovenska skupnost). Načelnik Hrasta Dino Fonda je bil med razpravo kritičen do stališča, ki sta ga' zagovarjala Tamaro in Codarin, ter napovedal, da se DSL pod temi pogoji ne bo udeleži-
la glasovanja. Takoj zatem je Adele Pino (TS 2000) zaprosila za kratko prekinitev seje, med katero so se svetovalci leve sredine sporazumeli, da bodo enotno podprli dopolnjeno stališče Kartela svoboščin.
Igor Gabrovec in Willy Mikac sta bila do zadnjega v precejšnjem dvomu, Ce podpreti ali ne resolucijo, ki se jim je zdela vsebinsko in politično zelo neuravnovešena. Pomisleke je imel tudi Vladimir Vremec; vsi trije pa so na koncu glasovali skupno s kolegi levosredinskega zavezništva.
Torkove seje se je prvič udeležila svetovalka SKP Giuliana Zagabria, izvolitev katere je pred kratkim potrdilo Deželno upravno sodišče, potem ko je krajevni volilni urad na njeno mesto imenoval Claudia Muttona iz vrst DSL. Očitno je šlo za napako pri dodeljevanju mandatov. SKP ima po novem tri svetovalce, tri svetovalce pa ima tudi DSL. Zagabria bo ohranila odbor-niško funkcijo v devinsko-na-brežinski občini.
RAI / VOJNA, SOŽITJE IN JAVNA OBČILA
Sindikat podpira pri vodstvu Rai začetek čezmejne televizije
Danes posvet o miru v bivši Jugoslaviji
Težki mir v bivši Jugoslaviji eno leto po Daytonu je naslov posveta, ki ga prireja danes na Pomorski postaji državna radiotelevizijska ustanova RAI ob sodelovanju Sklada Lucchetta Ota D Angelo Hrovatin. Na posvetu bodo sodelovali številni znani Časnikarji in najvišji predstavniki RAI s predsednikom Enzom Si-cilianom na Čelu.
Posvet, ki bo v dvorani Oceania kongresnega centra na pomorski postaji in se bo začel ob 16. uri, bosta uvedla sam Si-ciliano in predsednik Sklada Fulvio Gon, nakar so predvideni pozdravi tržaškega župana Riccarda Illyja, škofa msgr. Eugenia Ravignanija in deželnega odbornika za skrbstvo Cristiana Degana. Razpravo bo vodil Fulvio Molinari, s svojimi poročili pa se bodo oglasili podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fas-sino in časnikarji Piero Benetazzo (Re-pubblica), Massimo Nava (Corriere della Sera), Ennio Remondino (TGl), Paolo Rumiz (11 Piccolo) in Mitja VolCiC (direktor CNR). Zaključke posveta bo povzel generalni ravnatelj RAI Franco Iseppi.
Ob današnjem posvetu o miru v nekdanji Jugoslaviji sta sindikalni organizaciji Fis-Cisl in Slc-Cgil naslovili na predsednika Raia Enza Sicihana in na generalnega direktorja Franca Iseppija odprto pismo v zvezi z razvojem javne radiotelevizijske službe v Furlaniji - Julijski krajini.
V pismu ugotavljajo, da ima tukajšnji sedež Raia posebno vlogo v obmejni deželi, ki jo bogatijo različnosti in odigrava povezovalno vlogo med Italijio in Vzhodno Evropo. Avtonomni radiotelevizijski programi za italijansko večino, za slovensko manjšino in za italijansko manjšino v Istri so omogočili globoko zasidranje javne službe v deželno tkivo. ZaCetek skupne televizijske mreže za prebivalstvo obmejnih krajev v sodelovanju med tržaškim sedežem Rai in Koprsko televizijo je nadalj-ni korak na tej poti, ki ga podpisani organizaciji podpirata: »Prepričani smo, da je pluralizem
osnovni element demokracije; zato smo vedno zagovarjali pravice manjšin, ki so v Furlaniji - Julijski krajini tudi narodnostno-jezikov-nega značaja,« piše v odprtem pismu Raievemu vodstvu. Čezmejna televizija, ugotavljajo, bo lahko rešila več problemov, kot je n.pr. nezadostno kritje Raievih televizijskih programov v slovenščini in omejena vidnost programov Koprske televizije.
Poleg tega je treba rešiti še druga vprašanja, med katerimi je pričetek oddaj v furlanšCini in obogatitev tehničnih osnov, ki danes omejujejo predvsem proizvodnjo radijskih oddaj za manjšine.
Na koncu se v pismu še poklanjajo spominu padlih kolegov Lucchette, Ote, D’Angela in Hrovatina »ne samo kot delavcev, ampak tudi kot prijateljev, ki so vedno bili pozorni na vprašanja sožitja med različnimi narodnostmi, saj sta dva (Saša in Miran) pripadala naši slovenski manjšini.«
NA GLAVNI POSTI
Že iz preteklosti znani slepar kolegici ukradel denarnico
Verjetno je bil prepričan, da je »posel« dobro opravil in da nihče ni niC videl. Maurizio Codiglia, poštni uslužbenec, pa se je zmotil: vodja oddelka je opazil, ko je iz torbice neke kolegice izmaknil denarnico. Vodja ni nič rekel, le pohcijo je poklical, ki je vse ustavila in pri 35-letnem Codiglii našla, kar je bilo v ukradeni denarnici.
S tem se je zaključila okrog dva meseca dolga preiskava, ki jo je vodil namestnik državnega pravdnika Dario Grohmann. Po aretaciji so našli tudi razne predmete (dragocenosti, obleke, radijske aparate, gospodinske stroje itd.) v vrednosti okrog 10 milijonov lir. Ze dalj Časa so sumih, da je Codiglia, ki je bil po poklicu vratar, prevaral razne trgovce, pri Čemer se je posluževal ponarejenih dokumentov in nekritih Čekov. Ukradeni dokumenti so mu dejansko služili za odpiranje tekočih računov, na bankah so mu nudili tudi kredite, predstavljal se je kot poštni uslužbenec, a ko so se zavedeh, da gre za prevaro, je kredite že izkoristil, poleg tega so mu ostali Čeki.
Codiglia pa se je v preteklosti tudi drugače »proslavil«. Aprila lani je s telefonskimi klici zasul gasilce, karabinjerje, pohcijo, stalno so bih v alarmu, vendar so ga kasneje prijeli, spoznah so njegov glas. O njem pa se je pisalo zlasti okrobra 1993. Nash so ga vsega okrvavljenega ob državni cesti 202, okrog 2 kilometra daleC pod OCin. Bil je težko ranjen, trdil je, da ga je neki delovni kolega z nožem večkrat zabodel v trebuh. Obtoženi kolega pa je bil tedaj v Firencah, vse je bilo izmišljeno, dolžil ga je po krivem.
PRIJEL JU JE POLICAJ V CIVILU
NOVICE
Oropala sta žensko
Nakopala sta si kopico obtožb, od ropa do kraje, povzročitve telesnih poškodb in drugega. Sedaj bosta v miru premis j e-vala, kaj ju Čaka, zaprli so ju v koronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Giuseppe Spina (letnik 1962, Ul. Giulia 79) in Mario Deve-scovi (letnik 1953, Ul. Co-stalunga 47) sta bila že znana silam javnega reda in tudi tokrat jima je spodletelo, ker sta na svoji poti srečala bistrega policaja, Giuliana Lepo-reja, namestnika načelnika letečega oddelka.
Lepore je bil v civilu, bil je na motornem kolesu in je čakal pred se-maforom v Ul. Pascoli, na vogalu z Fargo Nicolini. Tedaj sta iz Ul. Alfieri pripeljala moška, prav
tako na motornem kolesu. Takoj zatem je eden stopil na pločnik in pot nadaljeval peš, drugi pa je zapeljal proti Ul. dAze-glio, kjer se mu je prvi potnik spet pridružil in sedel na motorno kolo: tedaj pa mu je na rami visela Črna ženska usnjena torbica. Lepore je zasumil, da se je nekaj zgodilo in ju je zaCel zasledovati. Dohitel ju je v Ul. Foscolo in ju ustavil. Zahteval je pojasnila v zvezi s storbi-co in ko je dobil le meglene odgovore, je poklical na pomoC kolege. Medtem je po mobitelu izvedel, da so nekaj trenutkov prej v Ul. Vignola iztrgali torbico 5 6-letni Licii Novi, ki se je morala zateci po zdravniško pomoC: zaradi udarca v ramo in odrgnin so jo odpeljali v
bolnišnico in Ce ne bo zapletov, bo okrevala v 10 dneh.
Tako Spino kot Deve-scovija so pospremili na kvesturo. Ugotovili so, da je torbica, ki jo je imel pri sebi Devescovi, pripadala Novijevi: v njej je poleg drugega bil tudi milijon lir v gotovini. Tudi motorno kolo, ki ga je upravljal Spini, je bilo ukraden, dva dni prej je lastnik Maurizio Marino-ni krajo prijavil. Agenti so se odločili, da opravijo še hišno preiskavo pri obeh aretiranih. Odločitev je bila povsem upravičena, doma pri Spiniju so našli tri mobitele, razne ure ter elektronski material. Sumijo, da je bilo vse ukradeno. Ko je bil ves postopek zaključen, so oba odpeljali v zapor.
I
■
M
lil
■
■
■
■

■
LpT motijo dvojezične izkaznice
Gianfranco Gambassini ne more na noben način sprejemati dvojezičnih izkaznic v okoliških občinah. Včeraj se je v svoji nacionahstiCni ihti znova obrnil na predsednika Dežele z zahtevo, naj poseže pri vladnem komisarju »za ukinitev obveznih dvojezičnih izkaznic v nabrežinski, zgoniški, re-pentabrski in dolinski občini«. Gre po njegovem za povsem nezakonite dokumente, ki celo žalijo ugled in dostojanstvo italijanske države. Melonarski veljak zahteva tudi poseg rimske vlade.
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Danes bodo dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji tekmovali v znanju slovenskega jezika. Deželno tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Slavistični društvo Trst - Gorica - Videm, bo zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev, izvedeno v dveh sekcijah, v Trstu na Liceju France Prešeren in v Gorici na Liceju Primož Trubar. Tekmovanje je zadnja faza večmesečnih prostovoljnih priprav, med katerimi dijaki pod vodstvom mentorjev, sistematično predelajo predpisano snov, ki presega obvezni uCni naCrt slovenskega jezika in je določena vsako leto na novo. S temeljitim študijem prav vsi poglobijo znanje in odnos do slovenskega jezika in književnosh.
Vsi udeleženci deželnega tekmovanja bodo prejeli pohvalo Slavističnega društva, najuspešnejši pa bodo po razglasitvi rezultatov, prejeli bronasto Cankarjevo priznanje.
VČERAJ VIŠEK PUSTNEGA PRAZNOVANJA, DANES ZADNJE SLOVO
Po mestnih ulicah pisan sprevod voz in skupin posameznih rajonov
Po oceni žirije so najboljši bili Rojančani, Bazovski Prodi se je uvrstil na častno četrto mesto
Bazovski Kapitan Prodi v sprevodu po tržaških ulicah (foto KROMA)
Kapitan Prodi žal ni prinesel Bazovici nagrade Se na pustnem tekmovanju med tržaškimi mestnimi četrtmi, čeprav se je po našem mnenju bazoviška skupina edina pustno satirično obregnila ob politično temo, ki ji je dosledno sledila, in se predstavila z velikim vozom, lepo izdelanim, pa čeprav tehnično ne tako zapletenim, kakršni so, denimo, miljski.
Vsekakor se je uvrstila na častno četrto mesto in vsi so jo pohvalno omenjali. Na prvo mesto se je uvrstila skupina iz Rojana, ki je k sodelovanju na temo o odkrivanju pritegnila vse stvarnosti v četrti, odrasle, male, Solo, vrtec in tudi duhovnika. Kot druge je predsednik odbora De Gioia povabil na oder skupino iz Carbole, ki se je navdahnila v kraljestvu barv. Tretja pa je bila skupina iz Valmau-
re, ki je z morda ne tako dodelanimi kostumi, a hudomušno predstavila Trst. Na petem mestu je pristala skupina iz Sv. Alojzija, ki je izbrala kot temo morje, na šesto Sv. Ivan, na sedmo pa Skedenj. Sicer pa tržaški pust, ki ga organizirano prirejajo šele Šesto leto, ni Se zašel v poudarjeno tekmovalnost s strogimi pravili in strogo organizacijo, kakršna je značilna za Milje; vsekakor sta tako župan kot podžupan v kratkem pozdravnem govoru pred začetkom sprevoda izrazila Zeljo, da bi Trst glede pusta lahko tekmoval z Miljami, čeprav sta ob tem omenila tudi upanje na sodelovanje z bližnjim mestecem. Podžupan Da-miani je spregovoril tudi o kulturni valenci prireditve in ob tem omenil poleg miljskega, tudi razposajeni Kraški pust.
Vsekakor je pust v Trstu Se sproščeno organiziran. Skupine, ki se ga udeležujejo, se zbirajo v želji, da bi dale duška svoji ustvarjalnosti in šegavosti.
Sicer poleg skupin mestnih četrti, nastopajo Se otroške skupine občinskih rikreatorijev in animacijskih dejavnosti, nato Se posamezne maske, majhne in velike, pari in skupinice, bodisi v bogatih in razkošnih kostumih, ah pa v manj razkošnih, a večkrat bolj duhovitih in izvirnih. Med tekmujočimi se večkrat nemoteno sprehodijo pred množico Se našemljeni outsiderji, ki so večkrat enako duhoviti.
Vsekakor bo pravo nagrajevanje nastopajočih med posebno prheditvijo, potem, ko bodo prireditelji skrbno prešteli glasove žirije za številne kategorije. (hov)
Popoldne pustovali otroci, zvečer odrasli
Čeprav pustni torek ni bil vremensko tako lep in privlačen kot pretekla sončna sobota, pa je kljub vsemu razveselil mlado in staro. Običajni dan velike pustne zabave in razposajenosti bi lahko razdelili v tri dele. Dopoldne so najmlajsi, našemljeni v raznovrstne pisane šeme, pustovali kar v otroških vrtcih in šolah v krogu vzgojiteljic in učiteljic. Popoldne so imeli na pustni sceni spet glavno besedo otroci, ki so se zbrali na tradicionalnih otroških rajanjih. Letos jih je bilo res veliko: v Trebčah, na Opčinah, pri Domju, v Dijaškem domu, v Lonjerju, na Proseku, na Stadionu 1. maja, in Se bi lahko naštevali. Otroci so se pozabavali ob zvokih prijetnih melodij, razigrali so se v družbi vrstnikov, napeto sledili družabnim igram, ki so jih pripravih animatorji, da bi popestrili pustni popoldan.
Tretji del včerajšnjega pustnega dne je bil domena odraslih. Zvečer so maske napolnile zabavišča in javne lokale, v katerih so ansambli in plošče poskrbeli za dobro počutje. V okolici sta zaživeli pustni središči na Opčinah in v Boljuncu. V ogrevanem šotoru openskega Prosvetnega doma je domači SK Br-dina prepustil preizkušenim happydejevcem nalogo animatorjev, medtem ko je za »višek pustne zabave« v Boljuncu poskrbela daljna Califomia. Zabava se je zavlekla pozno v noč, kot da bi hotel pust odščipnih postu vsaj nekaj uric veselja.
Še dva pustna posnetka: zgoraj včerajšnje otroško rajanje v Dijaškem domu (foto KROMA), spodaj pustno koledovanje v Dolini (foto Magajna)
SKUPEN PONEDELJKOV VEČER PSI IN SLOVENSKE PROSVETE
Proslava z nagrajevanjem
Posnetek s ponedeljkove Prešernove proslave v DSI (foto KROMA)
Tradicionalna proslava dneva slovenske kulture, ki jo vsako leto prirejata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, je v ponedeljek privabila v Peterlinovo dvorano res veliko število udeležencev. Prireditelji so poskrbeli za bogat spored, s podelitvijo nagrad literarnega natečaja Mladike (odlomke iz nagrajenih del sta prebrala člana Radijskega odra Matejka Peterlin Maver in Marijan Kravos) in nagrad Mladi oder, slavnostnim govorom prof. Tomaža Pavšiča in nastopom mladega pianista Marka Sancina. Prof. Tomaž Pavšič, sicer konzul Republike Slovenije v Trstu, a ob tej priložnosti predvsem dolgoletni prijatelj DSI, je med drugim dejal, da vsakoletno proslavjanje Franceta Prešerna ima za vse, ki hočejo biti in ostati Slovenci, velik notranji po-
men; je namreč vedno nova vzpodbuda, da se Slovenci prepoznamo in utrdimo še v tistem posebnem, kar je podarjeno vsakemu človeku, ki želi
biti krvno in jezikovno povezan s svojo narodno skupnostjo v družbi ostalih narodov sveta. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja t.i. mul-
tikulturnih ali interkul-turnih projektov, ki po njegovem mnenju, čeprav skrajno dobronamerni, niso pripeljali do večjih ugodnih pre-
mikov za položaj manjšine in so se izkazali »kot nekakšna idealna enostranska ljubezen z ne-velikim odzivom na drugi stani.« Prof. Pavšič je svoj govor zaključil z mislijo, da, če hočemo biti široki in nepristranski, je treba sprejemati vse načine in vsa gibanja, ki imajo iskren namen ohraniti in utrditi slovenstvo.
Ce se povrnemo k nagrajevanju literarnega natečaja Mladike, naj Se enkrat povemo, da so za prozo prejele nagrade Irma Marinčič Ožbalt, Tarcisia Galbiati in Katarina Mahnič, za poezijo pa Pina Pistan, Iztok Kodrič in Miša Shaker. Podeljenih nagrad Mladi oder, namenjenih slovenskim amaterskim gledališkim skupinam v zamejstvu, je bilo vseh skupaj štirinajst: devet jih je slo na Goriško, pet pa na Tržaško.
1.2.
Kontovel: slovo od Jožeta-Pepija
Sic transit gloria mundi, so pravili stari latinci. Pust je bil Se krepko pri življenju, ko so se na Kontovelu že odločili, kdaj in kako ga bodo pokopali (ali bolje zapisano: zažgali). Z lepaki so po vasi razglasili, da bo »Jože-Pepi XXIX., RTV-eletričist« (tako so poimenovali letošnjega dvojezičnega pusta) zapustil svoje drage veseljake danes ob 14.30. Pogrebci z žalujočo vdovo Nežo Zeljetovo na čelu se bodo zbrali pri domači Društveni gostilni, od koder bo žalni sprevod v ritmu žalostink in koračnic godbe na pihala s Proseka odkorakal proti sosednji vasi, jo obkrožil in se naposled spustil po strmini navzdol do kontovelske Mlake, kjer bodo pusta potegnili sredi vode in ga zažgali. Sugestivnemu slovesu je v pretek-
lih letih sledila velika množica domačinov in Tržačanov, ki so prihajali na Kontovel tudi z radovednim namenom, da bi videli že tradicionalni »pustni toč« v vodah Mlake. Po napovedih kaže, da bo tudi letos njihovi radovednosti zadoščeno.
Tudi drugod po tržaškem bo danes dan žalovanja za pustom. Popoldne se bodo poslovili od pusta v Boljuncu. Približno ob isti mri (ob 15.30) bodo žalovali tudi v Miljah, kjer je ob pustu dejansko vse mestece tudi letos zaživelo s pustom. Podobno žalostno bo v Skednju, enem od pustno najbolj aktivnih tržaških predelov, in Se v drugih krajih, zaselkih in kotičkih. Veseljaki bodo tako izkoristili še poslednjo priložnost za zabavo, ki jim jo pust ponuja, pa čeprav se je post že začel.
DREVI NA SEDEŽU GM h
Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture
V teh dneh potekajo po vseh naših društvih in šolah razne prireditve ob Dnevu slovenske kulture. Na nekoliko svoj način se bo Prešerna spomnila tudi Glasbena matica - Sola »Marij Kogoj«. Tako bo danes v prostorih GM večer z naslovom »Glasbeniki dnevu slovenske kulture«. Gojenci šole iz oddelkov za violino, flavto, violo da gamba, solopetje in kitaro bodo izvajali izključno skladbe slovenskih skladateljev, kot so Adamič, Bravničar, Golob, Lipovšek, Lovec, Sivic, Škerjanc,
medtem ko bosta Slama in Malič prestavljala zamejsko glasbeno ustvarjalnost. Med posameznimi točkami bodo gojenci recitirali nekaj poezij različnih kultur, ki se stikajo v našem mestu in sicer slovenske, italijanske, furlanske, hebrejske, romske in hrvaške. Se prej pa bo kratko uvodno misel podal mladi, a že uveljavljeni zamejski književnik, sicer tudi glasbenik, Miran Košuta.
Današnja prireditev bo v prostorih GM, v ul. R. Manna 29, ob 18. uri.
Dokumentarec F. duilicija o Julijskih in Karnijskih alpah
V soboto ob 11. uri bodo na Pomorski postaji predstavili novi dokumentarec znanega italijanskega fitigrafa Polca Quilicija o Julijskih in Karnijskih alpah. Ge za enega od osmih filmov o Alpah, ki jih je pripravila RAI ob sodelovanju GAL Na predstavitvi bo prisoten tudi sam Quilici.
Dokumentarec, pri realizaciji katerega je sodelovala tudi Dežela Furlanija - Julijska krajina, traja 40 minut in prikazuje divjo lepoto gorskega sveta na meji s Slovenijo in Avstrijo ter vsebuje več posnetkov z zraka z neobičajnimi poglede na najlepše vrhove, od Montaža in Viša do Kanina in Monfalconov ter posveča pozornost tako favni in flori, kot tudi zgodovini teh gora. V tem okviru je v dokumentarcu vključenih tudi nekaj kratkih vložkov o prvi svetovni vojni, ki je bila na teh hribih posebno krvava, in o Emiliu Comiciju.
Na sobotni uradni predstavitvi na Pomorski postaji bosta prisotna tudi predsednik deželne vlade FJK Giancarlo Cruder in predsednik deželne delegacije CAI Paolo Lombardo. Vstop je prost.
Razstava ob 15-letnici krožka Ercole Miani
162 fotografij najbolj znanih tržaških fotografov prikazala predvsem najbolj pomembne pobude krožka, odprta pa bo do 22. februarja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13.
Po petkovi otvoritvi razstave, z začetkom ob 19. uri, pa bo na vrsti redni občni zbor krožka Miani, na katerem bodo obnovili vodstvo krožka in odobrili program dela za leto 1997.
V petek ob 18. uri bodo v Galeriji Studio Phi (Ul. s. Michele 8/1) odprli fotografsko razstavo o 15-letnem delovanju krožka Ercole Miani, ki je v Trstu znan predvsem po tem, da je v mesto pripeljal številne znane osebnosti iz sveta kulture, umetnosti in politike. Priložnostni govor ob odprtju razstave bo imel predsednik deželnega sveta FJK Roberto Antonione.
Razstava bo skozi
ARISTON - Danes in jutri dvorana rezervirana .
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 17.40, 19.50, 22.00 »II coraggio della ve-rita«, i. Denzel VVashing-ton, Meg Ryan.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.10,
22.15	»Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.00, 20.15,
22.15	»Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie MacDovvell, Wil-liam Hurt.
NAZIONALE 2	-
15.45, 19.55, 20.10, 22.25 »L’amore ha due facce«, i. Barbra Strei-sand, Jeff Bridges.
_____________KINO
NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00, 20.15,
22.15	»II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Bette Midler.
NAZIONALE 4	-
15.45, 17.50, 20.00,
22.15	»Nirvana«, r. Ch-ristopher Lambert, Diego Abatantuono.
MIGNON - 16.00,
22.00	»Selen, puledra in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.45,
18.30,	20.20, 22.00 »II gobbo di Notre Dame«, risani film, prod. Walt Disney, (vstopnina
5.000	lir).
ALCIONE - 17.45,
20.00,	22.10 »I raconti del cuscino«, r. Peter Geenaway.
LUMIERE - 17.00,
19.30,	22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna.
§l©WliSK® sm» ©lIMUt©!
jutri, 13. t.m., ob 16. uri ŽOlUjOC! OStOlŠ RED H
Mary Chase
H A R V E Y
Gostovanje PDG - Nova Gorica
v petek, 14. t.m., ob 20.30 RED A in F v soboto, 15. t.m., ob 20.30 RED B v nedeljo, 16. t.m., ob 16.00 RED C
Matjaž Loboda
SEDEM NA MAH
Gostovanje Lutkovnega gledališča - Ljubljana v nedeljo, 16. t. m., ob 1 L uri OTROŠKA MATINEJA!
PUSTNI ODBOR PROSEK-KONTOVEL
vabi vse na
PUSTNI POGREB
danes, 12 t. m., ob 14.30
Zbirališče pri društveni gostilni na Kontovelu.
KD FRANCE PREŠEREN in PUSTNI ODBOR iz Boljunca vabita danes, ob 15.30
na Boljunsko Gorico na
IZPUSTITEV PUSTA V VESOLJE
iz rakete ŠOLJUSIIIt XI.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
12.	februarja 1997
BENEDIKT
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.21
- Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 10.10 in zatone ob 23.57.
Jutri, ČETRTEK,
13.	februarja 1997
KATARINA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb ustaljen, veter 3 km na uro južni, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SE SE: Roberto Colizza, Martina Zap-pi, Rebecca Zolli, Michael Piscanec, Daniel Tritta.
UMRLI SO: 74-letni Marino Valente, 86-letna Irma Micussi, 88-letna Paola lasbec, 80-letna Blanca Marši, 76-letna Pierina Glavi, 66-letna Alda Ulcigrai, 85-letna Maria Mauri, 72-letna Alessandra Vittori, 77-letni Carlo Kobec, 80-letna Vincenza Chirico, 74-letni Roberto VVatzek, 85-letni Antonio Bercari, 33-letni Giovanni Coco-lo, 73-letni Luigi Cocea-ni, 88-letna Bruna Furlan, 80-letni Raimondo Urgiu, 21-letni Alessan-dro Palvello, 70-letni, Giuseppe Saule, 70-letni Leonida Talatin, 88-letni Nair Pegofaro, 80-letni Berta Blanca Spitzer.
LEKARNE
Od PONEDELJKA,
10. do SOBOTE,
15. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. settembre 6 (tel. 371377), Milje - Mazzi-
nijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. settembre 6, Ul. delTOrologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne pri-
NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell’Orologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT S LOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih do-debtev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do
17.30.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata v petek, 14. fe-
bruarja, izlet na Mednarodni kmetijski sejem v Verono. Izlet stane
60.000	lir, v ceno pa je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina na sejem in večerja v agritu-rizmu. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge.
SK DEVIN priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
Trst prireja jutri, 13. februarja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, DAN SLOVENSKE KULTURE. Pozdravni nagovor bo imel g. Dušan Jakomin, recitiral bo Drago Gorup, glasbeno točko pa bo izvajal Trio flavt, ki ga sestavljajo Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič iz razreda Erike Slama Glasbene matice. Vabljeni!
NA SEDEŽU DEVINSKIH pevskih zborov bo v petek, 14. t. m., ob 20.30 kulturni večer ob prazniku slovenske kulture. Časnikar Drago Le-giša bo razmišljal na temo »Zakaj smo in ostanemo Slovenci«. Sledila bo predstavitev publikacije »Spomin na težke čase« Anastazije Antonič. S petjem bodo sodelovali domači pevski zbori.
SKD GRAD vabi na dan slovenske kulture na otvoritev razstave slikarja Luciana Plehana z nastopom vokalne skupine Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot in recitacijo nekaterih Prešernovih poezij. Otvoritev bo v društvenih prostorih v Banih v petek, 14 t. m., ob 20.30. Urnik razstave: petek 14. in soboti 15. in 22. t. m., od 17. do 20. ure, nedelji 16. in 23. t. m., od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto 15. februarja ob dnevu slovenske kulture na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo otvoritev razstave likovnih in fotografskih izdelkov mladih, ki so se udeležili natečaja, ter recital literarnih prispevkov. Sledila bo razglasitev zmagovalcev natečaja ter podelitev nagrad publike. Začetek ob 18.30.
KD ROVTE-KOLON-KOVEC, ul. Monte Sar-nio 27, vabi na večer v počastitev Slovenske kulture, v soboto, 15. februarja ob 20. uri. Nastopa pevska skupina Hruševski fantje s pesmijo in glasbo.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi v Soboto, 15. februarja ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah na večer z naslovom »Med Indijanci v
Andih«. Diapozitive in vtise s potovanja po južni Ameriki bo predstavila dr. Magda Starman.
OBČINA DOLINA v sodelovanju s KD Valentin Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 16. februarja ob 17. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljun-cu, DAN SLOVENSKE KULTURE. Slavnostni govornik bo Bojan Brezigar, glasbene in pevske točke pa bodo izvajali pihalni orkester Breg, MePZ Primorsko iz Mačkolj, MoPZ Fran Venturini od Domja, DPS Valentin Vodnik in pianistka Tatjana Jercog. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske kulture.
S ČESTITKE
25 let je Ze čez, odkar sta si VLADIMIR in LJUDMILA večno ljubezen obljubila. Danes sta se spet odločila, da nikoli se bosta pustila. Se toliko let in mnogo več srečnega skupnega življenja jima Zeli hčer Elena.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabna srečanja z živo glasbo vse, ki nimaste zakonskega partnerja. Vsako 1. in 3. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Kopru, vsako 2. in 4. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Sežani. V soboto, 15. t. m., bo družabno srečanje v hotelu Triglav v Kopru. Informacije na tel. 0038667/21613.
NUDIM LEKCIJE iz .matematike, fizike in tehničnega risanja za nižje srednje Sole in bie-nij višjih šol po 20.000 lir na uro. Tel. št. 040/212060 v jutranjih urah.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE - Petek, 14. t. m., vas bodo zabavali Piero in Edo.
SIMPATIČNEGA PSIČKA, črnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1. t. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoče rešiti občinskega zavetišča za pse naj kliče na tel. št. 415672.
PRODAM mehari dyane citroen 12 let star. Tel. št. 229347 v popoldanskih urah.
DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do
21.30.
V GORICI iščemo izkušeno varuško za celodnevno varstvo 8-me-sečnega otroka. Tel. (0481/32033).
TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na PD, Ul. Montecchi 6, po šifro »skladišče«.
PRODAM SMUČI Elan MBX-RP70, dolžina 198 cm, nove, nikoli rabljene. Tel. 415336 po 18. uri.
PRODAJAM KOMPLET smuči, palčk in vezalk ter smučarskih čevljev št. 38 po zelo ugodni ceni. Telefonirati med 20. in 21. uro, razen petkov in sobot, na tel. št. 417120.
PRODAJAMO akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. St. (0481) 884161 v večernih urah.
KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. st. 229191 ob uri kosila.
BMVV 524 TD ugodno prodam.	Tel.
040/361286 med 20. in 21. uro.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
AGROTURIZEM je
odprl OstrouSka, Zagradec St. 1.
DREJCE FERFOLJA je
odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toči belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Ob smrti drage mame izrekamo učiteljice OV in GOS iz Milj sožalje kolegici Darinki Vidmar in ob priliki darujemo 70.000 lir za GOS Albina Bubniča.
Ob 2. obletnici smrti dragega brata Milana daruje sestra Marija 50.000 lir za KD Skala iz Gropa-de.
V spomin na Marcelo Stoka in Milko ta Puntarja darujeta Anica in Vojko Bukavec z družino 40.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
KANDIDATI ZA OSKARJE / VČERAJ NOMINACIJE
Ožji izbor v glavnem potrdil predvidevanja
Veliko nominacij za malo filmov, italijanski izpadel
Napovedi zadnjih dni so se uresničile, včerajšnja razglasitev kandidatov za letošnje oskarje ni prinesla večjih presenečenj. Za lovoriko najboljšega filma se bodo potegovali: The English Patient, Shi-ne, Fargo, Jerry.Maguire in Secrets and Lies. Tudi režiserji omenjenih filmov so v veliki večini prišli v naj ožji izbor za prestižno nagrado: Anthony Minghella (The English Patient), Joel Coen (Fargo), Mike Leigh (Secrets and Lies), Scott Hicks (Shine) in Miloš Forman (People versus Larry Flynt) kot edina izjema v peterici »odličnih«.
Tudi pri kandidatih za najboljšo glavno moško vlogo ni veliko odstopanj od že omenjenih naslovov: Tom Cruise (Jerry Ma-guire), Ralph Fiennes (The English Patient), Woody Harrelson (People versus Larry Flynt), Billy Bob Thornton (Sling Blade) - s tem igralcem je na lestvico najboljših prišel nov film - in Geof-frey Rush (Shine) - prizor iz avstralskega, vse bolj priljubljenega filma z odličnim glavnim igralcem je na sliki (f. AP).
S kandidatkami za oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo se je izbor razširil še za dva filma: Diane Keaton se bo potegovala za nagrado za nastop v filmu Mar-vin’s room, Emily VVatson pa za odlično interpretacijo v filmu Breaking the waves. Ostale tri,
prav tako odlične igralke, pa so nastopile v filmih, ki se potegujejo za več nagrad: Brenda Blethyn je nastopila v filmu Secrets and Lies, Frances MaDormand v Fargu in kristin Scot Thomas v vse bolj kotiranem The English Patient.
V najožji izbor za najboljši tuji film so prišli kar trije filmi iz srednje in vzhodne Evrope: češki Kolja, ruski Prisoner of the moun-tain in gruzijski A chef in love, z omenjenimi pa še francoski Ridi-cule in norveški The other side of sunday. Italijanski kandidat, film režiserke Wihne Labate La mia ge-nerazione, je izpadel.
'Kot je razvidno že iz tega skopega pregleda kandidatov za najbolj prestižne filmske nagrade, je med predlaganimi veliko takih, ki so že prejeli nagrade na raznih festivalih ali pa so zbudili pozornost. Tako je npr. angleški film Secrets and Lies v Cannesu lani osvojil zlato palmo, sedaj pa je prejel kar pet nominacij za oskarja. Režiser Mike Leigh je bil izredno prijetno iznenaden, saj -kljub odličnim kritikam in dobremu obisku filma vsepovsod - ni pričakoval takšnega izzida. Sebi in svojemu filmu pripisuje 50 odstotkov možnosti, da bo dobil vsaj enega oskarja, vendar pa se je odločil, da se bo 24. marca udeležil podeljevanja nagrad v Los Angelesu.
Tudi Fargo bratov Coen (z režiserjem Joelom sodeluje producent in scenarist Nathan) je v Evropi naletel na dober odziv, avstralski Shine pa je na beneškem festivalu ganil občinstvo in njegova priljubljenost narašča. Francoski kandidat za najboljši tuji film »Ridicu-le« je bil zaenkrat odlikovan v domovini z najvišjimi francoskimi priznanji. Eden najmočnejši kandidatov za najboljši film tout court, The English Patient, pa je pred kratkim prejel Golden Globe. Isto nagrado, vendar v kategoriji »komedije«, je prejel tudi glasbeni film E vita, ki pa se tokrat ni dobro odrezal.
GLEDALIŠČE MIELA / »DRUGAČEN PUST»
Ljudska glasba v jazz predelavi
Nastopil je odlični Daniele Sepe s skupino Art Ensemble ofSoccovo
Tržaško gledališče Miela je tudi v nedeljo držalo obljubo o drugačnem pustu s koncertom Danieleja Sepeja in skupino Art Ensemble of Soccavo ter tako povsem zadovoljilo številno in zelo heterogeno občinstvo, ki se je v nedeljo zvečer zbralo v dvorani na začetku tržaškega nabrežja. Glasbeniki so se iz Trsta preselili v Benetke, kjer so nastopili v okviru tamkajšnjih nadvse čislanih prireditev, njihov koncert pa*se vključuje v širši in razčlenjeni niz Intrecci (Prepletanja), ki se je v bistvu začel prejšnjo nedeljo s koncertom skupine Officina Zoe, prav tako z Juga. Sicer se obe skupini ukvarjata z ljudsko glasbo, vendar iz popolnoma drugačnih izhodišč. Officina Zoe izhaja iz izročila svoje rojstne dežele, Salenta, in ga izvaja v tradicionalnem duhu, Daniele Sepe pa se ljudske glasbe loteva kot jazzovski glasbenik, ki mu je ljudska glasba pri srcu in jo tolmači po svoje, brez vsakršne nuje po etnološko natančnem podajanju. Tako se znan ljudski motiv povsem razpoznavno pojavi v roku nedoločenih zvokov, preide v variacije, v katerih se nanj vključijo drugačne melodije, nato spet privre na dan po vrsti jazzovskih riffov. Z zvokom modernih instrumentov, kakršni so saksofoni, električni bas, klaviature, bobni in kitara, ter z učinkovitim glasom Auli Kokko, ki prihaja iz Švedske, čeprav je prej nizka kot visoka, kot je Sepe večkrat šaljivo poudaril, je pa izredno tem-
peramentna in radoživa pojava na odru, se spaja zvok raznih ljudskih preprostih, lahko bi rekli prvobitnih tolkal in glasbil, za nekatere bi lahko celo trdili, da so le igrače. Vse to ustvarja sugestivno, z energijo nabito glasbo, v kateri današnji poslušalec razpoznava številne elemente glasbene kulture, ki ji sam pripada.
Vsekakor Danieleja Sepeja in člane njegove skupine odlikuje poleg glasbenega talenta še spontana simpatija, s katero takoj vzpostavijo stik z občinstvom. Tako se v koncert povsem naravno vključujejo Sepeje-vi govorjeni posegi, ko ironično razglablja, kaj je ljudska glasba danes ob hitrem tempu dela v tovarnah, in poslušalce spodbuja, naj vedno hitrejšemu delovnemu ritmu sledijo z ritmičnim ploskanjem, vedno hitreje, saj je treba povečati notranji bruto proizvod, pa čeprav potrošnja pada in je zato vedno več brezposelnih, toda mi moramo v Evropo...Kaj naj storimo, če po vsej Evropi potrošnja pada? Rešitev je na dlani: omejena vojna, po kateri bomo uničeni državi ponudili pomoč za obnovo. Ob tej lekciji iz ekonomije smo od neapeljske ljudske melodije prešli na Brechtov song. Sicer je bil nedeljski koncert potovanje po ljudskih napevih Sredozemlja z vložki avtorskih evergreenov, na koncu ob navdušenem ploskanju po norčavih assolih na napev Beneškega karnevala, še variacije na nežno švedsko uspavanko, (vat)
GALERIJA CD / OD PETKA DO 31.MARCA
V galeriji Cankarjevega doma bodo v petek,
14.	februarja, odprli razstavo z naslovom Gior-gio Morandi (1890-1964), Izrazne govorice, ki obsega 53 del, pripravili pa so jo v sodelovanju z muzejem Morandi iz Bologne ter slovenskega ministrstva za kulturo in italijanskim veleposlaništvom v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 31. marca.
Morandi je po kratki futuristični izkušnji pripadal skupini metafizičnega slikarstva, kasneje pa je ubiral pot samotarja ter se z jasno modulacijo in naglašenimi volumni,
delno tudi pod vplivom gibanja "plastične vrednosti", posvečal slikanju domačih pokrajin in zlasti slovitih tihožitij (steklenice, vrči, svečniki...). S svojstveno umetniško skromnostjo in izrazno preprostostjo ter izjemnim občutkom za medsebojna razmerja oblik in subtilnost barvanja dosega visoko likovno koncentracijo in kakovost, s čimer je zaokrožil svoj slikarski opus. Morandi vsekakor sodi med redke velike osebnosti upodabljajoče umetnosti 20. stoletja, tokratna razstava v Ljubljani - pred 14 leti so hili tu že na ogled Mo-
randijevi grafični listi pa prispeva tako k podrobnejšemu spoznavanju njegovega opusa, kot tudi k osvetlitvi fenomenov sodobne umetnosti prve polovice našega stoletja, meni avtorica razstave Marilena Pasquali, direktorica muzeja Morandi v Bologni.
Posebna avtorska zasnova razstave analizira Morandijev ustvarjalni razvoj oziroma gradnjo značilnih slikarskih motivov, kot sta krajina in tihožitje, ter njihovo uresničitev v različnih tehnikah, od risbe in grafike, prek akvarelov, vse do oljnatih slik.
______ZAGREB / POBUDA HAZU IN SAZU _
Hrvaškoslovenska knjiga
V palači Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) v Zagrebu so včeraj predstavili knjigo Karanfil s pjesnikova groba/Na-gelj s pesnikovega groba, ki sta jo izdali HAZU in SAZU. Omenjena knjiga je v hrvaškem in slovenskem jeziku tiskana novela hrvaškega književnika Augusta Senoe, posvetil pa jo je Francetu Prešernu.
Poleg številnih članov HAZU sta se današnje slovesnosti udeležila tudi predsednika obeh akademij, Ivan Supek in France Bernik. Predsednik HAZU Ivan Supek je spomnil na dobro sodelovanje obeh akademij skozi stoletja in izrazil zado-
voljstvo, da sta akademiji znova pokazali svojo povezanost in dobro sodelovanje z izdajo in predstavitvijo knjige, ki kaže naklonjenost velikega hrvaškega književnika do največjega slovenskega pesnika. Predsednik SAZU France Bernik pa je poudaril, da izdaja omenjene dvojezične knjige pomeni velik dogodek za obe akademiji in pomemben začetek krepitve medsebojnega sodelovanja.
Predgovore v knjigi so napisali hrvaški akademik Ivo Frangeš in -slovenski akademik Jože Pogačnik. Akademik Frangeš, ki je med drugim tudi pobudnik
dvojezične izdaje knjige, je dejal, da predstavitev knjige zanj predstavlja uresničitev dolgoletne želje in pravi praznik knjige. Akademik Pogačnik pa je poudaril, da je bil sprejem Senoe med Slovenci	vselej
spremljan s posebno simpatijo: Tajnik razreda za književnost HAZU akademik Slavko Mihališ, ki je tudi eden od hrvaških prevajalcev slovenske poezije v hrvasščino, je spomnil na pomembnost prevajalskega dela hrvaških in slovenskih pisateljev ter izrazil prepričanje, da naj bi kmalu dobili pobudo tudi za izdajo sloven-sko-hrvaškega in hr-
vaško-slovenskega slovarja.
Knjigo "Karanfil s pjesnikova groba/Na-gelj s pesnikovega groba", ki je ročno vezana, je tiskala zagrebška Sveučiliška tiskarna v nakladi 900 izvodov. Knjigo so likovno opremili hrvaški in slovenski slikarji: Vasilij Jordan, Ivica Šiško, Miroslav Sutej, Nives Kavu-riš-Kurtoviš (s hrvaške stremi) ter Janez Bernik, Andrej Jemec, Emerik Bernard, Bogdan Kobal in Ludvik Pandur s slovenske strani. Današnje predstavitve sta se udeležila tudi vnuk Augusta Senoe, Zdenko Se-noa, in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič. (STA)
V ljubljanskem Cankarjevem domu plesna skupina DV8 -Physical Theatre
V	ljubljanskem Cankarjevem domu bo danes in jutri nastopila plesna skupina fizičnega gledališča DV8 - Physical Theatre s predstavo z naslovom Bound to please, avtorja Lloyda Newsona in v izvedbi MUH Bitterli, Jordi Cortes Molina, Rossa Hounslowa, Wendy Houstoun, Carol Meyer, Diane Payne-Myers, Liama Steela in Roberta Tanniona. Gostovanje je podprl Britanski svet (British Council).
V	najnovejsi predstavi Bound to please se skupina ukvarja z vzporednicami med plesom in socialno primernostjo. Pri plesu jih
zanima predvsem, kdo odloča o tem, kaj je socialno sprejemljivo vedenje. DV8 na taka vprašanja odgovarja z izvirno ustvarjalno močjo. Delo skupine je tveganje, estetsko in fizično, brisanje meja med plesom, gledališčem in osebno politiko, predvsem pa jasna in nepretenciozna izmenjava idej in čustev. Je radikalno, vendar ni hermetično in je zato dostopno širšemu občinstvu.
Skupino je leta 1986 ustanovil neodvisni kolektiv plesalcev, razočaran zaradi pristranskosti in smernic večine plesnih produkcij; doslej je ustvaril deset izjemno
priznanih plesnih predstav, ki so gostovale po vsem svetu. Skupino DV8, ki jo vodi Lloyd Newson, motivirata umetniški navdih in ustvarjalna sila. Za vsako predstavo (od leta 1987 dalje) je DV8 angažiral scenografe in skladatelje, da so pomagali pri raziskovanju odnosa med telesom, arhitekturo in glasbo. Delo DV8 samo po sebi postavlja pod vprašaj tradicionalne estetike in oblike, ki prežemajo tako sodobni kot klasični ples. Ugledu skupine botruje neprenehno pomikanje svojih lastnih meja in raziskovanje vlog in odnosov med moškim in žensko v družbi.	(STA)
ALBANIJA / BER1SHA PRISTAL NA SKRAJNOSTNE MERE, DA BI ZAVRL UPOR
V Vlori z izrednim stanjem proti razjarjeni množici
To pa ne bo rešilo ključnega vprašanja, kako pomiriti opeharjene
TIRANA - Napoved o proglasitvi izrednega stanja v Vlori in SirSi okolici ni pomirila duhov opeharjenih albanskih varčevalcev. Se več/za Vloro je bil včerajšnji dan eden najhujsih v sedemdnevnih protestih, ki so do sedaj terjali tri mrtve in več kot sto ranjenih. Včeraj so protestniki v Vlori zažgali sedež Berisheve vladajoče Demokratske stranke. Policija se je za razliko od prejšnjih dni držala v vami razdalji, saj je čakala na si-nočni sklep o proglasitvi izrednega stanja za vlorsko pokrajino.
Današnji dan bo torej odločilen. Policija in vojska bosta gotovo strli ljudski odpor, a ne bosta rešili ključnega vprašanja, kako premostiti sedanjo krizo
Albanija plačuje težko zgodovinsko dediščino in povojni izolacionizem
TIRANA - Albanija je ena najmanjših evropskih držav, saj meri le 28.748 kvadratnih kilometrov, leta 1995 pa je Stela 3.413.904 prebivalcev. To je izrazito gorska dežela s sredozemskim podnebjem v primorskih ravninah in v dolinah odprtih proti morju, medtem ko je v notranjosti celinsko-gorsko podnebje. Gospodarstvo je slabo razvito, kar je rezultat težke stoletne zgodovinske dediščine in povojnega enoumja, ko je En ver Hoxha državo dobesedno zaprl in razvil svojo obliko izolacionističnega komunizma, ki je kot mora legel nad državo in jo dodatno obubožal tako gmotno kot moralno. Z zrusenjem komunističnega režima pa Albanci preko noči niso pridobili izgubljenih de-
lovnih navad, Se več: poljedelstvo, ki je bilo kljub zastarelemu kmetovanju glavna gospodarska panoga (70% prebivalstva), je začelo propadati. V splošnem kaosu je ljudi zvabil bogati Zahod, tako da smo bili priča pravemu eksodusu, ki ga je Italija le s težavo zavrla. Na dosedanjih dveh političnih volitvah je zmagala Berisheva demokratska stranka, ki pa ji ni uspelo omiliti težav postkomunistične demokracije v tranziciji. Se več, Albanija je postala lahek plen mafije in organiziranega kriminala. Vseeno pa so se ljudje nekako znašli tudi s pomočjo denarja, ki so jim ga pošiljali emigranti, a kaj ko je ta v prejšnjih mesecih spuhtel v kotlu piramidnih finančnih družb.
zaradi propada parafinanč-nih družb, ki so s piramidnim varčevalnim sistemom »catch the cash« opeharile milijon varčevalcev. Da bi bila mera polna, je včeraj italijanski proti-mafijski državni pravdnik Piero Luigi Vigna jasno povedal, da je v škandal albanskih družb vpletena tudi italijanska mafija.
Vsak čas bo Berisha zamenjal nekaj svojih ministrov, do pretresov bo prišlo tudi v vladajoči stranki, saj je na dlani, da so za škandal krivi tudi Berishe-vi ljudje, če drugega ne, ker so dopustili delovanje takih sleparskih parafi-nančnih družb. To pa vsekakor ne bo dovolj, ker ljudje hočejo svoj denar ne pa političnih lepotilnih ukrepov. Premier Aleksander Meksi je zagotovil, da proglasitev izrednega stanja, bo v Vlori zavarovala le javne zgradbe, strateške objekte in pristanišče, ne bo pa ovirala trgovskih in drugih dejavnosti, ni pa povedal katere pravice bodo ukinili.
Opozicija, združena v Forumu za demokracijo. Se vedno vztraja pri sestavi tehnične vlade in predčasnih vohtev, ker ji je jasno, da bi bila sedaj Demokratska stranka poražena, saj jo opeharjeni varčevalci dolžijo za vse gorje. To je včeraj jasno prišlo do izraza na pogrebu ene od treh žrtev, ko so ljudje glasno obtoževali policijo, da je streljala na množico. Prav tako so zahtevali odstop vlade, če jim v najkrajšem roku ne vrne izgubljenega denarja. Drugje po državi pa je policiji uspelo omejiti protest, ker so se med drugim ljudje zbali morebitnega posega vojske.
■
NOVICE
V Pragi težave z odobritvijo nemško-češke izjave
PRAGA - Češki parlament je včeraj popoldne začel razpravo o nemško-češki deklaraciji o spravi, ki sta jo 21. januarja podpisala nemški kancler Helmut Kohl in češki premier Vaclav Havel. Razpravo, sprva predvideno za konec tedna, so na zahtevo poslanskih skupin vladne koalicije začeli prej, da bi preprečili morebitno novo nasprotovanje s strani poslancev skrajne desnice in komunistične stranke. Dve najmočnejši stranki v češkem parlamentu sta se medtem dogovorili, da bosta pripravili skupen predlog za dodatek k nemško-češki izjavi. Češki premier Vaclav Klaus je kot predsednik Demokratske državljanske stranke (ODS) po srečanju s predsednikom opozicijske Socialdemokratske stranke (CSSD) Milošem Zemanom v Pragi sporočil, da upa, da bodo lahko našli ustrezen izraz. O vsebini morebitne spremne resolucije Klaus ni želel govoriti. Odbor za zunanjo politiko pri češkem parlamentu je minuli teden zavrnil predlog za parlamentarno preambulo k češko-nemški izjavi o spravi, ki so ga predložili socialdemokrati. Ti so s posrednim sklicevanjem na sporne lastninske zahtevke izgancev hoteli z dodatkom k izjavi zagotoviti, da bosta obe državi ostali zavezani svojemu pojmovanju prava. Opozicijska stranka je s tem pogojila svoj pristanek k dokumentu o spravi. Brez pristanka socialdemokratov nemško-češka izjava v češkem parlamentu nima nobenih možnosti. Za zdaj še ni znano, kdaj naj bi v parlamentu prišlo do odločitve. Nemški parlament je izjavo z veliko večino potrdil že 30. januarja letos. (STA/dpa)
Zavrnjen sporni slovaški zakon
BRATISLAVA - Skorajda že leto dni kritizirani »slovaški zakon o zaščiti države« včeraj v slovaškem parlamentu ni dobil potrebne večine glasov. Zakon, ki so ga ostro kritizirali opozicija, katoliška cerkev in tujina, so v parlamentu sprejeli že dvakrat, vendar ga je predsednik države Michal Kovač zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic ponovno vrnil v parlamentarno obravnavo. Posebej sporen je bil v sedaj zavrnjenem zakonu 92. člen, kjer je bila za »pozivanje k množični kršitvi reda, ogrožanje ustavnega sistema, ozemeljske celovitosti ali obrambne sposobne republike, ali za poskus spodkopavanja suverenosti« predvidena trimesečna zaporna kazen ali denarna kazen. Kritiki so v tem členu videli poskus vlade pod vodstvom Vladimirja Mečiarja, da onemogoči kritike režima. Zakonskemu besedilu so še zlasti nasprotovali predstavniki madžarske manjšine, ki šteje približno pol milijona ljudi, kar je kakih 15 odstotkov vsega slovaškega prebivalstva.	(STA/dpa)
VESOLJE / Z IZSTRELITVIJO RAKETOPLANA DISCOVERVJA
Vesoljski teleskop Hubble čaka popravila in zamenjave
Vgradili bodo tri nove pribore in zamenjali 11 delov
CAPE CANAVERAL - Iz vesoljskega izstrelišča na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so včeraj izstrehh vesoljski raketoplan Discovery. Po skoraj devetih minutah se je Discovery utiril v orbito okoli Zemlje. Ko je letel nad Afriko, je bil njegov cilj ameriško evropski vesoljski teleskop Hubble, nad Tihim oceanom.
Polet Discoveryja bo trajal predvidoma devet dni, 22 ur in 47 minut. Stroški sedanje odprave znašajo 795 milijonov dolarjev, v kar so vključeni stroški poleta raketoplana, ki znašajo 448 milijonov dolarjev. Posadko sestavljajo izključno izkušeni vesoljci, od katerih so trije drugič, štirje pa že četrtič v vesolju.
Med poletom, ki se uradno imenuje STS 82, bodo štirje astronavti izvedli štiri vesoljske sprehode. Toda najprej morajo astronavti ujeti 579 km visoko leteči vesoljski teleskop Hubble in ga pritrditi v odprti tovorni odsek. Nato bodo teleskop med sprehodi lahko pregledali, namesto dveh dosedanjih vgradili tri nove astronomske pribore in zamenjali nekaj druge odslužene opreme. Skupno bodo zamenjali 11 večjih delov. Pred povratkom na Zemljo bodo poskušali nad 11,3 tone težki teleskop z Discoveryjem dvigniti tudi v rahlo višjo orbito.
Prvo popravilo teleskopa, ki so ga sicer utirili z raketoplanom že aprila 1990, so izvedli že decembra leta 1993, tretjo vzdrževalno odpravo shuttla načrtujejo za leto 1999, četrto naj bi uresničili leta 2002, leta 2005 pa morda se zadnjo, peto.	(STA)
Znanstveni instrumenti/
Kako deluje
O Svetloba se v teleskopu odbija od 0 primarnih in ©sekundarnih zrcal in nato doseže znanstvene instrumente skozi luknjo v sredini primarnega zrcala.
Popravila Hubbla
Med tem poletom bodo opravili dvoje manjših popravil na Hubblovem teleskopu z namenom, da omogočijo podrobne posnetke zelo oddaljenih galaksij.
Slikovni spektrograf vesoljskega trajekta (STIS) O
Hubblova barvna vizija. Lahko odkriva barve na oddaljenih planetih in telesih.
Zamenjati dva spektrografa, ki lahko samo analizirata vsako barvo posebej.
Infrardeča kamera in večobjektni spektrometer (nicmos) Q
Povečat daljinsko vidnost s pomočjo infrardečih valovnih dolžin.
Zamenjati leče, tako da Hubblu preprečijo vizijo skozi meglice prahu.
l_____
GORICA / PREDSTAVITEV OKVIRNIH NAČRTOV
PUST / GLAVNE PRIREDITVE SO BILE V TR2ICU
Štiri hipoteze za sanacijo Koma
Poseg zanima Gorico in Novo Gorico
Slovo od pusta s plesi sprevodi in norčijami
Rajanja v Gorici in Štandrežu - Potegavščina na županstvu
Na goriškem županstvu je bil vCeraj pomemben sestanek, na katerem so vzeli v pretres možne rešitve za sanacijo Koma. Inž. Augusto Pretner od podjetja SGI, ki mu je občina zaupala pripravo študije za rešitev tega že več desetletnega problema, je predstavil štiri možne načrte, ki naj bi v bodoče dokončno odpravili tako nevarnost poplav kakor tudi problem onesnaževanja potoka, po katerem se steka v Sočo del mestnih odplak Nove Gorice.
Sestanka so se udeležili predstavniki občin Gorica (župan Valenti, odbornik za javna dela Bor-din, načelnik tehničnega urada inž. Spano in ravnatelj Mestnih podjetij inž. Mistretta) in Nova
Gorica (župan Špacapan in odgovorni za probleme okolja Arčon) ter Dežele (inženirja Cartagine in Pocecco).
Inž. Pretner je kot rečeno predstavil štiri možne načrte za ureditev Korna. Dva sta finančno zahtevnejša, povzročila pa bi tudi težak poseg v okolje in številne probleme povezane z izkopom v mestu. Četudi v tiskovnem poročilu s srečanja naCrta nista podrobneje opredeljena, se da iz navedenega sklepati, da bi ti dve rešitvi predpostavljali zahtevne izkope vzdolž danes pretežno podzemne struge Korna. Cenejši in preprosteje izvedljivi pa naj bi bili drugi dve varianti, po katerih naj bi problem pretoka rešili izključno s podzemnimi
NOVICE
Knjiga o madžarski vstaji
Madžarska 1956: kultura se izprašuje. To je naslov knjige Roberta Ruspantija, ki jo bodo v prisotnosti avtorja predstavili nocoj ob 18. uri v knjigami Edi-trice Goriziana na Verdijevem korzu 67. Knjiga obravnava madžarsko vstajo leta 1956 skozi ogledalo literature, publicistike, politike, diplomacije in drugih ved.
Predstavitev knjige za otroke
Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici vabi jutri ob 19. uri v oddelek za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 na predsatvitev ljudskih pesmi, izštevank, nagajivk, ugank in podobnih ljudskih biserov, ki jih je zbral, besedilno povezal in uredil Franc Černigoj in ilustrirala Silva Kalim v knjigi Nace ima dolge tace. Ob avtorju in ilustratorki sodelujejo učenci OS Col pod vodstvom mentorice Vere Podkrajšek in prof. Bojan Bratina.
Tudi KD Sovodnje v sprevodu
V	poročilu o nedeljskem pustnem sprevodu v So-vodnjah je včeraj v navedbi sodelujočih žal izpadla pprav domača pustna skupina kulturnega društva Sovodnje, ki je v sprevodu sodelovala kot “Sovodenj ska pije”, s parodijo na račun tamkajšnje vsakoletne pevske revije. Skupini, ki je tudi aktivno sodelovala pri organizaciji prireditve, se oproščamo.
Razstava slikark na gradu
V	pokrajinskih muzejih na gradu bodo danes ob 17.30 odprh razstavo slikark 19. in 20. stoletja na Goriškem v deželi FJk. Na ogled bo kar 140 del že uveljavljenih pa tudi manj znanih umetnic iz našega prostora.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
______________V obveSCa, da je se nekaj prostih mest pri tečajih:
- VVINDOVVS OFFICE STANDARD
(Windows 3.1, winword 6.0. excel 5.0) - 100 ur
- ANGLEŠČINE - 80 ur
Za vpisovanje in dodatne informacije-se lahko obrnete na tajništvo zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. št. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure, najkasneje do 18. februarja, novembra 1996.
POSTE IT A LIANE E.P.E. PODRUŽNICA GORICA OBVESTILO
Ustanova Poste Italiane (Italijanska pošta) išCe v vasi Pevma prostore v najemu za primemerjšo ureditev tamkajšnega poštnega urada.
Prostori morajo odgovarjati sledečim zahtevam:
-	nahajati se morajo v središču vasi,
-	morajo razpolagati s približno 70 kv. m. uporabne površine. Ponudniki naj pošljejo ponudbe skupaj z načrtom in krajšim opisom prostorov na sledeč naslov:
Poste Italiane E.P.E. - Filiale di Gorizia Corso Verdi 33 - 34170 Gorizia.
Ponudbe morajo dospeti do 28. februarja 1997.
deli, najbrž s širjenjem sedanjega oziroma izkopom dodatnega predora. Poleg teh del, ki so namenjena preprečevanju poplav obsega gradivo tudi dve hipotezi za ureditev mestnih kanalizacij. Vsi navedeni načrti seveda celovito obravnavajo problem tako na goriški kot na novogoriški strani meje.
Predložene načrte bodo sedaj preučili tehniki in upravitelji na obeh županstvih in na Deželi, nakar naj bi izbrali najprimernejšo rešitev in končno prešli v izvršilno fazo. Predstavika deželne uprave za okolje sta vsekakor pozitivno ocenila metodo skupnega “čez-, mejnega” načrtovanja za rešitev problema, ki zanima obe obmejni mesti.
Miroljubna rešitev za Kosovo
Kosovo je spet v ospredju pozornosti. Napetost se zaostruje tudi v poskusu, da bi se omilil spopad med vlado in opozicijo v ožji Srbiji. O Kosovu in o možnostih miroljubne rešitve konflikta bo govor v petek, 14. im., na srečanju v pokrajinski sejni dvorani ob 17.30. Prirejajo ga Mednarodno študentsko gibanje, skupina oporečnikov, ki deluje v sklopu Cari-tasa ter svetovalska skupina Zelenih. Govorili bodo senator Darko Bratina in načelnika Caritasa Ruggero Dipiazza in prof. Alberto L’Ahate z univerze v Firencah.
Slovo od pusta je bilo včeraj množično in živahno zlasti v Tržiču s tradicionalno “cantado” na glavnem trgu in sprevodom pustnih vozov in skupin. Ob branju oporoke sjor Anzoleta, ki so ga spremljali nevesta, notar Toio Gratariol in drugi dostojanstveniki, se je letos zbrala res velika množica. Anzoleto ni štedil s pikrimi na račun javnih osebnosti ni dogodkov zadnjega leta. Pod udarom so bili zlasti občinska uprava, družba Snam in njen spodleteli načrt uplinjevalnika ter drugi dolgoletni problemi Tržiča, kot je na primer tržnica. Anzoleto je glede tega “v živo” izvedel hudomušni referendum med navzočimi, pri čemer je seveda vsaka od treh možnih rešitev izvvenela v posmeh občini. Zupan Persi, Cigar priimek je zelo prikladen za zbijanje šal (»Dove xe i bidoni dela Snam? Li ga Persi...«), je z balkona županstva stoično prenašal vsakoletno pustno “moro”.
Popoldne je bil v Tržiču pustni sprevod, na katerem je sodelovalo devet vozov in prav toliko skupin. Med prvimi je zmagal voz “Tuta la vita in bala” iz Škocjana , po vrsti pa so mu sledili vozovi “Tropicana” iz Sta-
rancana, Križa (naval 101 dalmatinca), Medje vasi -Stivana (Braveheart) in Doberdoba (Vakarena). med skupinami so se premočno uveljavih “Fiori di Babilo-nia” pustne skupine iz Za-graja, ki so prejšnje dni prejeli prvo nagrado tudi v Benetkah.
V Gorici večjih javnih manifestacij ni bilo. Maškare so se morale zadovoljiti z mimohodom po korzu. Zelo veselo je bilo na otroških rajanjih v Kulturnem domu v priredbi ZSKD in v Štandrežu na pobudo* društva Oton Zupančič. Pustno vzdušje so ogrele razne norčije, za ka-
tere so poskrbeli običajni burkeži. Eno najbolj domiselnih so izvedli “amici del Taieto”, ki so “vdrli” v sobane županstva in zraven portretov vseh bivših županov mesta obesili še sliko predsednika svojega rajona Renata Boegana, “pode-staja vseh goriških rajonov” v visoki uniformi. Ob tem so se pošalili tudi na račun predzadnjega go-riškega župana Tuzzija, čigar portreta še vedno ni v občinski galeriji.
Na slikah (foto Bumba-ca): rajanje v Kulturnem domu, Anzoletova oporoka v Tržiču in “podesti Boe-gan”
KRONIKA / VČERAJ PRI RUPI
DOBERDOB / PUSTNI POGREB
KINO
GORICA
vittoria 1 18.00-20.00-
22.10 »Michael«. J. Travolta in A. MacDovvell.
VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00 »L’ amore ha dne facce«.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Nirvana«. R G. Salvatores.
TRZIC
COMUNALE 18.30-20.30 »Microcosmos.«. .
Jj PRIREDITVE
PD PODGORA in ZSKP vabita na svečanost ob 60. obletnici smrti Lojzeta Bratuža. V župnijski cerkvi v Podgori bao v nedeljo, 16. t.m., ob 11. uri maša zadušnica in ob 11.45 recital Lojze Bratuž, nedolžna žrtev. Izvajajo MePZ Podgora, MoPS Akord in recitatorji. Na oigle spremlja Dalia Vodice.
KD SABOTIN prireja ob praznovanju sv. Valentina v St-toavm: v petek, 14., ob 20. uri -otvoritev razstave Naša preteklost, predaval bo Matjaž Pintar, nastopil bo MoPZ Mirko Filej; v soboto ob 20. uri - dan slovenske kulture - nastopajo: OPZ St-maver, MoPZ Stmaver in mladinski odsek KD Sabotin; v nedeljo, ob 10.30 odprtje kioskov in ob 14.30 slovesna sv. maša.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za operno predstavo Gorenjski slavček, ki bo v soboto, 15. (abonma), in v nedeljo, 16. februarja, v centru Lojze Bratuž. Vstopnice lahko rezervirate telefonsko (532163).
Avto priletel na vrt
Pred tem podrl cipreso - Voznica lažje ranjena
V kirurškem oddelku goriške bolnišnice so včeraj sprejeli na 10-dnevno zdravljenje 26-letno Grazio Vittorio Calugiuri iz Gorice, Raštel 10, ki se je ob 13. uri ponesrečila pri Rupi. Na renaultu 4 se je peljala v smeri proti Dolu, ko je na ravnem odseku tik po mejnem prehodu Miren zavozila v desno, podrla cipreso, nakar je avto poletel čez jarek, se obrnil in končno pristal na živi meji vrta bližnje hiše. Glede na dinamiko nesreče se je voznica kar poceni izmazala.
Lovre žrtev norih krav
Pokopali ga bodo danes popoldne
Čeprav živi iz tradicije, je doberdobski stric Lovre, ki mu bodo danes popoldne priredili pogreb, dovzeten za vse radosti in tudi tegobe sodobnega sveta. Večni mladenič in veseljak je klecnil, ker je jedel meso norih krav. Pa ne mislite, da so prišle iz Anglije. Ne, to so bile čisto domače doberdobske nore krave, ki jih ne manjka, sicer ne bi bili pripravili “Vakarene” in z njimi okužili celo pustno prireditev na Opčinah, se udeležili pustnega sprevoda v Tržiču, Palmanovi in še kje (razen v Sovodnjah).
Na zadnjem obhodu po vasi bodo strica Lo-vreta pospremili poleg neutolažljive vdove in ožjih sorodnikov (tudi Doljanskih sirot), delega-
cije beljaških pustov in morda pustov iz Slovenije, kar štirje duhovniki. Glavni bo Karol Mikulov.
Pogrebni sprevod bo zaradi tržnih in reklamnih zakonitosti krenil ob 14.30 z “velikega plača” in ne več iz -osmice žejnih. Pogrebci z Lovretom bodo zatem obiskali vse osmice, gostilne (in tudi kmečke turizme) v vasi. Lovreta bodo končno stehtali, mu naprtili vse lumparije, ki jih je hote ali nehote nakuhal ter ga obsodili na smrt.
Pustni odbor posebej obvešča, da bodo sprejemali v milodar, da se pogreb dostojno opravi tudi drugo leto, samo bankovce, hvaležno pa odklanja kovinski drobiž, razen švicarskih frankov in nemških mark.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 6. do 20. aprila letovanje na Balearskih otokih. Prijave samo še danes! Društvo priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Porto-gmaro. Prijave do 23. februarja.
[_j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 9.00, Rosa Černič (sestra Rosa) iz splošne bolnišnice v samostan UrSulink in na glavno pokopališče; 12.45, Teresa Zanutel iz bolnišnice sv. Justa v San Vito al Torre; 13.15, Duilio Trevisan iz splošne bolnišnice v Škocjan; 13.15, Leandro Skubin iz splošne bolnišnice v Moš.
RIM / TRGOVINSKA BILANCA S TUJINO
V11 mesecih lani rekoidnih 63.420 milijard lir aktive
Največji rezultat doslej - Uvoz manjši za 4,8%, izvoz večji za 1,9%
RIM - V prvih enajstih mesecih lanskega leta je italijanski uvoz znašal 290.923 milijard lir, izvoz 354.343 milijard, tako da je aktivni saldo dosegel 63.420 milijard, medtem ko je leto dni prej bil bistveno manjši, 42.356 milijard. Uvoz se je skupno zmanjšal za 4,8%, a izvoz se je povečal za 1,9%. Ce se bo trend nadaljeval, lahko pričakujemo, da bo lanski aktivni trgovinski saldo s tujino znašal 69-70 tisoč milijard lir.
V decembru lani je bil aktivni saldo trgovinske menjave z državami, ki ne sodijo v okvir Evropske unije, 4.390 milijard lir (no-
vembra 1995 je bil 4.303 milijard). Uvoz je znašal 9.886 milijard (-3,4% na letni osnovi), izvoz je dosegel 14.276 milijard (-1,8%). Glede same Evropske unije je bil aktivni saldo novembra 1.026 milijard (468 milijard leto dni prej): uvoz je znašal 16.628 milijard (-9% na letni osnovi) in izvoz 17.654 milijard (-5,8%).
Celotna lanska aktiva z državami, ki niso članice Evropske unije, pa je znašala 48.040 milijard (leta 1995 je bila 31.357 milijard). Za energetske proizvode je negativni saldo dosegel 25.965 milijard (+2.094 milijard
glede na leto 1995), za vse druge proizvode pa je bil saldo pozitiven in se je povzpel na 74.005 milijard (+18.777 milijard). Medtem ko je do držav Opeč prišlo do poslabšanja trgovinske bilance (negativni saldo se je s 5.742 milijard povzpel na 6.407 milijard), je prišlo do izboljšanja na vseh drugih geografskih področjih (saldo je postal pozitiven z Efta in Srednjo ter Vzhodno Evropo, medtem ko se je pasiva, čeprav malenkostno, zmanjšala s Kitajsko, in sicer s 1.995 na 1.810 milijard lir).
Glede skupne izmenjave v lanskem obdobju januar - novem-
ber, podatki kažejo, da se je uvoz povečal za 1% glede investicijskih dobrin in se za enak znesek zmanjšal pri potrošniških dobrinah ter za 7% pri vmesnih dobrinah. Izvoz se je povečal za 8% pri iinvesticijskih in za 2% pri potrošniških dobrinah, medtem ko pri vmesnih ni bilo opaziti nihanja. Največji aktivni saldo je bil pri kovinarskih proizvodih (6.784 milijard), sledi predelovalna industrija (3.951 milijard), tekstilna in usnjarska industrija ter oblačila (2.904 milijard), poslabšal pa se je negativni saldo v energetskem sektorju (1.933 milijard).
GOSPODARSKE NOVICE
Infoimest odslej tudi na internetu
GORICA - Servisi, ki jih nudi dokumentacijski center za mednarodno gospodarsko sodelovanje Infoimest, ki ima sedež v Gorici, bodo odslej naprej na razpolago hidi na Internetu. Program, ki so ga oblikovali ob sodelovanju mmistrstva za zunanjo trgovino, nudi vsem interesentom potrebne informacije o gospodarski stvarnosti ita-hjanskega severovzhoda. Informest je nastal na pobudo dežel Furlanija-)ubjska krajina, Veneto in Tridentinska Južna Tirolska, Zavoda za zunanjo trgovino ICE in Združenja trgovinskih zbornic. Informacije (programu so dali naslov »Sistem Italija«) so namenjene predvsem itabjan-skim, a tudi tujim gospodarstvenikom in raziskovalcem, ki so na razne načine zainteresirani za gospodarsko realnost severovzhodnih dežel. Gre za neke vrste vodič, ki predstavlja prijetno novost na tem področju. Naslov »Sistema Itabja« na Internetu je »http:/'m\rw.itaba.informest.it./.
AGIP in IP pocenila plinsko olje
RIM - Itabjanski petrolejski družbi AGIP in IP sta sklenili, da bosta z jutrišnjim dnem za 5 br pode-nib plinsko olje. Nova priporočena cena za bter plinskega olja bo tako znašala 1.465 br. (ANSA)
Rekordna proizvodnja JE v Švici in na Bavarskem
BERN - Štiri švicarske jedrske elektrarne so lani proizvedle rekordno kobcino električne energije. Kot je sporočilo Švicarsko združenje za jedrsko eneigijo (SVA), so lani proizvedle 23,72 milijarde kilovatnih ur, kar je za 0,9 odstotka več kot leta 1995. Z rekordno proizvodnjo električne eneigije v jedrskih elektrarnah pa se lahko pohvabjo tudi na Bavarskem, kjer so lani proizvedli 47 mibjard kilovatnih ur. Pet jedrskih elektrarn je tako v omrežje prispevalo skoraj tri četrtine celoletnih potreb po električni energiji te dežele. (STA)
Spar povečal promet
HAMBURG - Veriga veleblagovnic Spar je v lanskem poslovnem letu povečala promet na 13, 05 mibjarde mark, kar je za 5,1 odstotka več kot leta 1995. Kot je sporočilo vodstvo Špara, se je najbolj povečala prodaja živil. (STA/dpa)
Electrolmc prodaja Husqvamo
STOCKHOLM - Švedski proizvajalec malih gospodinjskih aparatov Electrolux bo prodal podjetje za proizvodnjo šivalnih strojev Husq-vamo. Kot trdijo v dobro obveščenih krogih, naj bi kupec, holding Industri Kapital, za podjetje moral odšteti nekaj več kot 110 milijonov mark. Prodajo Husqvame, ki ima pribbžno 700 zaposlenih, njen letni promet pa znaša 155 milijonov mark, pri Electroluxu utemeljujejo s strnjevanjem proizvodnih dejavnosti. (STA/dpa)
Ruskoameriško naftno podjetje
MOSKVA - Ruska naftna družba Lukoil in ameriška naftni koncem Atlantic Richbeld Company sta sklenila dogovor, ki predvideva, da naj bi skupno podjetje Lucarco v prihodnjih 18 letih v projekte za izkoriščanje nafte in zemeljskega plina vložilo približno 5 milijard dolarjev. (STA/AP)
1‘Oreal uspešno posluje
CUCHY - Vodilni proizvajalec kozmetike na svetu, francoski LOreal, je minulo poslovno leto zabeležil 13-odstotno rast prometa. Lanski promet je znašal 60,34 mibjarde frankov. (STA/APP)
Uniorias (INA) se širi v Švico
BRUSELJ - Evropska komisija je švicarski zavarovalnici Schvveizerische Rueckversicherungs-Ge-sebschaft dovohla, da postane izključna lastnica itabjanske zavarovalnice Unione Itabana di Rias-sicuriazione S.p.A. (Uniorias). Uniorias je bila doslej v lasti italijanske zavarovalnice INA. Omenjena švicarska zavarovaktica je lani kupila
britansko zavarovalnico Mercantile & General Reinsurance Company (M&G) ter s tem postala vodilna agencija za življenjsko in zdravstveno zavarovanje v svetu. Njen delež na svetovnem zavarovalniškem trgu bo tudi po prevzetju itabjanske Uniorias manjši od 15 odstotkov, zato ta poslovna operacija ustreza zakonodaji Evropske unije na področju zaščite konkurence. (STA)
Velike razlike v cenah bencina
BRUSELJ - Nekdanje vzhodnoevropske države in Turčija imajo najnižje cene bencina za cestna vozila v Evropi, razlike v cenah med zahodnimi in vzhodnimi državami pa so ogromne. Tako je na Norveškem bter bencina vreden 36,27 franka, v Romuniji pa samo 5,44 franka. Velike so tudi razlike v davku na dodano vrednost za bencin, ki se gibljejo od 0 do 25 odstotkov. (STA)
Štet vstopa v srbski PTT
LONDON (STA) - Italijansko državno telekomunikacijsko podjetje Štet namerava kupiti 49-odstotni delež srbskega državnega telekomunikacijskega podjetja PTT, poroča britanski dnevnik Financial Times, ki ocenjuje, da bo to rešilna bilka za vlado srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki ji primanjkuje sredstev. Štet naj bi srbskemu PTT ponudil precej manj od njegove realne vrednosti. Cena naj bi bila med 610 in 900 mibjoni dolarjev, kar naj bi bila posledica tveganosti vlaganj v Srbiji. Srbska socialistična vlada je skoraj izčrpala devizne rezerve in potrebuje denar za plače policije, vojske in delavcev ter za pokojnine, če želi preprečiti širše socialne nemire v državi, je ocenil britanski dnevnik. Štet, ki ima precej kapitala, pa se želi utrditi na vzhodnoevropskih trgih, potem ko je neuspešno skušal kupiti deleže madžarske in češke telekomunikacijske družbe in namerava skupaj z nemškim Telekomom zgraditi tudi omrežje za mobilno telefonijo na Češkem. (STA)
Vaš bančni artner
največja slovenska banka
kompletne bančne storitve doma in v tujini
največji delež v mednarodnih poslih Slovenije
korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu
Sedež:
Nova Ljubljanska banka d.d.
Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386-61/125 0155 Faks: 00386 - 61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si
Nova Ljubljanska banka d.d.
Filiale di Milano
Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Nova Ljubljanska banka d.d.
Predstavništvo Trst
Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093
Nova Ljubljanska banka d.d.
Podružnica Nova Gorica
Ul. Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tet: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386 - 65/29 731
Nova Ljubljanska banka d.d.
Podružnica Koper
Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386 - 66/38 116 Faks: 00386 - 66/33 140
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
	11. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
.2,	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1612,00	1657,00
m n	nemška marka	971,00	991,00
	funt šterling	2644,00	2699,00
5 o	švicarski frank	1126,00	1156,00
<2 N h < <0 0	belgijski frank	46,52	48,52
	francoski frank	285,00	295,00
	danska krona	252,00	262,00
5 01 oc	norveška krona	242,00	252,00
3 u. ■SP Tt	švedska krona kanadski dolar	216,00 1185,00	226,00 1225,00
W IM <Q	portugalski eskudo	9,26	10,16
=» N oc	nizozemski gulden	858,00	853,00
	avstrjski šiling	136,90	141,40
o	španska pezeta	11,09	12,19
	grška drahma	5,95	6,75
rsi	irski šterling	2573,00	2653,00
zir\ 		japonski jen	12,76	13,66
	avstralski dolar	1190,00	1260,00
m rm	madžarski florint	8,75	11,50
	hn/aška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,10
					
11. FEBRUAR 1997	v LIRAH			11. FEBRUAR 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1616,00	1646,00		ameriški dolar	1639,360
nemška marka	972,00	990,00		EKU	1908,220
francoski frank	286,00	296,00		nemška marka	980,190
nizozemski gulden	858,00	883,00		francoski frank	290,360
belgijski frank funt šterling	46,72 2624,00	48,52 2704,00		funt šterling nizozemski gulden belgijski frank	2690,190 873,070 47,511
irski šterling	2571,00	2666,00		španska pezeta	11,586
danska krona	253,00	263,00		danska krona	297,190
grška drahma	6,07	6,67		irski funt	2621,660
kanadski dolar	1184,00	1219,00		grška drahma	6,269
švicarski frank	1128,00	1153,00		portugalski eskudo	9,766
avstrijski šiling	137,03	141,53		kanadski dolar	1211,200
slovenski tolar	10,60	11,00		japonski jen	13,315
				švicarski frank	1143,530
				avstrijski šiling	139,290
				norveška krona	247,300
				švedska krona	221,130
				finska marka	331.590
					
1 11. FEBRUAR 1997		INDEKS MIB-30: -0,93%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.798	-0,42	Mediolanum	16.430	-0,51
Bca di Roma	1.428	-0,07	Montedison	1.308	+0,53
Bca Fideuram	4.603	+0,67	Olivetti	665	+ 1,96
Benetton	20.289	-2,08	Parmalat	2.667	-1,47
Comit	3.700	-1,17	Pirelli Spa	3.651	+0,44
Credit	2.509	+0,80	Ras	16.343	-1,78
Edison	9.853	-2,39	Rolo	17.924	-0,05
Fiat	5.311	-0,46	Saipem	7.898	-1,39
Gemina	972	-1,42	San Paolo To	11.669	-0,74
Generali	33.200	-1,69	Sirti	10.941	-2,06
Imi	16.223	-0,71	Štet	8.105	+0,80
Ina	2.325	-0,34	TIM	4.747	-1,26
Italgas	6.632	-1,76	Telecom Ita	4.560	-1,70
La Fondiaria	7.234	-2,17			
Mediaset	7.406	-3,37			
Mediobanca	11.840	-0,74			
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V SESTRIERU
Isolde Kostner je ubranila svetovni naslov iz Siene Nevade
Za smučarko z Južne Tirolske sto se uvrstili Nemki Katjo Seizinger in Hilde Gerg - Že tretje zlato (v treh disciplinah) za Italijanke - Špela Bračun 20.
Alberto Tomba danes za zlato vVSL
Tudi v moški vrsti se Italijani nadejajo, da bodo dosegli tisto, kar je dekletom že uspelo. Za to naj bi poskrbel predvsem Alberto Tomba, ki bo danes branil naslov v veleslalomu, pred letom dni v Španiji pa si je prismuCal tudi slalomsko zlato. Id ga bo branil v soboto.
Seveda pa njegova naloga še zdaleč ne bo lahka, saj je letos v veleslalomu še brez vidnejših uvrstitev, tako da je celo izpadel iz prve jakostne skupine. Toda Tomba je kljub temu sposoben premagati vsakogar, najhujše nasprotnike pa bo imel v Švicarjih, Norvežanih in Avstrijcih.
Barve Slovenije bodo danes branili Jure Košir, Rene Mlekuž in Jernej Koblar. V letošnji sezoni velikih uspehov doselj ni bilo, SP pa je priložnost za presenečenje.
Prvi tek se bo začel ob 10. uri, drugi pa ob 13.
SESTRIERE- Italijanka Isolde Kostner je na svetovnem prvenstvu v Sestriem ubranila naslov svetovne prvakinje (1:23, 50). Srebro je osvojila Nemka Katja Seizinger (1:23, 58), bron pa njena rojakinja Hilde Gerg (1:23, 64). Od Slovenk je Spela Bračun osvojila 20. mesto (1:25, 92), Anja Kalan in Mojca Suhadolc pa sta odstopih.
Italijanske smučarke tekmicam doslej niso pustile niti malo prostora na vrhu stopničk za zmagovalke, saj so osvojile vse tri možne zlate kolajne. V slalomu in veleslalomu je slavila Deborah Compagnoni, v superveleslalomu pa je bila najboljša 22-letna Kostenerjeva. Italijanke veliko pričakujejo tudi od smuka in kombinacije in kaj lahko se primeri, da se bodo ženske discipline na letošnjem SP končale s popolnim ita-Ujanskim zmagoslavjem.
Kostnerjeva je naslov svetovne prvakinje ubranila po odličnem nastopu v spodnjem delu smukaško postavljene proge. V vrhnjem delu je imela veliko težav s skoki. Na dveh tretjinah proge je imela skoraj pol sekunde zaostanka za olimpijsko zmagovalko Seizingerjevo. Toda v zadnjih zavojih je ponovila zmagovito vožnjo iz Sierra Nevade, kjer je prav tako slabše peljala na prvi polovici. »Kmalu po startu sem napravila napake, vendar me to ni zmedlo. Zbrala sem se, saj sem vedela, da lahko v spodnjem delu nadoknadim zamujeno. Spomnila sem se tudi na podoben razplet na lanskem SP,« je dejala svetovna prvakinja. Po zmagi je padla v objem staršev, ki sta jo prvič na SP gledala v živo.
Seizingerjeva nastopa na SP pred letom dni ni konč ala, saj je že kmalu po startu zgrešila vratca. Tokrat jo je od zlata ločilo samo 8 stotink, vendar nad srebrom ni bila razočarana. »Medalja je medalja. Na teko velikih tekmovanjih jo je težko osvojiti. Poleg tega se ni pogosto primerilo, da bi bili na 01 ali SP dve Nemki na stopničkah za zmgo-valke,« je povedala Seizingerjeva. Hilde Gerg si je s 3. mestom pri-smučala prvo odličje na SP ali OI.
»Mislim, da bi bila lahko danes višje. V tako tesnih odločitvah igra veliko vlogo tudi sreča. Kostnerjeva je bila z obilo sreče za malenkost boljša,« je sodila Gergova.
Isolde Kostner ima 22 let, v svetovnem pokalu pa je debitirala leta
1993.	Doslej je zmagala na treh ' smukih za svetovni pokal (Garmisch
1994,	Gortina 1996 in 97 in na enem superveleslalomu, poleg tega pa je na olimpijskih igrah v Lilleham-merju leta 1994 osvojila bron v obeh hitrih disciplinah. Na svetovnem prvenstvu je prvič nastopila lani v Sierri Nevadi in takoj osvojila dve zlati kolajni: v smuku in superveleslalomu. Prvo je že ubranila, drugo pa bo poskušala ubraniti v soboto.
Slovenski tabor pred današnjo tekmo ni veliko pričakoval, saj je
Pregled osvojenih kolajn	
z	S	B
Italija	3	1 1
Norveška 2	2 0
Švica	1	2 1
Nemčija 0	1 1
Avstrija 0	0 2
Francija 0	0 1
Suhadolčeva, ki je največ obetala, nastopila bolna in na smuku ne bo nastopila. Vrhničanka je pred merjenjem drugega vmesnega časa odstopila, prvo memjenje pa je kazalo na uvrstitev med dvajseterico. Od obeh debitantk na svetovnih prvenstvih je tekmo končala le Braču-nova, ki pa ni bila pretirano zadovoljna s prikazanim. Anja Kalan je po uspešnih nastopih na univerzijadi v Južni Koreji, kjer si je pridobila pravico nastopa na SP, ostala brez uvrstitve. Napako je napravila na istem mestu, kot Suhadolčeva.
Rezultati:!. Isolde Kostner (Ita) 1:23, 50, 2. Katja Seizinger (Nem) 1:23, 58, 3. Hilde Gerg (Nem) 1:23, 64, 4. Carole Montillet (Fra) 1:23, 98, 5. Katharina Gutensohn (Nem) 1:24, 00, 6. Renate Goetschl (Avt) 1:24, 24, 7. Pemilla VViberg (Sve) 1:24, 47, 8. Michaela Dorfmeister (Avt) 1:24, 53, 9. Barbara Merlin (Ita) 1:24, 74, 10. Varvara Zelenskaja (Rus) 1:25, 08, ...20. Spela Bratim (Slo) 1:25,
92..	.22. Alessandra Merlin (Ita) 1:26,
31..	..26. Bibiana Perez (Ita) 1:26, 57 (STA)
Na sliki AP (od leve): Katja Sei-zinger, Isolde Kostner in Hilde Gerg na zmagovalnem odru.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP
Uradni štart Cesara Maldinija na klopi »azzurrov« v Londonu z Anglijo
Danes še reprezentanci »U 21«
LONDON - 34 let po osvojitvi klubskega prvaka Evrope se Cesare Maldini spet vrača na Wembley. Tokrat prvič uradno v vlogi selektorja A reprezentance Italije, ki se bo v okviru kvalifikacij za nastop na nogometnem svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Franciji pomerila z Anglijo. Maldini se še ni odločil, s
sem alternativi Cannavaro - Nesta in Panucci - Costa-curta, medtem ko ostala mesta v prvi enajsterici najbrž niso vprašljiva. V vratih bo Peruzzi, v ekipi pa bodo ob že prej omenjenih še Ferrara, Maldini, Di Mat-teo, Di Livio, Dino Baggio, Casiraghi, Albertini in Zola, medtem ko naj bi bili na klopi Fuser, Del Piero, Chiesa in Ravanelfi.
Tudi angleški selektor Glenn Hoddle ima še nekaj dvomov. Toda velikih sprememb najbrž ne bo in danes bodo proti »azzurrom« igrali Seaman, Southgate, Campbell (Adams), Pearce, Beckam, Batty, Inče (Ga-scoigne), Le Saux, Merson, Shearer.
Ob samem srečanju, ki je izredno pomembno za obe reprezentanci, pa se je razvnela velika polemika, ker srečanje neposredno prenaša Telemontecarlo, ki pa ne pokriva vsega državnega ozemlja.
Tv prenos bo po TMC z začetkom ob 20.50.
Trenutni vrstni red ( v oklepaju število odigranih tekem): 1. Anglija 9 (3); 2. Italija 6 (2); 3. Poljska 3 (2); 4. Gruzija 0 (2); 5. Moldavija 0 (3):
V Bristolu mladi reprezentanci
BRISTOL - Dobri dve un pred A reprezentancama se bosta v okviru 2. predtekmovalne skupine evropskega prvenstva pomerili tudi mladi reprezentanci. Selektor »azzurrov« Giampaglia ima nekaj težav s poškodbo Coca, namesto katerega bo zaigral Bachini, seveda če Coco ne bo nared.
gleži pa so doma igrali brez zadetkov še s Poljsko.
VERJETNA POSTAVA ITALIJE: Buffon, Pistone, Franceschini, Rivalta, Innocenti, Coco (Bachini), Ba-ronio, Tacchinardi, De Ascentis, Morfeo, Lucarelli.
Srečanje se bo začelo ob 18.30, neposredni prenos pa bo ob 18.30 po TMC.
Trenutno stanje v skupini (v oklepaju število odigranih tekem): 1. Anglija 7 (3); 2. Italija 6 (2); 3. Moldavija 3 (3); 4. Poljska 1 (2); 5. Gruzija 0 (2).
Drevi na 1. maju: povratni pokalni derbi Bor Fortrade - 01ympia Cdr
Drevi bo na stadionu 1. maja v Trstu povratna polfinalna tekma za deželni odbojkarski pokal med Borom Fortrade in 01ympio CDR V prvem srečanju so Goričani zn (15:8, 15:10, 7:15, 15:8), kar pomeni, da si drevi privoščijo poraz s 3:2. OF—— rova pa se vnaprej ne uri. Zmagovalec se bo pokala Rojalesejem. Pri ženskah sta se v finale že uvrstila Ca-
)lfinalnih tekem: Co-3:0.
s 3:1 tudi
NOVICE
V evropski košarkarski ligi Smelt Olimpija lovi 2. mesto
LJUBLJANA - Košarkarji Smelta Olimpije bodo danes gostovali v Orthezu, kjer se bodo v predzadnjem kolu drugega dela evropske fige pomerili s Paujem. Zmaga je imperativ, če hočejo še upati na osvojitev drugega mesta v skupini. Vendar pa tudi to ne bo dovolj, če bo Asvel jutri v Moskvi premagal že odpisani Dinamo.
Zato je realno pričakovati, da bodo Ljubljančani na koncu tretji, kar bi jim - če tudi drugod ne bo presenečenj - za nasprotnika v osmini prineslo zagrebško Cibono, pri čemer bi Ljubljančani morebitno tretjo tekmo igrali v gosteh.
Italijanski predstavniki igrajo jutri. Stefanel bo gostoval pri 01ympiakosu, Teamsystem v Limogesu, Kinder pa v Leverkusnu pri Bayerju.
Danes tudi Španija - Malta
LONDON - Poleg tekme med Anglijo in Italijo je danes na sporedu na sporedu tudi kvalifikacijska nogometna tekma za nastop na SP v Franciji med Španijo in Malto, ki nastopata v šesti skupini.
Jutri v evropski odbojkarski ligi Salonit - Vojvodina
NOVA GORICA - Odbojkarji Salonita se bodo jutri ob 18.uri v domači dvorani v 6. krogu skupine A evropske fige državnih prvakov pomerili z novosadsko Vojvodino. Kanalci pričakujejo, da bodo proti mladi ekipi, v kateri igrajo trije »bronasti« z olimpijskih iger v Atlanti, zmagah z najvišjim izidom, kar bi jim se dalo možnosti za končno 4. mesto v skupini in s tem neposredno uvrstitev v figo prvakov v prihodnji sezoni. Za ta uspeh pa bodo morali v zadnjem krogu na Poljskem premagati se Sosnovvietz, ki je še brez zmage.
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
Dom in Kontovel uspešna
Libertas premočan nasprotnik za drugo Borovo ekipo
NATR2A5KEM
Kontovel - Don Bosco B 112:70 (55:42)
KONTOVEL: Sibelja 2, Rogelja, Šušteršič 28, Doglia 30, Hrovatin, Kocjančič 9, Nabergoj 5, Rebula, Se-mec 28, Žagar, Gregori 10, trener Meden.
Kontovel je tokrat dosegel lahko zmago, saj je nasprotnik nastopil s precej zdesetkano postavo. Gostitelji so bili stalno v vodstvu, njihova prednost pa je še zlasti narasla v drugem polčasu. Trener Meden je dal vsem priložnost, da se izkažejo, še posebej tistim, ki ponavadi manj igrajo. Pohvalo zasluži edini »play-maker« ekipe Kocjančič (Rebula je zaradi poškodbe sedel na klopi), ki je dobro vodil igro svojega moštva.
Bor B Autocarrozzeria Boris - Libertas 39:107 (16:52)
BOR: Mirceta, Lombardo 17, Premm 4, Pitacco 2, Družina 9, Veni 3, Sunjerga 2, Scarcia, Sedmak 2, trener Jogan.
SON: 8. 3T: Lombardo 1, Verri 1.
Borovci, ki so proti močnemu nasprotniku za nameček nastopih še v okrnjeni postavi, so visoko izgubili. 2e po prvem polčasu je bilo jasno, da bodo gostje z lahkoto zmagah, saj je bila razlika med ekipama več kot
očitna. Od posameznikov je pri borovcih bolje od drugih igral Lombardo. (Niko)
Ostala izida: Don Bosco A - DLF 65:39, Santos - Intermuggia 57:80
Vrstni red: Don Bosco A 20, Bor Ediauto A, Kontovel in Intermuggia 14, DLF 12, Don Bosco B 10, Libertas
8,	Servolana 4, Santos in Bor Autoca-rozzeria Boris B 2, Ottica Ziglio 0.
NA GORIŠKEM
Dom Sprintauto - UGG 85:30 (37:14)
DOM: Abrescia 9, Klanjšček, Gravner 17, Bensa 3, Golob, Radikon
9,	Cuzzuccoli 14, Zulian 6, Spacal 27, trener Ambrosi.
SON: 15.
Domovci so začeli drugi del prvenstva z zasluženo zmago. Imeh so težave le v uvodnih minutah, ko so puščali gostom preveč »prostosti«. Od 10. minute so poostrili tempo igre in si takoj priigrali zanesljivo prednost, ki so jo v nadalejvanju srečanja še znamo povečati. Domovci so zlasti uveljavili svojo premoč pod košema s Spacalom, Zulianom in Radikonom in nato dosegah koše s protinapadi.
S to zmago se je naša ekipa spet pomaknila proti zgornjemu delu lestvice. (L.S.)
■H NOGOMET h
Mladost z dobro igro do zmage
NARAŠČAJNIKI
Mladost - Ludnico 3:2 (1:1)
Strelci: Ferletič, Pavšič (11-me-trovka), Assi
Mladost: Simšič, Pieras, Mami, Rossano, Moro, Figelj, Radinja, Assi, Bagon, Pavšič, Ferletič.
Na občinskem stadionu v Doberdobu je Mladost proti enakovrednemu tekmecu zaigrala zelo odločno. V prvem polčasu sicer ni bilo veliko lepih akcij, Doberdobci pa so izvedli nekaj nevarnih protinapadov in tako tudi povedli, a nekaj minut kasneje je Lucinico iz prostega strela izenačil.
V drugem delu igre je sodnik že v prvi minuti dosodil v korist Lu-cinica 11-metrovko in gostje so tako prešli v vodstvo, ki pa ni trajalo dolgo, saj je Pavšič iz enajstmetrovke izenačil. Nato je Mladost začela igrati bolje, zmagoviti gol pa je po zelo lepi samostojni akciji dosegel Assi. Isti igralec je imel nekaj minut kasneje še eno priložnost, a je žal zadel prečko.
Povedati velja, da so se igralci Mladosti pred začetkom tekme z enominutnim molkom poklonih spominu prezgodaj umrle mame soigralca Dimitrija Devetaka. Pohvalo za dober nastop zasluži vsa ekipa. (A. Pavšič)
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo seja odbojkarske komisije v petek, 14. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSSDI v Trstu.
ZSSDI
obvešča, da bo goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
ZSSDI
obvešča, da bo seja Smučarske komisije jutri, 13. februarja ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu.
SOSPDT
priredi v nedeljo, 16. in 23. februarja ter 2. in 9. marca, smučarske izlete s tečaji. Predviden je tudi tečaj snovvboarda. Informacije pri ZSSDI na tel. 635627.
SK DEVIN
Priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
PKBOR
obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrarie v bazenu na Alturi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
ŠPORT
Sreda, 12. februarja 1997
NAMIZNI TENIS / ZENSKA B LIGA
ODBOJKA / POKRAJINSKA ČLANSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Kras Corium z novo gladko zmago odločno po poti napredovanja
Tudi Kras Activa tokrat uspešen
Pri ženskah vse tri naše ekipe v 1. diviziji uspešne Gladka zmaga Sloge A na štartu vl.MD Pri naraščajnicah »sestrski« derbi dobil Kontovel
V 1. M D združena ekipa začela s porazom - Začetek tudi v 2.2D- Zmaga in poraz druge ekipe Sloginih deklic - Med naraščajnicami uspešne še slogašice in Brežanke
San Marco Verona - Kras Corium 0:5
Shelkovska - Bresciani 0:2 (8:21, 7:21), Bertone - I. Stu-belj 0:2 (6:21, 5:21), Shelkov-ska/Bertone - Bresciani/Stu-belj 0:2 (8:21, 5:21), Shelkovska - I. Stubelj 0:2 (12:21, 18:21), Bertone - Bresciani 0:2 (10:21,8:21).
Ostali dve Članici krasove A postave Ivana Stubelj in DaSa Bresciani sta v odostno-sti Katje Milic, odlično opravili nalogo na gostovanju v Veroni. V dobri uri sta gladko s 5:0 odpravili veronski San Marco. Verona je imela že v lanski sezoni kot prvoligaš precejšnje kadrovske težave, sedaj pa jih ima očitno tudi v drugi ligi. Z Rusinjo Vetche-rokovo je San Marco v Zgoniku dosegel dve točki, doma
tonijevo, ki pa nista mogli nuditi zadostnega odpora močnima Krasovima drugokate-gomicama Daši Bresciani št. 45 in Ivani Stubelj št. 57.
Kras Corium tudi po enajstem krogu ostaja na vrhu lestvice, s Čimer se vse bolj približuje svojemu cilju - napredovanju v A-2 ligo.
Villadora Modena - Kras Activa 2:3
Lodi - N. Milic 1:2 (19:21, 21:13, 22:24), Coppi - Rustja 0:2 (14:21,12:21), Lodi/Coppi - M. Milie/N. Milic 2:1 (6:21, 24:22,21:16). Coppi-N. Mihe 0:2 (17:21, 10:21), Lodi - Rustja 2:0 (21:17,21:10).
Zmaga Krasove B-ekipe je bila povsem zaslužena. Velik podvig je napravila Nina Milic, ki je dosegla prvo točko proti drugokategomici Lodije-Vi, ki je za približno 50 mest in razred više od mlade kra-sovke. Zlasti njun tretji set je bil dramatičen. Nina je Lo-dijevo dvakrat ujela, pri 15 in 20, ter zatem končno dosegla še tri zaporedne zmagovalne točke v dodatnem setu.
Nina je bila boljša tudi od tretjekategomice Elene Coppi. K zmagi ekipe je svoj doprinos dodala tudi Irena Rustja,
ki je zelo odločno premagala isto nasprotnico. Sestrični Nina in Martina Mihe sta nastopili v dvojicah, njuna prelahka zmaga v prvem setu pa je slabo vplivala na drugega in se zaradi bojazni v tretjem zaključila v korist domačink. Zmaga v Modeni je bila peta pozitivna izkušnja za ekipo Krasovih novink v tej ligi, ki si z Verono deli 4. mesto.
Ostala izida 11. kroga: Pri-mavera Buttapietra - Tramin Bočen 0:5, LAL Coccaglio -Etruria Arezzo 5:0.
Vrstni red: Kras Corium 22, Tramin 21, Etruria 17, Kras Activa in San Marco 16, Coccaglio 14, Villadora, Pri-mavera 13.
Zenska C-l liga: Libertas Latisana-Kras 1:4	,
Moška C-2 liga: San Gio-vanni Settimo - Kras 1:5 Zenska C-2: Kras A - CUS Videm 1:4; Kras B - Selena 4:1 Moška D-liga: Azzurra Gorica - Kras 5:2	J.J.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Sloga B - Volley Club A 1:3 (7:15,12:15,15:6,8:15)
SLOGA B: DrasiC, Milic, Peterlin, Mikolj, Jančar, Sava-rin, Pipan, Grilanc.
V petek je združena ekipa Bora in Sloge (pod imenom Sloga B nastopa, ker nima sponzorja) pričela prvenstvo 1. divizije s porazom proti favoriziranemu Volley Clubu.ri3dpo sestavljajo mladinci in dečki, katerih glavni cilj je, da si pridobijo cimveč izkušenj. V prvem setu so Drasicevi varovanci zaigrah slabo in premalo zagrizeno, tako da so set kmalu izgubih. Podobno je bilo v nadaljevanju, ko so naši fantje že zgubljali z 10:1. Tedaj pa so se končno zbrah in zaigrah odločnejše ter zadah VolIey Ciuhu delni izid 11:4, ki pa žal ni zadostovalo za osvojitev seta. S tem pa so pridobih na samozavesti in v tretjem nizu so že vodih z 9:0. Tedaj pa je moral
zaradi poškodbe zapustiti igrišCe standardni podajac Peter Mihe, kar je močno vplivalo na nadaljnji razplet tekme. Set so sicer osvojih, veC pa niso zmogli. (T.D.)
Ostah izid: Area Immobiha-re - Le Volpi 2:3.
Skupina B
SGT - Sloga A 0:3 (3:15, 11:15,6:15)
SLOGA A: Maver M. 1+2, Maver A. 2+2, Volčič 4+3, Mijot 2+0, Veljak 3+5, Pertot 6+2, Jagodic 1+0, Spetič 2+0, Furlani 2+2, Glavina.
Servis: 7 točk, 7 napak
Sloga A je prvenstvo začela s sorazmerno lahko zmago proti nasprotniku, ki je bil slabši v vseh odbojkarskih prvinah. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva, čeprav bi lahko slo-gaši odigrah še bolje in naredili manj napak. To velja zlasti za drugi set, ko so gostje najprej povedk s 7:0, nato pa gostiteljem dopustili, da so se približali pri rezultatu 11:10.
r PLAVANJE / KVALIFIKACIJE ZA DEŽELNO PRVENSTVO -|
Borova šola plavanja daje vse boljše rezultate
Dvanajstletni borovec Daniel Pettirosso (na sliki) je na nedeljskih kvalifikacijah za deželno plavalno prvenstvo v kategoriji začetnikov A dosegel svojo prvo zmago. Uveljavil se je kajpak v Borovi
paradni disciplini - v prsnem slogu. Na razdalji 100 m je v Času svojega novega osebnega rekorda 1:23, 7 pustil za sabo vse tekmece. Ker je bilo tekmovanje v Trstu namenjeno vsem društvom iz naše dežele, je njegov uspeh še toliko bolj pomemben, lahko pa rečemo, da Borovega strokovnega vodstva pravzaprav ni presenetil, kajti Daniel napreduje iz tekme v tekmo in je tokrat vrh vsega plaval disciplinirano in taktično zrelo.
Z Luko Peričem je Pettirosso dobro plaval tudi na razdalji 100 m prosto. Oba sta popravila svojo
prejšnjo znamko, Peric kar za pet sekund. Pettirosso je dosegel čas 1:14, 9, Peric pa 1:15, 2. V tekmi na 200 m mešano pa je Peric dosegel čas 3:10,4.
Začetniki B so tekmovali dan prej v Pordenonu. Od borovcev posebno pohvalo zasluži Ivan Lan-gella, ki je na 200 m prsno v zelo dobrem Času 3:36, 6 pristal na 7. mestu in si verjetno zagotovil pravico do nastopa na deželnem finalu. Martin Lissiach se je na 200 m z uspehom preizkusil v dveh disciplinah. V prostem slogu je dosegel čas 3:02, 2, v mešanem pa 3:18, 9.
Tedaj so se slogaši zopet zbrah in osvojili set, potem pa še tretjega brez večjih težav. (A.M.)
Ostala izida 1. kola: Preve-nire - Volley.club B 3:0, Old Cats - Rigutti 0:3.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Kontovel - Juha 3:0 (15:10, 15:4,15:6)
KONTOVEL: Čeme, Bogateč, Sossa, J. in N. Milic, Švara, Stoka, Bukavec, Golha, Batti-
gelh.
Začetek ni obetal tako ugodnega razpleta, saj je Juha presenetila z ostrimi servisi in povedla s 5:0. Tu pa je nad igro nasprotnic padel zastor, na sceno so stopile Kontovelke in zaigrale monolog v treh dejanjih. Izkušenejše igralke Juhe so pokazale precejšnjo neuigranost in nenevaren napad, Kontovel pa je igral brez napak in z lepo skupinsko igro zagospodaril na mreži. Prva zmaga je zelo spodbudna, saj kaže, da lahko letos Kontovel z lastnimi močmi ohrani svoje mesto v tej ligi, v kateri je v prejšnjih dveh sezonah igral podrejeno vlogo.
Computer Discount - Bor 1:3 (5:15,3:15,15:7,7:15)
BOR: Ažman 8+6, M. Flego 6+7,1. Flego 7+6, Sadlovvski 3+0, Bogateč 4+1, J. Miličevič 7+1, Faimann 2+3, Rogelja 0+0, Stemad 0+0, Z. MihCeviC
Proti skromnemu, a zelo požrtvovalnemu in borbenemu nasprotniku, ki se bo po vsej verjetnosti boril za obstanek v prvi diviziji, so borovke dosegle novo zmago. Tokrat pa so morale en niz prepustiti svojim nasprotnicam. Po gladko osvojenih prvih dveh setih so plave zaigrale s spremenjeno postavo, kar pa nikakor ni vzrok delnega poraza. V tretjem setu so namreč borovke igrale premalo zbrano in nasprotnika podcenjevale, kar je Computer Discount pridno izkoristil. Zadnji set pa je bil spet popolnoma v rokah Kalcevih varovank, ki so spet igrale s standardno postavo. Tudi v tem srečanju so borovke dokazale, da imajo zelo
ODBOJKA / ZDRUŽENA EKIPA ESPEGO V D LIGI PLAČUJE DAVEK NEIZKUŠENOSTI
Spremenljivi rezultati kovačnice goriških talentov
Premagali prvega h izgubili s predzadnjim - Cilj ekipe je formiranje igralcev, kar gre tudi na račun rezultatov
Zdrav otrok z običajnimi otroškimi boleznimi, bi lahko rekli o združeni ekipi Espego, ki po prvem delu moške odbojkarske D hge zaseda 10. mesto z 10 točkami. Zdrav otrok, ker je to najmlajša (in letos še zelo pomlajena) ekipa v ligi, a je kljub temu velikokrat enakovredna vsem ostalim šestericam, v katerih igrajo v glavnem dosti bolj prekaljeni igralci, kar potrjuje, da je slovenska go-riška mladinska odbojka (v Espegu igrajo mladi 01ym-pie, SoCe in Vala) na moškem področju daleC pred vsemi v naši deželi. Otroške bolezni pa se kažejo v spremenljivih rezultatih. Espego je na primer premagal prvouvršCeni Maniago in izgubil proti predzadnjemu SanfAndrea. V tie breaku je goriška šesterka petkrat potegnila krajši konec.
»Smisel ekipe je v tem, da mladim igralcem nudimo možnost dozorevanja, včasih tudi na račun golega rezultata. To od mene in od fantov tudi pričakuje društvo, saj
gre v bistvu za formiranje bodočega kadra za Članske ekipe,« pravi trener Maurizio Corvi, ki je letos prevzel trenersko mesto Fabrizia Mar-chesinija. In rezultat te politike? »Nekateri mladi izpolnjujejo naša pričakovanja, nekateri drugi pa ne. Pozitivno je, da so najbolj perspektivni med tistimi, ki se tudi najbolj potrudijo. Trenutno imata največ priložnosti, da se izkažeta Marko Cemic in Boris Jelen, vendar pa je tu še nekaj imen, David Mucci, visoki Andrea Macus in še kdo, ki so potencialno dobri igralci. Težava je tudi v tem, da je treba usklajevati načrte društva s pričakovanjih tistih par starejših igralcev v moštvu, ki jim je, to je povsem razumljivo, bolj do zmage in pika.«
Položaja na lestvici Corvija ne skrbi preveč. »Mislim, da z obstankom v ligi vendarle ne bo težav, saj bomo v drugem delu težje tekme odigrali pri nas v Standrežu. Pričakujem tudi iz-
boljšanje individualne in kolektivne igre.«
Sedanji položaj na lestvici v bistvu niti ne odraža realne moči Espega. Brez tolikšnega števila porazov v tie breaku (»primanjkuje izkušenosti,« pravi trener) bi bil namreč mnogo boljši. Poleg tega je treba upoštevati, da je najboljši tolkac Loris Mania
odigral z Espegom le polovico tekem, ker je istočasno tudi elan Valove B2 hge.
KovaCnica novih talentov torej deluje s polno paro, vendar pa je osrednje vprašanje v tem, ah se bo iz nje tudi kaj izcimilo, glede na zelo velike potrebe naših goriških Članskih moštev, še zlasti pa Imse Kmečke banke. Nekatere
prejšnje generacije so bile ra-dodarnejše, med sedanjimi espegovci tudi ni nobenega Mateja Cemica, vendar pa je veC takih igralcev, ki bi lahko s trdim delom v prihodnosti zapolnili članske vrste. To pa je tudi smisel Espega, ki boljšim mladim z igranjem v deželni ligi nudi boljše pogoje za hitrejšo rast. (ak)
prodoren napad, v polju pa morajo igrati bolj natančno.
Tokrat pa je treba nekaj besed nameniti tudi sojenju, ki je bilo zelo slabo. Nepojmljivo je namreč, da sodniki v članskem prvenstvu dopuščajo zelo umazano igro in posežejo samo, ko žoga pade na tla. (T. G.)
Breg - Virtus 3:1 (15:9, 14:16,15:10,15:10)
BREG: Zeriali, Canziani, Sancin, Sturman, Glavina, I. in U. Pettirosso, Laurica, RodeUa, Carboni, Družina.
Po slabem nastopu proti Bom so Brežanke proti Virtu-su dosegle drogo prvenstveno zmago. Razen v drugem nizu, ki je bil zelo izenačen, v končnici pa so bile boljše gostje, so Brežanke imele igro v svojih rokah in na koncu zasluženo slavile. Za dobro igro je treba tokrat posebej pohvahti Lauri-co, Zerialijevo in Sturmanovo.
Ostah izid 3. kola: Killjoy -Computer Discount 0:3.
Vrstni red: Sant’ Andrea, in Bor 6, Killjoy in Breg 4, Computer Discount in Kontovel 2, Virtus in Juha 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Sloga - Le Volpi 3:0 (15:11, 15:11,15:10)
SLOGA: Canziani, Kauter, D’Agostini, Ferluga, Gregori, Hrovatin, Kette, KovaCiC, Ku-fersin, Sosič, Strajn, Žagar.
Sloga, katero v glavnem sestavljajo mladinke in deklice, ki imajo za cilj nabiranje izkušenj, je že v prvem kolu prijetno presenetila z zmago proti neprimerno izkušenejšim nasprotnicam iz ekipe Le Volpi, ki pa tokrat proti razigranim slogašicam niso mogle najti primernega protio-rožja. Naša dekleta so dobro gradile igro in uspešno zaključevale akcije v napadu, tako da je njihova gladka zmaga povsem zaslužena. Nasprotnice so bile boljše od slogašic le v začetku drugega seta, ko so povedle celo z 9:1, a tudi to naše ekipe ni zmedlo in je zaostanek takoj nadoknadila in z odločno igro set tudi osvojila. V tretjem pa je bilo vse še lažje. (Inka)
DEKLICE
Skupina A
Oma B - Sloga B 2:3 (7:15, 9:15,17:15,15:10,12:15)
SLOGA B: Alessandra in Jana Ban, Bianchi, Carli, Možina, Pangerc, Mara in Veronika Sosič, Udovič.
Sloga B je v petek prišla do novih točk. Zmaga na gostovanju bi bila lahko še izdatnejša, saj so naše igrale v prvih dveh setih s svojo igro povsem presenetile in spravile s tira domačinke. Povsem zasluženo so povedle v setih z 2:0, tretji, v katerem so vodile vse do konca pa se jim je izmuznil le za las. V Četrtem so nato v drugi polovici prevzele pobudo domačinke, v odločilnem pa o zmagovalcu nikoli ni bilo dvoma, saj je Sloga B vodila malodane od prve točke. Slo je vsekakor za dober nastop naše ekipe, Id zasluži vso pohvalo.
Area Tmmobiliare A - Sloga B 3:0 (17:15,15:7,15:9)
SLOGA B: Alessandra in Jana Ban, Carli, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič, Udovič.
Zaostalo tekmo proti drugi najmočnejši ekipi skupine, je Sloga B odigrala v četrtek Čeprav so slogašice nastopile okrnjene so s svojo igro prijetno presenetile, saj so se bolj kotiranim nasprotnicam vseskozi odločno upirale. V prvem setu so z značajno igro znale celo nadoknaditi zaostanek 7:13, in bile že blizu delnega uspeha, ki pa so jim ga prav v končnici le iztrgale iz rok prisebnejše domačinke. (Inka)
Ostah izid: Altura - Area bnmobiliare 3:1.
Vrstni red: Altura 14, Area Immobihare A 12, OMA B 8, Sloga B 6, Virtus 0.
Skupina B
Mri: Area Immobihare C -Virtus A 0:3.
Vrstni red: Virtus A14, Sloga A 12, Breg 8, Computer Discount 4, Area Immobihare C 0.
Skupina C
Bor - Oma A 3:0 (15:8,15:9, 15:13)
BOR: Miličevič, Smotlak, Furlani, Posar, Frandolic, Kraševic, Carpani, PeCenik, Ivanovič, Sodomaco
še zadnjo formalnost pred začetkom play-offa in premagale zelo mlado ekipo Oma, ki pa tehnično za plavimi precej zaostaja. Igralke s svojim nastopom tokat niso zadovoljile, saj so igrale brez vsakršne motivacije in so se prilagodile igri nasprotnic. Slabo so igrale predvsem v polju, kjer so bile zelo nenatančne. Kot ponavadi so se na igrišču zvrstile vse razpoložljive igralke. (T. G.)
Vrstni red: Bor 14, Kontovel 12, Oma A 8, Area Immobihare B 4, Sgt 0.
DEČKI
Izid: Volley club - Virtus 3:1
Vrstni red: Area Immobihare 12, Vololey club 10, Volley 80 A, Multiinvest in Virtus 4, Area Immobihare B 2.
NARASCAJNICE
Skupina B
Sokol - Kontovel 0:3 (4:15, 1:15,4:15)
SOKOL: Picciola, Lansetti, Košuta, Šemi, Gruber, Kodrič, Zužic, Milkovič.
KONTOVEL: Sossa, Starc, Antonini, Hrovatin, Guštin, Kocjan, Vitez, Prašelj.
Kontovel je letos zaradi velikega števila igralk vpisal v prvenstvo dve ekipi, ena od teh pa igra pod imenom Sokol (v njej so tudi tri mlade soko-lovke), kar sodi v okvir sodelovanja med tema našima zahodnokraškima društvoma. Ze v prvem kolu je bil na sporedu derbi. Igralke se med sabo dobro poznajo, saj trenirajo skupaj, zato je bilo že vnaprej jasno, da bo zmaga pripadla ekipi Kontovel, ker so v tej ekipi zbrane tiste igralke, ki so bolj izkušene in igrajo nekaj veC let. Tako je bil izenačen samo začetek srečanja, nato pa je Sokol nekoliko prehitro popustil in pustil Kontovelu pot do zmage.
Ostala izida: Azzurra - Altura 0:3, Virtus B - Area Immobihare B 0:3.
Skupina C
Sloga A - Virtus 3:0 (15:0, 15:1,15:0)
Sloga B: Calhgaris, Coretti, Cvelbar, Hrovatin, Mauriel, Ri-segari, Simeone, Udovič, Žagar.
O uvodnem nastopu sloginih narašCajnic ras ne moremo veliko povedati: Sloga A je svoje nasprotnice po tehničnem znanju prekašala kar za nekaj razredov, tako da za naših devet igralk ni tekma zalegla niti za lažji trening. (Inka)
Skupina D
SanfAndrea Computer Discount - Breg 0:3 (14:16, 5:15, 7:15)
Breg: Gregori, Zerjul, Bene-detti, Koren, Capponi, Pletter-sech, Spetič, Blasevich, Zobin, Bersan, Kapic
Brežanke so stopile na igrišCe sicer z nekaj treme, a so se je kmalu otresle in prikazale preprosto, a učinkovito igro. Trener je tako lahko poslal na igrišCe prav vse igralke. Belo-plave se sedaj lahko bolj mimo pripravijo na naslednje tekme. (A.M.)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jutri, 13. t. m., ob 16. uri (red H) ponovitev NuSičeve komedije »Žalujoči ostali«.
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 (red A in F) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. Ponovitve v soboto, 15. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 19. t. m., in v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E).
SSG gostuje v petek, 14. t. m., ob 20. uri v Sežani in v soboto, 15. t. m., ob 18.30 v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
V	soboto, 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziano Severini.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - umik: 9-12, 16-19.
Auditorium Muzeja Revoltella
Danes, 12. t.m., ob 18. uri: »Madame Butter-
fly«, uvodna beseda Maria Morinija. Vstop
prost.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 12. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldne) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Her-litzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek št. 3 - rdeči.
Jutri, 13. t.m., ob 18. uri srečanje z nastopajočimi igralci predstave »Edipo a Colono«. Vstop prost.
Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri.
Gledališče Cristallo
V	petek, 14., t.m., ob 20.30 PREMIERA Mo-lierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Gledališče Cristallo - Gledališče Miela
V	teku je abonmajska kampanja za Ciklus
»Teatralmente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. St. 390613/365119
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 17. t. m. (red A) in v torek, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«.
Gledališče UGG
OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 15. t.m.,ob 17. uri se bo gledališka skupina La Contrada predstavila z delom »TisoC in ena noc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. in v torek, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatro - Luigi Pirandello »Que-sta sera si recita a soggetto«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Ali da Valli, Seba-stiano Lo Monaco, Giustino Durano.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sodelovaju z gledališčem S. Gio-vanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Benedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ain-zare. Nastopajo: Michele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar.
ŽPETER
Dan slovenske kulture: v soboto, 15. t. m.: ob 19. uri bodo v prostorih Beneške galerije odprli razstavo Lojzeta Spacala, ob 20. uri pa bo v špetrski občinski dvorani koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje natečaja »Naš domači jezik«.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 13. t.m., ob 20.30 Filmsko gledališče: humoristična drama Mogočna Afrodita (Mi-ghty Aphrodite), režija »Woody Allen; igrajo Woody Allen, Mira Sorvino, Peter VVeller.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec (predstave se vršijo v hali 7 VVorther See Halle): danes, 12. t.m., ob 10.30 in ob 19.30 musical »Peter Pan«. Ponovitve jutri, 13. t.m., v petek, 14. t.m. in v soboto, 15. t.m., ob 10.30in 19.30. Pri Joklnu (Badgasse 7): v torek, 18. t.m., ob 19.30 Posthumna knjižna predstavitev pesniške zbirke P. Zidarja.
SENTJANŽV ROŽU
K + K Center: jutri, 13. t.m., ob 19. uri otvoritev razstave »Planine v sliki«, nato preda-
vanje in predvajanje diapozitivov Dava Karničarja na temo »Everest«.
ROŽEK
Na Muti pri VVoschitzu: KD »Peter Markovič«: v soboto, 15. t.m., ob 20. uri, Moliere : George Dandin; gostujejo igralci SPD »Srce« iz Dobrle vasi.
BISTRICA NA ZIUI
Pri družini Druml (UniCeva Stava): v soboto, 15. t.m., ob 19. uri Urban Jarnik - narodopi-sec - predava dr. VVilhelm Baum.
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	*
TRST	V petek, 14. t. m., ob 18.30 predstavitev knji-
Gledalisce Miela: danes, 12. t. m., ob 19. in ge Maria Fux; ob 21. uri film »Si gira a ob 20. uri film »Si gira a Manhattan«.	Manhattan«.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 koncert kvarteta Alban Berg. Na sporedu bodo Shu-bertove skladbe.
Gledališča Rossetti
V	soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri bo nastopil kantavtor Francesco De Gregori.
MILJE
Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. t. m., ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Miela: do 20. t., m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in Človekov prostor«.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: do 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa.
Danes, 12. t.m., ob 17. uri voden obisk razstave z dr. Patrizio Fasolato.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): jutri, 13. t.m., ob 18.30 odprtje razstave Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob pone-
deljkih in praznikih zaprto.
Gledališče Rossetti: do 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): še danes, 12. t. m. je na ogled je razstava Jasne Merku.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - jutri, 13. t.m., ob 19. uri otvoritev razstave »Planine v sliki«. Razstava bo odprta do 3. marca.
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogmaro (5.11), M estre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogmaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41	(IR)	Tržič (6.03), Portogmaro (6.43), Mestre (7.30).	(1.50)	(IR)	Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (1.27). Portogmaro (5.13), Tržič (6.07).
6.02	(IC)	Tržič (6.24), Portogmaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(6.30)	(R)	
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogmaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogmaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogmaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogmaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogmaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23), Portogmaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59).	(9.13) (10.05;	(R) (E)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), PortogruarcT(13.02), Mestre (13.39), "Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom).	(11.55]	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49),
12.39 13.00	(R) (D)	Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). Tržič (13.23), Portogmaro (14.04), Mestre (14.53), Be-	(13.55	(IR)	Benetke fU.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49),
14.01	(IR)	netke (15.02). Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Be-	(14.55)	(IR)	Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49),
		netke (15.59).	(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(16.23	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16.00).
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Be-	(16.56	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič
		netke (17.15).			(16.33).
16.01	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(17.55	(IR)	Benetke (15.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49), Tržič (17.32).
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48	(R)	Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26), Tržič (18.21).
17.29	(R)	Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Benetke (19.59).	(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
18.01	(IR)		(19.11 (19.55	(R) (IR)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44). Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44	(D)	Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24), Tržič (20.20).
19.31 20.04	(R) (IR)	Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(20.55 (21.24	(IR) (IC)	Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03	(IC)	(21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35).
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00	(R)	
			(23.55	(E)	Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49), Tržič (23.32).
BUONI DEL TESORO POUENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice se koristijo s 15. februarjem 1997 in zapadejo 15. februarja 2000; petletne obveznice se koristijo s 1. januarjem 1997 in zapadejo 1. januarja 2002.
■	Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno 15. avgusta in 15. februarja za triletne ter 1. julija in 1. januarja za petletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 5,40% oziroma 5,62% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. februarjem 1997 za triletne obveznice in s 1. januarjem 1997 za petletne. Ob vplačilu (18. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
TV SPORED
Sreda, 12. februarja 1997
15
RAI 3
slovenski
program
E
8
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
jjr Slovenija 1
e
RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti in L. Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: L’ ultima carrozzel-la (kom., It. ’43, i. A. Ma-gnani, Aldo Fabrizi) Oddaja o vrtnarstvu: Ver-demattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Film: Amy (dram., ZDA ’81, i. Jenny Agutter, Barry Newman) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carl o Conti)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
TV film: Quello che e mio (dram., ZDA ’89, i. Julia Watson, R. Lang) Dosje: Zenske na razpotju (vodi D. Bonito) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Media/Mente (vodi Carlo Massarini) Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori
Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajse Schwarzwaldska klinika Nad.: Qu.ando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in dražba
Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunt# (i. Fred Dryer)
Variete: Go-Cart, risanke VeCerni dnevnik Film: Mani di fata (kom., It. ’83, i. E. Giorgi) • Aktualna odd.: Carnevale in corso
Dnevnik in vreme, knjige, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.15 NoCni Šport Film: Un avventuriero a Tahiti (kom., Fr. '66)
RAI 3
Jutranji dnevnik Film: Congiura al castel-lo (kom., ZDA ’56)
SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji Dnevnik
Rubrika: Telesogni SP v smučanju Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Športno popoldne Famosi per 15 min. Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer
Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: I piaceri dello sch-polo (kom,, It. ’60)
	Nad.: Claudia		Otroški variete, vmes		Vremenska panorama	
	TV film: Messaggio a una		Ciao ciao mattina		Včeraj, danes, jutri	
	figlia (dram., ZDA 73)		Nan.: Highlandei, 10.20		Videoring	
	Nad.: Kassandra		Magnum P.L, 11.30 Mc		Otroški program: Oglej-	
	Aktualno: Peste e corna		Gyver - Gusarji		mo si (VB, dok. serija)	
	Nad.: Zingara, 10.30 Ali		Aktualno: Planet		Tedenski izbor: nan. Ve-	
	del destino, 11.00 Aroma		Odprti studio, Fatti e mi-		soljska policijska postaja	
	de cafe, 11.45 Milagros,		sfatti, 12.50 Šport studio		Ciklus filmov A. Kauri-	
	vmes (11.30) dnevnik		Nan.: Helen in njeni		smaki: Ariel (Finska	
	Kviz: La mota della for-		prijatelji		1988, i. Turo Pajala)	
	tuna - Kolo sreče		Risanke in otroški variete		Dok.: 2ive legende iz	
	Dnevnik		Ciao Ciao Mix		daljnih dežel	
	Nan.: Časa dolce časa		Variete: Colpo di fulmine		Poročila	
	Nad.: Sentieri - Steze	■TOM	Nan.: Baywatch		TV igrica: Kolo sreče (po-	
	Film: L’ amante pura		Variete: Planet		novitev)	
	(dram., Fr. ’58)		Nan,: Bayside School,		Videostrani	
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		17.00 I ragazzi della 3.a		Tedenski izbor: Teater Pa-	
	sto (vodi I. Zanicchi)		C, 18.00 Primi baci		radižnik	
	Dnevnik in vreme		Odprti studio in vreme,		Poljudnoznanstvena se-	
	Variete: Game Boat		18.55 Šport studio		rija: V divjini (VB, 6. del)	
	Film: Gnal con gli angeli		Nan.: Beverly Hills,		Slovenski utrinki	
	(kom., ZDA ’66, i. R. Rus-		20.00 Happy Days (i.		EP Videostrani	
	seli, H. Mills, B. Barnes)		Henry VVinkler)		Obzornik	
	Film: Fuoco cammina		Film: Oscar, un fidanzato		Otroški program: Pod	
	con me - Twin Peaks		per dne figlie (kom., ZDA		klobukom	
	(krim., ZDA ’92)		’91, i. S. Stallone, V. Spa-		Po Sloveniji	
			no, O. Muti, D. Ameche)		TV prodaja	
			Šport: Italija - VB, 23.00		TV igrica: Kolo sreče	
@ CANALE5			kolesarstvo - 6 giomi Aktualno: Fatti e misfatti		Včeraj, danes, juti Risanka	
			Italija 1 šport		TV Dnevnik 2, vreme	
			Aktualno: Planet		Šport	
	Na prvi strani, vremen-		Nanizanka: Mannix		Dosje J.K. - Ugrabitev (i:	
	ska napoved		Film: Pelle alla conquista		Karlovšek-A. Tomašič)	
	Variete: Maurizio Costan-		del mondo (Danska ’88)		Kurentovanje	
	zo Show (pon.)			Igj	Včeraj, danes, jutri	
	Aktualna odd.: Forum -			Wi	Odmevi, vreme	
	Sodišče (vodita Rita Dal-	# TELE 4			Spori	
	la Chiesa, S. Licheri)				Humoristična nanizanka:	
	Dnevnik TG 5				Vikarka iz Dibleya (VB, i.	
	Aktualno: Sgarbi quoti-				Dawn French, Gary	
	dlani		16.45, 19.30, 23.00 Do-		VValdhorn, J. Fleet,	
mm	Nad.: Beautiful (i. Ron		godki in odmevi		zadnja epizoda)	
uvči	Moss, J. McCook)		Košarka lige A2		Film: Oporoka doktorja	
	Aktualne teme: Uomini e		Dokumentarec		Mabuseja (Nemčija 1932,	
	donne - Moški in ženske		Oddaja o živalih		r, Fritz Lang, i. Rudolf	
	(vodi Maria De Filippi)		Presente innovativo		Klein-Rogge)	
jjajijl	Nan.: Blondinka za oCeta		Aktualne teme: Zoom		Videoring	
	Otroški variete Bim Bum		Aktualno: 11 supplemen-			
■	Bam in risanke		to			
	Nan.: SuperVicky		Film: Codice criminale	iH Koper		
	Aktualna kronika: Veris-		Zoom			
ifii	simo - Tutti i colori della		11 segno di Zero			
Slovenija 2
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet poroča, 8.40 Prisluhnimo tišini
/Ne/znani oder SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Tedenski izbor: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum-D. ZltafFray)
Nanizanka: Visoka družba (ZDA, 6. epizoda)
SP v alpskem smučanju: moški veleslalom, 2. tek Tedenski izbor: Dokumentarna serija; Cousteau ponovno odkriva svet (Fr., 10. del)
Studio City
Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (i. Angela Lansbury, 17. del) Ameriška nanizanka: Čarobne v velemestu (16. epizoda)
SP v alpskem smučanju: moški veleslalom Koncerti za mlade (L. Bernstein, 19. oddaja)
List in cvet: Hortenzije (2. oddaja)
Avstralska nanizanka: Echo Point (3. epizoda)
Sestriere '97
Evropska liga v košarki: Orthez - Smelt Olimpija Včeraj, danes, jutri Zavrtimo stare kolute: Alfi Nipič, Sonja ga-berscek
Simfoniki RTV: R. Schu-man
List in cvet: Hortenzije (2. oddaja, ponovitev)
Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia
Aktualna oddaja: Arniči di sera - Prijatelji zvečer (vodi Maria De Filippi) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo SJiow, vmes (0.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska
(•) MONTECARLO		1 [3n
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-	
	nik, 13.30 Šport	
	Nad.: Ironside	
im?	SP v smučanju	
	Film: 11 sole nel cuore	
JeS	Variete: Tappeto volante	
	Nogomet: Italija-VB Un-	
der 21, 20.50 Italija-VB (kvalif. za SP), 0.15 Ko-lumbija-Argentina

Euronevvs
SP v alpskem smučanju: moški veleslalom Vesolje je ....
Program v slovenskem jeziku: Zgabucin
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Risanke: Huckleberry Firm
Sredozemlje
Košarka: PAU Orthez - Smelt Olimpija (Evroliga) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Rin-ga-raja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme;
22.30	Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.'30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Festi-valPraška pomlad; 20.00 Pota naše glasbe;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val
13.00	L' una blu; 13,40 Bella bellissima 13.55 Pentoie e coperchi; 14.20 Locandina 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit; 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Igo Gruden; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13,40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Pbtpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' alfra Trieste..
Radio Koroška
18.10-9.00 Vse o postu v pesmi in besedi; 21.04-22.00 Primorski obzornik.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
f . SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
M
S
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad južno Evropo počasi slabi. Prek srednje Evrope se proti vzhodu pomika topla fronta. V višinah doteka k nam od zahoda razmeroma topel in vlažen zrak.
6
990
' '
1000
HELSINKI -VO
OSLO STOCKHOLM
&
1010
IERLIN /n
° A
oBRUSELJ O PARIT 3/11
3/13	DUNAJ-3/11
VARŠAVA«//
o
MOSKVA
oKIJEV
-/-
Č>1020
I cxr
LIZBONA
11/18 .o
MADRID 1/14
O
Temperature zraka $o bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.21 Dolžina dneva 10.04
ŽENEVA 7/15	LJUBLJANA-2/3
° MILANO -	POGRAD 2,15
°-l/15	25*
SPLIT 5/10	°SOFUA-2/6
^ ^ ^..ATENEsn*

v=
v
Luna vzide ob 10.10 in zatone ob 23.57.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
J
BIOPROGNOZA
Vpliv frontalnih valov, ki potujejo prek srednje Evrope, bo segel tudi do naših krajev,
zato bo danes vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi zmerno obremenilen.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.19 najvisje 42 cm, ob 6.36 najnižje -25 cm, ob 12.13 navisje 19 cm, ob 18.14 najnižje -33 cm. Jutri: ob 0.58 najvisje 36 cm, ob 7.36 najnižje -21 cm, | ob 13,08 najvišje 8 cm, ob 18.48 najnižje -21 cm.
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			5	2000 m			1
1000 m			4	2500 m 			-1
1500 m....:.			2	2864 m			-1
C A
■■šl
mufcii
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
. •;


Simpson mora plačati svojcem umorjenih 25 milijonov dolarjev
VVASHINGTON - Potem ko je bil pred dnevi razvpiti nogometni in filmski zvezdnik OJ. Simpson pred civilnim sodiščem za razliko od kazenskega spoznan za krivega smrti svoje nekdanje žene Nicole Brown Simpson in njenega ljubimca Ronalda Goldma-na in mu je sodišče odmerilo kar 8, 5 milijona dolarjev odškodnine, so isti porotniki v nadaljevanju procesa sedaj določili, da bo moral plačati še 25 milijonov dolarjev »dodatne globe k odškodnini« svojcem obeh žrtev.
Dediči Nicole Brown (spodnja slika AP) in dediči Ronalda Goldmana (zgornja slika AP) bodo prejeli po 12, 5 milijona dolarjev. Ge se je torej oktobra leta 1995 Simpson po zaslugi »črnske« kazenske porote rešil zapora in morebitne smrtne obsodbe, pa ga sedaj »belska« civilna porota spravlja na boben in mu zadaja težke moralne udarce.
Pred dnevi so Simpsonovi odvetniki prikazali svojega varovanca kot človeka v hudih finančnih težavah, ki ima vsaj 9, 3 milijona dolarjev dolgov. Tega mnenja pa niso odvetniki Brovmo-vih in Goldmanovih, za katere znaša Simpsonovo premoženje vsaj 16 milijonov dolarjev.
Sodnik Hiroshi Fuji-saki bo moral v prihodnjih dneh določiti,
če je sprejemljiva višina odškodnine, ki jo je določila porota. V primeru, da bi jo ocenil za pretirano, lahko določi nižje zneske. Vsekakor pa to ne bo preprečilo svojcem obeh umorjenih, da bodo poskušale Simpsonu pobrati vse premoženje, ki ga je dobil v svoji karieri.
Za razliko od prve civilne razsodbe, ko so sklep o 8,5 milijona dolarjev odškodnine sprejeli soglasno, je bil tokrat en porotnik proti plačilu »dodatne globe k odškodnini«, drugi pa se ni strinjal z višino odškodnine.
V roku desetih dni -lahko Simpsonovi odvetniki vložijo priziv. Ko pa bo razsodba postala pravnomočna, bosta imeli Brovvnova in Goldmano-va družina proste roke za vse legalne pobude proti Simpsonovemu premoženju. Lahko bodo blokirale Simpsonove tekoče račune in kreditne kartice ter preprečile morebitno prodajo Simpsonovih nepremičnin. V bistvu mu bosta »stali na denarnici« vse življenje, tako da ne bo imel miru do konca svojih dni. To je navsezanje poudarjal odvetnik Dan Petrocelli, ki je porotnike pozval, naj imajo do Simpsona »trdo roko«, ker se ne sme poceni izmazati kdor je ubil dve osebi. Porota je poziv osvojila in tako zapečatila Simpsonovo finančno usodo.
Ustrelil ženo, misleč, da je ropar
MIAMI SPRINGS - Ameriški državljan Miguel Feral-do je minuli konec tedna v svojem stanovanju v predmestju Miamija po pomoti ubil svojo ženo, misleč, da je ropar. 32-letni Feraldo je policistom pojasnil, da ga je sredi noči prebudil močan hrup, zato je vzel svojo polavtomatsko prusko in sel pogledat, kaj se dogaja. Feraldo, ki je mislil, da je žena v postelji, je ustrelil v senco, misleč, da je ropar. Izstrelil je en naboj ter pri tem zadel 24-letno, šest mesecev nosečo ženo Mabel, s katero je bil poročen dve leti. (STA/Hina)
ZDA prepovedane za Dickensovega potomca
RTVERSIDE - Prapravnuk slavnega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa Gerald Dickens bi moral kot častni gost nastopiti na Riverside Dickens Festivalu, s katerim obeležujejo 185. obletnico Dickensonovega rojstva, vendar pa so se zadeve zapletle na carini v Minneapolisu, kjer ga tamkajšnja policija ni spustila v ZDA, čes da nima delovnega vizuma. Kot je novinarjem pojasnil potomec slavnega angleškega pisatelja, je prišlo do nesporazuma pri pridobivanju vizuma, ki mu ga niso mogli izdati takoj. Dickens kot tudi njegovi sodelavci so namreč menili, da igralec za nastop, za katerega ne prejme plačila, ne potrebuje delovnega vizuma. (STA/Hina)
Materinstvo brez starosti
SAN DIEGO - 31 let stara gorila Avila je močno pre-sentila osebje v živalskem vrtu v ameriškem mestu San Diego, ko je ponovno postala mati. Zaposleni so namreč menili, da je Avila prestara, da bi imela ponovno mladiča, presenečenje pa je bilo toliko večje, saj ni bilo videti, da gorila nosi mladiča, prav tako ni kazala velikega zanimanja do samca Memba. Neki čuvaj je dejal, da je Avila nazadnje skotila mladiča pred desetimi leti. (STA/Tanjug)
V Eliotu krokarji prava mora
TEL AVTV - Otroci pristaniškega izraelskega mesta Eliat ob Rdečem morju preživljajo težke dni zaradi jate indijskih krokarjev, ki v nizkem letu krožijo nad otroškimi vrtci in nato v strmem letu kot štuke napadajo otroke in jim iz ročic trgajo malice. Kot je zapisal dnevnik Maariv, krokarji niso prileteli iz Indije, temveč so v Eliat prispeli kot potniki na ladijskih jam-borjih.
-
SYDNEY - V nasprotju s tezami britanske anglikanske Cerkve, ki nasprotuje homoseksualnim duhovnikom, jim je avstralska odprla vrata, tako da lahko sprejmejo v seminisca tudi homoseksualce.