Uredništvo • npravai LJubljana, Kopitarjeva ti. Telefon 4C01 - 4G04 Mesečna naročnina IS Mr, za Inozemstvo 41-50 lir. Cek. rač. r Ljubljana 10.450 za naročnino In 10.349 za Insernte Izključna ponblaSčenka za domače In Inozemske oglase. Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano AVGUST - 1943 26 ČETRTEK lonceasionaria esciusiva por la pubbllcIU dl nrovenlenza italiana edeslera Unione PubbliciU Italiana s. A.. Milano Sovražni rušilec zažgan Zadeta sta bila tudi dva velika parnika Vrhovno poveljstvo, It. 1187; vojno poročilo Naša letala so v srednjem Sredozemlju napadla močno zavarovan sovražni konvoj in torpedirala velik rušilec ter ga zažgala, poleg tega pa zadela ie dva parnika s 13.000 tonami in ju težko poškodovala. Nasprotna letala so napadla okolico Napollja in Sale r n a. General Ambrosio. Torpedno letalo, ki je zažgalo rušilec, kakor poroča današnje vojno poročilo, je vodil pilot poročnik Terzi Vczio iz Aulle (Apuania) ter narednik Piccarclia Giuseppe iz Rima. Švica sočustvuje z Italijo Bern. 25. avg. as. Razni švicarski lisli pišejo o Milanu ter o škodi, ki so jo naredile ..ngloameriške iMimbe v letu mestu. Švicarji sočustvujejo z Italijani nad tolihSnimi razvalinami. To jo razumljivo, kajti Švicarji so bili zelo navezani na Milano in goje skupno z Itali-jani upanje, da l>o lo lepo lombardsko mesto nekoč zooet cvetelo knkor prejo. To zanimanje za Milano ter njihova bol dokazujeta švicarsko sočustvovanje. Kazni krogi se sprašujejo, če rt« ni mogoče ničesar tloriti za olajšanje tolikih muk. Tako objavlja >Bund< eno izmed številnih pisem, ki jih je prejel od svojih čilateljev in se sprašuje, kaj bi lahko Švicarji storili za Milano. Često se sliši, pripominja list, da jc Italija brez ozira jia svoje težave storila Švici mnogo zaslug s prevozom in zato se Švica ne enie omejiti na enostavne besede zahva- le, temveč mora nudili roko svojemu sosedu. kakor ji narekuje srce. Švicarski Rdeči križ naj nekaj slori, kajti mnogo milanskih družin je brez strehe in trpi pod žgočim soncem. To so družine, ki so zgubile vso o|x>ro. V naših hotelih ;o gotovo še razpoložljiva mesta zn takšna gosle. Švicarski Kdeči križ pa je objavil naslednje poročilo: Iz raznih delov Švice so v skrbeh za usodo otrok, žrtev bombardiranja v Italiji tei sprašujejo, kaj naj stori švicarski Kdeči križ; švicarski Rdeči križ je vedno iznolnjevnl svojo nalogo, dali gostoljubje otrokom italijanske narodnosti, kakor je to storil tudi otrokom drugih narodnosti, ki so bili žrtev vojne. Če do danes Švica ni imela »riložnosti dati gostolj'' a italijanskim otrokom, se lo ni zirodilo zalo, ker bi lega ne bolel, iu sedaj je ponovno iKx>laI italijanskemu Udečemu križu vabilo za vzdrževanje italijanskih otrok v Švici. Dr. Frick protektor češke in Moravske Himmler novi nemški notranji minister F Itcrlln, 25. avg. as. Hitler Je n« lastno prošnjo razrešil dolžnosti prolcktnrja za (cšlio In Moravsko barona von Neiieatha. lia njegovo -lesto pa Imenoval dr. /"rlckn, ki je nehal biti notranji minister Priisljc In Nemčije ter pooblaščenec za upravo Dr. Stahmer pri Šigemutsu Tokio. 25. avg. as. Zunanji ministsr Šigemitsu je sprejel nemškega veleposlanika dr. Stahmerja ter se z njim posvetoval o položaju v Evropi. Novo nemško orožje? Stockholm, 25. avg. Po poročilih nevtralnega tiska pripravljajo v nemških laboratorijih in nemških tovarnah dvoje vrst novega orožja. Prvo nnj bi bil\ l.-ik datjno-strelni top, s katerim bi lanko Roknv-ske obalo streljali nn London, drugo pa naj bi bilo letalo, kateregn bi lahko vodili 7. zemlje in hi lahko brez posadk bombardiralo angleška mesta. Španski rimski poslanik prispel v Barcelono llnrcelona, 25. avg. as. Tz Rima je prispel v Barcelono španski poslanik pri Kvi-Tinalu in jo nadaljeval pot proti Sau Se-bustlanu. Prepoved političnega udejstvovanja Rim, 25. avg. as. Z ukrepom, ki je v izvršitvi, je -prefeklom Kraljevine ter vsem funkcionarjem notranje uprave vseh vrst popolnoma pre|>ovedan vpis " društva ali politične stranke kakršne koli vrste. Podobna prepoved velja tudi za kveslc.^ ter za vse policijske funkcionarje in uradnike kakor tudi za pripadnike armadnih zborov, člane mestnih uprav ter gasilce. Zbiranje vojaštva v Afriki Stockholm, 25. nvg. Posebni dopisnik agencijo Reuter v Severni Afriki je po povratku v London poročal o velikanskem zbiranju vseh vrst orožja in vojaštva na ozemlju med Cirenajko in Alžirom. Po njegovem mnenju jo to vojaštvo namenjeno za veliko napade. Znatni so tudi kontingenti francoskih vojakov, dodeljeni napadalnim oddelkom, pod angleškimi in ameriškimi poveljniki. (»II Piccolo ) velike Nemčije. Hitler Je Imenoval za nemškega In pruskega notranjega ministra ter za pooblaščenca za upravo llliiimlerja po-veljnikn SS oddelkov ln načelnika vso nemške policije. Hitler se Je - osebr'-pismom zahvalil von Neurathu Li dr. I'rlcku. , Vsi sovjetski i navali odbili .1 Hitlerjev glavni sta,«, 2>. avg. Nemško vrhoMio poveljstvi) objavlja: Velika obrumbua bitka nn vzhodu traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Kjer koli so Sovjeti s svojimi močnimi pehotnimi in oklepnimi oddelki navalili nn naše postojanke ob Miusu na področju I z j u m n in II n r k o v a ter južno od žiždre, so povsod obležali s hudimi izgubami. Snmo v območju enega armadnega zbora je bilo včeraj uničenih 110 oklepnih voz. Letalstvo je podpiralo z močnimi oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete obrambne boje ter razpršilo izhodne postojanke sovjetskih oklepnih voz in pehote. Podnevi so letala bombardirala važna sovražnikovi! dovozna središča in taborišča za čete. V teku včerajšnjega dne so Sovjeti izgubili 2(il oklepnih voz in 95 letal, večinoma bojnih. Višji desetnik Kebetz iz nekega protitankovskega oddelka Je uničil 19. avgusta v borbah južno od Vjazme v "5(1 minutah 11 oklepnih voz, izmed 12, ki so napadala na tem prostoru. Pred vzhodno s i c i 1 s k o obalo so dosegla hitra nemška bojna letala pri dnevnih napadih bombne zadetke težkega kalibra nn sovražili prevozni ladji srednje tonnže. Nad z n s e d e n i m z a p n d u i m ozemljem so nemški lovci včernj sestrelili dva težka ameriška bombnika. Nekatera lnhkn sovražna lelala so preteklo noč izvedla v/ncmirjevnlnc | polete nnd severnim nemškim ozemljem. Zaradi brez. načrta odvrženih bomb je nastala neznatna škoda na poslopjih. Lizbona, 25. avg. as. fradno poročajo Iz Londona, da se Ir. napada na llerlin ni vrnilo 58 angleških bombnikov ler en lovec. Stoekholin, 25. avg. a*. Neki angleški dopisnik je govoreč o položaju na vzhod- i boji na vzhodu Včeraj so Sovjeti zgubili 263 tankov in 95 letal Angiosasi groze z bombardiranjem Rima Lizbona, 25. avg. Po poročilih i* vojaških krogov so bile številne angleške vojne ladje — med njimi tudi nekaj bojnih ladij — ki so jih doslej uporabljali v Sredozemlju, namenjene za Vzhod. Pra-vijo, da bodo kmalu odšle na Tiho morje, kjer pripravljajo veliko ftienzivo proti japonski pomorski sili. Mnogim pa se zdi, dn imajo ta poročila le namen potolažiti Kitajce. Londonska agencija »Harakas« poroča, da jc med štirimi najpomembnejšimi sklepi, sprejetimi v Quebecku tudi sklep, da bo treba zopet bombardirati Rim, ker bi imel tak napad velike politične posledice. Nadaljnji sklepi se tičejo nadaljevanja bojev na Sredozemlju, letalske ofenzive proti Nemčiji ter obnovitev bojev proti Japonski. Nič se nc govori o tako-zvanem Stalinovem drugem bojišču. Tudi znani pisec Liddel llart piše v »Daily Maily« v zvezi z Italijo, da je treba uporabljati proti Italiji bolj prekanjeno diplomatsko taktiko. Vsekakor — trdi pisec — bodo naši izgledi boljši, če bomo našli način za izboljšanje množičnega bombardiranja in prisilili na la način italijansko ljudstvo, da bo delalo tako, kakor mi želimo. Poročajo tudi, da se brigedni general William Donovan, znani bivši Roosevel-tov zaupnik in voini mešetar na Balkanu, nahaja z še nedoločenimi nalogami na Siciliji in da je bil tudi no poklican v Que-beek, kjer je moral poročati o nekaterih zadevah. (»Stampa Sera«.) a ■ «vv Poročila s finskih bojišč Helsinki, 25. avg. as. Najznačilnejši dogodek, ki se je zgodil zadnje dni na severnem odseku finskega bojišča, je naslednji: Sovjetske oglednice so preko pustinjskih predelov vdrle za finske črte ter napadle ubogo civilno prebivalstvo po njegovih kočah, pobijale žene in otroke, nato pa zbežale v gozdove pred finskimi oddelki, ki so jih začeli zasledovali. Vojaški dogodki na finskem odseku pa so bili naslednji: na treh odsekih so Rusi izvedli nekaj krajevnih napadov. Sile, ki so jih izvajale, niso nikdar pre- segale bataljona in so imele bolj nalogo ogledovati, kakor pa napadati. Kaže, da hočejo Rusi predvsem dobiti poročila o gibanju finskih čet in skušajo v ta namen loviti ujetnoike. Boljše vreme in daljše noči omogočajo delovanje sovražnemu letalstvu. Mnogo alarmov sla imela zadnje dni Akotka in Helsinki. Protiletalsko topništvo je odbilo sovražne napade. Finska lovska letala sc često spuščajo v boj z nadmočnimi sovražnimi silami in so sestrelili mnogo sovražnih letal, zadnje dni celo okrog 15 dnevno. S čim se tolažijo Angiosasi glede bodočih odnošajev s Sovjeti Berlin. 25. avg. Precejšnje zanimanje jo naredil članek moskovskega dopisnika v listu »Sunday Times«. — Do|iisnik pravi, da je govoril z raznimi visokimi uradniki v KremljU (morda z novima zunanjima komisarjema Majskim in Litvi-liovini) ter z zastopniki vojske. Dopisnik nato navaja izjave sovjet- Anglosaške obljube nemškim zaveznikom če bi se izneverili Nemčiji Llsbona, 25. avg. as. V zvezi s poznim prihodom britanskega propagandnega ministra Brnckcna nn posvet v Ouebeeu so v dobro poučenih britanskih krogih povedali, da so na posvetu zaradi vojno nn Daljnem vzhodu sklenili 7. vsemi sredstvi pospešiti konec vojno v Evropi in doseči »brezpogojno vdajo«. Pravijo, da jo bilo takšno opozorilo poslano prav vsem zaveznikom Nemčijo. Ta oklle Ima tri zahteve in tri zagotovila. Zahtevo bi bile sledeče: Takojšnja lo-Jilev od Nemčije, prestop na zavezniško stran, da bi so nadaljevala vojna proli Nemčiji, ter ureditev posebne oblike anglo-amerlkansko-sovjetske zasedbe.. Zraven teb treh zahtev pa dodajajo zavezniki tudi sledeča zagotovila: 1. Vsi bi ohranili svoje dosedanjo ozemlje z edino omejitvijo, da bodo po končani vojni izvedena ljudska glasovanja, nakar bodo šele potegnejene končno meje. 2. Pri uživanju afriških dobrin bodo sodelovalo tudi tisto države, ki dosloj sploh niso imelo lastnih kolonij. 3. Enakopravno sodelovanje na mirovni konferenci, nn kateri bi ustanovili novo zvezo nnrodov na temelju volilno pravice vseli držav. Ta načrt jo baje setavil britanski informacijski minister Brendan llracken in ga izročil Churchillu, dn ga je odnesel s seboj v Uucbec. Dejstvo, da je bil llracken poklican v Oucbec, bi utegnilo potrditi sodbo, da so bili njegovi znsnulki sprejeti do tisto mere, v kolikor hI prinesli zaveznikom isto koristi kakor brezpogojna vdaja. V britanskih krogih so izjavili, da Je do tega prišlo zaradi izkustev ln napačnih, varljivih upov, ki so jih imeli glede Italije, in se jo zato pokazala potreba, da so skroji drugačen načrt. (»II Gazzettino<4 skega jurisla profesorja Trajinova. da je treba |>oslaviti pred pristojna mednarodna sodišča vse posredne in neposredne vojne krivce. Te je treba razdeliti na več kategorij: a) Hitler in vsi njegovi krivci; b) voditelji stranke in njenih organizacij; c) vojaški voditelji; č) vsi. ki so podpirali nacizem in njegovo vojno politiko, kakor veliki industrijalci, bankirji itd.; d) voditelji vojaških in civilnih uprav zasedenih ozemelj; e) vsi, ki so odgovorni za nasilje in krutosti. (»11 Piccolo i) __ Razprava proti švicarskim komunistom Zttrlch, 25. avg. Danes se je pričela pred okrajnim sodiščem v Aarcnu razprava proti komunistom. Obtoženih jo lf> ljudi iz Anrena in okolice, ker so se udeleževali prepovedanega komunističnega udejstvovanja. (»Pester Lloyd ) Izjava proti novi jugoslovanski vladi? Stoekholin, 25. avg. s. Londonski list »Dailv Herald, prlobčuje o novi jugoslovanski vladi v Londonu članek izpod po-resa Tovvlerja, ki trdi, da pripravljajo člani poprejšnjih jugoslov,"-sklli vlad Izjavo proti novi ladl, ' ' re člani so med drugimi tudi Purič, Mlloševlč in Rnšič, nasprotniki demokracijo in ljudje, ki so lesno povezani z nesrečnimi dnevi predvojno jugoslovanske diktature, nem bojišču dejal: Nemška obramba nn vzhodu je postala zelo okrepljena. Vedno bolj jo izpopolnjujejo, kur povečuje težave za napadalec. Berlin. 25. avg. as. Z uničenjem obkoljenih sovjetskih sil pri Harkovu — piše davi mednarodna poročevalska agencija — je liil četrti sovjetski armadni zbor bistveno onesposobljen za boj. Deli oklepnih divizij četrtega nrrodnegn zbora so bili uničeni v bojih pred ohko-litvijo, ostanek pa je bil lako iKitolčen, da so ga morali Sovjeti umaknili iz borbe. V torek so bile obkoljene sovjetske sile po zadnjem neuspelem poskusu nre. biti se skozi železni obroč dokončno uničene. V nemške roke je padlo nad '2< H K > ujetnikov, '"lil tankov, 24K Io|k)v. mnogo težkega orožia itd. Mrtvili so imeli boljševiki nad 0000. () bojih na odseku pri Harkovu pa .poroča isla agencija, da so nemške skupine iztrgale sovražniku obširen kos ozemlja. Ko so se nemške čete, ki -o krile umik, polagoma oddaljevale od podrtij Harkova. so budile sovražniku srdite boje iu mu zadale zelo visoko izgube. Tudi ob ce-li Suiolen.sk —Brijansi so hoji dosegli precejšnjo silovitost iu sovražnik je imel nove krvave izgub'«. I'ri Sluraji Rusi ni bilo znatnih l>ojev. Vse sovražne napade pri Ladoškem jezeru iu na ostalih odsekih -o branilci gladko odbili. Pariz, 25. avg. as. Angleška letala so včeraj proli večeru napadla pariško po I-ročje, zlasti zahodna predmestja. Zažigalne in razdiralne bombe so naredilo francoskemu civilnemu prebivalstvu mnogo tvorne škode Prebivalstvo ie imelo znova mnogo mrtvih in ranjenih. llerlin, '.'"i avg. as. Nemška uradna poročevalska agencija jo izvedela, jla so posamična angleška letala tudi prrtek'o noč izvedla vznetnlrjevalne napade nad nemškim ozemljem In so priletela tudi v bližino Berlina. Doslej nI znauo, čo so metala bombo. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 25. avg. Po izpraznitvi Harkova razumemo pomen velikih protinapadov von Mannslcinovih divizij zahodno cd Harkova. Njihov namen je bil, ščititi oddelke, ki so se umikali iz mesta ter preprečiti Sovjclom izvedbo njihovega strateškega načrta: obkolitev nemških sil, umikajočih se po edini prosti poti za izhod, t. j. po železniški progi v Lozovajo. Nastop je bil izveden po določenih načrtih ter je v celoti uspel. Sovražnik ni mogel napredovati pri Zmijcvu in preprečiti povralka nemškim silam. Seveda so Rusi dosegli nek uspeh, vendar pa ne takšnega, ki bi bistveno spremenil strateški položaj. Zavzetje Harkova bi utegnilo imeti morda nepopravljive posledice, čc bi Sovjeti predrli nemške črte prod nekaj dnevi, ko taktika prožne obrambe nc bi mogla biti izvedena. Danes je nemškim oddelkom zagotovljena možnost svobodnega in prožnega premikanja in z novo popravilvijo fronte sc bo verjetno položaj na južnem odseku vzhodnega bojišča dokotično ustalil. Moskovska in anglosaška propaganda hvalita zasedbo Harkova kot izredno znicgo. »Exchange Telcjiraph« piše, da ie to morda odločilni korak k uničenju nemškega vojnega stroja Berlinski vojaški orazovalci pravijo, da so tc polemike odveč. Dejstva jih bodo zanikala in bodo tudi odpravila neke utvare, ki jih gojijo onstran Rokava. »buropa Press« poroča, da so Ncmrt gospodarji položaja na vseh glavnih ed-sekili, kjer jc pred nekaj tedni divjala krvava borba. Sovražnik še zelo priliska. tod i nemške čete ga ponosno zadržujejo ter izvajajo tudi strahotne napade. Taktika prožne obrambe sc je torej obnesla. Stalinu gre še za *kak bučen prestižni uspeh, ki bi ga rod za vsako ceno dosegel Sredstev mu nc manjka, obramba pa ie tudi na nemški strani pripravljena. (.11 Piccolo«.) Angleški divjaški napad na Berlin Angleži bodo morali nekega dne plačati svoje zločine Berlin, 25. avg. Churchill je hotel, da sledi padcu Harkova velik teroristični napad na Berlin, napad, ki verjetno pomeni začetek »totalne letalske vojne«, sklenjene v Quebccku. DNB je izvedel v zvezi z napadom na Berlin, da jc bila škoda v nekaterih četrtih zelo velika in piav tikc veliko tudi štev'o človvških žrtev Tc je bil brez dvoma najtežji letalski napad, kar jih jc bilo do-dej izvedenih na nemško prestolnico. K sreči jc bilo žc mnogo prebivalstva iz Berlina iz-sciienga. Več sto tisoč oseb starčkov, žen m ctrok je že zapus'i'.o mcslo, mnogi drugi pa jim bodo še slodili. Pristojni nemški krogi * primerna oo-^Ginoiljo registrirajo angleške komenKr-je, ki cinačujejo napad na Berlin kot odločilen korak k zlomu nemške notranje irontt »Nevvs Chronicle« piše: »Totalna vojna sc je 7očc1a in v kratkem bo dosegla višek, čigar značilnost bodo stra< hotni množični napadi na Berlin in na glavna nemška mesta, tudi tista, ki jim je bilo do»lcj prizanešeno. Ne dvomimo — pripominjajo v r,er-liliu — da bo razdiralni bes divial proti vsem nemškim mestom ler sejni razdejanje in smrt. Prav lako pa ne dvomimo. da bodo morali Angleži nekega dno plačati svoje zločine. Nemška obramba posla.ja vedno močnejša in pri ..upadu na Srhvv. infurlli in Reneiisburg je bilo sestreljenih 1'H štlrimotornikov. lo jo 3:! vseh nupadajoČih lelal. Nemška protiletalska obramba nad Be;'.:nom pa je ludi sestrelila <>0 strojev, kar fioiiieiii zelo velik odstotek bombnikov, ki ?o izvedli napad na Berlin. ( II Piccolo ) , Japonski vojaški uspehi Tokio, 25. nvg. s. V tukajšnjih voia-škili krogih menij da jc japonski uspeh ob napadu nn Vello tiri Salomonih razbil vse ameriške rezerve, ki so bile pripravljene za protinapad. Tako so ameriške izkrcevalno čete zašle v sila ko*' i v položaj. Japonsko letalstvo jo na južnem delu Tihega 'occana potopilo štiri ameriško križarko, dva rušilen ter osem prevoznih ladij mimo večjega števila izkrcevalnih čolnov. Poškodovanih je bilo 14 rušileev, dve križarkl in štiri prevozno ladje. Od .10. junija pa do 15. avgusta so Amerikanci izgubili 9 križark, lil rušileev in .'II velikih prevoznih ladij. V islem času je bilo zbl-tih 881 ameriških letal. Nanklng, avg. s. Tiskovni ur- ' japonskega ekspedicljskega zbora na Kllnj-skem jo objavil, da so japonske četo ' juliju zajele «8.50.1 ujetnikov, 24 topov raznih izmer, 187 težkih strojnic, 59 možnarjev in veliko drugega vojnega gradiva. Sovražnik jo Imel tudi 94G7 mrtvih. V istem času je japonsko letalstvo med živahni*-' nastopi bombardiralo razno napravo In nasprotnikova letališči v Klanovu, Henglangu, I.ing-lingu, Paovingu ter flaknngu in povzročilo obsežna razrušenja. Vrh tega so japonski lovci zbili 47 ameriških letal, ki so sjiailala k ameriškemu letalskemu zboru nu Kitajskem, Napoved ofenzive proti Japonski Bern, 25. nvg. s. Iz Wnshlngtonn javljajo, da dobro poučeni vojaški krogi izjavljajo, da se bo velika ofenziva proti Japonski začela šo pred decembrom, in sicer v Indiji, na Alcutih in južn^-^hodnem •Tihem oceanu. Taktični cilj te ofenzive bi bit, dn bi prisilili Jnponsko, da bi razcepila svojo silo. Znvezniška ofenziva bi se razvijala takole: 1. Napad iz Indije ta osvoboditev Burme in odprljo ceste, po kateri bi oskrbovali Kitajsko. 2. Napad 7, Aleutov, da bi zavzeli japonska letalska oporišča na Kurilih, odkoder bi laže bombardirali japonske Industrijske ciljo na otokih Homču in Klučiu. 3. Splošni nnpail na jugozahodnem delu Tiliegn oceana. In sicer iz Nove Ovinojo in Salomonskih otokov, da bi uničili japonska oporišča v Rabnulu in v Turku ler vdrli v Holandsko Indijo In na Flli-pino. Poluradnl krogi pristavljajo, d. bi so la ofenziva imela začeti novembra, brž ko bo ponehalo monzumsko vrorno. — II — Komisar za občino Trieste Trieste, 25. avg. as. Zn prefekturnega komisarja v triestlnskl občini jo bil imenovan Uuldo Slatapor, odlikovan 7. zlato kolajno. Ob začetku svetovne vojno jo 17-leten šel v vojake, bil ranjen nn Podgori in si je v dveh letili vojno prislužil i srebrni kolajni ter povišanje zarndl vojnih zaslug. Maja leta 1917 jo Slntaper zaradi junaških dejanj pri osvajanju Svotc Gore dobil zlato kolajno zn vojnško hrabrost. Leta 10.15 so jo 37 Iclcn priglasil kot prostovoljec za vojno v Afriki, se liraluro udeleževal bojev v Somaliji kot poveljnik bataljona ardilov ter »i zaslužil povišanje v polkovnika. V sodauji vojni se je kot pe- hotni polkovnik hrabro udeloževal bojev v Albaniji, Razhod v Quebecku Buenos Aires, 25. nvg. ns. Zavezniški posvet v Ouebecu so zdaj bliža koncu. Ameriški vojni minister Stimson je žc odpotoval iz Q|icbeca, ameriški zunanji minister ti u 11 ter kilnjskl zunanji minister Soong pn sta se odpravila na pot snočl. Knr se tiče Churchilla, jo verjetno, da bo zapustil CJueHee še ta toden. Ettore Muti umrl Ritn, 25. avg. as. Včeraj ie umrl v Rimu polkovnik-pilot Ettore Muli, odlikovan z zlato kola^iOt, Nandetu Majdiču za obletnico smrti Dobro leto dni je tega, ko je nam Bredi visokega poletja krvava zora pordečila obiorje. Bridko vesti o prvih Irtvah, ki jih ie usoda terjala od našo ln Tvojo rodne grude, so nam io pretresale srce in dušo, Z nami vred potrt nad kriievim potom, ki ga je v tistih dneh nastopil naših dragih rod ln Sel vedno večjemu trpljenja nasproti, nisi morda niti slutil, da si tudi TI ie tako blizu, čisto blizu dvanajste postaje. Komaj meseo dni potem, 25. avgusta, ko je sonce stalo najviSje v zenitu, jo vznemtrljevo zavrSalo po hodnikih ltokodel-skega doma, odjeknili so smrtonosni streli In po satansko premišljenem in pripravljenem načrtu it omahnil v večnost Ti, dragi Nan-de. Le kje sl takrat čntll ln Blntil, da bol tako naglo sledil za svojim sošolcem Izza mladih šolskih let. Spominjam se, ko Bom vprav ta dan, nič hudega misleč In sluteč, pohitel po kosila do Tebe, da bl so poraz-govorll s Teboj, pa sem, komaj, da sem prestopil prag Rokodolskoga doma, padci Bredi med Jok in stok, mod zbeganost in žalost, Iz katere je zvenol en sam očitajoč klic: Maj-diča so nam ubili. Da tndi nam — vsem nam — bo Te ubili In ko smo To nekaj dni nato v lepem in častnom številu spromljall na Tvoji zadnji poti k Sv. Križu, da so v Iz ljubljanskega »plemenitega« živalskega sveta Dvoje novlo sem njel danes ns ljubljan-6RI b uliesh iz našega »plemenitega« živalskega sveta. Zagledal sem plemenito dogo, nenavadno vitko, ki je koracala po Wol-fovl nlioi. Ustavila se je pred mesarsko tvrdko Javornik In se ozirala proti vhodu. 2e sem hotel iti mimo, ko sem opazil ljudi, kl so se sklanjali k njej in brali listič, ki ga je nosila okrog vratn. Uboga žival jo napravila vtis zapuščonosti; ljudje so jo tem bolj začudeno gledali, ker jo pač plemenite krvi. Takole približno setu bral na lističu, ki ga Je nosila: »Hudo sem lačna, dobri ljudjo, pomagajte mi.« Vsekakor pa jo bila dobro vzgojen«, zakaj v trgovino si ni upala vstopiti. Na listku je bilo tudi neko lmo. Gre najbrž za zapuščeno žival, z listkom pa je hotel neznani hudomušnež podražiti sedanjega ali bivšega lastnika uboge doge. Hevica je hodila samo po treh nogah, četrto ima bolohno. Vso kaže, da jo bo knj kmalu doletela podobna usoda kot je doletela popularnega laboda v tivolskem ribnika. Lepa samica je namreč poginila. Informirani ljudje vedo povedati, da je dobil« kolsro. Na vprašanje, kaj bo s samcem in mladičem, sem zvedel, da so oba cepili proti koleri. Vsekakor bl bila škoda, če bi tudi ta dva -poginila, zakaj ljudje so radi motrili plemenito družlnlco, kl krasi staro jezerce ob otroškem igrišču. njega senol odpočiješ, nismo našli besed, ■ katerimi naj bl se od Tebe poslovili. Le bridka tuga in bolečina sta num polnili srce, ki pa se je dobro zavedalo, da smo izgubili zopet prijatelja in tovariša, ki nas jo ljubil in biuo z zvestobo za zvestobo ljubili tudi ml njega. Zato pa danes, ko Tvoja duša že leto dni plava nad zvezdami, vsaj upamo tako, in ko Tvoji pozeiuski osta/iki mirno spe ob ostalih naših nedolžnih žrtvah, sprejmi našo misel kot iskreno zagotovilo, da T« nismo pozabili in jo Tvoj spomin šo ves živ mod nami Kako pa naj bl To tudi pozabili, saj si, četudi žo dolgo vrsto let ločen od rodne grudo, ostal ves naš, sl bil ves »naše gore list«. Morda le malokdo vo, kajti bil si eden tistih, ki v skromnosti svojega dela in zaslug nisi obešal na veliki zvon, marveč si dajal z desnico, ne da bl za to vedela levica, koliko si kot spoštovan in upoštovan uradnik javno upravo storil dobrega tudi za svojo ljubljeno rodno dolino, ko sl Ji pomagal z modrim nasvetom In vztrajnim delom ter sl budno stal na bra- nika njenih koristi ln Interesov pri javni upravi. In čeravno sl bil te s poklicnim delom tako obložen, pruv pogostokrat preobložen, sl vendar ie našel časa, da al jI tudi kot kulturni delavoo obilno nudil od svojega bogatega znanja in neumornega dela. Kakor pa bI ljubil svojo rodno zemljo, tako sl po njej razvnet ln ruzžlvljen ljubil tudi ves slovenski rod. Zanj je gorelo Tvoje zvesto srce, zanj je skrbela Tvoja misel ln Tvoje roko in ker si ga ljubil resnično in preveč, To jo nagradil z nasilno smrtjo. Toda, dragi naš Nande, ne narod, marveč njogovi Izkoreninjene! ln zavrženci, kl tudi posihmal nimajo zunj drugega kot žveplo In svlneo, bridkost in gorje, so To tako nagradili. Vorno ln zvesto slovensko ljudstvo ln zlasti še Tvoji sorojakl ln prijatelji pa To hočemo in Te bomo hranili v najčistejšem spominu In s Teboj vred vse naše nam drage, na katere ob obletnici Tvoje prezgodnje smrti spoštljivo mislimo. Pa saj jo tako umljivo sumo ob sebi, da se spominjamo in molimo zn vse nam drage, katerih življenje prernne žrtve naj sprejme Vsemogočni v našega življenja spravo, srečo in blagoslov. Uradni razglasi Zs lepo držo priporočam prsno plavanje. Prav je, da st kot mlado deklo priza-dovato, da bi se držali bolj vzravnnno, 2o v otroških letih sto veliko presedeli pri ročnih delih, zdaj pa imate tudi sedeči poklic, pri katerem se držite sključeno. Vprašujete, kakšno vaje bi naj gojili, da bi dobili bolj vzravnano držo. Priporočam veliko prsnega plavanja na daljšo proge. Lahko plavute povsem počasi, paziti pn morate na to, du držite med plavanjom glavo lepo pokončno. Nehote boste tudi koš Izbočili in že po 200 m takega plavanja boste čutili učinek. Tako plavajte dan za dnem, pri sedenju pa sl prizadevajte, da se bosto držali bolj vzravnano. Po končani plavalni sezoni pričnite z lepodržnimi vajami, kl jih dobite v knjigi prof. Slibar-jevo (»Lcpodržno vaje«). Omenjam, da ne gre pri tem samo za lopšo ali pravllncjšo držo, temveč tudi za udejstvovanje, kl jo zdravju v prid. (Z. B.) Lahkoalletske novico. 100 m Williams In Craigh po 10.fi sok.; 400 m Swinckcart 48 1 sek.; 800 m Hirch 1:52.9 min.; 1500 m Elkins 3:54.7 min.; 5000 m \V. Pcck 14:31.2 min.; 10.000 m Morgan 30:30.3 min.; daljina Hen-derson 7.42 m; višina Hull 1.97 m; palica Monroe 4.12 m; krogla Houlh 15.13 m; disk Bulinghton 49.12 iu; kopje Ilarvvuj 08.35 m; kladivo P. Lovre 54.11 m. Hitra hoja. Zdi se vam, da bl lahko dosegli v bitrl hoji prav dobre rezultata. Vprašujete, ali tudi pri nas tekmujejo v bitrl boji, radi pa bi vedeli tudi za kak svetovni rekorii v toj panogi, da bi lahko primerjali svoje uspeho. Pri nas so hitro hojo gojili v prvih letih po Bvctovni vojni, poznojo pn so jo na tekmali opustili. Vendar je bilo tudi pozneje veliko tekučov in smučarjev, ki so gojili hitro hojo zaradi treninga. V tciosnovzgojncm ozlru pripada hitri boji odlično mesto, tekme v tekih pn so vsekakor prikupnejšo In zanimivejše. Da bosto videli, kako odlične znamko dosežejo nekateri v hoji, omenjam, da jo nedavno postavil Šved Olssou nov svetovni rekord na 30 km. Razmoroina dolgo progo je prehodil v 2 urah, 28 min. in 57.4 sek. Priporočam, da se vadite v hitri hoji ter da so preizkusite tudi v tekih nn 5 in 10 km. (I. O.) »MIs Ljubljanica«. Vprašujete, če so bllt športniki, kl so organizirali volitev najlepšo kopalko na Ljubljanici. Slišal sem, da so Imeli neko tovrstno zabavo aH knr je že bilo, vendar ml nI znano, kdo je hll prireditelj. Po pripovedovanju sodim, da gre za šaljive volitve, ki jih jo vprlzorlla zasebna druščina. Z ozlrom na težke čase, stvari ne morem pripisovati kakšnega resnega namena, strinjam pa se t vami, da bl si lahko Izbrali primernejšo zabavo. (M. S.) Ženski nspehl ▼ plavanja. Ob neki priložnosti som žo zapisal, da ionske tudi v plavalnem športu zaostajajo za moškimi. Kljub temu pa so uspehi, kl jih postavljajo danska in nizozemska dekleta, naravnost edinstveni, O tem se prepričate, če sl ogledate listo desetih najboljših na svetu v prostem plavanju na 100 m: 1. W. don Oudcnova (Nizozemska) 1:04.6 min., 2. R. Ilvegor (Dunska) 1:05.1 min., 8. R. Masten-hrock (Nizozemska) 1:05.6 min-; tem sledi šo sedem deklet, ki so postavile čas izpod 1:06.7 min. Med njiinl so" po ena Argcn-tinka, Nemka in Američanka, vso ostalo pa so nizozemske ali danske narodnosti. (D. II.) Knko daleč je možno vreči ročno trn- natof 2e nekaj let sein so vpeljali na vojaških tekmah metanjo granat. Doseženi uspehi so kajpada različni, ker je tu ti teža granat pri posameznih vojskah različna. O nekem Fincu je znano, da jo je zalučal 78 m dulc.č, kr,r pomeni finski rekord. (T. B.) Vremenska napoved. !«. avg. (četrtek): zjutraj megla nli oblačno, nato pa pretežno jasno in vročo. Napoved negotova. 27. avgusta (petek): isto. Določitev tačasne vojne doklade služiteljem Visoki komisar ta Ljubljansko pokrajino odločat Člen 1. delnica o nujvišj sedanjimi preji Odobruje se naslednja razpro-jlh zneskih radi vzporedbo __________ „._„euikl nižjega Italijanskega osebja po drugem odstavku člena 1. naredbe z dne 31. avgusta 1942, št. 171, o določitvi začanse vojno dokiado osebju iz prejšnjo vladavine. Primerjalna razpredelnica glede prejemkov po stanju na dan U. aprila 1941 Stanjo 11. aprila 1911 Položajna skupina I. 1. I. I. II. II. II. II. Periodni poviški t 2 1 3 i i Cisti me«. ' znesek 678 653 fiitl 593 538 523 495 453 spredo------ ------- - jngnslovuhske državne ln banovinsko nižje uslužbence (služitelje). Člen 2. Za osebjo iz prednjega člena 1. se uporabljajo določbo odločbe z dno 15. septembra 1942. št. 90. Prepoved prodaje ln zapora nahrbtnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: , . Člen 1. Prepoveduje se vsakršna prodaja nahrbtnikov vseh vrst in oblik. Člen 2. Vsi nahrbtniki, ki Jih lmnjo v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajal-oi, uvozniki in trgovci na debelo in na drobno, se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisnrlntu in jih morajo imetniki prijaviti Pokrajinskemu korpora-cijskemu svetu v potih dneh od dneva objave te naredbe. . , Člen 3. Prav tako se postavljajo pod zn-poro na razpolago Visokemu komisanstu nahrbtniki, ki bi se Izdelali ali uvozili v pokrajino po objavi to naredbe. Proizvajalci mornjo do petegn dno vsakega meseca pri la viti Pokrajinskemu kornoraeljske-mu svetu količine, ki so jih izdelali prejšnji mesec. Pruv tako morajo vložiti uvozniki prijavo v petih dneh od uvoza Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942, St. 8, in z uporabo določb naredbe z. dne 25. novembra 194.'. št. 21). v denarju do 5000 lir ali združeno t zaporom do dveh mesecev. Odredi so lahko tuili začnsnl ali trajni odvzem obrtno pravice. Člen 5 Tn naredba stopi v veljavo od dne objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Določitev količin žita letine 1943, ki se smejo obdržati Visoki komisar za Ljubljansko pokra- 1943, ki porabo aBBBBBBBaBBaBBBaBBBaBBBBBBaaaBaaBBBBaBBaBaaBBaaBaBaaBaaaaBBBaBBBaaBBBBaaaBBaaaBaB ■ » ■ s • »0 laškega poveljnik« t Jekaterlnoslava ob časa pokolj«. Nemo- - s Zadnja carica 3 Pisateljic« te knjige Je Imela tndi ««ma priliko, d« 1« II govoril« « tem vojakom rdoče vojske, kl se Je Imenoval Te- ■ ploukhov. Ta JI Je pripovedoval, d« Je vlak sredi pot« moral g nenadoma spremeniti smer. Slišal Je živahno razpravljanje med ■ tistimi, k! so vodili vlak In nekimi komisarji, kl so prišli hogvo ® odkod. NI mogel slccr povedati natančno o čem so se prerekali, B ker Jo bil le navaden vojak ln nI Brnel zapustiti svojega mesta. M Vendar pa Je slutil, da je nekdo zahteval spremenltev smeri ■ potovanja, čeprav so prvotna navodila bil« drugačna. Vlak Jc " dvakrat vozli nazaj, ker mu niso dovolili, da bl odpeljal v M prvotno določeno smer. Končno je krenil proti Jekatcrlnoslavu- ■ Spremstvo Je domnevalo, da bo moral vlak le po drugI poli v B Moskvo, a kako so se vsi začudili, ko so dobili ukaz, da morajo B ujetniki ostati v tem mestu. ® Ce bo to pripovedovanje kdaj potrjeno kot resnično, bo « B tem dokaisno, d« so bili njetnlkl privedeni t Jekaterlnoslav na Bi ls način, da Je nekdo prekršil dana povelj«. Nekateri domne-jj vajo, da se skriva »a tem sporazum juda Sverdlova predsednika B najvišjega Sovjcta i Bctoborodovlm, predsednikom Sovjetov v ■ Jekaterlnoslavu. Prvi naj bl pripravil začasno nastanitev Jet-B nlkov t tem mestu, drugI p« naj bl medtem časom Izvršil ■ zločin ... ■ V Jekaterlnoslava Je ilvljenje letnikov bilo strnino. Sta-~ novalt so v dveh majhnih sobah, strailll so jih surovi vojaki, kl ao Jih neprestano sramotili. Skoraj nikoli Jim nI bilo dovoljeno, d« bl odšli nekoliko n« zrak. Toda vso svoje mtiče-nlitvo so prenašali s čudovitim mirom In dostojanstvom, kl Je globoko vplivalo celo n« njihove ječarje. Stražnike so pogostokrat menjali, ker so njihovi poveljniki opazili, da so njihov« surovost polagoma umika drugačnim čustvom... O tej dobi ujetništva v hiši Ipatjeva pisateljic« lahko navede šc dvoJso pričevanje, kl v Javnosti šc nI znano. Prvo J« pričevanje neke redovnice, kl se Je prej Imenovala gospa Janlšev. Ko Je ovdovela, se Je umaknil« r samostan, kl ga Jc ustanovil« v Moskvi velik« kneglnja Elizabeta. O veliki noči let« 1918 so boljševiki aretirali opatlnjo, veliko kneglnjo Elizabeto In Jo odvedli. Dovolili so dvema redovnicama, da sta Jo spremljali. En« od teh Jo bil« gosp« Janlšcva. Po dolgem ln mučnem potovanju so vse tri dospele do Alspalevska, glavnega mest« nekeg« rudniškega okraj« v Uralu. Tnkaj so veliko kneglnjo zaprli v začasno ječo, ki Je bil« prej občinska šola. V Ječi Je našla velikega knez« Sergeja Mjliajlovlčn In tri sinove Konstantina Konstantinovlča. Z« vseh pet Jo lilla določen« strašna smrt. Boljševiki so jih vrgli žive v globok rudniški i S a Jašek ln Jih pustili nmrctl od lakote In zaradi ran, ker so sl brez dvoma pri padcu polomili vse ude. Obe redovnici pa, kl _ R|a spremljali nesrečno veliko kneglnjo, so odposlali Iz tega a kraj«. Sestr« J«nlšcv« Je Izrabila to priliko, dn Je odšla v ■ Jekaterlnoslav, kl nI bil liogve k«ko oddaljen, v nadl, da J?al S Izve n carski družini, kl Je pred kratkim dospel« v to mes«o. ■ Naši« Je zavetišče t nekem samost«nu v bližini mesta. Ro-dovnlce tega samostana so skušale donašatl nekaj hrane z« carsko družino, posebno fie mleko za ubogega malega carjevlč«, kl Jo lili zopet zelo bolan. Sestr« Janlševa sc Jo pridružila svojim tovarišlcam, kl so nesle hrano. Dospel« Je s nJim! do hiše Ipatjeva In videl«, kako so surovi stražniki odklonili, da bl sestre smele oddstl mleko In kruh Jetnikom. Ne samo, da Jih niso pustili naprej, ampak so Jih surovo zmerjali. Eden Izmed stražarjev Je razbil steklenico, če* d« se hoče preprl- B čatl, če niso v njej skrilo kaj nevarnega. DrugI p« so violi ■ kruh In sl ga razdelili med seboj, kroliotnjoč se... S Dovolj Je bilo videti I« stražnike In slišali njihove besede, S d« st Je človek mogel predstavljati kako so rnvnnll z nesreč-S nlml Jetniki H Drugo pričevanje prlhaj« Is popolnoma drngafneg« vir«, a Pisateljica Je Imela priliko, da Je govorila z neko komunlstko, g po Imena Vera Fllonova. kl Je trdil«, d« je bila tajnica vo- a a B i! i gočo jo bilo ugotoviti, če Je ta trditev lili« resnična. Po njeni Izjavi mestni sovjet nI vedel, zakaj so Izbrali prav to mesio, da bl tukaj nastanili Jetnike. Dejal« Jc, da Je morda vedel o tem Beloborodov, a vsi ostali niso vedeli ničesar. Jetniki so Jim hll! kar v napoto. Nihče nI dal povelj«, d« 1)1 grdo ravnali z njimi. Dejal« Je, da niso Imeli slabe hrane In >1« so včasih dobivali celo meso. Poveljniki so lilll posebno v skrbeh zaradi ljudi, kl so skušali jetnikom prinašati poročila o državljanski vojski ln o tem, da se Beli že približujejo. Ker sc je general Kolčljač zares približeval, so boljševiki Izrabili priliko, ko je MIo treba Izprazniti mesto, da so se znebili neljubih gostov. Fllonova Je trdila, da Jc prisostvovala seji krajevnega sovjeta n« kateri Je Beloborodov naznanil, dn je sicer dobil ukaz, rt« mora ujetnike odposlutl naprej, v Moskvo, da p« Jo zdaj to nemogoče, zaradi neredov na železnici, zaradi pomanjkanj« železniških voz ln ker obstoja nevarnost, da 1)1 se množic«, kl Je vsa razburjena zaradi bližine Belih polastil« Jetnikov. Belo-borodov Je Izjavil, da nI drugega Izhoda, knkor d« se n« tihem lzncbljo neljubih jetnikov. Predložil Je tudi toz«devnl načrt... Znano Jc, kaj sc Jo zgodilo štiriindvajset ur pozneje, ko so bile končane vse priprave: V kleti so pokrili tla t debelo plastjo peska, na dvorišča p« je 6talo nekaj tovornih avtomobilov, na katere naj bl naložili trupi« In kl naj hI tudi z brnenjem motorjev zakrili strelo. Dnn pred pokoljem je zn nesrečno jctnlko lili enak vsem drugim ln niti Mutlll niso. kn] Jih čaka ponoči. Ko sc Je znočllo, so jetniki £11 zgodaj k počitku, kakor po navadi. Okrog polnoči so jih njihovi stražniki zbudili ln jim povedali, da jih morajo odvesti drugam. Morali so nemudoma vstati In sc obleči. Nato so Jih odvedli v klet. Car jo nosil bolnega sinka. Ko so vsi dospeli v klet ln Jim je bilo rečeno, naj nekoliko počakajo, ker avtomobili še niso dospeli, Je car prosil, da bl prinesli dva stola, enega za bolnega dečka, drugega za carico. Vsi so molče stali okrog obeh stolov; car, vse štiri veliko kneglnje, doktor Botkln, služln-čad... Nekaj minut poznejo jo vstopil komisar Jiirov*M, Svcrdlovov zaupnik, r, ostalimi krvniki. Vsi so Imeli v rntTnh samokrese. Bilo jih Je toliko, kolikor Je bilo žrtev. Ted«J se g Jo začel strahotni pokolj. Med streli se Je slišalo hropenje B tistih, kl niso lilll takoj mrtvi. Med temi je bil ubog carjevi«, B ena izmed velikih kneglnj ln sobaric«, kl so Jih pokončali z * bajoneti.,. Pozneje Jih niso niti pokopali skupaj. Trnpln so rnzseknll. Jih nametal! na kup, polili z žvepleno kislino, sežgali ln uboge ostanko vrgli v zapuščen rudniški Jašek... Za deželo, ki Jn Je carica Aleksandra tako iskreno ln goreče ljubila, pa Je strašna žaloigra v Jekaterlnoslavu bil« samo ena Izmed postaj na krlževem polu, po katerem hodi že dolga leta, preko celili rek krvi. Med kriki trpljenj« so včasih sllsi beseda »zallnščcvnnje«. Slišijo se včasih glasovi, kl spomlnjsjo na to, da jo Rasputln napovedal to poplavo krvi In solza. »Morda ga nlličo nI razumel, razen carice...« S tem končavamo oris življenj« žensk«, kl Je bil« »vezan« z ono največjih žalolger zgodovine. Nismo Imeli namena opisovati vso to žalolgro, pač pn samo opisati dogodke, knkrlnl «0 lilll v očeli carico Aleksandre. Kar smo povedali, bo mordn zadostovalo zn pojnsnltcv dejstva, da so Jo njeno vzvišeno pojmovanje vladarskih dolžnosti zmnllčllo zaradi okotličln, kl niso lille odvisne od njeno volje, kl Jih ona nI mogla obvladati ln niti dobro razumeti. Njena notranja žaloigra, jo hll« žnlolgrn duSe z vzvISenlml sposobnostmi, kl pn Jih nI mogln razviti; Knlolgr« duSe, kl Jo Je žrjaln po soncu, kl pa jo bila prisiljena, da tava po kraljestvu teme. Kdo Izmed tistih, kl sn Jo preganjali s svojim sovrnStvom, kl so jo pokrili z blatom In kl niso spoStovnll niti njenega spomina, ampak so jo blatili tudi še po smrti, kdo Izmed teh se lin mogel postavili pred aodlio zannmccv l bolj dvignjenim čelom In z bolj čisto vestjo? KONF.CL jino odloča: Člen 1. Količine pšoniee letine lih sinejo obdržati pridelovalci za rodbiue in svojih uslužbencev Izven /.spore in obvezno oddaje Pokrajinskemu prohrunip valnemu zavodu po naredbi z dno 4. julija 11143, št. "4, se določajo za vsako spodaj na-vodeno skupino v teh le najvišjih merah: n) neposredni obdelovalci žitnih gospodarstev, naisi so njih lastniki ali uživalci: po 2 stota pšenice za obdelovnlc« in za vsnko osebo rodbine nll uglnžbenstvn. ki se pri n (eni preživlja- h) vodilni oskrbovalci žitnih gospodarstev, n.nisi so njih lastniki nll uzi-,nici ali zakupniki (neposredni oskrbovalci ali polovlnarjl nli v dolnem kolonntu ali družbi): po 1.50 stota za oskrbovalen in za vsako osebo rodbine nli nslnžhenstvn. ki s< pri njem preživlja: cl polovlnarjl, delni ko Ioni, družbeniki žitnih gospodarstev: no 2 stota zn delavca in za vsnko osebo rodbino nll uslnžbenstvn, kl se pri njein preživlja; dl stnlni ali najet! ilelnvcl nn žilnih gospodarstvih. če so plačujejo po delovni pogodbi v naravi: po 2 stotu zu vsakegn delnvea in 7,1 vsako osebo rodbine, kl se pri n.iem preživlja: e) voditelji žitnega gospodarstva, ki tnm stalno opravljajo svojo slu-ho s strokovnim, konceptnlm ali pisarniškim delom: po 1.50 stota za vsakega voditelja ali uradnika in zn vsnko osebo rodbine, ki se pri niom preživlja: f) žnpne nndnrbine in za-jednicc. ki oskrbujejo žitna gospodarstva kot. lastniki nli kot uživalci al! kot zakupniki: po 1 stota nn glnvo zn člnno zajednlee ki vse leto pomngajo pri obdelovanju zemljišč: po 1.50 Btota za tiste, ki pomagajo samo z vodstvom in po 1 stot za vsakega dru-gegn člnn znjednice. Člen 2. Meja za prehranjevalno samooskrbo s pšenico se za tiste, kl so upravičeni obdržati ta pridelek za porabo rodbino, določa 7. 1.50 stota za glnvo pripadnikov tistih skupin, katerim se jc priznala pravica do največ 2 stotov nn osebo. Zato se morajo Binntrati tisti upravičenci iz prednjega odstavka. ki so pridelali in obdržali količino pšenice v Izmeri 1.50 stota nn osebo nli med i.50 stota in 2 stotoma. za preskrbljene z žitom z« vse leto in izgubijo za dvanajst mesecev pravico do oilrezkov za kruh in živila za znkuho no živilskih nakaznicah, bodisi navndnih nll dopolnilnih. Člen 3. Namesto pšenico v celoti al! delno so lahko obdržijo naslednje količine drugega žita, kl se pridela na Istem kmetijskem gospodarstvu: koruze, po 1.50 stota za vs.ik stot pšenice: ječmena, po 1.30 slota za vsak stot pšenice; rži, po 1.10 stota zn vsak stot pšenice; ajde, po 1.50 slota za vsak stot pšenice. Člen 4. NI dopustno obdržali žito z« Ustno ln rodbinsko porabo lastnikov zemljišč, ki so dana, v zakup, čotudi js določeno s pogodbo dajanje odmone v naravi. Član 5 Količine žita, kl jih smejo obdržati pridelovalci za setvene potrebe izven zaporo in obvozne oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, se določajo na vsak hektar, ki naj se obdela, z nnslednjimi najvišjimi izmeraini: pšenice: po 1.80 stota rži: po 1.80 stota; ajde: |.o l.ao Biota; ječ liienn: a) za žitno proizvodnjo po 1.60 stota; b) zu pridelavo krme po 1.80 stota- koruze: o) za žitno proizvodnjo po 0.60 Btota; b) 7.« pridelavo krmo po 1.80 stota; ovsu: a) za žitno proizvodnjo po 1.50 stoto; b) za pride-liivo krme po 1.80 stola. Tisti, ki Bi nameravajo nabaviti odbrano nemensko žito, morajo oddali enako količino žita, ki so ga pridržali. Člen 6. Za prehrano živine smejo pridr žati prldolovalol izven zapoie in obvezni oddajo Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu naslednje najvišje količine: koruzo: z« vsakega starejšega prašiča, določenega z« pitanje: po 3 stoto: za vsnko plemensko svinjo, vštovšl porabo za pujske: po 5 stotov; ovsa: za vsakega žrebca, ki ga za takega priznn kinolijski odsek Visokega komisariata: pn 10 stotov; zn vsakega plemenskega nll voznega konja nad 3 leta: pn 8 stotov; za vsako žrebe do Irch let: po 3 stote. Gospodarstvo Banke v Banatu. Pnnčevskn ljudska banka, d. d., največji denarni znvod v Banatu, je prevzela Hranilnico v Bell Cerkvi, d. d. S tem se je podružnična mroža Pan-čevsko ljudske banke zelo povečala. Poleg central« v Pančevu iina sedaj banka podružnice v Bečkereku. Kikindi, Knrlsilorfu, Kuliinu. Alihunarju. Modošu Vršen (Vršač-ka ljudska banka) In v Beli Cerkvi. Oddaja žita nn Hrvntskem. Hrvatska j« vpeljala za oddajo žita približno Isti način kot sosednja Madžarska. Zn podlago oddajo so razdelili vso zemljo na Hrvatskem v 5 skupin in sn oddajne kvoto različne za posamezna ozemlja. Povprečno jo predvidena oddaja 35% prijavljenih količin krušnih žitaric in ječmena, nndaljnih 50% so lahko odda v koruzi, ostanek 15% pa v ovsu, ječmenu ln prosu. Poleg obvezno oddaje žitaric obstoja tudi obvezna oddaja stročnic. Osnovna cena za pšenico je ostala na 450 kun za stot kot lani. Vendar pa jo zvišana državna premija od 150 na 650 kun, tako da dobe kmetje zn pšenico 1400 kun napram 600 kun v lanskem letu. Po od-racunu potrebnih količin za seme lahko ostanek porabi kmet sam za svoje gospodinjstvo. V Zvezi z novim načinom oddaje jo tudi urejen nnčln mletja. Kompenzacijski zavod pri Srbski nn-rodnl banki v Belerndu. Nedavno je bil ustanovljen pri Srbski narodni banki v llelgrndu kompenzacijski zavod za obračunu med bankami. Zavod ho Imel podružnico v vseh tistih krajih, kjer lina podružnico Narodna hanka. S tem je nnstnl prvi klirinški zavod za bnnke nu Balkanu. llcnrgnnlzuclja slovaškega svlloprejstv«. Po novem dogovoru med Slovaško ln Nemčijo bo zadruga za Bviloprejstvo v Bistrici oh Vnhu ukinila predelovanje kokonov bvI-loprejko In so bo odslej pečala lo s pospeševanjem reje sviloprejk. Predelovanje kokonov pa bo prevzela Nemčija. To so jo namreč izkazalo kot potrebno zato, ker se zaradi promnjhne produkcije kokonov — 3000 kg letno — ne more izvajati rentabilno predelovanje kokonov v Slovaški. Kn milijon 4110 tisoč življenjskih savn-rovanj nn Madžarskem. Po statistiki zaključeni z letom 1042 je nn Madžarskem vsega skupaj izvedenih 1,434.000 življenjskih zn-vnrovnnj zn sknpno znvnrovalno vsoto 914 milijonov pongov. Glede na to pride približno na vsnkegn desetegn prebivalca po ena zavarovalna polica. Domačo zavarovalnice imnjo od tcira 1,277.000, zamejsko zavarovalnico pa 157.000 polio. Največ zavarovalnih polic imnjo tisto družbe, kl se pečajo s tnkoimcnovanlmi ljudskimi zavarovan ii brez vsnkegn zdravniškega pregled«. Japonska vlada je podarila nov. birman-vlnili celokupno sovražnikovo premoženji;, ki obsegu velike rlžarne, žag« rafinerijo o j, rudnike, železnice brzojavne in telefonske napravo, kakor tudi vsn pristanišča. Tehnično vodstvo /vseh oddaniU podjetH oluirže v svojih roknh šo nnrlulje Japonci. fojne izgub« Standard OH Companu. Petrolejska družba Standnrn Companv of New JersejT je imela v prvi polovici tekočegn leta 48 milijonov dolarjev čistega dobička. Cisti dobiček so ie sicer v primerjavi z dobičkom prvega pollotja 1942 zvišal zn 5 milijonov dolarjev, je pa vendnr zn okoli 31 milijonov dolnrjev mnn.išl, kakor je bil v prvem polletju 1941. leta In za 37 milijonov dolarjev mnnjši, knkor v prvem polletju 1910. To izgubo so povzročili veliki uda'rci in škoda, ki jo je družba pretrpela v Nizozemski vzhodni Indiji in Romuniji, kakor tudi pri svojih podjetjih i drugih evropskih državah. Zahteva po vinskem tak orni v NDH. Hrvaška vlnda razpravlja o načrtu novega vinskega zakona, s knterim hoče pospešiti in zboljšati vinogradništvo v NPII. Z novim vinskim zakonom namerava hrvaško vlada doseči predvsem tipizacijo vin. Potrošnja vina se je v zadnjem čnsu na Hrvaškem zelo zvišala tako. da jo morala vlada vino uva-žnti tnd' iz inozemstva. Do povečanja potrošnje vina je prišlo tudi radi pomanjkanja piva in žganih pijač. Letošnji žitni pridelek v Romuniji je tako dober, dn bo lahko v čelnti pokril vse domnče potrebe ter bo razen tega romunska vlada razpolagala še z 1,500.000 tonami krušnega žita za izvoz. KULTURNI OBZORNIK \ Loti: Islandski ribič Kakor je znano, imamo že davno v slovenščini prevod te najlepše Lotijevc poveeti, resnično pravega bisera v svetovni književnosti. Toda zdaj je Tiskovna zadruga izdala lo izredno lepo delce v novem prevodu Vladimirja Levstika (str. 180), s čemer je klasično delo francoskega akademika dobilo tudi lep in sočen prevod, ki ga vsakemu priporočamo v branje, zlasti pa še našim knjižnicam. »Islandski ribič« velja za. najboljše delo znanega francoskega pisatelja Tierra Lotija, pod katerim se skriva mornariški častnik Julien Viaude (1850—1923), ki je prebrodil vsa morja in opisoval čudna eksotična p-tovanja, ki so ga kot pisatelja pripeljala v Francosko akademijo znanosti in umetnosti. In resnično: umetnost temi majhnega, zgoščenega in močnega romana zasluži gotovo največje priznanje. Ko človek pr»-bere eedaj po dobi skrajnega naturalizma tako delo tople ljubezni, rahle melanholije in "čudovitega pokrajinskega čara, dobi znova spoštovanje pred umetnostjo predvojnih klasikov, ronm.ilič.iih realistov takega kova, ka'..-r je bil Loti, ki me tako spominja na našega Tavčarja. Ne vem, kako da sem mislil nanj in njegovo tragično ljubezen v Cvetju v jeseni, ko sem bral lo lepo zgodb' dveletno tiho in lajei.o ljubi^ni i.ied bretonskim »islandskim« ribičem orjakom Ja-nom in lepo mlado Gaud, nekdaj bogato gospodično, potem pa obubožano oivlljo, da se potem razcvete v vos opoj ljubezni; rože lik preden se sesuje pod tragičnim udarcem? Kako malo besednega bl/ista-njft v letu umirjenem romanu in kako globoko teče življenja v srcih teh vidi, ki doživljajo ljubezen in bol i» lepoto | eksotične pokrajine do naiv,. '• -vanih, a globoko pojtnovanih ekstaz. Velika boi, kakor jo doživlja babica Ivona [io smrti vnuku Silvestra, ljubezen, ki jo skuša potišati v dveletni boli Gaud, pa tudi Jan v svoji bretonski trmi, a Janova tajna svatba z morjem: vse to je našlo v treznem, a sočnem, barvitem jeziku fierra Lotija kakor v mirmor klasično izklesane poleže, ki su oblikovane za vedno. Ta -etdelni »ronwi« ima toliko lepot, da jih ne moremo dojeti z navajanjem vsebine, ker zgodba sama se prav malo razvija, kajti glavna vsebina j^ prav v tem, da se dva človeka, ki se nujno ljubita z vso glob;..., nrave usodne ljubezni, ogibljeta etru - drugega ter spregovorila ves ta čas komaj nekaj besed. Zalo pa je opisano vse to življenje teh dveh oseb v kraju in prostoru vsnkdanjega dela: pri njem lova v islandskih vodabVn ribišk ..i življenju doma, pri njej pa prehoda iz bogastva v revščino, v kateri ljubezen in lepota še bolj vzcvetila, plemenitost pa zlasli ob revi Ivoni, ki kaže usodo ribiških mater. Sicer čutim, da je usoda Silve-strova tnalo neskladno vnesena v povest predvsem kot kompozicijsko dopolnilo, kajti drugače je težko napolniti dve leti v življenju dveh oseb, ki se od mikata od sebe, da prideta usodno vkup in so poročila šest dni pred zadnjim slovesom v smrt. Poroka Jana z Gaud, ki ji na-sproluje ljubosumno morje, je simfonija zase pred baladnim koncem Janove smrti, njega, ki je bil z morjem zaročen in ga je zato pritegnilo k sebi na srce, v svoje dno. »Islandski ribič je prelepa pesem, je bal.:da lihe in velike ljubezni ler velike tragiko ribiškega življenja, lepote moria in globine ter tragike člo. voskih src, .td 8-H>&ne novice Koledar Četrtek, II. velikega srpana: Zafirin, pa pež In mučeneo; Bernard Ofiški, spoznava-leo: AbundiJ, mučeneo. Petek. 17. velikega srpana: Jožef Kala-sanikl, spoznavalec in ustanovitelj reda; Evtalija, devica iu mučenica. Zgodovinski paberki 2(. velikega srpana: 1. 1178. ae je vršila odločilna bilka med Rudolfom Habsburškim, rimsko-nemškim cesarjem. in l'tomyalom Otokarjem II., kraljem češkim, za posest ozemelj med Donavo in Adrlatskim morjem. Pri Diirenkrutu blizu Morave so se spopadli Čehi I Nemci in njih zavezniki. Boj je b" dolgo neodločen, nekaj časa se je sreča nagibala na Pfemy-slovo stran, končno se pa le odločila za Uabsburžana. I'o junaškem boju je na bojnem polju obležal sam češki kralj Premyal Otokar II., po avojih zmožnostih ln politič- | nih konceptih eden prvih kraljev iz rodu P?emyal. Kudolf ii llabsburga je stri na- ( puh slovanskega žezla — piše eden nemških sodobnikov. I'o tej zmagi je Izročil Rudolf Avstrijo In Štajersko v fevd svojemu sinu Albrehtu, Koroško In Kranjsko je dobil v upravo zveat oosarjev pomugač grof MaJn-hard. S tem Je bila politična enotnost, ki jo je ustvaril Otokar, ko je združil vse od Krkono&ov do Adriatskega Ja po niin žezlom, razbita. Ilabsburžani so se ustalili na slovenikih tleh, akušall naglo širiti svojo oblast, napredovali, se srečno izognili nevarnim tekmecem in do kraja arednjega veka združili vse alovonske zemlje pod svojo oblastjo. Z ustalitvijo habsburškega rodu, ki je v svoji moški in ženski vrati gospodoval in vladal našim prednikom skoraj šest ln pol atoletlj, začenjamo v politični zgodovini Slovencev novo dobo. Novi grobovi t Karel Detela Včeraj popoldne ao na pokopalliču pri Sv. Križu pokopali zemske ostanke g. Karla Detela, bivšega ravnatelja Veleaejma ln rav-natotja Prometnega zavoda za premog. Rnj-ni se Je rodil v Dobu leta 188*. Bil Je nečak pokojnega pisatelja dr. Fr. Detela. Po dovršeni nižji gimnaziji je tel v kadetnico in potem aluiil kot aktivni častnik. Kot kape-tan ja šel v pokoj. Po prevratu je bil vslcd njegovih izrednih organizatorlčnih zmožnosti poklican v Centralno upravo za promet z inozemstvom, kjer Ja bil do likvidacije njen ravnatelj. Organiziral je ljubljanski Vete-sejem ln hll prvi ravnatelj te velike gospodarske ustanove. Razvil Je Izredno delavnost in organizatorno lilo. Po Izstopu je ostal do zadnjega v upravnem avetu Veto-sejrno, pozneje pa je prevzel vodilno mesto v Prometnem zavodu za premog, kt ga jo vodil dolgo vrsto let. Po svojem značaju je hil neupogljiv mož, vseskozi pošten in izredno marljiv. Ril je zolo dobrega srca in Je vsakemu rad pomagal, če J» le mogel. Zapušča gospo soprogo, dva sina In Irl brate, ki jim Izrekamo globoko sožaije. Rajnega Karla Detela bomo ohranili v častnem in trajnem spominu! * ♦ V Novem mestu jo pd mestnega preskrbovainega urada v Ljubljani so lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakaznica (modro barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzno moko; na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin). 500 gr sladkorja. 500 gr soli, 200 gr fižola na odrezek »801«. 100 gr paradižnikove mezge na odrezek «802«. 100 gr pralnega mila, 100 gr toaletnegn mila na odrozek »803"; na teden (vsako »oholo): meso v količini, ki ho sproti določena proti odvzemu odrozkov 810, 811. 812 in R13. — Olede delitve maščob in drugih racioniranih- živil bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Dodatna živilska nakaznica SDI (zn roJne delavce): na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne ali 150 gr koruzno mnko. J. Dodatna živilska nakaznica SDI-I-II (za težke delavce): na dan: 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne nli 300 gr koruzne moke; na mq«eo: 600 gr rižn. 4. Dodatna živilska nakaznica SD1+II + III (za nnjtežje delnvoo): nn dan: 300 gr kruha nll 248 gr krušne nll 450 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr rižn. 5. Posebna dodatna živilska nakaznica za kruh (za zavoclarjo. noseče žene Itd.): na dnn: 150 gr kruha alt 124 gr krušne ali 225 gr koruzne moko. (. Dodatna živilska nakaznica (IMa (zn otroke do 3 let): na mesoe: 1000 gr rižn. 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade (In sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na Odrezek »4«). 7. Dodatna živilska nakaznica Ci.Mb (za otroke od 3—9 let): no mesec: 500 gr marmelade. 8. Dodatna živilska nakaznica OMc (za mladino od U—18 let): na mesec: 500 gr marmelado I. Nakazilo za nabavo marmelade (za osebo staro nad 65 leti: nn mesec: 500 gr marmelade. It. Dodatna živilska nakaznica za kruh za bolnike: na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušno ali 150 gr koruzne moke. It. Dodatna živilska naakznlca za meso ca bolnike; na dan: 1S0 gr mesa. R. Občine v pokrajini: Na odrezke žlvlskih naaktnlo, izdanih od ostalih občinskih prcskrbovaliiih uradov, so lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakaznica (rumene barvo): na dnn: 150 gr kruha ali 124 gr krušno ali 225 gr koruzne muko; un mesec: 2000 gr živil zn juho (1600 gr rižn in 400 gr testenin). 500 gr sladkorja 500 gr soli. 100 gr pralnega mila. 100 gr toaletnegn mita na odrezek >301«. 2. Na dodatne živilske nakaznice SDI, SDI+II. SDI + 11 + 111 |er posebno dodatno za kruh pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljuhijaui. 3. Dodatna živilska nakaznica GMa (zn otroke do 3 leti: na tneseo: 1000 gr riža in 500 gr sladkorja, 500 gr marmelado. 4. Nakazilo za nabavo marmelade (za otroko od 3—9 let): na mesec: 350 gr marmelade. Cene domačega krompirja Visoki komisariat je na predlog Prevoda določil uaslcdnjo cene za prodajo domačega krompirja pridelka leta 1943: Rdeči krompir tip Woltmann zu 100 kg W5 lir in za vse ostalo vrste 170 lir za 100 kg franko nakladalna postaja. V prodaji na drobno v Ljubljani so navedene cene zvišajo za 30 lir za 100 kg in cena zn potrošnike jo naslednja: za krompir rdoči tip \Voltmann 1.75 lire za 1 kg in za ostalo vrste 2 liri za kg franko trgovina vštovši vse javne dajatve. Ceno morajo biti Izobešeno v prodajnih lokalih. Prestopki bo kaznujejo po naredhi o ee nah št. 8 z dne 26. januarja 1912, Službeni list št. 8 lz leta 1942. — Hrvatskim državljanom. Vsi moški državljani, rojeni v 'lotih 1908—1916, brez ozira na voro in brez ozira na dejstvo, ali so odslužili vojnško dolžnost ali bili proglašeni nesposobnim, se morajo brez odloga oglasiti mod uradnimi urami v tukajšnjem konzulatu NDU zaradi nastopa izredne vojaške službo. — Rdeči krli poroča: Paketi za oivilne intorniranec v taborišču v V i s o u so od danos daljo zopet sprejemajo. Kor so bodo paketi odpremljall direktno s tovornim avtomobilom, nI treba, dn bi bili zašiti v juto ali platno. Zadostuje lesen zabojoek ali pa trpežna škatlja iz lepenke, ovita v močan papir. Za ostala taborišča civilnih intorni-rancev in za osebe v zaporih je paketni promet do nadaljnjega še vedno ustnvljen. — Duhovniške duhovno vaje. Naslednji tečaj (6,—10. septembra) bo zlasti pripraven za ono gospode, ki na praznik Malega šmarna niso z.BpoBleni v dušnem paitiratvu. Pro-aimo tozadevnih prijav. — Sledila bosta šo dva tečaja: 20.—24. septembra in 4.-8. oktobra. Pri vseh leh tečajih je že več mest oddnnih. Zato nnj se čimprej priglasijo oni gospodje, ki še žele letos opraviti duhovno vaje. Prostor in čna sta omejona. Ostala navodilo ao priohčena v Škofijskem listu št. 5., str. 31. — Dom duhovnih vaj v Ljubljani, Zrlnjskega S. — Vročina odnehuje. Po »adnjom kratkom, toda ne Izdatnem dežju je vrou>na, ki jo prav v nodeljo dosegla avoj rekord, začela odnehavati ln začenja maksimalna dnevna tompornturn že padati pod 25 stopinj. V torek je bil dan primerno topel, jasen in ugoden za vsa poljska dola. Temperaturni maksimum Jo znašal +24 Btopinj Celzija. V sredo zjutraj jc bilo hladno, močno megleno, pozneje se je začelo delno oblačiti. Jutranji minimum v sredo +14.5 stopinj. Barometer spet pada In jo v sredo dosegel stanje 762.8 mm pod normalo. V torek jo bil Jernej, o katerem je bilo že objavljenih mnogo rekov in prislovic, ki so nanašajo nnnj in na vreme. — Cerkniško Jezero popolnoma suho. Od pamtlveka je znano, da znamenito Cerkniško jezero navadno preslha mod mašami, to jo v času od 15. avgusta tja do 10. septembra, odnosno do prvega jesenskega do-ževja. Med poletno vročino, ki navadno pritisne v dobi pasjih dni, postane Corknlško Jezero popolnoma suho. Lo tu in tam v kakih kotlah Je najti še male mlakuže. Lotos jo hil ribolov ob času, ko so razni požiralniki sprejemali vase veliko množine vodo, bolj skromen. Rib jo bilo malo. Po obširnem jezeru se je začelo živahno življenje. Kosci so povBod kosili trdo travo — jeze-rino ali kravino imenovano. Zanimivo ,ie, da je gornji del jezom okoli Gorenjega Jezera in Oloka razdeljen tn parccliran ter so lastniki vsi vpisani v zemljiško knjigo okrajnega sodišča v Ložu. Svoje travnike imajo mnogi preblvnlcl Ložke dolino, tako iz Dan, Podcerkve, Nadleskn, Starega trga. Loža In drugih vasi. No vozove in vozovo jozerlne z bičevjom Bprnvijo iz jezera Travo porabijo za stoljo in tudi zn reznnlco. Scdnj je voznikom mogočo, da vozijo skozi jezero naravnost po čez in jim Je pot skrajšana iz Loža v Cerknico. — Nesreča mladega pastirja. V Vidmu pri Dobrepoljah, kjer vlada suša in huda vročina, je to dni pnsel na pašniku živino 10 leten pastir Janez Mustavar. Napravil si jo ogenj pod nekim drevesom, dn bi tam pekel krompir. Bila Je že velika žerjavica. Janez pa je splezal na drevo, da bi nnlomil še nekaj suhih vej. Padel pa jo z drevesa Domanl al C I n • Jutri v kinu UNION MMTMNn-PlRNiNCI naravnost na žerjavico, tako da si jo močno opekel obe nogi. Opekline so bilo hujšega značaja in ao ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Ob prvi obletnici »mrti hlagopokoj-nega Staneta Jurčiča, oand. ing., ho žalna služba božja v potok. 21. t in., oti 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja in v Grosupljem. — Mamina mleko — 2l7o — 14.60 lire, Birughy mleko z otročjo glavico 15,1.\ lire. Viktor Sober, Sv. Jakoba trg 4 — Seznami davčnih o»nov trgovin z mešanim blagom od črko A—K bodo do 10. septembra od črko L—Z pa do 12. septembra razgrnjeni v mestnem odpruvnlštvu v III. nadstropju magistralne hišo za vodnjakom. — Mlrje zaprta. Zaradi naprave katran sko površinske prevleko bo Mirje. torej oo-sta ob Rimskem zidu med tlorupovo ulico in drohurjevo cesto 4—5 dni zaprta za vozni promet. — Ponavljalni tečaji Iz vsoh »rodnje šolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji Vpi« dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Llchlenturnov zavod — Anihroiev trg. O mednarodnem plačilnem premetu ln bančnem poslovanju Uuste kal več Izvedeli v knjigi »Denar«, ki bo Izšla 1. septembra v knjižni zbirki »Svet«. — Naročite se na •Svet« mesečna naročnina le 24 lir. 1'ohltltc! — Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Albine Sdss sin darovala Društvu »lepili Brulu Vlui 200 lir, g. Ivuu Ilornik pa 100 lir. Plemenitim dobrotnikom se odbor iskreno zaiivaljujel — Davčna uprava za mesto v LJubljani obvešča vse davkuplačevalee, dn posluje uprava za stranke samo dopoldne od 8—12. Blagajna Je odprla od 8—11.30. — Dražbe nepremičnin v juniju. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča jo bil zaznamovan 1 predlog za uvedbo družbenega postopanin glede neke nepremičnine. liro za terjatev 5598 lir. Ustavljenih pa Jo bilo 19 dražb nepremičnin, ki so bile predlagane doloma lani deloma v za četku tega leta. Neko malo posestvo je prišlo na dražbo zaradi malenkostnega zneska 70 lir. Lastnik jo sedaj ta znesek plačat in je hita dražba uslavijonn. So namreč nekateri ljudje trmasti, ki si raje uakopljejo nepotrebne in velike stroške namesto da bi takoj poravnali svoje male dolgove. — Kaznovani kršilci predpisov n zatemnitvi: Ceferln Emil, Bteiwoisovii 38. Man-tuani Marija, Bleivveisova 17. Vok Ignacij, cigaielovn 1 Lognr Matej, Slomškova 27, Štele Jutijaua, Slomškov,, 7, Kok Dorčo, Knezova 37. Mušič Olga Aljaževa \ Miškoe Ivan, Cernetova 29, Ereegovič Marijan, t Medvedova 20. Uilovč Josip, .lernojevn s. j Traven Pavla, Vošnjakova 4. \Velbol Josip, i Ccstn Viktorja Emnuuela 50, Pavič Stojim, St. Jakobski trg 7. Z Dobrove AMI9I0 NAZZARI MARIfllA 10TTI {.'»'i! ~ VHOANO NV7','V; «A$im Kakor že lani. tako bo tudi letos ljudje v naši okolici zelo pritožujejo nad vedno bolj pogostimi tatvinami poljskih pridelkov, posebno fižola II krompirja. Največjo škodo trpe vslcd teh tatvin tisti gospodarji, ki imajo svole njive od doma več ali manj oddaljene. Kavno to dni sta se dva mlada uzmovičn liri tem poslu nn prav dramatičen način ujela v mrežo, iz katere nista več mogla. Jakob Lnznik po domače Andrejcov očo Iz Podamro-ke pri Dobrovi, ki ,ma svojo njivo nedaleč od zel. proge pri Brezovici, je namreč žo delj časa opažal. da mu nekdo krnilo krompir. Oni dan. ko je na aenožetl poleg njivo sušil otnvo, ie pa kar nekako mimogred« stopil Ao na njivo, da vidi, če so mu Bpet kaj odnesli, ln giej »paka! Proli vsakemu pričakovanju najde tam dva fanta, ko si ravno hnšeta eden v nahrbtnik, a drugi v vrečo njegov krompir Far.ta Bln s» ncmnlo pre-strašila, ko je ogorčeni gospodar tako nenn-doma vzrojil za njunima hrbtoma in ju s se-niniml vilami v rokah pnsilil dn sta počakata (ako dolgo, doklor nista pristopila ilvn legiiomirja iz Dobrove, kt sta bila slučajno v bližini ter ju legitimirala. Izkazalo se je, da stn bila to komaj oseninnjsHetnn Mlinar Lavostav t/, Ljubljane In Vydra Franc iz Studencev pri Mariboru, oba žolezniška delavca. I'an!,-i sta na vso moč zatrjevala, da sta šelo prvič pri tem nepoštenem poslu, knr ju pn seveda ni opravičilo. Zagovarjati so bontu morala pri sodišču. S Spod. Štajerskega l.'niila jo v Mariboru 22 letna gospa Fa-nikn Marčič. Naj počiva v miru! Pod voz je padel. 23 letni hlapec Anton Ravnak iz Lin a vesi ju vozil s parom konj gramoz iz gramozne jamo. Na neki točki, kjer jo vozna pot zelo ozka, mu jo spodrsnilo in padel jo pod zadnje kolo tožko naloženega voza. Zlomljeno iiiin nugo uad kolenom in hudo notranjo poškodbe. Prepeljali so gu v mariborsko bolnišnico. Bik ga jc podrl. Posestnik Matija Mar-šntek iz gornjeradgonsko okolice jo poktu-dal svojemu biku krmo. Bik gn jo pa podrl nit tla, mu polomit več reber in ga poškodovat ludi lia glavi. — 16 letni delavec Alojzij Stumbergnr iz Kamilico pri Mariboru so je s koso urezal v lovo uogo 31 letni slrugar Viljem Bcierbneh pa se Je urezul tudi nn levi nogi. Vse Iri ponesrečence so morali propoljuli v mariborsko bolnišnico. Šolske vesti iz Prekmurja Na gimnaziji .D .Vur.kl Snlioli Je bilo v lotošnjeiil šolskem lotu vpisanih 377 učencev ln 35 učenk tsumo v višjih razredih). Po motornem jeziku je bilo (Ul) slovenskih, 88 madžarskih in 11 hrvaških dijakov (iz Mcdži-inurja. V toku leta -o bili premeščeni iz sohoške gimnazije naslednji profesor ji: Cug Štefan v .\agyszaltinto ob romunski meji, Novak Vilko v Selilo, Mavčcc Jožef In Pe-traševič Metod pa v Ivisvardo. V Soboti so nn gimnaziji poleg drugih članov profesorskega zbora poučevali tudi naslednji domačini: ravnatelj dr. lornar Edvard, kanonik preniontrejskoga reda, prof. risanja .Inkob Krt, veroučitelj Koleno f rano in profesorji Kolenko Stelan, Uernik Ivoleukova Bogomili,. Neme! Pavel in Sep Gabrijela. Šolsko loto ko je končalo II. junija, spričevala ph so dijaki prejeli že 12, junija. V osmem razredu je hil ie v letušiicui letu slovenski odde-Lek s 23 učenci, v madžarskem oddelku pn jo bilo 11 učencev. Vsi so bili pripuščeni k maturi. Predsednik komisije jc lili isti kut luni, namreč univ. profesor dr. Hadrovič Ladislav iz Budimpešte. Učenci iz slovenskega oddelka so odgovarjati v slovenskem jeziku. Razen dveh, ki imafi popravne izpite, .o vsi položili maturo, ir. sicer z odličnim uspehom: Bojnoe Štefan. Oni F-rnnc, Krnmpnč Ivan, Llpič Eva, 1'intarič lietena in Vesnik Ivanka, s pruv dobrim uspehom: Korenček Kari, Szamosvelgvi Kari rlisar Štefan in /.oboe Uredil, z dobiiin pa: (iregorič F.di, (Ijergek Ludvik Ilenner Ignne, llelmcr Ludvik, Hiti Dušan, Kereo Jož"f, K umor Viljem, Mesaros Erneat Naglic Friderik. Nagy l.nszlo, Nišelvleer Zvonimir. llsojiiik Jožef. Rous Štefan, Sadi Alojz, Škafar Jožef, Sto fnnec Jožef. Sabo Ivan, Zndravec lgnnc, Zel-ko Štefan, Zekš Jožef, Cvetko Elvira in Scr-šen Jožefa. Na ž rn.s In meščanski Soli, ki jo bila ustanovljena luni e ukinitvijo mešanih odmikov na gimnaziji, je bilo 161 učenk. V četrtem razredu je bilo vpisanih 36 učenk. Kazen treh, ki imajo popravne izpile, so vso izdelalo, in sioor z odličnim uspehom: Kuna-ver Marija, Kuhar Helena, Pentek Majda In Szainosvely Helena, s prav dobrim uspehom: Bok Terezija, Furek Alicu, (iuinilar Matilda, Halin Etizabeir Kočai Elizabeta, Kuhar Marta, Rom Terezija, Rnžič Marjeta in Skrileo Ann j dohrim uspehoir pa: Bojek Emilija, Bončec Sarolta, Cifer Hele-nn. Cltnporman Majda, Tenor Matild., Ccr gulj Terezija, Dončeo Terezija Fafllk Snrol-tn, Forjan Amalija. O.lerek Petronola. Horvat Marija, Jančar Marija Kočar Elizabeta, Norčlč dabrljela, Šiftar Id... Stnmpfer Iro nn. Sknlnr Marija, ^oč'č Olga, Tfrek Valerija. Vezir Amalija in Zorko Katarina. Na trgovski šoli. ki je bila Iz bivšo zasebno dvorazredne izproinenjene v državuo 26. »Rahun, pojdi z menoj k tolmunu v gozdiček Vprašala ga bom, kako bi grofa ozdravila.« Rahun jo je pogledal z zvestimi očmi in jo — bila jc kresna noč — posvaril: .Mičca nikar Mičca, ne hodil« štlrirazredno trgovsko srednjo šol-v je bila letos prva matura. Meu dijaki, ki so obiskovali 4. razred, jih je hiiu nad noloiico iz raznih krajev izven Prekmurja. Med drugimi so potožili muiuro Ceh Frano, Hellei Herman, Vujec Peter Brume, Smiljana, Fafllk Emilija. Fujs Helena. (Jeder Vlnsln, Kolbl Etolka, Kološa Marija In 1'elerka lika. Popravni izpit ima en kundidal. Iz Hrvatske Vojno doklnde za mestne uslužbence v Karloveii. Občinski odbor v Karloveu jo na svoji zadnji seji sklenil Izplačati vsem mosfnim uslužbencem še eno mesečno plačo kot vojno doktndo. Razvoj hrvatskega rlharatva. Sladkovodno in morsko ribnrstvo je na Hrvatskem močno razvito ter igra v narodnem gospodarstvu važno vlogo. Tega se v polni meri zaveda tudi pristojno resorno ministrstvo, ki je dalo zn pospeševanje sladkovodnega in morskega ribarstva dosodal na razpolago 14 milijonov kun. Kiharatvo pn pospešuje in modernizira potum zadružnih riburskih or-ganizaeij. Promeatltev velikih županov. Poseda nji veliki župan veliko župe Oaeka in I.ikn v (lospiču Ferdo Stili nov 14 jo proslavljen v notranje ministrstvo v Zagreb Ve-liki župan župe Livac in Zapolje v Novi (iradiški .lurlca Frkovič pa nastopi službo kot veliki župan v fiospiču. Jubilej zagrebške tehnike. Zngrehškn vi soka tehnična šola slavi to leto 25 letnico svojega obstoja, l.etn 1026 io ie toilan.il pro svetni minister Stjepan Itndič dvignil nn stopnjo tehnične fnkullete. V tem razdobju je lin fakulteti končalo svoje študije nad 1400 inženirjev. PrIJnva vodnjakov ln bazenov v Zagrebu. Zagrebška občina io poivnln vso lastnike vodnjakov, knpnlc in bazenov v Zagrebu. da 11 morajo v treh dneh prijaviti vse vodnjoke, s katerimi razpolagalo. Občina pouilnrja. da narekujejo lo prijavo Javne koristi, predvsem pn nevnrnost pred požari in potreba po zndnstnih količinah pitno vode v primeru potrebe. Gojitev riža v Opuzenu. Zupnn v Opa-zenu jo pričel tn leto gojiti riž. Poskus »e jo obnosni ter je riž v tem kraju dobro obrodil Poostritev zatemnitvenih predpisov v Zagrebu. Policijska oblast v Zagrebu je po ostrila zatemnitvene predniae. Vsem tistim, ki se Jih niso točno drJnli. jo mestna elektrarna nn zahtevo policijskih oblasti odvzelo električni tok S lo knznljo jo bilo kaznovanih tudi voč obratov. Obvozno raaknfevniite semen, fllavno ravnateljstvo za poljedelstvo v ministrstvu ?.n narodno gospodarstvo Je Izdnln tudi zn novo lelo predpise o hveznom raikuževnnjii semen. Razkužcvalnn sredstva bo preskrbelo omenjeno ravnateljstvo samo ter Jih bodo kmetjo dobivali po zolo nizkih cenah Naznanila RADIO četrtek, 2*. avgusta: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. poročila v ilali-jnnščinl — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glnsbn — 13 Nn-poved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini KovomeSčanll Izšli »la dve novosti iz zbilke „NAflA KNJIGA'-: S a 1 m i n e n: Katrina (Prodajna cena L. G5) HUnermann: Oče Dami ari (Piodajna cena ij. F5) Naročniki nai iu dvignejo v naši podružnici Zal. Nase kniigo LJUDSKA KNJIGARNA v L. lil hI jan 1 Zahvala Vsrm, ki so z nami sočustvor vali ob bolezni ln smrti naše ljubljene soproge, dobro mamice, taSčc, trte In svakinje, gospo Marije Repovž roj. Marn jI pokloniti vence In cvetje. Jo spremili nn zadnji poti v tako lepem številu, naša najlskre-nejša zalivala. — Prav posebno sc zahvaljujemo čč. duhovščini. In g. dr. .Inmšku z a požrtvovalno zdrnvljenje ln lajšanje trpljenja. ■— Sv. maša zadučnlcn bo v potok, dne 27. nvg. 1913. ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana —■ Zagreb, dne 25 avgustn 1913. KALIJ JOČI OSTALI — 1.1.20 Prenos zn Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Nove plošče Cetra — 11.45 Piaaua glasba — 15 Poročil^ v slovenščini - 17 Napoved časa, poročiln v Itali-.innščini — 17.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Siianee. lahka glasba: Sieiliani: Pnrndlž v dvoje. Rizner: Piranu suita. Dolin Magglore: Genovske noči, Angelo: Praznik Sieiliani: Poljub in lahko noč. Valllnl: Vedno zn tebe Mnlv: Fantn-lija narodnih pesnil — 19.3(1 Poročila v »lov. — 19.45 Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (prvi del) — 20,30 Napoved časa. poro čila v italljnnDČInl — 20 50 Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (drugi deli — 21.15 Koncert planiatke Mnrto Bizjak-Valjalo — 21 45 Orkeator Cetra vodi dirigent Bar-zizzn — 22.10 Plannn gtnsha na ploščah — 22.20 Orkester vodi dirigent Petrntin — 22 15 do 23.30 Orkester vodi dirigent Zorne; v odmoru (2.11 poročiln v italijanščini, LF.KAItNE. Nočno aliilhn tinaJo lekarne: dr Kmet Ciril Metodova 43: mr Trnkoezv tled. Mestni trg 4, iu mr Ualur, Solonbur-guva 7. Potzveilnvnn)» Papagajček, modre barve, sliši na Ime • Bobik«. je odietel Najditelj ae naproša, da ga odda proti nagradi v Židovski ulici 3 1. Rjave aanilale In nogavice Je v nedeljo. 22. t. in . popoldne nekdo vzel nekemu revežu v kopališču nn Spiet nn levem bregu. Lastnik litin »nmo to obuvalo zhIo proai, dn jih oni. ki jih je odnesel. wne čuvaju v omoti jenom kopališču ali v upruvi Slovenca. Novi šentjakobski župnik PotejM *rptpmhrn ho v cerkvi «v. Jnko-ha v Ljuliljnnl potehna nlovoannM. Ustoličili bo«]o r i 4ont jakobskoen župnika kateheta in i ^a upnika v Trstcaiku s-dr. .lanka Aruejca. Prepričani nmo, da bo novi pospod župnik tudi na tein važnem službenem mestu skrbel r.n du*nl blagor faranov ln r.a prve koristi naAeffa ljudstva tako, kakor je o njem znano, da je delal doslej. Pošiljke Iz Italije v Ltubljanakopokrajiro Vam naihitieie in natcenete dostavi mednarodna transportna tvrdka MarchesiLombardata. MILANU. Via Arnatdo da Breseia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana Strokovna carinska oluiba na vseh obmeinih posejan — tudi v inozemstvu Zastopstvo t Llubljanl: RAJKOTURK.Vilharjeva 33 Dobri Bog jo v svoji, za nas neumljlvl previdnosti odločil, da nas Jo nenadoma zapustil v 71. letu starosti, nas skrbni zlati ata, gospod Žagar Andrej posestnik v 6t. Jurju prt Litiji Pokopan Je hll v nedeljo, dne 22. avgusta 1 943, popoldne na Sinarsko pokopališče. Prosimo spominjajte so ga v molitvi. St. Jurij pri Litiji. LJubljana, dne 24. avgusta 1943. PRANJA, žena. VIKTOR, sin, FANCI, hčerka, ADOLF KU2NIK, zet sum Po težki In nitikepelnl bolezni nas Jc danes zn vedno zapustila na?a nad vse plemenita, Iskreno ljubljena žena, sestra, teta, svakinja, gospa Franja Malasek roj. Žilko Pogreb nepozabne pokojnico bo v četrtek, 26. nvgusta 1943, ob 15 popoldno na novomeško pokopališče. Novo mesto, LJubljana, Mirke, Verd, Dole, dne 24. avgusta 1943. 2aluJočl: Franjo Malasek, prof. na Grmu, soprog In ostalo sorodstvo ■C -Strategija na oslovskem hrbtu- 4= »Brez zemljevida ni mogoče voditi vojske«, je dejal Friderik Veliki leta 1740. svojemu inženirju, majorju Humbertu in mu je naročil, naj mu preskrbi zemljevid Šlczije. To je bilo »lažje rečeno kot storjeno« in ubogi Humbert se je na vso moč potil, da bi iztaknil kje tak zemljevid. Edino, kar je mogel dati svojemu kralju, je bil bakrorez tešinskega ozemlja. Nato jc dal kralj ukaz, naj zberejo vsepovsod vse zemljevide in so jih precej našli, zlasti v zapuščinah umrlih častnikov. Nabralo se je mnogo zemljevidov, ki so spremljali kralia v sedemletni vojni. Med temi zemljevidi je bila tudi velikanska in več kilogramov težka »Carta Principa-tur Cilesia« iz 17. stoletja. Bila je tako obsežna, da so jo morali natovoriti na osla, ki se je nozival »zemljevidni osel« in ta odlični osel je bil važna »osebnost« v spremstvu kralja- Kadar je bil na važnem pohodu vojni svet, so častniki odprli težki kovčeg, izvlekli zemljevid in ga razgrnili po hrbtu osla. Kralj Friderik se jc zatopil v to karto in je dobival svoje zgodovinske bitke tako rekoč na oslovskem hrbtu. Kako ie Aleksander Veliki najel pot v Indijo Dandanašnji nam noče v glavo, kako so se mogli v davnih časih vojskovati brez zemljevidov. Saj je ime vojskovodje tako rekoč združeno z zemljevidom. Kako jc bilo mogoče dobivati bitke brez zemljevidov? Kako je mogel Aleksander Veliki najti pot v Indijo in kako Hnnibal priti čez Alpe? Kako so mogle rimske legije prodirati in zasesti toliko sveta? Ali so davne armade šle dalje kar v prazno? Ali so dobivale zmage zgolj po slepi sreči? • Pri odgovorih na ta vprašanja moramo pomisliti na velikj preokret v vojskovanju. Prej so se armade bojevale v velikih skupinah, ki jih je mogel vojskovodja s svoje razgledne točke dobro pregledati in voditi, in zato ie bil vris bojišča skoraj nepotreben. Vendar si je nemogoče misliti, da bi bila kdaj kaka armada ko- rakala kar' tjavendan. Treba je pa ločiti tloris bojišča od črteža za pohode (Marschkarte). Črteže za pohode so brez dvoma imeli že od nekdaj. Prvikrat so se nam pojavili s tako zvanimi itinerariji starih Rimljanov. To so bile »potopisne knjige« rimske države in so vsebovale imena in razdalje posameznih postojank v vseh provincah. Tu dobimo zapiske o taboriščih rimskih čet, o prehodnih in neprehodnih rekah, gora in gozdov. Dalje si je dal cesar Konstantin prirediti »Aleksandrov itinerarij« preden je napadel Perzijce (340 do 345 po Kr.) in na podlagi te snovi, kjer je bil oris Aleksandrovega pohoda na Perzijce, se je cesar odpravil v Perzijo. S »Tabulo Peutinge-rana«, ki izhaja iz rimskega originala iz 3- stoletja, in ki je shranjena v dunajskem muzeju, smo dobili davni zemljevid cest rimske države. Tu so označene vse vojaške postojanke in razdalje med njimi, in čeprav se nam dandanes dozdeva neskončno preprost, pa je ta zemljevid svoj čas izvrstno služil kot črtež za pohode. Čeprav se iz prejšnjih časov niso ohranili nobeni zemljevidi, pa si vendar lahko mislimo, da so imeli vsi vojskovodje kake črteže, in da nemogoče misliti, da bi bil llanibal kar slučajno našel prelaz sv. Bernarda in da se je Aleksander Veliki ravnal po orisih potov raznih trgovcev, ki so bili takrat hojevali v Indijo Začetek tiska zemljevidov Zemljemerstvo in kartografija sta se neznansko dvignili v času velikih odkritij. Krog leta 1500. so kar na debelo proizvajali kompasovske in obrežne karte v Venezii, Genovi, Lizboni. Po veliki »Carti marini« (1504) ali »morski karti« Portugalcev se je začudenemu svetu razodela morska pot v Indijo in Vzhodno Azijo. A tudi evropska celina je dobila svoje velike kartografe. Znani so: Gautier, Apian, Ribero, Copot, Mercator itd. »Javno občinstvo« seveda ni poznalo še nobenega zemljevida in celo častnikom v armadi Friderika Viljema I. se ni nič sanjalo o mejah držav izven Pruske. Za pravo čudo pa so smatrali tistega človeka, ki je znal vsaj približno narisati meje velikih evropskih držav. Ko je začel vladati Friderik Veliki, se je šele tozadevno spremenilo in njegova skrivna soba za zemljevide je bila od leto do leta bogatejša On je tudi ukazal, da se morajo v vojaških akademijah učiti zemljepisja in to je šlo dalje do našega stoletja, ko ima vojaštvo vseh držav na razpolago najpodrobneiše izdelane tlorise in zemljevide posameznih držav, pokrajin in krajev. Dandanes je zemljevid bojni tovariš slehernega vojaka- Zemljevid ne spremlja samo poveljnike, ampak tudi četovodje in večkrat celo prostake. Na taki podlagi se morejo uspešno razvijali vsi dandanašnji boji in pohodi armad. na jugovzhodu Evrope je zmeraj več plodne zemlje Ze dve teti je v vseh balknnHkih deželah jako močno stremljenje za tem, da bi za poljedelstvo pridobili čim več nove plodno zemljo na ta način, da bi so talno razmero izboljšale in zgradile razno tozadevne vodno naprave. To ne bi bilo le v korist narodnemu gospodarstvu, ampak bi okrepilo tudi kmotijsko kot podlago naroda. To so dela, ki so jako obsežna 111 zamišljena za dolgo dobo. Uspeli je pn viden že zdaj, po razmeroma kratkem času. Tako so so začele izvajati v Ilolfjariji, v podonavskih pokrajinah in drugih poročnih krajih izsuševalna dela največjega obsega, ki so je z njimi žo zdaj pridobilo pri Vldinn 6000 ha in pri Sviškovu 1N1KI ha novo, zn poljedelstvo primerno zemljo. V tem oziru se veliko briga Hrvatska, kjer je posebna »delovna službuj zuposienu ČLtOVEK Ifi PASJI DrtEVl Kako je to, da človek tako slabo prenaša vročino, da se ves potek njegovega življenja v pasjih dneh tako spremeni? Da se res spremeni, je treba pogledati le na mestne ulice čez dan, ko ni skoraj nobenega človeka na njih in hiti vse v senco ali vodo. Da bomo to razumeli, si moramo ogledali ustroj človeškega organizma. Človek je bitje s toplo krvjo To se pravi, da se njegova temperatura giblje zmeraj krog 37 stopinj Celzija. Me-dtem ko se kako bitje z mrzlo krvjo, na primer riba ali kuščarica, prilagodi kar zunanji temperaturi, pa ostane človekova temperatura stalna. Zato ni lahko takemu organizmu prenašati temperaturne razlike kar med 80 stopinj Celzijal To se dogaja v mrazu s povečanim izgorevanjem (oksidacijo), v toploti pa z oddajo odvisne temperature. Človek na dva načina oddaja toploto. Prvič skozi kožo, in sicer, ali s prostim izžarevanjem ali potenjem; in drugič skozi pljuča, to se pravi, z vsesavanjem in iz-6esavanjem zraka, kar je slično ohlajanju zraka pri bencinskem motorju. Kar se tiče izžarevanja, je to precej neodvisno od zunanjih okoliščin. Tvorba potu pa v veliki meri zavisi od nasičenosti zraka z vodnimi hlapovi. Suho, puščavsko vročino do 50 stopinj je razmeroma mnogo lažje prenašati kot »vlažno, soparno« vročino, čeprav meri »samo« 30 ali 35 stopinj Celzija, Koža ne more oddajati v vlažno-soparnem ozračju svoje lastne vlage in se zato nabira na površini kož. Neovirano potenje, to se pravi, če zrak posrka telesno vlago, pa človeka ohlaja in poživlja. Najboljše, tako rekoč idealno stanje pa je tako zvona nevidna tvorba znoja, kar se pravi, da vlago, ki se izloča iz telesa, zrak takoj posrka, Če telo svoj presežek vročine z izžarevanjem in znojenjem ne more oddajati, ma morajo pljuča bolj močno delovati: človek sopiha od vročine. V veliki vročini skuša telo znižati proizvodnjo kalorij na najnižjo mero. Naravna posledica je, da človek nima teka do jedi, da si zaželi zelenjave, solate, sadja in pijače. Vendar ni merodajna samo višina temperature, kar smo že prej omenili. Tako zvane »temperature rastlinjakov«, kakršne doživljamo v Sredozemskih deželah, v tropskih pokrajinah in zdaj tudi pri nas, pa imajo velikanski vpliv na človeka. Značilno za to je dejstvo, da se zakonodaja Sredozemskih dežel ozira pri presojanju zločinov na to, ali so bili takrat, ko se je izvršil zločin, južni vetrovi, soparno ozračje, in se to vpošteva kot olajševalna okolnost. Po novih raziskovanjih so dognali, da vplivajo na duševno razpoloženje človeka (a tudi na živali), razen temperature in vlažnosti zraka tudi električna izžarevanja in nasičenost zraka s pozitivnimi ali negativnimi elektroni. Neki znanstvenik je opazoval, kako so se vedli morski prašički v stekleni kletki, kjer je bil zrak nasičen s pozitivnimi elektroni. Morski prašički so bili neznan sko dobre volje, žrli so in se igrali. Nato ( pa je znanstvenik tok spremenil: v zrak ; so prišli negativni elektroni in morski prašički so bili popolnoma drugačni Spopadli so 6e, grizli drug drugega, niso nič več žrli in so kazali znake najhujše živčne razdraženosti. Na ta poskus se spomnimo, kadar nam je, da bi morali pri priči ubiti sopotnika v tramvaju, ki nam je po nevedoma stopil na nogo, ali kadar nahrulimo kakega poštnega uradnika, ki nas je pri okencu napak razumel. Vročina, množina vlage v ozračju, električna napetost, to je tisto, kar nam »gre na živce« in je huda preskušnja zanje. Vendar se skušajmo brzdati, saj itak v6c mine in bodo minili tudi pasji dnevil z osuševanjem raznih bnrij in močvirnatih tal. Nedavno je Hrvatska z neko italijansko družim sklonila pogodbo, da bi zagotovila sodelovanje italijanskih strokovnjakov, ki slovijo na tem področju. Tudi na Hrvatskem si bodo na ta način pridobili več tisoč hektarjev novo orno zemlje in bo znto celo mogočo ustanoviti več novih vasi. Poljedelska proizvodnja Hrvatsko se bo tako jako pospešila in narodno gospodarstvo bo krep-kojše. Slična dela se že dve leti proizvajajo tudi v Srbiji, kjer naj bi se pridobilo 150.000 ha nove plodne zemlje. V okolici flclgrada so v okviru teh del žo skoraj osušili barje pri Maklšu, kl je bilo to pomlad prvikrat posejano. Tozadevna dela so nadaljujejo in pravijo, dn bodo drugo leto iz te nove zemljo pridobili najmanj 5000 vagonov žita. V Maccdonijt so poljedelstvo pod bolgarsko vlado pospešuje, tudi tu je več. hektarjev orneea sveta. Prav tako so pobija malarija. Tako so v Skopljn ustanovili poljedelski preskusni zavod, drugod pa sadjarsko šole. Živinorejo pospešujejo s posebnimi živinorejskimi zadrugami, kjer gojijo izbrano plemensko živino, in poskrbljeno jc za izurjene živinozdravnike za pobijanje živalskih bolezni. Ob tej priliki je treba omeniti tudi obsežno pogozdovanja Mnenlonije. Na kulturnem področju so v Macedoniji ustanovili 1135 novih šol, v katerih jo bilo lani 107.305 učencev in 2717 učiteljev, a v Skopljn marljivo deluje posebna ljudska univerza. fldah-Kaleh »pozabljeni otok" na Danaui. Stok 7D0 srečnih prebiualceu Donavski otok Ada-Kaleh, ki tvori v dolžini kakih 2 kilometrov vhod v »Železna vrata«, lahko imenujemo najbolj romantični in najsrečnejši otok Evrope. »Adah« se pravi otok, »Kaleh« pa trdnjava. Zaradi tega trdnjavskega otoka je v prejšnjih časih preteklo mnogo krvi in v dobi stoletij je marsikdaj premenjal svoje gospodarje. Pred nekaj desetletij je bil ta otok še turški. A ko je bila 1. 1878. Turčija na berlinskem kongresu deljena, so povsem pozabili na mali otok na Donavi. Ta, točno 2 km dolgi in kakih 500 m široki otok, so kasneje, ko se ni nobena država zmenila zanj, razglasili kot nevtralnega s protektoratom bivše Avstro-Ogr-ske. Do pve svetovne vojne je pod okriljem dobrotnega avstrijskega financarja plapolal še prapor s polmesecem na Adah Kalehu. Po svetovni vojni je prešel otok v oblast Romunije in pri tem je ostalo do današnjih dni. Po tej vojni naj bi bil ta otok nekakšen spominski kraj usodne evropske borbe proti boljševizmu. Razen gradnje posebne katedrale, ki bo posvečena »zmagovitemu svetemu križu« in ki bo stala sredi otoka, bodo postavili še druge tozadevne spomenike. V teh dneh postavljajo velikanski križ kot spomin na vse tiste, ki so padli v sedanji vojni. Nobene revščine, nobenih davkov, nič skrbi Kakih 700 ljudi živi na Adah-Kalehu, na tem tihem mirnem otoku, čigar resnično orientski značaj se je obdržal do današnjih dni. Teh 700 ljudi živi danes še natančno tako, kot so živeli njihovi predniki pred stoletji, po strogih verskih mohamedanskih predpisih. Odklanjajo sleherni moderni napredek in opravljajo svojo obrt, ki se je podedovala iz roda v rod. Pokriti so s fesom, ki je v Turčiji že več let prepovedan. Tko preproge, sadijo tobak, proizvajajo »rahat«, to je slavna orientalska sladkarija, in se preživljajo s tem, kar jim nudi zemlja otoka: 6 sadjem, z zelenjavo, žitom, s kruhom, z mlekom in s presnim maslom. Beračev in revežev v našem smislu na Adah-Kalehu sploh ni. Vsakdo ima svoje delo, in če postane za delo nezmožen, ga vzdržuje občina. Adah-Kaleh si je pridobil prav nenavadne privilegije, kakršnih bržkone nima noben drug kraj v Evropi. Tako, na primer, ni bilo treba tem otočanom več desetletij plačevati nobenih davkov. Mimo tega so imeli pravico uvažati vse blago brez carine, tako tobak, sladkor, kavo in še drugo kolonialno blago. Teh 700 ljudi seveda ni moglo vsega uvoženega blaga samo porabiti. Tako so jim dovolili tudi prodajo brez carine, seveda s tem dostavkom, da se ta prodaja vrši samo na otoku. Moški prebivalci tega otoka so bili do nedavnega oproščeni vojaške službe. Ko so jim ta privilegij vzeli, pa so jim vendarle še dovolili, da si smejo sami izbrati, h kateremu polku gredo. Več si pa ti ljudje, ki jih skrbi skoraj nič ne tareio, res ne morejo želeti. Tujski promet Otok ima svojega pravega guvernerja. Ta guverner je tudi član romunskega parlamenta in je kar ljubosumen na svoboščine svojih otočanov. Vlada knkor kak eksotični »potentat«. Povsod vidiš njegovo sliko. Celo majhno palačo so mu sezidali. V Adah-Kaleh so gostje iz sosednjega zdravilišča Herkulesa zmeraj najrajši hodili na izlet. Tujci pa tudi pripadniki filma so s svojim fotografskim aparatom prinašali zmeraj veliko denarja na ta otok. Tako je prišlo, da mala občina ni poznala nikoli fimnčnih težav. Ker otočani še dandanes živijo po mohamedanskih šegah, je v Adah-Kalehu seveda tudi mošeja z vitkim minaretom. Do leta 1799 je bila ta mošeja še frančiškanski samostan. Namesto pobožnega zvnonja z zvonovi, pa je zdaj slišati po petkrat na dan, kako kliče muezin svoj »Alah-il-Alah« na vse štiri strani sveta. Neglede na vse, kar se zdaj dogaja po svetu, se razvija v tem blaženem kotičku Evrope mirno življenje brez dogodkov, ki je bilo samo 6. aprila 1941 za kratek čas prekinjeno. Tega dne so namreč Srbi obstreljevali romunsko mesto Oršovo. A kmalu je ta strah prenehal in odslej je spet mir na tem pozablicocm otoku na Donavi. Doma narejena slamnata obutev DARMO& II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo Za podplat Iz trstlke, morske trave In slame moramo to snov vlažno splcstl v trde kito (trstlko In slamo čez noč namočimo). Po velikosti noge, oziroma primernega kopita, na katerem delamo to obutev, ureže-1IIO podplat, ga položimo na desko ln zobljemo okrog ln okrog žeblje vanjo za 1 cm drug od drugega. V to obliko Iz žch-ljcv stlačimo šo vlažne kile In jih pri tem z močno, povoščeno nitjo sešijemo, kar veliko laže storimo, če imamo kako okroglo Iglo. Ko je podplat storjen, ga pustimo, da sc med žeblji posuši. Peto, kl je narejena lz treh končkov kite, kl jc nn koncu vsnk zase odrezan, scšljeino tako, da zgornja površina poševno pada In Jc podobna zagozdi. Potem napravimo notranji podplat Iz lepenke, kl jo prevlečcmo z blagom, ga položimo na kopito ln prlšljemo na podplat zgornji del obntve, kl sestoji Iz usnja kakega pasli alt torbice, ln kl ga močno razpotegnemo čez kopito. Tndl zgornji del ntalo ovlažlmo (če sestoji ta del Iz blaga In tankega usnja, lahko zlepimo skupaj podlogo ln blago) In ga tesno potegnemo čez podplat. Prav tako pritrdimo vrhnji del ln trakove. Ko sc vse posuši. Ima zgornji del že obliko kopita. Nato prlšljemo podplat, kl Je peta že na nJem, In položimo nanj znotraj podplat lz plutovlne nli lo-penke, kl Je manjše nrezan. Vse dele jc treba skrbno ln z močno nitjo prlšltl. Slvov ne sme biti premalo In dobro je, če Jih prcvlečemo z lepilom. Za trpežno, okusno obutev je treba truda, vendar se trud Izplača, saj ti ho taka obutev zmeraj v veliko veselje, bodi da jo Imaš doma ali pa za kopanje. IEL KINO MATICA Ljubezenska drama slavne pevke ln 'letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi ln velike plesne revije »Velika ljubezen« V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva'; Zarnh Leander. Viktor Staal, Paul HOrblger PREDSTAVE oh l«30 ln 19 v nedeljo ob 10.30. 15. 17 ln 191 TEL KINO ST.OOA 27-10 Zadnja odlična pustolovščina bratov DE FILIPPO v tilmu »Casanova bi storil tako« V glavni vlogi: Eduardo De Flllppo, Peppino De Flllppo, Clella Matanla. Režija: Bragaglla. Dodatek: »KRATKA VESELOIGRA.« PREDSTAVE ob 14, 16 ln 18. IEL. KINO UNION 11-21 Sijajna burka, ki bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MACARIO »Dečko z Zapada« Tajni IJubavnl sestanki b hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen In v zadnjem hlpo pomotoma rešen Junak rinova, kl z zvijačo premat;» vse nasprotnike In doseže zaželeno spravo PREDSTAVE ob 17.30 in 19.30. iRes,« se je nasmehnil, »ljubezen je luč, jaz pa sem pust in prazen. Čisto nič ti nisem podoben, Mojca, V vsem me prekašaš.« Molčala je in mu močneje stisnila roko. »Toda,« je z uporno mračnostjo nadaljeval, »rad bi se tudi ob tebi čutil samozavestnega. Čeprav sva si zaupna in to obadva veva, je med nama neka razdalja, ki me vznemirja.« Gledal je v tla, bolel ga je gnev, ki je nenadno prišel vanj kakor premočno vino. i , , , . , »Kaj misliš, Janko?« Tega ni mogel povedati. Ali sploh kaj misli? Ali se niso morebiti le njegov t r uri, skrbi in vsakdanjost zlili v nejevoljo, v nezadovoljstvo? Doli v mestu je življenje v pisanih liičili in glasovih drvelo dalje, daljo, stolpne ure so neizprosno merile čas. »Mojca, vrniti se moram, ura je pol desetih. No zameri, ker nisem kresnica.« »Ne, Janko. Puščam ti tvoj svet...« Janko je razdraženo odgovoril: »Puščaš mi moj svet, Mojca! Ali veš, kakšen je moj svet? Morebiti nočeš vedeti? Vidiš, to je tista razdalja med nama: vsak izmed naju ima svoj svet. Kaj ie pa vmes?« Kostanji nad njima so šumeli v vetru, odkrivali in zastirali električne žarnice, tako da sta bila 6redi plaliu-tajočih senc. , »Vmes je čas pred poroko.« Začudil se je njenim mirnim in trdnim besedam. »Ali je torej ta razdalja le telesnega značaja?« »Slišala sem,« 'je zamišljeno rekla Mojca, »da postane popolnost v človeku najvišja šele ob zlitju dveh nasprotij.« Janko je ostrmel, nato je tiho ka kor razočaranec in rahlo posmehljivo rekel: »Moj Bog, Mojra, vidim, da te bo univerza povsem spremenila. Rajši bi, da si manj učena in bolj ženska.« »Sem, kakršna pač sem,« je dejala vdano. Ko Janko po dveh urah nočnega študija ni mogel zaspati, je v spominu obnavljal večerni razgovor z Mojco. Kaj je med nama? se je spraševal. Ali je kaj nli si samo domišljam? Kdaj mi bo v srcu splahnel občutek manjvrednosti? Nn kateri dve nasprotji je mislila Mojca? Na telesnost in duhovnost? Dnevi so šli dalje. Borja je z veselim, zdravim nasmehom stopil v počitnice. Pogumno je rekel inštruktorju: »Gospod Janko, ali še veste, kaj ste mi obljubili, ako zdelam drugi razred gimnazije?« »Gotovo, Borja. Obljubil sem ti, da pojdeš z mano na Otavice, knkor hitro bodo moje stvari pri kraju.« »Ali bo letos mnogo črešenj?« »Če jih bo toliko, kakor je bilo cvetja,« je z nasmehom odgovoril Janko, »potem se bodo veje lomile.« Če bi vsak cvet rodil sad... 'Janko in Mojca sta sedela na klopi blizu vodometa, ki je dan in noč šumel v kroženju vode in motil gladino nad zlatimi ribicami. Curek je bil ves srebrn v pramenu mesečine. »Spet imava lep večer, Mojca, čeprav samo pol ure dolg. Čez štirinajst dni pa... takrat nc bova nič več vezana na liro...« »Večeri bodo torej dolgi,« se je nasmehnila, »res. Snmo mesečine ne bo več, izginila bo lepota.« »Tudi mesečina bo še v dolgih večerih in vodomet bo šumel nad zlatimi ribicami.« »Seveda, a takrat bova daleč narazen.« »Telesno že, duševno pa1 bova skupaj.« je prepričevalno rekel Janko, »dokler tudi telesno... dokler ne bova ob zlitju telesnosti in duhovnosti vsak zase popolna, srečna in mirna.« Mojca je zamišljeno gledala v živi curek, se igrala z Jankovimi prsti in se nazadnje čisto približala njegovemu obrazu. »Tako te imam rada... in tako se te bojim... Preveč te imam rada.« Obsttl jo je s poljubi. Ko sta potem objeta umolknila, ju je izza košatih dreves obsijal okrogel mesec in srebrni vodni curek je obledel v temi. Nekega večera mesec še ni splaval na nebo, onadva pa sta stala ob vodometu. Vroče je bilo, nista se ozirala po zvezdah. Nobeno drevo se ni zganilo v sapici, nikogar ni bilo blizu. Vodomet je šumel enakomerno, kot bi se oglašal iz večnosti. Janko je čutil, kako ga mori vrtoglavica. Njegove močne roke so se drhte oklepale Mojčinega telesa, toplina krvi se je iz fanta prelivala v dekle. »Janko, fant moj,« je trepetala v objemu, »nnsmej sc, slišiš!« Pričakujoče mu je zrla v obraz, v usta, v oči. »Daj, nasmehni se mi, Janko, če me imaš rud!« Roke so se razklenile in omahnile, Mojčine oči so se povesile — Janko se ni bil nasmehnil. »Ti veš, kako te imam rad, Mojca!« »Ampak na nič ne misliš, najmanj na potrpljenje.« je razočarano odvrnila, nato je molčala ko v slutnji velikih, odločilnih bojev za ljubezen in srečo. vn Binkošfni teden je preživela Mojca pri sorodnikih na Dobravi, Zahotelo se ji je bilo visoke pomladi v materinem rojstnem kraju uro daleč od Ljubljane. Ko se je po šestih dnevih vrnila v mesto, je prinesla v srcu prelepe spomine na cvetoče polje, na 6ončtie zelene hribe, na večno padanje vode in vrtenje črnih koles pri ujče-vem mlinu. Vrnila pa se je tudi s trdno voljo, postati boljše dekle in šo Janka poboljšati, da bi tako Bog blagoslovil njuno ljubezen. S prijetno mislijo, da ni svojemu funtu vzela ves teden niti ene dragocene minute, marveč ga prav s svojo odsotnostjo privezala h knjigam, je Mojca na bin-koštno soboto zvečer Janka pozdravila: »Janko, gotovo si se dobro odpočil, ko me toliko časa ni bilo tu.« »lako sem se odpočil, da me je počivanje utrudilo, Mojca. I.e to bi zdaj rad vedel, kaj te je tako vleklo na Dobravo.« »Pomlad me je vabila...« »Nisem te še slišal pesniško govoriti, Mojca! Sicer te pa zavidam, ker Se moreš odzvati željam in hrepenenju. Tudi mene je nekaj vabilo in klicalo vse te dni na Dobravo. A t« si bila ti, ne pomlad.« »Ali ni v meni čisto nič pomladnega?« se je pošalila. Janko je molčal in zamotale so se mu misli. Ko bi bil duševno tako spočit in prožen ko Mojca, bi vedel: Če ie pomlad rast in življenje, potem je Mojca res pomlad, zakaj v njeni bližini jc bila vsa njegova bit opojno vznemirjena, kot je opojno vznemirjeno rastlinje, ki ga biča veseli marčni dež.